30-LETNI BOJ ZA ZEMLJO NA HUDINJI OBČINSKO PRIZNANJE PODKUPLJIVEMU ZDRAVNIKU? petek, 31. marec 2006, ob 17. uri LUMPIJADA Lumpijeva pomladna pravljica ® Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš /jj** ff kS, prostor prezračevan tudi ko so zaprta? t/ CELJE MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA prednost j® v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. SVEŽE SADJE IN ZELENJAVA INTERS PAR Popusti se ne seštevajo. 2 L DOGODKI NOVi TEDNIK UVODNIK Dobra srca »Kamen mi je padel s srca,« je ob predaji koronarografa svojemu namenu iskreno zavzdihnila predstojnica kardiološkega oddelka in predsednica društva Korona mag. Frančiška Škrábl Močnik. Pa ne, ker bi v preteklem letu in pol dvomila v uspeh dobrodelne akcije. Z dvorni visokih ciljev ni mogoče doseči. In cilj, da bi zbrali večino od ocenjenih 200 milijonov tolarjev, je bil res visok. Zdaj ko so ga dosegli in kronali z aparatom, ki bo reševal življenja, je vse videti tako preprosto. Ljudje y regiji, mali in veliki podjetniki, gospodarski sistemi in občine so verjeli, da bodo pomagali pri veliki, tudi za vsakega posameznika pomembni stvari. Prispevali so po svojih močeh in vsi so (smo) jim za to hvaležni. A ni tako preprosto. Če bi bilo, bi po občinah še vedno veselo razpisovali referendume za samoprispevke - za šole, vrtce, ceste in druge reči, ki jih ljudje potrebujejo in si jih želijo. A jih ne, ker že v naprej vedo, da ne bi bilo uspeha. Zato ker danes prevladuje mnenje, da mora za nujne potrebe ljudi poskrbeti država, občina ali že kdo. Sploh pa ljudje nimajo denarja, vsaj večina ne. A zakaj so ga dali za koronarograf? Ali ne gre za nujno potrebno aparaturo, za katero bi morala poskrbeti država, saj imamo ljudje na Celjskem enako pravico do življenja oziroma zdravstvenih storitev kot ljudje v Ljubljani in Mariboru? Tega seveda nihče ne zanika, hkrati pa si očitno ne zatiskamo oči. Preprosto vemo, daje denarja toliko, kot ga je (premalo) in bi predolgo čakali, da bi država izpolnila priporočilo stroke. Usodno lahko zbolimo danes ali jutri, mi ali naši najbližji. Takrat bo morda odločala prav bližina koronarografa. A tudi to zavedanje še ne bi bilo dovolj, če ne bi bilo ljudi, ki so nas v to prepričali, ki so hodili od vrat do vrat, ki so s tisoči pisem potrkali neposredno na naša vrata in srca. Mnoga mogočna vrata so kljub temu ostala zaprta, odprla pa seje množica čisto navadnih, skromnih vrat, za katerimi živijo ljudje, ki jim ni vseeno zase in za sočloveka. Ki so se bili pripravljeni tudi čemu odreči, da so lahko pomagali. Kako bi sicer upokojenci, borci in drugi veterani skupaj z gospodinjstvi zbrali več kot 68 milijonov tolarjev? To zavezuje, to je tisto, kar daje misliti. Solidarnost med nami še živi. A ni ta zavest vsaj toliko vredna kot nova aparatura? Lepo viden delni Sončev mrk T\idi na Celjskem se je v sredo, ko se je skoraj popolnoma zjasnilo, lepo videl delni Sončev mrk. To je bila lepa priložnost za ljubiteljske fotografe. Posnetek je iz Šaleške doline. HINKO JERČIČ www.novitednik.com Za ljudi in bolnišnico Kardiološki invazivni center tudi v Celju - 223 milijonov tolarjev vredno naložbo predali namenu - Sad velike dobrodelne akcije Humanitarna akcija, kakršne še ni bilo, je v torek s predajo rentgenskega aparata za invazivno srčno diagnostiko v celjski bolnišnici doživela svoj vrhunec. Veselje in ponos sta bila upravičena, saj je koronarograf izredno pomemben tako za ljudi na celjskem območju, ker bo lahko vplival na zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni, kot za bolnišnico, ki ji bo omogočal najzahtevnejšo, tercialno bolnišnično dejavnost in še pospešil njen strokovni razvoj. Ob prisotnosti predstavnikov celjskega območja, slovenske kardiologije ter zaposlenih v bolnišnici je veliko pridobitev najprej pospremila na pot direktorica bolnišnice Štefka Presker, ki se je vsem 14 tisoč darovalcem zahvalila v imenu bolnišnice in vseh njenih bolnikov. Minister za zdravje mag. Andrej Bručan je odprtje novega kardiološkega invazivnega centra ocenil kot pomembno pomoč bolnikom, saj so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji (na Celjskem 44 odstotkov ljudi umre zaradi teh bolezni). Seveda bo novi center prispeval tudi h krajšanju čakalnih dob na to preiskavo v Sloveniji (31. decembra je bilo na čakalni listi 954 bolnikov). Sicer pa je na največ odobravanja naletela njegova javna obljuba, da bodo zagotovili potrebna sredstva za delovanje koronarografa. Strokovni direktor bolnišnice prof. dr. Radko Komadina je izpostavil strokovno delo preteklih in sedanjih generacij, ki so pripeljale celjsko bolnišnico s koronaro-grafijo v sam strokovni vrh, in zagotovil, da bodo v bolnišnici še naprej tako kot zadnja leta vso svojo energijo us- merjali v razvoj stroke. Za množično sodelovanje v akciji, ki je omogočila nakup aparature, sta se posebej zahvalila podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek in predstojnica kardiologije mag. Frančiška Škrábl Močnik, ki tudi ni pozabila na pomembno podporo slovenske kardiološke stroke. Za prihodnji teden je napovedala prve preiskave na koronaro-grafu, pri katerih bodo nekaj časa še sodelovali strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami, zato jih bodo zaenkrat opravljali le v rednem delovnem času, ob koncih tedna pa bodo tudi za bolnike s Celjskega še naprej skrbeli v Mariboru in Ljubljani. Slovesnost, ki so jo popestrili učenci Glasbene šole Celje, so zaokrožili s posebnimi zahvalami. Izročili so jih najbolj radodarnim donator-jem ter mag. Frančiški Škrábl Prve preiskave z rentgenskim aparatom za invazivno srčno diagnostiko bodo v celjski bolnišnici naredili prihodnji teden. Gre za strokovno izredno zahtevno delo, zato je za zdravniki, ki bodo to preiskavo opravljali, dolgotrajno uvajanje. Največ izkušenj ima vodja novega kardiološkega invazivnega centra Mojca Bervar, dr. med., kl se je za odgovorno delo usposabljala dve leti. Močnik kot predsednici društva Korona in idejni voditeljici projekta. Posebno priznanje, plaketo Splošne bolnišnice Celje, so za osebno . zavzetost izročili predstavniku veteranskih organizacij, ki so zbrale 68 od skupnih 180 milijonov tolarjev, Ivanu Grobelniku. MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIČ Znova kazen zaradi sodnih zaostankov Slovenijo je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu spet udarilo po žepu. Tokrat za skoraj 21 milijonov tolarjev. Včeraj so namreč v 22 primerih razsodili, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku. Kar 15 primerov se nanaša na celjska sodišča, večinoma na Okrožno sodišče v Celju. Sicer je bilo s Celjskega 17 tožnikov, vendar gre v dveh primerih za prepočasno sojenje ljubljanskih in ne celjskih sodišč. Skupna točka kar 19 primerom pa je ista od- - Št. 26-31. vetniška pisarna, in sicer pisarna Verstovšek iz Celja. Mimogrede, prav ta pisarna je stala tudi za prvim slovenskim dobljenim primerom na evropskem sodišču, to je bil primer Franja Lukende, po katerem se imenuje tudi nacionalni projekt za zmanjšanje sodnih zaostankov. Vsekakor bo sodne zaostanke treba zmanjšati, saj je odškodnin zaradi sojenja v nerazumnem roku vedno več. Tokrat bo morala država za odškodnine odšteti 66.100 in za sodne stroške 21.280 evrov, kar marec 2006 - je skupaj 21 milijonov tolarjev, ki jih bo Slovenija morala plačati v roku treh mesecev. Največ evrov je evropsko sodišče prisodilo Vinku Žolgerju z Gro-belnega, ki ga je na meji med Slovenijo in Avstrijo že leta 1989 s karavanom povozil Nizozemec. Ker se je njegova zadeva vlekla kar 17 let, je evropsko sodišče razsodilo, da mu mora Slovenija plačati 8.000 evrov odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku, za sodne stroške pa bo dobil še 1.000 evrov. Sicer pa je evropsko sodišče v povprečju dosodilo odškodnine, brez sodnih stroškov, v višini 3000 evrov, torej približno 720.000 tolarjev. V dveh primerih (nihče ni bil s Celjskega) odškodnine ni priznalo, ampak le plačilo sodnih stroškov. ŠO ska/niOGODKI 3 Kaj vse se bo še spremenilo do zaključka njihovega osnovnega šolanja? Osnovnim šolam več avtonomije? Bodo šole same odločale o izvajanju nivojskega pouka? - Sindikat skrbita morebitno odpuščanje in razlike v znanju Na področju šolstva se ponovno obetajo novosti, ki so že povzročile razhajanja mnenj strokovne javnosti. Vlada je namreč pripravila predlog novele zakona o osnovni šoli za obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku, ki prinaša spremembo pri organiziranju nivojskega pouka. Predlog, ki je sprožil burne odzive sindikata, naj bi poslanci obravnavali že aprila oziroma maja. Osnovne šole naj bi pri izbiri in izvedbi oblik diferenciacije pouka dobile večjo avtonomijo. Po noveli naj bi od 1. do 9. razreda posamezni učitelji pri pouku glede na zmožnosti učencev namreč sami odločali o načinih in izvedbi diferenciacije. Novi zakon naj bi v 4., 5., 6. in 7. razredu pri predmetih materinščine, matematike in tujega jezika odpravil obvezni nivojski pouk. Šole bi ga po predvidenem zakonu po lastni presoji lahko še vedno izvajale. Učiteljem in učencem naj bi novela omogočala spremembo ravni zahtevnosti kadarkoli med šolskim letom. V 8. in 9. razredu naj bi šole pri omenjenih predmetih imele možnost fleksibilne oziroma izbirne organizacije pouka z razporeditvijo učencev v učne skupine. Nivojski pouk daje dobre rezultate Zanimale so nas dosedanje izkušnje ter mnenje o predlogu novele zakona, ki bi šolam na tem področju pustil proste roke. Ivanka Marič, ravnateljica Osnovne šole Frana Kranjca pravi, da so v skladu z do- sedanjo zakonodajo izvajali notranjo diferenciacijo v vseh razredih. »Nivojski pouk kot stalno obliko zunanje diferenciacije izvajamo v 8. in 9. razredu. Naša izkušnja je, da vsaka oblika diferenciacije prispeva h kakovosti pouka ter k boljšemu počutju učencev pri pouku, saj je leta bolj po meri vsakega učenca, posledično prispeva tudi k boljšemu znanju. To izkušnjo potrjuje tudi nivojski pouk, saj pri predmetih v ni-vojskem pouku praviloma nimamo več negativnih učencev, kar je glede na zahtevnost predmetov oziroma ciljev učnega načrta prav spodbudno,« pravi Maričeva. Tudi v primeru, da bo predlagani zakon sprejet, bodo zato v šoli nadaljevaE z nivoj-skim poukom, pri čemer Maričeva večjo avtonomijo šole pozdravlja: »Komaj čakamo, da sami znotraj šole organiziramo pouk bolj po meri učencev in učiteljev, s ciljem, da bo znanje trajnejše, boljša razporeditev predmetov v nekem časovnem obdobju ter manj stresno doživljanje sprememb.« Marijana Kolenko, v. d. ravnateljice OŠ Lava, meni, da so sistem dobro vpeljali: »Nivojski tirni tedensko redno usklajujejo predpisane učne vsebine in doseganje učnih ciljev, s tem pa tudi redno spremljajo napredek posameznika in redno omogočajo prehajanje med nivoji. Dobro se usklajujemo tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kar je seveda predpogoj za prehajanje med nivoji.« Težave, kot pravi, pa se lahko pojavijo tam, kjer ti mi niso v zadostni meri usklajeni. Dosedanji sistem zaenkrat daje zadovoljive rezultate. »Zagotovo veliko pridobijo učenci najvišje in najnižje težavnostne ravni, nekoliko manj učenci srednje težavnostne ravni. Z nivojskim poukom, če je dobro organizacijsko zastavljen in dobro izpeljan, učenci v glavnem veliko pridobijo,« meni Kolenkova in dodaja, da so starši zadovoljni z obliko pouka, ki učencem zastavlja alternativne poti do zastavljenih ciljev. Kadrovski viški in razlike v znanju? Zastavlja se vprašanje, ali je zaradi svobodnejše ureditve mogoče pričakovati odpuščanje učiteljev, ki so jih zaposlili zaradi izpolnjevanja zahtev pri nivoj skim pouku, na kar opozarja tudi sindikat. Maričeva odgovarja: »Glede na dosedanje informacije se ne bojimo kadrovskih viškov. Spremembe naj bi omogočale šolam le fleksibilno, specifično organizacijo dela oziroma predpisanega programa, ne pa njegovo krčenje.« Kolenkova je nekoliko previdnejša: » Šole moramo počakati na jasna navodila in se Šele nato odločati. V tem trenutku je težko govoriti o presežkih zaposlenih, saj bodo šole vsaka pri sebi proučile kadrovske pogoje in se tudi na osnovi tega odločale za eno od ponujenih možnosti.« Maričeve prav tako ne skrbi, da bi se zaradi fleksibilne zakonodaje, po kateri bi osnovne šole same izbirale oblike diferenciacije, ob prihodu učencev v srednjo šolo njihovo znanje posledično razlikovalo: »Učenci so že in bodo zaradi nivojskega pouka vajeni različnih pristopov, metod in oblik šolskega dela in učenja. Njihovo različno znanje je že zdaj in bo tudi v prihodnje skladno s standardi znanja nekega predmeta in temu ustrezno oceno znanja. Tako se že zdaj in se bodo tudi v prihodnje v srednje šole vpisovali učenci z različnim znanjem in različnimi ocenami.« Podobno meni Kolenkova: »Kakšno predznanje bodo učenci prinesli v srednje šole, naj ne bi bilo odvisno od izbire nivojskega pouka, saj učni načrti jasno predpisujejo cilje, ki jih učenci morajo osvojiti, in učitelji imajo skrb, da bodo učence pripeljali do predpisanih ciljev ne glede na obliko pouka.« Na ministrstvu zatrjujejo, da so Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ves čas obveščali o spremembah ter o pripravah novele in da je njihov predlog strokovno utemeljen. Prav tako naj bi sindikat že dobil zagotovilo, da se Število delovnih mest tudi ob morebitnem sprejetju ne bo zmanjšalo. Pogoste spremembe na po-dročju šolske zakonodaje po mnenju Maričeve vsekakor vplivajo na kakovost dela v šoli: »Ugotavljamo, da je v zadnjem času na našem področju vse preveč eksperimentiranja, zato je življenje in delo v šolah postalo zelo stresno. Pred uvajanjem sprememb bi bilo ireba zbrati mnenje širše strokovne javnosti, poleg tega minister ne upošteva prakse; ne učiteljev ne ravnateljev. Vse spremembe pač niso pisane na kožo učencev.« POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN SO NAŠI POSLANCI? Zamrzovanje pameti Nisem želel razpravljati, kajti slišno sem očitno na slabem glasu in do dopoldneva sem bil prepričan, da je to zaradi zdravstvenih razlogov, zdaj pa ugotavljam, da je to tudi zaradi alergije, alergije nad pričujočim (azbestnim) zakonom, ker je neetičen, keř je nepravičen in nečlovekoljuben. Marko Pavliha, LDS Poslanska skupina DeSUS se zaveda, da bo zakon (o vojnih veteranih) podprt s strani večine, čeprav ne dovolj premišljen, predvsem v strahu pred volivci in v boju za njihove glasove, zaradi česar marsikomu zamrzne zdrava pamet, pa naj stane kar hoče. Ivan Jelen, DeSUS Po torkovi vroči razpravi v državnem zboru (DZ) so vsi štirje poslanci DeSUS-a kljub kritičnim besedam svojega predstavnika, žalskega poslanca Ivana Jelena, podprli novelo zakona o vojnih veteranih, ki po njihovih besedah število upravičencev širi v nedogled. Potem pa se mu je zareklo, da so v njihovi poslanski skupini dobili napotilo, verjetno je mislil, zagotovilo, da bo zveza borcev dobila predvidena proračunska sredstva, ukvarjanje z veterani pa naj bi iz resorja sociale prenesli v resor obrambe, ki ga vodi njihov minister Karel Erjavec. »Zveza borcev je skočila pokonci, kaj smo storili, vendar menimo, da bo z danimi zagotovili lažje zagotoviti ustrezne pravice, nenazadnje je v letošnjem proračunu za veterane namenjenih 130 milijonov tolarjev, prav toliko pa tudi za borce,« nam je kasneje povedal Jelen, tudi sam član zveze v skladu z določilom, da mu status pripada kot sinu parr tizana. Prav Jelen je edini ostal zvest domnevnemu vladnemu napotilu pri glasovanju o azbestnem zakonu. Njegov glas, glas Zmaga Jelinčiča (SNS) in obeh poslancev narodnosti so zagotovili potrditev zakona (49 za, potrebnih je bilo 46 glasov). Ostali trije poslanci DeSUS-a so zakonu nasprotovali. »V poslanski skupini je bil dogovor, da glasujemo po svoji vesti, eden pa podpre zakon. Ta sem bil jaz, z najboljšim namenom. Nikogar nisem hotel oškodovati, saj kot rudar dobro poznam nevarnosti azbesta. Vendar verjamem, da je nov zakon bolje pripravljen od prejšnjega, vlada pa je prav tako obljubila, da bomo za ostale poskrbeli s še enim zakonom,« trdi poslanec iz Ponikve. Tretja vroča razprava se je bila okoli novele medijskega zakona, ki bo po bojazni opozicijskih LDS in SD pristojnemu ministru dal moč, da bo sredstva za pluraliza-cijo medijev podeljeval na podlagi politične pripadnosti. Noveli pa stranki nasprotujeta tudi zaradi sprememb na področju pravice do popravka, ki se po njihovem mnenju pretirano širi. Rogaški poslanec Martin Mikulič (NSi) pa je po drugi strani v Ivan Jelen razpravi opozoril, da »se slepi tisti, ki meni, da je slovenski medijski prostor uravnotežen«. Hkrati se je zavzel, da bi del kolača za plurali-zacijo medijev padel tudi uredništvom lokalnih medijev. Po njegovih besedah raziskave kažejo, da imajo lokalni časopisi večjo branost, regionalne radijske postaje pa veliko večjo poslušnost od nacionalnih, hkrati pa gospodarski položaj na demografsko ogroženih območij z veliko brezposelnostjo slabo vpliva tudi na délôvanje medijev, ki se soočajo s kadrovsko in finančno stisko. Nov zakon pa naj bi ip popravil. »Prav gotovo ni mddro, da so lokalni mediji v precejšnji meri odvisni od zneska, ki ga nameni občinski svet v zameno za poročanje o delovanje lokalnih skupnosti,« meni Mikulič. Dobri nameni pa, se razbijajo ob čereh, ki jih vladajoča koalicija že postavlja novinarjem. Tako je klub stalnih poročevalcev iz parlamenta na generalnega sekretarja DZ Lovra Lončarja naslovil pismo, V katerem .ga opozarjajo, da so novi jpogo-ji dela, ki jih predlaga vodstvo DZ, »nesprejemljiva ka-sarniška pravila, kijih'razumemo kot namero vodstva parlamenta novinarjem otežiti in celo onemogočiti normalno novinarsko delo«. Vodstvo DZ želi svoji službi za odnose z javnostmi podeliti pravico, da ta ugotavljala, ali so novinarji morebiti kršili novinarski etični kodeks in jim v tem primem odvzame akreditacijo. Stalni poročevalci bi se prav tako morali prijavljati v recepciji in pri tem povedati, kam (h komu) so namenjeni, poleg tega naj bi jim omejili gibanje. »Kasarniška« pravila naj bi uveljavili z jutrišnjim dnem. SEBASTIJAN KOPUŠAR 4 DOGODKI ovi mm Po arheologih -gradbinci Nova spoznanja potrdila domneve, da je bila Celeia mnogo večja od dosedanjih spoznanj Arheologi podjetja Arhej in celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so po polnih osmih mesecih dela slednjič le dokončali izkopavanja ob trasi gradbišča tretje faze obnove Mariborske ceste v Celju in celoten odsek prepustili gradbenikom. Te zdaj čaka okoli dva meseca trdega dela, da bodo pravočasno zaključili dela na eni ključnih celjskih prometnic. So pa, za mnoge silno dolga inmučna izkopavanja vnesla novo luč v obstoj in podobo življenja poznoantične Celeie. Še več. Razblinila so nekatera še odprta vprašanja o tej starorimski naselbini in potrdila, da je bilo to pomembno mesto, mnogo večje od doslej potrjenih domnev. Na raziskanem 700-metr-skem preseku skozi arheološke plasti vzhodne Celeie so arheologi med Levstikovo cesto in mostom čez Savinjo preiskali 10 tisoč kubičnih metrov plasti, v katerih so našli obilo ostankov stanovanjske opreme, drobnih najdb vsakdanje uporabe, nakita, številne organske ostanke hrane, gradbenega lesa ipd. Odkritih je bilo 485 bronastih predmetov, 138 rimskih novcev in dobre pol tone lon-čevine. Med ostalim pridobljenim gradivom so pomembni kamniti rimski napisni in reliefni kamni. »Bolj kot količine in razkošje najdb pa je pomembna njihova izpovednost,« poudarja Matjaž Novšak iz podjetja Arhej, ki je vodil dela. »Razlaga prinaša pomembne topografske ugotovitve o Ce-leii, razpredenosti njene urbane mreže, podatke o obrtnih četrtih, svetu mrtvih, obrambi in zatonu mesta.« Najstarejši sklop predstavljajo ostanki zidanih stavb jugozahodno od železniške postaje. »Zidovi z barvnim ometom ter maltni tlaki, pod katerimi so potekali odvodni kanali, kažejo, da gre za urbano pozidavo. Mesto se je torej v zgodnjerimskem času širilo presenetljivo daleč proti vzhodu. Sočasen objekt, ki smo ga odkrili pred stavbo glavne pošte, kaže povsem drugačno podobo. Skromno temeljena stavba z lesenimi stenami, v kateri je na ilovnatem tlaku ob peči ležalo nekaj kuhinjske lončevine, je Idejna upodobitev paznoantičnega obzidja. (Risal: M. Zorovič) značilna za predmestno arhitekturo,« pravi Novšak. Ob koncu 2. stoletja je na celotni površini raziskav nastalo pretežno skeletno grobišče. Odkrili so 130 grobov, pretežno pripadnikov nižjega družbenega sloja. »Glavno odkritje pa je vezano na nemirni čas pozne antike, ko smo v osi gradbišča, v dolžini 400 metrov našli dobrih 5 metrov širok tlak, ki je loče- val grobišče od mesta. Kasneje je bil na tlak nasut ilovnat nasip, z vzhodne strani dodatno utrjen z več kot meter in pol debelim zidom. Skupaj osem metrov široka obrambna struktura je bila vsakih petdeset metrov okrepljena z izstopajočim kvadratnim stolpom, na zunanji strani pa dodatno utrjena s 6-8 m širokim obrambnim jarkom,« je povedal Novšak. Dobrih tisoč let pozneje je obzidje služilo kot priročen vir gradbenega kamna za pozidavo srednjeveškega Celja. »Nova definicija vzhodne linije obrambe poznorimske-ga mesta, ki je predstavljala tudi ločnico med svetom, živih in svetom mrtvih, je razrešila dosedanje nelogičnosti rekonstrukcije podobe tega dela mesta,« pove Novšak. BRST, foto: ARHEJ Priznanje podkupljivemu zdravniku? Zdravnik v zdravstveni postaji v Kozjem, Ali Nas-sib, se je uvrstil v najožji izbor za dobitnike letošnjih občinskih priznanj v Občini Kozje. Gre za zdravnika, ki je po razsodbi zdravniške zbornice kršil kodeks zdravniške etike, vrhovno sodišče pa ga je obsodilo na štiri mesece zapora. To je bil prvi takšen raziskan primer- v Sloveniji. Zdravnik Nassib je namreč leta 1998 od pacienta Mihaela Kotnika za izdajo izvedenskega mnenja invalidske komisije (ža status invalida prve kategorije) zahteval podkup- nino v znesku tri tisoč nemških mark. Pacient je o zdravnikovi zahtevi obvestil policijo, ki je Nassiba nato opazovala med sprejemanjem podkupnine. Dejanje je bilo v zadnjem času delno pozabljeno, med 44 predlogi za letošnje dobitnike občinskih priznanj v Kozjem pa se je znašel tudi predlog za podelitev priznanja Občine Kozje omenjenemu zdravniku (predlagala sta ga Društvo upokojencev Koz-je in občinski odbor LDS). Predlagali so ga za zlati grb Občine Kozje, občinska komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja, ki se je sestala 20. marca, pa ga je nato uradno predlagala občinskemu svetu za podelitev srebrnega grba Občine Kozje. V utemeljitvi predlagateljev in občinske komisije za podelitev priznanja piše, da je Nassib med občani zelo priljubljen. »Poleg tega, da vestno opravlja svoje poslanstvo družinskega zdravnika in vodje zdravstvene postaje, je znan po dobrem sodelovanju z vsemi ustanovami in društvi v občini.« »Menimo, da dr. Nassib pri svojih dejavnostih izraziteje izstopa po svojih zaslugah na različnih po- dročjih razgibanega pozitivnega družbenega dogajanja znotraj občine tudi izven okvirjev, ki mu jih narekuje zdravniška poklicna etika, zato smo predlagatelji enotnega mnenja, da bi to priznanje prišlo v prave roke,« je še zapisano. O takšnem predlogu je občinski svet odločal na sinoč-nji seji, ki je bila že po zaključku naše redakcije. Več o odločitvi občinskega sveta Kozjega glede občinskega priznanja podkupljivemu zdravniku bomo poročali v prihodnji številki. BRANE JERANKO Dežurstvo do polnoči Vsem tistim, ki so z oddajo napovedi za odmero dohodnine čakali do zadnjega trenutka, bo davčna uprava danes kar do polnoči omogočila, da bodo obrazce lahko oddali osebno. Prav tako do polnoči bodo odprte tudi nekatere pošte. V Celju bo napovedi sprejemala pošta v Kosovi ulici. Na Celjskem je do včeraj napoved oddalo približno 81.000 zavezancev, kar pomeni, da je takšnih, ki so čakali na zadnji dan, to je 31. marec, še kar nekaj. Celjski davčni urad je namreč lani prejel 108.000 napovedi, letos pa pričakujejo, da jih bo še nekoliko več. Kdor torej napovedi še ni oddal, lahko to danes stori do 24. ure. Na Celjskem bodo pozno v noč delali davčni urad v Celju ter izpostavi v Šmarju in Laškem, izpostave v Žalcu, Šentjurju in Slovenskih Konjicah pa bodo odprte do 18. ure. In še napotek tistim, ki so napoved že oddali, naknadno pa so izvedeli za spremenjeno navodilo. Kot so pojasnili na Dursu, napoved lahko vse do 31. marca popravljamo. Če bo torej kdo oddal še en dohodninski obrazec, naj na zgornji rob obrazca napiše »drugi izvod« ali pa »zadnji veljavni izvod«, da bodo pri obdelavi vedeli, da imajo dva izvoda in kateri je zadnji. JI ABAFON «MiiifcWif 4,14% (EURIBOR (6- mesečni) + 1,9 odstotne toćke) 74.673 SIT 30.000 srr_ 4,31% hipoteka aldn^tóSj^ESteSl^)3 Sl0Dnl0 raS"tecala EUR " V izračunu EOM so zajete obresti ... Prebarvani podhodi HI triglav Mestna občina Celje v sodelovanju s podjetjem Javne naprave danes in jutri organizira tradicionalno čistilno akcijo. V njenem okviru bodo letos lepšo podobo dobili tudi nekateri zanemarjeni podhodi v Celju. Celjski osnovnošolci bodo namreč med 8. in 12. uro poslikali štiri podhode v mestu in steno ob stari avtobusni postaji pri bencinski črpalki na Polulah. Vsi tisti osnovnošolci, ki se ne bodo udeležili posli-kave podhodov, bodo poskrbeli za urejenost okolice šol. Tako kot vsako leto bo celjska občina v sodelova- nju s srednjimi šolami organizirala tudi čiščenje mestnega parka. Srednješolci se bodo v parku zbrali danes ob 10. uri, poleg parka pa bodo počistili tudi bližnjo okolico. V čistilni akciji vsako leto sodelujejo tudi občani, krajevne skupnosti, mestne četrti, šole in delovne organizacije. Kot pravi vodja občinskega redarstva na Mestni občini Celje Vinko Andoljšek, ki skrbi za organizacijo, je osnovni namen, da vsi sodelujoči poskrbijo za čiščenje v svojem okolju. Podjetje Javne naprave bo vsem, ki bodo sodelovali v akciji, raz- delilo rokavice in vreče za smeti. Postavili bodo tudi zabojnike, v katere bodo odlagali odpadke. V soboto, 1. aprila, bo tradicionalno najbolj živahno ob Savinjskem nabrežju in Šmartinskem jezeru. Ribiči in drugi bodo čiščenje obrežja jezera začeli ob 8. uri, zbor vseh, ki bodo sodelovali pri čiščenju obrežja Savinje pa bo pri Splavarjevem spomeniku ob 9. uri. Mestna občina Celje bo poskrbela, da bodo vsi, ki se bodo udeležili čistilne akcije, dobili kakšen napitek in sendvič, po akciji pa si bo mogoče tudi umiti roke. AKTUALNO 5 Rupurut® že v nekaj minutah odpravi simptome zgage., nevtralizira odvečno želodčno kislino in zaščiti želodčno sluznico. Rupuruť izlive tat**. Zemljišče, za katerega Ivan Jež želi, da ga nekdo odkupi. Le kdo? boj Tridesetletni za zemljo Medtem ko je Ivan Jež že vsaj šestnajst let prepričan, da se mu na lastni zemlji godi krivica, se najbolj izigrane počutijo tisti, ki živijo na njej svetljava pred blokom,« še pojasnjuje. Veliki načrti Jež zatrjuje, da lastnica bara Bulldog Eva Simonič od njega ni nikoli odkupila dela zemljišča okoli bara, čeprav naj bi o tem obstajal dokument, ki gaje nekje celo pokazala. O tem smo se hoteli prepričati tudi pri Simoničevi, a je nikakor nismo mogli priklicati. Ker naj bi bil bar postavljen na črno, smo se po odgovor obrnili na inšpektorat za okolje in prostor. Tam so izjavili, da ima osnovni objekt vsa ustrezna dovoljenja, izdana v letih 1981-1984, vključno z uporabnim dovoljenjem. V letu 1986 je investitor pridobil tudi potrdilo o priglasitvi del za zasteklitev obstoječega nadstreška ob lokalu, kjer je kasneje zgradil prizidek, kovinsko konstrukcijo prekrito s plamom - tendo. A za to gradnjo ni pridobil dovoljenja, zato je gradbeni inšpektor uvedel postopek, ki še ni zaključen. Ironija ob tem je, da naj bi po nekaterih nepreverjenih podatkih že potekali ve Celje, Iger sta se kot lastni- postopki za gradnjo poslovno- čuje zemljiški prispevek. Ve-grad Velenje je bil in obenem ni bil lastnik zemljišča, prav tako kot je to bil in ni bil Ivan Jež. O tem namreč govorijo nekateri viri, ki pričajo o prodajnih aktivnostih enih in drugih in s tem zgodbo nehote zapletajo. »O tem obstajakup nejasnosti, za katere vedo le Jež in tisti na občini,« je dejala ena od stanovalk. Kakorkoli obračamo, lastnik spornega zemljišča je Ivan Jež. Občinski odgovor na to se glasi: »Med Mestno občino Celje in Ježi ni za omenjeno zemljišče nikoli potekal kakršen koli pravni promet, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige.« Znotraj lastnik, zunaj pa ... Stanovalci so zaradi še ene nepojasnjenosti in zmede po Zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo postali lastniki stavbišč, številka 28-32 in 34. O absurdnosti zadeve priča tudi dokument Geodetske upra- Ivan Jež je pred šestnajstimi leti na Hudinji podedoval zemljišče, na katerem še danes stojijo bivša kotlarna, tra-fo postaja Elektra Celje in že trideset let-po njegovem mnenju - tam na črno postavljen sedanji bar Bulldog. Leta 1967 so na zemljišču zgradili tudi blok in stolpnico. Vprašanje lastništva zemlje do danes ni urejeno, kar povzroča številne težave. Jež naj bi sprva imel z omenjenim zemljiščem načrte, gre približno za osem tisoč kvadratnih metrov površine, a jih je kmalu ovigel. Želi, da bi nekdo zemljišče od njega odkupil. Lastniki bara tega naj ne bi želeli, čeprav naj bi po nekaterih virih zemljišče, na katerem stoji bar, od Ježa že odkupili. Najbolj izigrane se v boju za zemljišče počutijo stanovalci. Voko-lici bloka in stolpnice naj ne bi smeli ničesar delati, ker so le lastniki stavbišča, ne pa tudi zemlje okoli njega. Večinski lastnik stanovanj, družba Nepremičnine Celje, se zaenkrat v reševanje dolgoletnega spora še ni vključil. So za vse krive občina in njene prodajne aktivnosti? Ker ta ni stranka v postopku, več kot to, da se je o zadevi v preteklosti že nekajkrat infonnirala, ne more storiti. S tem bi lahko vso zgodbo zaključili. Saj bodo tudi po najboljšem scenariju boj za zemljo najverjetneje med sabo bili stanovalci in Jež, ki je nejevoljen. Svoj prav išče s pomočjo sodišča, okoljskega ministrstva ter raznih inšpekcijskih služb. »Nihče láma interesa, da bi odkupil zemljo, čeprav jo vsi ko- ristijo,« pravi. Skupaj s starši je zamenjal že deset odvetnikov. Da se bo problem njegovega zemljišča rešil, naj bi jim ob nastopu prvega mandata obljubil celo župan. »Zadeva stoji, davek na zemljišče, ki iz leta v leto narašča, pa plačujem jaz,« razlaga Jež, čeprav višine plačila ob tem ne pove. Lastniki bara, za katere Jež meni, da bi lahko odkupili del zemljišča, za to po njegovem naj ne bi bili zainteresirani. »Le zakaj bi, ko pa objekt stoji na črno in imajo zdaj vse zastonj. Ne plačujejo nobenega davka, razen elektrike in vode, ki pa jo občasno izklopijo,« še utemeljuje. A po mnenju Ježa se s tem ne bi strinjali niti stanovalci, saj se pogosto pritožujejo nad hrupom v baru in drugimi nečednimi posli, ki se dogajajo. Že Ježevi starši so s pomočjo odvetnikov skušali doseči, da bi lastniki bara, teh je bilo v vseh teh letih kar nekaj, odkupili zemljišče, vendar se je tudi njihova pobuda izjalovila. Pred dvema letoma naj bi se po Ježevih izjavah za odkup zanimali tudi nekateri stanovalci. »A tudi do tega ni prišlo, ker se med seboj niso mogli dogovoriti.« Je izvirni greh v zapuščini prejšnjih časov? Ježev dolgoleten neuspešen boj za zemljo je potreboval razjasnitev in potek aktivnosti kopice vpletenih. Da bi razumeli še drugo plat zgodbe, smo se obrnili na vir, ki ne želi biti imenovan. A je z dokumenti in obstoječimi pogodbami podkrepil dogajanja o spornem zemljišču. Vse skupaj naj bi se začelo leta 1966, ko je Ve-grad Velenje preko občine od Ježevih staršev odkupil zemljišče in na njem naslednje leto postavil dve zgradbi. O tem, da so parcele na zemljišču Ježevih na prodaj, naj bi bilo zapisano tudi v občinskem gla- silu Poročevalec leta 1965/66, kjer so bile navedene parcele in njihova cena. In izvirni greh naj bi bil, ker Vegrad zemljišča takrat ni vpisal v zemljiško knjigo, kar je bila praksa tistih časov. Frančiška Jež, Ivanova mama, je kasneje opozarjala, da mora Vegrad narediti prepis, saj ona zanje pla- ka stavbišč pojavila Jožef in Elizabeta Vaš. Zakaj in kako, ostaja nepojasnjeno. Zemlja okoli bloka in stolpnice pa stanovalcem ne pripada, čeprav tega dolgo sploh niso vedeli. »Prodali so nam nekaj, kar ni naše. Zdaj pravijo, da ni arhiva in podatkov, čeprav so nam na katastru vedno govorili, da nam funkcionalno zemljišče pripada, čeprav to ni vpisano,« pravi stanovalka. »Imeli smo načrte glede ureditve okolice, a je vse ostalo pri načrtu. Nujno bi morali urediti kanalizacijo, parkirišča in okolico bloka, a nam Jež ne dovoli ničesar početi. To nam je nekoč preprečil z bagerji in pri tem poškodoval električne kable. Okolico je prihajal >urejat< ob koncih tedna, ko ni bilo inšpekcije. Plačujemo kup davkov. Še za stvari, ki jih sploh nimamo, kot je na primer raz- stanovanjskega objekta na tem delu zemljišča. In še več, vseh osem tisoč kvadratnih metrov spornega zemljišča naj bi bilo že pod hipoteko. Scenariji obstajajo, zato predpostavljamo, da skupni jezik obstaja. Zakaj ga potem ne najdejo »stranke v postopku«? Družba Nepremičnine Celje, večinski lastnik stanovanj na spornem zemljišču, s strani stanovalcev še ni bila seznanjena, da le-ti ne bi mogli teh normalno uporabljati, zato se v reševanje spora (še) ni vključila. Velenjski Vegrad naj ne bi bil zainteresiran za spremembo lastništva, za nekatere delni krivec, MOC, pa za težave ni pristojen, kot pravijo. Ostane nam torej le še scenarij, kjer sta glavna akterja dva. Stanovalci in Jež. Svetujejo jim, da za razrešitev situacije uporabijo pravna sredstva. MATEJA JAZBEC Razvedrite svoj želodec! Rupurut- hitro in zanesljivo spravi vaš želodec v dobro voljo. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih ućinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. ►DARSTVO »H ♦«.v cetis Jeklarji združili znanost in industrijo S posodobitvijo proizvodnje bodo v Družba Štore Steel je v sodelovanju z novogoriško Politehniko in podjetjem Ates iz Slovenske Bistrice uspešno posodobila napravo za kontinuirano vlivanje jekla. S tem je zagotovila še boljšo kakovost svojih izdelkov, zlasti vzmetnega jekla, pri katerem želi letos na evropskem trgu doseči več kot 30-odstotni tržni delež. Stroški projekta, ki pomeni tudi v svetovnem merilu vrhunski dosežek, so znaša- li 1,2 milijona evrov. Večino denarja je zagotovila jeklar-na sama, 32 tisoč evrov pa je prispevek ministrstva za znanost in tehnologijo v okviru evropskega projekta Avtomatska optimizacija procesnih parametrov v tehnologiji materialov. Kot je pojasnil vodja projektne skupine Tehničnega razvoja Štore Steel Gojko Ma-nojlovič, je posodobljena naprava za kontinuirano vlivanje jekla v celoti računalniško krmiljena. Računalniško Štorah izdelovali evropskem trgu modeliranje in simulacije procesov odpirajo nove možnosti pri razvoju novih vrst jekel, ki naj bi do leta 2010 predstavljale 30 odstotkov proizvodnega programa štor-ske jeklarne. Z razvojem novih vrst jekel je povezanih še nekaj raz-vojnih projektov, ki jih družba Štore Steel izvaja v sodelovanju s še nekaterimi drugimi razvojno raziskovalnimi ustanovami. Na primer z Inštitutom za kovinske materiale in tehno- še bolj kakovostno jeklo - Prvi na logije ter z oddelkom za materiale in metalurgijo na naravoslovno-tehniški fakulteti. Štorski jeklarji bodo projekt posodobitve naprave za vlivanje jekla danes predstavili ministru za znanost Juretu Zupanu, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjanu Žekšu in predsedniku novogoriške Politehnike Danilu Zavrtaniku. Štorska jeklarna je v zadnjih letih dosegla položaj vodilnega proizvajalca jekel za ploščate vzmeti na evropskem trgu. Letos računa, da bo prodala 70.000 ton vzmetnih jekel, do leta 2010 pa naj bi se prodaja povečala na 90.000 ton. Vendar pa bo, kot poudarja vodstvo družbe, mesto prvega lahko ohranila le z razvojem novih vrst vzmetnih jekel, predvsem za visokotrdnost-ne vzmeti. JANJA INTIHAR Dolgovi Ingrada še večji Stečajni upravitelj celjskega Ingrada Zvonimir Hudej je na drugem naroku priznal še nekaj terjatev, do katerih se na prvi obravnavi ni mogel opredeliti oziroma jih je priznal le pogojno. Priznani dolgovi Ingrada, ki je šel v stečaj junija lani, so se tako z 1,8 milijarde tolarjev povečali že na več kot dve milijardi, vendar ta številka še ni dokončna. Sodišče bo zaradi nepopolnih podatkov za štiri upnike moralo razpisati še tretji narok. Glede na premoženje, ki je ostalo In-gradu ob stečaju, bo po Hu-dejevih besedah možno v celoti poplačati le ločitvene upnike, za ostale pa bo najverjetneje zmanjkalo denarja. Doslej je z denarjem, ki ga je dobil s prodajo premičnin, že poplačal nekaj terjatev delavcev, kupnina od prodaje ne- premičnin pa bo v celoti šla bankam, saj so vsi objekti pod hipotekami. JI ska/niife city conter ODwatednik radlascelje t 11 banka celje g\/ôijU)ô Bi tudi vi zidali ali obnavljali? Sedem dni »pločevine« V Celju se že čez teden dni obeta največji dogodek na področju avtomobilizma v Sloveniji. Štirim vsebinsko povezanim sejmom Avto in vzdrževanje. Moto boom, Logo-trans in Razstava gospodarskih vozil se bo med 7. in 13. aprilom prvič pridružil še Avtomobilski salon Slovenije. Vseh pet prireditev, ki jih bo predvidoma odprl predsednik vlade Janez Janša, bo zasedlo enako površino kot Mednarodni obrtni sejem, udeležilo pa se jih bo več kot 700 razstavljavcev iz 30 držav. Organizatorja, družba Celjski sejem in Sekcija za osebna motorna vozila pri Gospodarski zbornici Slovenije, pričakujeta, da si bo salon in sejme ogledalo sto tisoč obiskovalcev. Največ obiskovalcev naj bi seveda pritegnil avtomobilski salon, ki je najprestižnejša prireditev v avtomobilizmu pri nas in so jo doslej pripravljali v Ljubljani. Predstavilo se bo 39 avtomobilskih blagovnih znamk, kar je največ doslej. Manjkala bosta samo Opel in Chevrolet. Ob razstavi najnovejših modelov avtomobilov bodo obiskovalci lahko uživali Še v številnih obsejemskih prireditvah. Organizatorja zagotavljata, da bosta zagotovila dovolj parkirnih mest, iz središča Celja do sejmišča pa bo vozil tudi brezplačen sejemski vlak. JI Ob prvih znakih pomladi nas pogosto »zagrabi«, da bi zidali, obnavljali, delali prizidke, kupovali prijetne počitniške hiške v naravi... Sploh močnejši spol je temu bolj podvržen. Vi-sokoleteče želje so hitro potlačene, ko preverimo stanje na računih ali v nogavici. Stop! Ne zatrite svojih sanj le zato, ker vam nikakor ne uspe zbrati dovolj prihrankov za uresničitev sanj! Prestopite raje prag Banke Celje, kjer vam nudijo ugodne stanovanjske kredite. Od 1. aprila (zajamčeno to ni ena izmed prvoaprilskih šal) do 30. junija 2006 so pri Banki Celje pripravili posebno akcijo - stroške odobritve kredita so prepolovili in še dodatno prilagodili obrestno mero, ki je tako med najugodnejšimi v Sloveniji. Zato hitro prikličite sanje nazaj in jih začnite dograjevati! Kaj boste torej to pomlad napravili? Kupili stanovanje v prijetni soseski ali vikend, da boste vedeli, kaj je mir in tišina, ko vas zjutraj zbuja ptičje petje namesto ure? Vas je zima prepričala, da avto nujno potrebuje garažo? Se morebiti ozirate za primernim zemljiščem, na katerega bi postavili hiško? Ali pa morate, morebiti bivšemu partnerju, izplačati nujni delež, da boste končno lahko na svojem (tudi to so čisto življenjske težave, iz katerih vam pomaga vaša banka). Razlog sploh ni pomemben - pomembnejše je, da lahko sanje uresničite že zdaj in ne šele čez 10 ali 20 let. Banka Celje vam ponuja gotovinsko koriščenje kredita ali pa vam na osnovi dokumentacije plačuje račune. Kredit lahko nato odplačujete poljubno dolgo, celo do 25 let. Postopek pridobitve kredita ni zapleten. Prvi korak je, da poiščete prvo enoto Banke Celje ter izpolnite vlogo za odobritev kredita. V banki nato izračunajo vašo kreditno sposobnost in po pogovoru z vami določijo obrok, ki ga boste glede na dobo odplačevanja mesečno poravnavali. Bolj natančno rečeno, Banka Celje vam pri tem svetuje, kakšen obrok bi bil najprimernejši, da boste lahko še vseeno normalno živeli, si še vseeno privoščili počitnice in podobno. Potrebnih bo še nekaj podatkov, povezanih z nameravanim nakupom ali obnovo ... in denar bo tu! Ponavadi v Banki Celje odobrijo kredit vviši-ni do 70 odstotkov vrednosti nepremičnine, izjemoma tudi do njene stoodstotne vrednosti. Na primer takrat, kadar za zavarovanje kredita zastavite drugo nepremičnino. Pri tem ni pomembno, ali steže komitent Banke Celje ali ne. Če se vam zdi, da potrebujete še večji kredit ali pa manjši mesečni obrok, lahko oba s partnerjem najameta kredit za uresničitev skupnih sanj. Kaj torej še čakate? Hitro v Banko Celje po ugoden stanovanjski kredit! promocijsko i SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'turnšek Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 NA KRATKO Sip še vedno v izgubi Šempetrski Sip je tudi lani posloval z izgubo, ki je sicer za dobro polovico manjša kot leta 2004, a še vedno znaša skoraj 135 milijonov tolarjev. Podjetje je lani ustvarilo 5,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je na predlanski ravni. Na domačem trgu so prodajo nekoliko povečali, izvoz, ki sicer predstavlja dobre tri četrtine celotne prodaje, pa se je znižal. Uspešni kljub hudi konkurenci V Termah Dobrna so zadovoljni z lanskim poslovanjem, saj so kljub vse večji konkurenci na področju wellness turizma povečali tržni delež pri številu nočitev. Imeli so skoraj 1,8 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje in štiri milijone tolarjev čistega dobička, kar je manj, kot so načrtovali. Po besedah direktorja Janeza Mlakarja so jih lani pestili predvsem visoki stroški energije. Zato so se letos odločili, da bodo posodobili energetski sistem. Letos želijo pridobiti tudi vso potrebno dokumentaciji za prenovo Zdraviliškega doma. Alpos končno na borzi Delnice šentjurskega Alpo-sa bodo končno začele kotirati na borzi. Uprava Ljubljanske borze je ta teden sprejela odločbo o sprejemu 144.913 navadnih imenskih delnic na prosti trg. Nominalna vrednost delnice bo 10.000 tolarjev, prvi trgovalni dan pa bo 10. april. V Alposu so o uvrstitvi svojih delnic na borzo razmišljati že dlje časa, predsednik uprave Mirjan Bevc pa je že pred dvema letoma dejal, da si bodo s tem skušali zagotoviti dodatne vire financiranja. Laščani digitalizirali NUK I .aško podjetje i-Rnse, ki se ukvarja z razvojem programske opreme po naročilu, je po nekaj mesecih dela dokončalo obsežne projekte digitalizacije še nekaterih gradiv slovenske kulturne dediščine v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana. Rezultati digitalizacije so uporabnikom prijazne in dostopne podatkovne zbirke. JI V Triglavu molčijo o zamenjavah Čeprav je do 1. aprila, ko naj bi po neuradnih, a zanesljivih informacijah celjska enota Zavarovalnice Triglav dobila novega direktorja, le še en dan, na sedežu Triglava v Ljubljani o imenih še ne želijo govoriti. Iz službe za stike z javnostmi so nam včeraj na vprašanje, zakaj bodo zamenjali dosedanjega direktorja Andreja Fijavža, posredovali le staro obvestilo, da Fijavž po »nekaterih pokazateljih ni dosegel enega izmed pomembnih poslovnih ciljev« in da je trenutno na dopustu. Kot smo že poročali, v času Fijavževe odsotnosti funk- cijo direktorice kot vršilka dolžnosti opravlja njegova dosedanja namestnica Jed vika Prezelj, ki naj bi bila tudi najbolj resna kandidatka za novega vodjo celjskega Triglava. JI Myt) marginalija íetull ; imwwmtimsm AKTUALNO 7 Po jesenski ujmi Jeseni je naše kraje doletela ujma, ki je povzročila ogromno škode. Na območju celotne občine Žalec je bila ocenjena na približno 1,3 milijarde tolarjev. Krajani Griž, kjer so vodotoki povzročili ogromno škode in kjer so plazovi ogrožali življenja, so po sedmih mesecih sanacije zadovoljni. Darinka Knap, doma iz Zabukovice je pomirjena, da je plaz za hišo uspešno saniran. »Plaz bi nam skoraj odnesel hišo. Voda in zemlja sta škarpo pomaknili tik do hiše, ob tem se je ponižal tudi travnik za približno en meter,« pravi. Travnik za hišo je bilo treba izsušiti, saj gre za izjemno mokrotno območje. Knapova je zadovoljna z delom podjetja Nivo Celje. »Delali so celo zimo do konca februarja, sedaj potekajo le še zaključna dela.« Celotna sanacija plazu naj bi po prvih ocenah znašala približno 20 milijonov tolarjev. Vsi pa s sanacijo škode niso tako zadovoljni kot Knapova. Najbolj bode v oči neočiščena in zanemarjena brežina potoka Artišnica, prav tako v Zabukovici. »Vse je ostalo tako, kot je bilo,« pravi eden od domačinov. »Za hiše so poskrbeli, nihče pa se ne zmeni več za naravo, ki nas bo zaradi brezbrižnosti in tega, ker se iz tega nismo nič naučili, lahko ponovno kaznovala,« še dodaja. Nezadovoljni ostajajo tudi nekateri drugi krajani, ker se obljube zlasti glede sanacije cest niso izpolnile. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Darinka Knap je zadovoljna z uspešno opravljeno sanacijo. NAGRADNA IGRA city center Celje iska/ni^e Z NOVIM KUPONOM VEČ MOŽNOSTI Daje odslej z nekoliko spremenjenim kuponom pri nagradni igri Iskalnice več možnosti, da odgovori potrkajo na nagrado, se je izkazalo že minulo sredo. Ker s pomočjo petkove številke Novega tednika imena trgovin iščete med logotipi, navedenimi na kuponu, je bilo tako le vprašanje časa, kdo izmed poslušalcev se bo prej znašel v radijskem etru ter hitro povedal ime predstavljene trgovine. Vsako sredo gre različno število trgovin ali lokalov, pri čemer posameznega ponudnika predstavimo samo enkrat. Glede na razsežnosti nakupovalnih površin Citycentra Celje na vas čaka še ogromno nagrad. A nikar ne pozabite, da vsakdo lahko prejme nagrado samo enkrat. Nagrajenci jo morajo v predstavljeni trgovini prevzeti v desetih dneh ob predložitvi davčne številke. Med izžrebanimi kuponi bo nagrajen tisti, ki bo imel med tremi obkroženimi logotipi predstavljeno trgovino. Pravila so znana, zatorej ne odlašajte in hitro izpolnite kupon terse približajte nagradi. Kupone oddajte pri okencu Informacij megamarketa Interspar v Citycentru Celje ali jih pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje. CECIL Z novo odprto trgovino v zgornjem delu Citycentra Celje je ta nemška blagovna znamka na voljo tudi v Sloveniji. Njihova ponudba bo še posebej razveselila ženske, razočarane nad bolj skromno ponudbo večjih oblačil. Blagovno znamko Cecil namreč odlikujejo prav športna oblačila večjih konfekcijskih številk. Da je veselje še večje, so modna oblačila tudi cenovno ugodna. Prepričajte se o kvalitetni ponudbi ter obiščite trgovino Cecil v Citycentru Celje. Nagradni presenečenji v trgovini Cecil čakata na poslušalko Ivano Golob, Migojnice 97, Griže in bralko Majdo Tašner, Iršiče-va 6, Celje. VSTOPITE V SVET MODE ZA NAJMLAJŠE Francoska blagovna znamka Okaidi je namenjena otrokom do 14 let. Ponudba je razdeljena na oblačila za malčke Obaibi - vse od njihovega prihoda na svet in do treh let - ter na Okaidi, ki zajema modo za otroke od treh do 14 let. V trgovini, ki je prijazna tako otrokom kot njihovim staršem, dajejo poudarek na modernosti, praktičnosti in še posebej udobnosti oblačil. Za svoje otroke boste našli oblačila, obutev, modne dodatke, brisače, igrače in še marsikaj. Darilna bona v vrednosti 9.000 tolarjev prejmeta poslušalka Katarina Mikša, Topole 38, Rogaška Slatina in bralka Katica Mikša, Topole 38, Rogaška Slatina. , VELIKONOČNE RADOSTI V CITYCENTRU CELJE Veliko iskrivih oči predvsem najmlajših v teh dneh v osrednjem prostoru Citycentra Celje pričarajo prisrčni velikonočni zajčki, ki napovedujejo velikonočno dogajanje od tretjega aprila dalje. Poleg razstave velikonočne dekoracije z zajčjim orkestrom in zajčjo družino z dežele ter pisanic in pirhov, ki bo na ogled do 18. aprila, se lahko prihodnji petek, 7. aprila, udeležite prikaza izdelave butaric in velikonočnih aranžmajev ter izdelave velikega pirha in zajčka. Če v omenjenih dneh morebiti ne boste utegnili obiskati velikonočnih delavnic, se ponujata še dve priložnosti za seznanitev z izdelavo pirhov in pisanic v različnih tehnikah - 13. in 14. april. Dan kasneje, v soboto, 15. aprila, bo Citycenter Celje obiskal tudi čarovnik Grega. iska/ni^e city center Celje Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? M A N « 0 PRiMIl turtoo schuh /ARA VERO MODA HM tednik radiocelje 8 ITERVJU 1«T Škofijski gozdovi na evropskem sodišču? Bivši direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner o likvidaciji podjetja in načrtih za naprej - Vse bolj obubožana Zgornja Savinjska dolina Kot smo že poročali, so se družbeniki Gozdnega gospodarstva Nazarje na skupščini odločili za uvedbo likvidacijskega postopka, ob tem pa bo kar nekaj delavcev ostalo brez dela. Vendar, kot pravi sedaj že bivši direktor GG-ja Milan Cajner: »Uvedba likvidacijskega postopka ne pomeni konca podjetja, saj ga lahko delničarji že na naslednji skupščini prekli-čejo. V bistvu ponuja možnosti za naprej.« Ob tem pa se zaradi sodb vrhovnega sodišča, ki je vračanje zgornjesavinjskih gozdov ljubljanski nadškofiji vrnilo na začetek, in obnove žage postavlja še kup vprašanj. Likvidacijski postopek za GG je na skupščini predlagal četrtinski delničar Aktiva Invest, kar je, tako Milan Cajner, na nek način pričakovana oziroma razumljiva poteza delničarja, ki želi varovati svoje lastništvo. »Dejstvo je, da družba osnovne dejavnosti, torej gozdarstva, v takšnih pogojih ne more več opravljati. Res pa je, da delničar, torej Aktiva Invest, ni zainteresiran in ni prisluhnil upravi, da se družba intenzivno preusmerja. Področje lesne industrije za delničarja očitno ni zanimivo,« je omenil Cajner. Sami še iščete možnosti za nadaljnje delo? V tem trenutku teče poskusna proizvodnja v posodobljeni žagal-nici, ki je, če smelo rečem, najsodobnejša žaga v Sloveniji. Predvsem omogoča rentabilno poslovanje, kar je pogoj za preživetje na trgu. V prenovo smo vložili 1,5 milijona evrov. Gre za dve elektronsko krmiljeni liniji, ki ju nameravamo zagnati s 1. aprilom. Na področju lesne industrije, predvsem žagarstva, je še možno razviti dodatne dejavnosti in dodati lesu dodano vrednost, za kar pa bi bila potrebna dodatna investicijska vlaganja. Če žaga ne bo obratovala, tudi druga lesna industrija v Nazarjah ne bo dolgo obstajala. Kot rečeno, pa je treba najprej sanirati nastale razmere in poiskati možnosti za preusmeritev na druga področja. Na gozdnem področju zaradi nedelovanja trga ni videti možnosti za nadaljnje delo. V kateri fazi je denacionalizacija cerkvenih gozdov v Zgornji Savinjski dolini? Denacionalizacijski postopek ni končan, pravzaprav se je s sodbama vrhovnega sodišča, v kateri so ugodili našim tožbam, zadeva vrnila na začetek. Gre za to, da je to pot postalo popolnoma jasno, da smo imeli v GG prav, ko smo vztrajali, da je denacionalizacija gozdov ljubljanske nadškofije potekala nezakonito in da je potrebno v postopku vračanja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero se gozd v naravi vrne prejšnjemu lastniku, ugotoviti tudi vrednost gozda po stanju v času vračanja - torej, da je treba ugotoviti njihovo vrednost. Upravni organ, ki je vodil postopek, se je našim zahtevam vseskozi spretno izmikal. Sedaj je popolnoma jasno, da je treba odgovoriti tudi na vprašanje, ki pa bo upravičen- »Zakon o gozdarstvu določa medsosedsko pomoč kot obliko neobdavčenega dela. In cerkev ima zelo veliko dobrih sosedov. Povsem razumljivo je, če išče vse možnosti najcenejšega opravljanja storitev. Te ji opravljajo posamezni nosilci obrti ali pa kmetje z registrirano dopolnilno dejavnostjo za gozdarske storitve, kar je prav tako nelegalna ali pa nelojalna konkurenca. V Zgornji Savinjski dolini se tako tretjina lesa poseka pod krinko tega zakonskega določila.« cu nudilo možnost za odločitev, če to premoženje vzame v naravi ali je pripravljen plačati odškodnino za povečano vrednost ali pa je pripravljen na solastniški delež. To je tudi temeljni predpogoj, da lahko pravno-formalno uveljavimo odškodninski zahtevek za vlaganja v te gozdove. Iz tega naslova je GG Nazarje že leta 1994 vložil odškodninski zahtevek v višini 1,4 milijarde tolarjev. Kako sploh ocenjujete denacionalizacijo? Problem je, ker postopek predolgo traja, in ker se okrog odškodninskega zahtevka v vseh teh letih ni nič zgodilo. Zato razmišljamo, da se bomo obrnili na evropsko sodišče v Strasbourgu, saj bi radi postopek na vsak način pospešili. Če bi dobili sreds tva, do katerih smo zakonito upra vičeni, potem bi lahko brez več jih težav opravili prestrukturira nje proizvodnje zaradi izgube novne dejavnosti, torej gozdarstva. Ne le, da bi vsi zaposleni ohranili svoje delo, temveč bi v Zgornji Savinjski dolini zagotovili nova delovna mesta. To je eden od pogojev, sicer se bo dolina socialno zlomila pod težo vseh bremen, ki so že prisotni in ki ji še grozijo. Ne gre le za naše delavce, gre tudi za njihove svojce. Kdaj se bo odločalo o naših odškodninskih zahtevkih, ni mogoče napovedati. Kakšne bodo nadaljnje aktivnosti v GG Nazarje? Te niso odvisne od mene, saj sem bil kot direktor razrešen, vendar sem ostal v delovnem razmerju, saj likvidacijski upravitelj še ni izdal odpovedi pogodb. Postopek z vsemi formalnostmi vodi likvidacijski upravitelj, odvetnik Boris Grobelnik iz Ljubljane. Sam čutim dolžnost, da iščem rešitve za naprej. Koliko delavcev bo zaradi likvidacijskega postopka ostalo brez dela? Od 138 zaposlenih naj bi vsi dobili odpoved pogodb o zaposlitvi. Računam, da bi najmanj 35 zaposlenih lahko nadaljevalo delo v lesni industriji, iskali pa bomo še druge možnosti. Upam, da se bo še za dodatnih 15-20 delavcev našla zaposlitev. Je pa marsikaj odvisno od samega likvidacijskega postopka, poleg tega pa bo treba poiskati strateške partnerje, ki se bodo pripravljeni vključiti v nadaljnjo proizvodnjo in dejavnost lesne industrije v Nazarjah. Znano je, da večino zgornje-savinjskega lesa odvažajo preko meje. Računate, da boste dobili dovolj lesa za žago? GG Nazarje je v dolini od leta 1953, se pravi več kot pol stoletja. Nedvomno lahko trdim, da je gozdarstvo temeljito zaznamovalo razvoj Zgornje Savinjske doline v povojnem obdobju. Ne smemo pozabiti, da je bilo še leta 1939 v tej dolini skoraj 40 odstotkov t. i. kočarjev in bajtarjev, ki so živeli za kos kruha, in da je bilo to območje dejansko zaostalo. Po nastanku GG in po združitvi gozdarstva leta 1963 je v dolini izbruhnil strahovit razvoj, gozdarstvo pa je sodelovalo na več področjih - ne le pri izgradnji gozdnih cest, tudi pri elektrifikaciji, telefoniji ... Skratka, lahko smo si enotni, da je lesna industrija odigrala pomembno razvojno vlogo v dolini. In morali bi razumeti, da so naše razvojne prednosti les, gozdarstvo in turizem. Če od lesa ne bomo znali nič iztržiti, se dolini obetajo zelo zelo črni časi. Ni prav, da se les izvaža iz doline, pa ne mislim samo v tujino. Lesu bi morali v Zgornji Savinjski dolini dati dodano vrednost in ga tudi uspešno tržiti. To nas čaka, če ne želimo obubožane doline. Vendarle je lesna industrija, predvsem Glin, nekdaj zaposlovala ogromno ljudi, danes pa je številka majhna ... Prišlo je do razsutja. Sam menim, da bi na področju Glina morala posredovati aktualna oblast. Lani, ko je bila vlada v Zgornji Savinjski dolini, ni nihče niti od blizu potrkal na vrata Glina. Res je, da je premier Janša omenil, da ta problem posebej rešujejo, vendar je stiska ta trenutek tako velika, da je nujen kakšen premik. Končno tu d i vladi ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v Zgornji Savinjski dolini. URŠKA SELIŠNIK »Ljubljanska nadškofija za delo v gozdovih ni pripravljena zaposliti niti enega delavca, saj se niso pripravljeni poslovno vezati. Iščejo predvsem maksimalne donose, lov na zaslužek pa je odprt.« «ti * AKCIJA Ste za shujševalno radijsko skupino? POZOR, HUD PES Fešta« fešta, fešta Vsako leto, ko moramo izžrebati kandidate za huj-šanje, nam je hudo za vse tiste, ki nimajo sreče pri žrebu. Zato smo si omislili še eno skupino. Za »članstvo« v njej vam ni treba poslati kupončka, temveč bo dovolj, da boste vsak petek zjutraj med 6. in 7. uro radio naravnali na frekvence Radia Celje. Vse več nas je namreč takšnih, ki se borimo z veliko ali zgolj nekaj odvečnimi kilogrami. Ponavadi nam manjka le dobra samokontrola, ki je ključna pri izgubi kilogramov, zato se bomo v tej skupinici med sabo nadzirali, kontrolirah, tekmovali in spodbujali. Vsak petek (dan je načrtno izbran, saj ponavadi ravno ob koncih tedna največ grešimo) se bomo sestali na frekvencah Radia Celje in poročali o uspehih in spodrsljajih minulega tedna. V radijski eter bomo »spustili« le preverjene shujševalne trike, ki jih bomo iskali skupaj z vami. »Hudo mije, da nisem prišla v izbrano skupino, saj potrebujem nek nadzor. Sami mi enostavno ne uspe shujšati, pri čemer bi me bilo v skupini gotovo sram, če ne bi nič shujšala,« mi je v tem tednu razlagala razočarana bralka Helena. »A še je kakšna možnost? Veste, moja hči • nujno potrebuje nadzor, sa- ma ne bo nikoh shujšala,« je bila obupana neka mati. Precej takšnih z odvečnimi kilogrami bi za izgubo kilogramov potrebovalo le nekoga, ki bi nas nadziral in preverjal, če izpolnjujemo zastavljeni cilj. Ste res že danes začeli hujšati, kot si že dolgo obljubljate, ali ste raje z užitkom pojedli zavitek čokolade? Preverjali in nadzorovali bomo torej drug drugega vsak petek, saj sami najbolj vemo, kako hudo se je huj-šanja lotiti in kakšne izgovore si pri tem izmišljujemo. Izmenjali si bomo trike pri shujševalnih dietah, morda nam bo kakšnega zaupal tudi kdo izmed poslu-šalcev, ki se je pred časom tudi boril s kilogrami, zdaj pa uživa v »lahkem« življenju. Kaj je tisto, ki najbolj topi kilograme, bomo povprašali tudi lanskoletne rekorderje Hujšanja z Novim tednikom in Radiem Celje. V Novem tedniku jih bomo predstavili že v torek (tudi s slikami, ki nič ne skriva-jo). Zato ne zamudite prvega radijskega srečanja, ki bo v Za vse, ki želite shujšati, še tole obvestilo. Tudi zdravstveni domovi vsako leto brezplačno organizirajo šole zdravega hujšanja. V Zdravstvenem domu Celje so se te delavnice pravkar začele. Vključujejo 15 tedenskih srečanj, izvajajo jih zdravniki, medicinske sestre, fi-zioterapevt ter profesor telesne vzgoje. Za vse podrobnejše informacije lahko vprašate kar svojega osebnega zdravnika. petek, 7. aprila. Takrat bomo tudi sestavili skupino. Že izžrebana skupina, ki smo jo objavili v torkovi številki in so udeleženci dobili obvestila na dom, pa se bo prvič sestala v torek, 4. aprila. Izvedeli bodo ogromno koristnih nasvetov, kako se podati v boj s kilogrami. Bralcem bomo slišane napotke posredovali v petkovih številkah Novega tednika, poslušalcem pa - kot rečeno -v jutranjem petkovem programu Radia Celje. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIC V kakšni kondiciji ste? Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje zdravo mesto, Zdravstveni dom Celje in Športno društvo Gaberje vabijo v soboto, 1. aprila, od 9. do 11. ure, na Savinjsko nabrežje, kjer bo brezplačno testiranje telesnih sposobnosti. V hitri hoji na 2 kilometra se lahko preizkusijo vsi občani, stari od 20 do 65 let. Na osnovi podatkov o srčnem utripu, teži, višini in starosti udeležencem določijo tako imenovani fitnes indeks oziroma prikažejo, kolikšna je notranja kondicija posameznika. Na osnovi tega tudi svetujejo pogostost in zahtevnost telesnih vaj. Več vam bodo povedali v Projektni pisarni Celje zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 ah pa po telefonu 03/492-59-40. V primeru slabega vremena bo testiranje naslednjo soboto. MBP - Št. 26-31. marec 2006 - Sem premišljeval, ko sem se sprehajal med vsemi tistimi veselimi ljudmi, med množico, ki je pomešana stala na pločnikih ob cesti, kjer je potekala parada, kje za vraga se je pri nas zalomilo, da nismo bili in nenazadnje tudi zdaj nismo sposobni ustvariti družbe, ki bi bila sposobna delovati táko spontano in bi bila tako odzivna na vsak ton zaigrane glasbe in na vsak plesni gib, ki so ga zaigrali ali zaplesali sodelujoči na paradi. Množica gledalcev na tradicionalni prireditvi Magdalena v španskem Castellu je bila mešanica radovednežev vseh starosti, na desetine mamic in očetov s svojimi najmlajšimi v vozičku (pri nas velja, da morajo biti otroci vpo-stelji ob tej in tej uri, pa brez besed), mladina, ki se je zabavala s petardami (ki pa jih niso metali nad glave drugih udeležencev), pa čisto naključni odrasli in mislim, da ni bilo penzionista, ki ga teh pet dni, ko je fešta potekala, ni bilo na prizorišču. Nepopisna gneča, improvizacija pri organizaciji, Če je nekdo moral mimo zaščitnih ograj na kakšnem trgu, so mu to ob primernem pojasnilu enostavno tudi dovolili, pozitiven kaos. Ognjemeti, ki so jih prirejali dvakrat dnevno, dnevnega in nočnega, so bili tako siloviti, da so ti pretresali črevesje, da si si enostavno moral zatisni-ti ušesa, če naj bi ti bobniči še delovali - in to brez pretiravanja, kozarci z nalito pijačo na stojnicah so poskakovali. Torej, deset ognjemetov v petih dneh, pet dni enorm-nega hrupa. V petih dneh niti enega samega incidenta, na vprašanje, ki sem ga zastavil eni izmed organizatork fešte, če imajo kdaj težave s pretepi in nasiljem na njih, mi je vsa začudena odgovorila z vprašanjem zakaj in kako to mislim. Ob tem sem se seveda spomnil na planiške dogodke, pa ravse ob Pivu in cvetju, ki so seveda sestavni del naših prireditev. In kar je bi- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com lo zanimivo, tudi Španci so veselo pili sangrijo in pivo, pa še kaj zraven. Poleg urad-nihskupin so se po mestu sprehajale »neuradne« skupine, naključno sestavljenih skupin s pihali, bobnarskim truščem in nabijale do nezavesti, spremljala pa jih je množica tistih, ki so se jim naključno pridružili in neka sila te je vlekla za njimi. Ob vsem tem rompompomu, eksplozijah navdušenja, razpoloženjski milini, katarzi, če hočete, sem pomislil na našo ubogo Slovenijo in našo zajebano alpsko zadrtost. Pomislil sem na ozkosrčnost, ogabno fovšlji-vost, cinično privoščljivost, na herojsko upiranje temu, da bi se enostavno sproščeno po-veselili, brez da bi vsako stvar analizirali in potem samov-šečno kritizirali. Pomislil sem na nadutost našega kolektivnega značaja in videl eno samo upanje, mlade trobentače, pozavniste iz ravenske godbe, ki je tam nastopala, kako so se spontano pridružili neki ulični godbi in so družno igrali nek latino komad. Bili so veseli, bili so spuščeni z vajeti kolektivne medčloveške mržnje in materialistične prevzetnosti, ki je popolnoma uničila značaj Slovencev. Resnično in žalostno je, da se je enostavno po ščepec zdravega razuma in mišljenja potrebno odpraviti kam drugam. Kako dolgo bo še trajalo, da se bomo zavedli, kakšni zadrti, samodestruktivni karakterji smo, kako dolgo bomo še podpirali ideal, da je nekaj vreden Slovenec hoh-štaplerski Slovenec. Kuga, vam povem, nič drugega! KOTA, d.o.o., Petrovce razpisuje prosto delovno mesto SERVISERJA HLADILNIH NAPRAV za nedoločen čas s polnim delovnim časom Zahtevani pogoji: - izobrazba IV. ali V. stopnje elektro ali strojne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - zaželeno poznavanje področja hladilne tehnike - 3-mesečno poskusno delo - vozniški izpit B-kategorije - znanje nemškega ali angleškega jezika - računalniška pismenost (word, excel, elektronska pošta) Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo izkušnje in poznajo področje hladilne tehnike in hladilnih naprav ter jih veseli delo na terenu. Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje v roku 10 dni po objavi na naslov družbe: KOTA, d.o.o., Petrovce, Petrovce 237, 3301 Petrovce, s pripisom »Kadrovska služba«. Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor. 10 «Oil Ifflll Ekipa krovcev iz Slovenskih Konjic leta 2003 z mentorjem Francijem Beleharjem na desni Najboljši na strehi Na državnem tekmovanju v krovstvu Celjani spet zmagali Slovenija se bo letos že sedmič udeležila svetovnega prvenstva v krovstvu. Ekipo pod mentorstvom Francija Beleharja sestavljata 19-letni Staš Koražija in 20-letni Mitja Bah. V svetovni konkurenci rokodelcev se bodo letos dokazovali na Poljskem. Tekmovalci morajo biti mlajši od 24 let in preko samostojnih podjetnikov ali podjetij člani obrtne zbornice. Za mentorja Francija Beleharja je to že druga zmaga na državni ravni in tretja udeležba na svetovnem prvenstvu. Mednarodno združenje krovcev in kleparjev (IFD) organizira tekmovanja vrhunskih rokodelcev na različnih koncih sveta, konkurenca pa je iz leta v leto močnejša. Letos je bilo državno prvenstvo v začetku marca v Ljubljani. V sedmih urah morajo fantje opraviti vse delo od začetka do končnega izdelka. Belehar je kot mentor spremljal ekipo leta 2002 na Irsko in leto kasneje na Madžarsko. Letos so si prislužili pot v Krakov. »Pozna se, da je vsako leto težje. Ni veliko mladih kadrov in tudi ne ljudi, ki bi projekt finančno podprli. Ta- ko pač vse temelji na prostovoljnem delu.« In tako je tudi z mentorstvom. Belehar-jeve reference izhajajo iz družinske obrti, ki jo nadaljujeta oba z bratom. »Začel sem pri petih letih, ko me je oče začel jemati s seboj na gradbišča,« pravi mojster, ki je z družinsko dediščino dobil prvovrstno rokodelsko znanje in predvsem zavest, da mora stati za kvaliteto svojega dela . »Šole za krovce dolgo sploh ni bilo, delavci pa so se morali vsega priučiti. Po novem je sicer šola na Ptuju, vendar je interes mladih zelo slab. Na leto se tako vpišejo dva ali trije. Enostavno ni mladih fantov, ki bi se temu predali iz zanimanja in veselja. Tistim, ki tu pristanejo po sili razmer, pa je težko zaupati tako zahtevna delo. Četudi se takoj ne opazi, je dolgoročna Škoda lahko ogromna.« In v čem je skrivnost dobrega krovca? Belehar pravi, da je bistvo v podrobnostih in natančnosti. »Pri tem je treba poznati in obvladati vse možne materiale od začetka do konca. Na tekmovanju dobiš zgolj načrt, potem pa imaš na dan pred tekmovanjem pol ure časa, da kaj povprašaš. Ob tehničnem izrazoslovju nemščine in angleščine si se- veda takoj prikrajšan za kakšno informacijo. Ponavadi predloge študiram do zgodnjih jutranjih ur, da se po tem lotimo dela pripravi je ni.« Kot pravi mentor, je konkurenca izredno huda. »V drugih državah imajo na primer močan šolski sistem, kjer lahko izberejo najboljše med tisoči učencev. Pri nas smo veseli, če sploh uspemo sestaviti ekipo. Kljub temu smo jim kar resen trn v peti in smo dvakrat dosegli 4. mesto. Na Madžarskem so nas po splošnem mnenju celo nekoliko prikrajšali. Tudi tu odigrajo svojo vlogo lobiji močnih tovarn. Naša prednost je v tem, da smo izvrstni rokodelci in smo navajeni, da se je treba znajti. Navajeni smo, da nimamo vedno vsega pri roki. Slovenskemu rokodelcu daš v roke kramp, ko rabi žago, pa se bo vseeno nekako znašel« Žal pa je ves ta trud še vedno slabo odmeven in tudi cehovske solidarnosti je zelo malo. »Odvisni ostajamo od lastne iznajdljivosti, premalo se naredi za promocijo in zato je pri sposobnih kadrih iz leta v leto slabše,« zaključi Belehar ST Dejavni na starost Celjski upokojenci, združeni v svoje društvo, bodo danes ob 16. uri v Narodnem domu opravili svoj redni občini zbor in se po njem skupno tudi poveselili. Iz poročila predsednika Jožeta Bučerja o opravljenem delu v minulem letu je razvidno, da so bili zelo delavni in se pri tem, vsaj v delu začrtanih dejavnosti, imeli tudi lepo. Osnovno skrb v delovanju so posvečali skrbi za pokojninsko in zdravstveno varstvo in v zvezi s tem varstvu in obrambi že doseženih pravic, pri čemer vztrajajo pri prizadevanjih, da se s krčenjem teh pravic ne bi zmanjševal social- no že tako šibek položaj upokojene generacije. Zadovoljni so tudi z družabnim delom svojih dejavnosti. Tako vsak mesec prirejajo izlete, ki so med članstvom vse bolj priljubljeni. Ponosni so na dejavnost skupine za samopomoč ter na dogajanja, ki se vrstijo v društvenih sekcijah -šahovski, filatelistični, numizmatični, kegljaški, krožku ročnih del... Posebej opozarjajo na vse možnosti, ki jih članstvu nudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, s svojimi razvejanimi obliki vseživljenjske-ga učenja. Tudi na zdravstvenem področju so postorili veliko, saj enkrat mesečno pripravljajo brezplačno merjenje krvnega pritiska, krvnega sladkorja, holesterola in trigliceri-dov, zdaj pripravljajo še redne mesečne obiske bioenergeti-ka. Jože Bučer poudaija še dobro sodelovanje s sorodnimi krajevnimi in občinskimi društvi, z organizacijo RK, krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi. V programu dela pa ob obstoječih oblikah izpostavlja zlasti vsakomesečne dejavnosti z udeležbo na prireditvah, ki jih pripravljajo druge organizacije ali društva in vsaj osem izletov. BS Živeti Belgijo V Osnovni šoli Glazija je šolsko leto 2005/2006 v znamenju Evropske unije, pri čemer so dijaki in mentorji za rdečo nit ustvarjanja in spoznavanja izbrali Belgijo. V šoli so se tako vključili v projekt Evropska vas, ki ga organizira Evropska hiša iz Maribora v sodelovanju s Šolo za ravnatelje. Projekt zajema celotno Slovenijo, pri čemer je v celjski regiji vanj vključenih 23 šol, ki bodo 9. maja na Trgu celjskih knezov predstavile države, ki so članice Evropske unije. Cilj projekta je pri učencih spodbuditi spoznavanje drugih narodov, držav, kultur, običajev in znamenitosti in hkrati tudi promocija tolerance in solidarnosti. Učenci od 1. do 9. razreda ter učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja (OVI) tako vsak na svoj način in po svojih zmožnostih raziskujejo Belgijo. Mladostniki v OV1 oblikujejo in barvajo pisane glinene belgijske hišice, iz katerih bodo sestavili pravi mali Brugge. Skupaj z mlajšimi otroci sodelujejo tudi pri izdelavi po barvanke in obeskov s podobo Smrkcev, ki izhajajo ravno iz Belgije. V kratkem se bo zavrtel tudi mlin, ki ga pri lesarstvu izdelujejo učenci višje stopnje, pogled na Bruselj z vrha Atomiuma pa bodo pričarali z izdelavo miniature pri pouku kovinarstva. Medtem so ure šiviljstva namenjene šivanju belgijskih zastavic, ki bodo 9. maja krasile stojnico OŠ Glazija. V projekt so vključili tudi učence, ki popoldne bivajo v domu; ti izdelujejo kipce znanega belgijskega »dečka, ki lula«, ogledali pa so si tudi razstavo držav Evropske unije v Muzeju novejše zgodovine v Celju. Šola se je povezala tudi z belgijskim veleposlaništvom, kjer so jih oskrbeli s promocijskim materialom. 9. maja na predstavitvi na Trgu celjskih knezov pričakujejo tudi več belgijskih ravnateljev. 21. aprila bodo v šoli pripravili tudi Belgijski dan, na katerem bodo učenci predstavili svoje izdelke, dejavnosti, ki so jih opravljali, in pokazali svoje znanje. Koristno bodo združili s prijetnim; načrtujejo namreč de-gustadjo belgijskih specialitet ter sladkanje z belgijskimi čo-koladicami, za katere bodo učenci poskrbeli sami. VG, PM Izdelava grafita, ki že krasi jedilnico OŠ Glazija, je zahtevala veliko znanja in natančnosti. Vse o zdravilih za srce V ponedeljek, 3. aprila, bo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije praznovalo svojo 15-letnico, njegova celjska podružnica pa svoj 14. rojstni dan. Celjska podružnica je ob obletnicah skupaj s Koronarnim klubom Celje in Društvom na srcu operiranih bolnikov, podružnico Celje, pripravila manjšo slovesnost, ki jo bodo obogatili s strokovnim predavanjem. V koncertni dvorani Glasbene šole Celje bo ob 15. uri najprej predavanje predsednika celjske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja, ki je tudi strokovni vodja Koronarnega kluba Celje, prim. Janeza Tasiča, dr. med., o zdravilih za srce. Za prijetno vzdušje in glasbene užitke bodo poskrbeli učenci glasbene Šole. Po programu pripravljajo za obiskovalce zakusko. Če bo vreme to omogočalo, bodo za prijetno druženje poskrbeli pred glasbeno šolo, na Slomškovem trgu. MBP JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Borci Dečkovega naselja z novim vodstvom Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Dečkovo naselje je na nedavni letni konferenci za novega predsednika izvolila Ludvika Kolarja. Na konferenci so sprejeli tudi program dela za leto 2006 in izpostaviti nekaj problemov, ki najbolj tarejo organizacijo. To so predvsem financiranje, ukinjanje krajevnih organizacij in članstvo. Čeprav so borci iz Dečkovega naselja med najbolj dejavnimi v Celju, saj imajo poleg 31 veteranov več kot petdeset pridruženih članov, so opozorili, da bo treba pridobivanju novih članov nameniti še več pozornosti kot doslej. JI - Št. 26-31. marec 2006 - VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.0.0._ Lava Za, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 30D * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. UK MOZIRJE POLZELA GORNJI GRAD 11 Občina Rečica kot priložnost V tem tednu so se po zaselkih Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji zvrstili zbori krajanov, na katerih so podrobneje spregovorili o vzrokih in tudi posledicah ustanovitve občine Rečica ob Savinji. Kot je znano, bo posvetovalni referendum za ustanovitev občine 9. aprila, zadnji zbor krajanov pa bo v nedeljo dopoldne na Rečici. Na zborih je prizadevanja za ustanovitev občine obrazložil predsednik sveta KS Peter Kolene, nato pa je o proračunu morebitne občine spregovoril Jože Kramer. Po izračunih naj bi v letu 2007 razpolagali z dobrimi 300 milijoni tolarjev, od česar bi več kot tretjino lahko namenili za naložbe. »Sicer tudi finančni vidiki govorijo v prid ustanovitve nove občine, vendar pa je pomembno, da ljudje o svojih problemih sami odločajo,« je poudaril Anton Žunter, ki je še posebej izpostavil pripadnost rojstnemu kraju. Milan Caj-ner je podrobneje obrazložil razloge za ustanovitev občine, med drugim poudaril dobro delo manjših občin, za sodelovanje na evropskih razpisih pa je tako nujno sodelovanje več občin. Večkrat je bilo slišati, da je Rečica iz sedanje občine Mozirje dobila premalo denarja, ob tem da kraj nima prostorskih do- kumentov, ki bi omogočali gradnje. O prednostih manjše občine je spregovorila županja občine Ljubno Anka Rakun, ki je predstavila tudi skupne občinske organe, ki že sedaj delujejo v tem prostoru. »V sedanjih šestih zgornjesavinj-skih občinah bi verjetno zelo malo krajanov podprlo združitev v eno občino, kot je bila nekdaj,« je poudarila Rakunova, ob tem pa dodala, da lastna občina prinaša novo energijo in odgovor- Avtor razstave v Žalcu Viktor Bernik Bernikova nova dela V Savinovem likovnem razstavnem salonu v Žalcu bo do 11. aprila odprta razstava likovnih del akademskega slikarja, mag. Viktorja Beraika iz Ljubljane. O življenju slikarja in razstavi je ob odprtju govoril likovni kritik Boris Gorupič. Avtor se je rodil leta 1971 v Ljubljani, diplomiral leta 1998 na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 2001 tudi magistriral. Razstava v Žalcu ga je predstavila s svežo produkcijo in umestila v skupino avtorjev, ki klasične postavitve slikarstva aktualizirajo s konceptom posredovane, mediirane slike. Sedanjost komentira kot čas, v katerem so podobe iz množičnih medijev lahko rele-vantnejše od realnih izkušenj. TT nost, po drugi strani pa še primemo tekmovalnost. Iz razprav in vprašanj je bilo razbrati, da krajani sicer podpirajo ustanovitev nove občine, vendar pa je vseeno kar nekaj pomislekov. Med drugim jih je skrbela delitvena bilanca med Mozirjem in Rečico, zaposleni v občinski upravi, status osnovne šole in poplačilo dolgov, izražena pa je bila tudi bojazen, da se bodo, podobno kot sedaj obstaja rivalstvo med Mozirjem in Rečico, v prihodnje Prijateljstvo treh občin V soboto so v Gornjem Gradu s podpisom listine o prijateljstvu spletli nove vezi prijateljstva med gostitelji ter občinama Maria Saal iz Avstrije in For-garia iz Italije. Kakor so poudarili, gre za prijateljstvo treh dežel, treh kultur in treh narodov. Idejo so gojili dve leti in nato listino sprejeli občinski sveti vseh treh občin, ki želijo sodelovati tudi v skupnih evropskih projektih. Župan občine Gornji Grad Toni Ri-felj je poudaril, da podpis listine pomeni novo obliko zbliževanja v EU. Zupana avstrijske in italijanske občine, Richard Brachmaier in Mario Vicedomini, sta poleg predstavitve svojih krajev izrazila predvsem veselje zaradi sodelovanja. Z listino so med drugim potrdili uradno partnerstvo - Št. 26-31. treh dežel ter se zavezali, da bodo poglabljali prijateljstvo in sodelovali na različnih področjih, predvsem gospodarskem, kulturnem in športnem. Še posebej bodo spodbujali medsebojna srečanja in v ospredje postavili sodelovanje med mladimi. V kulturnem programu so svoje posebnosti pokazali predstavniki vseh treh občin. Gornjegrajce so predstavljali učenci in moški pevski zbor, Avstrijci so s seboj pripeljali mešani pevski zbor, Italijani pa glasbeno skupino. Gostitelji so se še posebej izkazali pri pogostitvi, na kateri ni manjkalo domačih dobrot, za konec pa so se gostje iz Avstrije in Italije predstavili tudi na skupnem koncertu. pojavila nesoglasja med Rečico in njenimi zaselki. Med mnenji pa je bilo slišati tudi bojazni zaradi vse manj delovnih mest in otrok, na kar sicer občina nima vpliva, lahko pa, s prostorskimi rešitvami in drugimi olajšavami, vsaj malo prevesi tehtnico. »T\idi zato je treba občino Rečica ob Savinji razumeti kot priložnost, ki jo velja izkoristiti,« je prvi zbor krajanov v torek zaključil Anton Žunter. US Z OBČINSKIH SVETOV Prispevki za otroke TABOR - Svetniki so sprejeli odlok o enkratnem denarnem prispevku za novorojence in prvošolce v občini Tabor. Novorojenci bodo dobili 25.000 tolarjev, prvošolci pa 30.000 tolarjev, vendar le, če bodo obiskovali Podružnično osnovno šolo Tabor. V Taboru so namreč začeli z akcijo pridobivanja novih otrok v vrtec in tudi šolo, saj sta oba prikazala izgubo prav zaradi premajhnega števila otrok. Ena od akcij bo letovanje taborskih otrok, pri čemer bo občina plačala polovico letovanja za vse tiste otroke, ki so v vrtcu Tabor ali bodo obiskovali ta vrtec v prihodnjem letu. Dražji vrtec TABOR - Cena vrtca je s 1. marcem višja za osem odstotkov ali slabih sedem tisoč tolarjev, so svetniki sprejeli na zadnji seji. Nova ekonomska cena vrtca za prvo starostno obdobje je tako dobrih 89.000 tolarjev, za drugo starasmo obdobje pa dobrih 77.000 tolarjev. Za zvišanje cen so se odločili zaradi slabih poslovnih rezultatov podružnične šole in vrtca Tabor. Poslovni izid za novo taborsko šolo je pokazal 5 milijonov tolarjev izgube, izid za vrtec pa 1,7 milijona tolarjev izgube. Občina Tabor bo pokrila le izgubo v vrtcu. Po besedah ravnateljice Majde Piki je izguba rezultat premajhnega števila otrok v vrtcu, poleg tega pa njihova dva kombinirana oddelka zahtevata kar štiri strokovne delavke. O plinovodu VRANSKO, POLZELA - Novi plinovod bo potekal približno pet metrov stran od starega, zaradi arhitektonskih ovir pa na Vranskem le malenkost odstopa na določenih mestih v Čepljah in Brodeh. Vranski svetniki so ob tem sprejeli sklep, da naj se investitor, to je podjetje Geoplin Ljubljana, s pogodbo in garancijo zaveže, da bo za razvrednotenje prostora plačal določeno odškodnino, poleg tega pa bo poravnal vse poškodbe na infrastrukturi, ki bodo nastale ob izgradnji plinovoda. Sicer je presoja vplivov na okolje pokazala, da negativnih vplivov ne bo, kljub temu pa je izgradnja plinovoda poseg v prostor. »Dejstvo je, da bo to poseg v najbolj gospodaren, vitalen del občine Vransko, ki bo imel po izgraditvi omejeno uporabnost. Vrednost teh parcel bo zmanjšana, degradirana in tudi lokalna skupnost bo utrpela veliko škodo,« je dejal župan Franc Sušnik. Izgradnjo plinovoda so obravnavali tudi na Polzeli, kjer se o vseh pogojih za investitorja še niso dogovorili. Zupan Ljubo Žnidar je dejal le, da bodo pri pogojih upoštevali predvsem povračilo škode zaradi same izgradnje plinovoda. ŠO Izdelali bodo 500 butaric Tradicija na Vranskem je, da se v predvelikonočnem času izdelujejo butarice. Župnijska Karitas, prostovoljci in oskrbovanci Našega doma Vransko so si zadali cilj izdelati 500 butaric, za kar je pripravljenih 8.000 cvetov iz krep papirja in obilo zelenja. Vsi izdelki bodo na ogled v prostorih Našega doma na Vranskem danes, jutri in v nedeljo. Celoten izkupiček od prodaje bodo namenili za opremo čajnih kuhinj v domu. Čistilna akcija na Polzeli Občina Polzela pripravlja z društvi in občani pomladansko čistilno akcijo in ureditev okolja. Akcija bo danes od 14. do 19. ure in jutri, v soboto, od 8. do 13. ure. Zbirno mesto za občane je na parkirišču občine Polzela. V akciji bodo udeleženci čistili in urejali vodna obrežja, gozdne površine, zavarovana naravna območja, okolice pešpoti, planinskih poti, planinskih, lovskih in drugih domov ter javnih objektov, okolice cest skozi kraje, vasi in ulice. Organizatorji bodo poskrbeli za rokavice, vreče in malico. Med čistilno akcijo bo odprt tudi zbirni center odpadkov v Andražu, kjer je storitev brezplačna. V primeru slabega vremena bo akcija prihodnji petek in soboto. ŠO IPlAKOVCI - -v , ' //•--»■* j O'S Rečica ob Savinji 12 fsiffi Zdravilišče Laško kmalu sodobne terme Čez nekaj let bo Zdravilišče Laško eno pomembnejših zdraviliško turističnih centrov ob Savinji. Že letos naj bi začeli graditi termalni center ter hkrati protipoplavno zaščitili in turistično uredili levi breg Savinje. Petnajst mesecev po začetku gradnje bodo Terme Laško sprejele prve goste. Projekt Term Laško bo potekal v več fazah. Prva, imenovana termalni center, bo zajemala ureditev notranjega in zunanjega kopališča na sotočju Savinje in Rečice. »V notranjem kopališču pod stekleno kupolo, ki se lahko odpira, bo bazen z valovi, bazen z masažami in hitro reko, trije manjši okrogli bazeni različnih temperatur in atrakcij, otroški bazen, knajpova pot ter dostop v celoletni zunanji bazen. V zunanjem delu bo zgrajen plavalni bazen, namenjen rekreaciji in igram v vodi, otroški bazen ter kot največja atrakcija bazen v obliki kristala vode na sotočju obeh vodotokov. Zgrajen bo tudi nov savna center z osmimi različnimi savnami, termalnim bazenom, programom in vsebino, ki gostom ponazarja posebnosti našega okolja. V objektu bo tudi primerna gostinska ponudba,« našteva direktor laškega zdravilišča Roman Matek. Za termalni center so že dobili soglasje Agencije RS za okolje in prostor. Sedaj pričakujejo še gradbeno dovoljenje, s katerim se do ponedeljka lahko prijavijo na razpis za evropska sredstva. Predračunska vrednost izgradnje termalnega centra velja okoli 5,6 milijarde tolarjev. Pri tem računajo, da bodo iz evropskih sredstev dobili milijardo tolarjev. V vire financiranja vključujejo tudi 1,1 milijarde tolarjev iz dokapitali-zacije, 3,5 milijarde pa bo dolgoročnega kredita poslovnih bank. Gradnja bo potekala vzporedno z ureditvijo struge Savinje, pri čemer so Občina laško, laško zdravilišče in ministrstvo za okolje in prostor ta mesec podpisali protokol za sofinanciranje vodne ureditve območja Laškega. Celotna vrednost te naložbe bo stala 755 milijonov tolarjev. Država bo od tega zagotovila 344 milijonov tolarjev, ostalo pa občina in Zdravilišče Laško. Upravna enota Laško je v ponedeljek izdala gradbeno dovoljenje za obnovo notranjosti Sofijinega dvora in zdraviliškega doma v Zdravilišču Rimske Tbplice. Z obnovo obstoječih objektov naj bi začeli maja. Gradbeno dovoljenje za nove objekte pa naj bi bilo izdano avgusta. Drugo fazo projekta razširitve zdravilišča so poimenovali wellness hotel in zajema wellness center, kjer bodo poleg telovadnice in fitnesa urejena tudi mesta za različne oblike masaž in wellness stori-tevterhotelzgostinskimi prostori. Vrednost te naložbe znaša 3 milijarde tolarjev. Graditi naj bi začeli prihodnje leto, ko pričakujejo tudi nov razpis evropskih sredstev. Ob tem v Zdravilišču Laško načrtujejo še gradnjo kongresnega hotela ter apartmajskega naselja. Nov zalet Zveze kulturnih društev Po dveletnem premoru so se na šesti redni seji zbrali člani šentjurske Zveze kulturnih društev. Za pet let so na čelo zveze posadili Jožeta Mastnaka - Marjana, ki je na tem mestu nasledil Ludvika Mastnaka. Glavni problem poleg večnega pomanjkanja denarja vidijo v nedorečenosti kriterijev in virov financiranja. Doslej jé bilo financiranje ljubiteljske kulture razpršeno med občino, zvezo in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Tako se je tudi tu ponavljala zgodba, ko so močni in veliki pristopili naravnost do korita, manjši in šibkejši pa so se izgubili. Novoizvoljeni predsednik Jože Jože Mastnak - Marjan Mastnak - Marjan pravi, da je bilo doslej predvsem na področju pihalnega orkestra in zborovskega petja nare- jenega veliko, toda od leta 1997, ko je bila zveza ustanovljena, se je na tem področju spremenilo veliko. Nekatere dejavnosti so se razširile, druge spet vzniknile iz nič, finančna sredstva pa se ves čas niso spreminjala. Odslej naj bi se ta delila na podlagi jasnih in transpa-rentnih kriterij ev na podlagi razpisov. Poleg tega pa se bodo zavzemali tudi za pridobitev nujno potrebnih prostorov za delovanje nekaterih društev. Večji problem vidi Mastnak v spet nedoločeno prihodnost odmaknjeni kulturni dvorani in galeriji. »Kar je kulturni center padel v vodo, je najbolj realna možnost dvorana v Zgornjem trgu ob bodoči glasbeni šoli. Kako bo z galerijo, ki jo nespametno izpadla iz novozgrajene knjižnice, je povsem odprto vprašanje. Dejstvo je, da se v občini tudi na tem področju premika, a glede na vse potenciale, ki jih ljubiteljska in profesionalna kultura v kraju ima, še premalo.« V upravni odbor so bili izvoljeni še Ivan Koželj, Barbara Gradič Oset, Vladimir Belina, Boštjan Pisanec, Alojz Jevšnik in Marinka Kolar. Nadzorni odbor sestav-, ljajo Jože Lavbič, Judita Meh-tans Šarlah in Irena Zevnik. Mesto tajnice j e prevzela Anita Koleša. ST Okrogla miza o motnjah hranjenja V širokih aktivnostih Študentskega kluba mladih Šentjur bodo nocoj pripravili okroglo mizo na temo motnje hranjenja. Skoraj vsakdo med nami je kdaj imel ali še ima slabe prehranske navade, kot so izpuščanje obrokov, nadomeščanje rednih obrokov s prigrizki, poseganje le po eni vrsti hrane, pogoste shujševal-ne diete in podobno. To so pogoste motnjeprehranjeva- Vljudno vabljeni na javno tribuno o REFORMAH ZA VEČJO KONKURENČNOST IN SOCIALNO VARNOST v petek, 31. marca 2006, ob 17.30 uri V Hotelu HUM, Trg svobode 1, Laško. Gost javne tribune bo BORUT PAHOR, predsednik Socialnih demokratov ^gj^S mm. nja, ki pa niso nujno znak duševne motnje. Kadar prerastejo mejo obvladljivosti pa so resne bolezni, ki kažejo globoke duševne in čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Najpogostejše motnje hranjenja so anorek-sija, bulimija in kompulziv-no prenajedanje. Na okrogli mizi o motnjah hranjenja bo predstavljena problematika z zdravstvenega, psihološkega in sociološkega vidika. Udeleženci bodo izvedeli, kaj so motnje hranjenja, kako jih prepoznamo, kam se lahko obrnejo po pomoč oboleli ali njihovi bliž- nji, kako lahko sami pomagajo, kakšna je preventiva, katere so oblike zdravljenja in še veliko drugega. Na okrogli mizi, ki se bo začela ob 18.30 v Športnem parku bo sodelovala mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., spec, šolske medicine in koordinatorica programa izobraževanja šolskih in zdravstvenih svetovalnih delavcev o motnjah hranjenja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Ce-lje. ST www.novitednik.com Med naložbe Zdravilišča Laško sodita tudi objekt Ma-lič, ki s predračunsko vrednostjo okrog 5 milijonov evrov predstavlja dopolnitev in zao- krožitev programa varstva in oskrbe starejših, ter gradnja hotela v Celju z bogato wellness, seminarsko in gostinsko ponudbo. BA IH SVETOV Dodatni milijoni za gasilce DOBJE - Svetniki so se posvetili predlogu proračuna za tekoče in zaključnega računa za preteklo leto. Medtem ko so slednjega soglasno potrdili, pa so imeli ob drugi obravnavi predloga proračuna kar nekaj pripomb. Glede na osnutek proračuna, ki so ga sprejeli decembra lani, so morali naknadno zagotoviti 6 milijonov tolarjev za nabavo orodnega vozila prostovoljnega gasilskega društva. Pobudo enega izmed svetnikov, da bi za požarno zaščito raje razširili hidiantno omrežje, so svetniki zavrnili. Občina ima namreč preveč redko in razpršeno poselitev, vodni in terenski pogoji pa takim predlogom niso naklonjeni. Županu več, svetnikom manj DOBJE - Več prahu med svetniki je dvignila reforma plač-nega sistema za javne uslužbence. Kljub upoštevanju kriterija malih občin je za majhne proračune, kot ga imajo v Dobju, to precej neugodno. Svetnika Karla Čadeja je še posebej zmotilo dejstvo, da se je glede na potencialno povišanje županove plače postavka za sejnine sedmih svetnikov z 250 tisoč tolarjev znižala na 185. V nadaljevanju so sprejeli povišanje za to namenjenih sredstev. Proračun so sprejeli z enim glasom proti. Na seji so določili tudi občinsko subvencijo za socialno pomoč na domu, ki občino za posameznika zdaj stane 592, uporabnika pa do polne cene še dodatnih 792 tolarjev. ST Brucokol Krst brucov bodo šentjurske stare bajte pripravile jutri, v soboto, ob 21. uri v Kulturnem domu Šentjur. Za vstopnino 500 tolarjev za člane in dvakrat več za vse ostale boste lahko priča naslovu, ki brucem ne obeta nič dobrega, in zavidljivi glasbeni paleti. Slišali boste lahko Get lost, Štej do 4, Žurdov in Billy's Private Parking. ST Pomladni ples v Laškem Ljubitelji plesa se bodo nocoj ob 20. uri zavrteli na Pomladnem plesu v Zdravilišču Laško. Gost večera bo Slavko Ivančič z ansamblom Kalamari, posebno pozornost pa bodo v Zdravilišču Laško za petkov večer namenili izboru jedi. Gostje si bodo za sedem tisočakov privoščili rezine dimljene postrvi v pikantni omaki na pisanih solatnih listih, pomladno juho s tofujem, zeliščne njoke z račjimi rezanci in jurčkovo omako, nadeto teletino s šopkom iz domačega vrta ter jagodno rezino s sožitjem vročega sadja in čokolade. BA Takšen bo termalni center Term Laško z notranjim in zunanjim kopališčem. TEDNI KOZJE 1 ROGAŠKA S. POpČETRTEK| 13 Pozanimajte se v naših poslovnih enotah! Naročila sprejemamo tudi po elektronski KUMHO TYRES Dobra novica iz Daemobil- PNEVMATIKE KUMHO UGODNEJŠE PRI UVOZNIKUI Nudimo ugoden hitri kredit do 300.000 SIT. POpUSt Brez odvečnih poti. popust na vse dimenzije Kuního,.; pnevmatik za oseb na, teren ska, «s dostavna in tovorna vozila jSF Chevrolet Spark že od 1.499.000 SIT* Na novinarski konferenci v Kozjem: (z leve) vodja sektorja za investicije v državni direkciji za ceste Jurij Pejanovič, župan Kozjega Andrej Kocman ter poslanec Martin Mikolič. Urejanje cest po neurju V občini Podčetrtek bodo po lanskem hudem neurju namenili letos posebno pozornost obnovi poškodovanih cest, trenutno pa dokončujejo pločnika v naseljih Imeno in Sedlarjevo. Za obnovo cest po lanskem neurju je država namenila občini Podčetrtek 35 milijonov tolarjev, občina pa je potrebno dokumentacijo že pripravi- la. Gre za ceste iz Sodne vasi na Sveto Emo, cesto Imeno-Imenska Gorca-Olimje ter cesto Zgornji Lastnič-Križan Vrh, za katere bo del denarja namenila tudi občina. Poleg omenjenih se je občina odločila, da bo letos s sredstvi iz občinskega proračuna sanirala najbolj dotrajane odseke cest. Poleg tega bo letos opravljena sanacija državne ce ste Golobinjek-Virštanj, pomembne povezave z občino Kozje in osrčjem Kozjanskega, ki je v zelo slabem stanju. Letos želijo prav tako urediti nekaj novih pločnikov. Tako trenutno dokončujejo omenjena pločnika v Imenem in Sedlarjevem, za katera je občina pridobila državni denar za obmejne projekte. BJ V Kozjem obupani nad cestami V Kozjem je bila v tem tednu dolgo pričakovana novinarska konferenca, kjer so opozorili na izjemno slabe državne ceste. Takšne ceste imajo v občini Kozje oziroma v osrčju Kozjanskega v vse smeri, tako proti Šentjurju, Krškem ter v treh smereh proti Obsote-lju. V mali občini je namreč kar pet državnih cest. O izjemno slabih državnih cestah so lani večkrat razpravljali v občinskem svetu ter na koncu zadolžili župana Andreja Kocmana, naj skliče novinarsko konferenco. Želijo namreč, da je s problematiko cest v osrčju Kozjanskega seznanjena najširša javnost, saj se v teh gospodarsko šibkih krajih počutijo prikrajšane. Novinarske konference se je udeležil vodja sektorja za investicije v državni direkciji za ceste, Jurij Pejanovič. Župan in občinski svetniki so gosta iz Ljubljane opozorili, da so lani v kraju izgubili dve veliki tovarni ter da slabe dr- žavne ceste odvračajo morebitne nove investitorje od drugod. Prav tako niso ravno vabljive za turiste, ki obiskujejo območje Kozjanskega parka, zato se počutijo v primerjavi z drugimi v Sloveniji kot drugorazredni državljani. Opozarjajo, da je tako že dolgo, zato so tem bolj ogorčeni. Jurij Pejanovič jim je odgovoril, da vlaganja v ceste sicer naraščajo, vendar za odpravo številnih težav ne zadoščajo. Tako so v državnem proračunu trenutno uvrščeni sanacija plazov na cesti Virštanj-Golobinjek, kjer bo naslednje leto tudi preplasti-tev, leta 2009 pa naj bi bil saniran most čez Bistrico. Za modernizacijo ceste Loke-Le-dinščica je pripravljen v celoti idejni načrt; letos bodo tam nadaljevali z deli iz šentjurske smeri, leta 2010 pa bi bila investicija zaključena v celoti. Poleg tega so v sektorju za investicije naročili projekte za križišče v naselju Kozje (pri Kmetijski zadru- gi), česar pa v državnem proračunu še ni. Prvi človek sektorja za investicije v direkciji za ceste je prav tako opozoril, da je hriboviti teren osrčja Kozjanskega finančno bistveno zahtevnejši kot v ravninskih predelih Slovenije. Obljubil je, da bo na dejstva, ki so mu jih predstavili, opozoril pristojne. V direkciji pripravljajo namreč strokovne predloge, pri denarju pa ima svojo vlogo politika. Po mnenju občanov je to, kar namerava vložiti država v njihove ceste, veliko premalo. Zato so se na novinarski konferenci dogovorili, da bosta župan Kozjega in poslanec Martin Mikolič, ki se je novinarske konference prav tako udeležil, na problematiko osebno opozorila prometnega ministra. Skušali bodo doseči, da bi v rebalans državnega proračuna uvrstili še kakšno cestno naložbo iz središča Kozjanskega. BRANE JERANKO V občini Podčetrtek trenutno dokončujejo pločnika v Imenem in Sedlarjevem. - Št. 26 - 31. marec 2006 V Anini galeriji v Rogaški Slatini predstavljajo eno od vodilnih imen slovenske otroške ilustracije, Zvonka Čoha. Zvonko Coh se poslavlja V Anini galeriji v Rogaški Slatini, namenjeni predstavitvam slatinskih likovnih ustvarjalcev ter grafik Miillerjeve zbirke, se izteka razstava akademskega slikarja Zvonka Čoha. Veliko ime slovenske otroške ilustracije ter nagrajenec Prešernovega sklada izvira iz Rogaške Slatine, s katero ostaja nasploh tesno povezan. V Rogaški Slatini predstavljajo na razstavi njegove risbe ter knjige, ki jih je ilustriral. Za otroške ilustracije v več kot tridesetih knjigah je prejel številne upoštevane nagrade, med njimi dvakrat Levstikovo, nagrado Hinka Smrekarja, priznanje za najlepšo knjigo slovenskega knjižnega sejma ... Kot avtor celovečernega risanega filma Socializacija bika? pa je prejel nagrado Prešernovega sklada, skupaj s soavtor-jem Milanom Eričem. Njegovo izrazito likovno nadarjenost so opazili že v do- mači Ratanski vasi, kjer je za goste risal risbice. Po študiju na likovni akademiji je ostal v Ljubljani, kjer je ohranil značilno slatinsko govorico. V kulturnih, glasbenih krogih Rogaške Slatine je znan tudi njegov oče Zvonko Čoh starejši, ki je med drugim zbral edinstveno zbirko kaktusov. Razstava likovnega umetnika, ki se bo letos srečal z abrahamom, je na ogled do 3. aprila. BRANE JERANKO I Vabimo vas tudi na testne vožnje z novim Aveom, DAEMOBIL, d.o.o., PE CEUE Ljubljanska cesta 37, tel.: 03 / 425 60 80 14 VOJNIK SL. KONJICE VITANJE V dolžini pokopališča in še dlje pogrebci parkirajo avtomobila, le lučaj stran pa samevajo parkirni prostori, namenjeni prav njim. Vojniška prometna zagata Premalo denarja za obnovo cest, izgradnjo pločnikov ter prehodov za pešce Ne samo znanilke pomladi, tudi ceste so zdaj »zacvetele« in pokazale, kako kruta je bila do njih zima. A Vojnik nima težav le z obnovo cest, pač pa mu denarja zmanjkuje tudi za razširitev cest, postavitev ustrezne prometne signalizacije, izgradnjo pločnikov ter prehodov za pešce. Neurejeno je tudi parkiranje, čeprav je parkirnih mest v trgu Vojnik že skorajda preveč. Cesta, ki vodi do osnovne šole in vrtca je preozka, zato ne omogoča normalnega srečanja z avtobusom, v zimskem času se niti dva osebna avtomobila nista mogla sre- čati. Pred šolo in vrtcem je tudi zelo težko parkirati, sploh zjutraj, ko starši pripeljejo otroke, vmes pa jih nekaj avtomobilov že zapar-kira. »Težav s parkiranjem bo manj, ko se bodo zaključila dela na osnovni šoli,« predvideva predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter svetnik Jože Kocman, »vseeno pa bo potrebno razmišljati o večjem parkirnem prostoru pri vrtcu.« Druga kritična točka je neurejeno parkiranje pred zdravstvenim domom. Parkiranje na pločnike je tam že ustaljena praksa. Medobčinska inšpektorica je na zadnji seji občinskega sveta povedala, da za takšne kršitelje enostavno nima časa, rešitev bi bila le zaposlitev občinskega redarja. V tem primeru bi si občina na ramena naložila dodatno finančno breme, denarja pa že sedaj, sploh za ureditev prometne infrastrukture, ni dovolj. Na tem področju močno »špara« tudi država, saj je za rešitev prometnih zagat v križišču pri pokopališču namesto krožišča predvidela sema-forizirano križišče, s čimer se krajani ne strinjajo. »Promet skozi Vojnik se je v zadnjih treh letih povečal kar za 62 odstotkov. Veliko tudi zaradi neprimernega izvoza z avtoceste v Slovenskih Konjicah in na splošno previsokih cestnin. Ljudje se pritožujejo zaradi vibracij, ki jih povzročajo težki tovornjaki, povečale so se emisije izpušnih plinov, hrupa. Poleg tega je že sedaj preveč individualnih priključkov na glavno cesto, ki zaustavljajo promet in s tem še povečujejo emisije,« razlaga Kocman. Ne samo, da v samem Vojniku ni dovolj pločnikov in kolesarskih stez, tudi ostale krajevne skupnosti so v primerjavi z nekaterimi ostalimi kraji, precej na slabšem, ugotavlja Kocman. »V Socki, na primer, ni nobenega prehoda za pešce. Pravzaprav so brez varne šolske poti. Podobna je situacija v Novi Cerkvi, kjer kljub zelo nepredvidljivi cesti polno ovinkov, ni niti enega prehoda za pešce. Tudi pri izgradnji novega krožišča so nanj pozabili. Težavo v Novi Cerkvi si je sicer država že pred letom in pol ogledala, a od takrat še ni nič rešila,« opozarja Kocman. »Očitno se čeloma družba zdrami šele, ko nekdo postane žrtev.« V kratkem se rešitev obeta le za križišče v Arclinu, ko naj bi hkrati z izgradnjo trgovskega objekta uredili tudi dodatni odstavni pas ter prehod za pešce. Zastoji, ki jih povzročajo v času pogrebov parkirani avtomobili ob glavni cesti, ki pelje v Šmartno v Rožni dolini, bi morali biti že odpravljeni, saj so pri farni cerkvi uredili kar tri velika parkirišča. Vendar so ta ponavadi prazna, pogrebci pa še naprej nemoteno parkirajo kar ob vozišču in iz dvosmernega naredijo enosmerni promet. Rešitev za Vojnik bi bila tudi zgraditev obvoznice, o kateri se že lep čas govori. Kje natančno bo potekala in kdaj bo zgrajena, pa sta še odprti vprašanji. ROZMARI PETEK mi TEDNIK Sumljiva oseba -dvakrat Danes in jutri bo odrasla dramska skupina Kulturnega društva France Prešeren Vojnik ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Vojnik uprizorila komedijo Branisla-va Nušiča Sumljiva oseba. _ Komedijo v dveh dejanjih je režiral član SLG Celje Igor Žužek, igralsko zasedbo pa so morali poiskati še v mlajši dramski skupini, ki prav tako deluje v okviru dramske sekcije kulturnega društva. Klasična komedija opisuje zmešnjavo v zaspanem podeželskem mestu, kamor prispe brzojavka o neki sumljivi osebi ter povzroči vrsto komičnih zapletov in zmešnjav pri lovu na to sumljivo osebo. Ker igralci načrtujejo kar nekaj gostovanj, so temu primerno pripravili tudi sceno. »Je zelo enostavna in jo je možno postaviti tudi na zelo majhne odre,« pravi Tomo Gorenšek, predsednik dramske skupine, ki je hkrati tudi igralec z najdaljšim staležem v skupini. »Lani namreč ravno zaradi prevelike scene nismo veliko gostovali, pred dvema letoma pa smo komedijo Mama je umrla dvakrat zaigrali kar 22-krat.« NAKRATKO Za več občinskih svetnikov VITANJE - S spremembo Statuta Občine bodo povečali število članov občinskega sveta s sedanjih 10 na 11. Za to so se odločili na eni strani zaradi želje po neparnem številu svetnikov, na drugi pa zaradi bolj enakomerne zastopanosti občanov. Do spremembe volilnih enot bo glede na število prebivalcev prišlo v samem trgu Vitanje, kjer bi naj iz dveh volilnih enot nastale tri. O samem oblikovanju volilnih enot se bodo predstavniki občine posvetovali in dogovorili s trško skupnostjo. Ves denar za ceste VITANJE - Za urejanje cest bodo letos v Občini Vitanje namenili preko 100 milijonov tolarjev oziroma ves razpoložljiv denar v proračunu. Zanje bodo porabili tudi pričakovana dodatna sredstva v višini 17 milijonov tolarjev. Takoj ko bodo vremenske razmere omogočale, bodo začeli z urejanjem cest v Ljubnici in v Breznu, pripravljeni pa so že tudi predračuni za cestne odseke v Doliču, Hudinji in Stenici. Sanacija kamnoloma Planje VITANJE - Kamnolom Planje v Breznu so v preteklih letih na črno izkoriščali tako občina Vitanje kot tudi gozdno gospodarstvo, po prijavi pa je sodišče lani dokončno odločilo, da morajo kamnolom sanirati v treh letih. Stroški sanacije bodo predvidoma 18 milijonov tolarjev, občina in GG pa si jih bosta razdelila na polovico. Gradbeno dovoljenje za sanacijo kamnoloma na območju Javorja so že pridobili. MBP Sožitje zgodovine in sodobnosti Zadnje priprave na gradnjo župnijskega doma v Slovenskih Konjicah V Slovenskih Konjicah bodo predvidoma maja začeli graditi nov župnijski dom na mestu sedanjih ve-roučnih učilnic. Pri gradnji nadžupnija pričakuje pomoč ne le širokega kroga ljudi dobre volje, temveč tudi lokalne skupnosti in njenega gospodarstva. Zato so o gradnji doma spregovorili tudi občinski svetniki. Z novogradnjo bodo razrešili stisko v sedaj vsega dveh veroučnih učilnicah, urejenih v nekdanjem hlevu. V njih se stiska 800 otrok, ki obiskujejo verouk, srečuje blizu 100 skavtov, osem birmanskih skupin, tu so seje, predavanja, izobraževanja, razne delavnice in tečaji za zaročence, povrhu pa so to edini prostori za dejavnost Kulturnega druš- tva in literarne delavnice Slomškovega bralnega priznanja. Priprave na gradnjo so se začele pred tremi leti. Iniciativni odbor, ki ga vodi predsednik Slavko Hren, je lani jeseni med tremi idejnimi projekti, ki so prispeli na natečaj, izbral kot najboljšega načrt podjetja Ko-ning iz Slovenskih Konjic, ki je moralo upoštevati zahtevne pogoje, ki jih je postavil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Objekt je namreč na območju, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina. V viso-kopritlični stavbi bo na dobrih tisoč kvadratnih metrih prostora za tri velike věroučně učilnice in dve manjši učilnici, pa tudi za manjšo dvorano z odrom, večji klubski prostor, hišno kapelo, av- lo in pevsko sobo. Svoje prostore bodo dobili skavti in razna društva, pa tudi Kari-tas. Za nov župnijski dom bodo potrebovali vsaj 200 milijonov tolarjev. Občinski proračun je že lani prispeval 5 milijonov tolarjev za projekte, letos pa je za sofinanciranje predvidenih 7 milijonov tolarjev. Čeprav so bili občinski svetniki na zadnji seji soglasni, da bo nov dom pridobitev tako za krajane kot za mesto, odločitve glede nadaljnjega sofinanciranja niso sprejeli. Zgolj kot moralno obvezo so jo prepustili bodočemu občinskemu svetu, saj ima župnijski dom svoje mesto tudi v razvojnih programih občine. MILENA B. POKLIC Takšen bo nov župnijski dom v Slovenskih Konjicah. Nadžupnik Jože Vogrin pričakuje, da bodo temeljni kamen zanj položili prihodnji mesec, na Jurjevo nedeljo, kdaj bo zgrajen, pa si ne upa napovedati. §j§ff ïfi IRA 15 Steletova nagrajenka Anka Aškerc Slovensko konservatorsko društvo je v sredo v Ljubljani podelilo Steletovo nagrado in priznanja za dosežke na področju varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Nagrado za življenjsko delo za vrhunske dosežke na področju konservatorstva je prejela direktorica celjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Anka Aškerc. Steletovo priznanje pa je s Celjskega dobil Bogdan Badovinac za vodenje in koordiniranje obnovitvenih posegov na samostanskem kompleksu Olimje. Anka Aškerc je z izjemnim strokovnim, organizacijskim in javnim delovanjem trajno prispevala k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Po študiju umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je zaposlila v celjski območni enoti Zavoda za spomeniško varstvo in leta 1975 postala njena ravnateljica. Predsedovala je tudi Slovenskemu konservatorskemu društvu. Po letu 1992, ko se je znova spoprijela samo z umetnostnozgodo-vinsko dediščino, je nadaljevala vodenje obnovitvenih posegov na spomenikih ter leta 2004 ponovno prevzela vodenje celjskega zavoda, ki skrbi za kulturno dediščino. Aškerčeva se je ukvarjala s cerkveno arhitekturo iz vseh časovnih obdobij, gradovi in dvorci ter z nekaterimi ključnimi zgodovinskimi spomeniki. Med cerkvenimi spomeniki so se najobsežnejša dela izvajala na cerkvah sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Primoža in Felicijana v Gornjem Gradu, sv. Martina na Teharjáh, v Podvrhu in Laškem in na nekaterih drugih. Obnovitvena dela je vodila tudi v dvorcu v Novem Celju. S pripravo razstav, predavanji in vodstvi po kulturnih sporne nikih si je prizadevala za popularizacijo kulturne dediščine in varstvene dejavnosti. Umetnostni zgodovinar Bogdan Badovinac je dobrih 25 let konservatoř na celjski enoti ZVKDS in več kot dvajset let odgovorni konservátor obnove samostanskega kompleksa Olimje, ki ga sestavljata nekdanji dvorec in cerkev Marije vnebovzete. Obsežna obnovitvena dela je zastavil sistematično in dolgoročno. V 80. letih minulega stoletja so konservatorski posegi potekali na cerkvi in zunanjščini dvorca, konec 90. let, ko je dvorec dobil samostansko funkcijo, pa tudi na tem objektu. Badovinac je posebno pozornost namenil urejanju samostanske okolice, ki naj bi zaživela v baročni podobi. Prenova olimeljskega kompleksa predstavlja, čeprav še ni v celoti dokončana, vzorno prezentirano spomeniško celoto, kar je v največji meri dosežek konservatoija Bogdana Badovinca, so zapisali v utemeljitvi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Lutkovne vragolije Hermanovo gledališče Muzeja novejše zgodovine Celje bo jutri dopoldne gostilo Lutkarije in vragolije, me-dobmočno srečanje lutkovnih skupin. Predstavile se bodo štiri lutkovne skupine z 42 nastopajočimi. Mavrično gledališče Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje bo ob 9. uri uprizorilo Vilo Malino Světlaně Makaro-vič. Sledilo bo lutkovno gledališče Mavrica III. OŠ Celje s predstavo Janko in Metka malo drugače (priredba Vika Koch). Nato se bosta predstavili še lutkovna skupina OŠ Lava s predstavo Kjer se prepirata dva ... Jane Milčinski ter lutkovna skupina Eci peci OŠ Rlaža Arniča iz Luč, ki bo uprizorila predstavo Danila Vranca Muca in tri mucke. BA Režija: Michael Caton-Jones Igrajo: Sharon Stone, David Morrissey, Charlotte Rampling, David Thewlis. Hugh Dancy. Anne Caillon, lain Robertson Ze v Planetu Tuš! Svet Osrednje knjižnice Celje Muzejski trg 1a, 3000 Celje Na podlagi 12. in 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Ur. I. RS, 2004/82) svet zavoda objavlja razpis za imenovanje DIREKTORJA KNJIŽNICE (m/ž) - ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri; - strokovno pozna področje dela knjižnice; - ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva; - ima najmanj pet let delovnih izkušenj ; - aktivno obvlada slovenski jezik in najmanj en svetovni jezik; - ima vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidat za direktorja (m/ž) mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja knjižnice za mandatno obdobje. Izbrani kandidat (m/ž) bo imenovan za mandatno obdobje 5 let. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati (m/ž) poslati v 8 dneh po objavi na naslov: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za direktorja«. O izboru bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom. Del ansambla iz predstave Ščuka, da te kap Zarjani pred novo premiera Gledališčniki KUD Zarja Trnovlje Celje bodo nocoj ob 19.30 v tamkajšnjem kulturnem domu uprizorili že tretjo premiero v tej sezoni. To bo Partljičeva Ščuka, da te kap, ki jo je režiral Miha Alujevič. Komedijo bodo ponovili v nedeljo ob 18. uri ter v četrtek ob 19.30. Partljičevo spogledovanje z »ribištvom« se je začelo že leta 1973, ko je na odrske deske prvič priplavala komedija Ščuke pa ni. Odzivi v občinskem lokalnem radiu so bili tako navdušujoči, da se je kmalu po premieri prve ščuke občinstvo lahko navduševalo nad drugim delom omenjenih ribiških zapletov v komediji O ne, ščuke pa ne. Obe predstavi sta bih nato združeni v priljub- ljeni televizijski nadaljevanki Ščuke pa ni, ščuke pa ne. Kar nekaj let je minilo, da se je sodobni slovenski Mo-liere, kot so poimenovali Toneta Partljiča, še enkrat in tokrat zadnjič soočil z ribištvom v igri Ščuka, da te kap. »V tej poplavi Partljičevih komedij na slovenskem ljubiteljskem odru je čas, da se tudi Zarjani ponovno poklonimo največkrat uprizorjenem avtorju v Sloveniji,« meni režiser Miha Alujevič. To so storili ravno ob pravem Času, saj premiera sovpada s podelitvijo Glazerje-ve nagrade za življenjsko delo, ki jo je Tone Partljič minuli teden prejel za dosežke na področju kulture. V predstavi Ščuka, da te kap nastopa enajst članov Mladi Forum SD Celje in 00 SD Celje bosta ob mednarodnem dnevu žena dvajsetim brezposelnim ženskam s Celjskega v nedeljo omogočila brezplačen ogled predstave. Denar za ogled predstave so zbrali s prodajo vrtnic na tradicionalni stojnici v središču mesta. amaterskega gledališkega ansambla, in sicer Srečko Centrih, Cvetka Jovan-Jekl, Polonca Govejšek, Žan Boršt-nar. Cvetka Videc, Tina Gun-zek, Krešimir Vrebac, Živko Beškovnik, Danica Lipičnik, Nada Jelen in Frenk Železník. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: VINKO SKALE Medobmočni festival mlade literature Jutri, v soboto, bo me-dobmočno srečanje Festivala mlade literature Urška celjskega in koroškega območja, ki bo v Šmarju pri.Jelšah. Na medob-močnih festivalih sodelujejo avtorji, ki so stari več kot 15 let ter so se prijavili na razpis revije Mentor iz Ljubljane. Prijavljeni so nato povabljeni na enega od šestih me-dobmočnih srečanj po Sloveniji, od koder se bo 10 izbranih avtorjev na koncu predstavilo na državnem festivalu v Slovenj Gradcu, ki bo oktobra. Najboljše ocenjenemu avtorju z državnega festivala bo revija Mentor izdala knjižni prvenec. Jutrišnje medobmočno srečanje v Šmarju bodo začeli z literarno delavnico, s pesnicama Lucijo Stupica in Tanjo Plevnik, ki ji bo sledil glasbeni nastop ter razglasitev izbrancev. Prireditev bo spremljala strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturne dejavnosti z literarnega področja Dragica Bresk-var, organizator prireditve pa je območna izpostava v Šmarju pri Jelšah. BJ "F URESNIČITE SVOJO IDEJO! Nimate finančnih sredstev, pa bi radi uresničili svojo idejo - gledališko igro, posneli film, organizirali turnir... Vse potrebne info na spletni strani: www.mc-c6lie.si ali tel.: 03 490 87 40, info pisarna: Celjski mladinski center. Mariborska 2 Skorajda neprepoznavne in navdušene nad svojo novo podobo. □arija se je prepustila urni frizerki Darji in družno sta ugotavljali, kakšno pričesko bo najlažje vzdrževati. V ozadju Jožico lepša Zdenka. Pred preobrazbo (z leve): Jožica Krajne, Danijela Blažan in Darija Vozlič so nestrpno pričakovale spremembo. Polepšali smo mamice Dobro pripravljena zarota otrok, ki so svojim trem mamicam pripravili nepozabno presenečenje Hčere in sinovi so se za minuli materinski dan svojih mater spomnili vsaj s kakšnim cvetom. Nekateri so si belili z glavo, s kakšno pozornostjo jim še posebej polepšati ta praznik. In kar nekaj jih je v ta namen izpolnilo kuponček Novega tednika, le tri srečnice pa so v soboto preko valov Radia Celje izvedele, da jih v kratkem čaka popolna preobrazba. Vse tri presenečene izžre- centru Darja, zatrdile, da je odločilnega telefonskega banke so nam v sredo zju- šlo za dobro pripravljeno za- klica, ko so jim z Radia Ce-traj, ko smo se zbrali v Hair roto njihovih otrok in da do lje sporočili novico, niso niti slutile, kaj se kuha. »Zmeraj poslušam vaš radio, ravno takrat pa sem bila zunaj in preslišala oddajo. Takoj so me poklicale prijateljice ...« je povedala Jožica Krajne iz Vojnika, mati dveh hčera, ki sta »zakrivili« preobrazbo, sicer pa že babica treh vnukov. »Tudi zame sta kuponček poslali hčerki, mislim, da sta se tega projekta lotili kar obe, verjetno pa je bila pobudnica starejša Barbara,« je dodala Darija Vozlič iz Grlič. Pa da ne boste mislili, da so fantje kaj zaostajali, Danijeli Blažan iz Celja je razvajanje privoščil sin Gregor, medtem ko je nje-, gova dveletna sestrica še odločno premlada za izpolnjevanje kuponov. Za takšne in drugačne, predvsem pa konstruktivne razprave, smo si vzele čas, medtem ko so spretni prsti Darje Kocmut barvali, stri-gli, navijali, prali in sušili. In ker je bilo dela čez glavo, ji je na pomoč priskočila še mami Zdenka, ki se je strokovno lotila drastičnega krajšanja Jožičinih las... Se kup nasvetov o negi las za vsako izžrebanko posebej in presenečeni vzkliki ob pogledu v ogledalo in že smo hiteli v Lepotni studio Sodin. Tam nas je pričakala nežna glasba, pomirjujoč ambient in copatki - naše dame pa so se lahko sprostile in se povsem prepustile nežnemu dotiku kozmetičarke Katarine Sodin (ne boste, verjeli, spoz nali smo tudi njeno mami) Pustili smo jih malce pri mi ru, da so si odpočile od na šega mikrofona, radovedne ga fotoobjektiva in vsesplošne pozornosti. Katarina se je pri ličenju vsaki posebej posvetila in se ni dovolila preganjati. Mame so izvedele, kako negovati kožo, kakšna ličila izbrati, kako jih nanašati in Številne drobne skrivnosti strokovnjakinje, ki pa jih je zaupala zgolj svojim zmeraj lepšim in zado-voljnejšim strankam. Prav tako ne znamo opisati končnih reakcij ob pogledu v ogledalu, potem ko je Darja pričeske še zadnjič popravila. »Da boste res lepe na fotografijah ...« No, kar poglejte, kaj so dah skupni napori sredinega dopoldneva. PM, foto: ALEKS ŠTERN V Lepotnem studiu Sodin je za popolno naličene obraze poskrbela Katarina, ki smo ji radovedno škilili pod prste, pa ni bila nič huda. Jožici je ob pogledu v ogledalo ušel navdušen in osupel krik. Zabičali smo ji, da ne sme spustiti niti solzice, pa čeprav od veselja. Zadovoljstvo ob dokončni preobrazbi je bilo obojestransko TAŽA 17 Rad bi bal nogometaš... Leo klub Celjski vitezi za Denisa Veronika in Žana Mišela Žafrana - Zdravja se ne da kupiti, vse drugo je neskončno drago Usoda včasih izbira pota, ki jih pri najboljši volji težko razumemo. Četudi se z njo sprijaznimo, je življenje vse prej kot lahko. In kadar ti kdo ponudi roko v stiski, prižge luč v svetu, kjer sonce vedno po malem zakrivajo oblaki. Denis Veronik iz Dra-melj in Žan Mišel Žafran iz Bukovja pri Slivnici sta bila v svojem mladem življenju prikrajšana že za marsikaj. Njuni starši bi zanju dali vse, a žal je za nakup dragih invalidskih pripomočkov tudi brezmejna ljubezen premalo. Klavdija in Denis Veronik sta bila težko pričakovana otroka in mami Milki se je z njunim rojstvom odprl svet, v katerega si je neskončno želela vstopiti. A ta svet ni bil tak kot si ga je predstavljala. Otroka sta se rodila kot nedonošenčka. Denis je zaradi poškodbe možganov ostal težje telesno prizadet, težave z motoriko pa ima tudi sestrica Klavdija. Dvojčka sta zdaj v osmem letu starosti in mami zapolnita dneve od jutra do večera. »Klavdija hodi v šolo v Dramlje. Svetovali so mi, da jo vključimo v redno šolo. Zelo so razumevajoči, čeprav ob kakšni dejavnosti potrebuje tudi posebnega spremljevalca,« pravi mama Milka. Denis pa je priklenjen na voziček. »Zaenkrat ga še lahko z avtom vozim v Celje v Osnovno šolo Glazi-ja. A vem, da bo vedno težje. Fant raste, avto pa imamo majhen in ne najbolj primeren za prevoz invalida,« Milko že zdaj skrbi, kako bo v prihodnje. »Rada bi pa pohvalila osebje na njegovi šoli. Stojijo mi ob strani kot družina. Je pa škoda, da nimajo bazena na šoli.« Načrt zanj obstaja že dolgo, vendar ni denarja za izvedbo. Tako Milka vozi Denisa na fizioterapijo v Zreče. Za te otroke je namreč to ena redkih, če ne kar edina možnost gibanja in redka priložnost, da se osvobodijo stola. »Ljudje so dobri in so nam vedno priskočili na pomoč, a kaj, ko se potrebe množijo, ne da bi jih lahko dohajali. Sanitarni stol za Denisa bo stal blizu 300 tisoč tolarjev in niti predstavljam si ne, kje bi jih vzela. Ko je prišla gospa s predlogom, da v ta namen pripravijo dobrodelno prireditev, se mi je zdela kot angel z neba.« Denis se je ves čas prijazno smehljal in poskušal mami nekaj dopovedati. Zadovoljen je bil šele takrat, ko mi je lahko pokazal svoje šolske zvezke. Čeprav nadvse ponosen na pobarvane risbice, pa njegova mala ročica tega sama ne bo nikoli zmogla. V šoli bo potreboval poseben računalnik. »Ko sta bila dojenčka, je bilo včasih težko za obupat. Zdaj je lažje. Vem pa, da večno ne bom mogla skrbeti za Denisa. Da mu bom z vsakim letom težje kos. Zavedam se, da obstajajo domovi, a to ne pride v po-štev. Morda nekoč, ko bo razumel. Zdaj pa upam, da se bodo še našli dobri ljudje, ki nam bodo pomagali obdržati družino skupaj,« pravi mama in odpelje Denisa iz hiše, da mi je lahko pomahal v slovo. Zanj bi žrtvovali vse, a je še premalo Če Denis ni nikoli vedel, kaj se pravi tekati po travnikih, pa se Žan Mišel Žafran tega prav dobro spominja. 13-letnik je pri petih zbolel za mišično distrofijo. Stanje se slabša in zadnji dve leti je Mišel odvisen od invalidskega vozička. Mama Regina in oče Marjan sta se morala sprijazniti s povsem novimi okoliščinami, ki bi razorožile vsakogar. V Žafranov! družini sta še dekleti Margareta, ki je že na svojem, in Špela, uspešna pevka pri skupini Unikat. Najmlajši Nik pa je star šele dve leti in glavni tovariš Mišelu pri igri. V kolikor slednjega ne zaposlijo šola, domače naloge ali računalnik. Sicer pa fant nadvse rad ustvarja in slika. Bo umetnik? »Ne, nogometaš bom!« odvrne tako prepričano, da človeka zaboli pri srcu. »Z denarjem je težko,« pravi oče Marjan. Žena je ostala doma sinu za negovalko, sam sem zaposlen v trafiki na železnici in čeprav se moram ob tej priložnosti svojem šefu Ivu Kamen-šaku ter sodelavcem iskreno zahvaliti za razumevanje in vsestransko pomoč, pa je vseeno težko. Nič si ne privoščimo, pa vedno zmanjka denarja za nujne stvari, ki jih Mišel potrebuje. Po stopnicah ga nismo mogli več prenašati, zato smo preuredili klet in garažo ter razširili vrata. Zdaj bi radi preurediti še okolico hiše, da se bo lahko vsaj okrog Zaradi bolezni v ansamblu je bila prejšnjo nedeljo odpovedana predstava SLG Celje Spustite me pod kovter, gospa Markham. Dobrodelno predstavo organizira Leo klub Celjski vitezi, ki v okviru mednarodne Lions organizacije obstaja že sedmo leto. Predstava, katere izkupiček je tako namenjen Mišelu in Denisu, bo to nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri. Sicer pa je vaša pomoč dobrodošla kadarkoli. hiše zapeljal z vozičkom,« pravi Marjan, ki poskuša sina kolikor je le mogoče pogosto odpeljati v naravo in med ljudi. »Ni zdravo za njegove oči, da vse dneve strmi v računalnik. Zavzel sem se, da se hodiva tudi kopat enkrat na teden. A žal so karte drage. Tiste tri ure, ki jih kupiš z eno vstopnico, pa tudi ne moreš deliti na pol.« Stroški se tako kopičijo iz dneva v dan, Marjanu pa ne da spati predvsem misel na nov avto. Mišela v zdajšnjem ne more več voziti, glede na hribovski teren v Bukovju, kjer živijo, pa bo nov nujno moral imeti pogon na vsa štiri kolesa. »Ne morem tvegati, da pozimi obtičim sredi hriba z otrokom na invalidskem vozič- ku v avtu. Pa smo takoj pri milijonih tolarjev.« Vsaka pomoč je dobrodošla. Se pa najde tudi kdo, ki pravi, češ kaj bo Mišelu terapija v toplicah, saj ne bo ozdravel. »Nismo mogli verjeti. Jasno, da ga voda ne bo ozdravila, a zaradi tega ostaja v boljši kondiciji in tudi počuti se bolje.« SAŠKA TERŽAN HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik i mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal sa podpis: za potrebe naročniške službe Novega tednika Žafranova družina brez Špele in Margarete. Oče Marjan, mama Regina z Nikom in Mišel. Denis skupaj z mamo Milko in sestričnama Suzano na levi in Saro na desni. 18 ŠPORT M\ TEBI« Prvič izven Španije in Nemčije Superpokal za rokometaše je bil doslej odigran šestkrat v španskih in petkrat v nemških mestih. Sedemkrat so zmagali španski klubi (Barcelona petkrat, štirikrat zapored), dvakrat nemški (obakrat Magdeburg), enkrat pa - Celje Pivovarna Laško! In tudi zato bo prvič supeipokal izven Španije oziroma Nemčije pripravljen v Celju. Letos bo gostitelj Kôln. »To je priznanje Celju in celjskemu rokometu. Naša dvorana omo- goča vrhunske razmere za elitno tekmovanje, za televizijski prenos, za reklame, za dobro počutje ekip, gledalcev ... Pridobili smo si strahovito velik imidž, kar nam godi. Želimo si, da ne bi padli kakšno stopničko nižje. Zaenkrat na to ne kaže, a vselej moraš biti previden. EHF nam je zaupala organizacijo za naslednje leto. Šlo je za kompromis. Zadovoljiti je bilo potrebno Nemce. Mi bomo pač proslavljanje 60. obletnice kluba malce po- daljšali,« je razmišljal direktor celjskega kluba Vlado Privšek. Že konec naslednjega tedna bo v Zlatorogu zaključni turnir slovenskega pokala. »T\i je bilo več težav, kajti zveza je trenutno brez predsednika, tako da je odločitev padla po glasovanju. Slavimo obletnico kluba, gostitelji nismo bili že dobro desetletje, tako da je razplet logičen.« Kaj pa moštvo za naslednjo sezono? Kokšarov, Gorenšek - Har- bok, Kozlina - Špiler, Ivankovič -Natek, Hribar? - Brumen, Gajič -Sulic, Lesjak - Škof, Podpečan. Privšek je pritrdil zgornji postavi in dodal, da drži tudi postavljeni vprašaj. Sicer pa se tudi za prihodnje sezone ozirajo proti vzhodnim in južnim deželam, kjer iščejo po receptu mlad - zelo dober - visok -poceni. Kmalu bodo pri podaljševanju pogodb »na tapeti« Natek, Har-bok, Brumen ... DEAN Š U STER Superpokali: 1996 - Bielefeld, zmagovalec Barcelona, 1997 -Irun, Barcelona, 1998 - Barcelona, Barcelona, 1999 - Magdeburg, Barcelona, 2000 - Pamplona, Portland, 2001 - Kiel, Magdeburg, 2002 - Magdeburg, Magdeburg, 2003 - Val-ladolid, Barcelona, 2004 - Ciu-dad Real, Celje Pivovarna Laško, 2005 - Leon, Ciudad Real, 2006 - Koln, ?, 2007 - Celje, ?. Tretjič v finalu svetovnega prvenstva Rokometaši I. Gimnazije v Celju so se tretjič uvrstili v finale svetovnega prvenstva. V Limogesu so v polfinalu premagali vrstnike s Poljske s 26:19. Varovanci trenerja Vlada Murka so se včeraj za naslov prvakov spopadli z Nemci. Do finala so zmagali na vseh šestih tekmah. Najprej so štirikrat visoko slavili v predtekmovalni skupini, nato v četrt-finalu izločili vrstnike iz Irana s 33:28, potem pa še Poljake. DEAN ŠUSTER, foto: GORDANA POSSNIG Obakrat z Olimpijo Celjske rokometašice se bodo z Ljubljančankami pomerile tako v pokalu kot tudi končnici državnega prvenstva. Polfinalni obračun na zaključnem turnirju slovenskega pokala bo ju- ŠPORTNI KOLEDAR sobota, 1.4. ROKOMET 1. SL - moški, 22. krog, Velenje: Gorenje - Slovan, Ormož - Celje Pivovarna Laško (obe 19). Pokal Slovenije - ženske, pol-finale, prva tekma, Ljubljana: Celje Celjske mesnine - Olimpija (18). ODBOJKA 1. SL, polfinale, 1. tekma: Šoštanj Topolšica - Prevent (20). ^^EDEUflT^ir^ Pokal Slovenije - ženske, finale (17). tri na Kodeljevem. Največ zaupanja v obetavni ekipi pa vliva izkušena vratarka Barbara Gorski, ki je odločno napovedala: »Naši cilji in želje so enaki, drugi mesti tako v prvenstvu kot v pokalu. Tako se pripravljamo in tako razmišljamo. Malo slabše smo igrale v zadnjem obdobju. Upam, da se bo forma dvignila. Morda je celo bolje, da nismo blestele in smo pravo vrednost prihranile za finiš sezone.« V prvem delu sezone so Celjanke izgubile v Ljubljani z golom razlike, v drugem pa v Golovcu zmagale z razliko petih. »Po imenih imamo vrhunsko ekipo. Proti Olimpiji, ki igra dobro, agresivno obrambo, morajo soigralke igrati potrpežljivo in disciplinirano v napadu. Malo več volje in želje tudi ne bo odveč. O Krimu sploh ne razmišljamo. Za nas je nepremagljiv. "Riđi na državno prvenstvo nam ne uhajajo misli. Samo Olimpija jutri in naš boj za finale!« je zaključila Gorskijeva. Celjanke so lani prvič igrale v finalu DP, tokrat želijo še v pokalu. DEAN ŠUSTER Najboljši atleti in vodstvo AK Žalec - z leve: Veno Satler, Lucijan Tominšek, Veronika Zupan in Adi Vidmajer Za Adijem Vidmajerjem Lucijan Tominšek Na petem občnem zboru Atletskega kluba Žalec je prišlo do kadrovske spremembe, saj je legendarnega športnega delavca Adi-ja Vidmajerja zamenjal mladi Lucijan Tominšek. Adi Vidmajer sodi med pionirje nastanka atletike pred 55 leti v Žalcu in Savinjski dolini, bil pa je tudi med nosilci pred petimi leti ponovno ustanovljenega AK Žalec. Želja sedanjega kluba, ki ima imenitne pogoje za delo na posodobljenem atletskem štadionu, je skrb za mlade atlete in atletinje, izmed katerih se bodo najboljši tako kot nekoč vključevali v AD Kladivar Celje. Na občnem zboru so podelili priznanja trem lani najuspešnejšim atletom: mladima Veroniki Zupan, ki je bila državna prvakinja v cestnem teku za osnovne šole v Sevnici, in Marcelu Hudoverniku, ki je bil državni prvak v Sevnici in medobčinski prvak v teku na tisoč metrov, ter veteranu Venu Satlerju, ki je bil v kategoriji nad 65 let dvakrat državni prvak in enkrat drugi. S posebnim darilom so se zahvalili za dolgoletno uspešno delo Adiju Vidmajerju, ki je tudi v bodoče obljubil vso strokovno pomoč upravnemu odboru, še posebej mlademu predsedniku Lucijami Tominšku. Ta je doslej uspešno vodil sodniški zbor.. Strokovno delo je v rokah Anite Seles, Anice Živko, Braneta Stražarja in drugih, katerim gre zahvala za res dobro delo z mladimi, med katerimi pogrešajo več dečkov. Predsednik Tominšek je v letošnjem programu izpostavil obnovo garderob, zagotovitev sponzorskega denarja, izobraževanje lastnih kadrov, skrb za podmladek v sodniškem zboru, sodelovanje s starši... Letos bodo pripravili 22 tekmovanj, med njimi prvič tudi Alešev memorial kot spomin na lani prehitro umrlega odličnega adeta in strokovnega delavca Aleša Gašperiča, ter množičen tek po ulicah Žalca v septembru. Adi Vidmajer se je v svojem zadnjem poročilu zahvalil za dobro sodelovanje Kladivarju, pri čemer žal nihče od tega priznanega kolektiva ni našel časa, da bi se udeležil občnega zbora. Najboljši atleti bodo oblekli prav Kladivarjev dres. Končano je aktivno obdobje atletike v Žalcu in Savinjski dolini z Vidmajeijem in njegovimi starejšimi športnimi kolegi, zdaj so na vrsti mladi, da razvijajo kraljico športov. TONE VRABL PANORAMA jcosarka 1. A SL - moški 22. krog: Postojnska jama - Pivovarna Laško 79:80 (22:24, 47:44, 60:63); Lenassi 22, Jovanovič 15; Jev-džič 26, McMillan 15, Ichaki, Košto-maj 10, Strnad 9, Finžgar 6, Globov-nik 3, Kunc 1. Vrstni red: Slovan 44, Helios 40, Pivovarna Laško 38, Elek-tra 36, Alpos Kemoplast 34, Kraški zidar 30, Postojnska jama 29, Koper 28, Loka kava, Rogla, Zagoije, Krka 27. 1.SL-ženske 2. del (od 1. do 6. mesta), 5. krog: Merkur Celje - Ilirija 95:45 (27:6, 55:17, 73:33); Komplet 19, Čonkova 16, N. Kvas 14, Libico-va 12, Erkič 11, Laskova 10, U. Kvas 6, Jereb 4, Zdolšek 3; Lisjak, Gačner 10. Vrstni red: Merkur 10, Ježica 9, AJM 8, Ilirija 7, Odeja 6, Sežana 5. rokomet 1. SL - ženske 22., zadnji krog rednega dela: Ce- leia Žalec - Ptuj 32:31 (14:15); Cerar 15, Toplak 6, Jeriček 4, Skočir, Čur-ko, Čerenjak 2, Komn 1; Potočnjak 10, Strmšek 6. Končni vrstni red: Krim 44, Inna Dolgun 34, Celje Celjske mesnine, Olimpija 31, Celeia Žalec 26, Loka kava 24, Kočevje 23, Ptuj 20, Brežice 14, Izola 8, Maks 7, Škofije 2. Nič novega Naj se sliši marsikomu še tako smešno, a CMC Publikum bi se z zmago v Novi Gnrici vključil v boj za prvaka. Z bolj napadalno zastavljeno strategijo bi lahko tudi presenetil sicer odlične domačine, ki so podcenjevalno sestavili začetno enajsterico. Ostala je le igra na točko, učinek pa je bil pričakovan - ničeln. Oslabljeni Velenj-čani so spet zaigrali pogumno, pri Izidi 22. kroga 1. SNL: HIT Gorica - CMC Publikum 2:0 (0:0); Bur-gič (65), Demirovič 80), Rudar-Anet Koper 2:2 (0:1); Pavlovič (49), Komar (60); Kremenovič (10), Knezo-vič (74), Bela krajina - Maribor Pivovarna Laško 0:1, Nafta - Primorje 2:0, Drava - Domžale 1:1. LESTVICA 1.SHL HIT GORICA 22 13 6 DOMŽALE 22 11 9 MARIBOR PL 22 10 S NAFTA 22 10 2 ANET KOPER 22 9 4 PRIMORJE 22 9 3 CMC PUBLIKUM 22 9 3 DRAVA 22 8 4 BELA KRAJINA 22 5 7 RUDAR 22 2 5 :18 45 :19 42 :22 35 :29 32 i:31 31 :31 30 :31 30 :32 28 i:36 22 vodstvu pa so zadeli vratnico i: nato prejeli zadetek. MED GOLI 1. SLMN, četrtfinale, 2. tekma. Rogaška Slatina: Dobovec - Tomi (20.30). sobota, t. 4. ~ 1. SL, 23. krog, Ajdovščina: Primorje - Rudar (16.30), CMC Publikum - Drava (18). 3. SL - vzhod, 16. krog, Čren-šovci - Kovinar Štore, Malečnik -Šmarje pri Jelšah (obe 16). Štajerska liga, 16. krog: Rogatec - Šentjur, Peca - Šoštanj (obe 16). MČL Celje, 11. krog: Rogaška -Kozje (16.30). "Nedelja, 2.4. 2. SL, 17. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Factor (16). Štajerska liga, 16. krog: Zreče -Šampion (16). MČL Celje, 11. krog: Šmartno -Ljubno (16.30). Gimnazijsko moštvo s trenerjem ter vodjo prof. Marijo Cankar TOP TEDNIK 19 J)erbi v Šoštanju V ospredju jutrišnjih dvobojev najboljših košarkarskih ekip bo vsekakor derbi v Šoštanju, kjer se bosta udarili ekipi, ki gresta v ligo za prvaka. Po pomembnosti bo še bolj zanimivo srečanje v Zrečah, medtem ko Laščani potujejo v Hercegovino. Morda do presenečenja Pivovarji potujejo v Široki Brijeg z željo, da bi presenetili domačine, ki niso nepremagljivi. Široki je v tej sezoni zamenjal veliko igralcev, zdaj pa ima na voljo nekoliko pomlajeno, a še vedno močno ekipo. A močnejši kot v državni ligi so tudi Laščani, ki bodo skušali dokazati, da bodo v drugem delu sezone konkurenčni v boju za prva tri mesta, ki vodijo v Jadransko ligo. Po nekaj slabših predstavah je morda že čas, da ekipa Boška Djokiča zaigra tako, kot zna; da »zna«, je potrdila že nekajkrat. Vendar le, če zaigrajo dobro vsi in ne le dva ali trije posamezniki. Zanimivo je, da so v Laškem že ugotovili, da Igor Lovrič ni okrepitev, zato bodo z njim prekinili pogodbo. Pri tem že iščejo novega organizatorja igre. Lovrič v Široki ne bo odpotoval, zato bo spet veliko breme na plečih mladega Tadeja Koštomaja in Nejca Strnada, ki se bosta menjavala na mestu organizatorja igre. Će bosta svoje delo opravila vsaj solidno, potem bi Laščani res lahko presenetili v srečanju, ki niti enim niti drugim razen prestiža ne pome- ni nič. V Laškem so jeseni slavili Hercegovci, a takrat še z Josipom Sesarjem in Gorda-nom Zadravcem, ki sta medtem odšla. Napoved za drugi del sezone V Šoštanju se bosta jutri udarila soseda, tako geografska kot na lestvici, in istočasno svetli točki 1. A-lige. Elektra Esotech in Alpos Kemoplast sta namreč prijemi presenečenji lige, že dolgo nazaj pa sta si zagotovila igranje v ligi za prvaka v drugem delu sezone. Sobotno srečanje nima zato pravega tekmovalnega pomena, a ne bo nič manj zanimivo. Šoštanjčani namreč gorijo od želje, da vrnejo udarec, ki so ga dobili v Šentjurju (90:75 za Kemoplast), Šent-jurčani pa želijo dokazati, da niso naključno peta ekipa lige. Istočasno je to srečanje tudi zadnje tipanje pred ligo za prvaka, kajti sledi 12 dni pavze, v kateri bosta oba uspešna trenerja Dušan Hauptman in Damjan Novakovič skušala ekipi pripraviti tako, da bi bili čim bolj konkurenčni če-tverki iz Jadranske lige. Šoštanjčani so močnejši pod obročema, kjer naj bi za Kemoplast že zaigral Mario Novak, ki ves teden normalno vadi, ne bo pa še zaigral Jim-mie Hunt, ki je v začetku tedna snel mavec z leve roke. Pri domačih bo najverjetneje še vedno manjkal Aleksandar Bojić. Na zunanjih položajih naj bi bil Kemoplast močnejši, a vprašanje je, če bodo domači branilci to kar zlepa priznali. Vprašljiva je tudi prva te- za, saj je v soboto Kemoplast brez Novaka in z le majhno minutažo Mateja Krušiča povsem nadskakal precej višjo ekipo Kopra. Kakorkoli že, obeta se dobro srečanje, ki mu kljub tekmovalni nezanimi-vosti ne bo manjkalo naboja. V sosedskih dvobojih je namreč vedno tako. Zelo pomembno srečanje Zrečane čaka jutri pomembno srečanje proti neugodni ekipi Zagorja. Gre namreč za ekipi, ki bosta igrah v ligi za obstanek, kot je znano, pa se tja prenašajo vsi izidi prvega dela sezone. Obe ekipi imata po šest zmag in sta pri dnu lestvice, v prvem delu sezone pa so Zrečani presenetili z zmago v Zasavju (87:72). Roglo tarejo težave s poškodbami, zato je vprašanje, s kakšnimi močmi bo razpolagal trener Slobodan Benič. Boštjana Sivke skoraj zagotovo nebo, pomagala pa naj bi Peter Jovanovič in Marko Meško. Odlična forma Jureta Broliha, Dejana Hoh-lerja in Jadranka Čoviča daje optimizem Rogli. Pri Zagorju praktično nikoli ne veš, kako in kaj. Sposobno je zaigrati vrhunsko in tudi začet-niško. Prvi organizator igre Boštjan Leban je poškodovan. Rogla bi potrebovala pomoč s tribun, zato bi bilo prav, da ljubitelji košarke z zreškega in konjiškega konca napolnijo dvorano in pomagajo svojim fantom, da preskočijo še eno stopnico na poti obstanka v ligi. JANEZ TERBOVC Slatinčani(-ke) in Rogačani(-ke) NA KRATKO Tudi Reberšakova in Nakičeva Celje: Kapetanka slovenske ženske teniške reprezentance Mima Jaušovec je izbrala igralke, ki bodo konec aprila zastopale naše barve na dvoboju v prvi evroafriški skupini pokala Fed z Bolgarijo. Na njenem seznamu sta tudi Celjan-ka Polona Reberšak in Velenjčanka Diana Nakič. Začetek v Skednju Slovenske Konjice: V nedeljo bo prva letošnja dirka v motokrosu za Pokal Akrapovič na poligonu Skedenj pri Slovenskih Konjicah. Pokalno tekmovanje je lani doživelo razcvet in popolno uveljavitev. Nastopilo je več kot 150 voznikov, kar je absolutni rekord v slovenskem avto-moto športu. Tudi letos se obeta nova rekordna znamka, saj je za štartne številke zaprosilo skoraj 200 voznikov. Seveda vsi ne nastopajo na vseh dirkah, kljub temu pa lahko pričakujemo v Skednju rekordno udeležbo. Organizator je dobro pripravil progo, nastope pa so napovedali najboljši slovenski mo-tokrosisti. Najprej bo dirkal podmladek (12.45), nato veterani (13.30) in potem še člani. Ob 15.15 se bodo začele druge vožnje, ki se bodo končale z najatraktivnejšo dirko dneva, ko se bodo pomerili najboljši slovenski vozniki v kategoriji do 125 ccm in odprtem razredu. (VL) POD KOŠI petek, 31. 3. 1. SL - ženske, 2. del (od 1. do 6. mesta), 6. krog, Merkur Celje - Sežana (19). sobota, 1.4. Celjska bera je bila 7 pokalov in 12 medalj. Sedem naslovov Shotokan karate-do international zveza Slovenije je organizirala državno prvenstvo v katah in kumiteju. Vstopnico za finale v Rušah si je priborilo osem članov Društva za karate Celje. V katah si je svoj prvi naslov med posamezniki priboril Denis Julardžija. Kata tim mlajših dečkov (Denis Julardžija, Željko Šašič, Rok Ojsteršek) je ponovil lanski uspeh in ponovno stopil na najvišjo stopničko. V borbah sta blestela Sebastian Kantužer in Davorin Kračun, ki sta postala dvakratna prvaka - tako kategorijsko kot absolutno. Njun uspeh je dopolnil Andraž Černej, ki je v kategoriji mladinci absolutno B prvič visoko dvignil pokal. DŠ Jadranska liga, 25. krog. Široki - Pivovarna Laško 07). 1. A SL, 22. krog, Šoštanj: Elektra - Alpos Kemoplast, Zreče: Rogla - Zagorje (obe 19). 1. B SL, 25. krog, Slovenske Konjice: Banex - Nova Gorica, Polzela: Hopsi - Litija (obe 19). 1. SL - ženske, 2. del (od 7. do 11. mesta), 5. krog. Slovenske Konjice: Konjice - Ne-so Lhke (16.30). Finale pred finalom? V lanskem finalu Šolske košarkarske lige je združena ekipa I. OŠ Rogaška Slatina in OŠ Rogatec premagala OŠ Šmarje pri Jelšah, tokrat pa se je dvoboj pripetil že v polfinalu. Spet so bili uspešnejši lanski prvaki. Na prvi tekmi v Rogaški Slatini so zmagali s 85:63, na povratni pa v Šmarju izgubili z 81:68. Junakinja celotnega dvoboja, ki ga je videlo 1.200 navijačev, je bila Tina Bastašič, ki je dosegla 72 točk. Finale ŠKL bo 19. aprila (15.00) v ljubljanski hali Tivoli. Vodja košarkarske ekipe »Rog - Rog« je Milan Bastašič, ki je tudi trener deklic, fante pa vodi Iztok Majcenovič. Ravnateljica Marta Pelko je znana kot odlična plesna inštruktori-ca, župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pa je bivši vrhunski košarkar. Iz lanske ekipe, ki je osvojila naslov državnih prvakov v ŠKL, je dekliška ekipa ostala skoraj enaka, od fantov pa so kar Štirje igralci prve peterke zapustili šolo. Na povratni tekmi so koše dosegli: I. OŠ Rogaška Slatina/OŠ Rogatec - Tina Bastašič 35, Barbara Rehar in Anže Bobek 8, Sara Čoh 5, Špela Vodušek in Jasmin Husič 3, Grega Križanec in David Brezinščak 2, Sandra Drofenik in Katja Kregar 1. OŠ Šmarje - Tadej Ferme 35, Amadeja Cverlin 10, Špela Kocjan 8, Jure Drofenik in Luka Golež 7, Uroš Polajžer 6, Nadja Strašek, Nina Vodeb in Uroš Polajžer 2, Mateja Bališ 1. MATEJA KOREZ Neustavljiva Tina Bastašič Vlada: manj tehničnih pregledov Skrbni izračuni vladnih glav - E-podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja Pisali smo že, da se je število prometnih nesreč v zadnjem letu nekoliko zmanjšalo, kar je verjetno delno tudi posledica novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Pri tem je slovenska vlada pred dnevi določila tudi predlog novele zakona, ki prinaša kar nekaj sprememb. Ob tem je pridno izračunala, koliko (manj) stroškov bi te spremembe pomenile za naše denarnice, a ni pozabila med vrsticami omeniti, da te spremembe pomenijo tudi manj »živciranja« lastnikov vozil pri opravljanju registracije, tehničnega pregleda in denimo pri podaljšanju vozniškega dovoljenja. Med drugim naj bi se prvi tehnični pregled za vozila opravil štiri leta po prvi registraciji (in ne več tri leta) in nato vsaki dve leti, kar velja za vozila, ki niso starejša od osem let. Na ta način bi bil prihranek stroškov za fizične in pravne osebe 1,77 milijona evrov. »Spremembe zadevajo tudi lahke priklopnike, za katere bi se prvi tehnični pregled opravil štiri leta po nakupu s strani prvega dokončnega kupca in nato vsaka štiri leta. pri tem predlagana sprememba ne posega v tehnične preglede skupine t.i. rizičnih vozil. To so vozila za javni prevoz potnikov, prevoz nevarnega blaga, vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, avtobusi, vozila, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avtošolah in ostala vozila, ki morajo opravljati tehnične preglede najmanj enkrat na leto,« so v vladi zapisali v sporočilu za javnost. Sprememba se torej nanaša na nova oziroma novejša vozila, ob čemer je treba poudariti tudi vlogo pooblaščenih servisov, kjer opravljajo redne preglede vozil. E-storitve Od junija naj bi uvedh tudi možnost e-podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja. »Ta bo na voljo na prenovljenem portalu e-uprava, koristile pa jo bodo lahko tiste stranke, katerih motorno vozilo še ne potrebuje tehničnega pregleda. Novo e-sto-ritev bodo lahko uporabniki koristili brez uporabe digitalnega potrdila, zgolj z navedbo številke prometnega dovoljenja,« navajajo vladajoči. Vlada je tudi že vnaprej skrbno preračunala in pametno ugotovila, da bodo s tem letno prihranili štiri mi- lijone evrov, verjetno pa ta Številka velja ob predpostavki, da bi vsi lastniki avtomobilov, ki ne potrebujejo tehničnega pregleda (teh naj bi bilo 275 tisoč), koristili to storitev. »Plačilo podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja bo mogoče opraviti s kreditnimi karticami, z uporabo Monete in spletnih bank,« še dodajajo. Novela zakona določa tudi način vročanja e-podalj-šanega prometnega dovoljenja na primer po pošti ali osebno na upravni enoti, pri čemer stranka način vročitve izbere ob vložitvi vloge za po-daljšanje. Novela zakona omenja tudi odpravo dveletnega roka, v katerem je tujec dolžan zamenjati vozniško dovoljenje za slovensko, če prebiva v Sloveniji več kot dve leti. Dotaknili so se tudi po mnenju nekaterih dokaj neuspešnega izvajanja nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, zatem preventive, vzgoje in izobraževanja v cestnem prometu ter ana-litsko-raziskovalnih nalog, ki naj bi ga v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa iz leta 2004 opravljale javne agencije, te naj bi se s predlagano spremembo zakona prenesle na ministrstvo za promet. Izvajanje programov vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic, ki so del dodatnega programa usposabljanja za voznika začetnika in so bile predvidene naloge javne agencije, naj bi se preneslo v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Ceneje, ceneje ... Znano je, da je že v veljavi kar nekaj spremenjenih in poenostavljenih storitev na področju registracije in prodaje motornega vozila, ki so vsaj malo prispevale k manjšim stroškom. Januarja lani so tako ukinili krajevne pristojnosti pri registraciji vozil, kar pomeni, da stranka lahko vozilo registrira kjerkoli, ne le tam, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Registracijo motornih in priklopnih vozil zdaj opravljajo upravne enote, pooblaščene organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil, pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje vozil. V treh mesecih so na primer zaradi odprave krajevne pristojnosti prihranili 109 milijonov in na let- ni ravni kar 440 milijonov tolarjev. Naj spomnimo, da se je lani prah dvigoval tudi zaradi nalepke za registracijo motornih vozil, saj je bilo videti, kot da ne vedo, ali je prav da je ah ni. Na koncu so se odločih za slednje. Pri prodaji avtomobila tudi ni več potrebna notarska overitev podpisa prodajalca, saj morajo zdaj na upravni enoti na zahtevo stranke opraviti upravno overitev lastnoročnega podpisa, ki pa je enakovredna notarski overitvi, kar je še bolje: to je približ- no petkrat cenejše! Upravna taksa za overitev podpisa znaša zgolj 255 tolarjev. Gledano spet v denarju, naj bi tako lani prihranili 248 milijonov tolarjev. Če naštejemo še nekaj že uveljavljenih sprememb, ki vplivajo tudi na naše denarnice in nas ne delajo več živčne, je tu denimo pisno obveščanje o preteku veljavnosti registracije vozila v času, ko se leta lahko še podaljša, in možnost plačevanja taks in ostalih stroškov na upravnih enotah s plačilnimi karticami. SIMONA ŠOLINIČ Prijeli starega znanca V nedeljo so policisti prijeli 27-letnega Velenjčana, katerega sumijo, da je storil več vlomov in velikih tatvin. Osumljeni je v nedeljo namreč prišel v prostore stanovanjske hiše v bližini Velenja, kjer stanuje njegovo bivše dekle, ki jo je fizično napadel. Pri tem se je znesel tudi nad inventarjem v hiši. Policisti so ugotovili, da je v noči na petek ta isti osumljenec vlomil še v trgovino Mercator v Šmartnem ob Paki, kjer si je prilastil več vrst cigaret, vrednih nekaj več kot 60 tisoč tolarjev. Je pa Velenjčan osumljen storitve še ene velike tatvine v trgovini v Pesju pri Velenju, kjer si je prilastil več mobi kartic in mobilni telefonski aparat. S tem je povzročil škode za približno 45 tisočakov. 27-letni Velenjčan naj bi bil že stari znanec pohcije, saj so ga policisti za podobna dejanja že večkrat obravnavah. S kazensko ovadbo so ga zato privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil sodno pridržanje. MATEJA JAZBEC HALO, 113 CMCelje V večstanovanjskem mam aaam mam mam kompleksu Livada Šentjur C£ST£ mostovi CCUB d.d. pr j ceiju prodamo: • 5 dvoatažnlh Kupcem ; • 8 garaž v izmeri 2,9 m * 5,6 m tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za mnAfw.no¥itednik.com Po nesreči pobegnili V torek so se na Celjskem zgodile kar tri prometne nesreče s pobegi. Okrog pol tretje ure popoldne je na prehodu za pešce pri avtobusnem postajališču ob glavni cesti v Štorah neznani voznik večjega osebnega vozila svetlejše barve trčil v mlajšo peško. Ta se je pri tem lažje poškodovala, neznani voznik pa je s kraja nesreče odpeljal. Zaradi razjasnitev okoliščin nesreče celjski policisti naprošajo vse morebitne očividce, naj pokličejo na 113 ah se zglasijo na celjski policijski postaji, saj pobeglega voznika še niso našli. V večernih urah je do nesreče prišlo tudi v Vologu, na cesti Bočna-Šmartno, kjer je voznik kombiniranega vozila zbil peško, jo pri tem lažje poškodoval in pobegnil. Voznika, vinjenega in spečega v parkiranem vozilu, so ob cesti policisti našli le nekaj minut po nesreči. Nesreča s pobegom se je zgodila tudi v torkovih jutranjih urah, in sicer v križišču Malgajeve in Čopove ulice v Celju, ki se je končala k sreči le z zvito pločevino. ©vadili roparja Policisti so ovadili 23-letnega Celjana, ki je 8. marca v Kraigherjevi ulici v Celju oropal neko žensko, med drugim ji je ukradel plačilno kartico. Še isti dan je 23-letnik z ukradeno plačilno kartico v eni izmed trgovin v Celju, kjer trgovka ni bila pozorna na podatke na plačilni kartici, uspel nakupovati. Nekaj ukradenih predmetov je odvrgel, ostalo pa prodal in denar porabil za nakup droge. 23-letnika, ki je storil za več kot 60 tisoč tolarjev škode, so ovadili, zaslišal ga je tudi preiskovalni sodnik, ki je odredil pripor. Ckfn©s@l ©«grlice Včeraj nekaj minut po 16. uri je v zlatarstvo na Glavnem trgu vstopil mlajši moški in se zanimal za nakup zlatih ogrlic, nakar je prodajalka na pult položila več izdelkov iz rumenega zlata, ki jih je omenjeni pregledal, vendar z njimi ni bil zadovoljen. Prodajalka je takrat stopila v drug prostor še po drug nakit, pred tem pa je ostale ogrlice večje vrednosti s pulta pospravila v predal. Neznanec je takrat s pulta in iz predala pobral več nakita in zbežal. Ukradel je sedem izdelkov iz rumenega zlata in prodajalno s tem oškodoval za 800 tisoč tolarjev. Gre za moškega, starega od 25 in 30 let, visokega med 180 in 185 centimetri, srednje postave in svetlih kratko pristriženih las s čelno plešo, oblečen je bil v modre kav-bojke in temno sivo pleteno jopico na zadrgo. - Št. 26 - 31. marec 2006 - Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju St. 12/2004 z dne 23. 3. 2006 nad stečajnim dolžnikom HOP TRADE, Storitve, proizvodnja in trgovina d.o.o., črni vrh 27, Tabor - v stečaju objavlja stečajni upravitelj javno dražbo, ki bo 12. aprila 2006 ob 14.30 uri 1. PREDMET PRODAJE 1.1. NEPREMIČNINE ZKV 1080 k.O. Podova paro. št. 880/1 - dvorišče v izmeri 2602 m2; pare. št. 880/2 - gospodarsko poslopje v izmeri 470 m2; paro. št. 880/3 - gospodarsko poslopje v izmeri 103 m2. Podrobneje je obseg nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje, razviden iz cenilnih poročil stalnega sodnega cenilca Zvonka Jezemika, izdelanih 28. 1. 2005. 1.2. Premičnine Predmet prodaje so stroji in oprema stečajnega dolžnika, podrobneje navedene v preglednici »Seznam premičnine - dražba« z dne 7. 10. 2005. 2. NAČIN PRODAJE Vse nepremično in premično premoženje se prodaja po načelu »videno - kupljeno«. Premoženje se prodaja v paketih po posameznih točkah (1.1. in 1.2.). 3. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša: za premoženje iz točke 1.1. - nepremičnine vpisane v vi. št. 1080 k. o. Podova: 4.493.328,00 SIT + dajatve za premoženje iz točke 1.2. - skupaj premičnine: 400.000,00 SIT + DDV. 4. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pogoji in pravila javne dražbe so v celoti objavljeni na oglasni deski sodišča ter na spletni strani www.sting-ps.si, na vpogled pa so tudi pri stečajnemu upravitelju. Ogled premoženja in cenilnih poročil je možen vsak delovni dan od 10. do 14. ure in sicer po predhodnem dogovoru stečajnim upraviteljem Rudolfom " t. 03 492 68 40. RADIO J£ UHQ.S KATeRIM SUŠIMO SVETI STAJERS VEĆ KOT 50 LET PRI J IKI VAL ATELJSKE BLIŽINE Manj stroškov tudi z e-podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja NOV! TfSiK PISMA BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ODMEV V Ratanski vasi bo še vroče II. Direktor OKP javnega podjetja Rogaška Slatina očita enostransko poročanje o problematiki ukinitve kotlovnice in se zavzema za objektivno obveščenost »ostalih občanov«. Stanovalci blokovskih naselij moramo po mnenju direktorja OKP, gospoda Krivca, prevzeti vse stroške novega načina plinskega ogrevanja. Gospoda Krivca skrbi le, da Odbor za ohranitev delovanja skupne kotlovnice v Ratanski vasi troši energijo v napačno smer. Četudi bi se kotlovnica ohranila, bi po njegovem prepričanju problemi ostali enaki, in to zaradi »onih 10% občanov oz. vsakega četrtega prebivalca MKS Rogaška Slatina«, ki se negospodarno obnašajo s prevzeto toplotno energijo in ne plačujejo položnic. Največji dolžniki pa so še vedno neznani lastniki stanovanj. Vsi občani imamo pravico do objektivne obveščenosti, zato navajamo konkretna in resnična dejstva. Gospod Krivec, kot bivšemu predsedniku občinskega sveta, nato predsedniku nadzornega sveta OKP javnega podjetja, od leta 2000 pa direktorju OKP, vam je poslovanje tega podjetja najbrž dobro poznano. Kotlovnica je bila zgrajena leta 1978 z izključnim namenom ogrevati blokovsko naselje, poslovne prostore, osnovno šolo, otroški vrtec ter razširiti daljinsko ogrevanje za predvidene novogradnje na tem območju. Poudarjamo, da odbor za ohranitev kotlovnice troši energijo v pravo smer, čeprav za borih 10% prebivalcev občine oz. vsakega četrtega prebivalca MKS Rogaška Slatina. Toplotne izgube, negospodarno ravnanje z energijo, neplačniki ipd. terjajo neizpodbitno odgovornost Občine Rogaška Slatina in OKP javnega podjetja. Pa poglejmo še ceno ogrevanja: o enotni ceni ogrevanja po m2 stanovanjskih in poslovnih prostorov, osnovne šole in telovadnice sta se vi, gospod Krivec, in župan Občine Rogaška Slatina, mag. Branko Kidrič, dogovorila. Med dogovorom pa sta »pozabila« na volumen ogrevalnih površin stanovanj, osnovne šole in telovadnice. Skupne ogrevalne površine UREDNIŠTVO znašajo 26.475 m2, od tega zajema 5.917 m2 osnovna šola in telovadnica, ostali porabniki pa 20.558 m2. Da pa le ne bi ostala cena ogrevanja stvar dogovora, je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na seji 30. 5. 2001 sprejel sklep o spremembi cen toplotne energije in določil povprečno letno ceno: za šolo in telovadnico 79,46 sit/ m2 in za stanovanjske površine 160.64 sit/ m2. Dejanska plačila stanovalcev za ogrevanje se malce razlikujejo: leta 2001 stanovalci plačajo 174,40 sit za m2, leta 2002 205,67 sit/ m2, šele leta 2003 160,64 sit/ m2, kot je bilo sprejeto 30. 5. 2001. Jasno je, da so gospodinjstva plačevala zelo visoko ceno. Ker pa je ustanoviteljica osnovne šole Občine Rogaška Slatina, je tudi zavezana plačilu vseh stroškov osnovnošolskega izobraževanja; zà šolo dejansko plačilo ni znano in bi ga bilo potrebno ugotoviti. Od kod torej izguba? Iz študije Bahč, d.o.o., iz Velenja, ki jo je v letu 2004 naročilo OKP javno podjetje, je razvidno, da je večletni povzročitelj različen režim ogrevanja osnovne šole. Zaradi vsiljenega temperaturnega režima in večje toplotne moči povzroča ostalim porabnikom višje stroške. V primerjavi s povprečnimi stroški ogrevanja v Sloveniji so stroški iz kotlovnice v Ratanski vasi kar dvakrat višji. Ti stroški bi se pa vseeno izničili, če so (po besedah mag. Branka Kidriča v etru radia Štajerski val) občani, ki niso priključeni na daljinsko centralno ogrevanje, letno plačevali 500 sit za vsako gospodinjstvo, ki je priključeno na ta vod. Ali pa morda ta izjava ni resnična? Okrog plinifikacije in ukinitve daljinskega ogrevanja v Rogaški Slatini so občinski veljaki spletli pravo paj-kovo mrežo. KRISTINA DROFENIK, koordinatorka odbor za ohranitev kotlovnice v Ratanski vasi Mobitel zanima zakon, ne ljudje Novi tednik je v petek, 24. marca 2006, objavil članek novinarke Milene B. Poklič z naslovom Mobitel zanima zakon, ne ljudje. V njem dokaj enostransko obravnava srečanje krajanov Mlač in predstavnikov družbe Mobitel, na katerem so obravnavali vprašanje lokacije Mo-bitelove sprejemno-oddajne postaje. Ker je v članku na- vedenih tudi nekaj nepravilnosti, posredujemo nekaj pojasnil. Gradnja omrežja mobilnih telekomunikacij je v Sloveniji natančno zakonsko opredeljena, kar v družbi Mobitel v celoti spoštujemo. Za sprejemno-oddajno postajo v Mlačah smo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, katere del je tudi strokovna ocena meritev, ki izkazuje sprejemljivost te naprave na omenjeni lokaciji. Skladno z zakonskimi zahtevami so bile pred rednim delovanjem postaje opravljene tudi natančne meritve zunanje neodvisne za to pooblaščene institucije, na podlagi katerih smo nato pridobili uporabno dovoljenje. Ta ocena upošteva vse dejavnike v okolju in najvišje možne moči delovanja posameznega objekta, torej je narejena na podlagi predvidevanj najmočnejših obremenitev, v realnih situacijah pa so potem elektromagnetna valovanja bistveno nižja. Po izgradnji sprejemno-oddajne postaje se v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja opravijo tudi terenske meritve, ki jih opravi pooblaščena zunanja institucija. Tudi na lokaciji MlaČe smo opravili tovrstne meritve in pridobili uporabno dovoljenje. Meritve tudi tu izkazujejo popolno ustreznost tako v okolici postaje, kot tudi na nekaterih domovih, kjer so krajani izrazili željo za opravljanje meritev. Meritve je opravil ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. d., oceno vplivov na okolje pa 1VZ, Inštitut za varovanje zdravja, ki sta za to pooblaščena organizaciji v Republiki Sloveniji. Opravljene meritve ne dosegajo mejnih vrednosti, opredeljenih z zakonom in ki, kot rečeno, temeljijo na dognanjih evropskih institucij, podprtimi z znanstvenimi raziskavami, zato ne vidimo razloga za prestavitev omenjene sprejemno-oddaj-ne postaje. Hkrati krajanom dodatno nudimo vse potrebne informa-cije, na njihovo željo smo opravili tudi oglede na terenu. Krajanom smo tudi posredovali oceno vplivov na okolje za sprejemno-oddajno postajo, prav tako pa smo pripravljeni meritve ponoviti, seveda s strani za to pristojne institucije. Ponovne meritve o ustreznosti sprejemno-od-dajne postaje glede vplivov na okolje že potekajo. Vse do sedaj opravljene meritve Mobitelovih postaj o njihovi ustreznosti glede vplivov na okolje tovrstno ustreznost tudi izkazujejo - vrednosti v povprečju dosegajo do 10 odstotkov dovoljenih mejnih vrednosti. To pomeni, da so Mobitelove postaje bistveno bolj sprejemljive za okolje, kot je to sicer na ravni Slovenije dovoljeno. Vse svoje lokacije tudi redno vzdržujemo in stalno nadzorujemo njihovo brezhibno delovanje. Poleg tega priporočenih vrednosti NI, ne obstajajo, obstajajo zgolj zakonsko določene mejne vrednosti. Zakonsko določene mejne vred-- Št. 26-31. nosti, ki veljajo v Sloveniji, so tudi do desetkrat strožje od mednarodnih standardov ICNIRP (Mednarodna komisija za varstvo pred neioni-zirnimi valovanji). Zakonodaja - tako slovenska kot evropska priporočila - temelji na dolgoletnih strokovnih študijah, vse to pa pri našem delu dosledno in odgovorno upoštevamo. V Sloveniji meritve, ki so opredeljene z zakonskimi in podzakonskimi akti, lahko opravljajo le za to pooblaščene institucije. Le-teh ne določa mobilni operater ali družba Mobitel, kot je zmotno zapisano v članku, temveč jim akreditacijo za opravljanje meritev podeli Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Agencija RS za okolje (ARSO). Na njihovih spletnih straneh so tudi objavljena imena institucij, ki to dejavnost lahko opravljajo. Zanjo pa morajo izpolnjevati določena merila - ta so večinoma enotna za vse države Evropske unije. Zainteresiranim svetujemo, da vedno preverijo, ali je izvajalec pooblaščen za izvajanje tovrstnih meritev ali ne. Prilagamo spletni naslov, kjer je objavljen seznam za to pooblaščenih izvajalcev: http:// www.arso.gov.si/podro~c-ja/sevanja/podatki/. Inštituta Bioslor, na katerega se sklicujejo krajani Mlač in avtorica prispevka, ni med njimi. KATARINA LARISA HAM, vodja Službe za odnose z javnostmi in poprodajne aktivnosti Mobitel, d. d. Recimo bobu bob Tele vrstice sem nameraval napisati že pred leti. Gre namreč za precejšnje zanimanje mnogih ljudi o nastanku celjskega Logarskega maratona. Takoj je treba povedati, da ga nisem začel jaz, kot se domneva, temveč štirje hribohodci: Berni Tratnik, Franc Smodiš, Bine Javernik in jaz, Jože Zorko. Berni je predlagal, da bi šli v Ljubljano, ker pa je razdalja enaka kot do Logarske doline, smo se takoj odločili za to, po vsej Evropi znano doli- Prvo soboto v septembru smo določili start na Čopovi ulici. Spremljal nas je Jan s svojim starim moskvičem. Ko se je po Zgodnji Savinjski dolini izvedelo o našem pohodu, je nastala prava senzacija. Ustavljali so nam avtomobili in avtobusi. Ko nas je dohitel traktor s prikolico gnoja, je Bine zavzdihnil: »Kaj bi dal, da bi lahko legel na ta kup gnoja in se peljal.« V cinkaraiškem domu smo prespali in Ivo, upravnik doma, nas je sprejel z vsemi častmi. V ponedeljek sem šel na Radio Celje in še isti dan je šla v eter senzacionalna vest. To je kratek povze- marec 2006 - Branko Gartner So ljudje, katerihživljenj-ska pot, skupaj z njihovim poslanstvom, je zapisana tako rekoč u naprej. Tako pot so zvezde rojenice zapisale tudi Branku. Gart-nerju, dolgoletnemu članu predsedstva MDPM Celje in. podpredsedniku društva. Da je imel sam Branko Gartner, veliki prijatelj otrok in ljudi nasploh, zelo težko otroštvo in da je bil vojna sirota, je vedel le malokdo. Branko se tega ni sramoval, niti ni tega poudarjal. Ta njegova izkušnja maje bila verjetno nenehni izvir moči za delo z otroki, sploh s tistimi, ki so prihajali iz socialno bolj izpostavljenih okolij. Ko je po končanem uči-lišču v začetku šestdesetih let prišel v Celje, se je takoj vključil v delo pri zvezi prijateljev mladine. Medtem ko seje ob delu dodatno izobraževal in diplomiral kot psiholog, je svoje znanje ves čas vpletal v delo z mladimi. A ni bilo le znanje tisto, kar ga je dvigovalo nad ostale, ki smo delali z otroki. Branko Gartner je imel redko lastnost - imel je izrazito razvit čut za delo z otroki. Med njimi ni znal razlikovati. Vsi so bili »njegovi« - »naši«, kot je večkrat dejal sam! Znal se je vživeti v njihovo veselje, žalost, njihov vsakdan. Vedel je, kaj potrebujejo, znal jim je to, sploh v težkih časih, tudi ponuditi. Na tisoče otrok je zaznamoval s kančkom sreče. Nekateri so ob njem prvič ugledali širino morja, galeba na nebu, ladjo v sončnem zatonu. Drugi so se ob njem sproščeno naužili gorskega zraka, z veseljem so se z njim podajali na bolj ali manj znane gorniške poti. Bil jim je zvest vodnik, prijatelj in tolažnik. Hidi njegovi sodelavci v MDPM Celje ne bomo pozabili njegove preudarnosti in - do zadnjega - njegove mladostne zagnanosti. Že leta 1979 je postal član našega predsedstva, kasneje podpredsednik in od takrat dalje je več kot tvorno sodeloval v predsedstvu društva. Bilje pobudnik, avtor ali soavtor mnogih izjemno zahtevnih akcij, še posebno odmevno pa je njegovo delo pri vzgoji in izobraževanju vzgojiteljev na letovanjih. Je avtor mnogih študij s področja letovanj otrok, nekatere med njimi so danes osnovni dokument za pripravo meril in pogojev za letovanja otrok v Sloveniji. Vsa njegova dejavnost je bila usmerjena v ohranjanje plemenitih vrednot. Prepričani srho, da ga bomo ohranili v trajnem spominu kot človeka, ki je imel rad soljudi - predvsem pa otroke. Branko je bil in boza vedno ostal naš prijatelj. Medobčinsko Društvo prijateljev mladine Celje tek prvega maratona. Potem smo ustanovili odbor v sestavi: Franc Smodiš, Jože Zorko, Ivo Potočnik, Vlado Per-čič, Pepi Popovič. Polni navdušenja smo z lahkoto obvladovali vse organizacijske probleme. Franc Smodiš, ki je imel na skrbi vse pravne zadeve in statistiko, je ugotovil, da je bilo vsako leto za 300 odstotkov več maratoncev. Ko smo ustanovili odbor, so me izbrali za predsednika, s tein pa je bila moja odgovornost za maraton ogromna. Povsod so mi bila odprta vrata za kakršno koli prošnjo. Naš maraton pa je bil tako uspešen tudi zato, ker sem imel z vsemi novinarji prijateljske stike. Naj jih naštejem le nekaj: Franček Kramer (Večer), Ivica Burnik (Delo), Peter Kavalar (Ljubljanski dnevnik). Stane Urek in Janko Šopar (RTV), posebno pozornost pa sta nam posvečala Radio Celje in Novi tednik. V Švico, na 100-kilometr-ski maraton, smo s seboj prinesli čudovit barvni prospekt o našem maratonu in pohod-niki iz vse Evrope so ga do- besedno razgrabili. Na Smo-dišev predlog smo sklicati sestanek s predsedniki treh občin: Celja, Žalca in Mozirja in vsi trije so nam nudili pomoč, In naj navedem nekatere naše sponzorje: Heledis, Hudournik, ZŠAM, Mlekarna Arja vas, Mesarstvo Pre-koršek, Emo, Cinkarna in še druga podjetja in obrtniki, pa teritorialna obramba. To je kratek presek maratonov od prvega do osmega, ki ga je vodil odbor pod mojim vodstvom Mojo rošádo so sprožili člani mojega odbora, češ da sem postal preveč popularen. Odgrnimo zaveso na odru novega scenarija in novega vodstva! Gospodje, naš maraton vam je dal trdno podlago, na kateri bi ga lahko številčno gradili naprej in ne nazaj, kot prikazujejo naši in vaši grafikoni. Maratonu želim čim več uspehov, če ne bo šlo pod sedanjim vodstvom, pa prepustite krmilo novim, mladim močem. Boste videli, da bo vse steklo kot po olju. JOŽE ZORKO, prvi predsednik Temperamentna Andaluzija Lep f)o>< ■zènmi Puhaj 233.900 SONČEK 08019 69 ^ Celje 03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474 KOMAJ CAKAMÎ: MAJ 27.4.-2.5. UMAG-hotel adriatic 3«POLŽEOp15.700SIT KLUB NA KORČULI, s DNI ■ 27.900 SIT MIJET-hotelihiisej OBItSiEMMilEALSTOPRETOU B> ML ZEZA 24.900SIT SLANO 5'ALL INCLUSIVE ..„.„. LASTOVO -hotel solium s>TOLàa25.000SIT ZE TRADICIONALNA 18. VEŠILA KARAVANA MALI LOŠINJ 8,9.4. ■39.900 SIT KATALOG POLETJE ŽE NA NAŠIH POLICAH POKLIČITE 03 42 60100 ali 037031960 jena je bila leta 784 kot arabska mošeja, leta 1236 pa so jo preuredili v katedralo. Posebno doživetje je tudi hoja po ozkih uličicah okoli Mez-quite, saj so nabite s trgovinicami in so zaradi množice turistov komaj prehodne. 1\i si lahko ogledate veliko hiš, ki so zidane v obliki kvadra, v sredini pa imajo tako imenovane patios, kjer se največkrat zadržujejo stanovalci v poletnih mesecih. Doživetje Seville je pogled na mesto z osemdesetmetr-skega razglednega stolpa, nekdanjega minareta mošeje. Po- tovanje vam lahko popestri tudi obisk mesta Jerez del la Frontiera, znanega po kleteh šerija, posebnega vina, ki je ime dobilo prav po mestu. Tu si lahko ogledate kompleks vinskih kleti in predelovalnih obratov ter spoznate posebnosti vina. Obiskovalci se navdušujejo nad po-kušinami, saj rajanja trajajo pozno v noč. Prijaznost domačinov in njihove kulinarične spécialité, kot so pael-la, patato frito, plato castil-liana, so nekaj, kar ti ne dovoli oditi. JASNA BOMBAČ Alhambra velja za eno izmed najlepših del arabske arhitekture. Leži na hribčku nad mestom, pogled z nje seže na eni strani na mesto, na drugi pa na zasnežene vrhove Sierra Ne-vade. Zgodnji prebivalci Španije so bili Iberi, Kelti, Feničani, Grki in Rimljani. Od 8. stoletja dalje je bila na tem ozemlju muslimanska prevlada, ki se je v 15. stoletju končala in začelo se je vnovično krščansko osvajanje, v 16. stoletju pa osvajanje novega sveta in rast španskega imperija. Posebnost je stari arabski del Granadě. Ozke ulice, polne stojnic in trgovin z arabskimi proizvodi, so polne turistov in včasih komaj prehodne. Najbolj se ti vtisne v spomin kajenje vodne pipe v tipični arabski čajnici, ki je v tem okolju posebno doživetje in nekaj, česar enostavno ne smeš zamuditi. Očarala vas bo predstava flamenka, ognjevitega plesa ciganskega izvora z me- šanico mavrske, arabske in drugih kultur, ki so se srečevale na tleh Andaluzije in se zlile v enkratno izražanje življenja z glasbo, plesom in petjem. Za tiste bolj gibčne in željne znanja in osnov flamenka je tu ogromno priložnosti. Arabskih vpliv V poletnih mesecih je vročina neznosna, tudi do 44 stopinj, ponoči pa temperature padejo, včasih tudi pod ničlo. Pot, ki pelje do Cordobe in naprej proti Sevilli, še posebno ostane v spominu. Kamor seže pogled, vsepovsod so nepregledni nasadi oljk. Tipično za Špance je, da ob vsaki pijači ponudijo olive, črne, zelene, polnjene ... Ob cesti že od daleč zagledaš tudi španskega bika, nepogrešljiv simbol koride. Bikobor-be so za nogometom drugi nacionalni šport Španije. Cordoba je prav gotovo najbolj znana po Mezquiti, tretji največji mošeji na svetu. Zgra- MAGORA,ČANJ PENZIONŮM DNI POLNIPENZION ® Že ob besedi Španija nam misli uidejo k soncu, temperamentu in flamenku. Malo dežel je na svetu, ki se lahko pohvalijo s tako bogato preteklostjo kot prav Španija. Pokrajina Andaluzija je dežela očarljivih belih vasi in mavrske arhitekture, kjer smo že skoraj bližje Afriki kot Evropi. To je pokrajina znamenitih mest, kot so: Granada, Cordoba, Sevilla, Malaga in Almeria. Zanimivost pa je zasneženo gorovje Sierra Nevada, ki vam v istem dnevu omogoča smučanje in kopanje v Sredozemskem morju. Andaluzija je dežela flamenka, kastanjet in bikoborb. Pokrajina je čudovita tudi spomladi, ko vonj cvetočih mandljev in mimoz odišavi zrak, še posebej pa okoli mesta Ronda, kjer je najstarejša arena za bikoborbe v Španiji. Pravljično mesto Granada, kjer si je treba ogledati palačo Alhambra, dvorec ma- vrskih vladarjev, obdan s prelepimi vrtovi sredozemskega drevja in cvetja. Zgrajena je bila v 14. stoletju in ZDRAVILIŠČE LAŠKO NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO KARDIOLOŠKA POSVETOVALNICA Z ODLIČNIMI STROKOVNJAKI IN SODOBNIMI PRISTOPI (od 9.3.2006 dalje) | J^uloblr PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83 Z VAMI V RITMU SRCA! Za rez. in inf. pokličite na 03 7345 700 Albazin, stari del Granadě NOVI TEDNIK INFORMACIJE 23 Kdo plača reklame? Bralec je slišal govorice, da velike trgovske družbe, ki pošiljajo reklamna SMS-sporočila iz različnih akcij na zasebne mobilne telefone, stroške teh sporočil zaračunavajo prejemnikom. Želi izvedeti resnico. Katarina Larisa Ham, vodja Službe za odnose z javnostmi in poprodajne aktivnosti v družbi Mobitel, odgovarja: »Pri obveščanju preko SMS-sporočil gre za obliko komuniciranja z določenimi skupinami z dovoljenjem, kar pomeni, da mora ponudnik storitve, ki tovrstna sporočila pošilja, predhodno pridobiti soglasje vsakega posameznika - prejemnika SMS-sporočil. SMS-spo-ročila, ki jih uporabnik nato prejema, so lahko zanj brezplačna ali plačljiva, odvisno od namena pošiljanja obvestil. Uporabnik se na storitev naroči s potrditvijo, prijavo ali podpisom in tako sprejme Pogoje uporabe storitve ponudnika, kjer je navedena tudi cena uporabe storitve ali prejetih sporočil SMS, če so le-ta plačljiva. Zato je potrebno, da se uporabnik s pogoji seznani pred uporabo.storitve. . Pogoji uporabe so .javno dostopni in uporabnikom na voljo za čas trajanja storitve, osnovne informacije o storitvi,vključno s ceno prejetega SMS-sporočila, pa morajo biti navedene tudi na oglasu. Uporabniki, ki so se prijavili na prejemanje naročenih vsebin prek SMS-sporočil, se lahko od storitve tudi kadarkoli odjavijo. Vsem uporabnikom svetujemo, da se pred naročanjem na katerekoli storitve seznanijo s pogoji uporabe ter da so pozorni na droben tisk. Uporabnikom še svetujemo, da si shranijo oglas, navodila oziroma naslov spletne strani, kjer so objavljene podrobne informacije o storitvi, ki jo naročajo ali uporabljajo.« BRANE JERANKO Prazne obljube Bralka Mira Zupane iz Celja sprašuje odgovorne v Mestni občini Celje, kaj je z odškodnino, nastalo zaradi povečanega prometa na Teharski cesti. Komisija je namreč 1. 8. 2005 ocenila škodo, do danes pa še niso dobili odgovora. »Življenje v teh razmerah je neznosno in obljube občine, da bodo popravili cesto in omejili promet, so brezpredmetne. To cesto so tovornjaki popolnoma uničili, krajani pa moramo trpeti v tem hrupu in tresljajih, saj se nam cele hiše tresejo,« piše Mira Zupane in končuje z ugotovitvijo, da bi morala krajanom občina zagotoviti vsaj znosne pogoje za prebivanje, saj je ona dovolila ta obvoz. Roman Repnik, pooblaščenec za odnose z javnostmi pri Mestni občini Celje, odgovarja: »Strokovne službe Mestne občine Celje so si ogledale stavbe ob Teharski cesti. Ker gre za stavbe, stare, dvajset in več let, je samo na podlagi takšnega ogleda nemogoče ugotoviti, ali so poškodbe posledica povečanega prometa. Celjska občina je zato naročila dve meritvi tresljajev in eno meritev hrupa, vendar strokovnjaki niso našli osnov za obračun škode. Laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu Forma Vibrolab iz Ljubljane je meritve opravil lani oktobra in novembra na objektih Teharska 3 in Teharska 12, pri čemer so strokovnjaki izbrali najstrožje kriterije. V Sloveniji namreč za to področje ni predpisov, zato so v laboratoriju izsledke primerjali z avstrijskimi in nemškimi in pri tem uporabili strožji nemški normativ, ki dovoljuje obremenitve pet milimetrov na sekundo. Pri nobeni OVERLES d. O. O., Partizanska 100, 2317 Oplotnica TEHNOLOGA Pogoji za sodelovanje: - končana 6. ali 7. stopnja lesarske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja tehnologije stavbnega pohištva - poznavanje dela z računalnikom (Office, AutoCad) - prednost imajo kandidati z znanjem italijanskega jezika, zaželeno tudi znanje nemškega jezika Če ste pripravljeni na izziv, pošljite svoje pisne ponudbe z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Overles, d. o. o., Partizanska 100, 2317 Oplotnica meritvi na Teharski ni bila dosežena mejna vrednost, najvišja je bila 2,03 milimetra na sekundo. Sklep v obeh poročilih laboratorija Vibrolab je bil enak: >Promet na trasi obvoza v neposredni bližini cestišča ni imel glede stresanj nobenega škodljivega vpliva.<« Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu42-25-190. m fifgp StHSfflfiM fevAf1—- Razviti ali razvijajoči se trgi - odločitev je vaša! Nova vzajemna sklada KD Investments d. o. o. Tako razviti kakor tudi razvijajoči se trgi vlagateljem omogočajo številne priložnosti za obetavno naložbo. Stabilna gospodarska rast in tradicija upravljanja premoženja na razvitem severnoameriškem trgu kapitala ponuja prepričljive razloge za naložbe. V zadnjem času se vlagatelji usmerjajo tudi na t.i. razvijajoče se trge, saj se zaradi hitrega približevanja razvitim državam pričakuje pozitiven trend rasti teh trgov tudi v prihodnje. Nova regionalna delniška vzajemna sklada KD Novi trgi in KD Severna Amerika Ustanovljena sta bila kot odgovor na povpraševanje vlagateljev po investiranju sredstev na razvite in razvijajoče se kapitalske trge ter izkoriščanju mnogih naložbenih priložnosti, ki jih ponujata. Namenjena sta viagateljem, ki želijo svoje premoženje enostavno in učinkovito razpršiti in ki ob upoštevanju relativno visokega tveganja pričakujejo višjo donosnost. KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad Naložbena politika: naložbe vzajemnega sklada KD Novi trgi so usmerjene na razvijajoče se trge Azije, Latinske Amerike, Jugovzhodne in Srednje Evrope ter Afrike. Razvojni potencial in podcenjenost razvijajočih se trgov: veliko podjetij iz teh regij predstavlja dobro investicijsko priložnost predvsem zaradi dobrih napovedi, dolgoročnega potenciala rasti celotne regije in njihove relativne podcenjenosti v primerjavi z najrazvitejšimi trgi. Rast: po podatkih Deutsche Bank za leto 2004 je bila rast BDP-ja hitro razvijajočih se regij v primerjavi z ZDA, Japonsko in državami evro območja bistveno višja (Latinska Amerika 6,1 %, hitro razvijajoči trgi Vzhodne Evrope 6,8 % in Azija 8 %). Analitiki napovedujejo nadaljevanje trenda pozitivnih donosov, saj naj bi ugodno gospodarsko okolje, stabilizacija teh regij in krepitev gospodarstev v letu 2006 spodbudili nadaljnjo rast. KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad Naložbena politika: sklad KD Severna Amerika bo sredstva nalagal na razvite trge ZDA, Kanade in Mehike. Moč ideje: severnoameriški trg kapitala je stičišče enkratnih poslovnih idej, ki že več kot dve stoletji plemenitijo denar Prvovrstnost in rast: na trgu so prisotne družbe, ki so vodilne na svojem področju poslovanja v svetovnem merilu, zaradi stalnega pritoka svežih družb na borzo naložbenih priložnosti ne zmanjka. Bogastvo in moč trga: ZDA so največje in najmočnejše svetovno gospodarstvo. Skupaj z gospodarskim potencialom Mehike in bogatimi naravnimi viri Kanade ponuja prepričljive dolgoročne temelje naložb. Svoboda: gre za najbolj likviden delniški trg na svetu, ki omogoča edinstveno fleksibilnost pri upravljanju vašega premoženja. OBA SKLADA DO 14. 4. 2006 BREZ VSTOPNE PROVIZIJE!* To pomeni, da bomo vaše vplačilo v celoti preračunali v točke vzajemnega sklada. Za več informacij vas vabimo na naše spletne strani na naslovu www.kd-group.si in www.financna-tocka.si. veseli pa bomo tudi vašega klica na brezplačno telefonsko številko 080 12 08 ali obiska ene od Finančnih točk. pa tudi zadnje objavljeno polletno in le; sklada pravico tudi do brezplačnega izvoda izvlečka prospekta ter zadnjega letnega in polletnega poročila, kc i006 pristopili k pravilom upravljanja vzajemnih skladov KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad, oziroma KD Severna An i bo pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad pa bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada KD N( )06 do vključno 7. ure oziroma na transakcijski račun vzajemnega sklada KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad, do 14.4.20< 30 zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. 24 KI GA BERETE IlHili TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 80 tih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z mamicami na koncert Wernerja, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - Bo treba delat? - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 Javljanja Deana Šustra iz Arene Petrol: CMC Publikum -Drava, vmes - Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Kranj) t: -... »i.n-mmrmattËÊaÊËKÊtm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč svetivtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Janez Gril - dolgoletni član in predsednik organizacijskega odbora za pripravo 60-letnice CPO Žabe, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder, 23.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.0Ó Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - gostje: organizatorji 15. srečanja Ostanimo prijatelji, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 4. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tednaviS/SP-Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin) Glasba ne izgine, ko ugasneš radio Pravilno ste ugotovili, da smo vam minuli petek predstavili voditelja oddaje Vroče Anžeja Dežana kot malčka. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Tajo Zalar iz Škofje vasi, ki smo ji poslali nagrado naše medijske hiše. Tudi tokrat bomo med pravilnimi odgovori izžrebali nekoga, ki bo prejel našo nagrado, če boste seveda malčka tudi razkrili. Takole se je razpisal eden od voditeljev glasbenih oddaj na Radiu Celje: »Kaj vidim, ko iz stare škatle izbrskam tole fotografijo? Najlepši čas, čas brez budilke, brez trdih šolskih klopi, brez položnic, stanarine... čas, ko se iz vsake situacije lahko izvlečeš z milim pogledom ... ko je tvoj največji življenjski problem, da ne najdeš svoje žoge ... in edina resnična težava, kako očarati Anjo v vrtcu ... to je čas, ko so tvoje risbe še boljše od resničnosti in glasba ne izgine, ko ugasneš radio ... ko tvoj peskovnik nima meja kot danes ... čas, ko imaš v sebi nekaj kar naslednjih 70 let znova iščeš ... ko za svoje odgovore ne potrebuješ vprašanj... to je bil čas, ko so se bogovi še imeli radi in moj ni bil boljši od tvojega ...« Takole se je razpisal voditelj glasbene oddaje, ki ga lahko na Radiu Celje slišite vsak torek zvečer. Morda vam bo v pomoč podatek, da ga podrobneje predstavljamo na spletni strani www.radiocelje.com, kjer najdete tudi podatek, da se je zgodba, povezana z Radiem Celje, začela leta 1997, ko je šel na koncert v Italijo in ga je tedanji glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel vprašal, ali bi bil pripravljen poslušalcem po- TUJA LESTVICA 1. STUPID GIRLS-PINK (6) 2. THE HARDEST PART-COLDPtAY (3) 3. HIPS DONT LIE-SHAKIRAFEAT.WYCLEFJEAN (2) 4. ALWAYS ON YOUR SIDE -SHERYLCR0W& STING (4) 5. W1SEMEN-JAMES BLUNT (1) 6. INCREDIBLE - SHAPESHIFTERS (7) 7. CRYBABYCRY-SANTANAFEAT. SEAN PAUL&J0SS STONE |1) 8. PUTYOUR RECORDS ON-CORINNE BAILEY RAE (4) 9. AFTER ALL THIS TIME-SIMONWEBBE (2) 10. WALK AWAY-FRANZFERD1NAND (3) DOMAČA LESTVICA 1. LEKAJSESKRIVA-NEISHA (3) 2. OMAR TI TESLO - OMAR |3) 3. OBLAST-NINA (4) 4. VZEMI Ml VSE-PANDA (6) 5. NOČEM DOMOV-NUDE (5) 6. KRADEVABREZVERE-JAN PLESTENJAK |5) 7. SUŽENJ OBČUTKA - KREMA (1) 8. HOČEM TE-YOGURT (2) 9. KJE SE VSE USTAVI'-LARA (1) 10. UKAZ-MAKE UP 2 (2) vedati kaj o tem koncertu. Čeprav je, vsaj na videz, bolj redkobeseden (»Vse, kar imam povedati, povem skozi glasbo ...«), je izziv sprejel. Kmalu je sledila ponudba, da bi začel pripravljati svojo oddajo o džez in etno glasbi. Odgovore, kdo je malček, pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je ... !A ZA TUJO LESTVICO: BAMBINO NELTEMP0-EROSRAMAZZOTT1 OVERKILL-KOSHEEN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GLEJ NAPREJ - DANILO K0CJANĎČ ZBUDI MEZAPRVIMAJ-MI2 Nagrajenca; Metka Lipovšek, Alme Karlinove 2,Celje Martin Vrabec, Lokaije 2c, Šentjur Lestvico 20 vročili lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV SREDA. 5. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskal-nice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, Ï7.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukur-jem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Univox) Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje Naša akcija, v kateri izpolnjujemo vaše skrite želje, je poskrbela že za kar nekaj .fantastičnega vzdušja. Tokrat smo iskali naj mamice in jih povabili na Wernerjev koncert. Slike si lahko ogledate na spletni strani www.radiocelje.com, reportažo Saške Ter-žan (na sliki levo) pa boste lahko slišali jutri ob 10.10 na frekvencah Radia Celje, ponovitev pa bo v torek ob 22. uri. Skrito željo, da bi bila v vlogi voditeljice Radia Celje, bomo uresničili ta četrtek Slavici, od 6. ure pa jo boste lahko v tej vlogi ocenili tudi poslušalke in poslušalci. In kakšna je vaša skrita želje? Pišite nam in sanje vam bomo skušali uresničiti. to!fomenik, ljubljanska 33. Celje __ Vanja Šuster. Vodruž 8c. Šentjur Radio Celje na Celjski koči pooedeljekob 22.15 uri, lestvico Sloven: Radio Celje je bil minuli vikend na Celjski koči, kjer smo skrbeli zato, da so se lahko 5 pa ob 23.15 uri. zadnji smučarji smučali po taktu. Aljoša Bončina, Maja Gorjup, Branko Ogrizek in Simo- Zapredlogezobeblestviclahko na Brglez se za smučanje tokrat nismo odločili, se bomo pa po belih strminah znova glasujete na dopisnici s priloženim spustili prihodnje leto. [wpončl^. Pošljite jo naraslov. Novitednik. Prešernova 19. 3000 Celje. PETEK, 7. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Univox) NASVETI 25 Nikar s poročno obleko v službo! MODNI SMS: JOLANDA THALER »Izbrati pravo poročno obleko je skoraj tako težko, kot izbrati pravega ženina ...« je ob nedavni modni reviji poročnih oblek duhovito potarnala Mojca Mavec. Pomlad pa ob cvetoči naravi in cvetoči ljubezni pogosto prebudi želje po - poroki. Seveda je prva misel, ko pade tako pomembna odločitev, prav poročna obleka. Nekaj modnih SMS-ov smo Ne bi rada kritizirala • " zato izmenjali s celjsko oblikovalko, ki se ukvarja tudi s to modno vejo, Jolando Thaler. Kakšne so najpogostejše vizualne napake, ki jih pri izbiri poročne obleke naredijo neveste in ženini? zualnosti pri izbiri oblek, i pak bi poudarila način izbire. Poroka je enkratni življenjski dogodek (no ja, lahko tudi večkratni). Za takšno priložnost pa se spodobi tudi navzven pokazati izjemnost in enkratnost dogodka, torej kupiti obleko, ki bo samo naša in samo za poroko. Naj poročne barve, materiali, kroji pomladi in poletja 2006? Francoska čipka, organdi, svilen taft v barvi smetane z drobnimi izvirnimi dodatki. Za ženine pa obleke, izdelane iz svile, tako da je svečan izgled navzoč že v samem materialu. Ženinovi modni dodatki naj bodo v kombinaciji z nevestinimi. Trendovski akcenti za v lase, nakit? Dodatki, ki se prepletajo kot rdeča nit skozi cel dogodek, naj se začnejo že s samo najavo poroke - od vabil, dekoracije prostora do pričeske, šopka, pa tudi opra- ve prič, ki so pomemben del dogodka. Enkrat ste bili poročeni -če bi se še enkrat, kako bi bili oblečeni? Mislim, da se to ne bo zgodilo, torej vse sanje okrog moje druge poročne obleke odpa- dejo. Lahko pa razmišljam, kako se bom oblekla, ko bom povabljena na sinovo poroko. Vsekakor bo to obleka, pri kateri ne bom razmišljala, da jo bom nosila tudi za v službo... VLASTA CAH ŽEROVNIK Foto: ALEN Petek, 31. marec: Jutranji čas bo težaven in depresiven, samozavest ne bo na najvišji ravni, težave pa imamo lahko tudi z avtoriteto. Popoldanske ure bodo mnogo bolj prijetne, zato se prepustite zabavi ali pa si samo obnovite moči po preteklih napornih dnevih. Poskrbite za revitalizacijo, za svoje dobro psihično in fizično počutje. Sobota, 1. april: V nočnih urah bo nekoliko moteno spanje, pojavljale pa se bodo tudi blokade in strahovi iz preteklosti. Luna bo v znamenju Bika povzročala umirjeno, počasno delovanje. Naše misli ne bodo okretne, v določenih trenutkih se lahko pojavita tudi trma in nepopustljivost. Prvoapril-skim šalam energije niso naklonjene, zato pazite, na kakšen način si koga privoščite. Malo pred polnočjo Luna prestopi v znamenje Dvojčka. Nedelja, 2. april: Zaradi bivanja Lune v Dvojčku bo v nedeljo izredno pozitivno izpostavljena komunikacija in izmenjava mnenj. Dan bo živahen in poln nepričakovanih kontaktov, obiskov in krajših poti. Zaradi okretnosti in živahnosti bomo ravno v tem dnevu postorili veliko zamujenega iz preteklega obdobja. Ponedeljek, 3. april: Že v zgodnjih jutranjih urah se lahko izpostavi kakšna uradna težava ali blokada, na katero ne bomo pripravljeni. Posebno opozorilo velja v medsebojnih odnosih, saj bo izpostavljena prenapetost in velika občutljivost. V ljubezenskih razmerjih lahko vladajo zmeda in nejasni strahovi, zato se moramo prebijati najprej skozi svoje blokade, šele nato soditi in obsojati partnerjevo ravnanje. V javnosti lahko izbruhne kakšen večji škandal. Torek, 4. april: V tej noči bomo občutili globoko povezanost z določenimi nam dragimi osebami. Želeli bomo svoja pričakovanja povedati brez olepšav, da ljubezen izrazimo močno in strastno. Luna v jutranji urah preide v znamenje Raka. Zaradi tega bomo čustveni in potrebno velike opore v okolju. Naša samozavest bo nihala. Sreda, 5. april: Dopoldanske ure bodo polne nekega nepričakovanega nemira, zato naše koncentracija ne bo na višku. Želeli bomo urediti vse zaostale zadeve, še posebno velike pritiske bomo občutili na finančnem po- dročju. Močneje bo izpostavljena moška energija, avtoriteta bo igrala pomembno vlogo. V nekaterih okoliščinah je ne bomo prenesli, ampak se bomo postavili v bran, ne glede na to, kakšne posledice bi lahko prineslo naše ravnanje. Četrtek, 6. april: Venera vstopi v jutranjih urah v znamenje Ribe, v katerem bo ostala vse do 3. maja. V prihajajočem obdobju bomo bolj čustveni in v mnogih primerih se bomo sentimentalno odzivali na različne okoliščine. Bati se moramo slepega optimizma in varanje samega sebe. Luna v popoldanskih urah preide v znamenje Leva, zato bomo odločni in prodorni. V nekaterih situacijah smo lahko preveč avtoritativni ali celo vase zagledani. Astrologinji GORDANA IN DOLORES NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 090 43 61 (GSM 041 519 2651 TER GORDANO NA 09041 26 (GSM 041 404935) 090 4126 32 (dosegljivi samo z mobilnega telefona) 0901426 33, cena klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA 26 BILISTE - MALI OGLASI Vrača se zaupanje v Fiat V zadnjih dneh se je vrednost Fiatove delnice vrnila na raven iz leta 2002, ko je bila vredna 10 evrov. To je znak, da investitorji bolj zaupajo italijanski avtomobilski hiši, ki je zadnja leta v nenehnih težavah. Toda bolj trezni pravijo, da iz tega ni mogoče delati velikih napovedi, kajti do resnega prestrukturiranja tovarne je še zelo daleč. V zadnjih dveh mesecih tovarna dobro prodaja novega punta, še posebej v Italiji, kjer ima v svojem razredu kar 30-odstotni delež. Če bo šlo še tako naprej, bo morda prav novi punto dokaz, da se utegne tovarna vendarle kmalu izviti iz najhujšega. S6 Je najmočnejši A6 Pri Audiju črko S uporabljajo za označevanje svojih najhitrejših oziroma najzmogljivejših vozil. Tako je novi audi S6 najmočnejši v svojem hlevu, k nam pa pripelje konec maja ali v začetku junija. S6 bo na voljo tako v limu-zinski kot avant izvedbi, pri čemer se dimenzije avtomobila niso spremenile. Navzven se S6 od drugih izvedenk loči predvsem po 19-palčnih kolesih, štirih izpušnih ceveh na zadku, oznaki S6 na prednjem in zadnjem delu ter bočni oznaki VIO. V notranjosti razlike niso velike, gre pa za kombinacijo kevlarja, usnja in al-kantare. Tisto, kar pri tem avtomobilu najbolj in najprej šteje, je seveda motor in zmogljivosti. To je bencinski dese-tvaljnik, ki si ga je Audi sposodil pri Lamborghiniju. Ima 5,2 litra gibne prostornine in zmore 435 KM oziroma 320 kW pri 6800 vrtljajih v mi- IavtoškorjanecI Audi SG naj bi k nam pripeljal konec maja. nuti; zraven je 540 Nm navora v območju med 3000 in 4000 vrtljaji. Motor ima na-posreden vbrizg goriva, hitrost je po nemško omejena na 250 km/h, do 100 km/h pospeši v 5,2 sekunde. Seveda ima S4 tudi stalni štirikolesni pogon quattro, ki v običajnih okoliščinah deli 40 odstotkov mo- či na prednji kolesni par, preostanek pa na zadnjega. Menjalnik je 6-stopenjski tip-tronic z možnostjo ročnega prestavljanja tudi na volan-skem obroču. Cene za slovenski trg še niso znane, vendar se zdi, da za manj kot 90 tisoč evrov S6 ne bo v domači garaži. www.avto-skorJanec.sl Telefon: 03 426 08 70 KIA MOTORS C H RYS LE Jeep NOVO! KIA RIO GUME PRODAJA, MONTAŽA IN HRAMBA Tel.: 03 426-08-82 Audi prodaja Lamborghini? Leta 1998 je nemški Audi kupil italijanski Lamborghini in v tem času vanj vložil veliko denarja. A zdi se, da brez pretiranega ali pričakovanega uspeha. Pri Audiju zdaj razmišljajo o prodaji. Kot je slišati, naj bi za Lamborghini iztržili približno 400 milijonov evrov. Očitno prodaja ne gre tako, kot so upali in računali. Avtomobili najdražji v Nemčiji Nemčija je znotraj Evropske unije še vedno najdražja država, ko gre za cene novih vozil. Tako je bil VW golf letnik 2005 pred plačilom davka v Nemčiji kar za 27 odstotkov dražji kot na Finskem, škoda fabia pa za 29 odstotkov dražja kot recimo na Portugalskem. r\ , MF0ÍÍII IfCIflfl'<•<•< V Mariborska 86, Celje réf.: (03) 428-62-70 www.nvfojeliregnenier.si MERILCI PRETOKA ZRAKA VW,A0DI,SK0DA-1,9TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE MOTORNA VOZILA prodam SKUIER Piaggio, 49 cm3, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 523-742. žise BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema: avtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rac., tempomat, klima, 8 airba-gov..., prodam za3mio SIT. Telefon 031 622-262. AX 1,1 i caban, letnik 1994, 125.000 km, reg. do avgusta, zelo ohranjen, prodam za 150.000 SIT. Telefon 031 283-189. 1470 Rdio 12 rn, letnik 1993, reg. do 2/2007, prodam za 170.000 SIT. Telefon 051 247-703. Š318 GOLF III 1,6 d, letnik 1996, nova registracija, prodam. Telefon 041 656-480. HYUNDAI lantro (karavan) in daewoo lanos (limuzina) ugodno prodam. Telefon 041945-589. 1481 GOLF II diesel, letnik 1990, 5 v, no novo registriran, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 220-375. Š325 FORD fiesto 1,3, letnik 1991, neregistriran, v voznem stanju, prodam za 80.000 SIT. Telefon 041 599-738. 1494 RENAULT 191,4, letnik 1994, metalno zelene barve, 5 vrat, dodatna oprema, prodam.Telefon 051 310-317. Š328 GOLF II diesel, letnik 1990, rdeče barve, registriran, 5 prestav, sončna streha, nove gume, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 336-429. 1510 R19, letnik 1993, reg. do novembra, prodam ali men jam za govedo. Telefon 041 263-074. $331 OPELvectro, 1991, neregistrirano, vendar kar dobro ohranjeno, z novimi gumami, radio, euro priklop, strešno okno, prodam za 80.000 SIT. Telefon 031 656-927, pO 16. Uri. Š 333 334 HYUNDAI pony 1,5, letnik 1990, rdeče barve, lepo ohranjen, neregistriran, prodam za 45.0ÛÛ SIT. Telefon 041 815-578. to (IRKULAR z drugimi priključki: miin za šrotanje, oblanje, brušenje in drugo, prodam za 75.000 SIT. Telefon 031 202-891. ž 160 ZGRABUALNIK Stollr 335, zložljiv, prodam. V račun vzamem tračni obračalnik. Telefon 040 295-085. L 358 TRAKTOR Ursus 902 6, živinska prikolica za traktor in predsetvenik Gorenc, širina 2.20 m, ugodno prodam. Telefon 041 251-013. L 367 MALO rabljen prekopalnik Marko, 5,5 KS, prodam. Telefon 041 835-789. Š324 TR0SILEC za gnoj, 2 pokončna valja, krožne brane, 20 diskov, sejalnico za koruzo Imt, dvoredno, prodam. Telefon 041 599-394. 1483 PAJEK obračalnik, 2,5 m, za 120.000 SITin kosilnico Fella, 165 cm, prodom za 320.000 SIT. Telefon 041 636-539. 1494 DV0REDNI plug in tračni obračalnik, starejši letnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5740-922,040 414-202. PLUG, dvobrazdni, obračalni, hidravlični, predplužniki, moč traktorja nad 55 km, prodam. Telefon 040 901-768. 1517 kupim TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-tokultivator in drugi stroj kupim. Telefon 041407-130. 1090 KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. 1279 VITLO, za Tomo Vinkovič 420, letnik 1987, kupim. Telefon (03) 5481-789. 1476 prodam R0GLA. Novogradnja, 200 m!, 500 m! parcela, 3 km do smučišča, vsi priključki, ugodno prodam. Telefon 041 667-180, 041 650-757. 1388 PARCELO, 1231 m2, sončna lega, Kompole nadŠtorami, prodam.Telefon 041 987-566. 1377 l»«l» www.pgp-nepremlcnine.com prodam HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, nov, prodam za 18.000 SIT. Telefon 040 228-308. Š179 TRAČNI obračalnik 220, plug, 12 col, razsi-palnik mineralnih gnojil, prodam.Tele-fon 041 656-078. 1279 SEJALNICO Olt, dvoredno in puhalnik z motorjem, prodam. Telefon 041 261-676. 1391 1392 TRIBRAZDNI plug Olt, dvoredno sejalnico Olt in ličkalnik koruze ugodno prodam. Telefon 041 523-742. ž 155 KLINASTO brano, tridelno, za manjši traktor, dvobrazdni plug Batuje 8« in sla-moreznico, prodam. Telefon (03) 5716-462. ž 157 DOBRO ohranjen mešalec za gnojevko prodam. Telefon 040 860-934. Ž163 TRAKTOR Imt 560, z zadnjim nakladačem, prodam. Telefon 041 480-486. 1427 Odkup in undvčevanje _ terjatev Računovodski servis TEL. D3-493S□ 1 □; FAX: 03-493BD3C]; GSM: P3 1 -679D67 POSLOVNO trgovski prostor v centru Rogaške Slatine, objekt Tempel, 157,80 m!, prodamo za 55.200.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesto, Celje. GRADBENE parcele na Gomilskem, od 600 do 1000 m2, prodamo. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. GRADBENE parcele na Prekorju, od 600 do 920 m!, prodamo. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. VIKEND, 118m2,zemljiščel.335 m2,vDrom-Ijah, prodamo za 13.000.000 SIT. Tele- Ljubljanska cesta, Celje. poslovni prostor velikosti 153 m2, primeren za storitveno in trgovsko dejavnost. Informacije: 031 541 592. ProvitaSd.o.o., Krekov trg 7, Celje PARCELO, zazidalno, Letuš pri Braslovčah, 900 m', sončna lega, vsa infrastruktura na parceli, prodam. Telefon 041 726-912. ž 152 VINOGRAD (občina Podčetrtek) s kletjo, prodam. Telefon 5471-908,031 737-683. 1407 PARCELO, zazidljivo, 800 m2, v bližini avtobusne postaje v Vizorah, občina Vojnik, prodamo. Telefon 040 892-838. p DVE parceli, stavbno zemljišče, prodam v Košnici. Telefon (03) 5488-131, 040 213-094. 1446 HIŠO, 105 m', Gospodarsko poslopje, 139 ♦ 25 m2, zemljišče 1.597 m2, vTrnovljoh, objekti za rušitev, primerno za nadomestno gradnjo, prodamo za 14.900.000,00 SIT. Telefon 041 876 888. Maksimilijan d. O.O., Ljubljanska cesta, Celje. HIŠO, 250 m', zemljišče 486 m!, na Ljubeč-ni, prodamo za 19.900.000,00 SIT. Last agencije. Telefon 041 876 888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. HIŠO, 100 m2, zemljišče 11.371 m2, na Polulah, prodamo za 19.000.000,00 SIT. Telefon 041 876 888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n HIŠO, 91 m2, zemljišče 494 m2, v Dobriški vasi, Slovenske Konjice, prodamo za 17.500.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. O.O., Ljubljanska cesta, Celje. TRGOVSKO poslovni lokal v Velenju, 36 m2, lahko tudi z opremo za frizerski salon, prodamo. Cena 10.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n SAMSKI dom v Žalcu ugodno prodamo. Telefon 041 640-521. 1469 GRADBENO parcelo, 1 km iz Vojnika, Konjsko, 1000 m!, prodam. Telefon 041640-521. 1469 BIVALNI vikend, 7-5 m, 2 etaži, skupaj z 2000 m! zemlje, posajeno z vinsko trto, prodam. Telefon 040 522-513, 5471-125. Ž169 GRADBENO parcelo v Debru pri Laškem, velikost 915 m', prodam. Telefon 041 691-112. 1464 BRASL0VČE. Hišo, obnovljeno, približno 80 m2 stanovanjske površine, približno 300 m2 zemljišča, prodam. Telefon 031 692-840, po 17. uri. 1378 PARCELO, velikost 9 arov, primerno za klet ali brunarico, lepo, sončna lega, ugoden dostop, prodom. Telefon 040 743-863. 1493 CELJE, bližina centra, Selce. Prodam gradbeno parcelo, veliko 500 m2, s hišno številko. Telefon 041 316-423. 1502 CEUE, center. Kletni prostor, velik 80 m2, prodam za 3.000.000 SIT.Telefon 041 316-423. 1502 REČICA ob Savinji. Prodam hišo v 4. gradbeni fazi in 4000 m2 zemljišča. Telefon 031 501-021. 1503 HIŠO, nedokončano, v Galiciji, prodam. Informacije po telefonu 041 324-325. 1518 HIŠO v Šentjurju (Čmolica), staro 31 let, 205 m! bivalne površine + mansarda z verando in garažo, 36 m2, na parceli 3189 m2, zamenjona kritino, lepa lego, prodam. Telefon 041 871-435. 1519 POSLOVNI prostor, delavnico, v Celju, približno 150 m2, s pripadajočim zemljiščem, prodam. Telefon 041731-787. 1527 kupim MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041866-933. n PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. ago CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo zemljišče za gradnjo stanovan jske hiše. Gotovina takoj. Telefon 041 640-674. 1025 MANJŠO hišo ali polovico hiše ali dvosobno stanovanje v Celju kupim, plačilo takoj. Telefon 031 518-857. wis j if I H MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 hitriKREDIT.com 034904242,041 749808 GOZD, mešani, lahko tudi na panju, kupim. Plačam takoj. Telefon 031 509-060. oddam BREZPLAČNO oddam vinograd, Žagaj pri Ponikvi. Telefon 041 698-281. 1423 POSLOVNA prostora na Mariborski, lik oh glavni testi, v velikosti 50 in 20 m!, oddam. Ogled možen takoj. Telefon 031 318-255. Š315 io SIT, 33.384 EUR, kc TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 93,67 m*, 2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 29.026.085 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljansko cesta, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 31.542.278 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 101,79 m2, 2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 31.542.278 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n V SREDIŠČU Celja prodam meščansko stanovanje (135 m7), primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041 620-262,041 630-015. 1204 gradnja, 91,261\ 2. la'dstropje, dvi- 28.589.160 SIT. last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. MJSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 67,03 m', 2. nadstropje, balkon, lastniški pokrit parkirni :a 22.003.346 SIT. Nepremičninski urai centru Celja, objekt Maksimilijan, 58 m', oddamo. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n 3 ha travnikov za košnjo, 1 km izven Vojnika, brezplačno oddam v najem. Telefon 041 640-521. 1469 PROSTOR za kakršno koli delavnico dam v najem. Telefon 041 351-366. 1499 LOKAL, 45 m1, v Celeiaparku, ob avtobusni postaji v Celju in poslovni prostor, 35 m', Chemo center Hudinja, oddam. Telefon 041725-103. p HIŠO z vrtom, v lepi vasici, oddam v najem, najraje mlajšemu upokojenemu paru. Telefon 041929-495. 1530 MiMi FH IvCelju,! gradnja, 59,14 m2,2. nadslropje, lastniški pokrit parkirni prostor, prodamo za 19.521.667 SIT. Last agencije. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanskacesta, Celje. TRISOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 95,05 m1, 2. nadstropje, balkon, 2 lastniška pokrita parkirna prostora, prodamo za 30.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. HUDINJA. Dvosobno stanovanje, 62 m2, ob- Telefon 041 736-262. ' 146/ drvarnico, idealno lokatija v Celju, skupna velikost99 m2, ter garsonjero, 32,63 OBNOVLJENO stanovanje, 60 m2, garaža, vrt, centralna na plin, Otok, prodam. Telefon 041916-121. 1374 prodam PRALNI stroj, v dobrem stanju, prodam po simbolični ceni 10.000 SIT. Telefon 5722-365. Ž151 OMARO spalnice Alples, model Harmonija, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 274-198. Š319 SKAIASTO kotno sedežno garnituro, bordo rdeče barve, zelo ugodno prodam. Telefon 040 419-945. 1478 DIATONIČNO harmoniko prodam. Telefon (03)5777-414. Ž162 —-- 333 jedru, prodam. Telefon 040 631-2I9. STANOVANJE, 83 m2, povsem na novo adaptirano, ima dve kopalnici, dva povsem ločena vhoda in dve pripadajoči kleti, 55 in 6 m2, prodam. Cena 12.000.000 SIT. Telefon 031 656-927, po 16. uri. Š 333 334 kupim ENOINPOLali dvosobno stanovanjev Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. n GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 890 DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupim za gotovino. Resen kupec. Telefon 041 352-267. 890 ENO do dvoinpolsobno stanovanje v Celju kupim. Telefon 051 368-128. n oddam TRISOBNO stanovanje, velikost 75 m2, v Novi vasi, 5 minut do šole, vrtca, trgovine, pošte, ugodno za družine z malimi otroki, nizki stroški, oddam. Najem možen od 1.6. Telefon 041 231-199.1273 ENOSOBNO stanovanje, na novo opremljeno, na Lavi, oddam. Telefon 041 379-280. 1383 0PREMUEN0 stanovanje, 89 m2, v centru Laškega, oddamo v najem. Telefon 041 611-442. p V SAMSKEM domu v Žalcu oddam stanovanja. Telefon (03) 712-1364, ga. Maja. MEŠČANSKO stanovanje v Laškem, 120 m2, oddam v najem. Telefon 041 634-940. iscem ENOSOBNO stanovanje v Rogaški Slatini, lahko pri starejših ljudeh, išče par. V zameno nudi pomoč pri delu, ni pa pogoj. Telefon 031 782-932. 1455 DRVA, na kratko žagana, prodam, cena 10.000SIT/m3. Telefon 041 539-513. 1479 NARAVNO suh les, parjena bukev in javor, prodam. Telefon 031 653-422. 1417 SUHA brezova drva, metrska, cepljena, prodam. Telefon 041564-292. L372 iP'^'li prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 455-732. S140 NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopota 55, Celje, telefon 5472-070,041763-800. 11541155 DVE kobili arabki, breji 9 mesecev, žrebica in poni žrebica, prodam. Telefon (03) 5739-065,040223-113. L344 PRAŠIČA, težkega 180 kg, po 230 SITAg, možen zakol ali prevoz, prodam. Telefon 041 295-239. L351 KOBILO, brejo 7 mesecev in žrebičko, staro 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5778-107. 1400 PRAŠIČE, 80 do 150 kg, prodom. Telefon 040493-227. p ÏÏLIC0 simentalko, težko 300 do 450 kg, prodam. Telefon 041480486. 14?7 KOBILO, B rodovnik, visoko brejo, prijazno, ujahano, prodam. Telefon 031 759-142. 1453 ČISTOKRVNE samičke sibirskega haskija, brez rodovnika, cepljene in s potnim listom, prodam. Telefon 041 230-547. 1471 OVCE in koze ugodno prodam. Telefon 03I 501-658. 1466 TEUC0, sivo, težko 360 kg, prodam. Telefon 031408-157. 1460 PRAŠIČE, od 60 do 100 kg in bemske planšarske mladiče, čistokrvne, prodam. Telefon 031 509-061, (03) 5821-863. 1475 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Telefon (02) 582-1401. p TEČAJ ZAVODITELJA ČOLNA V Celju, 03.04.06 Tnfrv OTI 390 m TEUC0 simentalko, brejo v 8. mesecu, prodam. Telefon 040 370-051. L 365 DVA bika, sivo rjavega, 160 kg in čb, 110 kg, prodam. Telefon (03) 5739-289.L366 BIKCA simentalca, težkega 165 kg, prodam za 140.000 SIT. Telefon 031464-629. KRAVO simentalko, z bikcem, prva telitev, prodam. Telefon 5740-616. 1492 TRI bikce, skupaj 2 simentalca in 1 sivo rjav, teža približno 300 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041437-782. 1496 ČREDO brejih plemenskih ovac, jsr pasme, kontrolirano poreklo, prodam. Telefon 041351-366. 1499 KRAVO, brejo 7 mesecev in telico, težko 290 kg, prodam. Telefon 031 774-773. Š330 JARKICE na začetku nesnosti, črne, rjave, grahaste, beli susex, enoletne kokoši, bele piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 1520 BIKCE in teličke prodam. Telefon 041 794-301. 1523 PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 041 656-078. Najugodneje v Sloveniji - kredit Euribor+0% - obrok = 17.870 SIT (EOM= 4,33%*) ÏHNIKA CELJE 3i Tal.: 03/42-63-300 prijetno- ds^j***™ RDELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300-000 SIT 034925956. 031862140 prodam ULEŽAN hlevski gnoj, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 031858-087. 1142 KROMPIR, primeren za sajenje (minerva, romano, desire, calingford) prodom. Telefon 041742-334. 1254 OKROGLE silažne bale in suho seno v kockah ugodno prodamo. Telefon 705-6150. Ž153 KROMPIR, jedilni, debelina 30 do 55, bel in rumen, ugodno naprodaj. Prodam tudi košnjo detelje. Informacije po 20. uri, telefon (03) 5702-459. Ž161 ROČNO spravljeno seno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 248-015. L350 »ŽV1CE« za jurko in ciprese za rezan je, vse po 400 SIT, prodam. Telefon 5717-694. Ž166 PUŠPAN E, različnih velikosti, ugodno prodamo. Telefon 051422-120. Š321 VINO, belo, mešano, ugodno prodam.Telefon (03) 5795-540, 031 719-461. Š317 SILAZNE bale prodam ali menjam za teličko. Telefon 041 951-092. Š323 HLEVSKI gnoj prodam ali menjam za krmo. Kompolšek, Proseniško 39, telefon 5799-059. Š326 KAKOVOSTNO otavo prodam. Telefon 041 976-668. 1498 HLEVSKI gnoj in suho hrastovo hlodovino, 2,2 m3, prodam. Telefon 041 815-578. Info: 031 320 532, NAVTIKON www.navtikon.si prodam GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. o. o, Pokopališka 39, Ljubljana. Telefon (01) 5404-677, 040234-969. n DOLGO dekliško obleko za birmo, marelične barve, prodam. Telefon 031 811-316, po 20. uri. 1304 LUŠČILEC šrotar, zidak votlak in razno starinsko opremo prodam. Telefon 5794-272. 1385 DVE nakladalki sladkega sena in krožne brane prodam. Telefon 041 261-676. VEČ nakladalk sladkega sena, silokombajn 40, za koruzo in buldožer TG 70 ugodno prodom. Telefon 031 679-802,5771-865, v večernih urah. 1424 BELO vino, kolje za vinograd in sadovnjak ter lesene stebre za bra jdo ali vinograd prodam. Telefon 04] 523-968. i43i V1S0K0DEBELNE jablane starih sort: krivo-pecelj, bobovec, mušancelj..., prodam. Telefon 041 673-731. 1434 LEPO ohranjeno spalnico, z jogijem in dvojna vratna krila prodam. Telefon 03I 820-561. 1450 SENO, krožne brane, spider 350 in mlin na kamna prodam. Telefon 031 557-754. Š320 BOKS za psa, kovinski, š 215, d 250, v 160 cm, montažni, s streho, prodam. Telefon (03) 5772-124,041743-750. 1473 SOBNO kolo Active, 8 prestov, števec potreben popravila, za 10.000 SIT in pohištvo za olroško sobo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 703-365.1465 8-dnevno potovanje po Španiji zelo ugodno prodam. Telefon 051 215-220. 1477 GOLF 19 diesel in 14 bencin in alu platišča za golf 3, prodam. Telefon 041 629-503. Š322 PRALNI stroj Gorenje in fantovsko kolo (moder) ugodno prodam. Telefon 041 945-589. 1481 KAMIN (velik) vrtni in gumi voz, spredaj, zadaj zavore, prodam. Telefon 031 265-812. 1482 NOVO žensko kolo, rdeče, v garanciji, prodam. Sumrak, Efenkova 18, Celje. 1485 ŠTIRI platišča z letnimi gumami, 185-60-14, zo golf, prodam. Telefon 031 893-227. S 329 SVINJSKO polovico in domačo mast prodamo. Telefon 031747-035. Š332 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 a-ma-ncB ODKUR DELNIC POVRACILO '.E. CELJE, Ljubljanska C. 7 OSO 18 17 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJU DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/125-7000 ZARADI Meni želim spozirali fonta, od 3S do 40 let, s slonovoojeni In ovtomobl-iom. lahko si ludi iz okolice Celju. Oglasi se po telefonu 04» 529-977. 1401 a NUDIMO redno ali honorarno terensko zaposlitev v celjski enoti. Telefon 041 747-126. Tono s. p., Selo 7,3320 Velenje. 449 HAIR center 321 zaposli frizerja z izkušnjami. Informacije osebno: Pr.ing d. o. o., Ljubljanska cesta 20 a, Celje ali po telefonu 490-1667. 1358 HONORARNO delo, 3 do 4 ure, išče diplomira- HONORARNO delo, 3 do 4 ure, išči -JÍWW fSSiíSi nal žensko ali dekle, staro ' " SRČNO rad bi spoznal žensko ali dekle, staro od 35 do 50 let, pošteno, ki ima dobro srce in ki bi se preselila k meni. Naj bo iz okolice Celja. Sem moški, oče, star 52 let, ne kadim, ne pijem, imam dobro službo v Celju. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POŠTENA LJUBEZEN JE NAJLEPŠA V ŽIVLJENJU. 1445 SEM fant, star 24 let in iščem delde s kmetije. Ko bi se spoznala, bi se rad preselil k tebi. Bodi stara do 28 let. Kličite samo resne, telefon 040 749-854. iw Telefon (03) 5738-019. OGLASI - INFORMACIJE IŠČEM voznika C, E kategorije za prevoze po zahodni Evropi. Zaželeno znanje nemškega jezika. Telefon 041 606-700. Robert Kidrič s. p., Dobrova 4, Celje. 1488 POŠTENA ženska išče delo: čiščenje, likanje, hišna gospodinjska opravila. Telefon 040996-219. 1500 Potrebujemo ambiciozne, komunikativne in urejena sodelavce na različnih področjih. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Inf.: 03 425 61 50 ali GSM: 041 710663. ZAPOSLIMO dekle za strežbo v novem lokalu v Celju. Telefon 041 608-459. Miran Kovaâc s. p., Ronkova 13, Celje. 1512 IŠČEMO dekle za pomoč pri strežbi. Telefon 041 850486. Janez Budja s. p., Loka pri Zusmu 17, Loka pri Zusmu. 1529 NE potrebujete izkušenj! Področni distributer potrebuje ambiciozne posameznike za stalno delo. Telefon (03) 428-2086. Lindigo d. O.O., Kidričeva ul. 13,3000 Celje. 1521 OKREPČEVALNICA v Celju zaposli kuharja-ico in natakarja-ico z izkušnjami. Nedelje zaprto. Telefon 041 729-454, Vinko Stopars. p., Levstikova 3, Celje. 1525 ZAPOSLIM, oli honorarno, šoferja traktorja ali strojnika. Telefon 041 406-289. Branko Selič s. p., Sp. Rečica 200,3270 laško. L362 363 odličen proizvod in plačilo. Medical line, d.0.0., Maistrova ul. 16,1241 Kamnik. Gsm, gospod Prime 041 643 220. o^i/ie LINDE VILIČAR d.o.o. AVTOMEHANIKA za servisiranje viličarjev (na domačem trgu). Pogoji: - zaželene so delovne izkušnje - pasivno znanje nemškega jezika -vozniški izpit B-kategorije Poskusno delo bo trajalo 3 mesece, kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismeno vlogo s kratkim življenjepisom na gornji naslov. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 03 426 06 74. VIGRAD, d.0.0., Celje objavlja prosta delovna mesta: 1.ORGANIZATOR PRODAJE NA KOMUNALNEM PROGRAMU Pogoji: - končana visoka šole ekonomsko komercialne ali strojne smeri - delovne izkušnje - najmanj 3 leta - aktivno znanje angleškega ali nemškega in hrvaškega jezika, znanje računalniških programov (word, excel itd.) - delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev z 2-mesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja - vozniški izpit B-kategorije - začetek dela po dogovoru 2. KOMERCIALIST III (dve osebi) Pogoji: - končana višja ali srednja šola ekonomsko komercialne, gradbene ali strojne smeri - pasivno znanje angleškega in hrvaškega jezika, znanje računalniških programov (word, excel itd.) - delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev z 2-mesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja - vozniški izpit B-kategorije - začetek dela po dogovoru 3. VOZNIK V za delo razvoza in servisa mobilnih wc kabin na področju Slovenije Pogoji: - delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 8 mesecev z 2-mesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja - vozniški izpit B, C in E-kategorije - začetek dela po dogovoru Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10. 4. 2006 na naslov: VIGRAD, d.0.0., CELJE, Kocbekova cesta 030 a, 3202 LJUBEČNA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. B35EEM IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strnišo s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Telefon 041 649-234, Hql d. 0. 0., Parižlje 15,3314 Braslovče. n 090-14-25-90 rnfiKMm?-72Í SUKOPLESKARSTVO! Izvajamo vsa slikople-skarska dela, hitro in ugodno. Možnost izposoje cevnega odra. Slikopleskarstvo AndrejTerglavs. p, Andraž 96 b,Polzelo, telefon 041216-214. 951 CELOVITE obnove kopalnic, pokliâte za predračun. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 1000 POZOR, graditelji! Izdelujemo strojne omete, strojne tlake in fasade. Konkurenčne cene. Telefon 031 598-355. Omesgrad-beništvo d. 0.0., Ledina 40, Sevnica. NOVO! Adaptacije kopalnic, vodovod, keramika samo 5 dni. Keramiks, RokSmodej s. p., Šmartno 39 c, Šmartno v RD, telefon 041 276-973. 1190 IZVAJAMO krovska, kleparska, tesarsko in zidarska dela, sanacije in novogradnje dimnikov, dimi! fosode in zunanje ureditve. Telefon 041 652-186. Bogdan Drev s. p., Parižlje 35 o, Braslovče. Ž135 KOŠARICA A1KA GROBEUIIK VOZEU S41. UMIO Zalet PREK0PALNIK MARKO 5.5KM ŠKROPIVO PRIMEXTRA 5L 12.990,00 SIT KORUZA ANJOU 25.000 ZRN 8.990,00 SIT MOKA KOŠARICA TIP 500 25KG ____1800,00 SIT PLENICE PAMPERS VSE VELIKOSTI _ 2.890,00 SIT Celje V celjski porodnišnici so rodile: 17. 3.: Petra ŠEPEC iz Celja - deklico, Martina VER-DEL iz Žalca - dečka, Jasmina GOLEČ iz Laškega - deklico, Anita TOPIŘ6 iz Celja - dečka, Tanja BELEJ iz Šentjurja - deklico, Mateja TE-RAŽ iz Sevnice - deklico, Mojca NAMEČEK iz Velenja - deklico. 18. 3.: Tanja DOBROTIN-ŠEK iz Vojnika - dečka, Ame-la DEMIROV1Ć iz Velenja -dečka, Marija DOLINŠEK iz Celja - dečka. 19. 3.: Iris RISTIČ iz Men-geša - dečka, Andreja VODO-PIVEC iz Sevnice - deklico, Valentina PODLINŠEK iz Šmartnega ob Paki - deklico, Rezika KORAŽUA iz Ko-strivnice - dečka, Andreja TI-SEL iz Šentjurja - dečka, Je-dert KRIVEC iz Dobrne - deklico. ŽeniSm Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji 03/49122 70 MEŠ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CELJE SENO v okolici Laškega prodam. Oddam psičko majhne pasme. Telefon 041530-885. 1379 HLODOVINO: hrast, javor in češnja, kupim. Prodam trosilec hlevskega gnoja Orion 35 R, nov in tračni obračalnik Sip 220. Telefon 041 663-137, po 17. uri. 14081412 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV. Rado STRNAD s.p„ Tremerje 6. Celje. Tel : 03/548 82 14, gsm: 041/558 370 ŠIVAMO zavese, svetovanje na domu in montaža, ugodno. Telefon 031 713-073. Brigita Zagajšek, Zg. Hudinja 16, Celje. 1468 KRČME ŽILE. IZVAJAMO vso gradbena dela. Gradnje Kapetan d. o. o., Stranetova 16 a, Celje, telefon (03) 490-8630,041 324-761. 1474 TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacij, odvodnjavonje, gradnja opornih zidov, strojni izkopi, priprava dvorišč, dovoznih poti do asfalta. Telefon 041 644-931. Jože Čanžek s. p., Javorjeva 4, Celje. 1480 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Popust na izdelke do 15. aprila. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. i486 KAKOVOSTNO in po konkurenčnih cenah izvajamo demit fasade. M3Grad d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1504 BARVAMO, pleskamo stanovanje, fasade z garancijo, po ugodnih cenah. Naročniki NT 10 % popust. Telefon 5728-418,031 696-164. Karel Podpečon s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec. 1524 HUJSANJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT J27/252 3 2 55,01/519 355C 20. 3.: Jasna ZABUKOV-NIK s Polzele - dečka, Mateja OSET iz Grobelnega - dečka, Aleksandra ŠTRASER iz Velenja - dečka. 21. 3.: Karmen KOROŠEC iz Štor - deklico, Nina IRGEL iz Velenja - deklico, Vladka AJLEC GROBELNIK iz Celja - deklico, Mojca CVETIČ iz Celja - deklico, Martina BR-LOŽNIK MEŽA iz Velenja -dečka, Pavla PAPEŽ iz Na-zarij - deklico. 23. 3.: Svjetlana VIGNJE-V1Ć iz Velenja - deklico, Mojca UŠEN s Polzele - deklico. POROKE Celje Poročili so se: Sandro ŽI-DAN in Ksenija CAREVIĆ, oba iz Celja, Andrej MAJHENŠEK in Maja PERC, oba iz Celja, Dražen JAKOPANEC z Reke in Andreja MEDENJAK iz Vojnika, Abdurrahman ŠERIFOVIĆ iz Celja in Edina DURAKOVIĆ iz Lubarde (BiH). Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moži ata, dedija, brata in strica FRANCA FELICIJANA iz Migojnic (9.11.1934 - 6.2.2006) se globoko in iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala bolnišnici Celje in osebju bolnišnice Topolšica, ki so mu lajšali bolečine, gospodoma župnikoma Planincu in Holobarju za opravljen obred, govorniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Urška, sin Franc z Lucijo in hčerka Zdenka z družino Vsi vaši otroci ostajamo sami, ki, mama, ob vas smo presrečni bili. Minila so leta materinske ljubezni, ko vašo dobroto smo uživali vsi. ZAHVALA V bridki bolečini, ko smo se morali posloviti od naše najdražje, ljubljene mame, stare mame, prababice in sestre VERONIKE KERNER iz Zlateč 18 pri Novi Cerkvi (10.1.1922-21.3.2006) se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste naši mami prinesli cvetja in z njim okrasili njen zadnji dom, darovali zanjo za sv. maše, za cerkev, se pridružili molitvi, nam izrekli sožalja ter z nami delili tiho bolečino. Posebno zalivalo namenjamo g. dekanu Lojzetu Vicmanu za tolažbo in ganljivo slovo s pogrebno sv. mašo. Prav tako se zahvaljujemo njeni zdravnici ge. dr. Rakovi za vso izkazano pomoč in požrtvovalnost v času njene težke bolezni, enako sosedi - medicinski sestri Mileni, ki ji je v najtežjih trenutkih blažila bolečine in vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tudi negovalkam iz Doma ob Savinji v Celju. Hvala moškemu pevskemu zboru, ki je našo mamo na zadnji poti pospremil z lepo pesmijo in ji zapel tudi pri zadnji maši. Hvala za zaigrano Tišino, pogrebni službi Raj in Katici Pešak za besede slovesa ob grobu. Res iz srca hvala VSEM IN VSAKOMUR, ki ste bili z nami v dneh najbridkejše bolečine. V globoki žalostí: vsi njeni otroci z družinami in ostali sorodniki _Š327 Le nekaj dni pred 82. rojstnim dnem je preminil FRANC ŠPES iz Vojnika, Cesta v Tomaž 6 Ustavilo se je utrujeno srce skromnega in blagega moža, donatorja zemljišča, na katerem stoji Špesov dom Vojnik. Odšel je tako, kot je živel: tiho, neopazno, brez sinov, hčera, njegova zapuščina pa je veličastna. Dom, ki s ponosom nosi njegovo ime, bo ohranjal spomin na tega moža še poznim rodovom. Naj počiva v miru! Kolektiv Contraco - Špesov dom Vojnik Knjiga žalosti je odprta v avli Špesovega doma Vojnik. Žara s pokojnikom bo 1. aprila od 10. ure naprej v mrliški vežici pokopališča v Vojniku. Pogreb pokojnika bo 1. aprila ob 17. uri na pokopališču v Vojniku, pogrebna maša pa uro pred pogrebom v župnijski cerkvi v Vojniku. CIJE 29 "WR^* . f Bolečine se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 1. aprila mineva eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ati in dedi JAKOB POVÁLEJ iz Šentjurja Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke. Vsi njegovi 1131 V bolečim srčni naši, le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. ZAHVALA SLAVICE HUMSKI iz Gostince se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh bolečine stali ob strani in nam z iskrenim sožaljem stisnili dlan. Posebna zahvala naj velja gospodu župniku Jožetu Hriberniku za častitljivo opravljen obred, cerkvenim pevcem in Pilštanjskim gospodarjem za odpete žalostinke, govorniku Slavku Toplišku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Guzej za brezhibno organizacijo pogreba. Na koncu se zahvaljujemo Še vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku k sveti trojici in ji izkazali čast s svečami in cvetjem. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Miran z ženo Lidijo in sinom Miranom V SPOMIN 27. marca je minilo dolgo in samotno leto, kar te ni, a z na vedno si, dragi VLADO GAČNIK Mirno in sladko spiš in čakaš name. Rože tvoj hladni grob krasijo, lučke ljubezni in spoštovanja vedno gorijo. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, kamor pogledam, ni te več naokrog. Zelo te pogrešamo tvoji: Štefka, Neda in Tatjana z družinama Celje, 27. marca 2006 V SPOMIN ROBIJU BOŽIČU (12.4.1970-1.4.2000) Mineva že šesto leto, kar je odšel od nas. A v spominu še vedno živi med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečke in postojite ob njegovem grobu. Družina Božič-Hrastnik Kdor v spominu svojih ljubih živi, ta ni mrtev, on je samo daleč; ' mrtev je samo tisti, katerega se pozabi. (Immanuel Kant) V SPOMIN ANI LAVRINC roj. Grum (29.3.1915 v Grosuplju - 28.3.2003 v Rogaški Slatini) Vsem, ki obiščete grob naše mame, hvala. TVoji ljubi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega sina in prijatelja MARJANA JUVANA iz Tevč 16 a pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Muršcu za lepo opravljen obred, govorniku Antonu Dernaču, JP Komunali Laško ter g. Beleju za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oče Alojz in vse ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu stopite. Saj veste, koliko trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA SREČKA ROMIHA iz Podloga pod Bohorjem 29 Planina pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali sveče, sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Šentvida, govornici Ireni Krajne za besede slovesa pri odprtem grobu ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Štefka in hčerka Marta z Lojzem Umrla je naša upokojena sodelavka TEREZIJA MATJAŠIČ laborantka, zaposlena v Lekarni Splošne bolnišnice Celje Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Ne zabi trie, ko spal bom v hladni jami in sanjal svoje zadnje, večne sanje; ne zabi me, ko se na grobu vzdrami in nežno zaevete. me zrla več. A dušarieUmrljiva vračala bo k. tebi kot sestra zaupljiva, da 0 noči še in Se (Alfred de Massetj V SPOMIN Mineva 30 let, kar si odšel za vedno. Kruta bolezen te je mnogo prerano vzela družini, ki te je spoštovala in imela rada, BORIS CELIK st. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj. Žena Frančka, sin Boris in hči Jelka z družinama Kogar imaš rad, le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata FRANCA SPEGLICA iz Galicije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in prispevke za cerkev sv. Jakoba v Galiciji. Posebna zahvala velja g. dr. Emilu Čatru, sestrama Klari in Faniki iz Doma Nine Pokora Grmovje ter Mariji Adamovič in Zofiji Krušič za pomoč. Hvala tudi g. župniku Janku Cigali za sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred, ge. Anici Ožir, gospodoma Francu in Stanku Cvikhi, govornikoma g. Petku in ge. Ropotar za ganljive besede ob slovesu, Savinjskemu oktetu, gališ-kemu cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošam, trobentaču za odigrano balado, ZB Galicija, DU Velika Pirešica - Galicija za častno stražo ter pogrebni službi Ropotar in Komunali Žalec. Žalujoči vsi njegovi Pride čas, ko bližina ljubih nam ljudi postane za večno nedosegljiva, in pride čas, ko usi postanemo del večnosti ... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče IVANKE VELER roj. Avberšek iz Studene 13 (21.7.1921-21.3.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam izrekli besede tolažbe in spodbude ter nam na kakršen koli način priskočili na pomoč. Hvala vsem sodelavcem Ere d. d. iz Velenja, zaposlenim v Domu za varstvo odraslih Velenje ter osebju bolnišnice Topolšica in bolnišnice Slovenj Gradec. Prav tako iskrena hvala govorniku g. Daniju Jelenu za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru Ponikva za odpete žalostinke, orglarki, župniku Antonu Kraševcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in Komunalnemu podjetju Žalec. Hvala vsem, ki ste jo v zadnjih letih obiskovali v Domu za varstvo odraslih v Velenju in ji s tem polepšali mnogo kateri dan, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 30 VODNIK WVIÏÏDNIX KINO "HEJ 19.30 KUD Zarja Trnovlje Celje Tone Partljič: Ščuka, da te kap Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Prvinski nagon 2 13.30.16.00.18.30. 21.00.23.30 Hiša debele mame 2 11.00.14.00.16.30,18.40.20.50,23.00 Rožnati panter 12.00.15.50,18.00.20.20.22.40 Brez povratka 3 14.40.16.50,19.00.21.10,23.20 Mali piščak 11.30. 15.30 Usodna nesreča 17.30. 20.00,22.30 Zathura: Vesoljska avantura 10.30. 17.00 Film za zmenka 14.20. 19.20. 21.20, 23.40 Nanny McPhee - Čudežna varuška 12.30.16.10,18.20 Krvava igra 20.40, 22.50 Velika družina, veliko smeha 17.10,19.10 Krvavi hostel 21.30 LEGENDA, predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo EZHD 14.00. 16.30,19.00.21.30,0.00 Hiša debela mama 2 14.30. 16.40, 18.50. 21.00,23.15 Brez povratka 3 15.40.17.40,19.40. 21.40.23.40 VOlika družina, veliko smeha 15.20.17.20, 19.20 Snaha, da te kap 21.20, 23.30 Nanny McPhee - Čudežna varuška 14.50. 17.00 Rožnati panter 19,10,21.10.23.10 19.00 19.00 predstave so v soboto in nedeljo — i m min PETEK Isabelle Huppert, DVD projekcija SOBOTA Balkankan Po filmu zabava z Radiem Balkan NEDELJA Isabelle Huppert DVD projekcija 21.00 20.00 0 Zadnji dnevi Sophie Scholl mmmntrnm PETEK 0 Rožnati panter SOBOTA Usodna prevara Rožnati panter NEDELJA 19.30 Glasbena šola Velenje Terra folk abonma Etno/jazz in izven 20.00 Dvorana Kulturnega centra :av desetih slikah 21.00 Mestni kino Metropol Kastelo koncert SOBOTA, 1.4. Od 9.00 do 11.00 Internet kavarna Stane, Celje_ Dan odprtih vrat Ta nori dan 16.00 Dvorana centra Nova Velenje Josip Ribičič: Miškolin Pikin abonma in izven 17.00 SLG Celje___ A. Bennett: Kafkov tič abonma Sobota popoldan in li Vojnik PRIREDITVE Od 8.00 do 18.00 Galerija Volk Celje in ulice Celja VIII. slikarski extempore Celje v slikarjevi podobi v počastitev praznika Mestne občine Celje 9.00 Kulturni dom Voinik Sumljiva oseba premiera komedije 19.00 SLG Celje_ Evripid: Medeja izven abonmaja Vm. slikarski extempore Celje v slikarjevi podobi v počastitev praznika Mestne občine Celje 10.00 Župnijska cerkev Ponikva MPZ Ponikva in MePZ A-Cap-pella Petrovče koncert 21.00 Plesni forum Celje__ Zijah Sokolović in kvartet Lolita: Medved Od 8.00 do 12.00 Galerija Volk Celje in ulice Celja VIII. slikarski extempore Celje v slikarjevi podobi v počastitev praznikaMestne občine Celje Od 8.00 do 12.00 središče Gotovelj Kmečka tržnica s sejmom Pod lipami, cvetlična tržnica Od 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Bolšji sejem 17.00 Dom Svoboda Liboje Cvetje hvaležno odklanjamo premiera komedije 18.00 KUP Zarja Trnovlje Celje T. Partljič: Ščuka, da te kap komedija PONEDELJEK, 3.4. Od 8.00 do 18.00 Galerija Volk Celje in ulice Celja_ VIII. slikarski extempore Celje v slikarjevi podobi v počastitev praznika Mestne občine Celje Od 9.00 do 11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, Celje_ Roka vička lutkovnaigricazapredšolske otroke in 1. razred OŠ Pravljične dogodivščine pravljice za igro za osnovnošolce od 1. do 3. razreda OŠ 18.00 Osrednja knjižnica Celje - Levstikova soba_ Univerza za III. življenjsko obdobje Franci Horvat: Vodnjaki na Slo- Pomladanski otroški bolšji sejem 9.00 MNZ Celje - Hermanovo gledališče Otroškega muzeja ' Lutkarije in vragolije vm. medobčinsko srečanje lutkov-nih skupin celjske regije 10.00 Vila Malina, Celje _ Poučna urica za otroke potovanje v čarobni svet samorogov in angelov predavanje z diapozitivi 19.00 Knjižnica Laško_ 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Juan Vasle in argentinski vokalni kvartet Opus Cuatro koncert 20.00 Dvorana Kulturnega centra Rogaška Slatina Mojster Felix premiera glasbene komedije Srečka Zorka 21.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Peter Lovšin s Španskimi borci koncert 21.00 Kulturni dom Šentjur NEDELJA. 2. 4. Od 8.00 do 18.00 Galerija Volk Celje ir ulice Celja Janja Brleč, citre glasbeni večer 20.00 Narodni dom Celje_ Humanitarna akcija Kjer je volja, tam je način dobrodelni končen 20.00 Atelje Željko Opačak ŽO, Celje Nadrealistične podobe Celja odprtjerazstave, avtorjaŽeljkaOpa-čaka Internet kavarna Stane - DZU Filter: Celje skozi digitalni objektiv, do 30. 4. Likovni salon Celje: fotografska razstava Obiskovalci, avtorja Gorana Ber-toka, do 2.4. Knjižnica Vojnik: razstava na temo velike noči, razstavljali bodo gojenci Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobr- Galerija likovnih del mladih Celje -Celjski dom: ilustracije za otroke avtorice Lile Prop in razstava fotografij Stari grad Celje, vibracije, ki jih ne poznate, avtorja Mihaila Lišanina, do 31.3. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela Majde Žličar, do 30.4. Galerija Borovo: akrili na platnu in pasteli Srečka Štamola, do 18.4. Galerija Volk: likovna dela Milene Roštohar, do 8.4. Osrednja knjižnica Celje: Žabe svatbo so imele - 60 let Celjskega plesnega orkestra Žabe, avtorja Srečka Mačka, do 3. 4. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: fotografije Francija Horvata, Znamenja na Slovenskem, do 14.4. Avla Splošne bolnišnice Celje: Svetovni dan voda, varstvo okolja, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15. 4. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: likovna dela Edvarda Starca, do 8. 4. Sa vinov likovni salon Žalec: likovna dela Viktorja Bernika, do 11.4. Slovensko-bavarska hiša Podsre- da: Arhitekturne zasnove novih hiš na podeželju Savinjsko-Kozjanske regije, avtorja Andreja Pajerja, do 1 S. S. IKS - Internet kavarna Stane, Celje: fotografije iz krajinskega opusa člana Fotografskega društva Celje, avtorja MarkaRebova. Galerija Nikca: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Mladinski center Celje: fotografije Foto-modnega vikenda 2005, do 31.12. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11. Galerija Mik Celje: slike Slavice Te-sovnik z Ljubnega ob Savinji, do 13.4. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža. Špesov dom Vojnik: olja na platno Ane Jed, do 31.3. STALNE RAZSTAVE V Petek ob 21.30 Hardcore event Deadlock (metal, GER) Evenrain (metal, hardcore, SLO) The Crossfire (hardcore, SLO) Redne aktivnosti v dvorani v ponedeljek, sredo in petek ob 15.00 Break dance, vodi Igor Krhlanko; v torek ob 15.30 Hip hop in Show dance s Cvetano iz Skupine Power dancers; v četrtek ob 18.00 plesne ure salse, latino in družabnih plesov s Plesno šolo Roily; v ponedeljek in sredo ob 18.00 Tae do - rekreacija, vodi Grega Teršek; ob sobotah ob 14.00 KUD Desanke Maksimovič; Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razii prostor Salona pohištva Tri-pex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španda na temo Celjski grofi. Mestna galerija Riemer stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 8. aprila na Schockel (Avstrija). Na pot se bomo odpravili ob 6.00 s posebnim prevozom z avtobusne postaje ob Glaziji. Prijave do 3. aprila na tel 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Celje Matica vabi: 8. aprila na Drgomalj (1.154 m). S postajališča ob garažni hiši na Glaziji se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5.00. Prijave zbirajo v društveni pisarni na Stanelovi 20. Petek ob 18.30, P2 Motnje hranjenja okrogla miza Redno SKMS: Pilâtes joga Petki od 17.00 do 18.30 Vrtec Pešnica Rekreacija: Sobote od 14.30 do 16.00 v telovad-nici OŠ F. Malgaja_ ki BlCCi DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40^2 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-9S-28 ŠENT CELELA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina jel. 700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bosad i Računalniški prelom: igorSarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva lehnika.tediiik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac. Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fàx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka Nagradni razpis n bona 1. nagrada: vstopnici za bazen na Rogaški riviei za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje 2. nagrada: trije boni za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 6. aprila 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 17. marca. Prispelo je 447 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 24 Vodoravno: KOZAKI, OBADAR, REPINA, ASA, OČ, ŽLAHTNA, IK, AKAD, AIN, ZAVRI, LOBELIN, SPAAK, EMA, ATIKA, IA, JARŠE, AVALON, CREN, OVDOVELOST, MARC, MAISTRE, TO, OTI, SUIJO, CAAN, NUT, ANIARA, MN, DREVO, ČN, NEDEJA, YAMOTO, TRIBUNAL IBLAJTAR, RK, ADAKALE, MALA GORA, ANALOGN, TANK, AST. Geslo: Zavist ima bledo polt in opravljiv jezik. Izid žrebanja 1. nagrado: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT, prejme: Doroteja Krofi, Pe-trovče 171, 3301 Petrovče. 2. nagrado: dopoldansko smučarsko karto za smučišče na Golteh, prejme: Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj. 10 11 12 27 28 29 J Ime in priimek: Naslov:_ Ona: Na silo zagotovo ne bo šlo, zalo je še najbolje, da se oprimete kakšne dobre zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal... On: Spregledali boste namene konkurence in storili potezo, ki jo bo pošteno presenetila, vam pa prinesla precejšnjo prednost, ki vam bo v prihodnje prišla še kako prav. Ta uspeh vsekakor ne bo ostal neo-pažeti. Ona: Priložnost, ki se vam bo ponudila, ne bo povsem naključna, saj se boza njo skrival nekdo, ki vam želi le najboljše. Stopite mu naproti, saj bo tako lažje zanj in za vas. In nikar se ne delajte tako nepoučeno ... On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpate luknje v poslovnih zadevah, saj se vam lahko sicer vse skupaj hitro poruši.. Partnerka vam bo sicer pomagala, vendar se boste tnorali potruditi tudi sami. DVOJČKA # Ona: Izredno slabe volje boste, ker se boste počutili preva-mni. Vendar ste lahko prepričani, da ni vzroka za slabo voljo, saj se bo na koncu le pokazalo, kdo je imel prav. In takrat bo prišel tudi vaš trenutek. On: Ne počivajte iz dneva v dan, saj se svet vrti naprej ne glede na to, ali ste vi prisotni ali pa spet počivate. Sedaj ste sicer v še kar dobrem položaju, toda prav nič vam ne jamči, da bo tako tudi ostalo ... Ona: Z denarjem boste imeli najprej smolo, potem pa prav neverjetno srečo. Nekaj podobnega lahko pričakujete tudi v ljubezni, kjer se boste sporekli, nato pa hitro spoznali novo simpatijo. Konec dober, vse dobro! On: Vse bo odvisno zlasti od vaših odločitev, saj se bodo ostali kar bali narediti tvegano poslovno potezo, ki pa jo je enostavno treba storiti. Obeta se nekaj malega zapletov, a vas na koncu čaka uspeh. 3.-5. nagrado: karto za savno na Rogaški rivieri prejmejo: Stane Mele, Prvomajska 28 b, 3000 Celje, Albin Jug, Gostinca 15 a, 3254 Podčetrtek in Franc Žibret, Hrušovje 2, 3225 Planina. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. TEHTNICA aH Ona: Pazite se nenavadnega presenečenja na dveh nogah in nikakor nepustíte, da bi odšlo mimo vas. Takšne napake si ne bi nikoli odpustili, saj imate odlično priložnost, da si končno uredite zasebno življenje. On: Znašli se boste u nevarnosti, da prevarate partnerko. Ali bi ne bilo bolje, da bi o morebitnih posledicah premislili že pred tem korakom, ne pa da se spuščate u avanture, ki lahko uničijo vašo življenjsko srečo. mm Ona: Malce se bo zatikalo prav tam, kjer ste bili prepričani, da vas ne more nič več ustaviti. Tïeba se bo malo pogajati., drugače bodo šli sicer zanesljivi zaslužki po vodi. Sicer pa tudi kompromis ne bo slaba rešitev. On: Privošali si boste domiselno šalo, ki bo nekoga hudo prizadela. Izvedeli boste nekaj prav presenetljivega, kar vam bo zelo pomagalo pri osvajanju osebe, s katero nikakor ne morete TMjti skupnega jezika. Ona: Iz naključnega srečanja se bo razvila presenetljivo močna ljubezen do osebe, ki vam še pred kratkim ni pomenila nič posebnega. Tokrat se boste zaljubili do ušes in splačalo bi se potruditi, da bi se ta zveza tudi obdržala. On: Ne tarnajte večno, da je življenje kruto in nepravično, ampak storite kaj, da se bodo stvari končno tudi spremenile. In ne pozabite, da ni nič tako brezupnega, da bi morali obupati že na samem začetku! KOZOROG Ona: Nekdo vam sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi tega porušili vse dosedanje življenje. Poskusite s kompromisom in njena reakcija vam bo hitro pomagala odkriti njene prave namene. On: Dosegli boste nekaj lepih uspehov, kar pa nekomu ne bo prav nič všeč. Bodite previdni, človeška zloba ne pozna meja! Na koncu se boste tej škodoželjnosti le smejali, sedaj pa je potrebna predvsem previdnost. Ona: Ne smete se potegniti v samoto, ves čas morate opozarjati nase, saj vas lahko drugače ljudje hitro pozabijo. Nekdo, ki vas že dalj časa opazuje, se bo končno odločil in vam razkril svoja čustva. On: Prijateljica, ki ste ji sicer izredno naklonjeni, niti ne sluti o vaših čustvih, zato je najbolje, da ji poskusite odpreti oči. In nikar se preveč ne obotavljajte,, saj se vam izgubljerm priložnost zlepa ne bo ponovila. DEVICA Ona: Nepričakovan obisk vas bo spravil iz ravnotežja, a boste kmalu spet začutili trdna tla pod nogami. Uspelo vam bo prepričati partnerja, to pa bo tudi prvi korak do dokončnega uspeha, ki bo vsekakor prišel. On: Nepričakovano se boste zaljubili in vse okoli vas se vam bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabite na tiste, ki so vam k tej sreči pomagali. Dobra prijateljica je včasih vredna več kot bežna ljubimka. VODNAR Ona: Oseba, ki ste jo cenili, bo pokazala svoj pravi obraz, kar vas bo zelo presenetilo in hkrati tudi razočaralo, saj tega res niste pričakovali. Še en dokaz, da ni vse tako lepo, kot On: Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki vam bo odprla možnosti tam, kjer ste si jih že dolgo želeli. Zgrabite priložnost, kajti zlepa se ne bo več ponovila. Predvsem pa bodite pozorni na obnašanje partnerke! Ona: Partner bo pokazal veliko mero razumevanja za faře nedavno obnašanje, saj vas resnično ljubi. S prijetno besedo lahko hitro dosežete tisto, kar ste nekoč po neumnem zapravili. Nič še ni izgubljenega. On: Poskusite se iskreno pogovoriti s prijateljem, ki vam ježe pred kratkim ponudil pomoč pri reševanju ljubezenskih težav. Zaupajte mu težave in lahko ste prepričani, da ima dovolj izkušenj, da vam bo lahko svetoval. rac UPORABLJA i TENISAČICA STAREJŠI POMOČ: AMNION-plodnik, DISTRIBUTIVNOST-eden od računskih zakonov, LEPROM-vozlič v koži pri lepri, NARONA-antično mesto ob Neretvi pe celje. Ljubljanska ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? BREZPLAČNA ggO 1314 pSSkjTrstvo iFASAŠEkSTVO 041 /651 056 in 03/490 0222 Večmesečno sodelovanje sta Tone Partljič (levo) in Jože Krajne uspešno okronala z uprizoritvijo komedije Slikar v Martinovi vasi, ki so jo ob 30-letnici Gledališča pod kozolcem uprizorili v Šmartnem ob Paki. Tone Partljič je trenutno najbolj aktiven slovenski dramatik, saj so večer pred premiero v Šmartnem njegovo delo uprizorili ljubiteljski gledališčniki v Ljutomeru in dan po njej na Senovem, kjer že deset let vsako leto igrajo samo njegove komedije. Tone Partljič je v domačem Mariboru dobil Glazerje- vo nagrado za življenjsko delo. Jože Krajne, aktualni urednik TV-oddaje Pri Jožovcu z Natalijo, nekoč tudi novinar in celo glasbenik, je pri Gledališču pod kozolcem od vsega začetka. Doslej je v domačem gledališču ter v Vrbju, Izlakah (igrala je tudi bivša žena predsednika Janeza Drnovška) in Galiciji re-žiral petnajst iger in odigral dvajset vlog. Z Jožetom Robido sestavlja tudi uspešen par Strašna Jožeta. Tone in Jože sta po zadnjem uspehu že kovala nove načrte... TV Zadovoljna Tone in Jože i$RJJ3JJlS> . S 6PACK CUKURJEM on OB 19.30 NA RADIU CEUE VSAKQ SRE RUMENA STRAN skih modnih ustvarjalcev, so poskrbeli Jolanda Thaler, Peter Thaler (Egoist) in Jožica Vi-denšek (Josephine collection), saj bo na osrednjih prireditvah nosila njihove kreacije. Maša pa je bila tudi minuli vikend v družbi svetovne elite v Kranjski Gori, kjer se je udeležila žura ob zaključku športne kariere Jureta Koširja. Na sliki je z barovko Almo (levo), s katero sta zelo dobii prijateljici, in z Albertom Tombo. SŠ Celjska lepotica odhaja v Ameriko V ponedeljek bo na letu za Ameriko, kjer se bodo lepotice slovenskega izbora Miss Hawaiian Tropic pomerile na svetovnem izboru, sedela tudi ulična Celjanka Maša Pfeifer. Maša sicer ne bo tekmovala (tekmovanja sebodoudeležile Man-ca Zver, Admira Muratovič in barovka Alma Brđanovič), bo pa na vseh spremljajočih prireditvah, kjer se zbira poslovna in lepotna elita. Ali se ji bo s tem odprla pot na svetovne lepotne odre, bomo poročali po 20. aprilu, ko se četica lepotic vine. Da bo Maša ponesla v Ameriko ime znanih celj- Mihaela gre med zvezde Petindvajsetletni Mihaeli Mlakar iz Posavja, ki smo jo zadnje čase redno videvali v družbi znanega in vplivnega celjskega odvetnika, ki je bil pred leti uspešen maneken v Milanu, je prejšnji teden uspelo nemogoče. Svetovno priznana pariška modna agencija jo je namreč kot edino Slovenko izbrala v družbo vrhunskih manekenk, ki bodo v naslednjem letu osvajale modne piste in služile gore denarja. Če bo zaradi tega na hladno postavila svojega odvetnika, ki si je pred kratkim kupil avto, ki premore rekordnih 350 kilometrov na uro, pa bomo seveda še poročali. IG v novo dvorano Srečko Zorko (levo), vodilni član popularne glasbene skupine Frajkincleri (v ozadju Ivek Finžgar ter brata Dušan in Miran Walthuter), je Miranu Jurkovšku (ob Zorku), ki je uspešno pripravil koncert ob dnevu žena in materinskem dnevu v Štorah, obljubil, da pridejo zastonj na odprtje doma kulture, ki je bil svojčas pravo središče , različnih kulturnih dejavnosti v tedanji skupni občini Celje. V njej so večkrat nastopili celo slavni Avseniki. Dogajanje je spremljal župan Franc Jazbec (z očali), ki mu v času dolgega županskega mandata ni uspelo dokončno obnoviti nekoč priljubljenega kulturnega doma. Sicer pa bo morda svojo priložnost za prenovo dobil kar Jurkošek, ki je eden od resnih kandidatov za županske volitve. TV