Ribiško naselje ima ... mojzesa Slovenistika: laboratorij medkulturnosti in sodelovanja Azbest: v Gorici se začenja drugi proces Primorski št. 244 (20.872) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Pravična kazen bi jih vodila predgrobove Danjel Radetič Torkova razsodba na procesu zaradi smrti azbestu izpostavljenih delavcev je po svoje zgodovinska. Goriški sodnik Matteo Trotta je potrdil, da so delavci trži-ške ladjedelnice umrli, ker vodilni funkcionarji družbe Italcantie-ri niso poskrbeli za zaščito njihovega zdravja. Ni jih zanimalo, da je bila na krovu ladij zaradi azbestnega prahu vidljivost nična kot v najbolj meglenih jutrih, da so bili delavci zaradi azbestnih vlaken ob koncu delovnega dne beli kot miši, ki gledajo iz moke. Sodni postopki zaradi smrti delavcev, ki so vdihovali azbest v tržiški ladjedelnici, so se vlekli od leta 1998, ko so vdove vložile prve prijave. Več let so obravnave potekale s polžjo hitrostjo, tako da je postopkom pretila nevarnost zastaranja. Do pozitivnega zasuka je prišlo leta 2008, ko je bil odločilen poseg predsednika republike Giorgia Napolitana. Takrat je po njegovem posredovanju glavni tožilec pri-zivnega sodišča v Trstu Beniami-no Deidda ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki se je posvetila izključno postopkom o smrtih zaradi azbesta. Na goriškem sodišču so nato zaslišali preko petsto prič in obravnave so si sledile kot po tekočem traku do toliko pričakovane razsodbe. Med trinajstimi obsojenci so tudi zelo vplivne osebnosti, ki so v prejšnjem stoletju krojile usodo italijanskega gospodarstva na državni ravni in so uživale močno podporo takratne politike. Na najvišjo zaporno kazen - sedem let in šest mesecev - je bil obsojen ravno Vt-torio Fanfani, 93-letni brat nekdanjega predsednika italijanske vlade Amintoreja Fanfanija. V združenju izpostavljenih azbestu so zadovoljni, da se je proces zaključil in da je bilo končno resnici zadoščeno. Ne zanima jih, koliko let zaporne kazni je sodnik dosodil za posamezne obsojence. Zanje je pomembno, da je bila priznana krivica, ki so jo doživeli njihovi umrli tovariši. »Ko bi bil jaz sodnik, bi odgovorne za smrt tolikih delavcev obsodil, naj se vsak dan odpravijo na pokopališča in naj pred grobovi prosijo odpuščanja. Takšna bi bila najbolj pravična kazen,« poudarja predsednik tržiškega združenja izpostavljenih azbestu, 90-letni Carmelo Cuscuna, ki se prav vsak dan spominja svojih umrlih prijateljev in opozarja, da marsikje po svetu še vedno proizvajajo azbest in ga na debelo uporabljajo. Sla po dobičku na žalost še naprej mori, zlasti v državah v razvoju, kjer dnevno prihajajo v stik z azbestnim prahom tudi številni otroci. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 17. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , bruselj - Pisatelj Boris Pahor ob prevzemu nagrade državljan Evrope » Potrebujemo Evropo s socialno, ne denarno etiko« Nagrado je pisatelju izročil predsednik evroparlamenta Martin Schulz zda - V senatu zadnji hip dosegli dogovor Washington se je izognil bankrotu WASHINGTON - Ameriški senat je v skladu z napovedmi izdelal kompromisni predlog zakona za nadaljevanje financiranja dela vladnih agencij do 15. januarja 2014 in povišanje dovoljene meje zadolževanja države, da bo zadostovala do 7. februarja. Senat naj bi o kompromisu glasoval v noči na danes, nato pa predvidoma še predstavniški dom. ZDA so se približale nevarnosti plačilne ne- sposobnosti zaradi kongresnih republikancev, ki so želeli v zameno za financiranje vlade in povišanje meje javnega dolga izsiliti konec zdravstvene reforme. Modrejši med njimi so vedeli, da gre za znanstveno fantastiko, saj se demokrati za ceno lastnega političnega preživetja niso mogli odpovedati največjemu dosežku prvega mandata predsednika ZDA Baracka Obame. Na 18. strani BRUSELJ - Tržaški pisatelj Boris Pahor je številnim nagradam in priznanjem včeraj dodal še eno. V Bruslju so mu namreč podelili nagrado državljan Evrope, ki jo Evropski parlament podeljuje za spodbujanje evropskega duha. Kot edini častni govorec na podelitvi je poudaril, da potrebujemo Evropo s socialno, ne denarno etiko in z aktivno, ne pa papirnato identiteto, ter si tudi zaželel, da bi Slovenci našli enotnost za rešitev države. Pahor je med drugim povedal, da se čuti počaščenega ob prevzemu priznanja »za evropskega človeka«, ter se zahvalil slovenskim evroposlancem, da so se v primeru njegove kandidature za nagrado poenotili. Njegovo kandidaturo so namreč, kot znano, na pobudo koprske evroposlanke Mojce Kleva Ke-kuš, vložili vsi slovenski poslanci. Na 2. strani slovenija Manj denarja tudi za našo manjšino LJUBLJANA - Člani komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so bili kritični do predloga sprememb proračuna za leto 2014, ki uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu jemlje 1,67 milijona evrov oziroma okoli 16 odstotkov s proračunom za leto 2014 prvotno predvidenih sredstev. Vlado so pozvali, naj razmisli o ohranitvi višine sredstev za Slovence v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Na 2. strani trst - Nova pobuda SDGZ Predstavili inkubator za mlade podjetnike Kraus: Trst odvisen od • , • V V • • I « • • pristanisca in industrije Na 4. strani Sv. Jakob: bil je umor Na 5. strani Manj nezgod na delu, več poklicnih bolezni Na 6. strani Sosič v Parizu Na 10. strani gorica - Nimajo sredstev za svoj urad Slepi in slabovidni potrebujejo pomoč GORICA - Združenje slepih in slabovidnih iz goriške pokrajine potrebuje pomoč, saj zaradi krčenja javnih prispevkov nima zadostnih sredstev za vzdrževanje svojega goriškega urada. »Podobno kot večina sorodnih organizacij in krožkov se tudi mi ubadamo z veliko finančno stisko. Če nam država, dežela in pokrajina znižajo prispevke, nam ostanejo kot edini dohodek le članarine, s katerimi pa ne uspemo kriti vseh svojih stroškov. Zato smo se odločili za organizacijo solidarnostnega večera, med katerim bomo s prepletanjem glasbe in kulture nabirali sredstva za našo organizacijo,« pojasnjuje Irena Gulin, goriška Slovenka, ki je od leta 2011 predsednica združenja slepih in slabovidnih iz goriške pokrajine. Na 13. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA [MM5D Ml Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 Pakt ovira gradnjo I V • V V w V • V I krozišča na Trziškem Na 12. strani V Gorici na prepihu zaposleni zavoda INPS Na 13. strani âant'Anna Impresa Trasporti Funebri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območiu, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu 9771124666007 2 1 4 Četrtek, 17. oktobra 2013 GORISKI PROSTOR / bruselj - Na včerajšnji podelitvi nagrade državljan Evrope Pahor: Evropa si mora identiteto šele ustvariti BRUSELJ - Tržaški pisatelj Boris Pahor je včeraj iz rok predsednika Evropskega parlamenta Martina Schult-za prejel nagrado državljan Evrope. Evroparlament nagrado podeljuje tistim posameznikom in skupinam, ki so se odlikovali na področju spodbujanja boljšega razumevanja in tesnejšega povezovanja med Evropejci ter krepitve evropskega duha. Zanj so ga bili, na pobudo evropske poslanke Mojce Kleva Kekuš, predlagali vsi slovenski evropski poslanci in poslanke z utemeljitvijo, da je »kot kritični pisatelj in veliki intelektualec neprecenljivo vplival na slovenski jezik ter na kulturni razvoj območja med Italijo in Slovenijo«. Pahor se je pred včerajšnjo podelitvijo sestal z njimi in jih opozoril na nekatera vprašanja, ki so mu posebno pri srcu. Omenil je na primer zaščito fašističnega taborišča pri furlanskem kraju Visco in izrazil željo, da bi bila EU bolj pozorna do manjšin in njihovih jezikov. Vseh dobitnikov nagrade državljan Evrope je letos 43, prihajajo pa iz 21 držav članic Evropske unije. Čast, da nagovori prisotne, je pripadla samo tržaškemu pisatelju, ki je v krajšem nagovoru v francoščini spregovoril predvsem o usodi Evrope. Poudaril je, da potrebujemo Evropo s socialno, ne pa z denarno etiko in z aktivno, ne pa papirnato identiteto. Pahor je povedal, da se čuti počaščenega ob prevzemu priznanja »za evropskega človeka«, ter se zahvalil slovenskim evroposlancem, da so se poenotili okrog njegove kandidature. »Želel bi, da bi se tudi drugače našla enotnost za rešitev slovenske države,« je poudaril. Sicer pa je Pahor okrcal evropske politike, ker »imajo opravka v glavnem samo z denarjem, z ekonomskimi zadevami, ki niso glavni element rešitve v smislu socialne države, socialne Evrope, ki skrbi za uboge«. Danes je po njegovih besedah v Evropi preveč ubogih ljudi, kar ni dobro za njen ugled. Kritičen je bil tudi zaradi premalo vidne vloge Evrope v svetu in zaradi njene papirnate identitete. »Evropa bi morala imeti svojo unijo, ki bi imela pomembnejšo vlogo, svojo be- sedo, ki bi veljala v svetu ... Mora imeti svojo identiteto in to identiteto si mora šele ustvariti. Ta obstaja na papirju, morala pa bi tudi v aktivnem življenju.« Pahor je ob tem opozoril na tveganja, ki se jih Evropejci pogosto ne zavedajo in jemljejo zato svobodo za nekaj samoumevnega. »Upamo, da smo bili cepljeni proti diktaturi, a ne moremo biti prepričani, kako bo jutri ... Mladi morajo to vedeti,« je poudaril. Tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je kot omenjeno podelil nagrade, je v pričakovanju evropskih volitev maja prihodnje leto opozoril, da je v Evropi vse več strank, gibanj in ljudi, ki želijo uničiti evropski projekt: te stranke pridobivajo vse več glasov in predstavljajo tveganje, ki ga ne bi smeli podcenjevati, je posvaril predsednik. (STA, pd) Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz nagrajuje pisatelja Borisa Pahorja nv slovenija - Parlamentarna komisija kritična do proračuna Bratuškove vlade Slovencem v zamejstvu in po svetu okoli šestnajst odstotkov manj finančnih sredstev LJUBLJANA - Člani komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so bili včeraj kritični do predloga sprememb proračuna za leto 2014, ki uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu jemlje 1,67 milijona evrov oziroma okoli 16 odstotkov s proračunom za leto 2014 prvotno predvidenih sredstev. Vlado so pozvali, naj razmisli o ohranitvi višine sredstev. Komisija se je na seji seznanila s predlogom sprememb proračuna za leto 2014 in predlogom proračuna za leto 2015. V letu 2014 je v predlogu za urad za Slovence v zamejstvu in po svetu predvidenih 8,39 milijona evrov, medtem ko naj bi urad leta 2015 razpolagal z 8,9 milijona evrov. Državni sekretar na uradu Boris Jesih je poudaril, da tudi v uradu nad proračunom, ki zmanjšuje sredstva za njegovo delo, niso navdušeni. »Bili bi Državni sekretar Boris Jesih veseli, če bi bil proračun tak kot lani ali višji, ampak moramo v tem okviru izvrševati vse naloge, ki jih ima urad po zakonu,« je dejal. Kot je pojasnil Jesih, urad med drugim varču- je z zmanjševanjem števila zaposlenih, saj imajo v primerjavi s preteklimi leti dva zaposlena manj. Tudi pri materialnih stroških načrtujejo 40-od-stotno znižanje porabe. »Najbolj bomo varčevali pri sebi,« je poudaril Je-sih. Sicer je državni sekretar poudaril, da se znižanju na drugih postavkah, kot je sofinanciranje delovanja organizacij, ne bo mogoče izogniti. Vendar pa bo urad poskusil večji del pritiska prenesti na tiste organizacije, ki jih financirajo v Sloveniji, kot pa tiste v zamejstvu in po svetu. »Zavedamo se, da so manjšinske organizacije in društva zaradi tega zaskrbljeni, ne gre pa za takšno znižanje, da bi bil ogrožen vitalni del njihovega delovanja,« je menil Jesih. Urad si bo po njegovem prizadeval tudi, da bi večji del delovanja organizacij Slovencev v tujini financirale države, v katerih ti furlanija - Dva mrtva v prometnih nesrečah Krivi sta megla in hitrost V verižnih trčenjih vpletenih več avtomobilov in tovornjakov - Poziv Autovie Venete: Vozite previdno! VIDEM - Dva mrtva in devet ranjenih. To je tragični obračun več prometnih nesreč, ki sta jih včeraj v Furlaniji povzročili megla in obenem neprilagojena hitrost. Najhujše je bilo na avtocesti A 4 Trst-Be-netke, kjer je pri Latisani izgubil življenje 71-le-tni moški iz Rima. S svojim avtom je ostal vkleš-čen v koloni kamionov, ki so zaradi megle in neprevidnosti verižno trčili. Med ranjenimi sta tudi oče in hčerka, doma iz Trsta. V trčenje je bilo vpletenih devet tovornjakov in sedem avtomobilov. Zaradi megle se je na eni od krajevnih cest, ki tečejo vzporedno z avtocesto, smrtno ponesrečil 43-letni motorist Denis Blaseotto. Trčil je avtomobil, ki je naenkrat privozil s stranske ceste. Megla in kolone, ki so nastale na prizorišču nesreč, so močno ovirale delo reševalcev, ki so se s težavo prebili do ponesrečencev. Družba Au-tovie Venete še enkrat poziva avtomobiliste k skrajni previdnosti, posebno ob megli, ki je v južni Furlaniji v tem obdobju zelo pogosta. Arhivski posnetek megle na avtocesti Trst-Benetke, kjer je bilo včeraj več verižnih trčenj Slovenci živijo in katerih državljani so. Tako je Slovenija doslej na primer za delovanje slovenske glasbene šole na Koroškem namenjala 150.000 evrov. »V tem trenutku kaže, da bosta to pokrili Avstrija in koroška deželna vlada,« je poudaril Jesih in dodal, da bo Slovenija tudi predstavnike drugih vlad skušala prepričati, »da je njihova odgovornost večja, kot so morda mislili do sedaj«. Poslanci so bili sicer do zmanjševanja sredstev precej kritični. Predstavnik madžarske manjšine Lazslo Goncz je opozoril, da je tak rez zelo hud in odstotek zmanjšanja zelo grob» in celo drastičen. «Ne vem, če se dejansko zavedamo pomena tega vprašanja v najširšem kontekstu,« je opozoril. Nekdanja ministrica Ljudmila Novak (NSi) je menila, da tak predlog daje negativne signale tako Slovencem v zamejstvu in po svetu kot tudi državam, v katerih slovenske narodne skupnosti živijo. Druge države se bodo namreč ob načrtovanju svojih finančnih obveznosti lahko sklicevale na naše zmanjšanje, ki je od-stotkovno gledano zelo veliko, je menila. Poslanec Samo Bevk (SD) je spomnil, da je skrb za zdomce in izseljence ustavna kategorija. Mirko Brulc (SD) pa je opozoril, da kriza vlada tudi v večini drugih držav, tudi naših sosednjih, z izjemo Avstrije. Druge države bomo težje prepričali, da bi za Slovence na svojem ozemlju prispevale več, je menil. Komisija je ob koncu razprave sprejela sklep, s katerim vladi priporoča, da ponovno prouči možnost», da se sredstva v predlogu spremembe proračuna za leto 2014 in v predlogu proračuna za leto 2015 ne zmanjšujejo oziroma ostanejo na ravni iz leta 2013. Zmanjšanje namreč lahko, kot navaja sprejeti sklep, ogroža položaj in obstoj slovenske skupnosti zunaj Slovenije in vpliva na ugled Slovenije predvsem v sosednjih državah. Člani odbora so ob tem izrazili upanje, da bo vlada o njihovem priporočilu temeljito razmislila. Sklep so sprejeli soglasno. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. oktobra 2013 3 slovenci v italiji - Pobuda predsednikov SKGZ in SSO »Čim prej obnova paritetnega odbora za našo manjšino« TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij predlagata čim prejšnjo obnovo paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine. S tem v zvezi sta predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka pisala ministru za deželna vprašanja Grazianu Del Riu in v vednost predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani. Paritetni odbor, ki deluje na osnovi državnega zaščitnega zakona, opravlja pomembno vlogo, zlasti v odnosu s krajevnimi upravami, upravitelji javnih služb in s šolskimi organi, menita Štoka in Pavšič. V preteklih letih je odbor postal tudi referenčna točka za bogat in pisan svet slovenskih društev, založniške dejavnosti in manjšinske kulturne ustanove. Pravilnik ne predvideva nikakršne omejitve trajanja mandata ne samega odbora in niti njegovih članov, kot je svoj čas na zahtevo tedanjega predsednika deželnega sveta Alessandra Tesinija ocenila deželna pravna služba. Sedanji člani odbora so bili imenovani že leta 2007 in so po oceni predsednikov SKGZ in SSO s trudom delali v pozitivnem in tvornem vzdušju. »V zadnjem času pa se beležijo težave v zvezi s sklepčnostjo na sejah, ker do medtem nekateri člani odbora dobili nove zadolžitve, spet drugi pa menijo, da so izpolnili svojo nalogo,« pišeta še Pavšič in Štoka, ki torej pozivata ministra Del Ria naj sproži postopek za obnovo paritetnega odbora. Paritetni odbor se navadno sestaja na sedežu deželne vlade FJK v Trstu kroma V svoji nekaj več kot desetletni zgodovini so se za krmilom odbora zvrstili dva predsednika in predsednica. Prvi je bil Rado Race (od ustanovitve do leta 2007), nato Bojan Brezi-gar (do lanskega leta), kateremu je nasledila aktualna predsednica Jole Na-mor. Paritetni odbor res potrebuje korenito prenovo, zlasti pa članice in člane, ki se bodo obvezali za kolikor toliko redno udeležbo na zasedanjih. Odbor sestavlja dvajset članic in članov, kar ni majhna številka. Štiri člane imenuje ministrski svet, med katerimi mora biti eden obvezno pripadnik slovenske manjšine. Iz tega kroga sta izhajala nekdanja predsednika Race in Brezigar. Šest članov imenuje deželna vlada. Med njimi so štirje pripadniki slovenske manjšine, ki jih določita najbolj reprezentativni organizaciji Slovencev v Italiji, torej SSO in SKGZ. Tri člane imenuje deželna skupščina izvoljenih predstavnikov slovenskega jezika v krajevnih upravah, kjer se izvaja zaščitni zakon. Končno še sedem članov (dva morata biti Slovenca), ki jih imenuje deželni svet, s tem da zajamči navzočnost predstavnikov svetniške opozicije. Skratka obvezna polovica članov morajo biti italijanski državljani slovenskega jezika, kot piše v zaščitnem zakonu. dezela fjk Desnica vztraja: volitve so sporne TRST - Nekateri predstavniki desne sredine vztrajajo, da so izid aprilskih deželnih volitev pogojevale nepravilnosti, čeprav je Deželno upravno sodišče razsodilo, da so bile popolnoma nezakonite. Kljub temu so se nekateri zastopniki Ljudstva svobode (med njimi Tržačan Everest Bertoli, ki ni bil izvoljen v deželni svet) sedaj obrnili na Državni svet s prošnjo, da obrne na glavo razsodbo deželnih upravnih sodnikov. Koper: predsednik Luke najbrž ostane KOPER - Nadzorni svet Luke Koper je na konstitutivni seji včeraj za svojo predsednico imenoval Alenko Žnidaršič Kranjc, za njeno namestnico pa Elen Twrdy. Nadzorniki so tudi potrdili pogodbo o zaposlitvi predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča.Trenutno stanje v Luki je nevzdržno, je nova prva nadzornica Luke, sicer predsednica uprave družbe Prva Group, med premorom večurne seje nadzornikov pojasnila odločitev glede podpisa pogodbe z Gašparjem Mišičem. V skladu s pogodbo, ki jo je Mišiču predlagal nadzorni svet, ta ne bo vsebovala odpravnine, plača predsednika uprave pa bo znašala 11.000 evrov bruto oz. okoli 5000 evrov neto, je še navedla. (STA) skavti Svetovni jamboree na internetu TRST - Radioamaterstvo predstavlja še danes atraktivno dejavnost, s katerim radioamaterji stopijo v kontakt z drugimi ljubitelji te dejavnosti. Namenjena je predvsem samoizobraževa-nju, medsebojnemu komuniciranju in tehničnemu raziskovanju. Tudi skavtska dejavnost vključuje razne spretnosti komuniciranja, od učenja Morsejeve abecede do sporočanja z zastavicami in tudi radioamaterstva. Zato pa sta se obe organizaciji odločili, da se bosta letos s skupnimi močmi pridružili svetovnemu dogajanju na radijskih valovih, in sicer Svetovnemu jamboreeju v zraku oz. Svetovnemu Jamboreeju na Internetu. To je virtualni tabor, ki se odvija vsako leto v tretjem vikendu v oktobru, to bo letos 19. in 20. oktobra 2013. Prvi tak Jamboree je potekal leta 1957 in je vsako leto žel veliko uspeha med vsemi skavti sveta, letos bo torej Jamboree prek radijskih valov potekal že sede-minpetdesetič, prek Interneta pa sedemnajstič. Zaradi specifike radioamaterske tehnične opreme lahko Jamboree v zraku poteka samo v sodelovanju z radioamaterji, s katerimi so tržaški skavti stopili v stik, točneje s tržaško sekcijo Združenja italijanskih radioamaterjev. Skavti se bodo sicer srečali že v soboto, 19. oktobra, popoldne, skupaj bodo prenočili, se udeležili svete maše v Preberengu ter imeli nekatere skavtske dejavnosti. V nedeljo 20. oktobra zjutraj pa se bodo od 9h dalje v prostorih Mladinskega doma v Boljuncu s pomočjo radioamaterjev povezali s skavti celega sveta in z njimi delili skavtske izkušnje. čedad - V občinah obmejnega pasu videmske pokrajine Rast zanimanja za slovenščino Glavna pobudnika sta Inštitut za slovensko kulturo in Zavod za slovensko izobraževanje ČEDAD - Zanimanje za slovenski jezik in kulturo na obmejnem pasu videmske pokrajine, v Čedadu in Vidmu konstantno raste. Da je vse to res, potrjuje pravi »boom« števila vpisov na tečaj slovenščine s strani dijakov čedajskih licejev. Letos bo tečaje, ki jih vodi profesorica Cinzia Pečar, obiskovalo kar 32 dijakov, razdeljeni pa so v tri skupine oziroma stopnje. V nekaterih primerih gre za bivšče učence in dijake dvojezične šole v Špetru, več pa je tudi takih, za katere bo to prvi stik s slovenskim jezikom. Tečaji slovenščine na licejih v Čedadu trajajo trideset ur in jih dopolnjuje ogled gledaliških predstav v slovenskem jeziku. So že tradicionalni, pri njihovi organizaciji pa sodeluje Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Na klasičnem liceju Pavla Diakona so tečaji stekli v ponedeljek. Inštitut za slovensko kulturo pa je skupaj z Zavodom za slovensko izobraževanje tudi pobudnik in organizator tečaja za odrasle, ki je v prvi vrsti namenjen staršem otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru. Odvijal se bo v Slovenskem kulturnem domu v Špe-tru, tečajniki, ki jih je preko dvajset, pa bodo na podlagi njihovega predznanja razdeljeni v dve skupini. Do januarja je predvidenih dvajset učnih ur. Po zaslugi Inštituta za slovensko kulturo pa bodo imeli tudi v letošnjem šolskem letu v vrtcu in osnovni šoli na Njivici v Terski do- lini (občina Bardo) otroci možnost, da se naučijo osnov slovenskega jezika. V šoli na Njivici prirejajo kratke tečaje slovenščine že od sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino, to se pravi od leta 2001, in so deloma financirani tudi s sredstvi iz zakona 482/99. Odkar k delnemu kritju stroškov prispeva tudi Inštitut za slovensko kulturo, pa so tečaji daljši, tako da se lahko otroci gotovo naučijo veliko več. Letos vodi tečaj na Njivici Angelina Sittaro. Otroci so razdeljeni v tri starostne skupine, od katerih ima vsaka eno uro slovenščine na teden. V vrtcu sledi pouku slovenskega jezika trinajst otrok, v osnovni šoli pa je učencev skupno petindvajset. Kar zadeva tečaje slovenščine v videmski pokrajini, pa ne gre pozabiti na tečaj za pokrajinske uslužbence, ki ga vodi Cecilia Blasutig in se je začel v torek, tečaje pa redno prirejajo tudi sedmi rajonski svet Občine Videm, Ires (Inštitut za gospodarske in družbene raziskave FJK), Univerza Libereta in Univerza za tretjo starost, ki so vključeni v evropski projekt JezikLingua. (NM) Tečaji slovenščine na licejih v Čedadu trajajo trideset ur in jih dopolnjuje ogled gledaliških predstav v slovenskem jeziku. nm 4 Četrtek, 17. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Prvi koraki na poti podjetništva bodo za motivirane mladostnike s Tržaškega in Goriškega po novem lahko veliko lažji, saj jim bo ob strani stalo Slovensko deželno gospodarsko združenje v okviru novega projekta »Inkubator za mlade podjetnike«. O projektu je novinarje včeraj na sedežu SDGZ podrobneje seznanil direktor SDGZ Andrej Šik, ki je pojasnil, da se je ideja zanj porodila iz realnih potreb današnjega časa. »Lotili smo se je sicer že pred 5 ali 6 leti v sklopu deželnega projekta Imprenderd, ki je predvideval sistemsko vključevanje mladih v podjetništvo. Ugotavljamo namreč, da je v interesu celotne slovenske narodne skupnosti, da se mladostnik uveljavi na teritoriju: v ta namen bomo poskrbeli za ustrezne pogoje, da se bo širša skupina mladih vključila v podjetniški svet in okrepila gospodarsko področje,«je povedal Šik. Pomoč potencialnim podjetnikom SDGZ je bilo namreč po Šikovem mnenju poklicano, da nekaj sistemskega naredi, zato je v poletnih dneh predstavilo projekt Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, krovnima organizacijama in drugim dejavnikom - konzorciju Slovik, Zadružni kraški banki, domačemu Servisu in Business Innovation Centru BIC, ki so drug za drugim izrazili pripravljenost za sodelovanje in podporo za uresničitev podjetniških idej. »V naslednjih tednih bomo začeli z zbiranjem potencialnih podjetnikov (zlasti višješol-cev in univerzitetnikov) in zanje bomo priredili več informativnih srečanj ter predavanj izobraževalnega značaja z lokalnimi podjetniki oz. priznanimi strokovnjaki,« je povedal direktor SDGZ. Šele nato bodo opravili nek izbor in se oprede- SDGZ si s projektom prizadeva za podporo mladim pri ustanavljanju svojega podjetja z leve Andrej Šik, Niko Tenze in Tina Komel kroma lili za tri najboljše poslovne ideje, ki jih bodo nato »inkubirali«, se pravi razvili in uresničili. Trem bodo nudili možnost ustanovitve novega podjetja. Sicer pa to ne pomeni, da bodo ostale podjetniške ideje zavrgli, je še pojasnil Šik in dodal, da bodo kajpak sledili vsem motiviranim mladim upom. Znanje - temeljno orodje Projekt bo prijavljenim brezplačno nudil temeljno delovno orodje - znanje. ZKB bo po besedah Adriana Kovačiča mladim zagotovila osebna svetovanja pri bančnih storitvah, kreditiranju, plačilnem prometu, brezplačno vodenje tekočih računov in ugodne obrestne mere, BIC pa bo dal na razpolago poslovni prostor za t.i. co-working - za sodelovanje med različnimi sektorji in izmenjavo izkušenj ter nudil pomoč pri oblikovanju poslovnega načrta (business plan), je povedal Edvin Bevk. Podjetje Servis se je obvezalo, da bo storitve nudilo zastonj za obdobje enega leta, Slovik pa je zagotovil izobraževalno podlago. Ob mentorstvu in pravno-for-malnem kritju, bo bistveno tudi usmerjanje mladih in navezovanje stikov za poslovna in druga sodelovanja. Inkubator bo usmerjal potencialne podjetnike zlasti v sektorje, ki bodo v prihodnosti imeli večji razvoj, predvidoma bo to razvoj mobilnih aplikacij in programske opreme, socialnih storitev vezanih na staranje prebivalstva in razvoj ekološko kompatibilnih proizvodov. Ustvarjanje novih kadrov Na problematično stanje italijanskega gospodarstva in težave, s katerimi se srečujejo podjetniki, je včeraj spomnil predsednik SDGZ Niko Tenze, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel pa je pobudo inkubatorja ocenila kot izvrstno, saj vključuje mlade in jim odpira nove delovne priložnosti. V imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze je Rudi Pavšič pohvalno poudaril skrb za ustvarjanje priložnosti za nove, mlade kadre, ki bodo v naši skupnosti v prihodnje prevzeli odgovornosti, Ivo Corva pa je v imenu Sveta slovenskih organizacij prepričano podprl iniciativo, ki je v tem trenutku gospodarske krize nadvse dobrodošla. Za več informacij pa se lahko interesenti obrnejo kar na SDGZ, in sicer prek elektronske pošte na naslov info@sdgz.it oz. telefona 040/67248. (sas) čudno stalisce Rosato vztraja: Slovenija res hoče terminal »Slovenija se je odločno borila proti uplinjevalniku v Ža-vljah, ker hoče plinski terminal zgraditi na svojem ozemlju.« Poslanec Demokratske stranke Et-tore Rosato je predvčerajšnjim to izjavil v Piccolu, včeraj pa tudi za naš dnevnik. Gre za nekoliko čudno stališče, ki ga parlamentarec na našo prošnjo ni hotel (ali znal) utemeljiti. Prepričan je, da je žaveljski projekt dokončno propadel, Slovenija pa ima ves interes da zgradi svoj terminal, je poudaril Rosato. Res, da ni član vlade, je pa nedvomno vplivni predstavnik Demokratske stranke na lokalni in tudi na državni ravni. V Sloveniji se je pred nekaj leti govorilo o možnosti gradnje uplinjevalnika v Kopru, načrt pa je ostal mrtva črka na papirju. Šlo je za projekt nemške družbe TGE Gas Engineering z uradnim nazivom Terminal za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), njegova lokacija bi bila na širšem območju koprskega pristanišča. Vladimir Puklavec, generalni direktor nemške družbe, je na predstavitvi projekta pred petimi leti poudaril, da bi se koprski terminal bistveno razlikoval od tistih, ki jih načrtujejo na italijanski strani. In to predvsem zaradi drugačne tehnologije utekočinjenega zemeljskega plina, kar naj bi bilo še posebno pomembno zaradi posebnih ekoloških zahtev na tem delu severnega Jadrana, je še dejal Puklavec. A to je bilo pred petimi leti. Rosato je morda imel v mislih prav ta načrt, kdo ve. S.T. gospodarstvo - Občinski odbornik Edi Kraus gost zbora članov SKGZ Trst odvisen od pristanišča in industrije Turizem raste, a od njega Trst ne more živeti - Vinogradniki na Krasu: kvalitetni a premajhni - V trgovini pogrešamo pogum in podjetniški naboj »Začutil sem potrebo, da storim kaj za skupnost, v kateri živim. Če bi vabilo odklonil, ne bi imel več pravice, da namenjam politiki kritike.« Edi Kraus se je marca letos s temi razmišljanji odločil, da sprejme vabilo tržaškega župana in da postane odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Občine Trst. Po dobrih šestih mesecih dela je bil v ponedeljek gost zbora članov posameznikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, z njim pa je se pogovarjal ravnatelj SDGZ-ja, Andrej Šik. Srž pogovora je bil gospodarski razvoj Trsta. V pogovoru se je dotaknil še žgoče tematike uplinjevalnika: »Kdor bo imel poceni energijo, bo delal lažje, če pa se bomo otepali vsega, česar bi nam prineslo konkurenčne cene pri energetikih, bomo pri razvoju zaostali,« je komentiral Kraus, ki misli »da je bilo sicer okrog uplinjevalni-ka narejeno veliko napak, še zlasti v odnosu do Slovenije in Hrvaške.« O gospodarskem razvoju Trsta pa meni, da »lahko tržaško gospodarstvo dvigneta pristanišče in industrija, saj turizem, kljub dosledni rasti, ne dosega take gospodarske razsežnosti, da bi Trst od njega živel«. Pri tematiki tržaškega pristanišča vidi Kraus edino logično smer razvoja pri povezovanju z ostalimi lukami Severnega Jadrana, še zlasti s koprsko. To pa bo možno le od trenutka, ko se bo politika nehala izživljati nad obema pristaniščema. Pri industriji pa je bil Krausov pogled usmerjen v železarno, ki po njegovem mnenju mora dobiti investitorje, ki bi omogočili njen nadaljnji razvoj. »V primeru zaprtja bi lahko tudi ponovno zaposlili 500 delavcev, ampak ne bomo našli res nikogar, ki bi onesnaženo območje uredil,« je zaključil Kraus. Bogata je bila tudi razprava. Na vprašanje o aferi prosekar je imel Kraus jasne pojme: »Na področju vina smo Kraševci premajhni: kvalitetni, a premajhni. Žal, nam razvoj omejuje naš in-dividualizem: ločitev kraških vinarjev od konzorcija briških vin je bila po mojem mnenju ogromna napaka. Vprašati deželo petsto tisoč evrov za izgradnjo centra za promocijo prosekarja se mi zdi v tem trenutku brezpredmetna poteza,« je kritično dejal Kraus. Glede vprašanja prisotnosti gospodarstva in trgovine v samem tržaškem mestnem središču je Kraus me- Odbornik Edi Kraus na srečanju s člani SKGZ kroma nil sledeče: »Nekoč smo bili v Trstu zelo dejavni, slovenske trgovce so cenili tudi v težkih časih. Naše trgovine so bile ambasade slovenskega jezika v Trstu, postopoma pa smo se umaknili, zbežali in zapustili Trst. Krivi smo si sami, trideset let so trgovci živeli v la-godju, ob razpadu Jugoslavije pa so se zavedali, da so trideset let kupovali jadrnice in Mercedese, namesto da bi vlagali v prihodnost,« je nadaljeval Kraus. »Izgubili smo podjetniški naboj, pogrešamo pogumne podjetnike, ki bi se spustili v dejavnosti, ki bi prinesle kaj več, tudi nove zaposlitve« je zaključil odbornik. »Vse povedano ni značilno le za Slovence, a za vse tržaške trgovce,« je pripomnil Andrej Šik v tolažbo. Italijanski pregovor pravi, da je skupna šibkost že polovično veselje. Španski pregovor pa bi na tem mestu trdil, da je slabost mnogih le tolažba naivnežev. (mlis) / TRST Četrtek, 17. oktobra 2013 5 črna kronika - Novi izsledki šest mesecev po zagonetni smrti 93-letne Elette Giannini Sv. Jakob: bil je umor Karabinjerski izvedenci so iz analiz ugotovili, da se je za časa umora ženice v stanovanju v Ul. S. Giacomo in Monte nahajal neznanec - Smrt zaradi zadušitve Zagonetna smrt 93-letne Elene Giannini Giugovaz pri Sv. Jakobu je dobila po šestih mesecih jasnejšo podobo. Priletna ženica je bila 9. aprila letos žrtev umora. O tem ne more biti - po izsledkih in kemijskih analizah oddelka kara-binjerjev iz Parme - več nobenega dvoma. Prizorišče tragedije je bilo stanovanje družine Giugovaz v Ul. S. Giaco-mo in Monte 2/1 pri Sv. Jakobu. Eletta Giannini je stanovala z možem Stelliom v četrtem nadstropju. Tistega 9. aprila je odšel Stellio zjutraj iz stanovanja, Elet-ta je ostala sama doma. Ko se je mož nekaj po poldnevu vrnil, je našel ženo negibno na tleh. Poklical je rešilca, a za ženico ni bilo več pomoči. Na kraj so prispeli karabinjerji s pokrajinskim poveljnikom, polkovnikom Carlom Tartaglionejem na čelu. Smrt Elette Giannini se jim je takoj zazdela dokaj sumljiva. Večina prostorov v stanovanju je bila urejena, z izjemo spalnice in dnevne sobe, ki sta bili v neredu. Truplo je pregledal zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides, ki je po poznejši obdukciji v poročilu o smrti zapisal, da »je treba smrt ženice pripisati zadušitvi.« Preiskovalci se prvotno niso hoteli izreči o vzroku smrti. Obstajali sta dve hipotezi: ali umor ali pa smrt po slabosti, ki naj bi zajela ženico zaradi kaznivega dejanja (vloma v stanovanje in poskusa tatvine). Po pregledu sodnega zdravnika Costantinidesa so 9. aprila letos odnesli truplo 93-letne Elenne Giannini s prizorišča umora kroma Javna tožilka Maddalena Chergia je takoj odredila temeljit pregled stanovanja. Forenziki so opravili vse potrebne analize, zbrano gradivo pa so poslali v presojo posebnemu preiskovalnemu oddelku karabinjerjev iz Parme. Odločitev je bila pravšnja. Specializirani oddelek je iz analize gradiva pre- ko prstnih odtisov in nekaterih organskih sledov ugotovil, da se je v stanovanju ob smrti ženice nahajala še druga oseba. Analize so torej potrdile domnevo, ki jo je po obdukciji trupla izne-sel sodni zdravnik Costantinides. Nova odkritja so dala zagon nadaljevanju preiskave, v katero je bil vključen tudi posebni operativni oddelek karabinjerjev za odkrivanje nasilnih zločinov. Od umora je minilo že več kot šest mesecev, a preiskovalci na podlagi novih elementov upajo, da jim bo kljub temu uspelo zagotoviti storilca pravici. M.K. Za volanom nista bila prav trezna ... Karabinjerji iz Istrske ulice so v torek prijavili sodstvu 21-letnega mladeniča po rodu iz Caserte, a bivajočega v Trstu. Test je pokazal, da je D.T.G. preden je stopil v avtomobil zaužil mamila.Istega dne so ustavili 23-letnega F.A.-ja iz Tre-visa. Sedel je za volanom in upravljal avtomobil pod očitnim vplivom alkoholnih hlapov. Obema fantoma so odvzeli vozniško dovoljenje. Kradel oblačila V torek je stopil v trgovino z oblačili H.M. v Ul. Flavia pri Štramaru in si prisvojil nekaj oblek, a pri tem dejanju so ga opazili. 18-letni I.A., Kosovar z bivališčem v Miljah, se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi tatvine. Ukradeno blago so miljski karabinjerji vrnili trgovini. Policijska akcija proti v • razpečevanju mamil Policija je v torek sprožila obsežno nadzorno akcijo za preprečevanje razpečevanja mamil v trgovskih središčih. V nakupovalnih centrih Le torri d'Europa in II Giulia so ugotovili istovetnost 30 mladih italijanskih državljanov in tujcev. Sindikat SAP proti zakonu Bossi-Fini Policijski sindikat SAP je ponovil negativno oceno o učinkih zakona Bossi-Fi-ni za »boj proti priseljevanju«. Po njegovem mestu bi se morali navalu priseljencev zoperstaviti z uspešno diplomatsko akcijo in povečanjem sredstev policijskim organom. devin-nabrežina - Včeraj namestili zasilne pregrade za zaščito pred visoko vodo Ribiško naselje ima ... mojzesa Levo nameščanje betonskih pregrad v Ribiškem naselju; spodaj nameščena pregrada ac Ribiško naselje ima od včeraj svojega ... mojzesa. To svetopisemsko ime so svojčas izbrali Benečani za sistem premičnih jezov, ki naj bi ubranil mesto v laguni pred nebrzdanim plimovanjem. Od njih so ga prevzeli nekdanji upravitelji devinsko-nabrežinske občine, ko so sklenili, da bi bilo treba zavarovati naselje pred visoko vodo. Prejšnja des-nosredinska uprava župana Giorgia Reta je devin-sko-nabrežinskega mojzesa napovedala, ni pa ga uresničila. To pa je - čeprav v zasilni obliki - uspelo levosredinski upravi župana Vladimira Kukanje. Vprašanje obrambe pred visoko vodo se v Ribiškem naselju vleče že dolgo let. Naselje je bilo v petdesetih letih preteklega stoletja umetno zgrajeno na nasipu, da bi tam dobili svoj nov dom istrski priseljenci. Nasip pa ni bil utrjen s količki, nima pravih temeljev; naselje s hišami, cestami in drugimi strukturami se dejansko nahaja na blatni podlagi, zato ni čudno, da se počasi pogreza. Naselje je bilo zgrajeno tik ob morju. Brez prave obrambe pred plimovanjem. Domačini so se že v preteklem stoletju hudovali nad škodo, ki jim jo je od časa do časa prizadejala visoka voda. Pred nekaj leti se je vodna gladina tako dvignila, da je morje zalilo ves trg, vse bližnje ulice, preplavilo je kleti in se razvalovalo vse do vrtca. Škoda je bila velika. Domačini so od Retove desnosredinske občinske uprave zahtevali, naj ukrepa. Ret se je obrnil na deželo, da bi nakazala prispevek za ureditev pregrade, s katero naj bi na nabrežju zavarovali naselje pred visoko vodo. Dežela (desnosredinska uprava Renza Tonda) je zahtevi ugodila, a Ret je pri predstavitvi prošnje storil očitno napako. Ko bi v dokumentu označil, da je treba poseg takoj izpeljati, bi se dela lotila deželna civilna zaščita, in to po hitrem postopku, podobno tako, kot je pred leti posegla pri ureditvi dveh ovinkov in parkirišč na Furlanski cesti (pri Rumeni hiši in pri Fričih). Na ta način bi se otresli zamudnih birokratskih postopkih. Retova uprava se je odločila, da bo delo sama opravila. Pripravila je načrt za namestitev betonskih pregrad na nabrežju Ribiškega naselja, nakazana so bila finančna sredstva. Ko je bil predvideni biro- Andrej Cunja kroma kratski postopek opravljen pa jo je občini zagodel vražji pakt stabilnosti. Delo je bilo ustavljeno. Uprava Vladimira Kukanje je zadevo »podedovala« in ni ostala križem rok. Odbornik za javna dela Andrej Cunja je v zelo kratkem času poiskal zasilno rešitev: namestitev začasnih betonskih pregrad na nabrežju, in sicer na cestni strani (medtem ko je bila za prvotnega mojzesa predvidena namestitev pregrad kaka dva metra proti morju, da bi ostali tako tudi tamkajšnji borovci na zavarovani strani ...). Odbornik se je sestal z odgovornimi cestnega podjetja Autovie venete, ki je občini brezplačno predalo kakih 50 težkih betonskih pregrad (takih, kot jih uporabljajo na avtocesti ob primerih, ko je treba zapreti cestni pas). Včeraj je delo steklo. Prevoz in postavitev betonskih »new jerseyev« (kot jim pravijo v tehničnem žargonu) je plačala firma Tomat (vrednost kakih 3.000 evrov), kateri se je občinska uprava zahvalila. Na nabrežju so že v dopoldanskih urah postavili betonske pregrade (vsak element tehta kakih 3.600 kilogramov), Prostovoljci občinske civilne zaščite so luknje in špranje zapolnili s poliuretansko peno, da ne bi voda pronicnila skozi ta kakih 350 metrov dolg umetni jez. Popoldne je bilo delo končano. Tako ima Ribiško naselje končno svojega zasilnega mojzesa. Tamkajšnji prebivalci in njihovi domovi so od včeraj varnejši. M.K. 6 Četrtek, 17. oktobra 2013 TRST / pokrajina - V nedeljo dan žrtev nezgod na delovnem mestu Manj nezgod na delu več poklicnih bolezni Manjše število nesreč je sorazmerno z upadom zaposlenosti Poseg reševalcev na prizorišču ene od še preštevilnih nezgod na delu arhiv Delovne nezgode in poklicne bolezni bodo v središču nedeljskega dogajanja, ko bomo v Trstu z enotedenskim zamikom obeležili 63. Državni dan žrtev nezgod na delovnem mestu. Podrobnosti je včeraj predstavila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino. Uradne predstavitve so se udeležili tudi občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, predsednik združenja ANMIL (Associazione nazionale fra lavoratori mutilati e invalidi del la-voro) Franco Bettoni in direktorica pokrajinskega INAIL-a Carmen La Bella. Slednja je postregla s podatki, ki so v primerjavi s preteklimi leti nekoliko bolj optimistični, saj se število delovnih nezgod zmanjšuje. V isti sapi pa je direktorica dejala, da je upad v številu poškodb na delovnem mestu v sorazmerju z odpuščanjem delavcem. Z gospodarsko krizo je prišlo do odpuščanja, s tem pa tudi do zmanjševanja nezgod, je razložila Carmen La Bella, ki je povedala, da so leta 2012 v tržaški pokrajini zabeležili 3.789 nezgod, kar jer 13,4% manj v primerjavi z letom prej (4.378 nezgod). Hujše poškodovanih je bilo 84 oseb; te osebe imajo trajne posledice, 2 osebi pa sta se smrtno ponesrečili. V nasprotju s številom nezgod pa se je v zadnjem času močno povečalo število poklicnih bolezni. Ta porast pripisujejo večji osveščenosti zaposlenih kot tudi novim predpisom za vodenje registra poklicnih bolezni, v katerega so vključili tudi doslej nepoznane oz. prikrite poklicne bolezni. Samo leta 2012 so v tržaški pokrajini zabeležili 506 novih primerov poklicnih bolezni, kar je 82 več kot leta 2010. Te uradne številke ustanovi INA-IL služijo tudi, da pripravi statistično analizo, na podlagi katere nato pripravijo strategijo za varnost na delu. Več o tem je povedala odbornica Adele Pino, ki je dejala, da Pokrajina pripravlja razne tečaje o varnosti na delovnem mestu, takšen tečaj pa so letos poleti obiskovali tudi dijaki štirih višjih srednjih šol, ki so sodelovali pri namenskem izobraževalnem projektu. Varnost in zaščita delavcev postajata prioriteta različnih inštitutov in združenj, je dejal Franco Bettoni iz ANMIL-a, ki je javnost povabil k udeležbi na nedeljski prireditvi. Dogajati se bo začelo že ob 9.30, ko se bodo udeleženci zbrali na Trgu Hor-tis, od koder se bodo napotili v bližnjo cerkev, kjer bo duhovnik daroval mašo. Sprevod bo nato krenil proti Pomorski postaji, kjer se bo ob 11.10 začel kongres. V dvorani Vulcania se bodo pogovarjali predstavniki inštitucij in delavcev, ki bodo govorili tudi o poklicnih boleznih. (sč) razseljeni - V gosteh Giacoma Limentani Trilogija romanov o predsodkih do Judov Izgnanstvo, bolečina, nasilje, jeza, brezbrižnost, a tudi ljubezen so teme, ki jih pisateljica Giacoma Li-mentani (na sliki) prepleta v Trilogiji, trodelni zbirki romanov, ki je tudi prerez njene dejavnosti od leta 1967 do leta 2003. Rimska pisateljica, esejistka in prevajalka bo danes, 17. oktobra, v kavarni San Marco v Trstu, kjer bo ob 18. uri potekalo srečanje niza Razseljeni, pri katerem bosta poleg pisateljice sodelovali psihoanalitičarka Silvia Amati Sas in psihoterapevtka Helen Brunner. Srečanje bo potekalo v sodelovanju z Italijanskim društvom književnic SIL. »Sem nizka, okrogla, z belimi lasmi«- se pošali duhovita književ-nica, ki pa je s svojim delom priče-valka veliko manj lahkotnih vsebin, saj je članica židovske družine, ki je prelila dramatična življenjska doživetja v pisanje proti manipulaciji idej, oseb in nevarnih stereotipov. Ta je tudi rdeča nit Trilogije. »Romane povezuje bolečina protižidovske naravnanosti, neko vzdušje in čutenje, ki vodi do sovraštva ali do predsodkov. Prva travma je fašistično nasilje v vojnem času, ki se nadaljuje z uveljavljanjem stereotipov o židovskem narodu. Vezna nit so torej tista prepričanja, ki obsojajo človeka, včasih zaradi ukoreninjenih laži ali napake enega, ki postane pečat vseh. Romani trilogije so nastali v različnih obdobjih, v katerih sem gledala na problematike iz različnih zornih kotov.« Kako pa bi utemeljila vključitev teh tem v niz pobud, ki govorijo o migracijah? »Ne gre za nomadizem v izvirnem smislu, ampak za skupine in posameznike, ki so se prisilno selili ali so bili deportirani iz raznih krajev in so doživljali skupno tragedijo. Poleti sem obiskala Furlani-jo, ki me je prevzela z lepoto pokrajine in gostoljubnostjo ljudi. Spremljala sem prijateljico, ki je predavala o osvobodilnem boju in me je presenetilo prepričanje vseh, da je šlo za tipično lokalni pojav. Zgodovina pa nam pove, da je bil upor prisoten povsod, tudi na jugu Italije in posebno v Rimu, kjer smo pretrpeli tudi nemško okupacijo. Vse polemike in demonstracije okrog smrti Priebkeja pa še danes dokazujejo, da nimamo enakovredne, širše protifašistične zavesti, saj pripisujemo vse najhujše samo nacistom in nismo ravno tako odločni in složni pri obsojanju endemične bolezni.« ROP Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. oktobra 2013 MARJETA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 6.44 Jutri, PETEK, 18. oktobra 2013 LUKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1004,8 mb ustaljen, vlaga 91-odstotna, 2 km/h ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,6 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Malavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa meridionale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 17.10, 19.15 »Cattivissimo me 2 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Aspirante vedovo«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »Escape plain - Fuga dall'inferno«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Giovani ri-belli«; 16.40, 19.05, 21.30 »Una piccola impresa«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 17.30, 22.00 »Aspirante vedovo«; 20.15 »Sacro Gra«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Cose no-stre«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Escape plain«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. M Izleti IZLET V BENEČIJO z ogledom Čedada, Špetra, Landarske jame in obiska na Burnjak prirejajo v nedeljo, 20. oktobra, Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga, KD Istrski grmič-Škofije in KD Hrvatini. Avtobus odide iz Milj (avtobusna postaja) ob 7.30, povratek predviden v večernih urah. Za vpis in info pokličite na 3475853166. SPDT vabi na izletniško turo v nedeljo, 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Op-činah pred hotelom Danev. AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me 2«. ARISTON - 18.15, 21.30 »Emperor«; 16.30, 20.00 »Las Acacias«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00 »Il grande orso«; 21.30 »Fede-le alla linea«. FELLINI - 17.00 »Vado a scuola«; 18.30 »Sacro Gra«; 20.15, 22.00 »Ol-tre i confini del male«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.50 »Two mothers« GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Giovani ribelli«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.45 »Ana Karenina«; 16.20 »Avioni«; 11.45, 18.10, 20.10 »Čefurji raus!«; 18.00 »Falsifikator«; 16.40 »Gravitacija«; 18.55, 20.20, 21.10 »Gravitacija 3D«; 16.05, 18.10 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.35, 16.50 »Jaz, baraba 2«; 18.15 »Kapitan Philips«; 20.15 »Maceta ubija«; 21.00 »Malavita«; 18.40, 21.05 »Načrt za pobeg«; 9.00 »Prijatelja«; 9.00 »Razredni sovražnik«; 15.50 »Turbo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Escape plain - Fuga dall'inferno«; 18.30 »Cattivissimo me 2 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Aspirante vedovo«; DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ / TRST Četrtek, 17. oktobra 2013 7 H Čestitke Vse najboljše SAŠKO! Nikar se ne sekiraj, 40 let ne skrivaj, saj super si postal, pravi kriškifant, f'rm'nant! Pupa Draga CRISTINA, že 18 let je od tedaj minilo, odkar te je življenje v zibko položilo. Vsa žlahta se je včeraj okrog tebe zbrala in v veseli družbi tvoj rojstni dan praznovala. Vse najboljše ti voščimo še enkrat vsi in iz srca zaželimo obilo srečnih dni. Ü3 Obvestila PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.30-19.30 Pilates body tehnika; 19.30-20.30 Pilates I. AMBULANCE ROOM - Društvo za kulturo o emergenci organizira srečanje danes, 17. oktobra, od 18.30 dalje v prostorih razstavne dvorane ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Govorili bomo o pravilnih ukrepih pri srčnem zastoju in o uspešnosti defi-brilacije. Vstop za javnost je prost. Info: www.ambulanceroom.it. AŠD MLADINA organizira tečaje, ki se bodo odvijali v bivšem rekreatoriju v Križu: Tai chi chuan - vodi inštruk-torica Vladimira Gustin. Dan odprtih vrat danes, 17. oktobra, ob 19.30. Info 349-3136949. KROŽEK STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE občine Dolina vabi člane in simpatizerje danes, 17. oktobra, ob 19. uri v dvorano v 1. nadstropju gledališča Prešeren v Boljuncu na aktiv. Sledi praznik včlanjevanja. RADI IN LEPO POJETE? MePZ Rdeča zvezda vabi k sodelovanju nove pevce. Pevske vaje ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih v Saležu. Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal na sedežu, Prosek 159, danes, 17. oktobra, ob 20. uri. Dnevni red: sporočila; vprašanja in interpelacije; prošnja za gradbeno dovoljenje: gradnja stavbe - k.p. 128/1 K.O. Križ - prosilec Berti Amilcare - mnenje; društvo Amici del Borgo San Nazario - »Čistimo Kras« - sodelovanje - obveza stroškov; sprejetje projekta »Ekološke sobote«. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi srednje in višješolce na Contemporary dance; vsak ponedeljek in četrtek 18.00-19.00 v društvenih prostorih na Štadjonu 1. Maja. Koreografija bo predstavljena na Festivalu plesne ustvarjalnosti. Vodi Daša Grgič. Prvo srečanje danes, 17. oktobra. Info: 333-8139018. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 18. oktobra: ob 18. uri potopisno predavanje Marije Kuhar »Biseri latinske Amerike«. Prepotovali bomo 3 andske države, Peru, Bolivijo in Čile; ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred gostilne Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjamo na zimske razmere. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližji polni luni. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo, 20. oktobra, organizira pohod »Kraška gmajna in utrinki morja na hribu Stena«. Štart ob 10.00 z Jezera. Pohod je namenjen odraslim in družinam. Za info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku (do petka, 18. oktobra): tel. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-11.00), info@riservavalro-sandra-glinscica.it. ACEGAS-APS in Rajonski svet za Zahodni Kras prireja »Ekološko soboto« (oddaja odpadkov), 19. oktobra, na območju javnega parkirišča Man-drija na Proseku z urnikom od 9. do 17. ure. POSKUS VOŽNJE BY MTK - Mladinski Trebenski Krožek prireja brezplačen poskus vožnje za mlade med 14. in 18. letom. Prireditev bo potekala v soboto, 19. oktobra, na strehi veleblagovnice »Le Torri d'Europa« ob 14.00. Info in vpis na 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.trebce@gmail.com. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 19. oktobra, ob 14.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Žireh (ob 19.00); v torek, 22. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira letos vadbo za odrasle - happy fitness time (za mamice, očke, dekleta, ki bi rada izboljšala formo, namreč za vse!), ki bo potekala ob petkih 17.00-18.00 in 18.00-19.00 v prostorih M. Čuk na Repentabrski ul. 66. Info in vpis: info@cheerdancemille-nium.com ali 346-1852697 (Petra). ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let od 18.00 do 19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; cheer skupina mladinke (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00; cheer fun fitness (zabavni treningi za viš-ješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet 20.00-21.30; osnovna motorika za najmlajše (4-6 let) pon. 17.00-18.00 in pet. 16.45-17.45 center M. Čuk (Repentabrska ul. 66). Vpis in informacije: info@cheerdan-cemillenium.com, 347-8535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan). GLEDALIŠKA SKUPINA za otroke in mlade bo delovala letos v Finžgarje-vem domu na Opčinah vsak četrtek od 16.30 do 17.30 (osnovnošolci) in od 17.30 do 18.30 (srednješolci in viš-ješolci). Vabljeni novi člani! UNINT - Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk na »Bienalo sodobne umetnosti - Enciklopedična palača« v Benetke, v nedeljo, 20. oktobra. Info: 338-3476253 ali 0402602395. KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 21. oktobra, ob 15. uri stekla na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, delavnica »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Luiso Tomasettig. Dodatne informacije in prijave na društvenem sedežu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KD SLOVAN S PADRIČ organizira v sodelovanju s KD Skala tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Za vpisovanje in informacije: jan.grgic@alice.it ali pa 349-7386823 (v večernih urah). KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, prične z nizom srečanj v torek, 22. oktobra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 23. oktobra, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. Občni zbor je volilne narave. PRAVLJIČNE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred): sreda, 23. oktobra, in sreda, 20. novembra. Bi-serka Cesar bo pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«. KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN s Pa-drič vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. oktobra, ob 19.00 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju v turistični kmetiji Igorja Grgiča na Padričah. SKD TABOR - NOVINARSKI KROŽEK za srednješolce 1. in 2. razredov. Prvo srečanje v četrtek, 24. oktobra, 17.00-18.30. TKD PREGARJE organizira 26. in 27. oktobra 8. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto bo igral Mambo kings, v nedeljo bogata ponudba gob-jih jedi, stojnic in razstava gob. Ob prej do novice www.primorski.eu 1 10.30 gobarski pohod, ob 14.00 zabava z ansamblom Erazem in Fantje s Praprotna. Vstop prost. KRD DOM BRIŠČIKI organizira kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Guštin. Tečaj se bo odvijal 9., 16., in 23. novembra v jutranjih urah. Število je omejeno. Za vpis in info: 040327053 ali 346-9520796 (Alenka). AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., 18.00-21.00; sobota, 9., 16.00-21.00; nedelja, 10., 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. S3 Prireditve JUS TREBČE vabi na predavanje »Trebenski Kal - navodila za uporabo«, ki ga bo imel dr. Nicola Bressi, direktor znanstvenih muzejev Občine Trst, danes, 17. oktobra, ob 20.00 v Ljudskem domu v Trebčah. »EVROPA: ZVEZA NARODOV ALI ZADOLŽENIH?« - SKD F. Prešeren vabi na predavanje Monie Benini, avtorice knjige »La guerra dell'Europa« in antropozofa Marca Vincija, ki bo v italijanščini in bo potekalo v zgornji dvorani občinskega gledališča v Bo-ljuncu v soboto, 19. oktobra, ob 20.15. OBČINA ZGONIK in Tržaško ornito-loško društvo vabita na 25. ornitolo-ško razstavo »Brez meja«, ki bo v prostorih OŠ Lojzeta Kokoravca - Go-razda v Saležu v soboto, 19. oktobra, 10.00-19.00 in v nedeljo, 20. oktobra, 9.00-16.00. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na ponovitev zlate maše Franca Vončine, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 15. uri v župnijski cerkvi. Po sv. maši pa bo v Stari šoli srečelov v korist misijonov. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 20. oktobra, na sporedu predstava »Ačih« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Pingvin), druga ob 17.30 (red Tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata glasbeno komedijo v tržaškem narečju »I TuttofaBroduei consiglia: Mai molar... L'Agenda« v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri. Vabljeni! OBČINA DOLINA IN POKRAJINA TRST V SODELOVANJU S KD FRAN VENTURINI DOMJO vabijo na prireditev »30 let z glasbo v duši«, ob priliki 30. obletnice ustanovitve in delovanja OPZ Fran Venturini, v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. REVIJA ZBOROV DEVINSKE DEKA-NIJE - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na 14. revijo zborov devinske dekanije, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabre-žini. Nastopili bodo: OCPZ Mavhinje, MlPS župnije sv. Janeza Krstnika, ŽeCPS Zgonik, ŽeCPZ Mavhinje, Farni zbor Šempolaj, CMePZ Devin, CPZ Nabrežina. SKD TABOR IN SKD GRAD vabita na »Jesenski pohod - Kaj se skriva pri sosedih?«. Zbirališče v nedeljo, 20. oktobra, ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom: 21. oktobra ter 4. novembra, 17.0019.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. DSI vabi v ponedeljek, 21. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Gost večera bo profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Božidar Jezernik. Na sporedu bo razgovor o njegovi novi knjigi »Goli otok - Titov gulag«. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev šolskega leta 2013-14 in nagrajevanje najboljših učencev v sredo, 23. oktobra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED vabi v sredo, 23. oktobra, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na predavanje na temo »Kako s hrano premagamo, preprečimo žolčne kamne in sladkorno bolezen«. Predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, v sklopu Mednarodnega Festivala Kogojevi dnevi, vabi na »Avtorski večer Milka Lazarja« - Vasilij Melnikov, violina; Milko Lazar, čembalo, v petek, 25. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Pe-tronio 4. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 26. oktobra, na ogled komedije »Ona - on«. Igrata Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20.30. COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Venturini iz Domja, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana in ZPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Corovivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.3018.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) bo na ogled do nedelje, 3. novembra. E Poslovni oglasi S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. BOX za avto dajem v najem v Ul. Tris-sino 15 (v bližini bolnice Burlo), 14 kv.m., luč, voda. Cena: 130,00 evrov. Tel. 347-7334719. IŠČEM KNJIGO za 4. letnik oddelka za geometre na zavodu Z. Zois »Zaporedja - diferencialni in integralni račun« zbirka vaj DZS. Tel. št.: 3381492876. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel: 339-8201250. PRODAM otroške smuči (75 cm) in palčke (70 cm) za 20,00 evrov ter nove roza-bele pancerje št. 28 in 1/2 za 20,00 evrov in oranžne tecnica št. 28 za 10,00 evrov. Tel. št.: 347-7387623. PRODAM po ugodni ceni odprt ape 50, ojačen na 80 kub. cm, v dobrem sta- nju. Dimenzije: 120x140x25 (cm). Tel. št.: 040-2296038. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb, cena 1.200 evrov (po dogovoru). Tel. št.: 346-8321835. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst išče rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040-573141. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342. V BOLJUNCU na G'rici prodajamo novo stanovanje, A-kategorije, 96 kv.m.: dnevna soba - kuhinja, dve sobi, kopalnica, velika terasa, klet in parkirni prostor. Tel.: 328-6923343. ZIMSKA OPREMA, 4 gume s platišči Nokian WR G2 205/55 R16 91H, prevoženih 3000km za modele Ford in Volvo na 5 lukenj. Cena 500,00 evrov. Tel. 335-8045700. Prispevki V spomin na gospo Nadio Rapotec darujejo hčerka Tamara z družino 50,00 evrov, Carlo Rapotec z družino 50,00 evrov ter vaščani iz Fernetičev 180,00 evrov za AIL Onlus Udine. V spomin na Pepija Čuka daruje Kralj Bruno 20,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na Drejca Terčona daruje Barbara z družino 50,00 evrov za šem-polajski vrtec. Danes bi Mario Kozina slavil 100. rojstni dan. V njegov spomin darujeta hčerki Neva in Ada 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na Drejca Terčona daruje Meri Pertot 30,00 evrov za nabrežin-sko cerkev. V spomin na Nadjo Rapotec darujejo hčerka Tamara z družino 50,00 evrov, Marica z družino 30,00 evrov, Edvin, Sonia in Marta 50,00 evrov, družina Kutin 50,00 evrov, bratranci Giulio, Guido, Alina, Silvana, Sonja in Mirka z družinami 335,00 evrov za osnovno šolo A. Gradnika na Repen-tabru. Namesto cvetja na grob Dore Knez daruje Lidija Starc 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Zapustil nas je naš dragi Mirko Zobec (Zveza) Žalostno vest sporočajo žena Danila, hči Silva z Dariom, vnuka Sandy in Danjel z Martino in malim Janom, sestra Anica, nečaka Pavel in Slavko z družino ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili jutri, v petek, 18. oktobra, od 11. do 13. ure v Ulici Costalunga. Datum žarnega pogreba bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Zabrežec, 17. oktobra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo svakinje Angela, Elza, Marica in Alenka z družinami 8 Četrtek, 17. oktobra 2013 TRST / univerza - Predstavitev študija slovenistike na tržaškem vseučilišču Laboratorij medkulturnosti in aktivnega sodelovanja »Univerza te ne usposobi za življenje, je že življenje!« S tem citatom ameriškega pravnika in akademika Jo-sepha H. H. Weilerja je predstojnik stolice za slovenistiko Oddelka za humanistične študije Univerze v Trstu prof. Miran Košuta zaobjel bistvo včerajšnjega informativnega dneva za študente slovenistike, ki je potekal na sedežu oddelka v Ul. Androna Campo Marzio. Učenje slovenščine v mestu, kakršno je Trst, nosi v sebi pomembno sporočilo, saj v mestu skupaj sobivata italijansko večinsko prebivalstvo in slovenska manjšina. Sam študij je strukturiran prav na tej osnovi: študentje, ki že obvladajo slovenščino lahko sledijo predavanjem v tem jeziku in tako izpopolnijo svoje znanje, medtem ko imajo študentje drugih maternih jezikov možnost začeti od samih osnov jezika oz. književnosti. Tečaji v sklopu slovenistike predstavljajo torej pravi laboratorij med-kulturnosti in aktivnega sodelovanja, kot je izpostavil prof. Miran Košuta. »V poseben ponos nam je, da lahko nudimo od akademskega leta 2011/2012, poleg triletnega študija na dodiplomski ravni, tudi nadaljnji dve leti študija na magistrski ravni,« je še poudaril. Ta je prvotno stekel v sodelovanju s projektom Jezik-Lingua, sedaj pa ga omogoča univerza sama. Od letos obstaja s sodelovanjem Univerze v Vidmu tudi možnost opravljanja doktorata jezikovnih in književnih študij. Bodoči slovenisti imajo torej na voljo enkratno podlago za ustvarja- Predstojnik stolice za slovenistiko Oddelka za humanistične študije Univerze v Trstu prof. Miran Košuta na predstavitvi kroma nje novih poti in soočanje s svetom dela. Padec meja in postopno izginotje številnih pregrad sprožata med številnimi pozitivnimi učinki tudi povišanje povpraševanja po slovenistih. Študij slovenščine v Trstu igra pri tem pomembno vlogo. Tega se zaveda tudi Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, ki nudi slovenistiki v Trstu vso svojo podporo. O tem priča tudi prisotnost konzulke Eliške Kersnič Žmavc, ki je poudarila pomen študija slovenščine na tem območju in izrazila svojo razpoložljivost študentom tako pri reševanju morebitnih težav kot pri posredovanju katerekoli koristne informacije. Dinamična in strokovno podkovana ekipa je torej eden izmed odgovorov težavam današnjih kriznih časov. Dodiplomski predavatelj za slovnico slovenskega jezika prof. Robert Grošelj in lektorica mag. Rada Lečič sta dopolnila Košutovo uvodno predstavitev študijske poti. Dodatno informacijsko dopolnilo pa so nato prinesle besede prof. Milene Mileve Blažic in prof. Majde Kaučič Baša, ki sta študentom predoči-li pestrost vsebin nadaljnjega dveletnega specialističnega študija. Slovnica, fonetika, fonologija, skladnja, oblikoslovje, kot nekatere izmed številnih sestavin slovenskega jezika, in vsestransko bogastvo slovenske književnosti se tudi na tej, magistrski ravni med sabo prepletajo in dopolnjujejo. Obenem pa opozarjajo na učenje slovenščine kot enega izmed nenadomestljivih delcev evropske in širše stvarnosti. (vpa) družba - Kako bomo delali, kako živeli Bodočnost terja od nas odprtost in ustvarjalnost galerija tergesteo - Do torka Niz dogodkov o Italijanih v Istri Ravnatelj tržaške šole MIB Francesco Venier na včerajšnjem srečanju V galeriji Tergesteo se danes začenja že sedmi knjižni salon La Bancarella, ki je posvečen knjigam in narodom vzhodnega brega Jadranskega morja, v prvi vrsti tamkajšnji italijanski kulturni in literarni produkciji. Letošnji salon bo gostil nad 150 pisateljev, novinarjev, zgodovinarjev in umetnikov nasploh, prireja pa ga tržaški Center za multimedijsko dokumentacijo julijske, istrske, reške in dalmatinske kulture (CDM). Posvečen bo pokojnemu velikemu modnemu ustvarjalcu Ottaviu Missoniju, rojenemu v Dalmaciji. O priljubljenem stilistu bo tekla beseda danes ob 16. uri, ko bodo predstavili njegovo biografijo Una vita sul filo di lana. Drug protagonist letošnjega salona bo kantavtor Simone Cristicchi, ki bo danes ob 10. uri uradno odprl salon in ga v torek slovesno zaprl s predstavo Magazzino 18 na odru gledališča Rossetti; v predstavi o množičnem izseljevanju Istranov po koncu druge svetovne vojne se prepletajo besede in Cri-sticchijeva glasba. Popoln spored dogodkov je na voljo na spletni strani www.arcipelagoadriatico.it, omeniti pa velja vsaj nekatere, ki bodo zaznamovali današnji uvodni dan. Po odprtju so ob 11. uri predvidene predstavitve nekaterih knjig. Zgodovinarka Gloria Nemec bo na primer spregovorila o knjigi Nascita di una minoranza, v kateri pripoveduje o Italijanih, ki so po drugi svetovni vojni ostali v Istri. Ob predstavitvi knjige Pietra su pie-tra Roberta Starca pa bo govor o tradicionalni istrski arhitekturi. Med današnjimi dogodki velja omeniti še predstavitev (ob 18. uri) knjige Gian-nija Olive L'Italia del silenzio - 8 settembre 1943 in koncert Lorenze Bohuny (glas) in Carla Marie Cordie (klavir), ki nosi naslov Amara terra mia (ob 20.30). V knjigarni Ubik pa bo glavno besedo imela fotografija. Ob 17.30 bodo med drugimi gostili korpsko fotografinjo Anjo Čop in njeno fotografsko monografijo o Trstu. Bodočnost ni nekaj oddaljenega, bodočnost že doživljamo. Zato je potrebno, da smo čim bolj odprti do novosti, prilagodljivi in ustvarjalni. V teh mislih je bistvo sporočila, ki so ga včeraj posredovali mladim udeležencem seminarja na videmski Trgovinski zbornici, kjer je ravnatelj tržaške Mib School of management Francesco Venier ponudil nekaj provokativnih pogledov na burno dogajanje današnjih dni. »Večkrat skušamo braniti že preživele stvari. Ne doživljamo recesijo ali stagnacijo, pač pa smo na začetku velikega prestrukturiranja družbe,« je dejal predavatelj in poudaril, da tehnologija naglo napreduje, naše kompetence in organiziranost pa zaostajata. Človeka, čigar delo se malo razlikuje od dela strojev, bo kmalu nadomestil mikročip. Nekvalificirana delovna sila zato dokončno izgublja bitko s stroji. Kaj torej narediti? Venier je ponudil tri ključne pojme: podjetništvo, personal branding in hiper-konektivnost. Pojem podjetništva je neločljivo povezan z ustvarjalnostjo, ki je stroji in tehnologija ne morejo nadomestiti. Pri tem naj bi bile ženske v prednosti zaradi sposobnosti večplastnega razmišljanja. Personal branding temelji v prepoznavanju vrednosti sebe in drugih in sposobnosti medsebojnega sporočanja. Kot hiperko-nektivnost pa je Venier označil sposobnost črpanja informacij iz različnih virov in povezovanja v smiselno celoto. Uvodna dogodka v nagrado Mattador V gledališču Miela bodo jutri ob 18.30 predstavili nov razpis za nagrado Mattador, ki je kot znano posvečena spominu na mladega Mattea Caenaz-za, kateremu je kruta usoda preprečila, da bi dokončal študij na beneški univerzi in se zaposlil v filmskem svetu. V njegovem imenu kulturno društvo Mattador že peto leto prireja istoimensko nagrado za mlade pisce filmskih scenarijev. Že danes pa bosta v knjigarni Minerva na sporedu uvodna dogodka, ki sta prav tako namenjena širši javnosti. Ob 16.30 je predvideno predavanje sce-naristke Laure Cotta Ramosino, ki bo prisotnim spregovorila o skrivnostih pisanja scenarijev. Ob 18.30 bo sledila predstavitev drugega zvezka iz zbirke »Scrivere le im-magini. Quaderni di sceneggiatura«, ki jo izdaja tržaška univerzitetna založba EUT v sodelovanju z društvom Mattador. Prevozi: strokovni posvet za izvedence Na Pomorski postaji (dvorana Oceania) bo danes in jutri letni strokovni posvet za izvedence prevoznega in prometnega sektorja. Prireja ga italijansko društvo profesorjev prometnih strok, ki bo tokrat posvečen vlogi inženirstva v sodobnih infrastrukturah in servisih. Glavni prireditelj pobude je tržaški univerzitetni profesor in predsednik podjetja Trieste Trasporti Giovanni Longo. Prevozni in prometni sektor zaradi splošne krize ne preživljata najboljših časov, kot v Italiji zgovorno pričajo hude težave, ki spremljajo gradnjo hitre železnice med Italijo in Francijo (Turin-Lyon). Nagrade za ločeno zbiranje odpadkov Podjetje AcegasAps nadaljuje z nagradnim natečajem Trst nagrajuje, ki je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov. V drugem tednu oktobra je 254 občanov odložilo ločeno zbrane odpadke na štirih zbirnih mestih in s tem pridobilo točke za osvojitev nagrade, ki jo bo podjetje podelilo stotim najbolj »ekološko osveščenim« občanom v oktobru. Od začetka meseca se je za odlaganje v odlagališčih odločilo skupno 327 občanov. Zbirni centri odpadkov se nahajajo pri Sv. Jakobu (Ul. Carbonara 3, od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 13. ure), v Ro-janu (Ul. Valmartinaga 10, od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure), na Opčinah (Dunajska cesta 84/a, od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure) in na Marsovem polju (Ul. G. Cesare, od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure). Ob nagradah podjetja AcegasAps bodo ekološko osveščeni občani lahko deležni tudi olajšav pri plačevanju davka na odvažanje odpadkov Tares. Za prvih 100 uvrščenih bo popust v višini 150 evrov, uvrščeni od 101. do 350. mesta bodo deležni popusta 100 evrov, od 351. do 500. mesta pa 60 evrov. Nove smeri jazza 2013, v nedeljo Bobo Stenson V gledališču Miela se bo nocoj začela 11. izvedba revije Nove smeri jazza, ki jo prireja krožek Controtempo. Popotovanje po novih smereh se bo začelo z zvočno avantgardo norveške šole. Ob 21. uri se bo predstavila skupina Eivind Aarset & Jan bang. V soboto bo sledil italijanski projekt Tommaso Cappella-to & Astral-travel, ki je domiselno zlitje afriškega jazza, latinske glasbe in fun-ka. V nedeljo, 20. oktobra, pa bo nastopil eden od najbolj kreativnih mojstrov evropskega jazza pianist, Šved Bobo Sten-son. Stenson je začel igrati klavir pri petih letih, pri dvanajstih se je približal jaz-zu in že konec šestdesetih let preteklega stoletja postal spremljevalec znanih ameriških izvajalcev jazza med njihovimi turnejami po Skandinaviji. Med temi so bili saksofonosti Dexter Gordo, Sony Rollins in Stan Getz. V sedemdesetih letih je sodeloval z ameriškimi in evropskimi jazzisti, kot so bili Don Cherry, Jan Garbarek, Charles Lloyd in Tomasz Stanko. Voden ogled razstave V Galeriji Narodnega doma v Trstu je še do jutri na ogled razstava Metulji iz Fukušime slikarke Klavdije Marušič. Danes ponujajo ob 17.30 še zadnjo možnost vodenega ogleda po razstavi, ki je sicer odprta med 17.30 in 19.30. Odprta vrata na univerzi Na Tržaški univerzi prirejajo danes in jutri dneva odprtih vrat za študente in mlade, ki želijo podrobneje spoznati izobraževalno ponudbo. Na glavnem sedežu na Trgu Europa bo deloval infopoint z gradivom, vsako uro med 9.15 in 12.15 pa bodo vodeni ogledi prostorov in univerzitetnih struktur. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. oktobra 2013 9 G LOSA Poziv za »guvernerja STO« je nesmisel Jo2e Pirjevec_ Pred dnevi sem videl v trafiki, kamor od časa do časa hodim po časopise, vabilo, naslovljeno strankam: podpišejo naj poziv Varnostnemu svetu OZN, da izvoli guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Ljudje baje podpisujejo. Naj povem, zakaj se mi zdi takšno početje nesmiselno in naj nanizam nekaj misli, ki so se mi utrnile med razpravo, ki je prejšnji teden sledila mojemu predavanju na to temo v Kopru. Pobudniki, ki so sprožili zgoraj omenjeno podpisovalno akcijo trdijo, da je za ustanovitev ali obnovitev STO-ja odgovoren Varnostni svet. Ta organizem je sestavljen iz petih stalnih članov, ki imajo pravico veta, in vrste nestalnih. Jasno je, da brez odobritve stalnih članov v njem ni mogoče sprejeti nobenega sklepa. Če naj bi se vprašanje STO-ja vrnilo na dnevni red, s katerega je bilo izbrisano po Osimskih sporazumih, bi to morala zahtevati vsaj ena od velikih sil. Katera? ZDA in Velika Britanija sta že leta 1954 s tajnim pismom, ki ga je zahteval Tito, izjavili, da se v tržaško problematiko ne bosta več vmešavali. Če bosta Jugoslavija in Italija o ureditvi spornega ozemlja v bodoče odločali po svoje, bo to njun problem, ki Washingtona in Londona ne bo več zanimal. Londonskemu memorandumu in njegovim aneksom je dal svoje soglasje Pariz, oglasila pa se je tudi Moskva, ki je v tem času skušala izboljšati odnose z Jugoslavijo. Izjavila je, da Londonski memorandum podpira. Mogoče je, da v sovjetskem zunanjem ministrstvu niso bili obveščeni o tajni izjavi Američanov in Britancev, da je za njih razdelitev cone A in cone B med Italijo in Jugoslavijo dokončna. Recimo, da za Ruse STO še vedno obstaja. Se bodo oni, ki so tako nasprotni spreminjanju statusa quo (Če-čenija in Sirija docent), v Varnostnem sve- tu zavzeli za zahteve Gibanja za STO? Dvomim. Prav tako dvomim, da bodo to storili Kitajci, ki jih leta 1954 in leta 1975 še ni bilo v tem najvišjem svetovnem gremiju, a so sedaj še kako prisotni. Kljub temu da imajo na svojem ozemlju kar dve svobodni ozemlji, ki se jima pravi Hong Kong in Macao, si težko predstavljam, da bi jih bilo mogoče prepričati, naj postanejo zagovorniki podobne enklave na severnem Jadranu. Zaradi Tibetancev in Ujgurov v Xing Kijangu namreč tudi oni nimajo posluha za separatistične težnje. Izhajajoč iz zgoraj povedanega, se mi zdi torej nemogoče, da bi se Varnostni svet odločil razpravljati o izvolitvi guvernerja STO. Temu bi se poleg drugega uprla Itali-j a pa tudi Slovenija in Hrvaška: naj zagovorniki STO-ja še tako zagotavljajo, da bi se zadovoljili samo z osamosvojitvijo cone A od Italije, je jasno, da bi taka poteza zastavila tudi vprašanje cone B. Kar je za Slovence in Hrvate nesprejemljivo. STO je zaradi teh razlogov pa še številnih drugih samo himera, kar seveda ne pomeni, da Gibanja, ki ga zagovarja, ni jemati resno. Kakor se je zgodilo pred skoraj tridesetimi leti z Listo za Trst, je namreč mogoče, da Gibanje izrabi nezadovoljstvo ljudi, ki so v primežu italijanske krize, in si zagotovi oblast v lokalnih upravah, v tržaškem občinskem svetu in na provinci. Tudi v deželnem svetu lahko postane pomemben dejavnik. Se Slovencem splača, da ga podpremo? Da, a samo pod pogojem, da sprejme naslednjo obvezo: da bo, komaj pride na oblast, dosledno udejanjalo Statut STO-ja, ki je sestavni del Pariške mirovne pogodbe. Tega Anglo-Američani niso nikoli izvajali, ker se niso hoteli zameriti Italijanom. Kaj določa ta Statut, oziroma ustava? Popolno enakopravnost etnij živečih na Tržaškem ... VREME OB KONCU TEDNA Do nedelje trije sončni dnevi Darko Bradassi i f ftl Na vrsti je anticiklon, ki nam bo do sobote zagotovil povečini sončno, kvečjemu občasno v nižinah nekoliko bolj vlažno vreme. Od nedelje pa se bo težišče vremenske slike pomaknilo na jugozahod, kjer se bo zaustavilo več dni in se bo vremenska slika spet spremenila. Postala bo ponovno bolj jesenska, siva in vlažna. Pred nami je prvo zaporedje treh sončnih dni v letošnjem oktobru, in to tudi ob razmeroma visokih temperaturah. Prevladovalo bo sončno in za ta čas razmeroma toplo vreme, račune nam bo lahko občasno prekrižala le prizemna vlaga. Ozračje namreč postaja zelo stanovitno in umirjeno, prizemlje pa je še razmeroma mokro in vlažno. Ob višinski toplotni advekciji je možno, da se bo vsaj občasno vlaga zgostila in da bo zato ozračje ponekod zamegljeno. Zelo prijetno bo zlasti v gorah. Nad Sredozemljem se je okrepil soliden anticiklon, ki bo zaobjel večji del osrednje Evrope. Prinesel bo zelo umirjeno vremensko sliko brez omembe vrednih vetrov, pravzaprav s skromnim občasnim pronicanjem prizemnega južnega zraka, kar v tem letnem času, četudi ob sončnem vremenu, povzroča vsaj delno kopičenje vlage. Razmeroma topli prizemni sloji bodo verjetno preprečili temperaturni obrat, megle torej povečini ne bo, vsaj občasno pa se bomo morali soočati z nekoliko povečano vlago. Vreme bo sončno, toda recimo, ne ravno primerno za hitro sušenje in tudi jasnina ne bo ravno popolna. Kakorkoli že, živo srebro se bo danes in v prihodnjih dneh povečini vzpenjalo nad 20 stopinj Celzija, kar je v tem času v glavnem skladno z normalnostjo. V minulih dneh so bile temperature za stopinjo Celzija ali dve nižje od dolgoletnega povprečja. Od danes do vključno sobote pa bomo zaradi večjega sončnega žarče-nja namerili kakšno stopinjo več kot v preteklih dneh. V nedeljo se bo vremenska slika že spreminjala. Anticiklonski greben se bo že pomaknil nekoliko proti vzhodu, zračni tlak na zahodu pa bo začel popuščati. Nad Atlantikom bo nastala obsežna višinska dolina z vlažnim zrakom, ki se bo nad zahodno Evropo poglabljala. Vetrovi bodo obrnili od jugozahoda in se bodo nekoliko okrepili. Proti nam bo začel spet pritekati bolj vlažen zrak. Taka konfiguracija bo z morebitnimi manjšimi premori po vsej verjetnosti trajala več dni. Solidnejših vremenskih front, kot kaže, do ponedeljka ali torka ne pričakujemo, od nedelje se bodo pojavljale povečini občasne šibke padavine, lahko tudi v obliki rosenja. Ozračje bo vlažno in megleno. Dež pa bo po sedanjih izgledih nato iz dneva v dan pogostejši in postopno močnejši. Višinska dolina se bo namreč približala našim krajem in bo sredi prihodnjega tedna odločneje vplivala na vreme pri nas. Od nedelje se torej začenja izrazita jugozahodna vremenska faza z vlažnim jesenskim vremenom in razmeroma pogostimi padavinami. Zaradi prevladujočih južnih vetrov bo razmeroma toplo. Zvišale se bodo zlasti nočne temperature, medtem ko bo podnevi ob deževnem vremenu malo pod 20 stopinjami Celzija. Na sliki: nad Sredozemljem se krepi anticiklon odprta tribuna Žt A \ Mlada generadja Beneških Slovencev želi dati svoj doprinos k razvoju skupnosti Analizirati in predstaviti stanje beneške slovenske skupnosti je vedno problematično: skupnost je številčno majhna, a živi na zelo razširjenem teritoriju z različnimi problematikami. Na splošno lahko rečemo, da sta opazna dva različna fenomena, ki pa nista nasprotna. Prvi je demografski padec, ki seveda nikoli ne prinaša nič dobrega. Istočasno pa raste zanimanje za vse to, kar predstavlja slovensko kulturo, v prvi vrsti jezik. Če je bil nekoč demografski padec močno povezan z izseljevanjem, danes doživljamo posledice tistega časa, tako da postaja ta problem vedno bolj strukturen. Če mladi Benečani še danes zapuščajo naše vasi, pomeni, da je premalo možnosti za zaposlitev. To pa zato, ker kljub politični vlogi, ki so jo v nekaterih primerih tudi uspešno odigrale slovenske organizacije (oziroma Skgz, ker takrat drugih ni bilo), do takšnega ekonomskega razvoja, kot so si ga po potresu nekateri nadejali, ni prišlo. En podatek pa kaže, da se je vsaj v zadnjih (treh ali štirih) letih začel nov proces: zemlja, ki je bila povsod zapuščena, postaja spet resurz za delo. To je pot, za katero so se odločili nekateri mladi (čeprav govorimo še o majhnih številkah), ki so odprli kmečka podjetja (predvsem gozdarska) in agriturizme. Ne sme nas torej čuditi rast vpisov v Kmečko zvezo videmske pokrajine: danes je njenih članov več kot 200. Po besedah pokrajinskega tajnika Stefana Predana se vedno več mladih približuje tej organizaciji, kar je, če pomislimo, tudi »naravna« posledica industrijske krize, ki je v Fur-laniji močno občutena. Kot sem že uvodoma povedal, poleg demografskih in ekonomskih težav naše skupnosti v zadnjem času opažamo tudi rast zanimanja za slovensko kulturo tako med pripadniki slovenske skupnosti kot v bližnji Fur-laniji. To je seveda posledica dvajsetletne samostojnosti Slovenije in geopolitičnih evropskih sprememb, pa nekako tudi uspešnega dela dvojezične šole v Špetru. Omenil sem tudi razširjenost našega teritorija. Zrelost naše jezikovne skupnosti v različnih delih beneškega prostora bi lahko ocenjevali prav s šolskega vidika. V Na-diških dolinah imamo dvojezično šolo v Špetru, ki iz leta v leto raste. V sedemindvajsetih letih delovanja je to šolo po približni oceni obiskovalo skoraj 1.000 učencev. V Bardu in Tipani, se pravi v Terski in Karnajski dolini, nimajo dvojezične šole, starši in občinski upravi pa jo že dve leti zahtevajo v okviru zaščitnega zakona in seveda človeških pravic. V Reziji pa so tisti, ki bi radi imeli slovenski pouk, le izjema. In če bi to javno zahtevali, bi po mojem to v kratkem postalo v najboljšem primeru razlog za dviganje politične napetosti. Če je vsekakor res, da je skoraj povsod izobraževanja v knjižnem jeziku več, moramo tudi pošteno priznati, da slovenščina oziroma naše narečje ni prvi jezik, ki ga govorijo mladi Benečani. Naša »politična« dejav- nost bi morala biti usmerjena prav v to, da se poskusi ta trend spreobrniti. Drugače tvegamo, da bo slovenščina v Benečiji samo dodaten tuj jezik za majhno skupinico intelektualcev in za tiste, ki delajo v slovenskih organizacijah, beneško narečje pa se bo pojavljalo samo na folklornih prireditvah. Če svoj pogled usmerimo v prihodnost, in sicer na najmlajšo generacijo Beneških Slovencev in če želimo spreobrniti ta trend, mislim, da so nujni stalni stiki z drugimi slovenskimi realnostmi: z ostalim delom slovenske skupnosti v deželi in s Slovenci, ki živijo ob meji. Mislim, da bi bila taka srečanja uresničljiva, saj po rasti zanimanja za slovensko kulturo rase tudi potreba nas mladih po prostoru, v katerem bi lahko analizirali situacijo pri nas in izdelali primerne politične odgovore zanjo. To na primer dokazuje tudi gibanje oziroma skupina mladih v Nadi-ških dolinah, ki se stalno srečujejo in so se tudi odločili, da bodo uradno ustanovili svoje društvo, da bi nadgradili to, kar je prejšnja generacija dosegla za slovensko skupnost v Benečiji. Uspeh te pobude, pri kateri stalno sodeluje več kot dvajset mladih in ni bila vsiljena z vrha, je po mojem dokaz, da poleg potrebe, ki sem jo prej omenil, obstaja tudi želja mladih, da bi sami krojili svojo bodočnost. Večinoma so to bivši učenci dvojezične šole, približujejo pa se nam tudi mladi iz drugih sredin. Zato moramo skušati biti čim bolj odprti. Prepričan sem namreč, da je to edina in najboljša pot, s katero bi nam uspelo izolirati tiste (in med njimi je tudi nekaj mladih), ki se še danes borijo proti priznanju naših jezikovnih, kulturnih in narodnih pravic. Mislim, da je namreč pred očmi vseh, da je strankarska politika (to v celi Evropi, ne samo v Italiji, v Sloveniji in v Benečiji) vedno manj sposobna reševaiti probleme, ki jih prinaša obdobje tako imenovane glo-balizacije. Ta politična kriza pušča praznino, ki bi jo lahko pri nas zapolnile prav naše organizacije. To po mojem ne pomeni, da bi morale slovenske ustanove v Benečiji postati bolj »cool«, tako kot pravijo v Ljubljani in zadnje čase tudi v Firencah. Pomeni, da bi morale nuditi tudi prostor za politično analizo: da bi bili pri tem uspešni, bi morali na nek način približati vrhove bazi. Ta faza mora biti tudi čas za reforme, ki so po mojem potrebne, a upam, da se ne bomo okužili z »virusom demokratske stranke« oziroma, da ne bomo pred kongresi in občnimi zbori debatirali samo o statutih in o volilnih sistemih. Glede tega vsekakor predlagam, naj dobi tudi beneški prostor svoje predstavnike na deželni ravni. Če bo prevladal večinski sistem, bo namreč Benečija, ki je s številčnega vidika najmanjši slovenski prostor, kjer delujejo Slovenci v Italiji, ostala na obrobju. In problemi so tu pri nas, precej drugačni kot na Goriškem in Tržaškem. Antonio Banchig ljubljana Nagrada prevajalki Ani Bitenc LJUBLJANA - Prevajalka Ani Bitenc je prejela nagrado Brede Li-povšek za življenjsko delo, ki jo je letos prvič podelilo Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Poleg nagrade za življenjsko delo je društvo podelilo še štiri društvene žanrske nagrade, ki so jih prejele Lo-rena Dobrila, Ana Bohte, Saša Goltes in Polona Mertelj. Bitenčeva je bila vodja prevajalskega oddelka na Televiziji Slovenija od njegove ustanovitve leta 1974 do upokojitve leta 1994. Z ustanovitvijo oddelka se je začelo oblikovanje meril podnaslovnega prevajanja, Bitenčeva pa je prevajalce vodila in usmerjala pri njihovem delu ter z lektorji skrbela za jezikovno ustreznost in kakovost prevodov, je v utemeljitvi zapisala komisija društva. Ker se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani takrat še niso ukvarjali s podnaslovnim prevajanjem, so se prevajalci šele na TV Slovenija pod vodstvom Bitenčeve izšolali za to področje. Delovna merila je v sodelovanju s prevajalci nadgrajevala, pozneje pa so postala zgled tudi drugim, komercialnim televizijam. Čeprav se je tehnični del podnasla-vljanja medtem precej spremenil, ostajajo merila za delo na prevajalskem oddelku enaka. Delo Bitenčeve je neprecenljivo, svoje prevajalsko znanje pa je dokazala s številnimi prevodi iz angleškega in francoskega jezika ter ga vsa leta prenašala na sodelavce, je dejala predsednica društvene komisije za nagrade in priznanja Silvana Orel Kos. 10 1 4 Četrtek, 17. oktobra 2013 GORISKI PROSTOR / književnost - Nova prevoda za tržaškega pisatelja Marka Sosiča Z Balerino, balerino v Parizu in Z Markom Sosičem sva se pogovarjala dan po razglasitvi Nobelove nagrade za književnost. »Zelo sem vesel, da je zmagala Alice. Berem jo že nekaj let in res je fantastična,« je pokomentiral novico, da je nagrada letos šla v roke Kanadčanke Munro. V isti sapi pa pristavil, da obžaluje, ker nagrade ni še dobil Američan Philip Roth, eden tistih pisateljev, ki se ga najbolj dotaknejo, ker mu odkrivajo nove poglede na človeka. Take ima namreč najraje. Kdo ve, če se je Alice Munro in Phili-pu Rothu že zgodilo, da sta v istem tednu predstavila dva nova prevoda svojih del. Za tržaškega pisatelja Marka Sosiča pa so oktobrski dnevi zelo intenzivni in med drugim predvidevajo tudi predstavitev francoskega in hrvaškega prevoda njegovega kratkega romana Balerina balerina. »Zaslugo za izid francoskega prevoda ima prevajalka in založnica Zdenka Štimac,« nam je Sosič pojasnil pred odhodom v Pariz. »Balerino je najprej prevedla, nato pa dala tudi pobudo za ustanovitve založbe Éditions franco-slovènes & Cie, s katero želi promovirati slovensko književnost v Franciji.« Pri založbi sta ob francoskem prevodu Balerine, balerine izšli tudi dve pesniški zbirki Tomaža Šalamuna (Ambre - Ambra in Arbre de vie - Drevo življenja). Sosič in Šalamun sta v ponedeljek o svojih knjigah spregovorila v Hiši poezije v kraju Tinqueux, sinoči v pariški »literarni kavarni« Café-Livres, danes pa bodo tržaškega pisatelja in ljubljanskega pesnika gostili na mednarodnem pesniškem biena- lu v Ivry-su-Seine. V soboto čaka Sosiča Pulj. Tu potekajo Pulski dani eseja, ki jih prireja Društvo hrvaških književnikov. Njihova letošnja vezna nit je optimizem, na posvetu bo s svojim esejem na to temo sodeloval tudi Sosič, predvidena pa je tudi predstavitev hrvaškega prevoda Balerine, balerine. Knjigo je prevedla Sanja Širec Rovis, Puljčanka, ki živi v Trstu, izdal pa jo je Istarski ogranak Društva hrvatskih književnika. Kratki roman, ki ga pripoveduje umsko motena deklica, je bil doslej že preveden v italijanščino in srbščino (izšel je v cirilici), Marko Sosič in hrvaški prevod njegovega kratkega romana kroma za slovenski izvirnik pa je Sosič prejel nagrado Vstajenje in bil kandidat za nagrado kresnik. Za nagrado, ki jo časopis Delo podeljuje najboljšemu slovenskemu romanu leta, se je So-sič potegoval tudi z drugim romanom Tito, amor mijo, letos pa še s tretjim - Ki od daleč prihajaš v mojo bližino. Zgodbo o tržaškem profesorju Slokarju, ki mu preteklost ne dovoljuje mirno živeti, je žirija uvrstila v najožji izbor - med pet velikih finalistov. Naposled so med prireditvijo na Rožniku za najboljši roman leta izbrali knjigo Gorana Voj-noviča Jugoslavija, moja dežela. Zanimivo: obe knjigi sta tesno povezani z vojno v ne- rock glasba Vasco Rossi se vrača na oder Njegova uradna stran na facebooku je že presegla mejo 3.500.000 oboževalcev, tako da je povsem naravno, da je vsaka nanj vezana novica vedno težko pričakovana. Govorimo seveda o Vascu Rossiju, ki je že pred dnevi napovedal novo pesem, a tudi nekatere druge novosti. In rocker iz Zocce je držal besedo. Vasco je znova potrdil poseben stik, ki ga ima z oboževalci, saj svojo stran na facebooku stalno uporablja za medsebojne stike z oboževalci, ob tem da na njej redno objavlja tako pesmi kot razne posnetke in slike ter kratka sporočila. Od 15. oktobra lahko tako po spletu že poslušate njegovo zadnjo uspešnico Cambia-menti (v prodaji je tudi cd), ki so jo sicer Vascovi oboževalci sprejeli z mešanimi občutki. Gre za dokaj intimno pesem z rockblues ritmi. V njej se Vasco znova ozira na preteklost, a s pogledom na prihodnost. Dokaj težavno obdobje svojega življenja so zaznamovale nekatere spremembe, o katerih poje v novi uspešnici. Z običajno energijo in sporočili, ki so na prvi pogled »površinski« in vsakdanji, a v resnici globlje eksistencialni. KONCERTI 2014 - Vendar je glavna novica Vascov po-vratek na oder. Po letošnjih sedmih koncertih v Turinu in Bologni (seveda vsi razprodani) je za leto 2014 (turnejo je poimenoval Vasco LiveKom.014) Vasco izbral največji italijanski mesti, Rim in Milan. V italijanski prestolnici - točneje na stadionu Olimpico - bo nastopil v sredo, 25. junija in v četrtek, 26. junija. Teden dni kasneje bo na vrsti še milanski San Siro, kjer bo Vasco nastopil v petek, 4. julija in v soboto, 5. julija. Vstopnice so že na voljo za člane Vascovega fan cluba, medtem ko bodo vsi ostali morali počakati še 24 ur. Od jutri (18. oktober) se bo namreč začela prosta prodaja vstopnic za vse štiri koncerte: ob 11. uri na spletni strani www.ticketone.it, medtem ko bodo od 18.30 dalje vstopnice na voljo tudi na prodajnih mestih TicketOne. Napovedan je običajen naval, tako da kar pohitite z nakupom. (I.F.) razstava - Šest instalacij Jannis Kounellis razstavlja v mestni galeriji v Ljubljani V Mestni galeriji Ljubljana so sinoči odprli razstavo umetnika Jannisa Kounellisa. To je prvi obsežnejši projekt v Italiji živečega umetnika grškega rodu, ki velja za enega vodilnih predstavnikov neoavantgardnega gibanja arte povera, v slovenskem prostoru. Razstava v Ljubljani je sočasna s postavitvijo Kounellisovih instalacij v prostorih nekdanje ribarnice v Trstu, kar postavlja novo kulturno vez med mestoma. Na ljubljanski razstavi je na ogled je šest del, med njimi tudi instalacija, ki jo je oblikoval posebej za to razstavo. Kot je povedala kustosinja razstave Alenka Gre-gorič, so razstavljena dela iz različnih časovnih obdobij. Nekatera imajo obliko 2 X 1,8 metra velikih železnih plošč, na katerih so pritrjeni cinkovi strdki različnih oblik. Te je umetnik naredil tako, da je vroč cink vlil na zemljo in ga potem uporabil strjenega z ostanki razbrazdane prsti. Kounellis je znan po kombinacijah različnih materialov, kar je mogoče videti tudi na tokratni razstavi. Veliko del ponuja kombinacijo železa in stekla, v instalacijo, narejeno za slovenski prostor, pa je vključil tudi plašč. Tematsko so dela povezana z umetnikovo večno temo potovanj ter posvečanju prostoru. Umetnik ves čas išče najboljšo komunikacijo med svojimi deli in prostorom, ki mu je dan, je še povedala Gregoričeva. Kounellis (1936) je študij slikarstva začel v Atenah in ga po selitvi v Italijo leta 1956 nadaljeval v Rimu. Kot vrsta umetnikov njegove generacije se je v 60. letih kritično odzval na družbeno-politična dogajanja in se vključil v razgibane tokove umetniških iskanj ter eksperimentiranja z novimi likovnimi govoricami. Dvodimenzionalna platna, zamejena z okvirjem, so nadomestile instalacije, v katere je sprva vključeval posteljne okvirje, vrata, okna, blago in druge najdene predmete iz vsakdana, kasneje pa tudi prvinske naravne elemente, kot so zemlja, ogenj, zlato, rastline in žive živali. Umetnikovo motrenje prostora seže prek fizičnih omejitev galerije. Sleherni razstavni projekt je zanj nov izziv. V Mestni galeriji Ljubljana se je odločil uporabiti samo eno nadstropje, v katerem so dela iz različnih časovnih obdobji združena v avtonomno vizualno celoto. Umetnik je z ljubljansko mestno galerijo že sodeloval na skupinski razstavi Popotni tovariši leta 2011, piše na spletni strani galerije. (STA) kdanji Jugoslaviji in figuro očetov. Sosič pravi, da za pisanje običajno potrebuje »nevtralen, čist prostor«. Roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je na primer pisal v Pulju, »saj sem imel privilegij, da so mi prijatelji posodili hišo, v kateri sem lahko v miru delal. Nekaj podobnega bi rad dobil tudi v Trstu: dobro je, da greš pisat iz hiše, kot bi šel v službo.« Do takrat se bo moral »zadovoljiti« s Pazinom, kjer mu bodo v prihodnjih mesecih omogočili enomesečno pisateljsko rezidenco. Ali bo istrsko ozračje ponovno tako navdihujoče, pa bo najbrž znano prihodnje leto. (pd) filmi@pnmorski.eu ljubljana Na Metelkovi nov center KULT3000 Na Metelkovi je domicil dobil nov kulturni center Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kulturni center, imenovan KULT3000, bo domoval v najmanjši od stavb ob muzejski ploščadi, v nekdanji vratarnici. Center bo povezal Metelkovo ulico, njene kulturne ustanove in ustvarjalce, je ob odprtju povedal direktor JSKD Igor Ter-šar. KULT3000 bo po Teršarjevih besedah skušal okrepiti komunikacijo med kulturnimi ustanovami, skupnostmi in pobudami v ulici ter skrbeti za njihovo prepoznavnost. Center bo deloval na področjih kulturnega turizma, promoviranja kulture in mreže-nja kulturnih producentov tudi z namenom učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev. Obenem bo skrbel za programsko osvežitev ploščadi med kulturnimi ustanovami, ki naj bi zaživela že prihodnjo pomlad. Podroben program bodo na JSKD pripravili s koordinacijskim odborom, ki ga je imenovalo ministrstvo za kulturo. Z novim projektom je JSKD, tako Teršar, ponovno izkazal pripravljenost pomagati slovenski kulturi pri soočenju z razvojnimi cilji, kar pa bo mogoče le ob podpori ministrstva za kulturo in ob sodelovanju vseh deležnikov. Center je skupaj s Tršarjem odprl minister za kulturo Uroš Grilc, ki je izrazil veselje, da je mala, a lepa samotna stavba dobila svoje mesto v krogu pomembnih kulturnih institucij. Kot je poudaril, so pred njo vsaj tri pomembne naloge: informiranje, povezovanje in oživljanje. GREMO V KINO La prima neve Italija 2012 Režija: Andrea .Segre Igrajo: Giuseppe Battiston, Anita Caprioli, Jean - Christophe Folly in Michele Marchel Ocena: ★★★★ Dani je priseljenec iz Toga. Najprej se je zatekel v Libijo, ko pa je tudi tam izbruhnila vojna se je z enim tolikih plovil skušal približati Italiji. Med begom pa je prišlo do najhujšega. Ladja je zgorela in njegova žena Leyla umrla kmalu zatem, med porodom. Njegov cilj je zdaj Pariz, v bližino Trenta, v Dolino Mochenov, pa se je zatekel je Dani po ženini smrti nikakor ne more imati rad, kot bi si želel. Ob vznožju hribov, ko se jesen preveša v zimo, temnopolti priseljenec pomaga priletnemu mizarju, ki je pred nedavnim v gorah izgubil sina in mora zdaj skrbeti za malega vnučka Mattea. Srečanje med Danijem in Michelejem je tako spoznanje med očetom, ki ne more več biti oče in sinčkom, ki mu je bilo otroštvo prezgodaj odvzeto. Še ena čisto mala zgodba postavljena na obronke italijanskega polotoka. Tako kot že v filmu Io sono Li (Ime mi je Li), ki ga je Segre postavil v Chiog-gio, je tudi najnovejše delo La prima neve (Prvi sneg), posnel v italijanski daljni provinci, v kraju Pergine pri Trentu. Posebnost še ene Segrejeve zgodbe, ki pripoveduje o priseljencih pa je prav v dejstvu, da ne govori o tem, kako so migrante sprejeli krajevni prebivalci, ampak o njih pripoveduje, kot da bi od vselej spadali v tisto realnost. Nihče se o njih ne sprašuje kako in kaj, spoštujejo jih za to, kar so. Andrea Segre je v zadnjih desetih letih eden vodilnih predstavnikov italijanskega dokumentarnega filma. Od vsega začetka se posveča predvsem problematiki migracij. Prvi sneg je njegov drugi igrani film. Prejšnji konec tedna je na festivalu v Annencyju, v Franciji, prejel nagrado občinstva in pomembno priznanje, Le Grand Prix. (Iga) / ITALIJA Četrtek, 17. oktobra 2013 1 1 javne finance - Kritične pripombe iz vrst političnih strank in družbenih sil Stabilizacijski zakon naletel na mlačen sprejem RIM - Osnutek stabilizacijskega zakona, ki ga je v torek sprejela vlada, je med političnimi in družbenimi silami naletel na mlačen in mestoma kar hladen sprejem. Tajnik Demokratske stranke Guglielmo Epifani je dejal, da ceni temeljno usmeritev finančnega manevra, a je poudaril, da je pričakoval pravičnejšo porazdelitev bremen, in napovedal, da se bo stranka zavzela za izboljšanje besedila med parlamentarno obravnavo. Berlusconijevo Ljudstvo svobode pa je razdvojeno. Tajnik Angelino Alfano, ki je sicer podpredsednik vlade, je z zadovoljstvom izpostavil, da stabilizacijski zakon po dolgih letih »ne bo segel v žepe davkoplačevalcev«, po drugi strani pa bo spodbudil gospodarsko rast ob spoštovanju zdravja javnih financ. Podobnega mnenja so drugi predstavniki »prov-ladne« struje v Berlusconijevi strani, povsem drugačne pa so ocene »jastrebov«. »Takšna stabilizacija Italijo lahko pokoplje,« je dejal Sandro Bondi. Sredinci Maria Montija so previdno izjavili, da bodo dokončno oceno izdelali, ko bodo zakonsko besedilo natančneje preučili. Odločno negativno stališče pa sta izrazili opozicijski stranki Severna liga ter Levica, ekologija in svoboda. »Zakonski osnutek mogoče stabilizira vlado, nikakor pa ne države,« je pripomnil Nichi Vendola. Predsednik zveze industrialcev Giorgio Squinzi je menil, da je vlada z osnutkom stabilizacijskega zakona sicer ubrala pravo smer, vendar je po njegovem bila s svojimi ukrepi premalo pogumna, tako da bo težko spodbudila gospodarsko rast, kot si nadeja. Še bolj kritični pa so sindikati, po oceni katerih vlada tvega, da »izgubi priložnost« gospodarskega okrevanja. Poleg tega pa sindikatom nikakor ne gre v račun, da bodo plače javnih uslužbencev za dodatno leto zamrznjene. Vodja sindikalne zveze Uil Luigi Angeletti je dejal, da je pripravljen na stavko. Premier Enrico Letta se včeraj ni oglašal, saj je odletel v Washington, kjer se bo danes srečal s predsednikom Barackom Oba-mo. Gospodarski minister Fabrizio Sacco-manni je opozoril, da so finančni trgi dobro sprejeli vladni osnutek. Razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi na drugotnem trgu je včeraj prvič po letu 2011 padla pod mejo 230 bazičnih točk. Voditelji sindikalnih zvez Cgil Susanna Camusso, Cisl Raffaele Bonanni in Uil Luigi Angeletti so kritični do vladnega osnutka arhiv rim - Na svečanosti v glavni sinagogi najvišji predstavniki oblasti Spomin na deportacijo rimskih Judov v senci afere Priebkejevega pogreba sicilija - Stekla operacija Mare nostrum Izredne razmere zaradi vala RIM - V deželi Sicilija, kamor sodi tudi otok Lampedusa, ki je bil nedavno prizorišče tragedije beguncev, so v torek razglasili izredne razmere. Razglasili so jih, da bi civilni zaščiti dali »maksimalno orodje« za soočenje z valom beguncev, je povedal predsednik deželne vlade Rosario Crocetta, ki je sicer izrazil pričakovanje, da se bo Evropska unija resneje soočila s to problematiko. V tej zvezi je Crocetta napovedal, da se bo 24. t. m. srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schultzem. Sicer pa so dan poprej osrednje italijanske oblasti za soočenje s prilivom beguncev s čolni v Sredozemlju sprožile operacijo »Mare nostrum« za okrepitev vojaških in humanitarnih kapacitet. Z operacijo »Mare nostrum« - tako se je Sredozemsko morje imenovalo v času rimskega imperija - želijo preprečiti še več smrti beguncev, potem ko je v tednu dni v dveh smrtonosnih brodolomih ladij umrlo skoraj 400 ljudi. Večinoma je šlo za begunce beguncev ■v Rosario Crocetta ansa reí iz držav Afriškega roga in Sirije. V okviru operacije so v italijanskih ozemeljskih vodah in izven njih namestili pet bojnih ladij, vključili pa so tudi brezpilotna letala in helikopterje ter visoko tehnološko razvite radarje. Italijanska vlada je ukrep uvedla kot začasno rešitev, dokler se o obsežnejših operacijah ne dogovori Evropska unija. Na obalah Italije in Malte je po podatkih Združenih narodov letos pristalo že okoli 32.000 prosilcev za azil, ki večinoma pridejo iz Libije. RIM - Včeraj je minilo 70 let, odkar so nacisti v Rimu polovili 1259 Judov. Nekaj dni potem so 1024 od teh v plombiranih železniških vagonih deportirali v uničevalno taborišče v Auschwitzu. Preživelo jih je 16. Tega dogodka so se včeraj spomnili na svečanosti v glavni sinagogi v Rimu. Med drugimi so se je udeležili predsednik republike Giorgio Napolitano, predsednik senata Piero Grasso, predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini ter številni drugi predstavniki državnih in krajevnih oblasti. V priložnostnem sporočilu rimski judovski skupnosti je papež Frančišek opozoril na trajno nevarnost izbruha rasizma in antisemitizma, ne glede na oblike, v katerih se pojavljata, ter zlasti mlade pozval, naj se ne pustijo zaslepiti od ideologij. Na svečanosti je odjeknila afera okrog nacističnega vojnega zločinca Eric-ha Priebkeja, ki je umrl minuli teden v starosti 100 let in katerega pogreb v kraju Al-bano Laziale so v torek odpovedali zaradi protestov krajevnega prebivalstva. Predsednik rimske judovske skupnosti Riccar-do Pacifici je v svojem nagovoru pohvalil protestnike in izrazil upanje, da Priebke-jevega imena ne bo več treba izgovarjati. Medtem so bili posmrtni ostanki nacističnega vojnega zločinca ves včerajšnji dan na vojaškem letališču Pratica di Mare. Rimski prefekt Giuseppe Pecoraro je dejal, da se Italija o Priebkejevi usodi pogovarja z Nemčijo. »Pričakujemo, da bo- Predsednik republike Giorgio Napolitano se pogovarja z Lellom Di Segnijem, enim izmed redkih rimskih Judov, ki so preživeli deportacijo iz leta 1943 ansa mo zadevo rešili v kratkem,« je za italijansko tiskovno agencijo Ansa dejal Pecoraro. »V zadnjih urah smo vzpostavili kontakt z Nemčijo. Nimam pristojnosti, da bi odločal o upepelitvi ali mestu pokopa, vendar poskušamo rešiti zadevo na najprimernejši način,« je še dodal. Nemčija je kasneje nakazala možnost, da bi Priebkeju omogočili pogreb v domači državi. Vendar pa bi moral biti grob v tem primeru neoznačen, da ne bi postal magnet za neonaciste, je opozoril notranji minister nemške zvezne države Brandenburg, v kateri se nahaja Priebkejev rojstni kraj Henningsdorf, Ralf Holzschuher. Holzschuher je sicer dejal, da bi raje videl, da bi bil pokojni nacist pokopan drugje. Brandenburški minister za pravosodje Volkmar Schöneburg pa se je zavzel za povrnitev zločinčevih posmrtnih ostankov v domovino. »To je naša zgodovina. Ne moremo se je znebiti v Italiji,« je opozoril. Tiskovni predstavnik nemške zvezne vlade Martin Schäfer je medtem v Berlinu dejal, da bodo imeli zadnjo besedo sorodniki. »A nobeno pravilo nemškim državljanom ne preprečuje pokopa tukaj,« je dodal. V ponedeljek so sicer oblasti v Henningsdorfu, ki leži 22 kilometrov severozahodno od Berlina, izključile možnost pokopa nacističnega zločinca na njihovih tleh. Glavni direktor RAI zagovarja Fazia RIM - Generalni direktor RAI Luigi Gubitosi zagovarja Fabia Fa-zia, voditelja popularne televizijske oddaje Che tempo che fa, pred napadi vodje poslanske skupine Ljudstva svobode Renata Brunette. Slednji se je v živo sprl s Fa-ziom, kateremu je očital, da zasluži precej več kot on. Nastala je ostra polemika, v katero se je glasno vpletel tudi vodja Gibanja 5 zvezd Beppe Grillo. Gubitosi je včeraj dejal, da pomenita Fazio in njegova oddaja dodano vrednost za javno radiotelevizijsko ustanovo. Odtegljaji za prispevke političnim strankam RIM - Kdor bo daroval denar političnim strankam, bo lahko deležen davčnih olajšav. Tako so se dogovorile stranke vladne večine, da bi premaknile z mrtve točke zakonski osnutek o novem načinu financiranja strank. Kdor bo daroval od 30 do 20 tisoč evrov, bo deležen odtegljaja v višini 37 odstotkov; kdor bo daroval od 20 tisoč do 70 tisoč evrov, pa odtegljaja v višini 26 odstotkov. Stranke, ki ne bodo podprle ženske prisotnosti na kandidatnih listah, pa bodo pri prispevkih oškodovane. Prvi občinski svet ■ | I*** V V v Lombardiji razpusčen zaradi mafije SEDRIANO - Na predlog notranjega ministra Angelina Alfana je vlada na svoji zadnji seji odredila razpustitev občinskega sveta v Sedrianu zaradi vpliva mafije. Občina Sedriano šteje kakih 11 tisoč prebivalcev in leži severno od Milana. Gre za prvo občino v Lombardiji, ki doživi takšen ukrep. Razpustitev njenega občinskega sveta je bila sicer pričakovana. Dosedanji župan Sedria-na Alfredo Celeste iz vrst Ljudstva svobode je že tri mesece v hišnem priporu pod obtožbo sodelovanja z N'drangheto, kot se imenuje kalabrijska veja organiziranega kriminala. V preiskavah je vpleten tudi nekdanji deželni odbornik Lombardije Mimmo Zambetti. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 30.459,69 € +40,37 SOD NAFTE (159 litrov) 110,63 $ +1,11 EVRO 1,3561$ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 16. 10. 15. 10. ameriški dolar 1,3561 1,3493 japonski jen 133,38 132,98 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,680 25,615 danska krona 7,4589 7,4588 britanski funt 0,84590 0,84635 madžarski forint 296,13 295,32 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7024 poljski zlot 4,1765 4,1811 romunski lev 4,4503 4,4515 švedska krona 8,8116 8,7617 švicarski frank 1,2341 1,2361 norveška kron 8,1365 8,1180 hrvaška kuna 7,6220 7,6188 ruski rubel 43,6995 43,5645 turška lira 2,6929 2,6828 avstralski dolar 1,4227 1,4167 braziljski real 2,9465 2,9480 kanadski dolar 1,4067 1,3975 kitajski juan 8,2725 8,2334 indijska rupija 83,8680 83,1440 južnoafriški rand 13,5110 13,4201 1 2 Četrtek, 17. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Na sodišču se bodo še ukvarjali z azbestom Začenja se drugi proces zaradi 30 delavcev tržič - Smrti zaradi azbesta Sodba stroga, pravična in pomemben precedens SIK: »Po številu žrtev tragedija presega celo morijo v Vajontu« S torkovo razsodbo se je na goriškem sodišču zaključil prvi »maksi« proces zaradi smrti delavcev, ki so vdihovali azbest v tržiški ladjedelnici. Zapisali smo »prvi«, ker se je drugi »maksi« proces začel jeseni lanskega leta in so zato nanj vezani postopki komaj v začetni fazi. Na drugem procesu je osumljencev nenamernega uboja in povzročitve telesnih poškodb 22; tudi v tem primeru gre za vodilne funkcionarje družbe Italcantieri, ki jim javni tožilci pripisujejo odgovornost za smrt 30 delavcev, zaposlenih v ladjedelnici od leta 1965 do leta 1985 in umrlih med letoma 2008 in 2010. Preiskovalno delo goriških javnih tožilcev pa se ne omejuje le na ta dva procesa; pred koncem leta naj bi se začel še en proces, saj sodnik za predhodne obravnave pravkar preverja štirideset prijav, od katerih jih je 35 vezanih na smrti delavcev iz ladjedelnice. Na javnem tožilstvu se zaključuje predhodna preiskovalna faza še za nekatere smrtne primere, saj so svojci nekaterih umrlih že prejeli obvestilo, da so preiskovalci zaključili svoje delo. Goriški javni tožilci se bodo sicer z azbestom ukvarjali tudi v prihodnjih letih, saj se bodo iz leta v leto na sodišču zbirale prijave smrti delavcev, ki so azbestu vdihova-li ne samo v ladjedelnici, pač pa tudi v drugih tržiških industrijskih obratih, v katerih so uporabljali azbest kot izolacijski material. Na goriškem sodišču je na leto vloženih med 60 in 70 prijav smrti delavcev zaradi vdihovanja azbesta, tak trend pa naj bi se nadaljeval še mnogo let. V register izpostavljenih azbestu goriškega zdravstvenega podjetja je vpisanih 1788 oseb, v celi deželi pa je skupno skoraj 9000 prošenj za vpis. Večinoma gre za delavce, ki so vsak dan delali v stiku z azbestom, veliko je tudi njihovih žen, ki so prišle v stik med pranjem oprašenih oblačil. Na Tržiškem je zgodba o azbestu prvič prišla v javnost leta 1980, ko je zdravnik tržiške bolnišnice Claudio Bianchi ugotovil, da je v Laškem število azbestnih bolnikov nadpovprečno visoko. Bianchi je takoj zahteval prepoved uporabe azbesta, vendar mu takrat ni nihče prisluhnil. Azbest so še naprej uporabljali v ladjedelnici, termoelektrarni in številnih drugih industrijskih obratih. Ker se bolezen razvije po inkubacijski dobi, ki je lahko dolga tudi štirideset let, gre pričakovati, da bodo bivši delavci umirali zaradi azbesta do leta 2020. V Tržiču v zadnjih letih letno povprečno umre okrog 30 bivših delavcev; lani so povprečje presegli, umrlo je 70 ljudi. Doslej je samo v tržiški občini umrlo 900 ljudi, do leta 2020 pa bodo nedvomno presegli prag tisočih žrtev. Med torkovo obravnavo so svojci umrlih nosili majice z zgovornim sporočilom bumbaca Med torkovim zaključkom prvega »maksi« procesa je sodnik Matteo Trotta poleg 13 obsodb na zaporno kazen prebral tudi 22 oprostilnih razsodb. Gre za upravitelje raznih podizvajalskih podjetij in odgovorne za varnost iz ladjedelnice. Med oproščenimi je tudi bivši pokrajinski odbornik Marino Visintin. »Goriško sodišče je v torek, 15. oktobra, doživelo skoraj gotovo najpomembnejši dan v svoji zgodovini in v zgodovini goriške pokrajine, njenih prebivalcev in še posebej delavcev trži-ške ladjedelnice. Razsodba sodnika Mattea Trotte je po mnenju izvedencev, sorodnikov žrtev in predstavnikov oblasti stroga, a pravična. Strokovno in pikolovsko je razdelil odgovornosti in posamezne primere, ki so bili predmet dolge sodne obravnave, ter dokazal resnost in angažiranost sodstva,« poudarjajo iz deželnega tajništva Italijanskih in slovenskih komunistov in opozarjajo, da je spričo tragedije azbesta v tržiški ladjedelnici, ki po obsegu in številu žrtev presega celo morijo v Vajontu izpred 70 let, goriško sodstvo ponovno poudarilo pomembna načela, in sicer, »da je vsako človeško, torej delavsko življenje, treba zaščititi in da mora delodajalec storiti vse, kar je tehnično mogoče, da se izogne boleznim in nesrečam na delu. Da ima pravica delavcev do zdravja prednost pred gospodarskim razvojem in potrebami proizvodnje. In končno, da mora biti kaznovan, kdor ne spoštuje teh pravic.« Deželno tajništvo Italijanskih in slovenskih komunistov zato ceni goriško razsodbo in hkrati izraža solidarnost in bližino vsem žrtvam azbesta. Zadovoljstvo izraža tudi deželni predsednik zveze izpostavljenih azbestu Aurelio Pischianz: »To je precedens, ki bo skrajšal trajanje podobnih sodnih postopkov in bo prispeval k uspešnejšemu zagotavljanju pravic obolelih.« goriška Za jutrišnji dan oklicana stavka baznih sindikatov Bazni sindikati USI-AIT, CIB Uni-cobas, CUB, Cobas in USB so za jutrišnji dan oklicali splošno stavko javnega in zasebnega sektorja. Delovanje občinskih uradov in javnih služb bo zato jutri oteženo, ponekod pa povsem ohromljeno. V ma-tičnemm uradu goriške in tržiške občine bodo poslovali le za registracijo rojstev oz. smrti; zagotovljeno je delovanje pogrebne službe, kar zadeva opravljanje pogrebov. Redarji bodo opravljali le nekatere od nujnih nalog; redno bo posloval operativni center, tudi socialne službe bodo redno dostavljale obede na dom ostarelim in mladoletnim. Ne glede na stavko bo ves dan v stanju pripravljenosti dežurna ekipa cestnih služb, v primeru urgenc pa bodo seveda posredovali tudi mestni redarji. Do težav bo kljub splošni obveznosti o zagotavljanju osnovnih storitev seveda lahko prišlo tudi v manjših občinah. Za informacije o delovanju vrtcev in jasli z goriške občine svetujejo vsem staršem, naj se pozanimajo neposredno pri učnem osebju. Iz sindikata USB pojasnjuje, da stavkajo za obnovo delovnih pogodb, za povišanje plač in pokojnin, za skrajšanje delovnega urnika. Stavko so oklicali tudi, da bi opozorili na potrebe šolskega sektorja, na težave državnih podjetij in na rastočo stopnjo brezposelnosti po vsej državi. Sindikat USB si prizadeva, da bi otroci priseljencev pridobili italijansko državljanstvo takoj po rojstvu in da bi bile zaščitene pravice azilantov in migrantov. tržič - Načrt za preureditev nevarnega križišča v Bistrinji je izdelan Pakt ovira gradnjo krožišča Pokrajinska uprava ima že zagotovljena vsa potrebna finančna sredstva, vendar jih zaenkrat ne more uporabiti Vse je pripravljeno za začetek preurejanja nevarnega križišča pri Bistrinji, vendar se gradnja novega kro-žišča na cesti, ki povezuje Tržič z Gradežem, ne more začeti zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti. »Komaj bodo sprostili finančna sredstva, ki so že zagotovljena, bomo začeli z delom,« zagotavlja pokrajinska od-bornica za javna dela Donatella Gironcoli in pojasnjuje, da so speljali do konca načrtovanje krožišča, ki bo vredno dva milijona evrov, zaradi česar zdaj čakajo le na odločitev državne vlade, ki pripravlja nov finančni manever. Z gradnjo krožišča se bo zaključil niz posegov, ki so jih opravili na pokrajinski cesti št. 19 Tržič-Gradež, da bi povečali njeno varnost. Novo krožišče so uredili pri cerkvi v rajonu Marcelliana, pri Škocjanu so zgradili nov izvoz, med ronškim letališčem in krajem Villa Luisa pa novo povezovalno cesto. Ko bo zgrajeno še krožišče med ulicama Brasizza in Molinat v Bi- strinji, bo preurejanje pomembne prometnice zaključeno, tako da se bo veliko lažje zapeljati iz Gradeža do Ronk, Štarancana, Tržiča, San Piera in Škocjana. Načrt za gradnjo novega krožišča predvideva tudi ureditev 1695 metrov ceste med Tržičem in začetkom nove povezovalne ceste, ki vodi proti ronškemu letališču. Cesta je zdaj široka 7,5 metra, po prenovi pa bo v širino merila 10,5 metra. Da pakt stabilnosti povzroča nemalo preglavic krajevnim upraviteljem, opozarja tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta: »V teh pogojih ne uspemo načrtovati dela. Upam, da nam bo omogočeno, da čim prej speljemo do konca vsaj obnovitveni poseg na zavodu Pertini v Ulici Boito v Tržiču, saj so dijaki razpršeni po raznih šolskih poslopjih. Glede finančnega stanja pa se skušam potolažiti z dejstvom, da smo doslej odplačali vsa podjetja, ki so svoje delo že opravila.« Križišče pri Bistrinji bonaventura goriška - Za primarne volitve Demokratske stranke Kampanja stopa v živo V goriški pokrajini so že ustanovili krožke v podporo kandidatur Giannija Cuperla, Mattea Renzija in Giuseppeja Civatija Volilna kampanja v vidiku strankarskih primarnih volitev Demokratske stranke je stopila v živo tudi na Goriškem. Krajevni predstavniki stranke so doslej že izpeljali nekaj srečanj v podporo treh tajniških kandidatov, in sicer Giannija Cuperla, Mat-tea Renzija in Giuseppeja Civatija. »Verjamemo v prenovljeno Demokratsko stranko, ki kljub vsem dosedanjim napakam predstavlja edino upanje za Italijo,« poudarjajo podporniki Giannija Cuperla, ki so se prejšnji teden zbrali na javnem srečanju v Gradišču. Da je Cuperlejeva kandidatura najboljša, je poudaril po- krajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco. Cuperla sta podprla tudi poslanca Giorgio Brandolin in Gianna Malisani, uvodoma pa so na srečanju spregovorili še Marco Za-nolla, Giovanni Barbo in Federico Pit-toni. Goriški odbor so ustanovili tudi podporniki Giuseppeja Civatija, ki prirejajo javno srečanje danes ob 18. uri v ljudskem domu v Gradišču. Ci-vatija, ki si prizadeva za stranko brez personalizmov, sta na državni ravni podprla ekologistka Laura Puppato in bivši javni tožilec Felice Casson, na deželni ravni pa deželna svetnika Vin-cenzo Martines in Silvana Cremasc- hi. Koordinator Civatijevega odbora iz goriške pokrajine je mladi Goričan Marco Rossi. Koordinator odborov iz goriške pokrajine, ki podpirajo kandidaturo Mattea Renzija za tajnika Demokratske stranke, je bivši deželni svetnik Franco Brussa. Prejšnji teden so se Renzijevi podporniki zbrali v Palma-novi, kjer je s svojim nagovorov še največ aplavzov požel tržiški podjetnik Alessandro Vescovini, lastnik tovarne SBE. Brussa napoveduje, da se bodo v prihodnjih dneh sestali člani raznih Renzijevih krožkov iz cele dežele in bodo zastavili delo za nadaljnji potek volilne kampanje, saj želijo svoje sporočilo ponesti med čim več ljudi. Pred primarnimi volitvami se bodo med 7. in 17. novembrom po vsej državi sestali občinski krožki Demokratske stranke. Na zasedanjih posameznih krožkov bodo izvolili delegate za pokrajinske zbore, ki bodo 18. in 20. novembra. Na pokrajinski zborih bodo nato izvolili delegate za državni zbor, ki bo 24. novembra, in bo predstavljal uvod v primarne volitve, ki bodo v nedeljo, 8. decembra. Na primarnih volitvah bodo svoj glas lahko oddali prav vsi državljani in ne le člani Demokratske stranke. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 17. oktobra 2013 1 3 gorica - Solidarnostni koncert za zbiranje prispevkov Slepi potrebujejo pomoč, zaradi krčenja sredstev je njihov sedež ogrožen Irena Gulin bumbaca Združenje slepih in slabovidnih iz goriške pokrajine potrebuje pomoč, saj zaradi krčenja javnih prispevkov nima zadostnih sredstev za vzdrževanje svojega goriškega urada. »Podobno kot večina sorodnih organizacij in krožkov se tudi mi ubadamo z veliko finančno stisko. Če nam država, dežela in pokrajina znižajo prispevke, nam ostanejo kot edini dohodek le članarine, s katerimi pa ne uspemo kriti vseh svojih stroškov. Zato smo se odločili za organizacijo solidarnostnega večera, med katerim bomo s prepletanjem glasbe in kulture nabirali sredstva za našo organizacijo,« pojasnjuje Irena Gulin, goriška Slovenka, ki je od leta 2011 predsednica združenja slepih in slabovidnih iz goriške pokra- jine. Solidarnostni večer bo danes ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo nastopili skupina Pleiadi, Free Boys, zbor Sant'Ignazio in folklorna skupina iz Ločnika. »Nižanje prispevkov se nadaljuje že nekaj let; nekatere ustanove nam sploh ne pomagajo več. Vsako leto pa imamo redne stroške za delovanje; v našem uradu je zaposlena ena uradnica, ki tvega izgubo delovnega mesta, če ne bomo uspeli zbrati zadostne vsot denarja za kritje vseh stroškov. Brez nje in urada pa bi naše združenje dejansko ne obstajalo. Naši člani - predvsem starejši - bi ostali sami. Kdo bi jim pomagal pri pripravi dokumentacije za preglede, pri vsej zdravstveni asistenci?« Irena Gulin opozarja, da imajo med člani tu- di nekaj otrok, ki jim v uradu pomagajo pri vseh šolskih zadevah, saj potrebujejo specifično pomoč. Sedež združenja v Ulici Bellini v Gorici je za slepe postal tudi kraj srečevanja; v uradu je slepim in slabovidnim vedno na razpolago oseba, ki jih pozna, ki je seznanjena z njihovimi specifičnimi težavami, ki že vnaprej ve, kakšno obliko pomoči potrebujejo. »Najbolj zaskrbljeni so seveda naši starejši člani, za katere je sedež združenja pomembna referenčna točka. Brez njega bi se počutili kot izgubljeni, saj kdo bi jim pomagal, potem ko zanje država sploh ne poskrbi, kot bi morala,« poudarja Irena Gulin in pojasnjuje, da ima združenje slepih in slabovidnih iz goriške pokrajine 150 članom, svojo pomoč pa zagotavlja še drugim 50 osebam. (dr) nova gorica - Na Goriškem najvišja obolevnost za rakom dojk Preventiva pomanjkljiva »Diagnoza je zame pomenila šok,« se leta 2004 spominja Damjana Sušanj. Tedaj si je na prsih odkrila rakasto tvorbo. Z operacijo so ji odstranili celotno dojko, kasneje še jajčnike. V letu 2010 so se ji metastaze pojavile še na jetrih ... Operacija ni bila mogoča, zato je bila ponovno podvržena kemoterapiji, hormonskemu zdravljenju . »Pa sem še vedno tu! S tem živim naprej ...,« ostaja optimistična gospa, ki je zelo aktivna tudi v Goriškem društvu za boj proti raku. Prav odnos bolnika do bolezni in pa celostna obravnava obolelega sta zelo pomembna faktorja pri zdravljenju rakavih obolenj, so med drugim opozorili na včerajšnjem strokovnem simpoziju o raku dojke v Novi Gorici. Prav rak dojk je pri ženskah najpogostejša vrsta raka. V Sloveniji jih letno zboli okrog 1.100, umre okrog 400. »Smo se pa že uspeli pridružiti razvitim državam po tem, da umrljivost tudi pri nas pada,« dodaja Tanja Čufer iz Klinike Golnik. V primerjavi s Slovenijo je incidenca raka dojk pri ženskah na Goriškem že vrsto let visoka, a je kljub temu preventivna dejavnost pomanjkljiva. »Na Goriškem je 15 do 20 odstotkov več raka na dojkah kot drugod po Sloveniji. Trend sicer ne kaže premikanja navzgor, že nekaj let niha in upam, da se bomo tukaj ustavili ter z vsemi aktivnostmi le uspeli to veliko breme na Goriškem omiliti in zmanjšati,« se nadeja Marko Vudrag, direktor novogoriškega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je tudi predsednik Goriškega društva za boj proti raku. Vzroke za tako visoko stopnjo obolevnosti na Goriškem je težko izpostaviti, pravi: »Morda je tukaj tudi genski faktor močnejši kot drugod. A za potrditev tega bi morali opraviti antropološke študije, ki bi dale odgovor na vprašanje ali se ta populacija razlikuje od matične slovenske. Možno pa je tudi to - Goriška Kras in Istra sta bila v zgodovini izpostavljena visoki stopnji mešanja prebivalstva ...« Poleg genskega faktorja na pojavnost raka dojk vpliva tudi staranje populacije, način življenja, debelost, menopavza . V Sloveniji so prisotni trije presejalni Nataša Fikfak k.m. Marko Vudrag k.m. programi, s katerimi se odkrivajo pred-rakave in začetne rakave spremembe: s programom Svit odkrivajo raka debelega črevesja in danke, program Zora je namenjen odkrivanju raka na materničnem vratu, ter Dora, presejalni program za rak dojk. Dora zaenkrat poteka le v ljubljanski in mariborski regiji, v goriški pa ne, čeprav je tukaj obolevnost najbolj pogosta. »Dora je strokovno, organizacijsko in logistično zelo zahteven program. Goriška sicer ima dobre aparate in dobre strokovnjake. Da ni implementiran na Goriškem, je več razlogov: morda so tako politični kot finančni ...,« se sprašuje Vudrag, ki je prepričan, da je treba v zvezi s tem osveščati tako politike kot mnenjske voditelje. V ta namen bo 23. oktobra podpisana svečana zaveza vseh lokalnih javnih odločevalcev, da bodo s skupnimi močmi prispevali, da se lahko program Dora vpelje in izvaja tudi na Goriškem. Je pa za rakave bolnike in bolnice na Goriškem že nekaj časa dobra novica to, da tudi v šempetrski bolnišnici enkrat tedensko deluje onkološka ambulanta, kjer na teden pregledajo od 15 do 35 bolnic. »Incidenca raka dojke na Goriškem celo nekoliko pada in to iz razloga, da imamo tu že trideset let zelo dobro zgodnjo diagnostiko, kar je bistvena prednost pred ostalimi regijami v Sloveniji. Večje število obravnavanih bolnic je pa posledica priliva iz drugih regij, ki prihajajo tako na diagnostiko kot na zdravljenje,« pa pojasnjuje Nataša Fikfak, članica ekipe za kemoterapijo v šempetrski bolnišnici. Od 1. januarja 2009 tam izvajajo vse dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo, hormonsko in biološko terapijo, torej bolnicam za to obliko zdravljenja ni treba več v Ljubljano. »Razen če morajo na obsevanje ali pa če morajo prejeti takšna zdravila, kakršnih v naši bolnišnici še ni. Vedno več je bolnic, ki potrebujejo bolj sofisticirana zdravljenja zaradi ponovitve bolezni ali značilnosti raka, ki je drugačen kot običajen. S timom se trudimo, da bi čim bolj sledili trendom v svetu in prinesli nova zdravila k nam,« zaključuje Fikfakova. Katja Munih tržič - Združenje ANDOS Spomin na Alenko Pahor navdihuje dobre ljudi Po njej bodo poimenovali podporno skupino za ženske, operirane na dojkah Tržiška sekcija združenja ANDOS, v katerem se zbirajo ženske, ki so se zaradi rakastega obolenja podvrgle kirurškemu posegu na dojkah, se bo ob prvi obletnici smrti spomnila Alenke Pahor. Po pokojni članici, ki jo močno pogrešajo, bodo poimenovali podporno skupino, ki skrbi za ženske, operirane na dojkah, in ki je bila ustanovljena leta 2008 tudi po Alenkini zaslugi. Spominska svečanost s poimenovanjem bo v torek, 22. oktobra, ob 18.30 na sedežu združenja ANDOS, v prvem nadstropju tržiške bolnišnice San Polo. Alenka Pahor je bila rojena leta 1968 v Tržiču v zavedni slovenski družini. Vrtec je obiskovala v Devinu, nato osnovno šolo v Doberdobu, nižjo srednjo šolo in nazadnje državni poklicni zavod Ivan Cankar pa v Gorici. Po dokončanem študiju se je najprej zaposlila v družinskem podjetju, nakar v ronški podružnici Za- Alenka Pahor družne banke Doberdob in Sovodnje. V zakon z možem Luco je stopila na Kraški ohceti leta 1999. Iz objema najdražjih jo je odtrgal rak, ko je imela samo 44 let. Spomin na njen pogum in na njen boj proti bolezni tudi danes navdihuje dobre ljudi in zlasti tržiško sekcijo ANDOS. tržič - A2A »Premoga že preveč« Odbor išče zavezništvo z občinami »Številni občinski svetniki so se že odzvali našemu vabilu. Na jutrišnjem shodu nas bo veliko, saj se vedno več ljudi zaveda, da smo v Tržiču sežgali že dovolj premoga.« Člani posoškega odbora No carbone so prepričani, da stališče proti sežiganju premoga v tržiški termoelektrarni podjetja A2A bi morale zavzeti vse sosednje občine. Zato so občinskim svetnikom iz Tržiča, Ronk, Šta-rancana, Gradeža, Doberdoba, Foljana-Re-dipulje, Škocjana in Devina-Nabrežine poslali osnutek resolucije, s katero naj bi se posamezne občine izrekle proti premogu. Da bi pojasnili svoja stališča, prireja odbor No carbone javno srečanje jutri ob 17.30 v baru Deo na Drevoredu San Marco v Tržiču. »Resolucijo proti sežiganju premoga bi morali odobriti v vseh občinah trži-škega mestnega okrožja. Posamezne občinske svetnike pozivamo, naj vsebino našega osnutka resolucije prilagodijo svojim realnostim in naj se zavzamejo za podporo čim večjega števila ljudi,« pravijo v odboru No carbone in dodajajo, da je treba v javnosti spregovoriti o številnih nedoslednostih in nejasnostih, ki so vezane na načrt o obnovi tržiške termoelektrarne. Po njihovem mnenju je sežiganje premoga iz okoljskega in zdravstvenega vidika nedopustno, saj povzroča visoko stopnjo strupenih emisij, ki se jih je na Tržiškem v preko štiridesetih letih nabralo že dovolj. gorica - Protestna mobilizacija na zavodu INPS Dvanajst zaposlenih na prepihu uradi zaprti zaradi zborovanja Obvestilo na vhodnih vratih zavoda Goriški sedež pokojninskega zavoda INPS tvega krčenje zaposlenega osebja. Delovno mesto naj bi izgubilo dvanajst uslužbencev, saj tako predvideva načrt za reorganizacijo celotnega zavoda, ki mu sindikati ostro nasprotujejo. Enotno sindikalno predstavništvo je včeraj sklicalo zborovanje, zaradi katerega sta bila zaprta oba sedeža zavoda v goriški pokrajini, to se pravi v Gorici in Tržiču. Sindikalisti opozarjajo, da je zavod prekinil nadomeščanje upokojenih uslužbencev z novimi; ravno tako prekinjeno je tudi obnavljanje delovnih pogodb. V prihodnje naj ne bi potrdili pogodb zaposlenim na določen čas in pre- kernim delavcem. Zaradi vseh omenjenih ukrepov naj bi bil goriški urad ob dvanajst delovnih mest, kar je po besedah sindikatov zelo veliko, še zlasti upoštevajoč splošno gospodarsko krizo. Po podatkih sindikalnih organizacij se je včerajšnjega zborovanja udeležilo devetdeset odstotkov zaposlenih, kar nedvomno dokazuje, da so uslužbenci izredno zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo in nad samim delovanjem zavoda. Sindikalni predstavniki so že napovedali nove pobude, s katerimi želijo opozoriti na stisko zaposlenih. Za jutrišnji dan je že itak napovedana stavka baznih sindikatov, mobilizacija pa naj bi se nadaljevala tudi v ponedeljek. 1 4 Četrtek, 17. oktobra 2013 GORISKI PROSTOR gorica - Napovedujejo slovenski prevod V« v • ■ •• • priročni knjigi vojno dogajanje in duša Sabotina Izšel je priročni vodnik na stotride-setih straneh, ki je v celoti posvečen Sabo-tinu. Krstno so ga predstavili v torek v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju. Knjiga z naslovom »Itinerari segreti della Grande Guerra nel Goriziano - L'anima del Sabotino« je izšla pri videmski založbi Gaspari in se vsebinsko navezuje na obeleževanje skorajšnje stoletnice začetka prve svetovne vojne. Avtorji so upokojeni podčastnik Walther Olmi, ki je bil od leta 1971 dalje poveljnik v italijanski vojašnici na Sabotinu, Mario Muto, predsednik goriškega centra za arheološke in zgodovinske raziskave ter pobudnik ureditve muzeja v opuščeni italijanski vojašnici na Sabotinu, in publicist Gianluca Badoglio, vnuk italijanskega maršala Pietra Badoglia. Knjiga ponuja bralcu vpogled v vsa zgodovinska obdobja, ki so v obliki različnih spomenikov izpričana na Sabotinu; največji poudarek je seveda namenjen prvi svetovni vojni. Poleg tega so v vodniku zaobjete tudi sabotinska geologija, flora in favna. Podpredsednica pokrajine Mara Čer-nic je med torkovo predstavitvijo uvodo- . ■ Vodnik (levo) in vrh Sabotina ma povedala, da je pokrajinska uprava izkoristila obletnico vojne za promocijo zgodovinskega turizma na Goriškem. »S sodelovanjem vseh lokalnih akterjev želimo oblikovati privlačno in raznoliko turistično ponudbo, ki bo promovirala celoten goriški teritorij,« je poudarila. Gianluca Badoglio je spregovoril o svojem dedu in se posebej osredotočil na 6. soško bitko, po kateri so italijanske čete avgusta 1916 prikorakale v Gorico. »Kljub kasnejšemu polomu v Kobaridu je ravno na Sabotinu moj ded doživel svoj prvi uspeh kot vojskovodja,« je zatrdil Badoglio in po- jasnil, da se je takratni italijanski poveljnik po briljantni in hitri vojaški karieri lotil izredno poglobljenih topografskih študij hriba z namenom, da bi organiziral uspešno ofenzivo in sovražniku zadal čim hujši udarec. Na predstavitvi je beseda tekla tudi o dogajanju na Sabotinu po razmejitvi. Upokojeni podčastnik Olmi je s serijo anekdot potrdil, da je imela na videz nepropustna meja tam človeški značaj: »Vrsto let pred Osimskim sporazumom in nato po njem smo mejno črto na gori sistematično patruljirali. Z graničarji na nasprotni strani pa smo le izmenjali kako besedo, zavi- tek cigaret ali steklenico piva.« Publikacijo odlikujejo številni fotografski posnetki s fronte iz arhiva Pietra Ba-doglia. Kljub temu da pri posameznih poglavjih ne navaja bibliografskih virov, je pregledna in vabi k branju, nedvomno pa sodi v nahrbtnik, ko se bomo odpravljali na Sabotin. Na torkovi predstavitvi, ki je žal bila skromno obiskana in se je je med drugimi udeležil Lovrenc Persoglia, predsednik združenja Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, smo tudi slišali, da namerava založnik v kratkem izdati slovenski prevod vodnika. (VaS) -/ Vojašnica kraj nasilja Forum za Gorico v sodelovanju z goriško sekcijo VZPI-ANPI prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ulici Ascoli 10/A v Gorici predstavitev knjige Irene Bolzon »Repressione antipartigiana in Friuli - La Caserma "Piave" di Palmanova e i processi del dopoguerra«. Kasarna je bila kraj velikega nasilja nad pripadniki odporniškega gibanja, v njej danes načrtujejo muzej odporništva. Ob avtorici bosta na to temo spregovorili zgodovinarki Anna Di Gianantonio in Alessandra Kersevan. Joško Sirk v »Dobri ideji« Na prvem programu TV Slovenija bo nocoj ob 21.30 oddaja »Dobra ideja«, ki izpostavlja resnične zgodbe uspešnih podjetnikov. V oddaji bo nastopil Joško Sirk iz Subide, učitelj in vzornik mnogih slovenskih gostincev. V Brdih Jenkova nagrada Na sedežu umetniške ambasade Republike Poljske v Medani bodo danes ob 18. uri podelili Jenkovo nagrado. Gre za nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. (km) Fizika v observatoriju V astronomskem observatoriju pri Fari bosta nocoj od 20.30 dalje konferenci o črnih luknjah in elementarnih delcih. Na vsem razumljiv način bosta predavala mlada fizika Camilla Santoli in Stefano Maurizio. gorica - Združenje G. Mazzini ENDAS v galeriji Ars Barvne prisotnosti Večina razstavljavcev se je likovni umetnosti približala v tretjem življenjskem obdobju Do 28. oktobra bo v galeriji Ars na goriškem Travniku, nad Katoliško knjigarno, na ogled razstava likovnih del triindvajsetih članov kulturnega združenja G. Mazzini ENDAS iz Tržiča. V glavnem gre za ustvarjalce, ki so se likovni umetnosti približali v svojem tretjem življenjskem obdobju in se kar pogosto pojavljajo na skupinskih razstavah po deželi FJK, pa tudi v Sloveniji. Pomembno in hvalevredno je njihovo sodelovanje s sorodnimi sredinami iz Goriških Brd ter iz Deskel in Kanala. V galeriji Ars razstavljajo že drugič, tokrat pod naslovom »Barvne prisotnosti«. Dobro obiskanega odprtja razstave se je v minulem tednu udeležila tudi prefekti-nja Maria Augusta Marrosu, ki je običajna gostja na kulturnih prireditvah v mestu. O avtorjih, ki se predstavljajo z deli v različnih likovnih tehnikah in različnega navdiha, sta spregovorila Jurij Paljk v slovenskem jeziku, Maria Grazia Persolja pa v italijanščini. Raz- Dobro obiskano odprtje razstave v goriški galeriji stavljavci so Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Adi-na Benedetti, Adriano Boscarol, Edes Frat-talone, Tiziana Millo, Emilja Mask, Giorgio Gallottini, Paolo Davanzo, David Cej, Maria Angela Davi, Flavia Delise, Graziella Miniussi, GianfTanca Salateo, Taddeo Sedmak, M.Gra-zia Persolja, Armando Pizzignach, Rino Rizzuto, Fiorella Sponton, Luisa Schleindler, Valdiero Vecchiet, Roberto Zanin in Anita Zuberti. Njihova dela so na ogled do 28. oktobra po urniku knjigarne. (vip) gorica - Na pobudo »prijateljev vesele umetnosti« Zjutraj ne več rosno mlada kolesa, zvečer znaki in barve Erikine duše Društvo t.i. prijateljev vesele umetnosti (»Amici dell'arte felice«), ki ima svoj sedež v kavarni HiC pri pevmskem mostu, je delavno in ustvarjalno. Komaj se je zaključila odmevna razstava lesenih ptičev in drugih gozdnih živali, ki jih je izdelal Giorgio Burgnich, že so pripravljeni na odprtje nove razstave. Stene kavarne bodo tokrat krasila likovna dela mlade goriške avtorice Erike Sosol. Slikarka samoukinja o sebi pravi, da je »z očmi kradla znanje svojih profesorjev risanja«, željo po risanju je imela že od mladih nog, zlasti pa še željo, da bi postala restavratorka zidnih poslikav in umetniških del. Zato se je odpravljala na večdnevna potovanja v Firence, Rim, Assisi in v druga umetniška mesta, kjer je občudovala umetnine mojstrov iz preteklosti. Erika Sosol je že razstavljala v Tržiču, Ron-kah, Gradežu, Foljanu in Gorici. Svoje risbe - domače živali so na njih pogost motiv - rada opremlja z verzi, ki jih sama spiše. Odprtje njene razstave z naslovom »Znaki in barve duše« bo v soboto, 19. oktobra, ob 18.30. Ravno tako v soboto, vendar v dopoldanskem času, bo pred kavarno HiC start netekmovalnega kolesarjenja po mestu in okolici. Pobudo so sicer nameravali izpeljati že prejšnjo soboto, a so jo zaradi dežja odložili. Tokratno kolesarjenje bo prav posebno in bo imelo pridih preteklega časa, saj so zaželena kolesa, ki niso več ro- sno mlada. Potekalo bo pod naslovom »S kolesom po poteh naših dedkov«. Nekatera ne več rosno mlada kolesa smo videli že minulo soboto, ko so se kljub dežju na startnem mestu zglasili nekateri »neustrašni« kolesarji na biciklih svojih dedkov in babic ali pa iz svojega otroštva. Gre na primer za kolesa znamk Wander, Bianc-hi, Willer, Bottecchia ..., ki so izginila s tržišča. Prireditelji vabijo kolesarje, naj imajo na sebi oblačila, ki so usklajena s časom izdelave kolesa. Start izpred kavarne HiC bo v soboto, 19. oktobra, ob 10. uri. Med potjo bodo kolesarji obiskali znane gostinske lokale, cilj pa bo okrog 13.30 na dvorišču doma Andrej Paglavec v Podgori. Tam bo zaključna družabnost s prigrizkom. (vip) gorica - Gosta v Kulturnem domu S težavami so seznanili dva deželna odbornika Odnosi s prejšnjo deželno vlado niso bili »zgledni«, kaj pa s sedanjo? Igor Komel (z leve), odbornika Gianni Torrenti in Sara Vito, Daniela Ciac Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je pred dnevi prvič uradno obiskal Kulturni dom v Gorici. Spremljala ga je odbornica za okolje, energetiko in pogozdovanje Sara Vito s sodelavko Danielo Ciac. Predsednik Kulturnega doma, Igor Komel, ki je ob sebi imel člane upravnega odbora, je gostoma iz deželne vlade predstavil široko paleto kulturnih in športnih dejavnosti, ki redno potekajo v tamkajšnjih prostorih. Posebej je izpostavil, da splošna gospodarska kriza, ki ne prizanaša nikomur, sili kulturne ustanove, da temeljito razmislijo o svoji vlogi z ozirom na vse hujše finančne reze. »Z obiskanostjo Kulturnega doma - tako slovenskih kakor tudi italijanskih in furlanskih dogodkov - smo lahko zadovoljni,« je povedal Komel: »Iz tega izhaja, da v težkih časih, kakršnim smo danes priča, kultura privlačuje in povezuje ljudi. Na takšen način odigrava nenadomestljivo družbeno vlogo.« Predmet pogovora so seveda bi- li tudi odnosi med Kulturnim domom in upravo dežele Furlanije-Julijske krajine. V prejšnjem mandatu, ko je bila na vladi desnosredinska politična garnitura in je kulturni resor vodil odbornik Elio De Anna, odnosi niso bili »zgledni«, so ocenili, Komel pa je k temu dodal, da so bili »pod elegantnim minimumom«. V nadaljevanju je beseda tekla o še drugih perečih vprašanjih, ki bremenijo delovanje Kulturnega doma, kot na primer redno vzdrževanje prostorov in njihovo prilagajanje novim zakonskim predpisom. Gostitelj je seveda omenil paradne konje Kulturnega doma -glasbeni festival Across the Border, festival komičnega gledališča Komigo, Pesmi ob meji ... -, ki so globoko vrašče-ni v goriško kulturno okolje. Odbornik Torrenti se je ob slovesu pohvalno izrazil o poslanstvu slovenskega hrama kulture, ki s svojim doprinosom plemeniti mestno, čez-mejno in nasploh deželno kulturno sceno, je še dejal. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. oktobra 2013 15 Jubilanta na dan poroke SOVODNJE Helena Kuzmin in Ivo Peteani »diamantna« V Škrljah bo danes veselo. Diamantno poroko praznujeta Helena Kuzmin in Ivo Peteani, ki sta se vzela ravno na današnji dan pred šestdesetimi leti. Oba sta rojena v So-vodnjah - Helena 2. oktobra 1927 v Potoku, Ivo pa 23. novembra 1922 v Škrljah. Helena se je že v mladih letih za šiviljo izučila v Štandrežu, med drugo svetovno vojno je vstopila v partizanske vrste in bila kurirka. Tudi Ivo se je zaposlil še kot mladenič, in sicer v tržiški ladjedelnici, nakar je bil vpoklican v vojsko. Med vojno je bil v mornarici, po vojni pa se je kot obhod-nik in redar zaposlil na komaj ustanovljeni sovodenjski občini; tam je služboval do upokojitve leta 1985. Leta 1954, 1960 in 1962 so ju osrečila rojstva hčere Dolores ter sinov Maurizia in Valterja. Helena se je zaposlila v rubijski tovarni, a jo je morala zaradi zdravja zapustiti. Ivo pa se je kot borec vključil v vaško sekcijo VZPI-ANPI; več let je bil podpredsednik Društva slovenskih upokojencev za Goriško in sodeloval je pri sovodenjskem balinarskem odseku. Njunega jubileja se danes veselijo hči Dolores ter sinova Maurizio in Valter z družinami. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. 25. oktobra poteka predprodaja abonmajev in vstopnic v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici ob ponedeljkih, torkih in četrtkih 10.00-12.00, 15.00-16.30, ob sredah 10.00-12.00, 16.30-19.00 in ob petkih 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: danes, 17. oktobra, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V DVORANI BERGAMAS v Gradišču bo v soboto, 19. oktobra, ob 20.45 gledališka skupina Terzo Teatro predstavila predstavo »Sogno di una not-te di mezza estate« Williama Shake-speareja, ki jo je preoblikoval in reži-ral Luca Ferri. À Gledališče U Kino 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 18. oktobra, ob 20.30 »Uomi-ni sull'orlo di una crisi di nervi« (R. Galli in A. Capone), nastopa gledališka skupina Estravagario Teatro iz Verone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 20. oktobra ob 17. uri komedija »Mandragola« (Nicolo Macchiavelli), nastopa KD Kontrada -Kanal, v režiji Blaža Valiča; 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja « (Fran Saleški Finžgar), nastopa KUD Polzela, v režiji Matjaža Jer-šič; 17. novembra ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček...« (John Chapman -Ray Cooney), nastopa DPD Svoboda -Loška Dolina, v režiji Boruta Zakovška; 8. decembra ob 18. uri komedija »Lah-kokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog, v režiji Jožeta Valen-tiča; 25. januarja 2014, ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Militarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hro-vata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 26. oktobra »Il grande viaggio«, 16. novembra »Piccolo passo«, 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gio-co del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; do DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 18.00 »Uomini contro« (vstop prost). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Gloria«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Escape Plan - Fuga dall'inferno«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Co-se nostre - malavita«. Dvorana 4: 17.30 - 22.00 »Aspirante vodovo«; 20.15 »Sacro GRA«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. iS Razstave ANMI (Associazione Nazionale Marinai d'Italia) vabi danes, 19. oktobra, ob 17. uri na odprtje spominske razstave »Marinai nella Grande guerra« v Ul. Carducci 4 v Tržiču. RAZSTAVA POSVEČENA PAVLINI KOMEL, njeni družini in društvenemu delovanju, ki jo je društvo Kras Dol-Poljane postavilo na svojem sedežu na Palkišču, bo na ogled še do 19. oktobra. Na obisk vabijo tudi šole, informacije po tel. 338-3176605 (Kat-juša Kosič). V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Gorici bo v soboto, 19. oktobra, ob 11. uri odprtje razstave Goričanke Mariadolores Simone z naslovom »Tantra«; na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30, vstop prost. »KOGOJEVI DNEVI«: v petek, 18. oktobra, ob 18.30 v Galeriji Rika Debenja- SOVODNJE Obujajo zamolčani spomin Ob bližajoči se stoletnici začetka prve svetovne vojne si gospodarska zadruga Brajda z Vrha prizadeva izpopolniti seznam padlih avstro-ogrskih vojakov, rojenih in bivajočih na Vrhu in v drugih vaseh sovodenjske občine. Zadruga vabi k sodelovanju sorodnike in potomce padlih vojakov. Hvalevredna pobuda ima kot cilj povrniti predolgo zamolčani kolektivni spomin; v avstro-ogrski vojski so bili pripadniki različnih narodov in narodnosti, ki so sestavljali nekdanjo skupno državo, med njimi tudi zelo številni iz Goriške, umrli pa so na »napačni« strani in so bili zato obsojeni na pozabo. Sorodniki in potomci padlih lahko pomagajo z nudenjem informacij (tudi drobnih in na prvi pogled nepomembnih), s posredovanjem fotografskega in drugega gradiva ter najrazličnejših podatkov, uporabnih za uresničitev naloge. Kontaktne osebe so Walter Devetak (tel. 0481-882688), Marija Češčut (tel. 0481-882657) in Vlado Klemše (tel. 0481-882079). ka v Kanalu odprtje razstave Pavla Med-veščka, ob slikarjevi osemdesetletnici. H Šolske vesti MINI ŠOLA SLOVENŠČINE: Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita otroke od 6. do 10. leta k vpisu na tečaj slovenskega jezika. Z novimi metodami poučevanja in skozi igro, pravljice, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje bodo otroci na zabaven in učinkovit način bogatili svoje znanje jezika. Tečaj bo potekal ob torkih v Sovodnjah ali Doberdobu od 5. novembra dalje. Prijave in informacije na hisapravljic@gmail.com ali 3341243766 (Martina Šolc). S Izleti SPDG vabi v nedeljo, 20. oktobra, na tradicionalno druženje ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu. Ob priložnosti prireja tudi pohod in kolesarsko vožnjo (gorska kolesa). Zbirališče za pohod in vožnjo ob 9.45 pred športno halo v Podgori. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom v oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred piceri-jo Al gambero v Ronkah. »SABATO IN BUS« ob nizu »Knjiga ob 18.03«: v soboto, 19. oktobra, ob 10.03 bo Stefano Cosma vodil izlet na temo Krasa in Ungarettija; rezervacije in informacije od ponedeljka do petka 9.00-12.00 po tel. 342-5542360. 24. JESENSKI POHOD NA SABOTIN bo v nedeljo, 20. oktobra, z zbirališčem nad sabotinsko cesto ob 8.30 in odhodom ob 9. uri. Na vrhu Saboti-na med ruševinami cerkve Sv. Valentina bo ob 10.30 maša, za udeležence pohoda bosta sledili kosilo ob 12.30 ter družabnost. AŠKD KREMENJAK IN TD DREN prirejata 18. Kraški krožni pohod Jam-lje - Sela na Krasu - Jamlje v nedeljo, 20. oktobra. Ob 9. uri vpisovanje v večnamenskem centru v Jamljah, ob 10. uri začetek pohoda. Ob 13. uri kosilo v Jamljah, sledijo družabne igre za prehodni pokal in ples. Obvezen je ve-ljevni osebni dokument. Ob slabem vremenu pohod odpade. VRH - V soboto Za zaključek na Brestovec Po Krasu z Mitjo Jurnom Udeleženci zadnjega jesenskega izleta v okviru pobude »Spoznajmo okolico« se bodo v soboto, 19. oktobra, z Vrha podali na Brestovec, kjer si bodo ogledali kaverne s topniškimi položaji in strelske jarke, ki so jih pred nedavnim obnovili. Izlet prireja Lo-kanda Devetak, vodil ga bo izvedenec in ljubitelj Krasa Mitja Juren. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.45 pred Lokando Devetak, ob 9. uri pa je predviden odhod. Ob 13.30 se bodo udeleženci vrnili v Lokando Devetak, kjer jih bo pričakalo kosilo z vinom iz kmetije Gradisciuta in ob prisotnosti njenega lastnika Roberta Princica. Za udeležbo je obvezna prijava na telefonskih številkah 0481-882488 in 0481-882005 ali na naslovu elektronske pošte info@devetak.com. Prireditelji priporočajo športne obleke in primerno obutev za hojo po gozdnih cestah in stezah. H Čestitke Danes naš super STRICDARIO iz Doberdoba bo ugasnil 47 svečk. Vse najboljše in najlepše ti iz srca želimo Anika in Soraja ter vsi, ki te imamo prav radi. □ Obvestila DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE vabi v torek, 22. oktobra, ob 18. uri na prvo srečanje tečaja modernega plesa, ki je namenjen osnovni, nižji in višji srednji šoli; vodila pa ga bo Daša Grgič na sedežu društva. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE že pridno vadi za novo pevsko sezono. Otroci iz vrtca in osnovne šole, ki bi se jim želeli pridružiti, lahko grejo v Kulturni dom v Sovodnjah vsako soboto od 10.45 dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, običajno martinovanje v gostišču pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Prijave vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. LABORATORIJ MUZIKOTERAPIJE »SKUPAJ V KROGU«, ki uporablja zvok, glasbo, telo in glas za spodbujanje dobrega psihofizičnega počutja, bo potekal za odrasle v športno-kul-turnem središču v Pevmi; informativno srečanje bo danes ob 20.30. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - UTE iz Gorice obvešča, da potekajo vpisovanja za akademsko leto 2013-2014 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baia-monti v Gorici ob ponedeljkih 9.3011.30, 16.00-18.00, ob sredah 16.0018.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30. 18. oktobra bo ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici otvoritev 28. akademskega leta s predavanjem Davida Macculi-ja z naslovom »La struttura della lingua sacra in Bach ed in Mozart. Suo-ni e lettere ebraiche; 21. oktobra začetek lekcij. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v nedeljo, 27. oktobra, ob 13. uri v gostilni Pri Miljotu pri Devetakih; vpisovanje do četrtka, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). H Prireditve »VIVACENTRO JAZZ« V TRŽIČU: v petek, 18. oktobra, v lokalu Original Joe's v Ul. IX Giugno 68 koncert pevke Grazielle Vendramin in pianista Renata Struklja. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na »Srečanja pod lipami« danes, 17. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gostja večera bo Mira Cencič, publi-cistka in raziskovalka, docentka za di-daktiko, avtorica monografije o Tigru, goriški sredini, Črnih bratih, beneških čedermacih, svoje zadnje delo je posvetila Tomaju. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsako soboto od 15. do 16. ure otroške urice namenjene otrokom vrtca in osnovne šole pod vodstvom Tanje Gae-ta in njenih pomočnic; informacije po tel. 338-3176605 (Katjusa). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. oktobra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado«. Povorko po doberdobskih ulicah bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestril večer moški pevski zbor Jezero, sledila bo družabnost. Izkupiček bo namanjen hospicu Via di Natale v Avianu. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 17. oktobra, bo predstavitev knjige »Offi-cina Bolivar« Maura Daltina. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE in furlansko kulturno združenje Gentes prirejata danes, 17. oktobra, ob 18. uri srečanje z izraelskim avtorjem Shi-monom Adafom. Predstavil bo svoj roman »Volti bruciati dal sole«. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 18. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Gli Ami-ci dei Musei incontrano l'arte II - Il borgo di Sanvincenti« Stefanie Grion; več na www.leg.it, vstop prost. DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja na sedežu društva v soboto, 19. oktobra, »Doljanski oktoberfest«: ob 14. uri bo start pohoda na Kal po kraških sledeh, ki ga bo vodil Srečko Vi-sintin; od 18. ure dalje bo ples in zabava s skupino Tri prašički. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja v soboto, 19. oktobra, v društvenih prostorih v Štmavru kulturni večer z začetkom ob 20. uri. Oblikovali ga bodo moški pevski zbor Štmaver in ansambel SCGV Emil Komel. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo fotografij Katerine Pittoli in Yuliye Chumachenko. Prireditev so organizirali v sklopu 24. Jesenskega pohoda na Sabotin, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, z zbirališčem nad sabo-tinsko cesto ob 8.30 in odhodom ob 9. uri. »POJDI Z MENOJ - S PESMIJO PO SLOVENIJI« - Občina Sovodnje s podporo Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev istoimenske knjige in zgoščenke, ki bo v torek, 22. oktobra, ob 18. uri, v občinski knjižnici v Sovodnjah. Knjigo in zgoščenko bodo predstavili Blaž Pucihar, avtor glasbenih priredb, Dušica Kuna-ver, avtorica besedil, Damijan Ste-pančič, ilustrator in Irma Toman, predstavnica založbe Oka. Mali oglasi PRODAM peč na drva; tel. 3402719034. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.00, Pierina D'Andri (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču; 11.30, Celestina Grison vd. Bertoli (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Elide Cec-hetto vd. Perizzolo (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 17. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Italije najbrž ne bo med nosilci pri žrebu skupin RIM - Italijanska nogometna reprezentanca (na sliki ANSA Mario Ba-lotelli in selektor Cesare Prandelli), kot kaže, ne bo med nosilci pri žrebu skupin (v prvem bobenčku). Potem ko sta Kolumbija in Urugvaj zmagali kvalifikacijske tekme, sta obe reprezentanci prehiteli Italijo na mednarodni lestvici FIFA. Novica pa še ni uradna, saj Urugvaj se še ni uvrstil na svetovno prvenstvo in mora odigrati še dodatno tekmo proti Jordaniji. Žreb skupin svetovnega prvenstva bo 6. decembra v Braziliji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu V Sarajevu 50-tisočglava množica SARAJEVO - Več kot 50.000 ljudi je v Sarajevo pričakalo nogometno reprezentanco BiH, ki se je po zmagi v Litvi prvič v zagotovila nastop na velikem tekmovanju. Izbranci Safeta Sušica so v skupini G zasedli prvo mesto in si s tem priborili nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Na ulicah Sarajeva in drugih bosanskih mest je vladalo veliko slavje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Košarkar Siene Daniel Hackett (desno) in Jamont Gordon (Galatasaray) med sinočnjim italijansko-turškim dvobojem evrolige v športni palači Mandela Forum v Firencah, kjer bo Siena igrala domače evropske tekme ansa naš pogovor - Mario Gerjevic o košarkarski evroligi »Kruta realnost« Poraz Siene, Union Olimpija začela z zmago EVROLIGA - 1. krog: Brose Baskets Bamberg - Strasbourg 84:70; Montepaschi Siena - Galatasaray 75:84 (Hackett 26; Arroyo 21). EVROPSKI POKAL - 1. krog: Union Olimpija - Varese 67:59 (16:18, 30:34, 46:48). Najboljši strelec Olimpije Salin s 15 točkami. Ostali izidi: Ewe Baskets - Sassari 77:96, Roma - Gravelines 69:75. »Letošnja evroliga bo veliko bolj izenačena od prejšnjih. Favorita si nihče ne upa napovedati,« je pred novo sezono najelitnejšega evropskega klubskega košarkarskega prvenstva dejal pomočnik trenerja Jadrana Mario Gerjevic, ki je še dodal: »Pričakujem, da bo predvsem prvi del zelo nepredvidljiv. Košarkarji, ki so z reprezentancami igrali na EuroBasketu v Sloveniji, so utrujeni, saj so trenirali celo poletje. Niso imeli počitka. Do decembra bržkone ne bodo v najboljši formi. Napovedujem, da bodo presenetile na papirju slabše ekipe, ki so bolj uigrane in spočite.« Slovenskih ekip letos ni v evroligi. Ali kratkoročno lahko pričakujemo nastop kakega slovenskega kluba v najelitnejšem tekmovanju? Žal ne. Zamudili smo vlak, ki ga bomo s težavo znova ujeli. Z neigranjem v evro-ligi bomo izgubili stik z najboljšo košarko. Zaradi tega bo ostala na cedilu vsa slovenska košarka. Vključno z mladinskimi sektorji. odbojka - Medsebojni obračun Marko Kalc - Zoran Jerončič »V gostilnah, trgovini in na trgu so vsi govorili o zmagi proti Kopru« Marko Kalc . 1. Kalčev Koper, kot je poudaril tržaški trener, ni podcenjeval novinca v ligi. »Vedeli smo, da so Braslovče dobra in uigrana ekipa, ki ima poleg tega odličnega trenerja. Z Je-rončičem se odlično poznava in sva v zelo dobrih odnosih. Po tekmi sem mu seveda čestital. Mi pa še nismo uigrani, saj smo po lanski sezoni popolnoma spremenili ekipo. Obenem smo storili preveč napak (kar 27), kar nam je bilo usodno,« je dejal Kalc. »Povrh tega je začetek sezone težaven tudi zaradi drugih faktorjev, saj še ne vemo, kakšna usoda nas čaka. Glavni pokrovitelj Luka Koper namreč še ni zagotovil finančnih sredstev do konca sezone. Za zdaj imamo prispevke zagotovljene le do konca leta. Upam, da se bo položaj glede pokrovitelja kmalu rešil, saj bomo samo tako trenirali bolj sproščeno in se bomo koncentrirali zgolj na odbojko.« 2. Lani smo prijetno presenetili in se uvrstili na 3. mesto. Letos ciljamo na miren obstanek ter uvrstitev v modro skupino, kjer se bodo ekipe borile za naslov. Liga je kar zahtevna, saj je kar nekaj dobro opremljenih klubov. Ljubljana ima solidno ekipo, z Braslovčami smo se že spekli, Nova Gorica je znova angažirala izkušene veteranke, dobro ekipo ima tudi Žirovnica. Konkurenca bo zahtevna. Prva slovenska liga je primerljiva italijanski B1-ligi. Punce pa trenirajo zelo dobro in profesionalno. V Kopru želimo obenem letos narediti kakovostni skok tudi v mladinskih ligah. Trudimo se, da bi na Obali zrasel soliden odbojkarski mladinski sektor, od koder bi lahko tudi evropski klubi črpali mlade obetavne igralke. 3. Kljub odhodu nekaterih zvezdnikov bo ostala italijanska A1-liga najbolj kakovostno in izenačeno prvenstvo na svetu. Vse ekipe so odlično pripravljene. Med favoriti za državni naslov bodo Trento, Piacenza, Macerata, Modena. Ni izključeno, da bo presenetila tudi kaka druga Marko Kalc kroma ekiPa- 0'ng) Na tekmi 1. I