Leto V., Stev. 28 LTublfana, petek, 1. februarja f924 Cena 2 Dln >rh»t« ob 4 z|utraf. _ Stane mesečno 20-— Din IX inozemstvo 30*— . neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo: jUklošIčeva cesta št. 16/L Toletou št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvot L|abl|ana, Prešernova ul. št. 54. Telef. št. Podružnici« Maribor, Barvarska ul. t Cel|e, Aleksandrova c. Račun prt poštn. čekovt zavodu tiev, 11.812. Ljubljana, 81. januarja. Glasilo SLS je budo razburjono. flazlmrjcno je, ker smo si dovolili resno podvomiti o iskrenosti opozicijsko-pi stališča SLS. Storili smo to po svoji novinarski dolžnosti na podlagi raznih ludicev. Vmes pa jc prišla afera iKmctijske družbe«, ki je posvetila v tajnosti klerikalne taktike tako izne-oada, da se prstov nI dalo več skrili. Odsroditev občneera zbora »Kmetij-(kg družbe« jo politična svinjarija prvega reda Znano nam je prav dobro, ia sc je Izknhala najprej med trs. Trif-kovičem in Korošcem. So bili celo (icd radikali možje, ki se jim je posel ltnd!l. Ta odpor je bilo treba proma-jeti s ponovnimi pritiski. »Slovenec« danes beleži to odjodi-|fv med veliko »uspehe SLS«. Pravi, j.i mi klerikalcem očitamo, da nič nc josežcio, zdaj pa da 6e zonet hudu-Irnio, ko je SLS doscjrla tolik uspeh. Je res, mi pralamo SLS. da ljudstvu ni prinesla prav nič. Ni mu izvojevala ce toliko stavljene avtonomije, ni mu pripekala domov reknitov, pač i>a jo prinesla knluk, povišane davke in |jkse. In zdaj nanovo »velik uspeh«: »linditev občnega zbora »Kmetijske jriižl>e». To je ubijanje, oškodovan'e kmetske strokovne orcranizacile. Ol leora neerativnet-a uspeha si niti eden ol volilrev SLS ne bo mogel naba-utl ni pipe tobaka, pač ra bo moral |ndl na.piaivne'ši pristaš SLS priznati, ja je unropažčenje »Kmetij ke dmž->e» škoda za vse kmetovalco brez iz-ei"e in tudi za klerikalne. Tajno «pakljnn'e» SLS z vlado je irez dvoma nelojalnost proti snovato-jem opozicijskega bloka. To je občutek vseh »n mi si ne damo vzeti pra. riee, da ne bi kicrikalccm povedali v brk. kar jim gre. Partijske drobtinice ta«e pobirati z vladne mize. ko se jo inče rušiti. In to na škodo naprclnia-iiv, tn jo nečt«lna poteza, ki vzbuja jgloblle nezaupanje. To smo gos|>o-novrdaJi in pri tem ostanemo. Vse druiro. kar prl))0vednje pla«llo S o Prihičevičti in njegovem krilil, da je proti'opozlciiskomu bloku, so (razna ugibanja Blok zoner radikale inuje demokratski klub In vabi zra-en vse stranke, kojih opozicija proti likalnm ie Iskrena in se ne prodaja drobtinice. Ob snovanju bloki c. )avidovič nikomur ni kril, da JDS je ostane na stališču narodnega in dr-lavnega edinstva. Se več, povedal je, n j razume pod tem stališčem: En ralj. ena vlada. eno zakonodajno *!o! Vse drugo ie odnrto In na raz-tnlago, kakor priča tudi Marinkovlčev lačrt. JDS ne more nikjer sodelovati, jer bi se od nje zahtevalo, di Žrtvuje [nrenie načelo. Za bloke je potrebno raziv>lri»nje li kakor se zdaj rado govori: potreb-ia jc atmosfera. Naši kleriliaVi so jo svojimi ekstratura.nl temeljito oku-;ili. Dvoličnost, ki je že od nekdaj «ak politike SLS. katera jc vedno furovala« z radikali in se ;im ohrSa-za suknjo, ni pozabljena, tn ko m> »javljajo od Markovega protokola em v^ak hip nov.i fikta v Istem ."mila. jih pred javnostjo zannlčati nt Bi"trio. Kadar se bodo razmere spremenilo ho SLS lojalno sodelovala na stvo-tvi atmosfere, tedaj laako z goto ostjo pričakujo tudi od nas, da se >wno držali. Opozicijonalnl blok je potreben in shko državi zelo koristi. Ce hnčeio liti klerikalci zanj dosledno ln lojal-p*av če pa bodo >ol mizo kikt-irali In v senci opozicijskega bloki fihall posebne norčije za.se, morejo iričakovatl. da jih bomo hrez pardo-Vt razkrinkali. Le s pošteno voljo ?n Wo taktiko je mogoča ustanovitev »nrlamentarne organizacije, ki naj niši sedanji režim ter omogoči zače-p« boljših razmer, Jud potres v Dalmaciji Split, 31. Januarja, r. Davi Je bil v so-'zai Dalmaciji hud potres, lil so pa naj-"Ij občutili v Slbcnikn ln Zlarinu. Po-je porušil ncka| pnslnpij. Panika je "" velika. Človeških žrtev ni. Materijal-a »koda pa jo precejšnja. ohtoZra nivSEn\ ministra MARKOVICA. Beograd, 3L Januarja, p. Zemljorad-"!kI klub jc danes sklenil, da bo vložil narodni skupščini predlo* z obtožnico, aj se Izroči sodišču bivši minister prav-p dr Laza Markovič radi zlorabe urad-e oblasti. Dalje da sc nnprcsljo rstali ' klanski klubi opozicije, da tudi oni pod Kcjo obtožnico. Kcnčno jc klub sklenil ledlncatl ukinitev več ministrstev, tako a hi Imeli vsega skupaj samo 9 ministrih resorov Pašič in Ninčič v Trstu SPREJEM NA JUGOSLOVANSKEM KONZULATU. pridobitvi, ki jo Ima oh tej priliki zabeležili naš narod r Primorju, namreč na doseženi Izmonjavi v Jugoslaviji 6e nahajajoč.ih, vse doslej neizmonjanib kronskih vlog primorskega zadružništva. Predstavniki primorskih Jugoslovenov so obenem jasno ln odločno izrazili svoje obžalovanje, da e« za primorske Jugoslovane ni doseglo več. Ob clovosu na postaji je bilo polsg zastopnikov civilnih in vojaških oblasti zbranoga veliko število občinstva obeh narodnosti. Točno ob 11. uri je vlak odpeljal proti Postojni. Gospa Pašičeva ostane še nekaj časa t Trstu pri svojom bratu, g. Dukoviču. V Postojni so se koačno še tamošnji predstavniki oblasti In zastopniki postojnskega meščanstva poslovili od jugoslovanskih ministrov in vlak jo ob red nem času krenil na jugoslovenska tla. Iz Postojne sta gg. Pašič in Ninčič poslala ministrskemu predsedniku Mussoli-riju brzojavka, t kateri se mu zahvaljujeta in voščita najlepši prospeh njegovemu delu ln Italiji. Trst, 31. januarja, e. Ministrski pred. sednik Pašič in minister zunanjih stvari sta s svojim spremstvom prispela v Trst danes zjutraj ob 8.50. Spremljala sta ju general Bodrero, ki potuje 2 njima do Beograda in opravnik poslov Summonte. Jugoslovcnske goste so pričakovali na postaji župan Pitacco, prefekt Crispo Moncada, osohje jugoslovanskega kon« zulata s konzulom Rašičem na čelu ter večje število tržaških Jugoslovanov. Po sprejemu so sc gostje v avtomobilih odpeljali v pravoslavno cerkev, odkoder so krenili na jugoslovenski konzulat na trgu Vcncziu, kjer je bil zanje prirejen zajtrk. Damam so bili podarjeni krasni cvctlični šopki. V vsestranskem prija« teliskem razgovoru so ostali tu vse do vlaka. Sprojema na konzulatu so so udeležili tudi predstavniki primorskih Jugoslovenov, gg. dr. Wilfan, dr. Slavik in dr. Cok, katore sta gg. Pašič in Ninčič pozno;« še po.vjbcj sprejela. Predstavniki primorskih Jugoslovonov so jtma čestitali na sklenitvi sporazuma mod Italijo In Jugoslavijo ter so jima zahvalili na Trst svobodna luka za Jugoslavijo? TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO DO SKLENJENA SE V FEBRUARJU? - IZJAVE MINISTRA NlNClCA. RIM, 31. januarja, l. Minister narod, i Veliko pozornost vibnja izjava ministra negs gospodarstva Cordino je predložil j Niačtfa, ki je pred odhodom omenil, da se j za časa Pašlčevegs In Ninčičcvega bi. i bo v trgovinski pogodbi morda naSel vanja v Rimu načrt trgovinske pogodbe { araniman, da poslane Trst (dohodna luka med Italijo in Jugoslavijo, kl so ga ml. nistri detajlno proučili. Dosežen je bil v načelu popoln sporazum. Pričakuje se. da bo tudi s tehnične strani pogodba gotova v toku tega meseca. Razprava o> kuluku v skupščini burni incidenti. — VLADA PRIZNAVA KRIVICE PRAVILNIKA. — RADIKALI. nemci. TURKI KOT EN m02 ZA KULUK. -Beograd, 31. januarja, p. Na današnji j (dem ), je protestiral, da vlada poživijo seji narodne skupščine je bil predlog narod na kuluk pri gradnji ceste Vcles« finančnega ministra o carini za l^voz Stip, na ta način, da ljudi kratkomalo borovih železniških pragov izročen fl« mobilizira. Ko je zopet odgovarjal mi. nančnemu odboru. Razdeljeno jc bilo j nister Uzunovič, je nastal hrup in med poročilo odbora za proučitev zokonske« g. Uzunovičcm ter posl. 1'cro Markovi, ga pooblaščenja ministru prometa za Iz« čem je prišlo do ostrega prerekanja, kl dajanje prometnih uredb in pravilnikov. I je trajalo precej časa. Nato so govorili Nato je pričela debata o interpclacb ' poslanci Nemanjič, Dlvac, Zivkovič in ta Jugoslavijo na način, kakor Jo na ras- i polago Češkoslovaški, to pa s posebnim 1 ozirom na Slovonijo, ki bolj teži r Trst { nego na Bcbe. Novi koraki uradništva v seji glavnega saveza .ie zmagala umerjena stru.ia. — akcija uradništva s fakultetsko naobrazbo. — učitelj stvo proti redukciji ročnih del v sloveniji. jah demokratskegt poslanca Pcčičs in tovarišev ter zcmljoradnlka Moskovljc« viča in tovarišev glede kuluka. Poslanec Moskovljcvič je povdarjal. da je pra. vlinlk o kuluku zmešal dvs princip«: boljševiško misel o splošni obveznosti dcls in dobro misel zboljšanj« ccst s pomočjo ljudstva. Demokrat Svctozar Gjorgjcvič jc naglašal, da je radi slabo izdelanega pravilnika prišlo do tega, da seljaki po nekaterih krajih delajo na. mesto 7 dni celo po 30 dni. Argumenti posl. Gjorgievičs so prisilili ministra gradjevin Uzunoviča, d« je priznal nc« dostatke pravilnik« in pristal na njegovo revizijo. Njemu sc je pridružil tudi ml« nister notranjih del Vujičič. Zemljorad« nik Voj« Lnzič je označil te izj«ve z« popolnoma nezadostne ter zshteval, da se zakon n kuluku v ohče ukine. Seja je bita ob 12. url prekinjena in nadalje vanje odrejeno za popoldne ob 16. uri. Popoldne Je najprej govoril poslancc Pcčič (dem.), ki je v daljšem govoru dokazoval, ds je uvedba kuluka protiv. na I ustavi i zakonom. Minister gradje. vin bl se zato moral Izročiti sodišču. Odgovarjal je minister Uzunovič, kl je po svoji navodi začel poveličevati radi. kalski sistem in zatrjeval, da je ljudstvo zadovoljno s kulukom. (Burni protesti). Poslanec Pečič je takoj n»to ugotovil, d« mu minister ni odgovoril ns njegove obtožbe. Poslanec Srctcn Vukosavljevič Beograd, 81. januarja, p. Nocoj so je vršila plenarna soja uprave glavnega od-bera Savoza državnih uradnikov in nameščence*. Najprej so je razpravljalo o dokladah upokojencem. Ugotovilo se jo, da so nahajajo upokojene! t nad vse kritičnem položaju. Nujna pomoč je neizogibna. Razvila so je živahna debata o načinu in pokazala se je popolna solidarnost aktivnega uradništva s upokojenci. Stavljeni so bili jako radikalni predlogi. Dolga razprava (o je razvila o vprašanju predujmov. Odbor odločno zahteva, da so uradnikom čimprej izplačajo dohodki, ki jim prltičejo po zakonu in na podlagi proračunskih dvanajstin za mesec oktober, novembor in decera-ber prošlega leta. Odbor Je Izrazil bojazen, da vlada, ko Je zvišata plače častnikom, hkrati ne zmanjša doklad državnim nameščencem. Vladalo je silno razburjeno razpoloženje. Član gl. odbora Gjuričič jo priporoča! umirjen boj v etapah proti vladi, kor meni, da jo to vedno bolje kot posluževati ao ekstremnib sredstev. V tem smislu je predlagal poseben memorandum, v katerem naj odbor zahteva, naj se uradnikom takoj izplača 250 milijonov, a upokojencem 100 milijonov Din, za katere ima vlada kritje žo dovoljeno. Odbor jo ta predlog Venizelos odloži vlado? POSLABŠANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA. — UGIBANJE O NASLEDSTVU. Atene, 31. januarja, h. Zdravniki so na > no vodstvo znnanji minister Rassos ali svotoiali ministrskemu predsedniku Ve- juslični minister Ivaphandarls. nitolosu, da vslod slabosti, ki je sledila j Atene, 31. januarja, j. Venizelos hoče srfnomu napadu na soji narodno skupSči-1 na vsak način zapustiti grško vlado in ne, ostane nekaj dni v postelji. V dobro sc vrniti v Pariz. Pred svojim odhodom poutonib krogih Izjavljajo, da Jo izrazil namerava izdati grškemu narodu pro< Venizelos vsled srojcfa idravstvcnc a klamacijo kot politično oporoko. sprejel In naročil Gjuričiču, naj ta memorandum sestavi. Sklep odbora prod-stavlja zmago umerjone strujo. Bodoči sestanok odbora se vrši v nedeljo in bo Gjuričič tedaj predložil memorandum v končni stillzaciji, da ga odbor odobri in takoj izroči vladi kot nekak ultimatum. Beograd, 81. januarja, p. Nocoj hI se Imela vršiti seja ministrskega komiteja za uvrščanja državnih nameščoneov. Soja pa je bila odložena. Beograd, SI. januarja, p. Zastopniki Saveza visokošolsko izobraženih uradnikov inž. Milan Jovanovii, dr. Stamenko-vič In dr. Grcgorin so danes posctill pred?ednika narodne ikupščine, načelnika finančnoga odbora in finančnoga ministra in Jim podali resolucijo glodo predujma In draginjskih doklad. Beograd, 81. januarja, p. Uprava UJU jo poslala kralju in ministru prosvete Trifunoviču predstavke glede sklepa komisije za razvrstitev namoščoncev ministrstva prosveto. > katerim so učiteljice ročnih del na osnovnih šolah v Sloveniji rcducirajo. Predsednik udruženja g. Stankovič je stavil ministru prosvete na znanje, da bo vso učitoljstvo našo države nastopilo proti temu neosuovanemu sklepu komisije. 8'anja željo, da bi odložil vodstvo vlad nih poslov. Pariz, 31. januarja, h. Gospa Vcnlze« los je danes z oricnt>c!:sprcssom odpo« tovala v Atene. Pariz, 81. januarja, h. «ITavas» javlja iz Aleno: Ce bi Venizelos odložil prnvi-1 bolezni Vcnlzclosa zelo vznemirjeno, zorično vladno vodstvo, bi prevzel zafas- Vlada jc brzojavno pozvala profesor Abramija Iz Turiza k Vcnlzelosu. Zdrav, nlkl so mnenja, da je bolezen posledica prevelikih naporov. Srce deluje redno. V zadnjih dneh se jc stanje predsedni« ka Izboljšalo. Javno mnenje jc vsled Čeda Kokanovič ki jc v imenu opozicije stavil predlog, s katerim se vlado ostro obsoja in zahteva ukinjenje kuluka. — Kadikalcc Bjclic« je stavil predlog, naj se pravilnik o kuluku revidira. Minister Uzunovič je njegov prcd'og sprejel Zcmljoradniki so zahtevali, naj sc iz> vrši poimensko glasovanje, da se določi ali je na seji prisotnih 152 poslancev. Pri pozivki je zastopal predsednika skupščine, ki se je t« čas mudil v" po« slanskih klubih, podpredsednik Bakič, ki jc pozval nekatere poslance k redu. Radi teg« se je razvila polemika med posl. Pribičcvičcm, Lukinlčcm in Sumcn« kovičem z ene strani in / Ljubo Jovaniv vičem, kl je tedaj dospel v parlament, z druge strani. Opozicij« je naglašals. ds je Jovanovič postopal proti zakonu. Večin« je odobrila njegovo postopanlo. Nato se je prešlo na glasovanje. Radi« kali. Nemci in Turki so sprejeli prehod na dnevni red ter odklonili predlog ns odpravo kuluka. Jutri se nadaljuje proračunske deb»« ta. Prvi bo govoril posl. dr. Kumnnudl. SEJE PARLAMENTARNIH ODBOROV. Beograd, 81. Januarja, p. Norui so v. parlamentu zborovali odbori za zakon o srednjih šolah za učiteljske Izpite, u sanitarno konvencijo s Poljsko in H medsebojno pravno pomoč s Češkoslovaško. Zakon o srednjih šolah bo gotov i treb dneh. Intrige proti opozicijonalnem bloku »obzor. v službi radikalov? — lorkovlc na dunaju. stališče demokratskega kluba. Bcojrrad. 31. januarja, p. Vesti, kl jih radikali že več dni lansirajo o tajnih pogajanjih s fedcrallsti bi kl so vsled najnovejše kupč.iie klerikalcev radi »Kmetiiske družbe* vzbudile v opozicijonalnih krogih precej pozoi nosti, so dobilo danes dozdevno potrdilo vsled članka zairrebškega «Ob-zora«, ki skoraj odkrito zagovarja pakt fcderalistov z radikali, če?, katera ponudba bo boljša, tisto bodo Ita-dič. Korošec in Spaho sprejeli, kajti tudi aranžman z radikali bi zna čil padce današnje vlade in novo izbore! Danes so prispele iz Zagreba vesti, da radičevci »Obzorovo« stališče odklanjajo ter ta list obt/ižirojo, češ, da »e je dal kupiti od radikalov. Dr. Txirko-vid da ni šel k Radiču z radikalskimi oonudbaml, temveč da se končnove-1,javno določi taktika IIKSS na podlagi zagrebških sklepov. To zatrjuje tudi »Pravda«, ki poroča z Dunaja, da Lorkovič in Radič že dva dni konfe- rirata, kakn postopati, da se zniKl radikalski režim. »Pravila« je informirana, da bo Radič brez dvoma odobril odhod enega dela railičevcev ▼ Beograd. Kar se tiče sodelovanja ra-dičcvccv z ostalimi opozieiionalniml grupami, meni Radič, da bi bilo to odvisno šele od progama, kl bi se Izdelal f>o novih vnli("nb. V demokratskem klubu se vršijo sedaj podrobne razprave o programu ofiozicljo-nalnega bloka. Klub le povsem Jeduo-ten v naziranju, da jc ustanovitev bloka potrebna In mogoča, i ko se izvrši na podlagi povsem prak:ifnciira delovnega programa. Razpravo sc le dni še nadaljujejo. V soboto prispe v Beiu-ad dr. Spaho ln so bo po njegovem o*thodu Se v so. bolo ali v nedeljo vrši'i prva skupna se-jn šelov opozicijonalnih skupin. Klcrik-lnl poslanci od'r>čno demontirajo, da bl se papež vmešaval v njihova politiko. Leninovo nasledstvo Berlin, 81. januarja, s. «Europa-Prcss» javlja lz Moskvo: Ncrporazumljcnja zaradi Loninovoga naslednika so vrdno večja. Tilumvirat Pkalin-Zlnovjov-Cičeiin skuša obdržati moč v svojih rokah za vsako cono. Z'nov}ov in Skalin iz'avl;a-ta. da sta kot intimna prijatelji Lenina v prvi vrsti poklicana p evzrtl Le: inovo nasledstvo. Vendar pi jo Clčo:in posebno v Kavkaziji in južni Ukrajini veliko bolj popularen- INVALIDSKI ZAKON. Boogrrd, 3t. januarja, r. Danes popoldne od 17. do 19. sc Jc vršila v ministrski sobi narodne skupščine seja ministrov, tia kateri jc bila po poročilu ministra za socljalno pi lltlko vzet v načelen pretres zakonski načrt o Invalidih. Predvsem se Jc razpravljalo o tem. kateri Invalidi Imajo na podlagi zakona pravico do olajšav in kateri nc. Ministri so zakonski načrt v načelu sprejeli. Seja sc bc nadaljevala jutri dopoldne. \ Konkordat z Vatikanom Rkn, 31. januarja. Poslanik naše kraljevine pri Vatikanu dr. Smndlaka je izjavil novinarjem o konkordatu. ki se bo skoraj sklenil med Jugoslavijo in Vatikanom, da se ima v prvem redu rešiti pitanje imenovanja škofov; kaka bo procedura pri tem in kak vpliv bo nri tem imela juiroslovcnska vlada. R.izven tega jo treba urediti vpraJanje odnoša.to jiigosinvcnskih biskupov nasproti sv. stolici. Važno jo daljo vprašanje rcronauka v šolah, ki so ho tudi rešilo s konkordatom ter vprašanje granic nekaterih Škofij, ki se sedaj ne vjemajo s političnimi granica-mi, kakor je to n. pr. slučaj pri Reki. Zimska olimpijada Ctnmonbc, 31. januarja, h. Včeraj so bilo ob lepem vremenu odigrane tri ho-ckcy-lgrc na ledu. V prvi le zmagalo francosko moštvo nad belgijskim s 7 : 5. V drugi Igri so tolkli Amcrlkanci Angleže z 11 : 0. V tretji Igri so porazili Švedi Češkoslovaško z 9 : 3. S tem so bile Igre grupe B v četrtek končane. Pri včerajšnjem umetnem drsanju so se plasirali na prva mesta: I.) ga. En-gchnann — g. Hcrccr (Avstrija); 2.) K. in ga. Jakobson (Finska) ln 3.) gdčna joly _ g, Urunc (Francija). tretji separatistični vodja ustreljen. Frankflirt, 31. januarja, s. »Ljudska justlca. ie preteklo noč obsodila separatista podžupana Kumblngcrja Iz Rocks- hclma. Neznani napadalci so oddali nah) več rcvolversklh strelov In nato zbežali. Njegovo stanje je brezupno. Inozemske borze 31. januarja: cunill: Beograd 6.0375, New-Vortt 578.50, London 24.70, Pariz 20.75, Milan 25.12, Pra ga 16.6375, Budimpešta 0.0204, Bukarešta 2.95, Sotija 4.15, Dunaj 0.00815. TRST: Zagreb 20.40 do 26.60, Dunaj 0.0320 do 0.0325, Praga 60 do 60.50, Pariz 100 do 106.60, London 9S.30 do 98.05, Nc\v-York 23 do 23.10, Curib 397 do 400, dinnr 26.40 do 26.00, dolar 22.75 do 23.10, carinski Irankl (20 zlat i M 88.25 do 88.75, uradni tečaj zlate lire 4-14.01. DUNAJ: Beograd 822 do 826, Berlin 15.70 do 10 30, Budimpešta 2.41 do 2.51, Bukarešta 859 do 861, London 802.000 do 303.0(10, Milan 3074 do 8086, New-York 70.935 do 71185, Pariz 8242 do 825S, Praga 2019 do 2050, Sotija 489 do 502, Curih 12.975 do 12.825. dolarji 70.800 do 71.200, lire 8070 do 8090, dinarji 817 do 823. PRAOA: Beograd 40.125, Rim 151.75, London 14,8.075, New-York 84.90. BERLIN (v milijonih): Beograd 48.78 MIlan 183.041, London 17.955.000, New-York 4.189.000, Curih 726.180. LONDON: Beograd 372, Pariz 92.10 Rim 08.25. Curih 24.74, Ne\v-York 428.212, Dunaj 8<:5.(M10, Budimpešta 125.000, Praga 148.50, Berlin 18.23 bilijonov. KEW-YORK: Beograd 115.50, Berlin O.«sO.n00.0025, London 4S0.126, parti 469.50, Curih 17 34, Rim 430.50, Dunaj 0.1506, BudimDcšta 81, Praea 238.50 v ljub- Prekinjena proračunska debata ljanslcem obč. svetu BURNI PRIZORI. - SUMLJIVA TAKTIKA KOMUNISTOV. - IZ TAJNE SEJE. jodničarji so tudi re« ostali v dvorani. Ljubljana, 31. januarja. Danes se jo nadaljevala dne 24. ja-bttarja prekinjena proračunska seja ljubljanskega občinskega Bveta. Mesto odstopivšega ob?., svet. dr. Kušeja (NNS) je vstopil ob?, svet. Stane Vidmar (NSS). V disciplinarni odsek je hi! mesto odstopivšega dr. Kušeja Izvoljen obč. svet. Ivan Tavčar (NSS), v Šolski odsek pa obč. svet. Stane Vidmar (NSS). Nato je obč. svet.. Čelešnik (soc.) prečita', resolucijo, v kateri protestira proti temu, ker uporablja osrednja vlada stanovanjske hiše v Bvoje urad-i.e namene, mesto da bi sama gradila, KeS, da se pravkar pogaja za nakup privatnih hiS. Eksodus komunistov. Občinski svet je preže! nato k nadaljevanju proračunske debate. Tu se jv nenadoma dvignil vodja komunistov dr. Lemež in predlagal, naj se pred proračunom razpravlja načrt o novem lt:*benem redu za delavce in delavke 'jnbljanske mestne občine. Predlog je povzročil med klerikalci in socijalisti veliko konstemacijo ln razburjenje. 'Podžupan dr. Stanovnik: »To je na-'"t^lna sekatura!. — Dr. Lemei: »Naš predlog je v smislu prvotnega sklepa. Tsai tako pa mi interpretiramo!*) Kle-nkalno-soeijalistična večina je odklonila dr. Lemežev predlog, nakar so komunist! korporativno zapustili skupščino, klerikalci in socijalisti pa so ! n vzklikali: »Bravo! Zivio!. V svrho kontrole je ostal v zbornici od ko-rr;:;nidhora mestnih voženj o proračunu. za leto 1924., poročilo dlrektorija mestne zastavljalnic« o proračunu za leto 1924., poročilo dlrektorija doho-l>T3tvene?a urada o proračunu, kakor h,di poročila finančnega odseka o pro-rf Sunih mestnega ustanovnega zaklali. zaklada meščanske imovine, mestni pehotne vojašnice in amortlznčne-;a zaklada ter mestnega loterijskega posojila za leto 1924. Predno pa je prišel na dnevni red proračun Mestnega zaklada, je župan debato prekinil ter dal v rajpravo poročilo socfialno - političnega odseka o novem službenem redu za mestne delavce in delavke. V tem trenutku je tudi komunistična straža, g. Ojsterc, zapustila svojo opazovalnico ter sc umaknila v posvetovalnico, kier so medtem čakali ostali komunisti . . . Poročevalec obč. svet. Čelešnik (soc.) je nato z uprav brzometno hitrostjo poročal o delavskem službenem redu, ki ga jo večina sprejela brez debate. Zupan je odrt.lil kratek odmor. Komunist! se razburjajo. Pomagalo pa ni nič, ker je pri kleri kalcih in pri zajedničarjih manjkal po eden občinski svetnik in je torej ostalo v dvorani le 32 mož. Zato je župan jadrno zaključil javno sejo ter odredil tajno. Iz tajne seje številna imenovanja odn. napredovanja. V komisijo za odločanje o popravkih stalnih volilnih imenikov je imenujeta obč. svet Ignacij Mihevc in Josip Tire. — Spis glede namestitve Gartuer Darin« ke sc odstopi upravnemu odboru Mestne hranilnice. — Prošnja Tete Antona, ma« gistr. sluge, za spregled disciplinarno kazni se odkloni. — Pisarniški ravnatelj Jernej Boltar ae s 1. svečanom stalno upokoji. Prizna se mu stalna pokojnina ter se mu izreče za 43 in pol letno služ« bovanje zahvala obč. sveta. — Nadpaz« niki dohodarstvenega urada Ivan Lozej, Martin Kocjan in Anton Strnad se s 1. febr. 1924 stalno upokoje, prizna se jim po pragmatiki pristoječa pokojnina. — Začasna dohodarstvena prejemnika Ipa. vec Janko in Terčck Janko ter pregled« nika Ignacij Krištof ln Jakob Mesojed« nik se imenujeta a 1. jan. 1924 v isti lastnosti stalnim dohodarstvenim usluž« bencem. — Magister Hinko, cestni nad« zornik se s 1. febr. 1924 radi bolezni u« pokojl ter 6e mu prizna }6.8odet. pcw kojnina s pripadajočimi draginjskimi dokladami. — Magistratn! komisar dr. Anton Kodre sc s 1. febr. 1924 pomakne v VIII. čin. razred kat A, v službeno dobo se mu vštejejo dvoino vojna leta, t. j. doba od L avg. 1914 do 1. nov. 1918. — Lauter Ivanu, mag. podravnatclju se prizna pokojnina za njega In njegovo rodbino v isti izmeri, kakor pristoja u« službenccm kat A V. čin. razreda z Iz« rccnim opozorilom, ada ostane izven sta« leža, ter brez vsakega prcjudlca za ime« novanje na mesto mag. ravnatelja. — Koncipistu Hubertu Svctlu se dovoli v svrho praktičnega izpita 4 mesečni do« pust. — Prof. Skcrlj Stankotu na liceju so dovoli dopust za šolski semester 1923 in 1924 ob prejemkih, če predloži re« verz, da bo najmanj 5 let služil na ii' ceju. — Začasni sluga Furman Janko se s 1. febr. 1924 stalno namesti v I. plač. stopnjo, kategorije slug. — Potokar j Gabrijel se namesti stalno s 1. jan. 1924 v stalež slug in sicer v I. plač. stopnjo, j— Pcrdan Ivon sc namesti stalno v sta« j lež slug v III. plač. stopnjo. Dalje se uvrste: 1. oficijantinje s srednješolsko izobrazbo: Jereb Amalija ! in Grošelj Franja v X. čin. razr. 1. plač. j stopnje, kat. B, Dolcnc Ana, Babšek Franja in Ocepck Emilija v XI. čin. raz« red 2. plač. stopnje, kat. B. Vsled dobre kvalifikacije tudi še: Pirh Slava v VIII. čin. razr. 1. plač. stopnje, kat. B, Bajt Marija in Otujac Bctka v IX. čin. razr. 2. plač. stopnje,kat. B, j 2. Oficijanti brez srednješolske iz« i obrazbe: Rakovec Fran in Ažman Ivan v IX. čin. razr. 2. plač. stopnje, kat C, Med n-lrrnrom je prišlo' do velikejra jVičič Mirko v IX. r., 1. C, Poljanec Fr. prepir.-. Komunisti, ki so bili ves Pas v X. r. 3. C. Kovačič Fran v X. r. 2. C, zbrani v posvetovalnici tik zborniške ! Zirkelbach Ivan v X, r. L C, Medved dvora n e, so se obnašali jako razburje- i!v:in v XI. r. 1. C, Vavpotič Alojzij v nr>. č v ch smatra jo spreiem delavske-!x'* r. 1. C, Zupane Ana v X. r. 1. C, ga službenega reda v njihovi odsotno- | Mathian Josipina, Spinar Ana in Konjar sti za casus belli. Ostre besede so le-: P^vla v XI. čin. razr. 2. plač. stopnje, tele -.nm in tia. Obč. svet. Lah in Co- ikat- C« Izjemoma z ozirom na dobro Zvečer se je pričel ob 20. v Narodnem domu ustanovni zbor, ki ga Je olvoril dr. Rapotec ter po pozdravu čeških gostov, župana Orčarja, zastopnika velikega župana dr. Vončine ln drugih reprezentantov oblastev ter korporacij prebral predvsem iskrene pismene pozdrave, ki so Jih poslali Ligi predsednik osrednje Lige v Pragi minister dr. Ilodža, praški župan dr. Baxa kot predsednik krajevne Lige v Pragi, češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan 6eba. Bratislavski župan dr. Oka-nik je naslovil ob tej priliki mariborskemu županu daljši dopis, v katerem Izraža posebno veselje, da se ustanavlja Liga tudi v Mariboru, ki Je najbolj soroden v svoji eksponiranosti v narodnem iu državnem ozlru Bratislavi. Občinstva je bilo toliko, da Je bila dvorana Narodnega doma nabito polna in so morali številni še oditi. Sokolski orkester je zasvirai češko himno, ki so jo zborovalci poslušali stoje. Nato je župan Grčar pozdravil odlične gosto v imenu mesta, naglašal važnost Lige in ji želel najlepših uspehov. Češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani, dr. Beneš, je čestital Mariboru na dosedanjih če< škoslovaško » jugoslovenskih manifesta« cijah in napil kralju Aleksandru. Ge« neralni tajnik Lige v Pragi, dr. Koutsky je v krasnem govoru imenom centralne Lige obširno razpravljal o dosedanjem bratskem razmerju obeh narodov in o vzvišenih nalogah Lige, tajnik dr. Hude« ček iz Bratislave pa je povabil maribor« sko ligo na Izlet v Bratislavo. Dr. Bogu« mil Vošnjak je napil predsedniku če« škoslovaške republike Masaryku. Zatem je poročal dr. Reisman o dosedanjem delu pripravljalnega odbora in o bliž« njem delovnem programu mariborske podružnice Lige. V družbo ae jc takoj vpisalo preko 100 članov, nakar je bil soglasno Izvoljen odbor s predsednikom dr. Pivkom, ki so mu zborovalci prire« dili viharne ovacije. Sokolski orkester je zasvirai zopet nekaj komadov. Sledi« lo je zanimivo predavanje dr. Pivka o češko « jugoslovenski vzajemnosti med vojno. Ves čas je vladalo jako navdu« šeno razpoloženje in so se ponovno vr« šile manifestacije z geslom: (Zvestoba za zvestobol* lešnik (socijalista) sta huda; »Tu se vrši obravnava o delav-■ k'em redu. komunisti pa, uganjajo CV*J« teI5 s svojo prisotnostjo pomagati rirno-rdeči koaliciji, da z gladko rošit-T,iio proračuna utrdi svoj režim in so fttdi tega odšli. Klerikalci in socijalisti bi mogli sklepati danes le ob navzočnosti NNS in NSS. ki razpolagata skupaj z mandati, ravno toliko, kolikor potrebujejo klerikalci pomoči za bila posebno I kvalifikacijo: Matjašič Josip, Pardubsky - - ' 1 Alojzij, Doberlet Rajmund, Caaež Ma« tej in Košir Fran v XI. čin. razr. 1. plač. stopnje, kat. C. Oficijantom in oficijantinjam brez srednješolske izobrazbe sc naroča, da napravijo strokovni pisarniški Izpit te« kom enega leta, ker drugače ne morejo napredovati v višji čin. razred, oziroma plačilno stopnjo. Ustanovitev češko-jugo-slov. lige v Mariboru Maribor, 31. Januarja. Današnja ustanovitev Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Mariboru so jo raz vila v iskreno manifestacijo naše vzniem-nosli. Mariborčane Je posebno iznenadila velika pozornost, ';i jo ie izkazala novemu torišču naših bratskih vezi češkoslovaška javnost. 2e danes ponoči sc je pripeljal k ustanovnemu zborovanju bratske lige iz Bratislavo g. Hudeček, navdušen propagator naših stremljenj v slovaški rezidenci, katerega je ob enih zjutraj sprejel imenom mariborskega pripravljalnega odbora dr. Juhart. Z dnevnim brzovlakom ee Je pripeljal Iz Prage generalni tajnik osrednje Lige g. dr. Miroslav Koutsky, dolgoleni delavec na polju češkoslovaško-jugoBlovenske vzajemnosti. Kot prvovrstni vojaški strokovnjak Je sodeloval pri vojaških konvencijah med našo ter rumunsko ln češko državo. Uro pozneje Je došel !z LJubljane generalni konzul dr. Otokar Beneš. Oba odlična gosta je sprejel na kolodvoru ves pripravljalni odbor z dr. Pivkom na čelu. Prišli so tudi zastopniki oblasti, namestnik velikega župana dr. Vončlna, nadsvelnik dr Kerševan, dr. Brenčič, minister nn razpoloženju dr. Kukovec. Odlični češki zastopniki, ki bo gostje mariborskih Članov Lige, so popoldne poselili velikega župana, komandanta mestu. kvalificirani fcvorum. ki znaia 33. Za-1 Stola dr. Kurlina. žunana Grčaria. Politične beležke + Uspeh demokratske stranke za avtonomijo mest. Sckretarijat glavnega odbora demokratske stranke v Beogradu poroča: Vsa mesta Hrvatske, Slovenije, Dalmacijc in Vojvodine so se obrnila na demokratski klub, da sc ukine čl. 236 finančnega zakona, ki je bi! naperjen proti Ilnančni samoupravi mest. Na zavzemanje naših članov linančnega odbora je bilo rešeno, da se ta člen povsem briše. Sekrctarljatu je težko obvestiti vsako mesto posebej o tem uspehu, zato prosi, da tem potom vzamejo to sporočilo na znanje. + Rndikalska zvestoba za zvestobo. Veliko kratkovldncžev meni, da ga čakajo, ako pristopijo k radikalom, bog-ve kake ugodnosti. Dejstvo pa jc, da potrebujejo radikale! v Sloveniji lc ljudi, ki so jim pripravljeni delati političen kuluk. Po tem svoje eksponente tudi cenijo. Komaj dobe enega kulija, že ga Izpodriva drug ku!I. Ako je drugi močnejši v Izpodrivanju, vržejo prvega na cesto. Tako postopajo radikali pri tnalih ljudeh, tako pa cclo pri onih, ki lih postavljajo za voditelje radikalije. Tipičen vzgled, kako NRS svojega najzvestejšesa prvobo-ritclja brezusmiljeno vrže na cesto, ako nima od njega več koristi ali ako je drugim na poti, dokazuje slučaj g. Plelfer-ja v Mariboru. Dokler jc bil dr. Pfclfcr za časa volitev steber radikalije v Mariboru, so ga povzdigovali In ga Imenovali cclo za velikega podžupana. Ker ta gospod ni mogel delati čudežev pri volitvah, je padel v nemilost in sedaj je preko noči penzloniran. Celo Hribarja so radikale! kar čez noč odstavili, gladko so pustili na ccdilu drja Lukana in ravnotako hladnokrvno tudi potisnili ob stran dr. Zupaniča in otresli so sc svojega najvernejšega Štefanoviča, ko se jim Je pod raznimi lažnjivlmi pretvezami zagotavljajo, da jim dr. Ravnihar pripelje zlato radikalsko dobo na Slovenskem. In ker so sc ljuto varali, že prihajajo iz Beograda glasovi, da se sedaj tamošnjl radikali tudi o dr. Ravniharju posebno laskavo ne Izražajo ter da prevladuje mnenje, da jc tudi že on »posao svršlo.. Nc bo dolgo, pa bo tudi ta najmlajši radikal ležal ob ccstncm jarku, kakor komad lzscsane citrone... + Ninčič o sporazumu z Italijo. Minister Ninčič je pred odhodom lz Rima sprejel zastopnike tiska, da se poslov! od njih In se zalivali za ljubezniv! sprejem jugoslovcnskcga odposlanstva In jugo-slovcnsko-itaiijanskega sporazuma. »Tisk mora nadaljevati svoje delovanje v svrho utrditve dobrih odnošaiev med obema državama., je dejal ln povdarjal potem da bo glas Italijanskega tiska našel jak odmev v Jugoslaviji, kjer v ostalem so enako ugodno za sklenjeni sporazum pisali vsi oni Usti, k! Imajo več čuta odgovornosti In več politične razborltostl. (To so radikalski listi. Op. ur.) Dalje Je povdarjal, da je posebno dobro znamenje, da je tudi Inozemstvo z Iskrenim zadovoljstvom pozdravilo ta sporazum, ne samo ker izločuje vsak nesporazum med Rimom ln Beogradom, temveč tudi ker tvori element miru v Evropi. Dan prošlc nedelje pomenja brez dvoma zgodovinski dan v odnošajlh med obema narodoma In mora biti začetek nove dobe vedno prisrčnega prijateljstva In pospešenih sti kov med narodoma, ki ic ie narava do- ločila za soseda, ki naj se razumeta, ko stremita k Istemu morju. Ne sme se pozabiti, da jc bilo reško vprašanje dolgo časa vzrok mednarodnega nepokoja, In dejstvo, da se je rešilo s svobodnim In spontanim sporazumom med Italijo ln Jugoslavijo, Je posebno značilno,. + Papež blagoslavlja Nlnčlčev »sporazum, z Italijo. Ta naša hladna konstataclja ie strašno razburila v Kopitarjev! ulici. Cisto iz sebe so gg. okoli Slovenca., češ da je papež središče mirovnih stremljenj sveta. To je bil K. rimski papež zlasti tedaj, ko Je dal julija 1914 avstrijskemu dvoru vedeti, da jc zadnji čas, da se Srbijo napade in da se ves katoliški svet vnema za kaznovalno vojno proti Srbiji. To je dokazano. Ker je papež po »Slovencu, za mir, za to Je navdušen In je čestital Pašlču, da Je Italija dobila vrh julijske Krajine še Reko. Kaj naj bl papež drugega rekel g. Pašlču? to razmišlja »Slovenec. Papež, če nl vedel drugega, bl bil lah/to molčal, da ne žali narodnega čuta Jugoslovenskih katoličanov, med kojlml Jih je mnogo, ki smatrajo ves »sporazum, z Italijo za nasilje najbolj ordlnarne vrste. Med te katoličane spada n. pr. tudi oni gospod, ki Je imenom SLS govoril na protestnem shodu v dvorani Unlona. Jutrov »kulturnobojnež., ki »Slovencu, dela take skrbi, mu svetuje, da sede In brzojavl v Rim svojemu vrhovnemu političnemu šefu: .»Sl taculsses., kar pa sl lahko napišejo na tablo tudi v »Katoliški, pardon Jugoslovanski, tiskarni. !z demokratske stranke VABILO na veliki shod zaupnikov JDS v Ljubljani, dne 3. februarja 1924 točno ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1.) Otvoritev zbora in nagovor predsedstva. 2.) Pozdravi zastopnikov JDS lz drugih oblasti. 3.) Poročilo načelstva JDS v Ljubljani. 4.) Predlogi za volitve načelstva JDS in rcsolucije. 5.) Debata o točkah 1—4. 6.) Glasovanje o predlogih pod 4. 7.) DrugI predlogi in slučajnosti. Na shod zaupnikov so vabljeni raz- ven strankinih funkcijonarjev, vsi za upniki, vsi odborniki krajevnih organizacij, vsi poverjeniki, vsi obiskovalci dosedanji političnih tečajev JDS v področju ljubljanske oblasti. Pristop imajo dalje tudi ostali somišljeniki JDS, vendar le v kolikor so vpeljani po zaupnikih in se ob vstopu zglasijo pri rediteljih. Prihodnji redni mesečni sestanek krajevne organizacije JDS v Laškem se ne bo vršil v soboto, dne 2. februarja, temveč v soboto, dne 9. februarja t 1. ob 8. zvečer pri Tadini. Vabljeni so vsi somišljeniki. — Predsednik, OBČNI ZBOR Zveze kulturnih društev se vvši v nedcllo popoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Dolžnost vseh včlanjenih društev je, da pošljejo kar največ zastopnikov na to važno zborovanje! nizacije za moddržavno »Ligo narodov.j katere torej s temi organizacijami ni zw menjati. — Bivši vsenemškl poslanec Malllj umri. Na Dunaju je umrl 70 let star biv, ši poslanec v avstrijskem parlamentu Vinceno Malik. Pokojnik je bil strasten nasprotnik Slovanstva. posobno Slovem cev. Rojon jo bil v Iglavi na Češkem iu je bil najprej oficir pri lovcih ter se js kot nadporočnik udeležil bosanske oku. pacije, potom je pa zapustil armado In se naselil v Lipnlci na Štajerskem, kjer se je posvetil politiki. Bil je izvoljon tu. di za poslanca Upniškega okraja na pro. gramu nemške ljudske stranke, poznejs jo prestopil k vsenemcem. V parlamen. tu 60 jo odlikoval s strupenimi govori proti Slovencem in za časa nemške ob-strukcije s sodemurnim govorom. Zna, na Jo tudi njegova afera, ko jo poslanca Jerzabeka, ki ga jo nokaj razžalil, s pas, jim bičem pretepel v kuloarjih parlamen, ta. Pri začetku svetovne vojne so jo ra-v7lic visokim letom javil v službo ter je odšel v Galicijo in je bil v Przo-.iisbj od Rusov zajet. Vrnil se je lz ujetništi-s znatno Iztroznjen ter ni več politično nastopal. Starejša slovenska generacija '« Malika dobro spominja. Od vseh vit nem-Skih junakov ga je odlikovala ona last nost: osebna poštenost — Nova stavka v Angliji na vidiku. Po peturnem pogajanju med vodstvom stavkujočega železničarstva in ravnatelj! železniških družb je končno prišlo do sporazuma. Stavka je prenehala ln so se včeraj zjutraj stavkujoči strojniki in kurjači vrnili na delo. V tem pa je pri-šla nevarnost, da izbruhne stavka transportnega delavstva. Sindikat razkres-' valcev zahteva namreč zvišanje dnevni, ne za dva šilinga, podjetniki pa odločno odklanjajo to zahtevo. — Vprašanje PalacIJe stopa ▼ nov» fazo. Favoriziranje separatistične vlad« po Franciji je naletelo na velik odpor v Londonu, tako da je grozil zopet nov mučen konflikt med obema državama. Ker n! dvoma, da bo Macdonald tudi v tem oziru nadaljeval Curzonovo politiko in postaja vedno bolj jasno, da separatistični pokret nima za «eboj take ma«« prebivalstva, kakor se je v začetku zdelo, sta se Francija in Belgija sedaj odločili tudi v tem vprašanju popustiti. V, soboto in nedeljo sta s« sestala v Parizu ministrski predsednik 1'oincare ia belgijski zunanji ministor Jaspar, ki Ita so sporazumela, popustiti v toliko, da se vprašanje Palacije prepusti v končno odločitov veleposlaniški konferencu - čičerln kandidat za predsednika ljudskih komisarjev. Kakor javlja »Chi-cago Tribure. jo Cičerin najavil svojo kandidaturo za predsedništvo sveta ljudskih komisarjev, ki je istalo izpraznjeno po Leninovi suirti. List meni, da bo ta kandidatura brez dvoma izzvala spor med možmi, ki so doslej z ozirom na Lenina varovali disciplino. Na izrednem sestanku političnega urada, ki so so ga udeležili ljudski komisarji vso sovjetsko konfcdcracije, se jc predlagalo da so Ka-menevu, Skalinu in Zinovjevu za določen čas poveri neomejena oblast. Delegati zaveznih republik pa so so uprli lomu predlogu in so zagrozili, da v slučaju, čo so tak sklep v resnici izvrši, proglase popolno avtonomijo dotičnih ro-publik. Trockija, o čigar usodi vlada še vedno popolna neizvestnost, je nadomo-stil v vojnem komisariatu polkovnik Kamenov, v vrhovnem poveljništvu vojske pi general Rudonnij, poveljnik konjenico. Vojska pa jo nezadovoljna z odstranitvijo Trockija in zahteva, da se vodilni organi vlade volijo potom tajne volitve. — Konferenca o narodnih manjšinah v Curlhu. V Curihu bo jo v torek sestal odbor za vprašanja narodnih manjšin mednarodnega društva »Unije. Zveze narodov pod predsedstvom Sir VVillough by Dickinsona. Na dnevnem redu te seje so sledeči predmeti: Po stalnem mednarodnem sodišču v Haagu določene pra vico manjšin, posobno z ozirom na nemške naseljence na Poljskem. 2.) Zakoni, veljavni v raznih državah o zaščiti narodnih manjšin. 8.) Položaj manjšin na Grškem in v Turčiji. 4.) Dansko - nemška manjšinska vprašanja. 5.) Pritožbe nemških avtonomnih korporacij na Češkoslovaškem. 6.) Pritožbe slovenskih In nemških manjšin v Italiji. 7.) Manjšine in emigranti Bolgarske. 8.) Vprašanjo »nuuierua claususa. (predloženo po nekaterih židovskih skupinah). »Unija zveze narodov, je mednarodna zveza privatnih društov, ki delujejo v posameznih drŽavah kot Dronacandlstično orsa- n » • v v Soaisce g Na vasi. V najlepši slogi so popiva/ li dne 16. docembra 192«. kmečki fantje najprej v kolodvorski restavraciji, nato pa v Kračinovl gostilni v Zrnčah. Ko sc se končno nalezli božje kapljice ter odpravljali proti domu, sta naenkrat brez vsakega vzroka priletela za Antonom Potnikom z latami oborožena 26. letni žagar Fr. Dular In 25-letnI posostnikov sin For. Mejavšek. Dohitela sta ga pred farovžem ter pobila na. tla. Nato ga ja šo Dular sunil z nožem v trebuh ter g» nevarno poškodoval. Pred okrožnim sodiščem v Celju jo bi! obsojen Dubr na' 10 mesecov in Mejavšek na 2 meseca poostrene ječe. g Zahrepencl Jo po domačih kračah In salamah 21-letni rudar Fr. Gutnik iz To-polšico. Pred kratkim šele je moral zaradi pristojnosti v Jugoslavijo zapustiti Nemčijo, odkoder je potoval preko Avstrijo do Maribora, odtod pa jo udari! peš v svojo rojstno občino,' ker mu jc baje nekdo ukradel med potjo 400 tisočak. Našel je usmiljenje pri gostilničarju Ilankcju v Šoštanju, ki ga jo zaposlil z domačim delom, dokler ni dobil čez pet dni stalno službo v kemični tovarni. Kmalu nato pa Je javil neki uslužbenec Ilankcju, da je videl pri obdolžencu njegov zlat prstan. Ko sa jo Ilanko vsled tega zanimal tudi za svojo shrambo, je opazil, da mu manjkajo svinjske krače in okrog 8 kg salame. Nato se jo ugotovilo, da jo oidprl Gutnik shrambo z ve-trihom, jestvine pa privoščil tudi Bvojim tovarišem, katerim jih je prodajal brei navijanja cen. Okrožno sodišče v Celja jo obsodilo Gutnika na 6 tednov težke ječe. § Hud kavallr. V Tržiču se je zgodilo, da jo že 10-krat kaznovani dolavec J. S, spremljal domov neko gospo z otroci. Pot se jo na večor zavlekla v prijetnem dvogovora in mala družbica je priromala pred gospejin dom že precej kasno v noč. nišna vrata so bila zaprta in gospa ključev ni imela a seboj. Treba je bilo klicati gospodarja, ki jo baš prav prijazno zadremaL Kot vsakdo, ki ga zbudiš iz prvega spanca, je bil tudi ta hišni gospodar in posestnik neljubo presenečen od klicov in ropota, ki sta ga v svrbo zanesljivosti uprizarjala prijatelja pod oknom. V zaspanosti je poleg ključev So pobral sekiro ter se podvizal odpirat. Pri tem se je pritajeno, a vendar dovolj razločno izrazil s prostostjo, ki jo je slučaj zahteval, ln rahlo opozoril čakajočo dtužbico, da naj se hitro odpravi spat Obtoženec pa ni bil voljan prenašati takih nasvetov in spustil se jo J gospodarjem v besedno in ročno debato, koncem katere je s pomočjo britvo vre-zal nasprotnika v dva prsta desne (»H leve) toke, kar mu je ta tako zameril, da ga je tiral pred ljubllansko sodišče, ki pa po danih informacijah zaenkrat nI moglo izreči razsodbe, temvoč js razpravo v svrho zaslišanja nadaljnjih prič od-godila- asi Imenovanja v mariborski oblasti K našemu včorajžnjemu poročilu o imenovanjih pri novi oblastni upravi dodajemo: Vladni svetnik dr. Vodoplvee je imenovan 7.a zastopnika velikega župana v Mariboru, dosedanji mariborski okrajni glavar vlad. svet. dr. V o n 81 n a je imenovan za s*ezkega »glavarja v Mariboru levi breg mesto Maribor, sodna okraja Maribor evl breg in St. Lenart), vlad. tajnik ijr. Ivo P o I j a n e c za srezkega poglavarja v Mariboru desni breg okraja Maribor desni breg ln Slov. Bistrica), za »rezkega poglavarja v Laškem je Imenovan dosedanji šef dr?., policije v Celju pol. svetnik dr. I. Benekovif. kateremu je prideljen komisar dr. Ilaein od okr. glavarstva v Radovljici; za vodjo srezkega »glavarstva v Šmarju pri Jelšah comisar dr. M e g u š a r; za vodjo jornjegrajskmra srezkega poglavarstva v Mozirju komisar dr. V o u -Se k; za vodjo srezkaga poglavarstva v Dolnji Lendavi doeedanji vodja tamošnje politične ekspoziture komisar K a m b 16 Za srezke poglavarje v ostalih srezih so imenovani dosedanji okrajni glavarji dotičnUi glavarstev. Dosedanje politične ekspozituri v Mozirju, Dolnji Lendavi in Gornji Rad-goni so ukinjeno. V smislu ministrske odredbe se ima organizacija srezke upravne službe izvršiti takoj. Sestanek zastopnikov organizacij državnih nameščencev Včeraj zvečer se Je vršil pri .Mraku, oa Rimski ccstl sestanek delegatov vseh organizacij državnih nameščencev. Qlav. n! namen sestanka Je bil, da se spričo dosedanjih popolnih neuspehov na vsej Črti, določijo smcrnlce za novo delo. Sestanek Je otvorll predsednik O. Z. g. Llllcg, ki le povdarjal, da so organizacije državnih nameščencev raztepene In da je zato treba ustanoviti ln poglobiti tesnejše vezi. ker le na ta način bo mogoče doseči večje uspehe. Predsednik g. Llllcg Je nato ostro grajal politiko finančnega ministra Stojadlnovlča, nnglašajoč. da ni zmožen najti primerno kritje za pošteno plačo državnim namcščcnccin. misija svoje delo zaključila se skliče Izredni občni zbor, da sprejme Izpremem-bo pravil In Izvrši temeljito reorganizacijo. Upati Je, da se tako organizacija državnih nameščencev postavi zopet na krepke noge. Clm bo reorganizacija Izvedena, bo državno uradnlštvo stopilo v stik tudi z privatnimi uradniki In delavskimi organizacijami. Boj proti vladi, kl nima srca za svoje name.Sčcnce bo stopil na ta način v povsem novo In odločnejšo fazo. Plešasti informator Poglavje o klerikalni ljubezni do bližnjega lu o klerikalni morali. »Slovenec« z dne 80. januarja je posve tU eni izmed najlepših institucij, kar jih imamo na polju zaščite doce v Sloveniji daljšo notico, ki ne razkriva le »krščansko« pojmovanja ljubezni do bližnjega, temveč tudi veliko nevednost. Svojim či-tateljom je namreč prikazal »Zavod za socialno higijensko zaščito dece«, s katerim je združen »Dečji in matorinski dom kraljice Marije«, v »akSni luči, kakor da je zavod velikansko korito, Iz katerega srebajo nekateri detamržni državni uslužbenci med in Jileko. Resnicoljubni »Slovenec« ni povedal, da je otvorjena na tem zavodu vsako prcdpoldne poliklinika za deco do 14. leta, ki posluje brezplačno za socialno Silv kejSe sloje. Resnicoljubni »Slovenec« nI povedal, da posluje dvakrat ra teden popoldne posvetovalnica za matere in dojenčke tudi brezplačno. Resnicoljubni »Slovenec« ni povedal, koliko zdravniških nasvetov in zdravil dobiva na tem zavodu revna ljubljanska deca tudi brezplačno. Resnicoljubni »Slovenec« nI povedal, koliko slabotne deco se je napotilo iz tega zavoda na bre/plačuo zdravljenje v TopolSlco in na Lokrum. Resnicoljubni »Slovenec« ni povedal, da je na tem zavodu, v »Dočjem in materinskem domu kraljice Marije« danes 17 dojenčkov z materami in brez mater, večinoma tudi brezplačno, katerim bi so brez tega zavoda godilo tako, kakor se je godilo onima dvema Slovenkama z dojenčki v Zagrebu, o katorih pripoveduje »Slovenec« prav na isti strani, na kateri ostud no napada to plemenito institucijo, ki sta jo prstavila država In privatna inl ciativa. seveda brez najvišjega dovoljenja klerikalnih karitativnih organizacij in brez nasvetov različnih pleSastih in Škrbastih asocialnih ljudi iz taliora SLS. ''.estricoljubnl »Slovenec« ni povedal, da ie združena s to Institucijo brezplačna pudniu pluto urzavn m namcsccnccm.' . ■ . 1.111 «• j i i , Nato le prečita, plsmo tajnika »Glasne- ^ ^ t^ ga saveza« Iz Beograda, v katerem le-ta o stanju zahtev uradnikov poroča sledeče: Da bl sc gmotno stanje državnih nameščencev Izboljšalo nI upnnla: srda-nli reiim ni nripravilm ugoditi upravičenim zahtevam driuvnlh nameščencev. Le z Izpremcinho režima more nastonltl za uradnlštvo ugodnejša doba. O. Llllcg je tudi omenjal, da Je bila uradniška prag-matika pred nastopom samoradlkalske vlade povsem dobra In da so bas radikali napravili vse one Izprcmcmbe. kl so že Itak bedno stanje uradnlštva še bolj poslabšale. Po poročilu g. Lillega, se Je razvila dolgotrajna debata, v katero Je poseglo več govornikov, kl so dali du*kj svojemu nezadovoljstvu. Vsi govorniki so Mil soglasnega nazlranja. da je treba delo v organizacijah poglobili, ker le močne organizacije bodo v stanu kljubovati zvitim nakanam sedanje vlade. Sestanek Ic bil polnoštevllno obiskan. Zastopanih je bilo 30 organizacij In med njimi tudi mnogo z dežele. Rezultat posvetovanja le bil ta, da se skliče v najkrajšem času komisija, v katero se povabijo vse organizacijo državnih nameščencev ne glede na to, so li članice Osrednje zveze ali ne. Komisija naj predela In izdela načrte za Izprcmenibo pravil O. Z. In skrbi zato, da se povrnejo v O. Z. vse one organlza- 'ep, nov socialen poklic in kl bodo odšle po končanem Študiju kot pijoliirke >.a povzdigo ljudskega zdravja mod ljudstvo, a se ne bodo grelo po različnih domovih kakor redovnico, da bodo te atro kovno izobražene oskrbne sestre navajale naše delavske in kmetiske žene k pravilni ne::i dojenčkov in deco, kor ploša»te-mu informatorju najbrže niso znano Mrn-hotne Številke umrljivosti dojenčkov in male dece v Sloveniji in mn ni znano, da jo treba tukaj zastaviti delo, ako hočemo imeti zdrav podmladek. Vse te brezplačno naprave za zdravstveni procvit naSega ljudstva morajo voditi osebe, ker menda tudi g. PleSec no bi znal stvari drugače uravnali, in to osebe, ki delajo preko svoje uradi e dolžnosti, ker se zavedajo svojo važne misije, so državni uslužbenci in kar je najbolj čudno — niso So reducirane! Da "e bil reduciran strojnik v bolnici, mož, o katerem verno, da je izvrsten strokovnjak, jo žalostno in nesmisolno. Da bl pa n orali biti reducirani zato tudi »ko-rltarjl« v Zavodu za soc. hlg. zaščito rir ce, tega vendar ne more zahtevati n> hen pameten človek. Ti »koritaril« so v resniei zavidanja vredni: šof-zdravnik jo nastavljen s sijajno plačo drž. usl. v MI. čin. razredu, zdravnica - asistentka s Se clje, kl so svoj čas Izstopile. Clm bo ko-1 sijajnejšo plačo drž. usl. IX. čin. razre- Kulturni pregled Gledališki repetoarji da, in štiri sestre z mesočno plačo po 800 Din in prosto oskrbo. V resnici, to so »korita«, h katerim bl te najbrž« ne hotel postaviti plešasti informator, kl bi bil boljSe storil, da bi bil informiral najprej samega Bebe temeljito in potom Se le javnost. Stirl sestre, ki dolujojo na zavodu, niso redovnice, in to je tisto, kar »Slovane.-.« najlolj boli, ker ne more v svoji dogmatičui ozkoerčncieti razumeli, da so tudi Zene brez cerkvene uniforme zmožne toliko ali še več kakor rcdo nl-:o, in ker no privošči tem Štirim "Nistram. da so skromno proskrbljene za življenje. Plešasti informator se je pa zmotil toliko ker smatra, da se te sestre bavijo r. vzgo;o dece. ki jo v domu. V dom se sprejemajo le dojenčki In dojenčkov iienda tudi klerikalni starši in vzgojitelji Se ne poSiljajo v »Marijine vrtce«, k Orlom in drugam, kjer sc deca vzgojuje h klerikalnemu fanatizmu, temveč gloda-'o v prvi vrsti na telesni dobrobit te;a drobiža ter puste vzgojo — ako g. PleSec vo, kaj je vzgoja — za poznojši čas. Ker je pa ta deca, k! je dobila prvo za-točiščo v Zavodu za soc. his. zaSčito deco, lz tiste nesrečne armado bednih in prezrtih, ki je najmanj do 14. leta navezana na tujo pomoč, imata »Slovenec« in njogov informator še upravičeno upanje, da bo ta doca prišla v »vzgojo« uniformiranim bratom in sestram in da bo tako deležna tistega »Slifa«, ki so ga zmožni dati Io te vrste »vzgojiteljev«. Toda da no ho kdo mislil, da je ta vzgoja tudi brezplačna, kakor je brezplačna vsa pomoč v Zavodu za soc. hlg. zaSčito dece, moramo povedati, da vprašajo ti »vzgojitelji« najprej, kdo bo plačnik! In kadar imajo zagotovljeno dobro plačilo, otvorijo šele malemu prolotarčku vrata. Gospod Informator je postal pozoren na »korita« v tem zavodu šele sedaj. Toda takrat, ko se jo pripravljalo »korito«, ni bil pogleda! — saj najbržc nima daleč do njega — kako 40 delale te sestre noč in dan, sestro, ki jih navdaja globoka socialna zavest, nobeno pričakovanje plačila za resnično dobra dela po smrti, kako se opravljale najnižja dela, dela, kakršnih se no dotakne nobena redovnica. Da, prepotreben dečji dom! Kajti v naši mili domovini, ki so jo neomejeno »vzgajali« desetletja sainl katoliški možjo, kjer živi »dobro, verno ljudstvo«, v tej domovini je zaSčita dcco prnv od strani tega ljudstva pastorka. »Slovencu« priporočamo, da se obrne na gospoda poslanca Netnnničn, kl je hk.atu tudi župan občine Dožjakovo, da mu izpriča njegov veron pristaS, kako pojmuje na-So »dobro, verno ljudstvo« zaščito deco! Gospod Nemanič, Zupan In posla noc okraja, ki je kompaktno v vrstah SLS, mu bo lahko povedal, kako so gospodje občinski odborniki občino Hožjakovo »zaščitili« dojenčka v decembru 1. 1922. Ti gospodje — naSi katoliški možje — so odločili, da moia dojenček, ki ga j« prinesla uboga služkinja, nezakonska mati, v svojo domovinsko občino, na »nnnie-re», to so pravi, da ga pehajo od hišo do hišo — tri tedne starega dojenčkn! Da hi bili imeli žo takrat prcpotrebnl dečji dom, ne bi bil dojenček »zaSčiton« tako barbarsko, ampak človeškemu bitju dostojno, in ne bl umrl ubogi nebogljen-ček čez devet mesecev, ker bi bil deležen pravilne nese In bi se gotovo razvil v krepkega dečka, ki bi lahko postal g pravo »vzgojo« morda celo volilec SLS. Žalostno je, da se reducirajo državni uslužbenci in po »Slovcnčevi« notici ro-deč Izgleda, da sc Se premalo reducira. Ali Se bolj žalostno jc, da izkoriščata to priliko g. Plašeč, ki io najbrži tndi sam državni uslužbenec- in »Slovence«, ki je najbolj socialno usmorjen list, da vzajemno blatita zavod, ki je neizmernega pomena v socialno hlgijonskcm pogledu za našo kraje in naše ljudstvo. Kajti tavod nI omejen po svojem pravilniku le na delo v zavodu samem, kl je obsežno, temveč ima nalogo, da vzgaja dobre matere, ki bodo znalo s pravilno nogo ohranjevati deco krepko in zdravo. Komaj jc pričela nova socialna institucija dihati, se žc najde človek in se najde list, ki poizkuSata uničiti, kar Ima postati blagoslov. Gospod informator mora biti plcSast In senilen človek, a«o-cijalon človok od temena do pete, in skoraj gotovo bi mu bila ljubša zaščita na numere, kakor pa zaSčita v moderno urejenem domu s strokovno kvalificiranim otobjem. Ob tem grdem napadu na zavod, katerega del tvori tudi »Dečji in materinski dom kraljice Marije«, ki ga vzdržire privatno društvo, apeliramo na vso slovensko razumno javnost, la se spomin «1 to-era doma s prispevki in pomaga, da si postavi čimpreje svoje poslopje. Prispevki nnj so poSiliajo na Kmetsko posojilnico v Ljubljani pod oznako »Dečii In materinski dom kraljice Marije«, kateremu želimo, da so skupno z Zavodom za socialno higijensko zaščito dece razvije do naViSje popolnosti v dobrobit našega najdražjega, našega podmladka! Obmeina korektura v Ban a hi in statistika Na podlagi sporazuma z Romunijo, sklenjenega 24. novembra 1023, so spremeni meja v Banatu. Vsled to snremembe se nekoliko spremene statistične navedbo za Banat, in posredno za Vojvodino ter naSo kraljevino kot celoto. Razlike sicer niso velike, ali vendar vredne, da se notiraio. Imamo dvo vrsti ozemlia. kateretra posest se je spremenila. Prvič odstopamo RnmuniH nekatere kraje, ki spadajo po sevreškem mirovnem dogovoru njej, a srno ilh imeli mi zasedene. Tn ie sedem občin, ki šte'eio skupno 10.240 prebivalcev, med katerimi Je po narodnosti: 50(10 Nemcev. 1000 Romunov, 1120 Madžarov ln 1-100 Srbov in TIrvatov. Dnitrič odstopamo Rumunitl štiri občine, ki so bile doslei pravno in fak-tično v nnSI posesti, dočim se je peta občina že seda i nahnvtla v rumunskl okupaciji. V teh občinah odstonimo Ifl.OOO prchivnVev. mod njimi skoro le Nemee ln Madžare. V zameno za to nam Romun! pre-pusto tri občine, ki «mo lih dozdai samo upravljali (Surian, Veliki Gai in Kriva Bara), .a vrh teira nam odstopalo še dve niibovi občini (Mo loS in Pnrd-inft. Vse to občino 1mn'n skupaj 12.000 Hudi po narodnosti -1700 Nemcev. 4300 Srhov in 2300 Madžarov. V celoti dobimo pri znmenkavl skoro desetkrat toliko Srbov, kakor 'ih izsmbVio. Nemcev dobimo le polovico tocra. kar jih odstonimo, tudi Madžarov dobimo za 1400 manj. neoro smo ji'i oddali. Rnmnnov pa jo v novo-pridohllenem ozemlju le sto, dočim jih odstopamo 2rS00. Stevpo nn blvnlstva v našem Banatu se vsled zamenjave zmjntša za 14 000. To pomeni, da se število prebivalstva naše krsPevIne zmanjša od 12 017 000 na 12 003 000. V statistiki Ranata je treba sedaj spremeniti navedbe v sledečem: Srbov bo odslej namesto 242.000 «Voro 245 tiso?. Rnmunov namesto 72.000 samo r.KOOO. Nemeev nnmesto 133.000 le še 127 000 in Madžarov mesto 101.000 le 0R.000. Dočim so Srbi do«lei tvorili 41-0 celokupnega prebivalstva v P.inatu, bodo predstavljali odslej 42-7 %. _ V tivolskih sapicah LJubljana, 81. januarja. Tivoli je naš poleti, nnš pozimi. Poletno Milncn izvabi ves drobiž v svoje I gozdove, kjer uživa prelepo naravo in njene krasoto. Mlade in živahne ljudi nnideš v prijetnem kramljanju po vseh potih in stezah. Mnogo bi vede! pove- dati Tivoli o spominih zelenih kloplo, velike tajnosti skrivajo košati kostanji. Vetrič pa, ki se prlpodi v kola* tost teli velikanov, objame vse in odnese s seboj vse skrivnosti. Vrača jib pa z novimi s|>ominl ( Selo po dolgih mesecih. Vsak čas ustvarja kos živijo, nja in ž njim spomine na lepo, dobro 111 slabo. Zimski Tivoli ln njegova najbližja okolica pa ustvarja za obiskovalce zopet druge užitke. Goji se posebno šport. Zlasti v letošnji zinil opaziš ne-broj veselih drsalcev na ribniku, sankače ln smučarje na trikotnem prostoru levo od Cekinovega gradu, šele pozno zvečer se vračajo grupe v 11-vahnem pomenku proti mestu. Takrat ostane Tivoli sam. Coz prazen snežen hreff huSkne le Se senca zapoznelca aH zapoznele, o kojih samo slutiš, ne vel pa. kaj hočejo. Pač. še nekdo je, ki je ostal v zapn« ščenem gozdu. V temnih in svetlih, mrzlih in toplih nočeh jo stražnik na mestu. On sam obvlada meje svojega okraja, malega kraljestva. Kaj v«o oa vidi! Sreča ženo brez moža, večkrat moža, a ne žene. Sreča fanta brez iz-voljenke, tam izvoljenko, a ne njenega srca! Gorje, če bi ta stražnik-kralj vse poznal! ... A tudi vse kaj drugega se šo dogaja. Včeraj, v najzgodnejših jutranjih urah. je stražnik pa. truljirai po drevoredih. Ona je hodila po ozkih potih Trubarjevega parka, malo prej pa se je zadrževala v gostll-nici pod gozdom. Temne misli so se ji podile po glavi. Brezposelna služkinja in brez stanovanja. Pod srem plod svojega greha, a v svetem trenotku, ko naj postane nezakonska mati, j« sama. zapuščena. Ure v zvonikih ljub. I,lan skih cerkva so pravkar odbile štirikrat ... v mrzlo zimo je pravkai prijokal nov zemljan. Ohupnna, osrv močena, v skrajni bedi, brez zaščite ln opore. Jo Iskala uboga porodnica, služkinja Olga T. strehe v Javnem lokalu, kier je podarila svetu nedolžne, ga črvička. Stražnik jo je nnšel v krčih in pozval rešilni voz, ki je nosrefi-nico odpromil v javno bolnico. Kino Arena življenja. Po dolgem času zo-pet enkrat Hlm. kl ima ncumncjšl naslov, kot le v rcsnkl! Ce človek pomisli, da lc pri teatru sploh, posebno pa pri kinu dober naslov uspeh ln vse, potem se bo čudil, kako je mogoče tuko dober film pokvariti vsai navidezno s takim naslovom. KaW kaka številka Iz »sanjsklli bukev«. Kliuh temu |c tlim dober, da n« rečem — spričo svoje vsebine celo poseben. Pilm. pri katerem bodo današnji moški klaverno povešali glave, toncčl v morju zavisti In hrepenenja, ženske, nase nadehndne devojke pa bodo vstajal« s svojih sedežev, z ognjem navdušenja v mladih očeh, trepetajoče v neskončne lepih občutkov... Arena je v filmu In življenju tuli Torej smo na Španskem, pr bikoborcih. Zn oči ie ta film nekaj Imenitnega. za živec pa tudi. Toda, da bl s« kak ženski sovražnik v lem filmu spreobrnil, tega ravno ne bom trdil! Take čudne so! Se ti zaljubi v enega, ker mor! bike, In zopet v drugega, ker uhlja ljudi Parna, Iz družbe, obdana nd samih do-i siojanstvcntkov. In mladi bikoborec, kl le koma) pogledal svet jI podleže, zavrž« i svolo žensko, svo) dom — navihani raz-, hojnik pa jI spoštljivo poljubi roko In odide. — Torej Ima »Ljubljanski dvori zopet scnzacijo. Le sem z vsemi »napetostmi« In »pustolovščinami«. Tudi nam je treba tega, kakor vsem drugim narodom. Pot do lepote gre samo ln povsod preko enoja, zato je dobro, da hitro stopimo. Čimprej ho za nami. tem prej se nam bo zahotelo v filmu mehkih rož in tihega »literarnega« razpoloženja. ec. Ljubljanska opera. Petek, 1.: »Gospusvetskl sen«. E. Sobota, 2.: ob 15.: »Prodana nevesta«. Izv. Nedelja, 3.: »Oorcnjskl slavček«. 25. predstava. Izv. Pondeljek, 4.; Zaprto. Ljubljanska drama. Petek, l.: »Beneški tfgovec«. Premljera. Izv. Sobota. 2.: »Othello«. Izv. Nedelja. 3, ob 15.: »Ugrabljene Sablnke*. Ljudska predstava. Ob 20.: »Beneški trgovec«. Izv. Pondeljek, 4.: »Mogočni prstan«. B. Šentjakobski oder v LiubUanL Pettk, L: »Vražji Rudi«. Nedelja, 3.: »Vražji Rudi«. Celjsko gledališče. Nedelja, 3.: »Zakleti princ«. Izv. Mariborsko gledališče. Petek, 1.: »Pri treh mladenkah«. E. Sobcta, 2. ob 15.: »Janko In Metka«. Izv. Ob 20.: »I.uinpacll-vagabtind«. C. Nedelja, 3. ob 15.: »Umetniška kri«. Izv. Ob 20.: »Pil treh mladenkah«. Jubilejna uprizoritev »Gorenjskega slavčka« v Ljubljani. V nedeljo dne 3. februarja zvečer se uprizori na naScm odru potindvajsetič opera »Gorenjski slavček« v režiji in insconaciji g. Šesta ter pod taktirko g. Jeraja. Prva up;izo-rltev je bila na predvečer lanskega narodnega praznika, dne 80. novembra. Smelo trdimo, da je to Vcdi-n jubilej, kl ga ni dosedaj dosegla na naSem odru menda Se nobena opora. V 14 mcsocih 25 predstav, to priča gotovo o veliki pri-jubljenosti dela naSega staroste - skladatelja Antona Foerstor.ia. S 25. uprizoritvijo praznuje svoj 25. nastop v tej opori tudi več članov našega opernega ansambla. Predstava je izven. Mestno gledališče v Celju. V soboto dne 2. februarja ob lfl. uri so na splošno željo občinstva ponovi pri premieri krasno uspela mladinska igra »Zakleti princ« v režiji g. Pfeferja. Predstavi-bo prisostvoval avtor g. Oskar Uiess. Popoldanska operna predstava v LJubljani. Na praznik v enhoto dne 2. februarja popoldne ob 8. uri se poje opero »Prodana nevesta« pri znižanih cenah. Pri tej predstavi nastop! kot gost gdč. Bjcla Rozumova ter poje vlogo Marinke. Gdč. poje na angažma za prihodnjo sezono- Na to ooooldansko ooorno predstavo opozarjamo v prvi vrsti Izvcn-ijublansko občinstvo, kateremu so nudi prilika, da poseli operno predstavo. Marijonctno gledališče v M-triboru. Na splošno željo ponovi sokolski mladinski odsek v nedeljo ob pol 15. uri «.^no-gulčico* v mali dvorani Narod. doma. Glasbena matineja »Zveze godbenikov za Slovenijo« na Svečnico 2. februarja ob II. uri dopoldne v dvorani »Union« noda ooslušalccm pod taktirko Antona Balatka Dvofakova slovanska plesa št. 15 ln 16; Gricgove Norveške plese in Karneval ouverturo Pvo-faka. Ravnatelj Rukavina pa dirigira Cajkovskega simfonijo št. 5 op. 64. — Peta slnfonija P. J. Cajkovskega le bila komponlrana leta 1888. Cajkovskll je bil prava lirično navdahnjena natura, poleg tega pa dober Rus, zato dobimo v njegovih delih v najfinejši spojitvi poleg momentov največje nežnosti In razumnosti tudi momente prave polazljatske robatostl In podivjanosti Sin Ioni ja Ima štiri stavke. Prvi; An-dante — -allcgro con anlma začenla z uvodom, kl |c zložen v baladnem slogu ruskih narodnih pesmi Allcgro con anlma začenja z glavno temo slnfonljc v klarinetih In fagotih. Živahnost v Izpeljavi In prepletanje motivov se prične. Izraz se vedno bnlj stopnjuje In začne sc v orkestru boj ined glavno temo ter Iz nlo vzetim, trdo in grozeče nastona to- čim ostroritmlčnlm motivom. Moč raste, boj postala vedno sllnejši; sedaj nadvla-duje prvi potem zopet drugi motiv, dokler ne zudonl v največji razburjenosti v rogovih glavna melodija, takt pozneje podpita v vljt,linah In lesenih trobilih. Glavna misel zmaguje In se ponosno stoti njuje. Vsi motivi preidejo potem v ni", zdihujoč spev godalnega kvarteta. Se enkrat se oglasi v stopnjevanem Izrazu spev celega orkestta v mogočnem ere-sccndu. Začne se iznova prekrasna slika mogočnega glasbenega boja. Ta inol-stersko Izpeljani stavek motivov v vseh oblikah, najlepše In najstrožje, absolutne glasbene umetnosti, ic vzor tclinlke In duhovita 6lika muzikalnc tragedije. DrugI stavek andante cantablle con al-cuna llcenza, nas pelje v raztezajoče stepo. Glavna misel tega stavka je elc-glčna, z globoko otužnostjo prepojena melodija. Tretji stavek: valse. Mesto običajnega Scherza, je uvedel Čajkovski! v svoje slnfonije Rusotn priljubljeni ples — valček. V prvem delu predstavlja ples, pozneje pa slika živahno vrvenje ljudstva na plesišču. Koncc tega stavka pa zopet vsebuje glavt.o ml sel slnlonije. Četrti stavek. Andante maestoso — Allcgro vlvale. Stavek pričenja z glavno temo slnfonije. Druga tema prične v značaju ruske narodne pesmi in sc stopnjuje do največje moči. V razpeljanem stavku nastooalo vsi važnejši motivi cclc slnfo- nljc Iz katerih sc končno vzdigne glavna misel slnlonije (ruska narodna eplčna De- sem) — zmagoslavje. • Prvo polovico programa Izpolnjujejo koncertni plesi — Cas Karnevala. Dvofa-kov 15. slovanski ples itnenujelo tudi »mesarski«, ker jc po svojem značaj« prcccj oglat. Nasprotno pa jc 16tl ple: najbolj poetičen In eleganten od vsel Dvofakovlh plesov. Orlcgov! Norveški plesi so sc v Ljubljani že Izvajali. Orlct je prvi glasbcno-umetniško obdelal norveško narodno pesem. V nJega delili s« blišči lirično srce In sploh vsa nrav nor. veškega ljudstva. Ta kratka razlaga slnlonije na| služ! v lažjo slcdltcv elementarnega dela velikega ruskega slnlonika. * Vstopnice po 15, 10, R, Mini Dbl .to v predptodaji v Matični knjigarni tel v soboto dopoldno od 10. uro dalje pred dvorano v Unionu. Izredni občni zbor «Narodne galerije« v Ljubljani so je vršil ob velikom w nimanju članov. Na razpravi je nila spremen,ba pravil. Prvi del sprememb ;o bil sprejnt soglasno in deli člano v častil«, ustanovne, redno in podporne. Ustanovi! član plača enkrat za vseloj 500 Din, redni plačuje Irtno 50 Din, podporni pn Din. Tri drugem delu od odbora predlagano stJiemcmbe oravil le prišlo do Domače vesti O PRVEM. 1. februar, oho, smo pravkar sred predpusta! Oboje ni napačno. »Kovačev« so iznebimo, razcefanih kakor •turška fana», da bo za novo, zdrave novce več prostora v fcepu, da bodo v februarju poravnani računi, ki jih vsako leto tirja veseli Karneval. Zakaj podoba je, na zunaj vsaj, da so Ljubljana letos »špara«; koncertov, plesov, redut. -jmo Je imeli nekaj, ie, ie, a največ se obeta v februarju; ni se nikakor bati. da bi v Ljubljani letos k::j bilo zamujeno. So bo drajsanja Summonte imenovan ta italijanskega poslanika v Beogradu in da »o vesti o imenovanju generala Bodrera netočne. * Pomorska komanda na Sušaku. Prva obalslta pomorska komanda, ki Je Imela doslej svoj sedež v Kraljeviči, Ja sedal, ko je likvidiran jadranski spor, detlni-tivno prenesla svoje delovanje na Sušak. Nn čelu te komande, v katere področje spada celo gornje Primorje, Je naS rojak admiral Koch, ki jo bil — kakor znano — prvi oficir bivšo avstroogrske vojne mornarice, ki se je pridružil prevratnemu gibanju. Oblikovanje našega prijatelja. G. pro- m izkušnjav za marsikoga in so mu ho zgodilo kakor tistemu popu, ki jo , , ,,„',. , .,„,'„. V. mlmnlnl m nihčo č,4- »Nn J.« val francoščino na l ubljansM univerzi, Je n gre, ,meaov(m na 8t0lu.0 slovallsUe tilologij« 'a mano narod v cerkev, grem jaz za narodom v kafano . . .« If »nivml v Strassburgu, n« roeato pro- 0 prvem si ogledamo izložbe. Dra- i eB0Ja A,ndreia Ma»n"' Vr b,1t Pr.ed **"ia kai? I seveda ic! To bl na to krBlkp"1 Imenovan za naslodnilta Loulsa ia Kaj.' i seve.a c to ni, pa to, de Frmjce y p ^ na to, to . . a se vste e& že pri dru- - . — . ,, . . ,,,, -em n so spomni?, kako so že vča»i Gospodu Tesnieru ki je temeljit pozna- dejali naSI stari: »Prav'jo 1'di, da: valeč našega jezika in naroda, na tem gnarja nič ni, so pa knuofi p'r hlačah »^ovanju iskreno Čestitamo z iskreno presneto dragi . . P« Ej da, s',i res. tu ^ udl ^Z^^T™ Z ii draginja se začenja pri knofih. °h™»I našemu dijaBtvu tisto naklonje^ Oprezati je treba in storiti kakor n03t' bJ mu *> !zkM0Tal doele'' T Abraham, ki je Izaku tožil: »Žena mo-1 * Kipar Napotnik obolel. Kipar Ivan -r. me navija za denar, n.idleguio noč i Nnpotnik, znan obiskovalcem našdi umetno dan, daj' pa daj, denar neprestano nohtnih razstav po svojih skulpturab, je le denar ...» — Kam ?a Ie vtika, bog;,ež,;0 obolel in leii v Zavodnjah pri pravični? se čudi Izak. — »Nimam , Šoštanju. nojma,« se odreže Abraham »jaz ji * No* k"'anl denar. V našem finančna namreč nikoli ne dam.» — Star je nem ministrstvu so se v zadnjih dneh ta dovtip, pa menda ravno prtmwn vr5n® konference v zadevi novih kova-/a t. februar in sredino predpusu. i nih novčanio po 1 Din ln 60 par. Te ko- Ssa. vnu8 novčanice bodo nadomestile papirji j nate novčanice omenjene vrednosti. Upati t _ jo torej, da so v doglednem času Izno-Danes ]e prvega! Kdor je šo v; Ulro iirabljcnega umaianega papirna-Mstanku z naročnino za «Jutro» in je ,„„. rtmhij-, se ni plačal za mesec februar, naj je n*) pozabi danes poslati. Po vzoru vaeh večjih listov smo uvedli tu 11 pn našem listu plačevanje naročnin« v naprej in smo primorani pošiljanje «Jutra» ustaviti brez izjeme vsem, od katerih do 8. t m. no prejmemo na-'očnine. * Škofovska konferenca r Zngrcbn. Včeraj je pričela v zagrebški nadškofijski palači konferenca jugoslovensklh katoliških škofov, ki bo trnjala več dni. Razprav- tega drobiža. • It drlavno službe. No lastno prošnjo je bil upokojen g. dr. Josip Rožman, profesor na drl realni gimnaziji v Celju. • Himen. Toročil se Je v Mariboru veleposestnik g. Anton Osrajnik z Janževega vrha z gdč. Marijo Pavalee, posestnlco v Ruperčah. • Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla v sredo ga. Lucija Petek, stara 70 let. Pogreb danes ob 10. iz drl bolnice. — Včeraj |e preminula v Trbovljah ga. Karoli- " '7"'" , na Bcrgor v starosti 75 let, pokopljejo fin, med drugim tudi razna de- |o ]u(r,% ,oboto ob 1G. _'Pod Sv Jcv likalna vprašaja kakor: kdo naj bi imel ^ pr, Ce)ju ,0 umr] dne ^ „ m poslati edini kardinal Iz Jugoslavije ln kdo naslednik nadškofa dr. Bauerja. Kakor se poroča, je minister dr. Janjič predlagal za kardinala dr. Bauerjo, prodrla pa bo pod vplivom dr. Korošca v Vatikanu nnibrže kandidatura ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Kol kandidat za zagrebškega nadškofa se imenuje sarajevski nadškof dr. Sarič. • Odlikovanje hrvatskih prosvetnih delavcev. S avetosavskini ukazom so tili na ffrvatskem med drugim odlikovani sle- g. Anton Vrečar, p. d. Marovšok, splošno priljubljen in znan posestnik. — N. v m. p. * Prenos tropla M. Rodzjanka v Beograd. Vlada je sklenila, da se zemski ostanki te dni v Vršru v Vojvodini umrlega predsednika ruske dramo, M. V. Rodzlinka, prepeljejo v Beograd. • Za zboljšanje invalidskega vprašanja. Delegacija izvršnega odbora Udruženja vojnih invalidov iz Ljubljane je odpotovala včeraj v Beograd na plenarno sejo. dcčl kulturni delavci: z redom sv. Savo z ozirom ua današnji skrajno nepovoljui . ! razreda: predsednik Jug. akad. znano-, položaj vojnih žrtev misli Uvesti energič-dr" Gustav Janeček, člana akademije uo intervencijo pri ministru za socijalno Ir. Maretič m dr. Musič, rektor univerze politiko glede poboljšanja gmotnega sta-/""me™a™; unlv Pr dr. Manojlovič uja ler T slučaju nepovoljnega uspeha za-dr. Varičak. Z redom sv. Save III. raz-; prosili za avdijenco pri Njegovem Velika: umv. prof. in starosta sokolske žu-1 čanstvu kralju, da mu razloži stanje bedne v Zagrebu dr. Lazar Car, z redom mi, invalidov, vdov in sirot v Sloveniji, v fcave V. razreda dirigent zagrebške Tudi misli nastopiti pri strankinih klu- "pere Kresimir Baranovič in učiteljica Mena Paunovič. * Stoletnica Radičevifevega rojstva. — ''riani pesnik Branko Radičevič jc bil ro-iun dne 28. marca 1624. v Slavonskem rirodu. Mesto Brod je sklenilo da na svečan način proslavi stoletnico njegovega rojstva. V to svrho je bil izvoljen poso- .____ ben odbor. Spominsko ploščo, k| se bo iz- i * Javni protestni" shod pridobitnih slo-dala na rojstni hiši RadičevičevI, bo iz-1 iov v Celju. Ukinjenje obrtno-zadružne-islal znani obrazujoči umetnik prolesor, ga nadzomištva ln ekspozituro urada za r indrič. j pospeševanje obrti v Celju Je vso prido- * Kdo bo Italijanski poslanik v Beo-! bilne sloje mariborske oblasti naravnost Pr-.du? Rimska javlja, da bo konsterniralo. Ta potrebni urad je pred Insedanjl odpravnik poslov v Beogradu | tremi leti zraBtel iz nič, danes pa vrši po bih, da 60 zavzemajo za zboljšanje stanja in jih zaprositi za pomoč v borbah, ki jih mora udruženje voditi proti vsem stavljenim nam zaprekam. Zahtevala bo energičnega nastopa proti krivicam izvršenim pri redukcijah, specijalnl komisiji za pregled in razdiranju invalidske uprave. 0 uspehih delegacije bo sporočeno. krasno zbranem umterljalu ogromno gospodarsko delo med obrtništvom. Zadruge, ki so med vojno zaspale ter bile po pretežni večini v nasprotnikovih rokah, preveva danes sveži stanovski in narodni duh. Slovenska javnost v obmejnih krajih se ne bo varala, ako trdi, da je ukinitev celjskega obrlno-zadružuega urada koncesija Nemcem, ki pomagajo danes vleči škripajoči vladni voz. Silns ogorčenost nad tem herostratsklm činom, ki ga je zakrivila vlada, je povod, da sklicujejo Zveza štajerskih obrtnih zadrug v Celju, Zveza gostilničarsklh zadrug za bivše Slov. fitajersko, Prekmurje ln Mežiško dolino v Celju nn soboto 2. t. m. ob 0. uri dopoldne v hotelu Union v Celju protestniškl shod vseh pridobitnih slojev, na katerem se bo razpravljalo o ukinitvi obrtno-zadružnega urada v Celju. • Volitro v meščansko korporacljo v Kamniku. Poročajo nam: Prošlo nedeljo so so vršile po dolgem času zopet enkrat volitve v gospodarski < dbor te velevažne korporacije, ki poseduje obširno bistriško gozdove. JDS. v svestj si svoje premoči je ponujala klerikalcem kompromis, ki bi od 6 odbornikov dal klerikalcem 3 mesta in od 6. namestnikov 2 mesta, nagla-Sujoč, da bi ee ta strogo gospodarski odbor na ta način depolitiziral. Klerikalci so to ponudbo, zanašujoč se nn svoj volilni manever, za katerega se Jim Jo dal Izkoriščati dr. Ivo Subelj, odklonili, za trdo računajoč na veČino, katere pa dosedaj niso v tem zastopu nikoli Imeli. Na ta način so klerikalci potegnili cele volitve iz gospodarskega stališča, za katerega sc Je JDS. tako zavzemala, na strankarsko politično polje. Klerikalna agitacija Jc bila tako živahna, da Je postala končno smešna. Ob vzorni disciplini naših pristašev so se računi klerikalcev Izjalovili in Ima Izvoljeni odbor 2tretjlnsko večino naših pristašev po veljavnem proporcu. Od nekdaj naskakujejo klerikalci korporacl Jo pod različnimi gesli ln firmami — sedaj ao poskusili s najnovejšo firmo, doktor Subljem, pod vodstvom g. Borca. Mleko. Zdrnlene mlekarne, Vojaška nliea, nasproti belgijsko vojainice, sprejemajo zopet in to do 16. februarja novo aboueoto za mleko, ki te dostavlja t votnil dnevno na dom lu to v poljubni množini. Garantira s« ca popolnoma sveže, čisto, pasterizirano mleko ■ približno 8 5*/, tolSco. Karo a ao lahko tudi telefonično. It 418. ut nikom. Sodišče zavzema stališče, da so kaznivi tudi upniki ter Je proti 18 Izmed njih vložilo kazensko ovadbo zaradi jemanja oderuških obresti. * Cerkveni rop v Tesliču. Pred nekaj dnevi so vlomili v župno cerkev v Teeliču neznani zllkovcl ln ukradli kellh ler monstranco v vrednosti 10.000 Din. • Naš rojak ponesrečil t tujini. V Cle-veloudu v severni Ameriki je dne 5. januarja Btnrtuo ponesrečil naš rojak Matevž Praznik, rodom iz Medvejeka pri Velikih Laščah. Povozila ga Je cestna železnica. Bil Je takoj mrtev. Zapušča ženo in več otrok. V Ameriki je bival 21 let. Iz Ljubljane u— Ministrski predsednik Pašič In zu» nanjl minister dr. Ninčlč sta prispela včeraj ob 16.15 na povratku Iz Rima s svojim spremstvom s tržaškim brzovla« kom v Ljubljano. Vlak je bil tri četrt ure na postaji, nakar je ob 17. nadalje« va! vožnjo proti Beogradu. Oficijclnega sprejema ni bilo in sc Pašič sploh ni pokazal. Le zunanji minister dr. Ninčič je z raznimi dostojanstveniki izmenjal nekaj besed. u— Notranje ministrstvo pospeSuje stanovanjsko mlzerljo v Ljubljani. Sta< novanjsko bedo jc mogoče omiliti in zatreti le z gradnjo novih hiš. Vlada zato sili celo zasebnike, da zidajo. Kar zahteva od drugih, tega pa sama ne d v Ljubljani na Svečnico v soboto dn« 2. februarja 1924. Godba Dravske divi. zije v vseh prostorih. Velik srečolov, mnogo iu lepih dobitkov! Predprodaja vstopnic v trgovini J. Korenčan, Mestni trg in Ivanuš in Vlaj, Wolfova ulica. Drsallšte SK. Ulrl)e je vsled svoj« senčne proti severu odprte lege v naj. boljšem staniu ter posebno v večernih urah prav dobro obiskano. Ljubljana j« pridobila z njim umetno drsališče, 1,1 j« uporabno žc ob najmanjšem mrazu tet se lahko vzdrži v dobrem stanju ša mno. go dni potem, ko so naravna drsališča že neporabna. u— KONCERT. Od nedelje 3. t. m. * restavraciji in kavarni Tratnik rej no vsaki dan koncert ciganske kapele pod vodstvom prirnaža Mlškota od 8- da L ure ponoči. u— Gostilna Brodnik, preje Arižob. v Spodnji Šiški naznanja, (la »c dobo v petek, soboto in nedeljo pristne donuče klobase in pristni gorki krofi- Točijo a« pristna dalmatinska vina. Iz Cdja e_ Elektrifikacija mesta Celje la « kolice. Kakor smo že poročni, so bo električna napeljav* celjske^ mesta preuredila na ta način, da dobi od tvrd« ko VVesten podvojeno električno enerj gijo. Tozadevna dela so sc oddala juJ goslov. Siemens, ki pa nc more prej la. Zasedla je razne stanovanjske hiše I «.>.cti s preureditvijo, picdao se ru i«, s pisarnami, zasedla celo šolo z uradi in Ivriil komisionelnl ogled. Na opetovano treba se je boriti i njo celo potem za i prošnjo mestnega magistrata je sedaj razpisana komisija na 11. februar, kar na to mora tvrdka glasom pogodbe z delom pričo ti ter fa najpozneje tekom treh meseccv dovrSitl. Razna obrtna in stanarino. Vlada z raznimi civilnimi, vo< jaškiml, železniškimi I. dr. uradi igra tudi v Ljubljani ulogd ježa v lisičjem brlogu. Razmere so po krivdi vlade v -------------- nebo vpijoče, stanovanjska mizerij« Je industriiska podjetja v Celju in okolici. urne debate. Strokovno organizirani upodabljajoči umetniki so namreč zahtevali za evojo organizacijo pravico, da :.l'jgiia v odbor Narodne galerije polovico odbornikov in le ostala polovica da r-'; voli. Odbor Nar. galerije je bil proti ►oj določbi. Njegovo mnenje je prodrlo ? veliko večino, ker so glasovali zanj flidi mnogi umetniki sami. Istočasno se "■ sklenilo znižati število odbornikov od -'0 pa 12. Ljubljanska opera. Plesni večer Rute vavpotlčcve. Gotovo je gdč. Aravpotiče- v našem današnjem opernem baletu ■ dina, ki ima v sebi močno hotenje in idealno stremljenje, dospeti po novih polih do umetnosti plesa: v ritmičnih zgi-hjh in skokih izražati duševno življenje, v plesu podajati vsebino izbranih kompozicij. Njena volja doseza že krasne uspehe. Vse, kar nam jo podala sinoči, priča o njenem resničnem plesnem ta-luntu, veliki muzikalnosti, čustvenosti, umisiu za gracijo, predvsem pa o impo-rmjoči marljivosti. Ker 6e odlikuje vrbu-'ega go s pristnim temperamentom in je po naravi obdarjena, ne dvomimo, da i« odpira še zelo mladostni plesalki lopa umetniška karijora. Prej seveda mora loecla premagati tehniško pogojo tor napolniti svojo dušo z doživetji, ki jih iz-,iža danes še bolj instinktivno in priu-cno, nego resnično. sinoči, na svojem prvem javnem večoru, jo dosegla uspehe nn katere je lahko ponosna. Njena zuna-i.ja oprema, njene toaleto so kazale naj-/branejši okus ter jo podajala re«n;čao voetif.ne v tiske. Naiboližn. ic bila v g, V, 4. In 8. točki; najmanje 3 leži St. 1. Za točki 5. in 7. ji morda še nedostajo fizične silo; zelo zanimivi bta bili Skci-jančevi točki, zla6ti prva. Vse točke pa je izvajala okusno in z dojmljivo ljubeznivostjo. Deležna je bila živahnega priznanja ter jo prejela troje, prav zaslu-žonih cvetličnih odlikovanj. Na klavirju jo je fino sugestivno spremljal g. Niko Stritof, Zal, da 6e jo vršil plesni večer 31.; zato je bilo gledališče prav slabo zasedeno. Domača vrlo simpatična plo-saika bi bila zaslužila polno hišo. Premiera «Benešltega trgovca«. Danes v petek ob 8. uri zvečer je v dramskem gledališču premiera »Beneškega trgovca«. Delo je zrožiral g. Sest. Po njegovem zamisleku je Izvršil dekoracije šef gledališko siikarne g. Skružny. Med temi jo pet velikih gobelinov, narejonih po slikah starih in znamenitih Italijanskih mojstrov. — Porijo igra ga. Marija Vera, Sh.vlocka in aragonskega kraljeviča igrata izmenoma gg. Lipah in g. Rogoz. Pri premieri bo Shylock g. Ro-goz, kraljevič aragonski pa g. Lipah. Pri roprizi bo narobe. V ostalih vlogah je zaposleno do malega vse osobjo drame. Glasbo k veseloigri je zložil g. Pauer, ki bo tudi dirigiral. Premiera je izven abon maja, prva repriza bo v nodeljo dne 8. februarja. Šentjakobski oder v LJubljani uprizori v potok dne 1. februarja in v nedeljo dno 8. februarja burko »Vražji Rudi«. Burka ima izredno komična zaplot-1 ja je. Predprodnju vstopnic od srede naprej v kavnrni Zalazuik na Starem treu. * Vesti o begu roparja La morilta Caruge so razširjene tudi pri nas. Pripovedujejo so celo podrobnosti, kako je Caruga ubil 4 orožnike, da je mogel iz zapora, druga verzija zopet pravi, da so stražniki zbežali i njim, ker jim Je obljubil visoke nagrade itd. Kakor nuni poročajo Iz Zagreba, so vse lo vesli izmišljene. Caruga se nalinja v preiskovalnem zaporu osiješkega sodišča ter ga vsak dan zaslišujejo. Okovan Je vsled svoje nasilnosti ln opasnosti v verige ua nogah ln vsaka možnost bega jo izključena. * Vsled neutemeljene obdoliitve hotela v smrt. V Subotici je bila v tamkajšnji bolnici nameščena dvanajstletna deklica Katica Granja, ki j3 bila poštena In izredno marljivo v službi. Te dni pa Jo je neka bolniška sestra obdolžila, da je ukradla neke copate, vsled česar Je bila iz službe odpuščena. To je šlo deklici tako k srcu, da je Izpila večjo količino raztopljene sode. Ker je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah, so otroku zaenkrat rešili življenje. Izkazalo se je, da Je bilo dekle po krivem obdolženo. * Hišne za kraljovl dvor. Uprava dvora v Beogradu potrebuje takoj 4 prvovrstne hišne, ki so vajene posla v najboljših hišah. Pogoj: hrana, stanovanje, obleka in 630 Din mesečno. Pismene ponudbe naj se pošlje nemudoma ua naslov Slavko Plemelj, LJubljana, Vodnikov trg 5. • Društvo upokojencev Južno železnice ima Bvoj redni občni zbor v nedeljo 10. februarja ob 2. uri popoldne v restavraciji pri Levu, Gosposvetska cesta v Ljubljani. Člani sc vabijo, naj se ga v obilnem številu udeleže. Predsedstvo. • Domača predpustna veselica se vrši na Laverci pri Ljubljani v gostilni Ogrin v soboto na Svečnico. Pristna vinska kapljica, prvovrstna jedila, gorita in mrzla ter Izborne domfče klobase; cene nizke, vstop prost. Za obilni obisk se priporoča Franc MehJe. mesar in gostilničar. • Alora Kiš v Novem Padu, o kateri smo pred kratkim poročali, Je imela za Kiševe upnike nenadejane posledice. Kiš je napravil nad tri milijone goljufivih dolgov, katere je pa večinoma porabil za plačevanje oderuških obresti svojim up baš po krivdi ministrstev tudi v Ljub« I Jani neodpravljiva, s zdi se, da bo le večja. Ista drž. vlada, ki sili i vsemi sredstvi državljane, naj zidajo, se veže z verižniki in prekupčevalci hiš, dela s provizijami In podkupovanji, da meče državljane na cesto, a sama kupuje sta« novanjske hiše za urade. Pravkar se pri« pravlja nov tak škandali Za orožništvo v Ljubljani in za orožniške pripravnike hoče kupiti notranje minist stvo na Rim« ski cesti dve dvonadstropni hiSi. Vreči hoče kar 15 strank, večinoma javnih nameščencev z otroki vred na ulico! Obeta se nam torej prava ljuta borba obupancev proti vladni nasilnosti In pa brezglavoati. 15 strank se bo pravdalo ž njo na žive In mrtve. Kajti kam naj gredo vsi ti ljudje, okoli 80 oseb, dan« danes v Ljubljani stanovat? A najlepše pri vsej tej ncčuvenostl je dejstvo, da sc hoče dati — cui prodest? — beograj« ska orož. vrh. komanda vedoma — na« samaritil Kupiti hoče namreč hiši. ki sta ie na zunaj lepi, a v notranjosti trhli in piškavl. Večina stropov je gnilih, a skoraj vsa stranišča so nerabna, hišna kanalizacija je zrušena, peči so skraino slabe, stene tanke kakor iz lepenke. Hiši trepetata od tal do dimnikov, ako zdrči mimo najlažji avto. HiSi sta nujno po« trebni najradikalnejših poprav, ki pa bi stale stokrat več, nego sta hiši danes vredni. In v to podrtijo hoče zabiti no« tranje ministrstvo tiste milijone, ki bl jih lahko dobro uporabilo za novo, zdravo in dobro stavbo! Čemu? Kdo ima skomine po proviziji in po bakši« šu? Mi opozarjamo tukajšnjo vlado na preteči škandal. Šc je čas, da se one« mogočil — Naj se odpošlje objektivna stavbna komisija da hiši pregleda in u« gotovi, da so naše trditvo resnične! A vlada tudi ukreni, da >e zidajo za drž. urade in orožnike nove hiše. Ljudi pa naj se ne peha na ulico ln ne ustvarja novih zdvojencev. Nov mltnlškl urad v Ljubljani. — Ravnateljstvo mestnega dohodarstvene« ga urada v Ljubljani nam sporoča, da prične uradovati s 1. februarjem na juž« Kino .LJUBLJANSKI DVOR 2., 3. fcbraarfa Arena življenja Največja ('rama iz llvljenja blkoboroev V Bpanlll, v 8 de,anjih. Slike: Amaterski borci z biki. —■ Prvi toreador v Španiji. — Poroka s Ijnhljeoo Carmoo. — Triio usodepolni znaki__Prstan krasotico Dodoo Sole. — Bikoborec kot njena igračka. — Lepa in tudi celo ostudna lju bežen. — Razbojnik in toreador. Poslednja pot snamenltoga bikoborca v Areno. — Na smrtni postelji, — Tlsoiglava, množloa ilvall. . 412 POZORI POZOR! Radi dolžine filma In krainlh *llk 2 so vrša urne predstave V petek I„ ob 3., 7. In 9. uri V soboto 2. In neAalJo 3. dopoldne ob '/,lt.url lu popoldne Ob 3.i fin 7t» ln 9« urL I ki že težko pogrešajo električni tok, bo< do gotovo z zadovoljstvom sprejela to vest, da je v doglednem času prifcako« vati zadovoljive rešitve elektrifikacijo Celja in okolice. e— Večja tatvina v Majdlčevl trgovin! z železnino v Celju. Komaj smo pred kratkim poročali, da so varnostni orgu ni izsledili več uzmovlčev v trgovini Ra« kuseh, je zopet pod ključem več tatin. skih tovarišev, ki so pokradli v Majdi« čevi trgovini razne stvari, med njimi pi« le, kositer, železne osi ter jih prodajali strankam. Doslej so aretirani uslužbcn« ci Gračner, Bidcrman, Stropnik, skladi« ščnik Kosesnik in kovač Možina. Pre. iskava se pa še nadaljuje. e— Društvo stanovanjskih najemni« kov ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 6. t. m. ob 20. uri v prostorih hotel* Balkan. Dnevni red običajen. Iz Maribora a— Lepa družabna prireditev. V srei do zvečer se je vršil v restavraciji Pun« tigam zopet družabni večer Gospodar« sko,političnega društva, ki je bil zelo dobro obiskan. Predsednik dr. Pintar je poročal o gospodarski konferenci v Za. grebu, nakar je sledilo predavanje o ob« lastni in srezki samoupravi. Dr. Pivko je ob velikem zanimanju navzočih čital odlomke iz svoje še nenatisnjene knjigo »Vulkanska tla». Lepega večera so se udeležili tudi somišljeniki Iz okolice, a_ Drultvo za podporo revnih ličetu cev v Mariboru ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 4. februarja ob 19.30. Nadejamo se, da bo obisk zadovoljiv, ker šteje društvo 1500 članov in je na« men istega tako plemeniti a— Cvetlična razstava v prid «Domu ubogih«. Pomožna stanovanjska akcija, ki ima namen zgraditi dom za brezst« novanjske in dom za tuberkulozne rc< veže, nastopi te dni svojo pot javne zbirke. V ta namen sta zamišljeni dve prireditvi: Sadjarsko in vrtnarsko dru« štvo za Slovenijo priredi svoj letošnji občni zbor dne 1. februarja v Mariboru. Udeleži se ob enem velike cvetlične raz« nem kolodvoru, pri izhodu v Metelkovo I stave, katero p-iredi v prid akciii «Do< ulico nov linijski urad. Služil bo pred vsem vzhodnemu delu Ljubljane. u— Nov vlak na Gorenjsko. Od da« našnjega dne dalje vozita med Ljublja« no (gorenjski kolodvor) ln Kranjem dnevno mešana vlaka štev. 942 in 943. Odhod iz Ljubljane gorenjski kolod-or ob 8.54, prihod v Kranj ob 10.10; odhod iz Kranja ob 17.17, prihod v Ljubljano ob 18.29. u— Okrnden za 18.000 kron Je bil -sredo zvečer na državnem kolodvoru v čakalnici pos. Ivan Merkuc z Iga. Tat mu je vzel iz žepa listnico z vsem de« narjem in dokumenti. u— Ženska realna gimnazija je včeraj zaključila prvi semester. Od gricn« ke jih je dobilo prvi red 244 a'i 61 odst. 140 gojenk ali 34 odst. pa drugi red. u— Slovensko Planinsko druStvo opo« zarja na svoj planinski ples, ki se bo vršil v vseh prostorih Narodnegs doma ma ubogih« velepodjetje «Vrt» Džamo« nja i drugovi dne 2. in 3. februarja. To akcijo je dosedaj vodila Kreditna iu stavbna zadruga »Mojmino, ki je izvrši« tev poverila samostojnemu odboru »Dom ubogih«, kateremu predseduje g. Gjuro Džamonja. Akcija stoji pod protektor« tom škofa dr. Karlina in častnim pred* sedstvom velikega župana dr. Ploja. Po razstavi se skliče velika anketa, za pre< osnovo dosedanjega odbora v posebno samostojno društvo. a— Društvo za podporo revnih učen« cev, ki ima 1500 članov, je imelo v ne« deljo dopoldne nesklepčen občen zbor, menda predvsem zato,- ker sc je Isto« časno vršila v Gotzovi dvorani Sveto« savska proslava. Prihodnji občni zbos izredno agilnega in uspešno delujočega podpornega društva bo v pondeljek dne 4. lebruarja ob pol 20. uri v dekl. mešč, šoli v Cankarjevi ulici. jp&iacM nsko Ljubljana 91. januarja 1924. poročilo Ljubljana ROfi nad morjem Kraj opazovanja Ljubljrna . Ljubliuna . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomust . V Ljubljani barometer vllji temper. nižja. Solnce vzhaja ob 7-36, zahaja ob 17'01 Dunajsko vremensko poročilo: 50. oblačno. Na zgornji strani sračne mej« Slrlnskl pas tvori mejo med eorklm Juž- so bile lahke padavine ki pa niso dosegle nozapadnlm tekom v severni Evropi In Avstrje. Napoved za 1. lebruar: Večino- mrzlim na Sredozemskem morju. Na ma Jasno, mestoma v jutranjih urah me- ozemlju visokega tlaka le večinoma las- gleno. Slabi vetrovi, uo. ua Severnem In Vzhodnem morlu oa — ■ ob Zračni Zračua Veter Oblačno Padsviuo tlak temperature 0-10 mm 7. 774 2 —8-5 iov. veh. del.obL 14. 774 0 82 v t — 21. 77b-8 -2-8 n Jasoo — 7. 775 1 —80 bresvetra oblačno 7. 7748 —80 ■ — 7. 7758 —7-0 sov. zapad 7. 7757 — 100 jug. cap. reč obl. — 7. 777-5 -100 brozvetra oblačno — in sveta Roman lepega Lojzka Nič nI novega na svetu, ta vendar je vse, kar se zgodi »proti, zopet novo. Ljudje varaino sami sebe in proglašamo staro ta novo, {oprav nI novo. Dunaj Je bil, dokler so rezldirali v gcliUnbrunnu Habsburžani, mesto pu-jtolovskih dvorjanov. Od časa do jasa je prišel na dan kakšen ljubaven roman, poln senzacij. Nadvojvode ta nadvojvodinje, princese ta princi, grofi in baronice so delali sive lase staremu Francu Jožefu, k| je kakor Cer-berus prežal na škiuidale v svoji bii-£ini. Na koncu pa vsa njegova briga ia red ni zalegla mnogo. Avantire so w navadno končava!« s škandali in ■Ivornl intrigantj 10 imeli mnogo posla, da eo zamašili usta bosodionlm blebetačem. Ko so bili Habsburžani Izgnani z punaja, so se Bkandalne afere v aristokratskih krogih za nekaj časa polegle. Toda narava je kakor hudič: ko-»ar se loti. ga pogubi, če je človek ne premaga^ In v največ slučajih ee primeri, da postanemo ljudje žrtve svojih strasti. Kdor je na krivi poti, konja nesrečno, pa naj si ga še tako odvračamo od pogubonosnih posledic, ki te mu obetajo. Pred vojno j« živel na Dunaju gTof Salm - Hogsstratten. Bil je iz aristokratske rodbine; po postavi lep ta vitek; po vedenju sodeč, civiliziran; hodil je dobro oblečen, parfimiran, kadar ja bilo treba tudi — našminksin. Bil je takorekoč ogledalo najnovejše mode. Ker je bi! vljuden, se je z lahkoto avedel v vsako družbo. Tam se je seznanjal z damami in damicami, katerim je neusmiljeno paral čuteča srca Pa je prišla vojna in zabav gospoda grofa na cesarskem Dunaju je bilo konec. Lepi Lojzek je moral obleči sivo uniformo. Se! je up fronto. Veselo je donaroe ta tako je začel Lojzek svojo rot križem sveta.. Neštetim poročenim ženam, devicam ta bivšim devicam jo zadiral trn ljubezni v BTce, saj je znal tako lepo koketirati z vsemi! Film je prišol iz F.vTope v Ameriko in naključilo se je, da ga je videla hči miljardcrja Roggersa. Ženska je znorela za starom. Odpeljala se je v Evropo in poiskala na Dunaju svoj Ideal. Našel se je tudi duhovnik, ki je za donar opravil poročni obred. Mladi par je živel brezskrbno, kakor riba v vodi. Saj ie Imel na razpolago menico bogatega Iioggersa, s katerimi jo lahko dvigal poljubno vsote denarja! Toda vsaka sreča je za eno nesrečo. Miljarder v Ameriki je doznal za pu-stolovščlno svoje hčere, obvestil je dunajsko policijo o zlorabah in Lojzek so je ule! v nastavljeno past. Na podlagi prvih dveh ločitev od žene je bil lepi Lojzek razkrinkan kot brezdušen slepar, ki se ženi na denar ln n« radi ljubezni. Brak je bil proelašon razvodenim, mlada žena je morala zopet čez lužo: lepi Lojzek pa pohaja po Dunaju ln Išče nove denarne prilike, 4a s« oženi v čotrto. olle precej Joda. Danes Je že splošno znano, da vsebuje ribje olje razen fos-fora, Joda In broma tudi železo, zato je posebno zdravilno pri slabotnih otroklh, zlasti pri otrocih, kl trpe na pljučih ali kosteh ali pa iih take bolezni šele ogrožajo. X Nizozemska ekspedlclja v Novo Gvinejo se Je te dni vrnila domov i dragocenimi rezultati. Obiskala le vso centralno verigo visokega gorovja. Na mnogih mestih Je našla velika ležišča železa, kl pa so sedaj brez vsake vrednosti, ker nI nobene prave zveze r obalo. Pred desetimi leti Je videla neka ekspe-dlcija ogromni ledenik ob gorovju VII-helmlne. Danes ledenika nI več. Smatra se, da je ledenik radi pogostili In močnih potresov zdrčal v dolino In se tam raztopil. Prebivale! Nove Gvineje so na stopnji zelo primitivne kulture. Evropejcev ne vidijo skoraj nikoli. Ljudje pa so prijazni ln zelo pazijo na snažnost la čistost. Originalno društvo za pravilno razdelitev časa Poleg vseh drugih Rodnosti in nečednosti se ruska država odlikuje no originalnem društvu, ki nosi ime »Liga č.va«. Boljševiki so namreč prišli na slod dejstvu, da se v Itusiii silno trati čas, kl bl so lahko ujiorabljn! v koristne namene. Zato so na podlagi angleškega pregovora »Cas jo zlato« ustanovili »Ligo časa«, ki ima za cilj pravilno razdelitev časa. Društvo se Je že tako razširilo, da Ima podružnice r>o celi državi. Ko dežujo in sneži, se spomnite, da Bi nabavite lahko najtrpež-nejše, moderne dežne plašče po primerno nizkih cenah le pri konfokoljakl Industriji Drago ScM, Llubijona i\ Memoari hajduka Čaruge Po Ljubljani, kjer niso hude zgodbe ] protlteror državnemu terorju, da tako slavonskega tolovaja Caruge nič manj zainteresirale burne romantike željno publiko kakor šlrom Hrvatske lu Slavonije, koder Je hajdukoval, so se zadnje dni raznesle vesti, da Je Caruga pobegnil lz oslješkcga zapora, odnesel živo glavo In da Je pričakovati novih strahot. Intcresantna ie verzija, kl Je po Ljubljani najbolj razširjena, da Jo po Carugo prišla ponoči družba pajdašev preoblečenih v vojaško uniformo In ga osvobodila s pretvezo, da ga mora eskortlratl k vojaškemu sodišču. Vesti o Caruglnem begu so seveda Izmišljene, zato pa nič manj značilne za domnevo široke publike, kl skratka po tolikih Caruglnlh avanturah hoče na vsak način Imeti pravo tolovajsko kulmlnacljo v tem, da bl se prevcjaneinu hajdujkemu poglavarju posrtčllo izmuznit! Izza debelih zidov... Publika ln z njo Caruga navzlic vsemu ne prideta na svoj račun. Caruga tlCI v zaporu, noge so mu v okovih, čuva ga močna straža In se je že tudi mirno vdal v svojo usodo. Sudhliia Jarac! Caruga pri zasliševanju preiskovalnega sodnika Istotako mirno ponavlja svoje lzpo\*dbe, kakor lih Je Izpovedal pred orožnltklm nierje med gorskimi ptiči mora bit! ka poveljnikom, ob prostem času pa v za- ikor nied rodnimi brati. Zafrkavanje, poru popisuje roman svojega življenja, uiržnja In psovke so prepovedane. Ka. Njegove memoare prlobčujejo zagrebške! L) dvakratna straža; 2.) straža na ustvarimo temelj sovjetske oblasti v Ju« goslavljl. Sredstva tega cilja se bodo upo trebovala po primeru In izkušnji, kt smo Jo dobili od državne kapitalistične ka-marile, stroške pa naj prenese celo ka« pltallstlčno društvo.« — Nato sledijo šta-tutl v katerih se je kot hajduškl zakono-dajcc Izkazal Caruga. Glasijo sc: 1.) Ko-lo gorskih ptičev ima za svojega poveljnika najbolj Izkušenega člana, kl skrbi za vse, opravlja ln zapoveduje, priznavajoč nasvete vseli članov. 2.) Vsak član kola Je uveden v glavne društvene principe In opozorjen na vse eventualnosti, ki sledijo radi svestnlh ali nesvestiiih Izpolnjevanj dolžnosti, po katerih sledi ali nagrada ali kazen. 3.) V znak, da član piistanc na vso društvene obveznosti, podpiše štatut z imenom ali križem. S tem poslane legalni član kola gorskih ptičev. Zakon In kazen: § 1. Vsak član društva Je dolžan vsepovsod spoštovati poveljnika in mu prijaviti vse kar se tiče interesov In napredka. Nespoštovanje, kijubovalnost in svojevoljna neizpolnitev zapovedi se kaznuje's smrtjo. Istotako liotlmlčno oškodovanje društva. § 2. Raz- Članl »Lige« morajo biti brez pri v. , , ., .- „ . , „ držka toCni ljudje. Svoj čas merijo živel tudi na bojšču. Saj je bilo vina j celo na sekunde. Dolžni so napasti :n žensk povsod dovolj. Seveda voj-vodlnj, grofic, baronic in podobnih plomenitašlnj tamkaj ni bilo. Nadome-stovali pa so jih lepi spomini na pre-iite dnevo te.r nade na prihodnost, ki bo Se lepša od preteklosti Gospod poročnik si je začelel skorajšnjega kon-ca vojne, da bi se moral kmalu vrniti v svoj civilni grofovski stan . . . Vojna je končala, monarhija razpadli. Iz grofa je posta! grofič, iz grofiča tsčen ptič. Preplašen »e je lopi Loj-T»k oziral okoli sebe po svetu in iskal arohtinice ljubezni. Sprva je preživljal ♦ozke čase. Denar je izgubljal vrednost. Nad Avstrijo, posebno So nad Dunaj so prišli budi dnevi. Bila je lakota, pomanjkanje, bolezen . . . Krona je postala ime brez zvoka. Grofič s« je pobit potikal po beznlcah, kajti «a restavrante in kavarne ni imel dovolj denarja. Naenkrat pa ee je nekaj ;-premenl!o. Na vlado je prišel prelat ?elpel in jo začel zdraviti finance. V 'Oglednem času jih jo ozdravil. In t.oko so nastopili za grofiča zopet gro-'ivskl 5a.«i. Seznanil se je z neko bogato prusko "rofico. Ženska je iskala moža. I< sre-- je imela pod palcem mnogo denarja, s katerim je našla ženina v osebi tepega Lojzka. Dogovarjanje za poro-'•1 nI trajalo dolgo. V par tednih sta Pni sinja in Lojzek mož In žena. r°da odprli so se med njima kmalu '"mni prepadi. Lepi Lojzek je ljubi! 'vojo ženo samo tako dolgo, da je pognal ves njen denar. Potem se ie dal Miti. Pohaikoval je zopet po kavarnah, zabaviščih in barih in iskal nove jveze. Sreča mu je bila mila. Našel !o jc. Ženska je bila sicer židovka, '"'a lepemu Lojzeku ni bilo do vere, temveč do nevere. In se je poročil 'Iruglč. Sedem tednov je živel z bo-rato žjdovko, a ker je medenih tednov po številu samo šest, se je grof «al zopet ločiti. Bil je vnovič brez sredstev, Tn v tretjič se mu je nasmehnila sreča. Neka kinematografska 'fužba je lepega Lojzka aganžirala za filmsko, produkcijo. Odštela mu je lepe vsakogar, ki nc dela s časom, kakor skopuh z denarjem. Oni n. pr. nastopijo kadar kdo na shodu govori dalj nego je treba. Vsakega govornika, ki govori samo zato. da srovori. prijavijo boljševiški policiji. Člani »Lige* izkoriščalo svoj čas v vseh zadevah: pri duševnih ta telesnih potrebah, pri uživanju hrane, spanju in počitku, pri zabavah, družini, ljubezni itd. S tem prihranilo več časa za delo. Ligafil za kontrolo uporabe ča.sa nadzorujejo celo ženske, ki so nameščene Vuradih. Ženske se n. pr. ne smejo gledati v ogledalo, ne smejo popravljati frizuro, no koketirati itd. V tvornlcah pazfio lisraši posebno na to, da delavci ne kadijo !n da ne ostajajo predolgo na stranišču. »I-iga časa« se sedaj pripravlja tudi na uvedbo kontrole v zaeebnem življenju Rusov. O ligi se raznnšaio celo vesti, da bo nadzirala ljudi, koliko pojedo in popijejo, koliko časa sedijo za mizo. koliko čaja použiiejo dnevno Iu koliko premoga i>orabi.io za kurivo. Tako postaja tudi sovjetska Rusija pola/roma trdno spletena mreža vohunstva, v kateri ne bo dobro niti eksponentom režima . . . X 100 let ribjega olja. Danes poznamo vs! zdravilno moč ribjega olja, ki ga uporabljajo zdravniki pri skrofu-loznih ali takih otroklh, kl so nagnjeni k tuberkulozi. Ribje olje je uvede! kot zdravilo leta 1824. dr. Ebstcin na Nemškem. Takrat Je prihajalo seveda ribje olje v lekarne šc nelzčlščcno tako, kakor danes. Zanimivo je, da Je slovelo ribje olje kot zdravilo že v starem veku, kajti omenja ga že Plinius v svojem prirodo-pisu pred 2000 leti. Leta 1782. so ga začeli uporabljati poedinl angleški zdravniki, toda sistematično so začeli z nJim zdraviti šele pred 100 leti. Takrat so ga uporabljali žc zlasti pri rahitičnih otrocih In leta 1823 so ga prvič kemično analizirali, nakar so ga uvedli kot Izborno zdravilo pri pljučni tuberkulozi. Leta 1837. Je prepiičal neki francoski lekarnar zdrav, učeni svet, da vsebuje ribje X Dolžina ženskega lasti. Statistika se Je potrudila ln Izračunila, da Ima temnolasa žena na glavi okrog 70 km las, dočim jih Imajo plavolaske navadno dvakrat toliko. Zato pa Je temen las močnejši In vztrajnejšl nego plav, kajti vzdrži 113 g, dočim se svetel las pretrga že pri 68 i. X Napoleonov otok. Dandanes pridejo ljudje bolj poridkoma ua otok sv. Helene, kjer ie Napoleon pribil zadnje dni svojega grenkega življenja. Svetovna vojna ie na svetu marsikaj izprcmenl-la. Skrčila je tudi število obiskovalcev sv. Helene. Tamkajšnje Napoleonove hišice ne obišče skoraj nihče več. Neki francoski admiral, kl jc bil pred kratkim na sv. Heleni poroča, da se nahaja Napoleonova hišica v izginevajočem stanju. Streha polagoma razpada, vrat nI več, !n tudi okna Izginjajo. Park pred hišico Je že davno opustošen. Ribnik, kateiega Je Napoleon Bonaparte posebno cenil, Je že davno izginil. Napoleonova hišica Je od leta 1858 francoska državna last, da odkar Jc umrl zadnji čuvar prazneča groba zmagovalca pri Austerlltzu, se nihče več nc zmeni za žalostne preostanke velikega Korzlčana. Lord Curzon, kl Jo svoj čas obiskal sv. Heleno, je Izjavil, da bi rad oskrboval Napoleonovo hišico na lastne stroške, ali francoska vlada mu tega nI dovolila In tako propadajo še zad-j nji spominki na Napoleona v pregnan-1 stvu. X Zibelka železnice. Stlrl angleška mesta se prepirajte za rojstni kraj želcz-nicc: Darlington, Stockton, Yarm in Shil-don, od katerih hoče Imeti vsako ob stoletnici žcleznlce v septembru 1925 prvenstvo zase. Uradi so sedaj odločili, da Je Darlington upravičen, da sc Imenuje zl-be! železnice. Stoletnico bodo obhajali v velikem slogu. Ravnateljstvo želcznlce London and Nurth Castern Je žc stopilo v zvezo z londonskimi mestnimi uradi, da se določijo podrobnosti te proslave, kl bo združena z mednarodnim železniškim kongresom. Darlington sc je razvil v dobi stoletnega obstoja žcleznlce v veliko Industrljalno mesto. V mestu Je nekoliko znamsnltih tovarcn za lokomotive, med katerimi je tudi najstarejša tovarna za lokomotive, ki sta io ustanovila Jurij Steplienson In njegov brat. Porast cen moki na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Dne 28. jan. se je povišala cena kruha za 2.r>0 aK pri hlebcu kot posledica podraženja moke. Ilud rrrai v Južni Evropi. Po celi Italiji in Grčiji je v zadnjih dneh nastopil zopel hud mraz. V Milanu in Berga-mu jo padla temperatura ua 0 stopinj pod ničlo, na Grškem pa celo na 10 stopinj pod ničlo. Novosti. Memoare sproti kontrolira pre-. iskovalnl sodnik, dočim o razvijanju I preiskave časopisje zaenkrat ne sme poročati. Preiskava se razteza na vsa področja, koder Je Caruga hajdukoval ln sc bo gotovo razvlekla na pol leta. Med ostalim se Je doslej ugotovil važen moment, da je Caruga vse dragocenosti, kl jih Je pobral številnim žrtvam, shranjeval pri nekem zlatarju, čigar Ime se drži v tajnosti. Izročeval mu Jih Je na krivo ime »Milan Sušak« In zanje prejemal deloma polno vrednost, deloma predujme »na konto«. Izmed originalnih zapiskov shlmmy-hajduka Caruge so važni oni momenti, kl obrazložujcjo povode njegove propa-lostl. Hajduk Caruga ima za seboj od mladih let burno življenje. Njegov pra-ded Jc bil eden najbogatejših slavonskih najnevarnejšem mestu In 3.) smrtna kazen. — § 3. Orožje je glavna obramba vsakega člana .Zato mora orožje čuvati snažno In vedno pripravljeno. Kazen: kakor za 8 2. — § 4. Kakor so človeku potrebne oči v glavi, tako Je vsakemu gorskemu ptiču potrebna puška. Kdor neoprezno izgubi del orožja, mora Izgubljeni predmet takoj nabaviti na lastne stroške. Kdor odvrže svoje orožje ali ostane brez njega, se kaznuje s smrtjo, § 5. Straže sc postavljajo za varnost celega društva, poveljnika ali poedinlh članov. Straža se vrši budnj In točno. Zaspati na postojanki ali radi netočnosti škodovati društvu se kaznuje s smrtjo. § 6. V borbi mora vsak član biti hraber In neustrašen, sledeč poveljniku. Brez danega znaka ostavltl položaj, pobegniti Iz borbe ali izreči poglavarju nepokor- gospodarjev. Toda oče je bil slabič, kl1 »i™. se ,s smr,l°- § J- v nebor" je ogromno posestvo spravil skoro na kant Ko se Je vdruglč poročil. Je mačeha povzročevala v hiši pravi pekel. Šikanirala Je pastorka Carugo po mili volji. Opravljati Je moral težke posle, kadar Je preveč stradal, se Je šel potepat, a sc jc vedno zopet vrnil. Medtem le dorastel, prišla Je vojna ln Jovo ic leta 1915 moral k vojakom, s trdno vol|o, da dezertlra. To mu nI uspelo, pač pa le s svojo prevciano drznostjo na ruski fronti v pisarni Iztaknll dokumente, sestavil si krivo maršruto na Ime nadporočnlka Horvata in kot tak — Caruga »nadpo benem času le člsnu zabranjeno samovoljno se odaljltl Iz taborišča. Kazen po § 2. — § 8. Samovoljno oddaljcnje preko 24 ur sc na licu mesta kaznuje s smrtjo. § 9. Ujetnika nagovarjati ali pa mu skrivaj nuditi hrano ali kaj druzega, se smatra kot plaho obnašanje v borbi. § 10. izdajstvo, kl škoduje ugledu ali obstanku kola, se kaznuje s smrtjo. § 11. Vsak gorski ptič se mora povsod obnašati dostojno, uglajeno i:i pravično, kar bo služIlo v ugled društvu In v strah protivnikom. Kršitelji tega §a se kaznu-jejo z ukorom, dvakratno stražo ali s ročnlk Horvat«! — pobegnil v zaledje, smrtjo. domov. Nekaj časa se Je skrival doma. Ta program In ustava sta veljata o4 nato se s krivim! dokumenti vozi! kot častnik okrog, zahajal cclo v častniške družbe v Osijeku, Zagrebu ali PeStl. Ko pa Jc začel vzbujati že precej sumnjo, si je sam prizadel rano na nogi In odšel v bolnico. Za časa svojega zdravljenja v PcSti si Jc privoščil vsakojake pustolovščine. Ko Je okreval, so ga vtaknili nazaj b kadru v Osijek, kjer Jc na debelo ponarejal dokumente, odpušča! svoje tovariše po vrsti na dopust in končno še sam pobegnil. Pot ga je zanesla k zelenemu kadru, kl ga jc takrat v slavonskih šutnah organizira! znameniti harambaša Božo Matljevlč. Tu se Je začela romantika »gorskih tičev«, kl se je ob prevratu! Izprevrgla v tolovajsko hajdučenje. prevrata do Matljevičeve pogibeljl v I. 1920, s čemer sc Je razbilo kolo gorskih ptičev. Nekateri člani so padli, druge so polovlli orožniki, dočim se Je glavni »ptič« Caruga med ostro borbo prebil skozi orožniškl kordon, pobegnil v Krn-dijske planine, organiziral novo gorsko četo z enakimi statuti in nato razvil svo^ je široko liijduško delovanje. Osijcškcinu sodišču prihajalo dnevno nov! vsakovrstni podatki, ki jih je Caruga nemara že pozabil, navzlic temu, da Ima izborcn spomin. Prijave o njegovi osebnosti so tako različne, da sc tuln-tam zdi uprav neverjetno kako jc Caru- gl uspevalo neprestano menjati svoje po-i našanje. Dočim nekaterim, kl so ga po- iuvajii\u iitijuui^ujv. ...,,. x ___j „,.m Iz časa »kola gorskih ptičev, so pose.h. zna" *eda — smo jo začeli, pa sc Je odvlekla "se tja preko novega leta ln Treh kra-Htiv ona Stritarjeva: »Prikimala Je starka zima, naguban suh ima obraz, ko i brado kljukasto poklma, sneg z neba prileti In mraz...« Strašno Je bilo in skoro neverjetno! faiell smo po 20 — 30° Celzija pod ničlo. V stanovanju — nezakurjenem uradniškem stanovanju — na oknih ledene ro-fc, dva prsta debele, na ulici mraz, kl Je ;;rlzej do samega mozga v kosteh. In tnegla, strupena in samih vražjih sil pol-"a, da te Je v dveh kratkih urah vrgla la bolniško posteljo... Sedeli smo v predvečenje v gostilni ob čaši vina. Od kod ga Je prinesel vrag? Vrag — ubogega vraga! Napil f.e je nekje In ko ic prikolovratll za našo mizo, 'mo ga sprejeli kot brat brata. Vojak! Naredniki »Kako si? — Kako živiš? — Kako Koli kod kuče?» »Hvala Bogu! — Blagodarlm na pitanju!... Momče, daj ml Još čašu vina!« Mlad ln-črno!as Je bil, vitek kot bela breza v slovenskih hostah. »MoJ dllbcre, ružo moia...» Je zapel Iz čistega grla, da so zazvenele šipe v oknih ln zadrhteli ledeni cveti na njih. »JoJ! — Komandir se bo hudoval na mene! Po poslu me je poslal, jaz pa sem se zapll! — Veste — nič ne zamerite«, je govoril. »Mati ml je za praznike poslala nekaj grošev ln sedaj Jih pokonču-Jem! — Dovolite! Na zdravje mojih — tam — doma!« Četrt ure pozneic Je vstal In odšel. Pot, kl ga ie moral prevaliti od SkopIJa do HanrIJcva, kjer jo služil, je dolg 5 km. Zunaj sneg! Mraz! Divja vijavlca... Drugega dne, na Sv. Štefana po »našem« okrog štirih popoldne so ga skozi mesto mimo naše gostilne na vozu peljali v mrtvašnico. Vstali smo — spogledali se — sneli klobuke... Zima... Snežili metežl... Božič... Mraz kot se ga v teh krajih nc spominjalo Uudie skuro dvajset le!... Mati! Sirota! Ncsrečnlca! Zakaj si mu poslala pare!... Ni bil sam... Koliko žrtev, podobnih In ncpodobnlh Je zahtevala letos zima v naših Južnih krajih? Toliko, gospod urednik, In več kot nekdaj na najsevernejših mejah naše domovine ... Časopisi 30 pisali o njih... Gospod urednik! Ne zamerite! Toda moj Janko Je sinoči po dolgih, dolgih časih zopet enkrat izpregovorll pametno besedo. Za deset dinarjev sva kupila butarlco drv, zakurila pečico ln začel Jc: »Ni lepo! To Je prava... Ne! Naj osta ne beseda v besednjaku! Ne ugaja ml to na nobeno vlžo!« »Kaj si zopet Iznašel?« »Poglej! Dan za dnem ml prihajajo v carinarnico potniki! Pcčalbaril Revščina! In vsak dan Jok In stok za one pare, ki Jih morajo plačati za slromaščino, s seboj prineseno...« Pečalbarl! ,VL zosDod urednik, eotovo veste, kdo In kaj so pečalbarl! Drug!, naS! tam zgoraj? Nc verjamem! Ko ie še Avstrija gospodarila v naš! zcmlil, so sc slovenski siromaki klatili po »prajzovskih« šumah in rudnikih — po »fremdu«. Da sebi In svojim zaslužijo plcsnivo skorjo kruha. Evol To so pečalbarl! Samo da danes »kuluče« po Carigradu, Sofiji, Solunu, Atenah... »Kadar se Iz tujine vračaš na domače livade, obdaruj slehernega svojih...« to Jo pečalbarsko pravilo. In prinašajo s seboj obleko, obutev, perilo, drobnarije drago plačane s turškimi lirami, grškimi drahmami In ameriškimi dolarji, s krvavimi žulji zamc-hurjencl zasluženimi... In prihajajo v carinarnico. Zakon Je — zakon! Brezdušen In brezsrčen kos papirja, lično povezan v dvoje pisanih platnic! Pu moralo trpini plačati enkrat in dvakrat več carinskih pristojbin na vso to njihovo ljubezen in slrotljo, kot Je vredno vse skupaj! »Joža moj!« sc Je Janko zgrabil ta glavo. »Kaj n! nikogar, kl bl mu bila sveta in ena najsvetejših dolžnosti, da tc ljudi preko konzulatov v tujini pouči, naj ničesar nc kupujejo, ničesar nc prinašajo domov razen suhega denarja, ker...» Razumel sem ga. Prepričan sem, da ste ga razumel! tudi VI, gospod urednik! Pomagati ue moretu! VI lahko! Poučite te grešnike, gospod urednik, poučite Jih preko časopisov, kl Imate z njimi zveze v tuilnl — v Ameriki — v Turčiji — v CulukafrIJI... Skrenite pozornost na te žalostne stvari onim, kl so »nadležni«, da o njih povedejo računa! Hvaležni Vam bodo ti trpini, gospod urednik! Hvaležni Iz vsega srca! In hvaležen Vam bo tudi Vaš Joža. Zbirajte ln darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! s®odarstvo Namestitev ljubljanske carinarnice Včeraj zveior se je vršila v posveto« G. Zeba! navaja celo vrsto tehtnih ta uvaževanja vrednih pomislekov glede skladišča .Balkan«, posebno glede pre« kladanja blag«, prehoda preko Dunaj« ske cestc, užitninske kontrole in promet Valnlcl Trgovske in obrtniško zbornice n)ij prjlik pri »Balkanu«. Njegovim iz« carinska konferenca, na kateri se jc raz previjalo o vprašanju namestitve ljub« Ijanske carinarnice v prostorih in skla« vajanjem je ogromna večina navzočih trgovcev z odobravanjem pritrjevala. Debate so se udeleževali med drugimi kjuuaivu miHinimvv , ... ... lJCOBEC SO SC UUU1C£CVU1I U1CU UlUglllll diščih spcdieijskc d. d. .Balkan«. Kot ge gg. Ogrin, Stupica, ravnatelj Strojnih predposvetovanjo k tej anketi sc je vr< i tovarn in livarn Boncelj, ki je bil isto« šil dopoldne ožji sestanek, sklican od tako proti namestitvi carinarnico v .Bal« gremija trgovcev v Ljubljani. Na tem sestanku jc podal tajnik Trg. In obrtniške zbornice g. Mohorič ob« jektivno sliko in različne možnosti re« rešitev tega vprašanja v poštev nastop« •ata povzamemo: Predvsem se ugotavlja, da sedanja skladišča za carinski promet iz Ljublja« ce popolnoma zadostujejo, da pa seda« nji pisarniški prostori nikako nc odgo« varajo. Carinarnici gre v prvi vrsti za to, da. bi dobila uradne poslovne prosto« rc. Vprašanje je že nad dve leti staro, a se radi nezanimanja bivšega ravnatelj« stva južne železnice ni rešilo. Sedaj pri« tfejo med različnimi alternativami za rešitev tega vperašanja v poštev nastop« ne ponudbe in načrti: Ponudba spedicijske d. d. Balkan, da bi se carinska skladišča kakor tudi pi« tarniški prostori z dovoznim tirom in pa rampo dali na razpolago za dobo 25 let proti običajni odškodnini, k! bi ohsto kanu«. Najbolj Je ponudbo namestitve carinarnice v .Balkanu« zagovarjalo ca« rinsko uredništvo, češ, da v sedanjih ne« hlgieničnih prostorih njihovo zdravje slino trpi. Zastopnik direkcije državnih železnic v Ljubljani g. Dcržič je izjavil, da je še bivša južna železnica stavila v pro« račun za 1924=1925 potreben kredit za nadzidavo in da jc sedaj od finančnega odbora odvisno, da se ta kredit odobri, na kar bi se začelo takoj z zgradbo. Glede .Balkana« izjavlja, da je iz pro« metnotehničnlh ozirov nemogoče spre« jctl ponudbo in da bo direkcija nasto« pila proti namestitvi carinarnice v skla« diščih .Balkana«. Zborovale! so končno splošno odkla« njali ponudbo .Balkana«, ker je name« stitev carinarnice v .Balkanu« proti in« teresom ljubljanskega trgovstva. Skle« nilo se je lo, da naj Trgovska ln obrt« niška zbornica skliče še eno anketo, kjer jala v 20odstotni participaciji na leža« bi se na širšem foru vprašanje vsestran« rini, ki se plačuie za blago, ležeče v ; gko pr0Uaj]0 jn tudi konkretizirale mo« carinskih skladiščih preko ležarine pro« dalitete glede fmanslranja nadzidanjo stega roka, kl znaša 48 ur. To ponudbo podpira generalna direk« tfja carin, ker je za namestitev pisarn glavne carinarnice poslopie .Balkana« zelo ugodno, medtem ko skladišča, ram« pa, lega tira, dovozne in dovlačilne pri« like ter drugi momenti trgovstvu ne konvenirajo. Po privatnem obvestilu upravnika g. I. Rupelja stavi generalni direktor carin ljubljanskemu trgovstvu alternativo, da potrdi oferto »Balkana«, ako mu na pri« hodnji carinski konferenci ne stavijo obvezne druge ponudbe. To postopanje motivira generalni direktor g. Dlmitri« jevič s tem, da v starih poslovnih pro« štorih ni mogoče vzdrževati rednega po« slovania in da uradništvo radi nehigi« eničnih razmer propada. Zato je odio« Jitev ljubljanskega trgovstva nujna. Nadalje bi prišla v poštev namestitev carinarnico na sedanjem gorenjskem ko« lodvoru, in siccr v tamošnjih skladiščih ob cesti na Gorenjsko železnico in dc« !uma eventualno v sprejemnih prosto« rib gorenjskega državnega kolodvora. Ta načrt je pokrenilo prometno mini« Btrstvo, toda komisionclni ogled jc ugo« tovil nemožnost namestitve v teh pro« štorih. Končno obstoja načrt za povečanje prostorov pri sedanjem carinskem žc« Iczniškcm skladišču na glavnem kolodvo ni. Ta načrt je izvršil na podlagi komi« sionelnih ogledov arhitekt tehničnega odseka ravnateljstva g. Šmidinger in so stroški zanj proračunani na 2 milijona dinarjev. Nameravana je nadzidava sedanjih pisarniških prostorov, dalje spojitev in nadzidava pisarniških prostorov za lokalni blagovni železniški promet. Pre« pustilo bi se carinarnici cclo prvo skla« dišče z na obeh straneh nadzidanimi pisarniškimi prostori in bi skladišče za sedanji promet, ki za enkrat ne nora« šča, tudi za največje sezone popolnoma zadostovalo. Sedanja skladišča so zgrajena od juž« ne žcIcznice in se nahajajo na železni« škem svetu ter so. prešla z vsemi drugi« mi železniškimi objekti v upravo in v najem državne žcIcznice. Po dobljenih informacijah ima v zmislu rimskega spo razuma izvršiti najemnik, to jc obratno vodstvo državne žcIcznice, vse invcstl« cije in zgradbe, ki so za promet in obrat potrebne. Južna želcznica sama nima nikakega interesa niti baje tudi namena udeležiti se v Ljubljani kakih investicij. Železniška uprava se doslej za to vpra« Sanje ni hotela brigati, dasi bi bila po obstoječih naredbab primorana skrbeti za namestitev carinarnice, ker je po na« redbl lz leta 1921 dobivala odškodnino carinarnice. Vobče jc vladalo med zbo« rovalcl začudenje, zakaj se ta za trgov« stvo škodljiva ta nesprejemljiva po« nudba »Balkana« toliko forsira. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (81. januarja) Pšenira: baška, 2 odst. 2 vagona i 345 do 347.5; baška, 79 do 80 kg, 2 vagona 847.5 do 850. Oves: baški, 1 vagon 250. Turščira: baška, 2 vagona 315; baška, duplikat kasa, 11 vagonov 257.5 do 260; baška, 100 odst. kaBa, 6 vagonov 250; sremska, 2 vagona 260. Moka: baza «0», 1 vagon 525; vC», 2 vagona 825; «0.5», 1 vagon 805. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (81. januarja). Dogon goveje živine obilen, a do-gon svinj slab. Dovoz krme Je bil izdaten. Živina 6e je kupovala večinoma za izvoz in so bile zato ccne Čvrste. Promet jo bil zelo živahen. Cene za kg žive teže: voli domači L 15 do 16.25, II. 14 do 14.5, JII. 12 do 18.5, bosanski voli I. 12 do 13.5, II. 945 do 12, IIL 8 do 10, mlada ž! vina 13 do 15, krave 10 do 15, teleta 20 do 21.5, svinje boljše 20 do 27.5, slabše 20 do 21.25 Din. Krma: seno 75 do 112.5, olava 150 do 175, detelja 125 do 135.5, slama 75 do 100 Din za 100 kg. = Izvoz drv za kurjavo je znašal leta 1928. 700.000 q v vrednosti 600 milijonov Din. Izvažalo se ja najvač v Italijo, potem v Francijo. Colo izvoz v Madžarsko je bil precejšen. = Ustanovitev rafinerije olja v Bok) Kotorskl. Hrvatski listi poročajo, da namerava neka skupina češkoslovaških in-dustrijcev osnovati v Boki Kotorski rafinerijo olja. == Tvornica za popravljanje vagonov »Jasenlca« v smedcrevskl Palanki je začela obratovati. Podjetje jo opremljono z najmodernojšimi stroji. Njegova kapaciteta je popravilo 200 vagonov mesečno. = «SIavonIja», društvo za Industrlju drva v Zagrebu povišuje glavnico od 40 na 60 milijonov Din. Starim delničarjem se prepušča 20.000 delnic po 50 Din nominale, in sicer na 4 stare ena nova po tečaju 75 Din ter vrhutega Se za stroške in takse 25 Din. Ostale delnice prevzame inozemski sindikat po višjem tečaju v svrho uvedenja delnio na zunanjih borzah. Opcija so izvršuje od 28. januarja do 9. februarja. == Izvoz ovac v Francijo. Iz Beograda poročajo, da so črnogorski gospodarski krogi prosili vlado, naj intervenira v Franciji v korist izvoza naših ovac. => Kriza tekstilne Industrije v Poljski. Iz Varšave poročajo: Poslodlce velika krize v tekstilni Industriji se že kaJejo. V Lodzu je ustavilo plačila več velikih firm, ki so zaradi tega morale odpustiti delavstvo. = Povišanje diskonta v Poljski. Iz Varšave poročajo, da namerava Poljska j državna posojilna blagajni te dni povišati diskont. = Nemška zlatonovčanlčna banka. Iz Borlina poročajo: V prostorih Državne banke se vršo zaupni razgovori mod zastopniki berlinskih velebank ln ra/vnatolj-stvom Državne banke glede sodelovanja velebank pri osnovanju zlatonovčanične banke. Gre za pribavljonj« potrebnega doviznega fonda. = Znižanje cen železa v Nemčiji Iz llannovra poročajo, da ja Zveza Indu-etrijcev sirovega železa glede na inozemsko konkurenco znižala cene sirovemu železu za nove zaključke za 5 do 10 zlatih mark pri tonL Domače borze 81. jannarja: ZAGREB. Na efektnem tržišču je bila tendenca nekoliko slabša. Bančni papirji so v glavnem OBtali nespremenjeni razen Praštedione, kl je nekoliko bolj popustila. Živahno se Je trgovala Jugoslavenska. Od Industrijskih papirjev Je nadalje oslabela Slavonija. — Devizno tržišče Je nadalje slabo. Nekoliko živahnejše se Je trgovalo v izplačilu Italija in Švica. Drugače Je bil promet slab. Notirale so devi-zo: Amsterdam 3240 do 0, Dunaj 0.12185 do 0.12835, Budimpešta 0.305 do 0.385, Italija izplačilo 377.2 do 880.2, Kristija-nlja 0 do 1200, London izplačilo 869.5 do 872.5, ček 868.75 do 871.75. New-Vork ček 86.5 do 87.5, Pariz 897.75 do 402.75, Praga 240 do 252, Sofija 0 do 67.5, Švica 1458 do 1508; valate: dolar 85.875 do 86.375, aK 0.12275 do 0, funt 860 do 0, m K 0.21 do 0.24, napoleondorl 830 do 0, lire 874.5 do 377.5; efekti: Eskomptna 168 do 169, Kreditna Zagreb 160 do 165, Hipotekama 88 do 00, Jugoslavenska 151 do 153, Ljubljanska kreditna 213 do 215, Praštediona 1010 do 1015, Slavenska 106 do 107, Srpska 189 do 140, Eksplo-ataclja 144 do 145, Sečerana Osijek 1700 do 1710, Narodna šumska 130 do 131, Ni-hag 0 do 177.5, Gutmann 1810 do 1820. Slaveks 850 do 890. Slavonija 217 do 118. Strojne tovarne ta livarne 150 do 0, Trbovlje 865 do 875, Tvornica vagonn 160 do 105, 7 odsl. Investicijsko 67 do 0. BFOGRAD. Devize: Amsterdam 3240 do 3250, Dunai 0.1220 do 0.1222, BrtiseM 353 do 360. Budimpešta 0.28 do 0.30. Bukarešta 43.25 do 43.50, Ženeva 1501 do 1502, London 371 do 371.2. MHan 378 do 378.5. Newvork 87 do 87.2. Pa. riz 401 do 402. Praffa 249.5 do 249.7, So« lun 160 do 162, Sofija 62 do 64. Pred vojno je obstojal mod Črno goro samo za skladišče, ki je bilo oddano I in Francijo zadevni dogovor, ki jo sedaj carinski upravi v uporabo, in sicer v iz« ukinjen. Črnogorski gospodarski krogi nosu 20 odst. od vsakovrstne ležarine, medtem ko za pisarniške prostore nc dobiva nikake ležarine. Konkreten je v tem slučaju le predlog Spedicijske d. d. Balkan. O tem se je sinoči tudi vršila takozvana carinska konferenca pod vodstvom glavnega re« vlzorja g. Popoviča. Posvetovanja so se udeležili gg. načelnik gremija trgovcev v Ljubljani Stupica, načelnik gremija okolica Ljubljane Zehal, načelnik zvezo gremijev Jclačin, od Trgovske in obrt« nlške zbornice predsednik Knez, pod« predsednik Ogrin, tajnik Mohorič in dr. Pless, uradništvo carinarnice, zastopniki carinskih posrednikov in špediterjev ter končno številno ljubljansko trgovstvo. Najprej je povzel besedo g. Jelačin da je treba kot začasno rešitev oferto d. d. »Balkana« vsaj prehodno uvaževati. Samo naj bi carinska uprava dala tr« govstvu priliko, da bi sodelovalo pri u« reditvi manipulativnih poslov po name« stitvl carinarnice v »Balkanu«. SIcer pa smatra za nalugodnejšo praktično reši« tev nadzidavo sedanjih pisarniških pro« štorov In želi, da se v tem oziru doseže sporazum med orometno ln carinsko iiti nt vri želijo, da se ta dogovor obnovi, = Izvoz ruskega žita v Trst. Med 1. decembrom 1923. in 15. januarjem 1924. se je - tržaški lukl izkrcalo 27.000 ton žita lz Husije. Od tega je šlo 15.000 ton v Avstrijo in Češkoslovaško. V drugI polovici januarja so prispela večje količine ruskoga žita za Italijo in Francijo. = Izvoz češkoslovaških tekstilnih Izdelkov v 1. 1923. je znašal vrodnost 2745 milijonov Kč. Od tega jo šlo (v milijonih Kč) za 1001 v Avstrijo, 285 v Jugoslavijo, 266 v Nemčijo, 252 v Madžarsko, 194 v Rumunijo, 84 v Poljsko, 112 v Anglijo, 54 v Nizozemsko, 50 v Ameriko, 39 v Italijo, 23 v Švico, 12 v Belgijo, 5 ▼ Francijo ln 868 v ostale dežele. Obtok bankovcev v Madžarski Jo n:irastel v tretjem todnu januarja za 27.3 milijarde na 985 milijard mK. = Romunsko posojilo v Italiji. Iz Pariza poročajo, da je Rumunlja pričela v Rimu pogajanja za posojilo v znesku 100 milijonov lir. Francosko posojilo Je Rumunija odklonila, ker ni hotela sprejeti francoskih pogojev, po katerih bi morala za posojilo zastaviti dohodke ve-trolelekih vrelcev. Sokol Sokolstvo in Reka Vsem bratom in sestrami Usoda Reke je zaenkrat zapečatena. Javnost ocenja to zgodovinsko dejstvo odgovornih državnikov po zlih posledi« cah in po zaslutenih dobrinah, ki se obetajo našemu narodu tostran in ono> stran naše sedanje d'Javne meje. Konj« no sodbo izreče zgodovina. Istina jc, da je marsikdo pričakoval več uspehov za nas in da so podpisi ni rimski pogodbi pokopali premnogo na-do, ki jc lajšala težko eksistenco in ne« utešljivo pričakovanje naših neodreše« nih bratov in sestor. Kar nam je naklonila trda sedanjost, nI dar pravične usode, nega jc le nova vzpodbuda k nadaljnemu, nikoli mirujočemu delu za osvobojenje vseh pri« padnikov našega naroda in za njih zdru> žitev z nami v eni ta nam vsem skupni domovini, še danes štejemo pol milijona svojcev, ki so na milost in nemilost izročeni tujemu jarmu. Njih usoda ni in ne sme hiti z rimsko pogodbo za ključcna za vednol Zanje se začenja le nova doba bridkih preizkušenj, novih težav in duševnih muk, ki se izlivajo v val nemega hrepenenja po naši ljubezni in nezmanjšane zvestobe do rodna zemlje ln krvi. Tem bratom ta sestram veljajo naši iskreni, bratski pozdravil Njim voljai naše ponovno zagotovilo, da tudi po rimski pogodbi nismo pozabili na nje, ampak da so poslej še bliže našim sr« cem, saj ne more mednje ta med nas po« staviti meje nobena sila, ker ni nobena sila postavljena na temelj večne prav« dc! Vse brate ta sestre v osvobojeni ta u« ledin jeni domovini pa poživljamo, naj jim bo neodrešena naša zemlja nepre stano v spominu ta naj zavestno, vztraj« no ta z podvojeno požrtvovalnostjo iz« vršujoč vzgojne naloge Sokolstva — o« brafajo svoje pc glede h uiisli v bodoč-rost, ki bo z našo nodporo In pomočjo dovolj jaka, samozavestna, odločna In pripravljena, da prežene črno noč rob« stva z zlato zoro svobodel S tem pozivom Izvršujemo sklep od« borove seje z dne 27. januarja 1924. in pošiljamo vsem bratske pozdrave! ZDRAVO! Starešinstvo Jugosl. Sokolskega Saveza, Ljubljana, dne 30. januarja 1924. Obmejne sokolsko okrolje v Cerknici Je Imelo dne 27. januarja svoj I. redni občni zbor. Olvorll ga je starosta brat dr. Jože Bavdek. V svojem govoru je zlasti poudarjal pomen discipline v upravi sokolske organizacije ta Je bodril k vztrajnemu sokolskcmu delu, kl mora biti osobito v obmejnih krajih živahno ln intenzivno. Omenjal Je v splošnem zadovoljiv napredek Sokolstva na Notranjskem. — Glasom tajniškega poročila, ki ga Je podal br. St. Rlbnikar, šteje okrožje 7 društev ta 1 odsek s skupno 746 člani. Okrožje so Je osnovalo na tej podlagi, kot je danes, šele lani marca maja, zato je bilo v pretekli upravni dobi dokaj notranjega, upravnega poslovanja, da so je organizacija po možnosti učvrstila. Da so vsa društva enako umevala pomen upravne discipline, bi bilo poslovanje lažje ln uspešnejše. Pa 'Je pričakovati v bodoči upravni dobi v tem oziru zboljšanja. Br. pačelnik vsled gotovih ovir ni mogel podati statističnega poročila, pač pa ga je podala načelnlca, a Mlml Kovačeva. Isto kaže, da raste med žensko mladežjo zanimanje za telovadbo. Načelnik prosvetnega odseka br. Jože Barlče-vič je opremil svoje poročilo z lepimi ta vzpodbudnimi besedami: Tudi na prosvetnem polju napreduje notranjski Sokol. Skoro vsa društva Imajo že svoje knjižnice. Pred vsemi se odlikuje Sokol v Cerknici, čigar knjižnica Sle je le 000, povečini vezanih knjig. Marljivo delujejo dramatični odsekL Le predavanj bi se želelo več. Nato se Jo izvolil sledeči odbor: starosta dr. Jo že Bavdek, podstarosla Leopold Punčuli, tajnik Jože Sušlaršlč, blagajnik Toussaint Oljak, načelnik Jože Kristen, načelnica Malči Punčuhova, načelnik prosvetnega odseka Jože Bari-čevič, nadzornik Ivan Kaučar. Novi odbor Je sklenil, da se vrši letos okrožni zlet v Cerknici in je določil okrožni porez na Din za osebo na leto. Po končanih slučajnostih je br. starosta s primernimi besedami zaključil zborovanje. Velik telovadni stadion gradj Olepševalno društvo v Valjevcu (Srbija) za on-dotno sokolsko društvo, za športne organizacije knkor ludi za uporabo šolski mladini. Slailion ima obliko nmfitealra ter bo arena 150 m dolga in 80 do 105 m široka, prostora bo za 5000 telovadcev. Da bi društvo zmoglo potrebno glavnico, je izdalo srečke, k| jih prodaja po 5 Dta. Kakor kaže, so se začela večja mesta v Srbiji zanimali za telesno vzgojo in bodo kmalu prekosila naše kraje, ki v tem pogledu bore malo store. Velja tudi ia naše razmerel Ob priliki sprevoda pri polaganju spominskih kamnov za Tyršev dom v Pragi je bilo opaziti med gledalci mnogo članstva s sokolskim znakom, čeprav je izšel poziv na vse članstvo, da s- udeleži sprevoda tudi lahko v civilni obleki s sokolskim znakom. To nedisciplino ostro biča »Vest-uik Sokolsky», češ, da bratje ln sestre, ki so se udeležili sprevoda kot gledalci, niso mogli bolje izpričati, kako malo pojmujejo sokolsko disciplino in na kak način Jo rušijo. Tyrš pravi* ; Bassanlo, II? kavalir ln omlkanec, velik razsipnik, se je zaljubil v lepo ln pamjt-no Porcljo, ker Je zelo bogata. Z njo se rcSl bankrotn, ker slučajno Izvoli pravo skrinjico. Lahkomiseln je do trenutka, ko Je Antonio malone ie izgubljen. Nato se bori zanj; lehkomiselno podari ženin prstan. Izgubi skoraj zitc va vse, a kakor' Antonija reSl tudi njega žena. Grazlauo je presmel, f rerobat ln pr&V beseden kavalir, 6aljlvec., lil kreše duho( vitosti v morju trivljalitel. Zaljubi se * Nerisso ter se končno vode kot lakaj da prijatelja Bassana. Lorenzo je takisto čuden plemič, ki do* voljujo, da Jessika očeta Sbylocka temeljito okrade ter zbeži z njo, ki ni v na* sprotju z njim prav nič —• muzikalna. Vse tri ženske, na čelu Jim klasična Porclja, so duhoviti tvori galantne pes« nISke domišljije: Porclja cčena, krasna, blaga ln navihana, Nerissa njen odmev, Jessika pa strastna, brezobzirna židovka zelo dvomljivega očeta. Skratka zelo pestra ln zato zelo zabav« na igra. Ce hočete, tudi zelo poučna. —< 1'rol. Kelemlna jo naStel vrsto vodilnih misli v delu: Itd. ali : Ilfro ..Trgovski potnik" upravo ..Jutra" Pisarniška moč Pod lastno eeno vete vseh pisarniških del, T razprodajam dokler traja sa-slov. In nemSke korespon- loga: damska talne obleke, dcnce, knjigovodstva, spreicn 1 platče lo kostime. Kran Lo- tu-uojraf ln strojepisec. Vclč tidl srbohrvatakega Jezika, ifč. službe. — Poubudbe na upr. ,,Jutra" pod ,,Zanesljiv B. F.". 2628 Kot praktikaniinja teli vstopiti v trg. ali Industrijsko podjetje gospodKna z lletno prakso v odvetnl&kl pisarni. Cenjene ponudbe pod ..Zanesljiva moč" na upravo ..Jutra". 2608 Pred Skotijo »ter. 10. 1762 2 hrastovi pisalni mizi popolnoma novi, prodam. — Ogledajo »e lahko vsaki dan. Naslov v upravi „Jutra" pod ..Pisalna miza". 2608 Kot nčonee Gospodinja vdovcu a inanjto drutlno. bi rad vstopil v kako trgovl-2604 i no. najraje v teleznlnsko. zdrav petnajstletni deček U zasedenega ozemlja. Kdor bi bil pripravljen sprejeti dečka Pisarniška oprava obstoječa Iz dveh veltktb In dveh manjših pisalnih miz, kakor tudi velik sloJeM pult, sc proda. Istotam so proda telezna pet. — Naalov pove uprava „Jutr&". 2621 Črna jedilnica, - . pisalna miza, fotelj, skupaj proklmo, da Javi svoj naslov j 13 kosov u orehovega lesa Pokrajinskemu odboru Juro- . hrupnim ■teklnm ,r no. ZT:^- pod "značko » Goe>todlnJa štev. 2001" 2487 Trgovski sotrudnik rtu v prodaji ln detajllrauju inja. ae sprejme takoj. Platno ponudbe na upravrit&tvo Jutra" pod „Rc:na zane.ljl-moč". 2174 Delovodja opolnoma veSC mostnih, de-.mlnth In bal&ncolh tehtnic ' '>!'« za veliko tovarno Pred Škofijo 21/1. PohiStvo. Vsakovrstne apalne oprave nudim po ihIo usodnih cenah Matija Andlovlc. mizarstvo lu zaloga pohištva, Ljubljana, Vldovdanska ceaUk 6. 2401 brufieuim eteklora, se po ceni proda. — Ponudbe poa ,.Orehova Jedilnic«" na upr. ..Julra". 2510 Vsi stroji velike ključavničarske tovarne, se prodajo. Dalje kiju-Cavnlčarnko, kovaAko. mizarsko In bodarsko orodje In pisarniško pohištvo ■ VVerlhel* movo blagajno Posestvo naprodaj ▼ lepem kraju na Dolenjskem — Posestvo obstoji Is njiv, travnikov In gozdov ter obsega 30 do 40 mernikov po-seive, redi se do 10 glav ti-vin« ter 6 do 8 preStCev. — Cena 1.200.000 kron. — Veft se lave pri Leopoldu B&rleiu na Gor. Podbor&tu, p. Velika Loka. 2482 Kot sostanovalki s« sprejmeta dve gospodični, event. ludl s vso oskrbo. — VpraAa se: Lepodvorska ulica At. 222. priti, vrata 2, Sp. 6 lika. 2524 Sobo a vso oskrbo. lAče goapodlčna. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „6epar Irana". 2581 Mesečno sobo liča aakouskl par brez otrok Vrefe člate In cele. kupuje tovarna leaenib iebljev ▼ Tacnu pod Šmarno goro. 2001 5000 Din posojila Išče obrtnik ia dobo 3 mesecev proti 40 odst. obrestmi, večkratno kritje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod »Kritje" 2515 dofilo blago, ccfirji, iifoni, tiskotioe, hl&tame in sakno ia pomladansko obleko po šolo nukih cen&li, aamo pri Ivan Kos Ljubljana, Bt. Petra co»ta 23 — ŠiAka, ColoTlka e. 2, Kot družabnik več tisoč kronami pristopim k podjetju, pri katerem v sredini mesta, s električno P ™ « p^' ""A" razsvetljavo lo posebnim vho- j V ▼ PfPrtčanJa Rodovitno posestvo lepa lega ob glavni cesti pri Mariboru, vinograd, velik tsa-donosnlk. travniki, njive. 3 hiše s gospodarskim poslopjem. se proda za 450.000 Din — Ponudbe pod ,,Dob!čka-noano posestvo" na podrut-nlco ,,Jutra" t Mariboru. 2237 /i^.« 1 n 1.1 k't.an»t «■ An i r I 2 meseca poprej sodeloval. — ?rru.aMt1"_"JN.Tmn.na° 11 Ponudb, pod anafko ..Dobro februarja. — Najemnina po-stranska stvar. Ponudbe pod ..Nujno" na upravo ..Jutra", 2584 Stanovanje ali dve opremljeni sobi, IBče zakonski par brez otrok sa takoj ali posnejs. proti nagradi. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Aifro ..Nagrada". 2588 obstojno" na podr. „Jutrn" Mariboru. 2539 S Ali ste že poslali 9 ^ " 1 • n« i naročnino za Jutro" S Gospica (kolodvori ki se Je »cspodu v gani.Sah nasmejala, naj Javi n.sluv upravi „Jutr." pod ..SmohlJaJ" 26S2 Kupim rilo v Ljubljani .11 okollcL Fla-6am takoj. Eventualno vzamem veCJe stanovanje v najem. Ponudbe na Zadrutno banko v Ljubljani. Aleksandrovi. cesta 6. pod „Vlla". 2538 Tovarna rinMe 1 n kljukic za Čevlje, Ko opremljena, »e radi nespo Majhno posostvo se proda po nnjnltjl ceni. — Novozldana blfta . 4 sobami ln kuhinjo, veranda ln drug. _______________Dopisa"pVd ' "rU'kl"i' ,n i01!", Tr'» > Slfro ,.6amo proti gotovini" ; ra"lu.' B »'n« od telezollke na upravo ..Jutra". 2633 P°ataJ»; Hesnl kupec nal si Izvoli takoj osebao pogledati. Sveže morsko ribe jcslavljl. Dopise pod Slfro dr"utenisu"."p"o SoJS^-^Tlta ^kovnjak-na upravnlštvo ugodni cen, proda, al, a. £ Vajenea pokovato obrt, se sprejme ikuj pod usodnimi pojojl. — IJ«. povo uprava ,,Jutra". 2680 2542 i »Projmo drutsbulk. Dnevni govkVTvaTa" FlorJanCIC dobiček tovarne 3000 kron. -Vec ee polzve na licu mcala vsak dan od 9.-2. ure v StratlS6u pri Kranju. 2464 Naslov: J. Faget, posestnik. Slov. Ulstrlca. 2644 Lopo posestvo aa proda v 3u Vidu ob gl. Obratovodja slino zu malo elektrlilno mtralo z enakomernim to-— Ponudbe ua: DuBan MEger, Celja. 2630 Velctvrdka Ljubljani, ISCe vpokojenega Pckarijo vzamem v najem ali zakup. plaCara tudi uspefino posredovanje. Ponudbe na Alojzija Ahtlg, Sv. Peter, Sav. dolina 2402 Vodnikovem trgu morske ril,o ! *>»■« «rk,e "> vseh vrst. Cene: branelnl. Je- d>v°ra- Primerno sa vsako gulje in druge najboljše vrste | "brt "" ,.tr"°V°0' " 60 Oln Itd, ribe druge vrste sob. kuhinje, shrambe, J BO Din HO. male ribe, kot, klet •V?,ev»- *rt« Ogleda sardele Itd. po 30 Din ki). ■ " Jnhko v»sk dan popoldan Za šolarja ItCem stanovanje s hrano pri rodbini, ki bi lahko posvečala deCku ksr največjo skrb za' fl-nmatifna hnrmnnllrn uceujs m vzgojo Plačam do- uramaticna narraonina bro. Ponudbe pod .. Stroga vzgoja" na upravo ..Jutra". 2606 Sobico zračno !n svetlo, oddam brezplačno pofttenl In snstnl Kra8|eva lumtka uprava na BEedu proila na žagi Fortuni v Sp. Gorjah šo dobro ohranjeno vodrt® turbino dobro ohranjena, se proda sa 3500 dinarjev. Aler Ivan, I______ Trbovlje-Ititje št. 45 (zraven | gostilne sutnik). 2478 Interesenti si lahko ogledajo turbine na licu J mesta. Pismeno oferto kolekovane 8 Din 25 in 10% radijem ponujene svoto naj se vlože do Harmonij ženski aii »iviiji, za 2 in poi poSSbe^^a. ^orJ^Tjub- j 20. februarja 1924 enajsto ure zjutraj pri šum-u^ade7/auidnBvno- 01edft25?9 ,,&na 7' CelovftkA "^tjfc ski upravi na Bledu. 418 Stanovanje pri mali družini dobi go«t>o-dlfna, ki bi ponodlia za 1 mesec 1500 dinarjev. Prvi mesec zaetonj In zajtrk. — Ugodno Je posebno za filvllje-samke. Naalov povo uprava ..Jutra". 25C6 F. B. L. Tovarna dvokoles In otro&klh vozičkov v LJubljani. ______ ____ ...—„—Karlovska cesta 6t. 4, Zvo- eleznlSkega uradnika za re- , nareka ulica fit. 1. — Velika Jaaacljskl ln Urlfnl oddelek tzblra otrofikih vozičkov, dvo-onudbe pod ..Uradnik" na koles, malih pomožnih motorčkov ln Šivalnih strojev. Preko zime se shranijo In uprejemajo v popolno poprovo za emajllranje In pctilklanje dvokolesa, otroSki vozički, šivalni ln razni drugi stroji. 2204 Kavo ..Jutra". 25S5 Služkinja za vse 1 zna kuhati ln opravljati :a hišna opravila, dobi ta-tJ dobro mesto. Naslov se e v upravi ..Jutra", Prenova ulica 54. 2605 (iščejo) Plesne obleko od Din 400 do Din 1200 v vseh barvah. Po natančnem naročilu glede velikosti, barve In matorljala pošljem tudi Raki proti naroČilu. Da vsaka stranka sigurno dobi ribe, se prosi za naročilo do torka vsakega tedna. Trgovci dobe proti naročilu vsako množino. 2388 Ljubljanski Zvon letnik 1923, prvo številko, kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, PrcSernova ulica št. 54. Zlato v 6t. Vidu št. 2 nad LJubljano. 2556 Pozor! V najem ee oddajo Šmarješko toplice pri Novem mestu. ev. se Iste tudi prodajo. Informacije pr| Instnlku v Ljubljani 7. ..Dellevue". 242S Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. prodaja: Moko I a bannško. lepa namizna j a- Na stanovanjo ne sprejme takoj gospod. — Naslov povs uprava „Jutra". Automobili Laucia-Torino Gospod Bavastro de Cortaszl. prokurlst tovarne Automoblll Laucia-Torino. ce Jo mudil Trffnvftlci lnlrnl predhodno v našem mestu. lTgOV8KI lOKBI Vrnll ge ^ nekoliko dul na prometni cesti v LJublja- v svrho etabilranja rastop-ni. se Išče za takoj ali pozne- gtva za prodajo automobllov Je. Ponudbe na upr. ,.Jutra" Luucla. Kdor bi b« hotel med pod lltro ..Dobra točka". {tem časom zauliuatl za pro-2339 vzetje agenture te tovarne, ....... .....- ■ ■ i--1 naj blagovoli obrniti se na _ »i 1 Imenovauega gospoda na na- irgovma S papirjem '8lov Posterestante. Bukarest, galanterijo In drobnlno z eno centralna počta (ttumunlja). kupuje po najvišji ceni zlatar i b o I k a od 50 kg naprej po Izglavnlco skozi 8 let v naj boljšem prometu ln na prometnem mestu, se zavoljo družinskih razmer eela zaloga poceni proda. Potrebni kapital 70.000 Din. Pojasnila daje Franjo Plchler, Maribor. Meljska cesta 11. 2540 5J565 j Prava biserna ogrlica ln kraana brlljantna broSa. brlljantna zapestnica. Orand hotel ..Unlon" pri portlrju. MIlan Košak, Cankarjevo nabrežje št 31. 2562 Železna postelja (zložljiva) t Žlmnlcaml, se kupi. Ulica na grad štev. 5. 25C7 najnižjih dnevnih cenah. — Istotam ae kupuje fižol po najvišjih dnevnih cenah. Trgovino mcBanlm blagom pro- Gostilna in mesarija 2353 « Inventarjem t zelo metnem"'kraju*"n a dež e "fl, _ i prometnem kraju, se odda vzalneu, v najem. Eveutuclno | takoj v najem. Pismeno po- • Potrtim »rcrtn narnanjamo vfem ho-rodnikom, prijateljora in znancem tužao vest, da jo ua?a nadvno ljubljena mama, stara inati in teta, gospa Lucija Petek v 71. leta ttarontl, v Breilo ilao 3'.). januarja 11)21 ob pol 12. uri mirno v gospodu za fpnla. Pogreli ncpoiHliue mamico to viSi v peiok ob 4 uri popoiilao iz državne bolnico k Sv. Križu. Ljubljani!, doc 81. januarja 1921. Ivana Jožef hči sin Vsi vntiki in vnukinje Pisalni stroj dobro ohranjen, najraje Un-po povzetju. P. M a g d 1 6 ,' derwood, kupim. Ponudbe Ljubljana Mesta gospodinje "čem. Najraje grem k ata- ■i^-rOTi sonpodu aij k majhni ! poŠte). ™!nl. gem dobra gospo-______ r1a in kubarlra ter per- _ , . * , ■'-J.o lzufena Šivilja. CenJ. 1'apimatO COplCO .'Ise prosim na upravnlštvo j, prednostne veselica, prl- jutra' pod „Veatna go^po- poro5a M. Tlčar. 77 (nasproti glavne navedbo cene na upravnlštvo 2128 ..Jutra" pod „Underwood". 2578 'laja". 2485 Absolvent TrapistoTski sir I a po 30 Din franko postaja ali Več vajronov kromniria nu,,b,! najkeanoje do 12. febr. s priloženo znamko na upra-,.Jutra" poiI ,.Ugodna tn C e b o 1 e , zdravo blago, kupim. Ponudbe s ceno poo ,.Krompir" na upr. ,,Jutra". 2507 dvorazredne trg. >ole, poŠta Slovenijo. — Bor. Shll. rnesta praktlkanta. CenJ. Kočevje. 879 «'Jdbo pod ilfro ..Vesten" 1______________ F1 upravo ,Jutra". 2425 Potrebščine za raaslrfranje Šminka, puder, nosni klej, vazellno, mastlks ter prvo- Mlad trg. pomočnik mesta v trgovini z me-ali Špecerijskim bla-'.I — Naslov pove uprava vrstni krep za. brade prlpo-'Jtra". 2398 roča Parfumerlja ..Strmoll", Ljubljana, Pod Tranto »t. 1. Stavbni risar , , Ic sbsolvlral »tavbno rok. 1,0 In > nekaj let prakee v Ilrasiovo deske _______ ... ______ . sube. 3 vagone, 27. 80. 34, .'"'alti stroki, teli primerne <0, 45 In 60 mm, neobreza- ' ^•9 v pisarni ali na stav- ne, po veČini druga In tretja • Ponudbe na upravnlštvo kakovost, po 1000 Din 1 m' "'«a" pod ..Etavbnl risar", franko Ljubljana. VpraSnnja 2259 na upravo ..Jutra" pod Slfro 81. 970". 2158 Gospodična jjievako Izohrat-na, «•!' prt-"rfo slutbo v m<-flanl trp<,- Filatclistl zafetnlkl I Ugodna priliv«! _________Na brano in stanovanje _ _ _ . ! sprejmem takoj 2 gospodični. StOKleniCO 0(1 parfumov i tudi gospoda, ki daruje prosti In kollnske vode. kupi droge- ' v nadzorstvo obrti, »a rlja J. C Kolar. Ljubljana. m jo mati umrla. A predno je izdihnila, jo je oče vprašal in ona mu je še pri zavesti odgovorila: „Prisogam pri bogu, da nisem sanjala: bila sem budna ln pri popolni zavosti; vizija, o kateri sem vam govorila, je bila resnična; še zdaj vidim Mino, kako trpi in kliče: »Raymond!» Zakaj kliče I{aymund?" Potem je ihte Izdihnila . . . Da! To je vse . . . vse! . . .» »Franc, Franc! Prijateli moj!« pa pokliče Nyctalope z mehkim glasom. »Pripovedujte dalje! Dalje!« »O, vse hočem povedati ... A tako slab sem!« »Corsat, rum!« Globok požirek. in Franc nadaljuje z mirnejšim glasom: »Vso noč smo oče, Bertbold in jaz premišljevali ob materini smrtni postelji , . , Vzšel |e dan ... Se vedno smo se obotavlia.li. Končno pa smo se odlogMi in sklenili, da tvegamo vsi trije muke in smrt. kl doleti vsakega, kl se zameri milosti,livemu gospodu baronu; sklenili smo, da pojdemo na grad in zahtevamo od gospoda barona, da nam pokaže Mino . . . Oče .je dejal: „Vze-mimo puške soboj!" A jaz sem mu ugovarjal: ,.Ce pa nam gospod zmede naše misli, kai pa potem? . . Ber-thold pa je rekel: ..Tega bog ne bo pustil. Mati je videla in ona je nad tem umrla. Naša stvar je pravična!.."' A glej! Štiritndvaisctcga zvečer . . . .Te-li biio štirilndvaisetoga? . . . Dal Druei dan po materini smrti, eno uro predno smo jo pokopali . . . nam je prišel neslišen ukaz, in vedeli smo, da moramo izvršiti ukaz St. 5 . . .» »Ukaz St. 5!» za jeclja Corsat, ki spričo te strašne {storile že skoraj ne ve. kje se ga plava dr?i. »Da, Corsat!« potrdi nestrpno Sainclair. »O . . . oprostite, gospodar! . . .» »Nadaljuj, Franc . . . Dejal si: ukaz št. B.» »Res je. to je pomenilo: Prepustiti hišo pastirju v oskrbo in odhlteti z orožjem v grajske konjušnice. Storili smo, kakor nam je bilo nkazano, še prej pa smo pokopali mater, kajti gospodarjev nkaz nam ni toli zmede! misli, da ne bl mogli IzvrSitl, kar smo sklenili . . .» Sainclair stisne Francu roko ln ga prekine: »Torej sugestija vašega gospoda barona ni bila vedno enako močna?« »0!» krikne Franc, »čutim, da zdaj morom iti moram govoriti! . . . Ne, ni bila vedno enako močna. Včasih smo lahko svobodno delali, kar smo hoteli, v kolikor nas niso ovirala izrecna gospodova povelja, včasih pa smo bili brez vsake lastne volje in niti na misel nam ni prišlo, da tli storili karkoli drugega, česar nam ni ukazal gospod baron, in pozneje ko smo premišljevali o eospodovih ukazih, nas je oblivala ledena groza . . . Ukazoval pa nam je iz dalie, ne da bi nas videl, ne da hi govoril z nami ... v naših možganih se je pojavila njegova misel, in morali smo se mu pokoriti ... Ali razumete?« »Razumem!... A pnstimo t-o. Franc, in nadaljujte s pripovedovanjem . . . Pokopali ste mater in potem ste odhiteli v grajsko konjušnice . . .» »Da, da! . . . Res! ... A ko smo dospeli t.ia, je bilo tam že vse na nogah: konji so brskali, možje so se prerivali. bilo je samih zabojev in kovče-gov, ženske, odete v potne plašče. «o priba'ale in odhajalo . . . Craščak se je selil! ... In tedai smo vsi trije začutili. da nam je misel zopet svobodna, In bolj kot preje nas je obvladala volja, da vidimo Mino, in naša volja so ni zmenila za strah in grozo, ki nam je prej plala v duši. ..Dečka," nama je dejal oče, „Mino moramo poiskati. Kako, da je ni ta, med temi ženskami?'* Berthold je menil: ..Preile sem čul. da so žo vse ženske odšle z gradu." ..A Mino ni vmes," sem mu odgovoril. Nihče se ni zmenil za nas. Oče je vedel. katPre stopnice vedejo iz konjušnice v stražno dvorano, ker je že nekoč bil tam gori, ko ga je dal liaupt-mann poklicati k sebi. In po teh stop- nicah so prihajali in odhajali m0ije prihajali praznih rok. odhajali pa težki) obloženi z zaboji in kovčegi. Odšli smo po teh stopnicah. Pug|;, smo imeli obešene čez ramena. V| trije smo bili odločeni, da poizkusimo vse, da najdemo Mino. Jaz sem b;| vedno prometenejS! od mojega očeta brata. V stražnj dvorani sem stopil i, feldiveblu in mu dejal: ..Milostljivi g0. spod baron je ukazal, naj pridem,) oboroženi k njemu. Kje je njegov^ Visokost?" Feldvvcbel nas je premer' od vrha do tal: „Vi ste Zuchtl?" „Da,'< tnu jo odgovoril očo. Pokazal nam ji> kod moramo iti. Šli smo po hodnikih prišli na drugo stopnice, v vestibul in dospeli prod velika črna vrata. Izjj njih se je začni ropot, kakor da k.io razbija porcelanasto in stekleno po ko. do. Vrata so bila le priprta. BertholJ sune vanje in jih odpre na stežaj, jj vsi triie vstopimo . . . Znašli smo sp v veliki dvorani, kjer je bilo več pefi in obilica porcelanastih in steklenih posod, skodelic in retort . . . OospoJ baron je stal tam, oblečen kakor me. ščauski turisti, ki so večkrat Izleteli v Črni les. v roki je imel malo sckirico ter pobfjai Ž njo po vrsti vse, kar mu je prišlo pod roko: retorte, prstena vrče. skodelico, steklenice! ... Bil je s hrbtom obrnjen proti nam. Očeta j« »treslo in divje je zakričal: ..Mina! Kje •e Mina?" O. mi bedaki! Stopili smo s miSko v roki korak naprej, nriprav. lieni na streli . . . Baron se je ozrl. Opazil nas je . . . Zaničljiv nasmeh mu jo spačil obraz in bil ie kaor da ja blnzen ... A blazni smo bili le mi!.., ..Hočem videti Mino!" ponovi moj i.ča In tedaj som čul — dobro še pomnim — kako je baron zamrmral: „Da mi. sllm na vse, na vse, brez teledvuama? Nemogoče! ... Ti ljudje torel vedo. Kako to? Aha! Mati jim je umrla! In Minin perisprlt se je osvobodil, ko ss ie vanjo vselil Irenin perisprlt. in on je sovori! bolni materi, koje Čuti so se vsled bolezni poostrili . . '." »In to sto vi slišali?> krikne SaiD»! clair. r KAM, PRIJATELJ? Da ne zamudim ugodnega nakupa pri nonasa znf2an:h cenati bitim k »71 A.tinkovic nssl. K. Sosa Ljubljana, Mestni t g It. 19 25a voliki obrat v Sloveniji se išfcta dobro izvežbana Oferti s prepisi izpričeval in zahtevki plačila naj se poiljejo na upravništvo .Jutra" pod „Traina alužoa". Potrebujem »pretoega io spnsnhnega tamburirarja po vseh vrat ter llstra zamorete *i najceneje pri tvrdki R. DULAR. Llub Jana, U*oStev3 cesta St. 36 nkier ee prodija po . •i»„rui-kimi nll nami na drobuo iu debelo rudi reclnk J | c je zaloge Oulcjte si I • • '1 Županstvo v Ložu naznanja, da je pokrajinska vlada dovolila zopet in sicer 19. februarja in 5. decembra vsako leto. Na to se opozarjajo trgovci in kupci. Meseca februarja so bodi vrSill dnevni io večerni tečaji za šivilje io krojačo Za dame, ki ni-o šivilje te priredijo posebno lahtii tečaji. — Pouk v 41-vanju. Vsul« dama lahko izdeluje svojo garderobo. — ?rlliro Je vanje vneli vrst moških iu damskiti oblek stransam, ki žele kroj po modelih, tudi po uieri. Posebni preizkušeni nujelogaiitnejfu kroji za gospode. Pouk t krojenju obleko za častilo dubov-Hčiao. ljantni slovenski zvezki za pouk v priktoje-vanju. Tudi za uešivilje. Razpošiljam modne žurnale TBah sveiovu.h akademij. korctpoudeačui učni tečaji potom samopuuka. 472 MM les A Mi fi P® ul če Itir Ijijsia, limUi zamenjam zaradi selitve za volno ali pa po lastni ceni prodam. Franc Triplat, tovarna snkna, Moste, p. Žirovnica (Gorenjsko). «01 se proizvaja v osmih kakovostih I Od čokolade za kuho do najfinejših jedilnih čokoladi Lepa nova hiša v 1'uhllanl, Dunajska cesta i veli* un (igra lenim vi hm se tako) proda i« p-oste rok«. Elektrik* telefi« in vodovod v biti 25 iet davka prosta. Stanu muje takoj oa razpolagi! 1'ripravnn za vsako obrt al iudustrijo. Cena in plačilu pogoji po dogovoru Pieoietii ponudbe pod ..Bita" n: ALUMA COMPANY, Lmb liana. 411 zajuiaperjo in"bleko v najmoJeruej«ih t«rvu b sa t Toni 3aoer-£em Dvorni trg L Kdor heče ka) prodat!1 Kdor hote kaj kupit! Kdor to sluZbs itd. o naj inssi Era i Jutru" s a damakih klobukov, slamnikov, nakita, baržuna, svile, trakov, cvetk, pajčolana in modiatovakega blaga po tvor-niških cenah. MINKA HORVAT, modistlnja Ljubljana, Stari trg k t. 21. 206 otesani usus F i ume ae kupijo od 30 X 80 cm do 6i>x55 cm, dolžiua 8-12— 13 m. Dobava uajkaeueje do 16. marca t 1. z označbo cene za franko vagou državua meja brus uverenia ali pa uukladua postaja B. Kral-ner, les. trg ia iud. Ljubljana, Ceati ua Goioujako iulezuico ftt, 22 v kavarnah, lavnih lokalih, gostilnah in brivnicah ,,JUTRO" Za fiir Prvič naprodaj: 400 Due hiši s štirimi trgovinami in gostilno s popolnim inventarjem. Vse dobro vpeljano. — Cena 1S.000 dolarjev. Stanovanje čez dva meseci na ruziolsio. Poizvedbo pri Jotkn Severju. L.lnbljana, sli pa pri lastniku, LJubljana 911, it. 3, T Mizarski pomočnik 41)3 k strojem se sprejme. Itavnotako se sprejme nei'.ve2ban detavco, ki bi imel veselje k »trnjem. — Andrej Sregar, strojno mizarstvo, t. Vid, p, Vtimarje. KORESPONDENT voS5 slovenščine, laščine, nemSčine, po možnosti tudi lesne stroke 413 se sprejme za takojšen nastop. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Les 1924". ♦♦ Palače % Hotel Therapija Grand Hotel Miramarc Casino des 6tran^ers Hotel Lišanj SAN MARINO NOVI Prodam, oziroma zamenjam polnojarmenik B6 cm v premeru, in popolnoma novo veneci j T&lg meter v premeru, za hitroidoci polnojarmiDit od 70 do 90 cm v premeru. Ponudbe naj se pošl jejo na tvrdko Lud. KuharK parna žaga v Ormožu. 4® t k M je«