ka kšna usoda nas čaka Jurij Bizjak novi koprski škof namesto Metoda Piriha, ki odhaja v pokoj Primorski Alina in policist skupaj v limbu Aljoša Fonda Tržaški kvestor Giuseppe Pa-dulano je na prazniku policije dober del svojega govora posvetil dogodku, ki je medijsko zasenčil skoraj vse, kar je policija naredila v zadnjem letu. Smrt Aline Bonar Diačuk na policijskem komisariatu na Opčinah je pretresla vse, preiskava pa se še ni zaključila. Padulano zelo obžaluje, da so nekateri mediji opisali tržaški policijski aparat kot »komisariat grozot« in »nacikomisariat«. Kvestura že dolgo let plodno sodeluje z judovsko skupnostjo, duhovnikom Mariom Vatto, islamskim kulturnim centrom, dobrodelnimi organizacijami, medkulturnimi posredniki ter ustanovami, ki se ukvarjajo s priseljenci. Ganljivo sklepno misel pa je namenil mlademu policistu, ki ga je pred dnevi obiskal v pisarni in se pred njim zjokal. To je policist, ki je z umetnim dihanjem deset minut oživljal nesrečno Ukrajinko. Mladi mož ne more več spati »in še danes ga spremlja okus Alininih ust, čeprav se nikoli noče znebiti žvečilne gume«. Enostavno in premočrtno lin-čanje gotovo ni primeren pristop, še posebno ne, ko je zadeva zapletena. Glede preiskave o Alinini smrti lahko zatrdimo, da človek, ki je jasno naklonjen fašizmu ali nacizmu, ne bi smel soditi na nobeno vodilno mesto v javni upravi - še manj pa na čelo urada za imigracijo. Tu mislimo na preiskovanega policijskega funkcionarja Carla Baffija, ki je imel v pisarniškem predalu Mussolinijevo podobo in plaketo z napisom »Uffi-cio epurazione«. Fašistična oblast je v teh krajih pustila krvavo sled, tako da nostalgikov na ključnih položajih res ne potrebujemo. V vsej tej zgodbi pa še ni bilo pravega poudarka na temeljnem problemu. Italijanski sistem določil, ki obravnava pojav priseljevanja, je zapleten in pomanjkljiv ali preprosto slab. Vse sloni na zakonu izpred desetih let, ki nosi ime po Umbertu Bossiju in Gianfrancu Finiju. Zakon je bil naravno nadaljevanje politične kampanje za varnost, boj proti nezakonitim priseljencem in oviranje zakonitih priseljencev, s katero je desna sredina tedaj zmagala na volitvah. Propagandna gesla so rodila represivne in restriktivne predpise z nezadostnimi sredstvi in številnimi luknjami, ki izvajanje prepuščajo tolmačenju posameznih funkcionarjev. Na podlagi tega zakona in na pobudo Roberta Maronija so ustanovili sprejemne centre, v katerih so tujci obravnavani kot vojni ujetniki. Alina se je tako kot drugi znašla v lim-bu - ne več v zaporu in niti na svobodi, čakal pa jo je izgon. Tudi policisti, ki tujce spremljajo, so v normativnem vakuumu. Openski dogodek pa je nov dokaz o neuspehu sistema »Bossi-Fini«. dnevnik Regent Peter Finanzdienstleistungsbüro Kvalificirani svetovalec za investicije in za upravljanje premoženja z Avstrijsko državno koncesijo GZ: BMWA 324.697/5002-1/9/2004 -Finanzmarktaufsicht Registriert Nov sedež: Dunajska Borza Schottenring 16/2, Wien 101 - Österreich Telefon/Fax: 0043 1 2297126 NEDELJA, 27. MAJA 2012_ št. 124 (20.447) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € SIRIJA - Med 92 žrtvami napada Asadovih tankov je 32 otrok V bližini Homsa krvoločen pokol otrok Vodja opazovalcev ZN Mood govori o »brutalni tragediji« KONFERENCA - V priredbi tržaške občinske uprave Upravitelji in strokovnjaki o zdravstvenem stanju Trsta TRST - V mali dvorani Operne hiše Verdi je včeraj potekala konferenca o okolju in zdravju kot pomembnem dejavniku za vse ljudi. Konferenco z naslovom Kako je s Trstom? (Come sta Trieste?), ki je v žarišče postavila zelo aktualne teme, je bilo tudi izraženo, da bi morali bi- je organizirala Občina Trst pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in Dežele FJK. Na srečanju je bil velik poudarek namenjen novim izzivom zdravja in okolja, zelo jasno pa ti pri pripravi različnih strategij bolj enotni. Na konferenci je kot častni gost nastopil minister za okolje Cor-rado Clini. Na 3. strani DAMASK - Nasilje v Siriji se lahko sprevrže v »odprto državljansko vojno«, je včeraj opozoril vodja opazovalcev ZN v državi, norveški general Robert Mood, ki je petkov pokol civilistov, med njimi 32 otrok, v kraju Houla v bližini Homsa označil za »brutalno tragedijo«. Opazovalci ZN so včeraj prišli na kraj pokola in potrdili, da je 92 civilistov umrlo v napadu Asadove vojske, ki je s tankov streljala na civilno prebivalstvo. Opozicijski aktivisti so posnetke mrtvih otrok, starih tudi samo eno leto, objavili na spletu. Nova tragedija lahko resno ogrozi poskuse ZN za pomiritev med režimom in njegovimi nasprotniki. Na 19. strani V Vipavi oživilo nasprotovanje ZKB Na 2. strani Alinina zgodba na prazniku policije Na 3. strani Znani finalisti nagrade Luchetta Na 4. strani Nova dražba za šolsko poslopje v Doberdobu Na 9. strani Na Sloviku obeležili konec šolskega leta Na 10. strani V Goricah je čezmejno tudi izobraževanje Na 10. strani MARINI GH I Cyoíi^e^lom/ 1 Nova kolekcija POMLAD/POLETJE GAISIT"- MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti WOOLR3CH jfiHh P.K H a CK-ii Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 L Tel. 040 231118 J 2 Nedelja, 27. maja 2012 ALPE-JADRAN / BANKE - Mali delničarji vipavske hranilnice proti načrtom večinskih lastnikov Bo o vipavski hranilnici II V ■ v« I • tvt || odločala veana ali manjšina? Pogovor s predsednikom ZKB Sergijem Stancichem, ki ne namerava kloniti izsiljevanju 10-odstotnih lastnikov TRST - Vipavska hranilnica spet buri duhove v Ajdovščini in Vipavi. Potem ko se je sredi preteklega tedna iztekel rok za oddajo nezavezujočih ponud za nakup 56-odstotnega deleža Kmetijske zadruge Vipava v Hranilnici in posojilnici Vipava, bo treba počakati še kakšen dan do objave prispelih ponudb. Kot so včeraj poročale Primorske novice, naj bi bila oddana več kot ena ponudba, zagotovo pa jo je oddala skupina malih delničarjev, zbranih okrog občinskih uprav Ajdovščine in Vipave. Vipavska hranilnica se medtem pripravlja na občni zbor delničarjev, ki bo 27. junija in na katerem bodo imeli besedo tudi zamejski delničarji. Zadružna kraška banka (ZKB), družba KB 1909 in Zadružna banka Doberdob Sovodnje imajo namreč v vipavski hranilnici skupaj približno 25-odstotni lastniški delež, medtem ko mali delničarji ne dosegajo niti 10-odstotne-ga. Kot omenjeno, je večinski delničar s 56-odstotnim deležem Kmetijska zadruga Vipava. »Za nas še vedno velja naš prvotni načrt, da bi odkupili dejavnost (aktivo in pasivo) vipavske hranilnice in jo pripojili svoji dejavnosti, s čemer bi nastala prva čez-mejna banka,« nam je včeraj potrdil predsednik Zadružne kraške banke (ZKB) Sergij Stancich. Pojasnil nam je, da bi ZKB plačala kupnino delniški družbi vipavske hranilnice, ki bi se tako razpustila in poplačala vse ostale delničarje. »ZKB bi si pripojila delovanje vipavske hranilnice, katerega sedež pa bi ostal v Vipavi kot sedež za poslovanje čezmejne banke v Sloveniji, seveda pod okriljem ZKB. Nastala bi tako prava Primorska banka,« nam je še povedal Stancich. Tisti, ki na Vipavskem nasprotujejo temu projektu, po besedah prvega moža ZKB »nočejo razumeti, da bi v nasprotnem primeru večinski delež odkupila kaka druga banka in tako hranilnica ne bi ostala v Vipavi, ker preprosto ne bi mogla ostati samostojna«. »Gre za zelo majhno, lahko bi rekli mikrobanko s komaj 2,5 milijona evrov kapitala in šibko kadrovsko zasedbo, zato bi bila povezava z ZKB Vipavcem, predvsem pa tamkajšnjemu gospodarstvu samo v korist,« ocenjuje Stancich. Ni namreč naključje, da se za prihod ZKB zavzemajo lokalni gospodarstveniki oziroma Območna Obrtna zbornica Slovenije (OZS), ki v Ajdovščini in Vipavi šteje okrog 800 članov in ki je ZKB povabila na predstavitev banke in njene dejavnosti. Enako podporo ima ZKB tudi pri sežanski Območni OZS, ki šteje okrog 900 članov. Glede zbiranja ponudb za odkup večinskega deleža hranilnice, ki ga je bila pri- siljena objaviti Kmetijska zadruga Vipava, pa nam je Stancich povedal, da je oni niso oddali, ker je to samo za potencialne nove delničarje, saj imajo že obstoječi delničarji, vključno z zamejskimi, predkupno pravico. »Zato mi nimamo razloga za prijavo ponudbe, saj statut hranilnice predvideva, da mora pri prodaji ponuditi delnice najprej delničarjem, šele potem zunanjim interesentom. Kot kaže, pa imajo nekateri v dolini ponovno interes za ustvarjanje zdrah. Verjetno zato, ker nimajo drugih tehtnih argumentov. Naš predlog, ki bo na dnevnem redu skupščine delničarjev 27. junija in ki predvideva zamenjavo dveh dosedanjih nadzornikov, kot tudi moj odstop in zamenjavo (zaradi navzkrižja interesov), je popolnoma legitimen. Verjetno se ponavljajo politične igrice izpred petih mesecev, vendar s to razliko, da bo tokrat o vsem odločala skupščina delničarjev. Nisem še slišal, da bi manjšinski, zgolj 10-od-stotni delničarji prevladovali in ukazovali ostalim!« je ogorčeno zaključil predsednik Zadružne kraške banke. Vlasta Bernard Predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich arhiv URADNI OBISK Furlanija • VB • pričakuje Napolitana VIDEM - Predsednik republike Giorgio Napolitano bo v torek in v sredo na obisku v vi-demski in pordenonski pokrajini. Predsednik ne bo obiskal Porčinja v zahodni Benečiji, kjer so februarja 1945 komunistični partizani pobili skupino borcev brigade Osoppo, tragičnega dogodka pa se bo spomnil v bližnji Fojdi (prizorišče pokola sodi v ozemlje te občine), kjer bo gost tamkajšnje občinske uprave. V deželni stvarnosti vlada veliko zanimanje za Napoli-tanov obisk v Fojdi, posebej za njegove besede o pokolu pod Toplim vrhom. Napolitano bo v torek na kratko obiskal tudi Karnijo, večji del svojega obiska bo namenil Vidmu, medtem ko bo v sredo obiskal pordenonsko pokrajino. V Guminu se bo predsednik spomnil žrtev potresa iz leta 1976. Na videmski univerzi si bo državni poglavar ogledal film o partizanski republiki v Karniji, ki sta ga skupaj financirali Univerza in Dežela Furlanija-Julij-ska krajina. KOPER - Namesto Metoda Piriha, ki se je zaradi starosti odpovedal funkciji Jurij Bizjak novi koprski škof Novico o imenovanju je v papeževem imenu sporočil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz KOPER - Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel odpoved službi dosedanjega koprskega škofa Metoda Piriha ter za njegovega naslednika imenoval dosedanjega pomožnega koprskega škofa Jurija Bizjaka. Novico je sporočil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz. V skladu z zakonikom cerkvenega prava je krajevni škof, ki je izpolnil 75.leto starosti, naprošen, naj da odpoved službi papežu, ki bo po presoji vseh razmer ukrepal. Pirih je 75 let dopolnil lani. Slovesna umestitev novega škofa bo v soboto, 23. junija, ob 10. uri. Janusz se je ob tej priložnosti zahvalil škofu Pirihu za minulo delo, saj po njegovih besedah zapušča enotno, lepo in živo škofijo, ter hkrati izrazil upanje, da bo novi škof Bizjak z veseljem opravljal svoje naloge. Škof Pirih je sporočilo iz Vatikana o imenovanju novega škofa sprejel z velikim veseljem in zadovoljstvom. Pirih je spomnil, da je Bizjak že 12 let pomožni škof, da sta skupaj složno delala ter da dobro pozna razmere in potrebe v škofiji. »Škof Jurij je blag, dobrohoten in plemenit človek, ki zna ljudi navdušiti,« je še dodal. Bizjak se je papežu Benediktu zahvalil za »očetovsko zaupanje«, nunciju pa za ustrezno in potrpežljivo izpeljavo postopka. Prav tako se je dosedanjemu škofu Pirihu zahvalil za večletno vodenje škofije, »za njegov zgled zvestega pastirja, za brezštevilne milosti, prejete po njegovih rokah«. Svoje novo poslanstvo je Bizjak sprejel z Jezusovo mislijo iz Janezovega evangelija: Pošiljam vas, da boste želi to, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili in vi stopate v njih delo. Kot je medijem med drugim pojasnil Pirih, je zaradi svojega zdravstvenega stanja še za časa prejšnjega nuncija prosil papeža, naj mu ne podaljša škofovske službe. Sam se bo v skladu s smernicami za upokojene škofe po uradni predaji poslov umaknil v Vipavo, a bo ostal škofu Bizjaku na razpolago za pomoč pri pastoralnem delu. Novi škof je že napovedal, da bo vsekakor povabil Piriha k sodelovanju, saj mu bo lahko v veliko pomoč. Zaenkrat pa sam ne razmišlja o škofu pomočniku, vsaj »dokler škof Metod tako čvrst, kot je«. Apostolski nuncij Ja-nusz je sicer ocenil, da je eno leto, kolikor je minilo od trenutka, ko je Pirih dal odpoved, do imenovanja novega škofa, glede na kompleksnost vseh postopkov relativno kratek čas. Škof Bizjak se je rodil leta 1947 na Colu, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1971. Leta 1983 je v Rimu zaključil doktorski študij z disertacijo o svetopisemski Knjigi pregovorov z naslovom Sporni pregovori. Do leta 2000 je bil predavatelj svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani, bil pa je tudi član skupine strokovnjakov, ki je prevedla in pripravila Slovenski standardni prevod Svetega pisma. 13. maja 2000 ga je tedanji papež Janez Pavel II. imenoval za prvega pomožnega škofa v zgodovini obnovljene koprske škofije. Z današnjim imenovanjem je Bizjak postal 58. rezidencialni koprski škof ordinarij. (STA) AVTOCESTE - Dogovor podpisala Emilio Terpin in Corrado Clini Rimska vlada in Autovie Venete skupaj v boj proti onesnaževanju TRST - Ministrstvo za okolje in deželno avtocestno podjetje Autovie Venete sta sklenila dogovor za skupni boj proti onesnaževanju, ki ga povzročajo avtoceste v Furlaniji-Julijski krajini. Za sedaj ne gre še za konkretne ukrepe, temveč za celovito meritev izpušnih plinov, kateri bodo sledili stvarni ukrepi. Dogovor sta ob navzočnosti deželnega odbornika Riccarda Riccardija podpisala okoljski minister Corrado Clini in odvetnik Emilio Terpin v predstavništvu Autovie Venete. Podpis dogovora je nudil priložnost za izmenjavo mnenj o poteku gradnje tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke, ki se sooča s precejšnjimi težavami birokratske in pravne narave, medtem ko je finančna plat načrta menda za sedaj rešena. Vprašanje je, če bo razširitev avtoceste A4, kot doslej, še dalje vodil izredni komisar ali pa bo gradnja potekala po normalnih tirnicah, kar zna povzročiti dodatne zamude in zaplete. Pooblaščeni upravitelj družbe Autovie Venete Terpin (levo) in minister Clini kroma ONESNAŽEVANJE - Poročanje Dela Na Koprskem prepričani, da smrad prihaja iz Trsta KOPER - Potem ko je poseben vlak iz Neaplja pred dnevi pripeljal v tržaško sežigalnico večjo količino odpadkov neznanega izvora, so v koprskem dopisništvu Dela prejeli več klicev prebivalcev z Milj-skih hribov med Koprom in Trstom. Opozarjajo, da se ne morejo nikomur pritožiti zaradi smradu.Prebivalci obmejnih krajev pravijo, da v Trstu sežigajo odpadke predvsem v nočnem času, piše Boris Šu-ligoj. Iz sežigalnice se vali gost dim, ki se začenja redčiti šele v jutranjih urah. Nihče ne ve, za kakšne izpuste gre. Še posebno jih skrbi, ker niti italijanska javnost ni bila seznanjena, kaj je v 26 zabojnikih, ki so jih prepeljali iz Neaplja. Opozarjajo, da javnost ni obveščena o delovanju sežigalnice in da se nobena od pristojnih ustanov pri nas ne zmeni za njihova prizadevanja za čistejše okolje. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so na vprašanja Dela potrdili, da za podatke o analizah vplivov na okolje tržaške sežigalnico sploh še niso vprašali. Kot so pojasnili, bi sežigalnica morala opra- vljati monitoring emisij v skladu z evropsko zakonodajo, vendar so meritve stvar organizacije posamezne države. Vsekakor bi morali imeti podatke o količini prahu, solne kisline, žvepla, fluorovodikove kisline, dušikovih oksidov, organskega ogljika, težkih kovin, dioksinov in furanov. V Sloveniji merilne postaje ne merijo HCL, fluorovodikove kisline, dioksi-nov in furanov, v prostem ozračju namreč ni predpisanih mejnih vrednosti zanje. Z mobilno postajo na vrhu Miljskega polotoka ne bi mogli oceniti pravega vpliva sežigalnice, poleg tega vseh vplivov iz sežigalnice ni mogoče spremljati na širšem območju prizadetega okolja, je za Delo povedala Verica Vogrinčič z Arsa. »Zato se nam zdi postavitev mobilne postaje nesmiselna. Do junija 2008 je bila v Lovra-nu pri Kolombanu mobilna merilna postaja, ki je merila enaka onesnaževala kot drugod po državi. Takrat so ugotovili, da je njihova koncentracija med najnižjimi v Sloveniji in mejne vrednosti niso bile prekoračene,« je dodala. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it Nedelja, 27. maja 2012 APrimorski ~ dnevnik 3 Trst ni pri slabem zdravju, lahko pa bi se »počutil« še bolje Zrak je preveč onesnažen, u mestu je najmanj sedem nevarnih objektov, na zdravstvenem področju pa je treba okrepiti preventivo V mali dvorani Operne hiše Verdi je včeraj potekala konferenca o okolju in zdravju kot pomembnem dejavniku za vse ljudi. Konferenco z naslovom Kako je s Trstom? (Come sta Trieste?), ki je v žarišče postavila zelo aktualne teme, je organizirala Občina Trst pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in Dežele FJK. Na srečanju je bil velik poudarek namenjen novim izzivom zdravja in okolja, zelo jasno pa je bilo tudi izraženo, da bi morali biti pri pripravi različnih strategij bolj enotni. Na celodnevni konferenci, ki so se je udeležili tudi številni občani, še posebej tisti, ki so tako ali drugače prizadeti, so sodelovali predstavniki različnih strok. Uvodni nagovor sta podala občinski odbornik za okolje Umberto Laureni in občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari. Obema je bilo skupno, da je treba predstaviti in analizirati vsa znanja in jih tudi povezati v neko celoto. Namen te konference je ozavestiti širšo javnost o pomenu varstva okolja, skrbi za zdravje, preventive ter predstaviti perspektive, je dejal odbornik Laureni, ki je dodal tudi, da ni nič narobe, če javni upravitelji nimajo odgovorov na vsa vprašanja. Pomembno pa je, da se lotimo vseh perečih tem, četudi so nekatere še neznanka, meni odbornik. V nadaljevanju so številno občinstvo pozdravili župan Roberto Cosolini, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in predsednica Pokrajine Maria Theresa Bassa Poropat. V prvem delu včerajšnje konference se je nato govorilo predvsem o okolju in zdravju. Razpravo je povezoval Pierluigi Barbieri, prvi diskurz pa je podal Stellio Vatta iz agencije Arpa. Vatta in druga dva govornika so o okolju spregovorili vsak s svojega stališča. Vatta je tako postregel s podatki, ki so govorili o kakovosti zraka v Trstu. Izvedeli smo, da v Trstu zrak ni najbolj čist, saj so na tako majhnem območju prisotni industrijska in pristaniška dejavnost, gost promet in železarna. Zaradi prisotnosti teh faktorjev razmere ne morejo biti idealne, s škodljivimi plini pa je čezmerno obremenjeno predvsem območje Škednja, je dejal go- t: Častni gost konference v mali dvorani opernega gledališča Verdi je bil minister za okolje Corrado Clini kroma vornik in s tem sprožil bučen aplavz s strani skupine škedenjskih delavcev. Nato je spregovoril Glauco Spanghero, ki je podal diskurz o objektih, ki predstavljajo potencialno nevarnost. Žal imamo tovrstne objekte tudi pri nas, je dejal predavatelj, ki je postregel tudi s podatkom, da imamo na našem teritoriju 7 objektov, ki bi potencialno lahko bili nevarni. V isti sapi nam je Spanghero tudi zagotovil, da za varnost teh objektov zelo dobro skrbi tehnični deželni odbor gasilcev, ki v prvi vrsti skrbi za preventivo. Njihova dejavnost je tako usklajena in transparentna, da ni nevarnosti, da bi bilo ogroženo zdravje ljudi, je zagotovil govornik, ki je zavrnil tudi očitek, da so azbestne kritine škodljive. Škodljivo je zlasti vdihavanje azbestnih vlaken, je pojasnjeval govornik, ki je povedal tudi, da nimamo določila, ki bi opredeljeval rok za sanacijo že obstoječih azbestnih ostrešij. O različnih direktivah in konkretnih predlogih za izboljšanje razmer v okolju pa je govoril Paolo Plossi iz Pokrajine Trst. Postregel je s predlogi, s katerimi bi lahko vzpostavili mehanizme KARABINJERJI - Prijetje s pomočjo žrtve Izsiljevalka grozila upokojencu Dalj časa je od tržaškega upokojenca izsiljevala denar, na koncu pa se je priletni gospod naveličal in obvestil karabinjerje, ki so ženski z njegovo pomočjo nataknili lisice. V priporu se je znašla 35-letna Tržačanka A. A., po rodu iz Neaplja. Upokojenec je miljskim karabinjerjem povedal, da je žrtev izsiljevanja, njegova nočna mora pa je bila 35-letna ženska, ki jo je spoznal pred časom. Izročil ji je že večje vsote in ko mu je denarja zmanjkalo, mu je začela vztrajno groziti. Moški je bil v težkem položaju in ko je bila mera polna, se je obrnil na karabinjerje miljskega poveljstva. Le-ti so začeli zbirati informacije in več dni opazovali osumljenko, ki je v začetku tega tedna padla v zasedo. V ponedeljek zvečer je imela zmenek z upokojencem, ki se je predstavil in ji izročil ček v vrednosti 150 evrov. Dogodku so prisostvovali karabinjerji, ki so takoj po predaji čeka pristopili k osumljenki in jo aretirali. Sodnik za predhodne preiskave je podpisal priporni nalog, priprta tvega zaradi izsiljevanja od pet do deset let zapora in od 516 do 2065 evrov denarne kazni. Čezmejna tatova z ukradenim motornim kolesom Mlada slovenska državljana M. D. (23 let) in K. S. (22) sta v Trstu priprta zaradi tatvine v obteževalnih okoliščinah. Po podatkih slovenske policije sta podobna kazniva dejanja že izvajala v Sloveniji. V Trstu so ju v petek ponoči prijeli policisti, obvestil pa jih je njihov sodelavec, ki se je v prostem času nahajal v predmestju. Opazil je sumljivo kombinirano vozilo, odtipkal številko 113 in do prihoda patrulje zalezoval dvojico. Policisti so vozilo ustavili in v njem našli motorno kolo brez registrske tablice. Izkazalo se je, da je motor ukraden, tatvino pa je lastnik prijavil še isti večer. Slovenca so osebno preiskali, v kombiju pa so našli še tablico in razno orodje, rokavice za enkratno uporabo in prenosni računalnik, v katerem so bile fotografije avtomobilov in motornih koles. Morda je bilo to gradivo za prodajo ukradenih vozil. •_"_' [ J > V r j* m i J fl ' f i .'■ Ji za preprečevanje nadaljnega slabšanja okolja na sploh. Po Plossijevi oceni bi bilo treba drastično zmanjšati vrednost _ izpušnih plinov, ki jih povzroča transport (ne samo na kopnem, temveč tudi na morju), upoštevati vodne dire- ktive in dovoljeno koncentracijo to-plogrednih plinov ... Včeraj se je govorilo tudi o zdravju, prijazni urbanistiki, odpadkih, gradnji šolskih poslopij, ter o obnovljivih virih energije. O pomenu alternativnih energentov je spregovoril tudi včerajšnji eminentni gost, minister za okolje Corrado Clini, ki je uvodoma dejal, da je počaščen, da je prišel v Trst. Govornik je med drugim izpostavil predvsem dve temi; po njegovem bi si vsi akterji morali zastaviti cilje, ki so realni, vzpostaviti pa bilo treba tudi zvezo med okoljevarstvenimi cilji in infrastruk-turnimi določili. Posebno pozornost pa je častni gost namenil obnovljivim virom energije, ki so, kot je dejal minister, vredni naše pozornosti in poglobljene analize. Razprava na včerajšnji konferenci je bila pestra in zanimiva, postregla pa je tudi z nekaterimi koristnimi predlogi. O smiselnosti učinkovitega in nadaljnjega načrtovanja na področju okoljevarstva in zdravja ljudi pa nas bodo strokovnjaki seznanjali še septembra, ko bo Občina Trst organizirala nadaljevanje včerajšnje razprave. (sč) VELIKI TRG - Odmeven govor Giuseppeja Padulana Slovesnost v znamenju Alinine zgodbe Kvestor odločno proti medijski gonji TiT ¿t 9 l" Kvestor Giuseppe Padulano je med drugim pozval svoje osebje, naj mirno opravlja svoje delo, ker preiskava o samomoru Aline Bonar ne sme postaviti v dvom njihovega poslanstva; policisti so mu večkrat zaploskali, med poslušanjem nekaterih odlomkov pa je bil marsikdo ganjen kroma Včerajšnji praznik ob 160-letnici policije je minil v znamenju odmevnega in mestoma ganljivega kvestorjevega govora, ki se ni izognil boleči temi preiskave o samomoru ukrajinske državljanke Aline Bo-nar Diačuk, do katerega je prišlo 16. aprila na openskem komisariatu. Temu je namenil dober del posega, na Velikem trgu pa sta bila tudi tožilec Massimo De Bor-toli (sedel je prav ob kvestorju) in preiskovani funkcionar Carlo Baffi. Kvestor Giuseppe Padulano je poudaril, da je temeljna naloga policije »proizvajati varnost«. Tržaška kvestura je ubrala trojno strategijo, ki predvideva red-nejšo prisotnost policijskih patrulj na ozemlju (še posebno v poletnih mesecih), namenjanje največje možne pozornosti sporočilom občanov (dva Tržačana so zaradi njunega dragocenega sodelovanja nagradili) in poudarek na usposabljanju policistov. Obenem pa se policija zelo posveča mladim in preventivi, »saj vse starše skrbi, da se bodo naši otroci zvečer vrnili domov živi in zdravi«. Tržaška pokrajina je še vedno zelo varna. Število kaznivih dejanj se je v zadnjem letu povečalo, na to pa je v glav- i; 5Í «i B nem vplival porast števila računalniških goljufij, pretepov in roparskih tatvin. Policija je po drugi strani uspešno sklenila več preiskav, od umorov do mednarodnih kriminalnih organizacij, dejavnih na različnih področjih. Padulano je posebej pozdravil predstavnika slovenske in hrvaške policije, saj je čezmejno sodelovanje zelo dobro in zelo koristno, predvsem v boju proti razpečevanju droge. Omenil je med drugim potrpežljivo in zahtevno delo osebja oddelka Digos ter kabineta kve-sture, ki je imelo opravka s številnimi demonstracijami. Miren potek demonstracij in s tem zagotovitev svobode izražanja sta tudi sad načrtovanja, pogovorov z organizatorji in sodelovanja z ostalimi institucijami. Kljub prizadevanjem poštne policije pa mladim in staršem pogosto ni jasno, kakšne nevarnosti se skrivajo na svetovnem spletu, od goljufij do pornografije. V zvezi s samomorom Aline Bonar Diačuk je kvestor izjavil, da bo policija prevzela odgovornost, če bo sodstvo ugotovilo, da so bile storjene napake. Podčrtal pa je, da je lahko prišlo do napak in ne zlonamernih dejanj ter obsodil medijsko lin- čanje, ki ga je bila deležna kvestura. V tisku so se pojavili izrazi kot »nacikomisa-riat« in »komisariat grozot« ter namigi o sistematičnem nasilju nad tujci. Poudaril je, da policisti sodelujejo z judovsko skupnostjo, skrbijo za njeno varnost in pošiljajo svoje otroke v judovsko šolo. Obenem je dodal, da kvestura sodeluje s humanitarnimi in drugimi organizacijami, kar ni nekaj samoumevnega. Poudaril je, da se policisti pogosto znajdejo v emotivno kočljivem položaju, ko morajo izbrati, ali bodo hladno izvajali predpise ali pa boleče sočustvovali s tujci, ki trpijo. Zakonski predpisi pa imajo sive cone, v katerih se težko znajdejo. Ob koncu je s tresočim glasom omenil objokanega mladega policista, ki ga je pred dnevi obiskal v pisarni. To je bil policist, ki je Alino 10 minut oživljal z umetnim dihanjem in zdaj že dober mesec dni ne more spati. Preiskava ga ne skrbi in niti to, da se mora zaradi Alinine nalezljive bolezni preventivno zdraviti. Hoče pozabiti, a ne more. »Rekel sem mu, da je pošten policist in da naj ne pozabi, ker dokazov ljubezni ne brišemo!« (af) 4 Nedelja, 27. maja 2012 TRST / Imena finalistov so razkrili na včerajšnji predstavitvi na sedežu Fundacije Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin kroma ŠOLSTVO - Uspeh učencev OŠ Milčinski na natečaju krvodajalcev Preko risanja pokazali, kako bi pomagali bolnikom NOVINARSTVO - Včeraj objavili imena finalistov za nagrado Marco Luchetta 2012 V nominiranih prispevkih pretresljive zgodbe o otrocih Nagrajevanje bo 12. julija v gledališču Rossetti - Letos tudi posebna nagrada Pričevalci zgodovine Zgodbe otrok: umorjenih otrok med ,J-.,'l j^Jf^ državljansko vojno v Siriji, ali pa otrok v It.iiiviJnrJiF -^.r ■'■, ■ . ^ Indoneziji, ki vsak dan tvegajo svoje življenje s hojo po brvi, da se odpravijo v šolo, medtem ko v Mehiki šole ne morejo obiskovati zaradi groženj trgovcev z drogo, v Sierri Leone in Sudanu se nahajajo v zaporih, v italijanskem Tarantu pa se zaradi velike onesnaženosti zemlje ne morejo igrati na vrtu. O takih in drugih zgodbah pripovedujejo prispevki letošnjih no-minirancev oz. finalistov za deveto mednarodno novinarsko nagrado Marco Luc-hetta 2012, ki jo bodo - točneje jih bodo, saj gre za več nagrad za različna novinarska področja - podelili na tradicionalni prireditvi Naši angeli, ki bo letos 12. julija v gledališču Rossetti v Trstu. Imena finalistov so objavli včeraj dopoldne na sedežu Fundacije Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin, ki je skupaj z italijansko državno radiotelevizijo RAI ter pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike in ob podpori številnih sponzorjev pobudnik nagrade. Ob povezovanju urednika italijanskih radijskih in televizijskih poročil deželnega sedeža RAI Giovannija Marzinija in po pozdravu predsednika fundacije Enza Angiolinija so nominirance predstavili člani žirije s predsednikom Maurom Mazzo na čelu. Za nagrado za najboljši novinarski prispevek, objavljen na kaki evropski televiziji, so bili nominirani novinarja BBC Fergal Keane (za prispevek o umorjenih otrocih v Siriji) in Andrea Nicolas (za nevarno pot v šolo otrok indonezijske vasi Ci-waru) ter novinarka SKY TG24 Tiziana Prezzo (za zgodbo otrok iz sirotišnice v libijskem mestu Misrata). Za nagrado za najboljši članek, objavljen v italijanskem dnevnem oz. periodičnem tisku, se bodo potegovali Lucia Capuzzi z dnevnika Av-venire (pisala je o zaprtih šolah v mehiškem Acapulcu zaradi groženj trgovcev z drogo), Giancarlo Oliani z dnevnika Gazzetta di Mantova (pisal je o otrocih mestnega predela Tamburi v Tarantu, ki se zaradi velike onesnaženosti ne smejo igrati na vrtu) in Luciano Scalettari s tednika Fa-miglia Cristiana (za prispevek o otrocih, katerih starši se nahajajo v zaporu). Za nagrado Saša Ota za najboljše televizijske posnetke, objavljene na kaki evropski televiziji, so bili nominirani Tonia Cartola-no (SKY TG24 - o nasprotjih v Indiji, katerih žrtve so predvsem otroci), Claudio Rubino (TG3 - o upokojeni profesorici filozofije Manini Consiglio, ki je na Madagaskarju v desetih letih zgradila dvesto šol za tamkajšnje otroke) in svobodni novinar Elio Colavolpe, ki je za zunanjepolitično rubriko dnevnika tretje televizijske mreže RAI prispeval posnetke bitke v libijski prestolnici Tripoli. Finalisti nagrade Dario DAngelo za najboljši članek, objavljen v evropskem (ne italijanskem) dnevnem oz. periodičnem tisku, so José Miguel Cala-tayud s španskega dnevnika El Pais (za prispevek o otrocih, zaprtih v zaporih Južnega Sudana), John Carlin z britanskega dnevnika The Independent (za podoben prispevek o otrocih v zaporu Pademba Road v Sierri Leone) in Christoph Prantner z avstrijskega dnevnika Der Standard (za prispevek o starših mladih žrtev pokola na norveškem otoku Utôya), medtem ko se bodo za nagrado Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo, objavljeno v mednarodnem dnevnem oz. periodičnem tisku, potegovali svobodni fotoreporterji Giu-liano Camarda (posnel je palestinsko družino med operacijo izraelskih vojakov v vasi Khan al Ahmar), Alessandro Grassani (v objektiv je ujel mongolsko deklico v Ula-an Baatorju, ki se je potem prišla zdravit v Trst in se zdrava vrnila domov) in Fernando Moleres (za fotografijo otrok, zaprtih v Sierri Leone). Ob nagradi Luchetta pa je letos treba zabeležiti tudi novost in sicer novo nagrado Pričevalci zgodovine, ki jo razpisuje banka FriulAdria, namenjena pa je novinarju, ki je najbolje predstavil oz. tolmačil nek dogodek, obdobje, osebo ali kraj. Podelitev nagrade bo 9. junija v razstavnem prostoru v Skladišču št. 26 v tržaškem starem pristanišču. (iž) Učenci 1. in 2. razreda Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare so se izkazali na solidarnostnem natečaju Spremi le meningi: do-naci unidea! (Naprezaj možgane: podari nam zamisel!), ki ga je že tretjič priredilo tržaško združenje krvodajalce ADS s ciljem spodbujati mladinsko ustvarjalnost in družbeno občutljivost glede pomena darovanja krvi. Soudeleženi učenci in dijaki osnovnih oz. nižjih in višjih srednjih šol v tržaški pokrajini so morali prispevati pisna besedila, fotografije, risbe, vi-deoposnetke oz. multimedijske projekte na temo pomena darovanja krvi, solidarnosti, čistih virov energije, doprinosa spleta in novih tehnologij k razvijanju solidarnosti, boja proti krivicam idr.. Katinarski učenci so pod mentorstvom učiteljice Martine Lozej narisali risbe na temo tega, kako lahko pomagamo bolnikom. Pri tem je v kategoriji, namenjeni risanju, 1. razred zasedel tretje mesto, 2. razred pa drugo mesto. Nagrajevanje je potekalo v četrtek v gledališču Miela, kjer so prisotne nagovorili predsednik združenja ADS Ennio Furlani, ob njem pa še dolinska županja Fulvia Premolin in miljski občinski odbornik za socialo Giorgio Kosic. Z nagrajevanja v gledališču Miela kroma KOMEMORACIJA - Unija Istranov Borovnica: Lacota predlaga spomenik Več deset pripadnikov združenja Unio-ne degli istriani (na sliki) se je včeraj na pokopališču v Borovnici spomnilo žrtev tamkajšnjega povojnega taborišča (delovalo je od maja leta 1945 do junija naslednjega leta pri vasi Dol)), v katerem je umrlo tudi več Trža-čanov. Predsednik ezulskega združenja Mas-similiano Lacota je v nagovoru dejal, da je treba premostiti logiko zmagovalcev in pre- maganih ter se resno lotiti preverjanja vseh zgodovinskih odgovornosti med in po drugi svetovni vojni. Lacota je sporočil, da je pri pristojnih slovenskih oblasteh že vložil prošnjo za postavitev spominskega obeležja »žrtvam komunističnega režima v taborišču Borovnica«. V spomin na žrtve je na pokopališki križ združenje Concordia e Pax leta 2005 namestilo majhno spominsko tablo. SDGZ in SERVIS doo Tečaj za živilske operaterje Predpisi deželnih zdravstvenih služb določajo obvezno izobraževanje operaterjev v živilskem sektorju (HACCP). V poštev pridejo vsi, ki pri svojem delu pridejo v stik s hrano in pijačo: trgovci, gostinci, proizvajalci, prevozniki ipd. Zadevni tečaj traja tri ure, po uspešno opravljenem testu znanja pa tečajniki prejmejo potrdilo o udeležbi. To potrdilo nadomesti nekdanjo zdravniško knjižico. Ko podjetje zaposli delavca, mora torej preveriti, ali ima delavec že tovrstno potrdilo. Delavec pa mora vsake dve leti tečaj obnoviti. V namen, da se podjetja uskladijo z zakonodajo, prirejata SDGZ in podjetje Servis doo pod nadzorstvom zdravstvene službe 3-urni tečaj za delavce. Odvijal se bo na podružnici SDGZ - Servis doo v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, in sicer v ponedeljek 18.junija 2012, od 14.30 do 18.ure. Vsi interesenti so vabljeni, da se do 14. junija javijo v uradih SDGZ - Servis v ul. Cicerone ali v podružnicah, oz. da pokličejo na številko 040 6724855 ali da si ogledajo spletno stran www.servis.it, kjer bodo dobili vse informacije v zvezi z vpisom na tečaj. Nabrežina: demokrati so na koncu izbrali Veroneseja Novoizvoljeni devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja bo na jutrišnji umestitveni seji občinskega sveta med drugim predstavil novo upravo. Županov namestnik bo demokrat Massimo Veronese, predsednik slovenske komponente v stranki, čigar imenovanje je bilo predmet še kar živahne notranje debate v DS, tudi zato, ker se je za podžupansko mesto do zadnjega potegoval občinski svetnik Roberto Gotter. Veronesejeva kandidatura je prodrla šele po glasovanju, na katerem je podžupan premagal Gotterja, ki je užival podporo nekaterih vidnih predstavnikov pokrajinskega strankinega vodstva. V strankini občinski sekciji so se odločili za Veronesejevo izkušenost, medtem ko je Gotter stavil na novost. Prihodnjo nedeljo vodena obiska Razprtih obzorij Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v nedeljo, 3. junija, voden ogled razstave Razprta obzorja, ki poteka v tržaški razstavni dvorani Salone degli incanti. Dogodek je namenjen vsem članom društev ZSKD. Ogled umetnin slovenskih slikarjev iz Trsta bo potekal v dveh izmenah: prva ob 17.uri, druga pa ob 18.30. Prvi ogled bo vodil kustos razstave Franko Vecchiet. Vodič drugega ogleda bo še javljen. Število mest je omejeno, skupini bosta lahko namreč šteli največ po 30 obiskovalcev, zato pa so vsi, ki jih dogodek zanima, vabljeni, da rezervirajo obisk do petka na tel. št. 040-635626. Špela Rozman gost oddaje Važno je sodelovati V osemnajsti radijski oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih Radia Trst A v torek, 29. t. m., v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu dan kasneje ob 14.10. Urednik Peter Rustja se bo pogovarjal o bližnjih paraolimpijskih igrah in nasploh o invalidskem športu v Sloveniji s Špelo Rozman, strokovno sodelavko Zveze za šport invalidov Slovenije, ki je obenem tudi slovenski paraolim-pijski komite. Kako blažiti bolečine Na onkološkem in rehabilitacijskem oddelku tržaške glavne bolnišnice bodo danes med 8.30 in 13. uro potekale pobude v okviru vsedržavnega dne blažitve bolečin pri ženskah, ki so namenjene ženskam, ki bolehajo oz. so bolehale za rakom in svojcem bolnikov. Ob predavanjih bodo udeleženci prisostvovali tudi praktičnemu prikazu tehnik, s pomočjo katerih se lahko blažijo bolečine. Udeležba je brezplačna. Miramarski rezervat Miramarski morski rezervat prireja danes dve pobudi. Dopoldne bo potekal tematski ogled meduz, koralov in sorodnih živali za družine. Zbirališče ob 11. uri pri centru za obiskovalce, vstop znaša šest evrov za otroke in tri evre za ostale družinske člane. Za informacije in prijave klicati na telefonsko številko 040-224147. Popoldne pa bo - samo za tiste, ki so se prijavili do petka -med 17.30 in 20.30 pohod od Cerovelj do Medje vasi. O strategiji napetosti Uredništvo lista La nuova alabarda in svetniška skupina Mavrične levice v deželnem svetu prirejata jutri v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu 5 ob 17. uri dosje Claudie Cernigoi 1974-Sledovi strategije napetosti ob 40-le-tnici atentata v Petovljah in 38-letnici pokola v Brescii. Uvodoma bo govoril urednik revije Guerre e pace Gianlu-ca Paciucci. Berlinski filharmoniki V mali dvorani gledališča Verdi bo jutri zvečer ob 20.30 zadnji koncert v okviru osmega komornega salona združenja Chamber Music. Nastopil bo godalni kvintet Berlinskih filhar-monikov. / TRST Nedelja, 27. maja 2012 5 ZGODOVINA - V petek predstavili tudi v Trstu knjigo prof. Francesce Meneghetti »Di la del muro« Težko razkrivanje zgodovinske resnice o koncentracijskem taborišču v Monigu Poleg avtorice knjige so na predstavitvi sodelovali Roberto Spazzali, Ivo Jevnikar in Alessandro Casellato Medtem ko je taborišče v Gonar-su z leti postalo splošno znan kraj spomina, malokdo ve, kaj se je dogajalo v Trevisu. Monografijo Di la del muro. Il campo di concentramento di Treviso (1942-43), (Onstran obzidja. Koncentracijsko taborišče v Trevisu. 1942-43) izpod peresa profesorice Francesce Meneghetti, ki je izšla marca letos pri Deželnem inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini (IRSML FVG), so v petek dopoldne predstavili na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, popoldne pa v knjigarni Minerva v Trstu. Srečanje je v sodelovanju z inštitutom priredilo Društvo slovenskih izobražencev, v imenu katerega je spregovoril Ivo Jevnikar, ki je obenem tudi avtor uvodne besede. Kot je dejal Alessandro Casellato z beneške univerze, je knjiga zagledala luč po desetletju raziskav, ki sta jih spodbudila zdravnik Cino Boccazzi s prvimi pričevanji iz taborišča in učitelj Ivo Dalla Costa s prvimi raziskavami ter drobnimi publikacijami. Projekt v sklopu VZPI-ANPI je vstopil tudi v šole in seznanil učence s preteklo zgodovino. Tako se je v vojašnico v Trevisu, ki še vedno deluje, s pomočjo knjige prof. Me-neghetti, spet vrnil spomin na uničujoče obdobje druge svetovne vojne. Pomembno je ovrednotiti ta zgodovinski spomin, ki se je izgubil zaradi drugih vojnih dogodkov. Knjiga je izjemna, ker je sad dolgotrajnega dela in raziskovanja, predvsem pa sodelovanja različnih ljudi, društev in ustanov. Avtorica se je lotila pisanja knjige z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo, s katerima ji je uspelo pripraviti takratne taboriščnike do sodelovanja in bolečega spominjanja na prestalo trpljenje. »Knjiga ni navadna pripoved, temveč temeljita študija, osnovana na virih, kot bi morala to početi sodobna historiografija«, je dejal Ca-sellato. Bolj poglobljen in obenem kritičen je bil poseg Roberta Spazzalija z Deželnega inštituta, ki se je osredotočil na veliko težavo, in sicer kako je skupna zavest brezbrižna do preteklosti. V Italiji se pogosto zgodi, da se pripiše zločin oziroma v tem primeru delovanje koncentracijskega taborišča fašizmu, nihče pa ne pove, da so bili glavni akterji prav italijanski javni uslužbenci v uniformi. Italijanska država je bila že od nekdaj zelo šibka in je zaradi tega izvajala politiko nasilja, saj do zločinov ne pride naključno. Kako je možno, da so vsi, od javnih ustanov in Rdečega križa do bolnišnice in cerkve vedeli, kaj se je dogajalo v taborišču, in se nihče ni zmenil za to? V dvorani je bila tudi priča taboriščnih grozot, gospod Ivan Gulič. Avtorica knjige je prav na podlagi pričevanj in virov utegnila točno opisati delovanje koncentracijskega taborišča v Tre-visu do podrobnosti. V knjigi izvemo osnovne podatke, in sicer o italijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja, ko so v taborišča v Italiji natrpali izgnano prebivalstvo. V Trevisu je med letom 1942 in 1943 umrlo približno dvesto ljudi od lakote, bolezni in prenatrpanosti. Samo otrok je bilo več kot petdeset. Taborišče je bilo od nekdaj znano kot Monigo, ker ga niso hoteli imenovati po glavnem mestu zaradi krutosti, ki so se tam dogajale. Umrljivost je tam bila enaka kot v Gonarsu. Kljub krutosti je za taboriščnike včasih pokukal sončni žarek v obliki pomoči, tako zdravstvene kot psihološke, ki sta jim jo prinašala Milan Lenarčič in Breda Rus. (met) Sodelujoči pri petkovi predstavitvi v tržaški knjigarni Minerva kroma Repen - Obletnica pobratenja med občinama Repentabor in Logatec 30 let skupaj Slavnost v sklopu občinskega praznika, ki se končuje danes zvečer - Danes dopoldne slovesna maša na Tabru Župana Berto Menard in Marko Pisani si izmenjujeta prenovljeni listini o pobratenju kroma Repentabrski župan Pavel Colja in njegov kolega iz Logatca Franc Godina sta močno verjela v prijateljstvo in v sožitje, ko sta marca leta 1982 podpisala listino o pobratenju med obema občinama. Trideset let potem sta njuna naslednika Marko Pisani in Berto Menard potrdila, da je bilo pobratenje daljnoročna investicija, ki se je pozitivno obrestovala obema občinskima skupnostma, čeprav so se razmere v teh tridesetih letih zelo spremenile. Nova listina o pobratenju in sodelovanju, ki sta jo župana podpisala včeraj na županstvu, predstavlja vrhunec praznika Občine Repentabor, ki se je začel sinoči na placu v Repnu s koncertom godbe na pihala iz Logatca. Prvi dan občinskega praznika se je končal s plesom ob zvokih ansambla Kraški kvintet. Danes se bo praznovanje selilo v cerkev na Tabru, kjer bodo s slavnostno mašo ob 10. uri obudili starodavno tradicijo praznovanja binkošti. Popoldne bo spet veselo na placu v Repnu, kjer bo povorka domačih fantov ob spremljavi godbe, nakar se bo ob 19. uri začel ples, ki ga bo odprla domača mladina ob glasbi ansambla Modri val. V galeriji Kraške hiše si bodo lahko obiskovalci občinskega praznika ogledali razstavo Med pravljico in realnostjo. Urnik ogleda: od 11. do 12.30 ter nato od 15. do 22. ure. PREDSTAVITEV - Jutri v Narodnem domu v Trstu Knjiga Stefana Luse o slovenskih komunistih in demokratizaciji države V ponedeljek, 28. t. m., bo v mali dvorani Narodnega doma v Trstu na dnevnem redu zanimivo srečanje. Ob 17.30 uri bo predstavitev knjige z naslovom Razkroj oblasti (Slovenski komunisti in demokratizacija države) izpod peresa zgodovinarja Stefana Luse iz Kopra. Knjiga je izšla pri založbi Modrijan iz Ljubljane. Prireditelj predstavitve v Narodnem domu v Trstu je Narodna in študijska knjižnica. O knjigi sami bodo spregovorili avtor Stefano Lusa ter zgodovinarja Nevenka Troha, ki je knjigo tudi prevedla, in Gorazd Bajc. Pobuda se uvršča v bogat niz prireditev, ki se odvijajo v mali dvorani Narodnega doma, ki je postala zanimivo stičišče kulturnih pobud v Trstu. Najprej nekaj besed o avtorju. Stefano Lusa se je rodil v Kopru v letu 1968. Zgodovino je študiral na univerzi v Trstu, kjer je leta 2001 diplomiral. Že tri leta kasneje je pod mentorstvom prof. Jožeta Pirjevca na univerzi v Turinu doktoriral iz zgodovine sodobnih družb. Svojo prvo knjigo z naslovom Italia-Slovenia 1990-1994 je objavil leta 2001. Leta 2007 je pri založbi Kappa VU iz Vidma izšla knjiga La dissoluzione del potere (il partito comunista sloveno e il processo di democratizzazione della repubblica). Tokrat je pred nami slovenska inačica omenjene knjige z naslovom Razkroj oblasti. Zgodovinarka Nevenka Troha je opravila prevod iz italijanščine v slovenščino. Uvodno besedo je prispeval Jože Pirjevec. Stefano Lusa je urednik oddaj na Radiu Koper-Capodi-stria ter avtor številnih člankov. Pred nami je zanimiva knjiga, ki nas popelje v zadnje obdobje Slovenije v skupni jugoslovanski federaciji. Avtor Stefano Lusa na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv Republike Slovenije, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja, v času demokratizacije slo- venske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije. Del tega procesa je bila demokratizacija monopolne Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov demonstracij in nezadovoljstva ljudi stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve. Po mnenju avtorja je primer Slovenije nekaj posebnega v evropski zgodovini. Če se je v Romuniji zgodilo vse v enem dnevu, v Vzhodni Nemčiji v nekaj tednih , na Čehoslovaškem v nekaj mesecih, je demokratizacija v Slovenije trajala eno desetletje. Skratka pred nami je res zanimiva publikacija. Obravnava dogodke, ki so se pred nekaj leti odigrali v matični Sloveniji, v naši neposredni bližini. Vse to se je dogajalo pred nekaj leti, čeprav se morda danes zdi, da je to zelo oddaljeno od nas. Vsekakor je del slovenske in evropske zgodovine, ki ga je dobro poznati. SV. IVAN - Oh poetico parco Festival poezije namenjen Krasu Ljubitelji poezije bodo lahko med naslednjim vikendom uživali ob peti izvedbi festivala Oh poetico parco ... Skupek dogodkov, ki ga prireja kulturno društvo društvo NadirPro, bo potekal od 1. do 3. junija v gledališču Franco Basaglia v območju nekdanje umobolnice v Trstu. Letos so se organizatorji odločili uokviriti festival v tematiko Krasa, ob 100-letnici izida romana Scipia Slataperja Moj Kras. Program bo potekal vsak dan s številnimi dogodki od 18.30 dalje. V petek, 1. junija, bo po otvoritvi festivala in posvetu o delu Scipia Slataperja na vrsti glasbeno literarni dogodek Kras, kateremu bo sledila glasba An-drejke Možina Quintet, ki bo občinstvu zaigral koncert Zarja. Slovenska književnost bo prota-gonistka drugega dneva festivala v soboto, 2. junija. Na ta dan bo založba ZTT ob prisotnosti avtorja priredila predstavitev knjige Cirila Zlobca Vse daljave niso daleč. Prav tako bo zalo- žba Mladika ob prisotnosti avtorja in Roberta Dedenara predstavila italijanski prevod zbirke kratke proze Alojza Rebule Vinograd rimske cesarice. Poeziji se bosta v soboto poklonila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski klub, ki bosta pripravila potujoči literarni večer KRASni verzi - Fantastico poetare, med katerim bodo svoje pesmi in prozo prebirali Miroslav Košuta, Ace Mermolja, David Bandelj, Marcello Potocco in Igor Pison. Večer bo zaključil koncert jazz glasbe. V nedeljo bo pozornost namenjena podeljevanju nagrad in priznanj nagrajencem natečaja za dramaturgi-jo Drama Slam, ki ga je razpisalo kulturno društvo NadirPro. Še prej pa bo potekala ponovitev glasbeno literarnega dogodka Kras. Festival Oh poetico parco ... bo zaključil koncert klez-mer glasbe, ki ga bo oblikoval Max-maber Orkestar. (mlis) 6 Nedelja, 27. maja 2012 TRST / OB 100-LETNICI SMRTI - V četrtek v Narodnem domu Slavinski spomenik Josipu Gorupu predstavili tudi v Trstu Doprsni kip poslovneža in mecena bodo v rojstnem kraju pri Postojni odkrili 15. avgusta Radodarnemu mecenu in uspešnemu poslovnežu Josipu Gorupu bodo sredi avgusta postavili spomenik v rojstni Slavi-ni pri Postojni. Dogodek so v četrtek predstavili v tržaškem Narodnem domu, saj je bil Gorup globoko povezan s Trstom; v drugi polovici 19. stoletja je bil tudi med odborniki Slovenske narodne čitalnice in ustanovitelji Delavskega podpornega društva ter je užival velik ugled med Slovenci. Spomenik Josipu Gorupu, ki se je ponašal s plemiškim nazivom Slavinjski, bodo postavili v senci šole, ki jo je velikodušno daroval rojstnemu kraju. Slovesnost bo na veliki šmaren, to je 15. avgusta. Tržaška predstavitev pa je izzvenela tudi kot zahvalna slovesnost ob stoletnici njegove smrti. Po pozdravnih nagovorih postojnskega župana Jerneja Ver-biča in predsednika KS Slavina Janka Boštjančiča je bodoči doprsni kip predstavila akademska kiparka Miladi Makuc Semion; pojasnila je, da je skušala s pomočjo redkih fotografskih virov, ki jih je imela na razpolago, ujeti »esenco« poslovneža in mecena. Ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor in publicist Mario Šušteršič pa sta spregovorila o tržaškem obdobju Gorupovega življenja. Izraženo je bilo prepričanje, da bi spomenik zaslužil tudi Janez Nepomuk Kalister, Gorupov stric in začetnik uspešne in radodarne rodbine Kalister-Gorup. O njeni uspešnosti še danes na primer pričata veliki palači, v kateri imata sedež trgovina Godina in Zadružna kraška banka (na Trgu Liberta). Predstavitev, pri organizaciji katere so sodelovali tudi Društvo slovenskih izobražencev, NŠK in Slovenski klub, je s pesmijo obogatila Vokalna skupina Slavna pod vodstvom Jelke Bajec. Zupan Verbič pa je vse tržaške rojake povabil na avgustovsko odkritje spomenika. Utrinek s četrtkove predstavitve v Narodnem domu v Trstu kroma Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. maja 2012 JANEZ, BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 11.19 in zatone ob 24.59 Jutri, PONEDELJEK, 28. maja 2012 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,4 stopinje C, zračni tlak 1019 mb raste, vlaga 30-odstotna, veter 14 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje C. OKLICI: Enrico Romanin in Snežana Stoisavljevic, Sergio Fedriga in Rita Ba-ruffo, Orlando Paludetto in Patricia Valencia Rodriguez, Michele Goina in Silvia Scaramella, Stefano Ondelli in Alessandra Meregaglia, Fabrizio Fani-gliuolo in Mariasole Allosia, Maximiliano Ranieri in Marzia Prelec, Cristian Ribaudo in Angela Palme, Riccardo Taddei in Giulia Binali, Giacomo Cuttin in Giulia Skerl, Domenico Castro in Dragica Bjekar, Ermanno Centofante in Francesca Carboni, Andrea La Rotella in Francesca Alberti, Marko Civardi in Bako Kadoukpe Amah Akpedje, Simone Fumagalli in Marina Krajnovic, Pasquale Reccia in Rossella Simeone, Furio Sanna in Mirella Bonazza, Andrea Pietra in Paola Spagnulo, Paolo Marchesich in Elisa Puzzer, Davide Ca-mocino in Cristina de Draganich-Ve-ranzio, Andrea Mosca in Lorenza Nar-delli, Daniele Berdon in Francesca Barulli. [13 Lekarne Nedelja, 27. maja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). Od ponedeljka, 28. maja, do petka, 1. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprtetudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). Sobota, 2. junija 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ■ul Kino M Izleti AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«. ARISTON - 17.00, 21.00 »Quijote«; 18.45 »Tutti i nostri desideri«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.00, 18.30, 21.00 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Cosmo-polis«; 18.20, 21.00 »American pie, ancora insieme«; 15.30 »The Avengers«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »The dark shadow«; 17.45 »Il pescatore dei sogni«; 20.10, 22.10 »La fredda luce del giorno«; 15.35, 17.45, 20.05, 22.10 »Quella casa nel bosco«; 15.40 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«. FELLINI - 16.30, 20.10 »Il pescatore di sogni«; 18.20, 22.00 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 21.15 »Co-smopolis«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte incredibilmente vi-cino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Sister«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 21.20 »Igre lakote: Arena smrti«; 21.55 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 21.40 »Parada«; 18.00 »Projekt X«; 20.00 »Talisman«; 18.10 »Umetnik«; 19.40 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10 »Ulični ples 2 - 3D«; 12.20, 14.10, 17.00 »Delfin (sinhro.)«; 13.30, 16.05 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 13.20, 18.10 »Maščevalci 3D«; 13.25, 21.05 »Temne sence«; 11.10, 21.00 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 18.25 »Maščevalci«; 21.10 »Koča v gozdu«; 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 »Možje v črnem 3 - 3D«; 19.00, 21.20 »Možje v črnem 3«; 15.50, 18.40 »Prijatelja«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Margin Call«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »The Avengers«; 18.40, 22.20 »Quella casa nel bosco«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. SUPER - 17.00, 20.30 »Il primo uomo«; 18.45, 22.20 »La fredda luce del giorno«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows«; Dvorana 2: 17.50 »The Avengers 3D (dig.)«; 15.45, 20.20, 22.15 »Il pesca-tore di sogni«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 3D (dig.); Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Margin call«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Cosmopolis«. SKD Slovenec 42. praznih uina i.-2.-3.iuniia PARKHRIBENCA vZABREŽCU pokroviteljstvo Občina Dolina Razstava vin domačih vinogradnikov in dobro založeni kioski SLOVENSKI KLUB DSP in KOKS prirejajo DEBATO Slovenska kultura in škarje politike: ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET v Movieland (1. park posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija. Odhod iz trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah. Vpis v Ljudskem domu v Treb-čah v ponedeljek, 28., od 15.30 do 16.30 in v četrtek, 31. maja, od 18. do 19. ure. Prijave in informacije: skdprimo-rec@yahoo.it, +39040214412 (Zorka). AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. maja. Pohitite! Informacije na tel. št. 335-5476663 (Vanja). KRU.T vabi člane na enodnevni izlet »Ob Nediži v Soško dolino« v petek, 1. junija, z odhodom ob 8. uri s trga Oberdan. Vpisovanje in informacije na Krut-u, Ul.Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKI organizira izlet v Škofjo Loko in Vrbo v soboto, 2. junija. Toplo vabljeni! Informacije in prijave na tel. št.: 340-1434351 (Helena). SKD BARKOVLJE prireja izlet 10. junija. Na sporedu grad Snežnik, muzej polhov, maketa Cerkniškega jezera, muzej Cerkniškega jezera, multivizija o jezeru v vseh letnih časih, kompletno kosilo. Informacije na tel. 040-415336 ali 333-2677384. Vpisovanja do 3. junija. SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 3334546847 (Eva Fičur). SPDT vabi člane na 41. srečanje obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 10. junija, na Vršiču. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 6. uri, ob 6.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Vpis do ponedeljka, 4. junija. Prijave in informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet po Romuniji in Srbiji od 5. do 10. junija: Oradea, Cluj Napoca, Targu Mures, pravljična Transilvanija s trdnjavskimi cerkvami in gradovi, rudnik soli Turda, bivališča grofa Drakule mesto Sighisoara in grad Bran, Brasov, narodni park v Karpatih, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, največjo elektrarno v Južni Evropi Djerdap I, narodni park Djerdap, Beograd itd. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali dusan.pavlica@siol.net. Sodelovali bodo člani DSP IVO SVETINA, MARKO KRAV0S, TONE PERŠAK, VLADO ŽAB0T in član KOKSa IGOR KORSlč Modelirala bo BOGOMILA KRAV0S Debata bo v NARODNEM DOMU, ulica Filzi 14 s pričetkom ob 17.30 Vabljeni! SPDT prireja v nedeljo, 17. junija, ob srečanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Donač-ko goro. Vpisovanje do 10. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-220155 (Livio). DRUŠTVO POPOTNIK organizira potovanje v Španijo - Katalonijo, Lloret de Mar od 23. do 28. junija. Vabljeni. Tel.: 00386-18313481 SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio na tel. št. 040-220155. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira potovanje v Lourdes od 24. do 28. avgusta. Vabljeni. Tel. 0038631372632 (Metka). Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Zavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 27. maja 2012 7 ogled otroške igrice Z.AVOZ.LANI NONC/ napisala Lučka Susič nastopajo gojenci »Tečaja lepe govorice za najmlajše« Radijskega odra vodita Lučka Susič in Anka Peterlin v Finžgarjevem domu v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 H3 Obvestila ¿Pogteßno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na — predstavitev monografije — dr. ALEKSANDRA PANJEKA TRŽAŠKA OBNOVA Ekonomske in migracijske politike na Svobodnem tržaškem ozemlju. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 27. maja »Gobarjenje« pod strokovnim vodstvom, odhod ob 9. uri izpred Bara na Razdrtem; »Razstava nabranih gob« ob 15. uri, sledi predavanje »Pomen gob« s Slavkom Šerodom ob 18. uri v prostorih Bara na Razdrtem. SKD LIPA BAZOVICA IN SKD GRAD BANI prirejata danes, 27. maja, pohod »Pastirske kamnite hišice v Bazovici - Naravna kulturna dediščina«. Pohod vodi Vojko Ražem. Zbirališče pri »kalu« v Bazovici ob 15.00. Pohod po bazovskih ledinah in dolinah bo trajal prib. 3 ure. Priporočamo primerno obutev in zaščito pred klopi. Toplo vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja »50. Praznik češenj« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, 27. maja, ob 18.00 nastop godbe Na-brežina, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet. Odprtje kioskov ob 16.00. Prisrčno vabljeni! V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo danes, 27. maja, med mašo od 11. ure prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v barko-vljanskih ljudskih nošah. KMEČKA ZVEZA vabi člane in ostale interesente na srečanje »Kaj moramo vedeti o novem davku IMU«, ki bo v ponedeljek, 28. maja, ob 20.00 v dvorani ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio št.2. SDGZ prireja 4. junija seminar »Varno pošiljati blago v tujino« in pravil Inco-terms 2010, ki veljajo v mednarodnem blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Maurizio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 28. maja. Informacije glede kotizacije, programa in prijavnice na tel. št. 0406724828 in na www.sdgz.it. KROŽEK KRU.T sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 29. maja, ob 18. uri, v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b. Člani vljudno vabljeni! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA prijazno vabi na PREDSTAVITEV KNJIGE RAZKROJ OBLASTI Slovenski komunisti in demokratizacija države, ki jo je napisal STEFANO LUSA Knjigo bo predstavil in se z avtorjem pogovarjal dr. Aleksij Kale. Začetek ob 20.30 KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na srečanje, ki bo v torek, 29. maja, ob 17. uri v Peterli-novi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 29. maja, ob 19.30 vaja za orkester, ob 20.45 vaja za cel zbor. V petek, 1. junija, ob 20.45 pevska vaja, v soboto, 2. junija, ob 9.30 snemanje novega cd-ja v telovadnici v Zgoniku. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS prireja srečanje o novem urbanističnem načrtu v v dvorani gospodarske zadruge v Bazovici v sredo, 30. maja, ob 20.30. Vabljeni vsi Bazovci in Bazovke! SLOVENSKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu vabi na naslednje predavanje, ki bo v sredo, 30. maja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter zadruga La Quercia organizirajo Net point summer v prostorih KRD Doma Brišči-ki (št. 77), od 11. do 22. junija, od 8. do 16. ure. Namenjen je otrokom, bivajočim v treh občinah in ki obiskujejo osnovno šolo. Prijave: do 30. maja na tajništvih občin Zgonik in Repentabor in na protokolu občine Devin Nabrežina. Informacije: socialna služba (tel. št. 040-2017386) in zadruga La Quercia (335-7611598). CGIL IZ TRSTA odpira okence za zbiranje podatkov delavcev in upokojencev, ki so bili izpostavljeni azbestu, da bi jih vpisali v deželni seznam in jim svetovali oz. pomagali pridobiti socialne ugodnosti, priznanje poklicne bolezni, odškodnine za izgubljeno zdravje s podporo patronata INCA in pravnikov. Urnik: ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure, sedež SPI-CGIL Largo Barriera/Stara Mitnica 15, tel. 040-767548. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob četrtkih: 31. maja, 7. in 14. junija od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Li-vio). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV v Italiji vljudno vabi na večer »Šport-varovalni dejavnik pred uporabo drog? - pogled mlajše generacije«, ki bo v Kulturnem domu na Proseku, v četrtek, 31. maja, ob 20. uri. Vabljeni vsi športniki, trenerji, starši, odborniki! ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. da- v ponedeljek, 28. maja 2012, ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu. O knjigi bodo spregovorili NEVENKA TROHA, GORAZD BAJC in avtor STEFANO LUSA. Ije); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.-31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zsciril-metod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. DEKLICE POZOR! Vas mogoče zanima košarka? Bi se rade preizkusile v novi športni panogi? Pri AŠD Polet-košarkarski sekciji bi radi obnovili žensko ekipo. Vabimo deklice letnikov 2000/01/02 na srečanje, ki bo v petek, 1. junija, ob 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Čakamo vas! Informacije na tel. 3357047612 (Mira). SKD SLOVENEC vabi na Praznik vina, ki bo potekal od petka, 1. do nedelje, 3. junija. Vsak dan odprtje kioskov ob 16. uri. Petek, 1. junija: ob 18. uri nastop osnovnih in srednji šol Didaktičnega ravnateljstva v Dolini in srednje italijanske šole iz Milj; ob 20.30 ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota, 2. junija: ob 18. uri nastop godbe in folklorne skupine Monperin iz Bal (HR), ob 20. uri ples z ansamblom Gedore. Nedelja, 3. junija: ob 19. uri ples z ansamblom Hram. SKD VIGRED IN DRUŠTVO KONS vabita otroke, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole in nižjo srednjo, na delavnico »Spoznajmo razne tehnike risanja«, ki bo v soboto, 2. junija, od 14.30 do 16.30 v Štal-ci v Šempolaju. ZVEZA LEVICE vabi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. junija, v ljudski dom v Podlonjer na praznik. V soboto, 2. junija, ob 19. uri v sodelovanju s pokrajinskim ARCI in odborom za mir in sožitje razprava: »Bolje 1 bombnik F35 ali 150 otroških jasli?«. Ob 21. uri koncert skupine »Claddach« . V nedeljo, 3. junija, ob 19. uri v sodelovanju s pokrajinskim ARCI okrogla miza »Vodijo na odpad skoraj novo ustavo«. Ob 20. uri ples z duom Doriana in Manrico. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.00-17.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL« sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom in sicer od 1. do 3. leta (ki že obiskujejo jasli), otrokom od 3. do 6. in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8. do 16. ure, tel. 040573142 ali www.dijaski.it FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadriranje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja Reichenberg iz Ljubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do srede, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko). AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18., do srede, 27. junija. Vadba bo potekala v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v Rep-nu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo vse deklice in dečki, rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave do 8. junija: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefonsko številko 040635627 ali na mail: sloga.info@gmail.com. Minimalno število prijav: 20. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabreži-na 89. Prisotna bosta odvetnika Jusa Giovanni prof. Gabrielli in Furio Kobec. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 0402017370 (Urad za šolstvo). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v Šmarjeških termah od 10. do 20. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure: od 11. do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v Ana-grafskem uradu od 12. do 26. junija, od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti: kopijo davčnih dohodkov za l. 2011 (730/2012 ali UNICO/2012 ali CUD/2012); izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki ga pripravi Občina. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Pro-seška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.sandorligo-dolina.it Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, ponedeljek 14.30-16.00 DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.mela-nieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, info@me-lanieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Info na tel. št.: 339-6980193, pi-kanogavicka.trebce@gmail.com. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempola-ju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata za-četniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. t Zadnji pozdrav v Bruni Cioch por. Volčič v torek, 29.5.2012, ob 11. uri na ricmanjskem pokopališču. Družina Log, 27. maja 2012 Pogrebno podjetje Zimolo Pozdravili bomo našega dragega Ladija Prašlja v ponedeljek, 28. maja, od 9.45 dalje v ulici Costalunga, kjer bo sledil pokop ob 11.00. Družina Trst, 27. maja 2012 Pogrebno podjetje San Giusto t Zapustil nas je naš dragi Danjel Glavina Žalostno vest sporočajo sestra Neva s Fabriziom, nečak Matteo z družino in stric Erol Pokojnik bo ležal v cerkvi v Borštu v sredo, 30. maja, od 11.45 do 12.30. Sledila bo sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Boršt, 27. maja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Danjelu zadnji pozdrav. Fantovska in dekliška Boršt - Zabrežec ter vsi pri društvu SKD Slovenec ZAHVALA Mario Furlan (Polo) Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste z mano sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin mojega dragega. Žena Sv. Križ, 27. maja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, nonota in tasta Sergia Antonija se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter vsem, ki so se ga spomnili s cvetjem in z darovanji v dobrodelne namene. Vsem še enkrat hvala Sinova Roberto z družino in Marko z Maro Opčine, 27. maja 2012 27.5.2006 27.5.2012 Andrea Batti Tvoj spomin je vedno živ. Tvoja družina Repnič, 27. maja 2012 8 Nedelja, 27. maja 2012 /^glasbena Mil matica JfTl matica šola Marij Kogoj Trst 2. ZAKLJUČNA AKADEMIJA SOLISTI IN KOMORNE SKUPINE ter NAGRAJEVANJE UČENCEV NEDELJA, 27. MAJ 2012 v torek, 29. maja 2012, ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra vTrstu Na zborovskem tekmovanju F. Gaffurio v Lodiju je Dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine prejel tri najvišje nagrade. Mladim pevkam in zborovodkinji Petri Grassi toplo čestita SKD Igo Gruden Lara in Ugo sta se odločila, da se bosta danes poročila. Veliko razumevanja, ljubezni, sreče in skupnega dobrega počutja vama iz srca voščimo mama, oče in vsi, ki vaju imamo radi Dobrodošel Sebastian Z Emilom, Laro in Robertom se veselijo družine Floridan, Demšar, Tinta in Cocolet Čestitke Jutri gospa ZORKA KOROŠEC iz Boljuncapraznuje okrogla leta. Ta je velik dogodek njenega življenja. Želimo ti še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu tvoje družine in vseh nas, ki te imamo radi. Soseda Vida z družino. SPD Krasje iskreno čestita Dekliškemu zboru KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine in dirigentki PETRI GRASSI za odličen uspeh na državnem zborovskem tekmovanju F. Gaf-furio. ANA in FRANCO praznujeta danes 45. obletnico poroke. Vse najboljše in še veliko srečnih dni skupaj, v naši sredi, jima želimo Maria, Oliver, Tina, Teresa in Marco, Caterina in Paolo. Draga UGO in LARA! Obilo sreče in ljubezni ter da bi vedno sijalo sonce na vajini skupni življenjski poti, vama iz srca želijo teti Bianka in Lidija, Ervin, Valter, Vojko in Boris z družinami ter ostali sorodniki. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGA GRUDNA in Didaktično ravnateljstvo iz Nabrežine vabita na predavanje dr. Mu-gnaioni na temo »Ni vam vseeno. Nasilno vedenje otrok in mladostnikov«, ki bo v torek, 29. maja, ob 17. uri v dvorani KD Igo Gruden v Na-brežini, v okviru projekta Odgovornost je in. MUZEJSKA SOBA IN RAZSTAVA slik in eksponatov bodo na šoli F.S. Fin-žgarja v Barkovljah na ogled do konca šolskega leta, od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. OBUDITEV PRAZNOVANJA BINKOSTI V CERKVI NA TABRU 10.00 slovesna Sv. maša NA PLACU V REPNU 17.00 odprtje kioskov 18.30 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina 19.00 - 23.00 ples z ansamblom "Modri val" V GALERIJI KRAŠKE HIŠE BO ODPRTA RAZSTAVA »MED PRAVLJICO IN REALNOSTJO« Petek, 25. maj 2012 od 20.00 do 22.00 Sobota, 26. maj 2012 od 17.00 do 22.00 Nedelja, 27. maj 2012 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00 Sobota, 2. junij 2012 od 17.00 do 21.00 Nedelja, 3. junij 2012 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ZKB £ fiOe PROVINCUA "TRIESTE 0 Prireditve OBČINA REPENTABOR vabi na slikarsko razstavo domačina Aleksandra Bulla »Med pravljico in realnostjo«, ki bo na ogled danes, 27. maja, in 2. junija od 17. do 21. ure ter v nedeljo, 3. junija, od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Danes, 27. maja, pa bo obuditev praznovanja Binkošti. NARAVA V BARVAH - razstava fotografij Mitje Cernicha v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah bo odprta danes, 27. maja, od 10. do 13. ure. Vabi SPD Krasje! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev monografije dr. Aleksandra Panjeka »Tržaška obnova - ekonomske in migracijske politike na Svobodnem tržaškem ozemlju«. Knjigo bo predstavil in se z avtorjem pogovarjal dr. Dušan Kale. Začetek ob 20.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na predstavitev knjige S. Lu-se Razkroj oblasti - Slovenski komunisti in demokratizacija države, v ponedeljek, 28. maja, ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu. O knjigi bodo spregovorili Nevenka Troha, Gorazd Bajc in avtor Stefano Lusa. NŠK IN KRUT vabita na odprtje razstave »Fotografske delavnice krožka Krut«, mentor Mirna Viola. Na prireditvi bodo nastopili učenci Glasbene matice Trst. Odprtje razstave v ponedeljek, 28. maja, ob 17.30 v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, Trst. RADIJSKI ODER vabi v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 v Finžgarjev dom na ogled otroške igrice »Zavozlani konci«. Pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin so jo naštudirali gojenci Tečaja lepe govorice za najmlajše v organizaciji Radijskega odra. SLOVENSKI KLUB, DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV IN KOKS prirejajo v torek, 29. maja, debato »Slovenska kultura in škarje politike: kaj in kako v časih globalne krize«. Sodelovali bodo podpredsednik oz. člani DSP Ivo Svetina, Marko Kravos, Tone Peršak in Vlado Zabot ter član akcijskega odbora KOKSa in profesor na AGRFT Igor Koršič. Moderirala bo Bogomila Kravos. Srečanje bo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričet-kom ob 17.30. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA IN SKD TABOR vabita na predstavitev knjige Wilme Mismas »Una buona stagio-ne«, ki bo v torek, 29. maja, ob 18.00 v Tržaški knjigarni na Opčinah. Knjigo bosta predstavila Stanka Hrovatin in Duilio Buzzi. Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA ZTT IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 30. maja, ob 10. uri. O knjigi EFT-tehnika za doseganje čustvene svobode za telebane bosta spregovorili Barbara Zetko in Pika Rajnar. VASKI PRAZNIK V GABR0VCU OB STODESETLETNICI DRUŠTVENE GOSTILNE SPORED Danes, 27. maja 2012 11.00 Odprtje praznika 15.00 Otvoritev razstave "Ex-tempore Pliskovica 2012" 16.00 Nastop godbenega društva PROSEK 19-00 Ples z ansamblom 3 PRAŠIČKI Jutri, 28. maja 2012 17.00 Otvoritev praznika 17.30 Turnir briškole 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI Obenem pa še: jedi na žaru Društvene gostilne, prigrizki, vino in stojnice GODBENIŠKA ŠOLA GODBE VIKTOR PARMA - Trebče prireja zaključni koncert gojencev, ki bo v četrtek, 31. maja, ob 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Klavirska spremljava: prof. Aljoša Starc. Vabljeni! 48. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU - v petek, 1. junija, ob 18.00 uradno odprtje pred županstvom in otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi, ob 18.30 odprtje kiparske razstave Paola Hrovatina v Vi-noteki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v soboto, 2. junija, ob 10.30 mednarodno tekmovanje v vožnji kočij, ob 14.30 turnir v bri-školi, ob 18.00 koncert harmonikar-skega orkestra Syntesis 4, ob 20.00 ples z ansamblom Kraški muzikan-ti; v nedeljo, 3. junija, od 9.00 do 11.30 vožnja s kočijami, ob 10.00 srečanje ljubiteljev harmonike, ob 11.00 delavnica o sušenju in obdelavi zelišč (v sušilnici), od 13.00 do 16.00 tekmovanje konjenikov, ob 17.00 nastop Jahalne šole iz Lipice, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov, oljkarjev, harmonikašev, konjenikov in foto-natečaja Odprte osmice, ob 18.30 nastop folklorne skupine Veliko Gradi-šte (Srbija), ob 20.00 ples z ansamblom Happy day. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja ob 150-letnici rojanske cerkve koncert Mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Koncert bo v rojanski cerkvi v petek, 1. junija, ob 20.30. SKD V. VODNIK vabi v petek, 1. junija, ob 21.00 na K'lužo na 1. Junijski večer posvečen dalmatinski glasbi. Nastopila bo Klapa AEONA iz okolice Zadra. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. 1. SREČANJE LJUBITELJEV HARMONIKE V ZGONIKU bo v nedeljo, 3. junija, ob 10.00 na razstaviščnem prostoru, v primeru slabega vremena v sejni dvorani Občine Zgonik. Informacije in razpis na www.comu-ne.sgonico.ts.it. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. ZSKD prireja voden ogled razstave »Razprta obzorja«, ki poteka v Trstu, v dvorani Salone degli incanti v nedeljo, 3. junija, ob 17.00 oz. 18.30. Voden ogled je namenjen članom društev, ki so članice ZSKD. Ogled bo možen le preko predhodne rezervacije na tel. št. 040-635626. VZPI- Sekcija Devin Nabrežina vabi v ponedeljek, 4. junija, ob 18. uri v gostilno v Mavhinje na predstavitev knjige »December 1941 - drugi tržaški proces« in na praznik včlanjeva-nja 2012. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri na koncert ob 30-letnici zborovske poti Aleksandre Pertot »Mojih 30 zborovskih«. Sodelujejo Glasbena kambrca, barkovljanski mešani pevski zbor, nonet Primorsko - Mačko-lje, MePZ F. B. Sedej - Števerjan. Zborovodja: A. Pertot. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Zi-ve Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. S Mali oglasi 50-LETNA IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur na dan. Tel. št.: 347-6082315. KUPIM stanovanje v predmestju Trsta, 70 oz. 80 kv.m. Tel. št.: 329-9841041. OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 61.000 km, 6 prestav, prodam za 7.500 evrov. Info: b.borut@gmail.com, 349-3843155, 040-213518. POMAGAM študentom in odraslim z individualnimi urami konverzacije v zborni slovenščini. Tel. št. 3803017723. PRODAM dvoposteljno spalnico z orehovega lesa s 6-vratno omaro. Tel. št.: 040-226460 in 347-0695520. PRODAM pralni stroj ariston ATD104 s polnjenjem od zgoraj, širina 40 cm, globina 60 cm in višina 80 cm v izredno dobrem stanju za 70,00 evrov. Tel. št.: 040-208989. Id Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ imata v Prebenegu odprto osmico. Tel.: 040-232223. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. GABRIEL PERTOT (ŠPJ'LN) ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk! Tel.: 347-1279957. ŠUBER ima odprto osmico. Tel. št.: 349-7158715. Loterija 26. maja 2012 Bari 24 25 55 45 29 Cagliari 84 6 59 20 23 Firence 22 30 4 47 18 Genova 77 19 69 1 16 Milan 75 63 80 57 12 Neapelj 9 16 68 26 84 Palermo 13 37 78 67 83 Rim 61 88 5 80 42 Turin 71 1 36 23 69 Benetke 21 63 40 50 72 Nazionale 7 56 85 78 74 OBČINA MILJE POKRAJINA TRST Razlastitev za javno korist Povzetek odlokov št. 1,2 in 3/2012 o delili za preiskavo, obnovo in izboljšanje arheoloških najdb in utrjene gradbe Gradišča pri Eierjih (K.0. Miljskih Hribov) ODGOVORNI URADA ZA JAVNA DELA IN RAZLASTITVE ODLOČA Da so bile izrečene, v skladu s 23. členom 0.RR. 327/2001 v prid Občine Milje: 1) služnost v korist k.p. št. 145/3 v korist lastnikom Vi Maria Corossez, Vi Antonio Corossez, Vi Giuseppe Corossez, Vi Anna Corossez (odškodninska vloga: € 101,12); 2) služnost v korist k.p. št. 148 v korist lastniku Angelo Eliero (odškodninska vloga: € 192,00); 3) služnost v korist k.p. št. 149 v korist lastniku Giovanni Eller (odškodninska vloga: € 46,05); Postopek za prenos se bo izvajal dne 31.05.2012 ob 10:00 za k.p. 145/3, ob 10:20 za k.p. 148 ter ob 10:40 za k.p. 149. _ODGOVORNI ZA POSTOPEK Geom. Ruggero D'Italia Super Enalotto Št. 63 3 33 51 55 73 84 jolly 47 Nagradni sklad 2.653.654,12 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 1.264.390,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 26.536,55 € 1.403 dobitnikov s 4 točkami 285,76 € 49.631 dobitnikov s 3 točkami 16,09 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -€ 4 dobitniki s 4 točkami 28.576,00 € 224 dobitnikov s 3 točkami 1.609,00 € 3.575 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.825 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 50.361 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 625 Nedelja, 27. maja 2012 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it GORICA - Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Krizi kljubujejo, krajevni značaj je pogoj za razvoj V lanskem letu prekoračili prag tisočih članov (1.041) in porazdelili 114 podpor Zadružna banka Doberdob in Sovodnje je tudi 104. bilanco zaključila z uspehom, je bilo povedano na petkovem občnem zboru v Gorici. Poslovanje v času krize je vse prej kot enostavno, pogoji so zaostreni, pozornost močno povečana. V slovenskem denarnem zavodu na ozemlju goriške pokrajine se tega dobro zavedajo in dokaj dobro kljubujejo okoliščinam. Predsednik Dario Peric je v svojem poročilu povzel delovanje zavoda, ki je v lanskem letu izboljšal poslovanje za več kot desetino, in poudaril povezanost s teritorijem, kar se kaže tudi v številu članov; lani so vpisali 62 novih članov in tako prekoračili prag tisočih, saj jih danes imajo 1.041. Tem namenjajo posebno pozornost, skupaj z deželno zvezo zadružnih bank pripravljajo nove pobude, med katerimi se uveljavlja spletna ponudba »Namenjeno članom«. Peric je zaključil z mislijo, da mora Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ohraniti krajevni značaj, kar pomeni, da mora lokalna skupnost priznati in čutiti banko kot del svojega teritorija in aktivno sodelovati pri njenem razvoju, da bo lahko še naprej samostojna: »Če bomo čutili našo banko zgolj kot poslovni ali finančni subjekt, bomo naredili veliko napako in verjetno izgubili nekaj, kar ni v lasti nekega znanega ali neznanega pravnega subjekta, temveč nekaj, kar dejansko in zgodovinsko pripada naši lokalni skupnosti.« Bilanco je predstavil ravnatelj Flavio Mosetti. V letu 2011 je banka, kljub zaostritvi celotnega bančnega sistema pri podeljevanju kreditov, beležila povišek pri posojilih strankam v višini 1,31%, medtem ko so se skupne vloge strank znižale za 1,10%. Povišek prihodkov rednega delovanja na 4,1 milijona je omogočil namenitev kar 503.000 evrov za previdnostni odpis terjatev, oz. za popravke vrednosti zaradi oslabitve posojil. Lani se je bistveno - za več kot 30% - povišala tudi obdavčitev dobička zadružnih bank, kar je privedlo do skromnejšega končnega rezultata. Jamstvo za solidno poslovanje banke v bodoče pa predstavlja skupni količnik celotnega kapitala, ki je ugotovljen na podlagi razmerja med premoženjem po nadzornih določilih in skupno ponderirano tvegano aktivo: ta je pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje kar 18,66%, bistveno nad povprečjem (14,20%) ostalih zadružnih bank v deželi FJK in nad previdnostnem varnostnim količnikom Banke d'Italia (8%). Na občnem zboru je udeležence pozdravila sovodenjska županja Alenka Flo-renin, ki se je banki zahvalila za pomoč in podporo, ki jo nudi vsemu, kar se dogaja na teritoriju; pri tem je posebej omenila razpoložljivost dvorane Zadružne banke v So-vodnjah. Floreninova je soglašala s Periče-vimi besedami, da potrebujemo energijo in tudi mobilizacijo. »Potreben je doprinos vsakega izmed nas na terenu in v poklicu, oz. funkcijah, ki jih opravljamo. Vztrajajmo v iskanju te energije, sodelujmo in dokaži-mo, da smo kot ljudje močna skupnost,« je sklenila svoj pozdrav. Pozornost, bližino in sodelovanje Zadružne banke je v pisnem pozdravu izpostavil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, po katerem je le kultura tista dodana vrednost, ki omogoča vsakomur izmed nas in celotni skupnosti, da se naužijemo prepotrebnega optimizma in najdemo v sebi upanje v prihodnost; pri tem se je zahvalil Zadružni banki za podporo kulturi. Glede tega naj povemo, da je kljub težavam in nižjemu dobičku banka ohranila lansko višino prispevkov za raznovrstne dejavnosti v korist razvoja krajevne skupnosti s porazdelitvijo 114 podpor. Predsednik deželne zveze zadružnih bank Graffi Brunoro je izpostavil vlogo in pomen tovrstnih bančnih zavodov, ki so izraz teritorija, družin in krajevnega gospodarstva. V deželi FJK imajo kar 55.000 članov, zberejo 5,5 milijard depozitov in dajejo širši družbi duška s 5 milijardami posojil. Zadružne banke predstavljajo kar pe- Udeleženci občnega zbora v goriškem Kulturnem domu in predsednik Dario Peric bumbaca tino bančnega poslovanja družin in več kot četrtinski delež v poslovanju s podjetji, ki imajo do 20 uslužbencev. Samo lani so podjetjem in družinam dodelile kar 1,5 milijard novih denarnih sredstev. Graffi Bru-noro je pohvalil predsednika Daria Perica, ker je govoril o razvoju in ne samo o rasti: v razvoju moramo namreč razmišljati kako in zakaj rasti. Zadružne banke bodo v prihodnjih mesecih še dodatno povečale nadzor in jamstva, zato da bodo lahko ukrepale in pomagale komitentom že ob prvih težavah, preden jih lahko le-te zapeljejo v globljo krizo. »Tudi zaradi tega smo zadružne banke lahko, ponosno, različne,« je zaključil svoj poseg Graffi Brunoro. Člani so soglasno odobrili bilanco za leto 2011, prav tako soglasno so se izrekli o imenovanju novih članov upravnega in nadzornega odbora. Maji Humar, Bogdanu Butkoviču in Mariju Gergoletu je zapadel triletni mandat. Po šestih letih Maja Humar ni več kandidirala v upravni odbor, ostala dva odbornika pa sta bila v petek potrjena za nadaljnja tri leta. V upravni odbor vstopa Ugo Tomsič, za nadomestnega člana nadzornega odbora pa je občni zbor izvolil Alda Cunjo. Aleš Waltritsch APrimorski ~ dnevnik RONKE - Policija Lani manj kaznivih dejanj in več kontrol V goriški pokrajini se je v lanskem letu število kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija, znižalo za 7,6 odstotka. Tudi po zaslugi poostrenega nadzora, ki so ga na zagotavljali policisti, je lani za kar 13,2 odstotka upadlo število tatvin. V primerjavi z letom 2010 je bilo lani kontrol za 11,2 odstotka več, v prvem štirimesečju letos pa se je nadzor poostril za 32,8 odstotka. Podatke o delovanju policijskih sil je včeraj posredoval goriški kvestor Pier Ric-cardo Piovesana na prazniku, ki so ga priredili na zelenici v Ulici DAnnunzio v Ronkah ob 160-letnici ustanovitve policije. Dogodka so se udeležili predstavniki oblasti, prisotne pa so bile tudi družine policistov, občani in številni otroci, ki so sodelovali pri dejavnostih za promocijo prometne varnosti in zdrave prehrane. Na prazniku je prefektinja Maria Augusta Marrosu izročila priznanje 16 policistom, ki so sodelovali v pomembnih operacijah, nagradili pa so tudi učence Večstopenjske šole Doberdob in Večstopenjske šole iz Ronk, ki so sodelovali na natečaju »Ce piu sicurezza insieme« (Skupaj je več varnosti). Kvestor je opozoril na težave, ki jih ima goriška policija zaradi pomanjkanja osebja in opreme, izpostavil pa je tudi, da goriška kve-stura nujno potrebuje nov sedež ali pa obnovo sedanjega. Po podatkih, ki jih je posredoval, so lani policisti zabeležili najvišje število kaznivih dejanj v Gorici (29,6 odstotka), Tržiču (26,2 odstotka), Gradežu (9,5 odstotka) in Ronkah (7,5 odstotka), ostale občine pa so pot petimi odstotki. DOBERDOB - Podjetje Karst ne bo zaključilo del na nižješolskem poslopju Nova dražba za šolo Župan Vizintin: »Preverili bomo vse možnosti, stavba pa bo težko dokončana pred decembrom« GORICA Po trčenju odklonil alkotest Ker je v bolnišnici odklonil preizkus alkoholiziranosti, so mu zasegli avtomobil in ga prijavili sodnim oblastem. Goriška prometna policija je včeraj obravnavala prometno nesrečo, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah v Sveto-gorski ulici. Slovenski državljan je trčil v parkiran avtomobil, nato pa ni pristal na odvzem vzorca krvi in preverjanje vsebnosti alkohola v njem, kar ga je drago stalo. Nesreča se je zgodila okrog 5. ure zjutraj v Svetogorski ulici. 50-letni V.J. iz Nove Gorice se je s svojim avtomobilom znamke Renault peljal v smeri proti goriškemu mestnemu središču, v še nepojasnjenih okoliščinah pa je izgubil nadzor nad vozilom, zavozil desno in trčil v zadnjo stran avtomobila znamke Fiat doblo, ki je bil pravilno parkiran ob cesti. V silovitem trčenju se je 50-letni voznik lažje poškodoval, zato ga je osebje rešilne službe 118, ki so jo poklicali na pomoč, prepeljalo na pregled v goriško bolnišnico. V Svetogorsko ulico so prišli tudi goriški gasilci, patrulja letečega oddelka kvesture in prometna policija, ki preverja okoliščine nesreče. Voznik, ki ni hudo ranjen, je v bolnišnici odklonil preverjanje alkoholiziranosti, zato so ga prometni policisti prijavili, mu odvzeli vozniško dovoljenje in zasegli avtomobil. Za odklon preizkusa alkoholiziranosti namreč italijanski prometni zakonik določa, da se vozniku naloži kazen, ki je predvidena za voznike, ki imajo najvišjo stopnjo alkohola v krvi (1,5 gr/l ali več). (Ale) Šolska stavba v Doberdobu bumbaca Za dokončanje del na nižji srednji šoli v Doberdobu bo po vsej verjetnosti treba objaviti nov razpis in izvesti javno dražbo za izbiro izvajalca. Ne ravno razvese-ljujočo novico je posredoval doberdobski župan Paolo Vizintin, ki je do zadnjega upal, da bo konzorcij Karst z Opčin prevzel izvedbo del na šoli, ki jo je gradbeno podjetje Bellotto pustilo nedokončano, kar pa se žal ni zgodilo. »Podjetje Karst, ki se je na lanskem razpisu za širitev nižje šole uvrstilo na drugo mesto, nam je sporočilo, da ne more izpeljati gradbenih del do konca. Zdaj bomo preverili, ali so podjetja, ki so se uvrstila nižje na lestvici, pripravljena prevzeti gradbišče, menim pa, da bodo težko sprejela,« je povedal Vizintin in pojasnil, da bodo morali v tem primeru tehnični uradi občine objaviti nov razpis in izbrati izvajalca, ki bo izpeljal dela do konca. Imenovanje izvajalcev preko razpisa je običajno precej dolg postopek, zato se po Vizintinovih ocenah dela ne bodo začela pred jesenjo. »Gradbena dela, ki še niso bila izpeljana, so vredna približno 300.000 evrov. Razpis bomo skušali objaviti čim prej, zakonsko določenih rokov pa seveda ni mogoče kršiti. Menim, da gradbišče ne bo ponovno zaživelo pred septembrom, v najboljšem primeru pa bodo dela zaključena decembra ali na začetku prihodnjega leta,« je poudaril Vizintin. Župan je izpostavil, da se občinska uprava dobro zaveda težav, v katerih se bo zaradi nedokončanih del znašla doberdobska nižja srednja šola. Za šolsko leto 2012/2013 so namreč zabeležili zelo visoko število vpisov, zato so dodatne učilnice nujno potrebne. »V kratkem se bomo pogovorili z ravnateljico Večstopenjske šole Doberdob Sonjo Klanjšček in skupaj poiskali najboljšo začasno rešitev, ki bi osebju in staršem povzročila čim manj nevšečnosti,« je povedal župan Paolo Vizin-tin in pristavil: »Italijanska birokracija nam žal ne pušča manevrskega prostora, saj ne obstajajo primerne norme in kazni, s katerimi bi prisilili izvajalce, da pravočasno in po dogovorih zaključijo javna dela. To je vzrok, zaradi katerega smo se v Doberdobu kot v številnih drugih občinah znašli v težavah.« (Ale) SOVODNJE - Opozicija o delih na odseku bodoče avtoceste Je bil načrt spremenjen ali gre za napake med izvajanjem del? Potek del na odseku bodoče avtoceste na ozemlju sovodenjske občine zelo skrbno spremljajo krajani, ki imajo svoje domove v bližini prometnice. Po navajanju načelnikov svetniških skupin Skupaj za Sovodnje, Walterja Devetaka, in Slovenske skupnosti, Petra Černica, ki sta v petek na županstvu vložila interpelacijo, so krajani zaskrbljeni, če bodo dela opravljena tako, kot je bilo predvideno, napovedano in tudi dogovorjeno. »Domačini sprašujejo, če bo na nasipu, kjer so bila pred kratkim že zasajena drevesa, namestili protihrupno ograjo, kakor je bilo prvotno predvideno, če bo betonski kanal za drenažo meteorne vo- de ostal nepokrit, tako kot je danes, in kdo bo v tem primeru skrbel za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, ki bo imel v nekaj sto metrih dolgi in več kakor meter široki površini stoječe vode naravnost idealen habitat,« je zapisano v interpelaciji: »Utemeljenost opozoril krajanov, zlasti kar zadeva odvodnjavanje, smo preverili na gradbišču, kjer v betonskem kanalu - v njegovem daljšem kraku v smeri Sovodnje-Soča - dejansko zastaja voda. Ob predstavitvi načrta, pred kakšnim letom, smo razumeli, da bo meteorna voda z nadvoza speljana v jarek (pravzaprav v dva jarka, po eden na vsaki strani avtoceste) in preko njega v dekantacijski bazen. Jarek naj bi bil brez betonskih ali drugih oblog. Ob trasi je zdaj vgrajen jarek z betonskimi stranicami in betonskim dnom in v njem se nabira in zastaja voda.« Zato opozicijska svetnika sprašujeta županjo, če je bil med izvajanjem del spremenjen načrt in če je bila občina o tem obveščena, če bodo na nasipu vgrajene protihrupne ograje, tako kot je bilo načrtovano, če bo betonski jašek (kanal) ostal nepokrit in kdo bo skrbel za zatiranje mrčesa (komarjev), če je za-stajanje meteorne vode samo začasno, ker vsa dela še niso dokončana, oziroma je tako stanje rezultat napak med izvajanjem del, in če je ali če namerava občinska uprava zahtevati, da se stanje uredi. 10 Nedelja, 27. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Zaključek šolskega leta na Sloviku Pripadnost skupnosti je velika dodana vrednost Nagradili udeležence programov - Prihodnje leto »Nastopanje vjavnosti«in »Podjetništvo za neekonomiste« V mesecu maju se marsikatera šolska dejavnost že zaključuje. Za dijake se bliža konec šolskega leta, za študente pa zaključek predavanj in hkrati začetek izpitnega obdobja. Ne glede na to pa mnogim misli že begajo na morje in na počitnice. Tudi Slovenski izobraževali konzorcij (Slovik) s sedežem v Gorici je v četrtek uradno zaključil šolsko leto 2011-2012. Na zaključni prireditvi, ki je potekala v Tumovi dvorani v prostorih KB centra na goriškem Korzu, je znanstvena direktorica Matejka Grgič najprej obnovila delovanje konzorcija v tem šolskem letu in nato predala besedo študentom, ki bodo letos zaključili triletno izobraževanje na multidisciplinarnem programu. Letos ima namreč Slovik tri »diplomante«: to so Lara Devetak, Aljo-ša Jarc in Albert Voncina. Ena izmed njihovih obveznosti v sklopu multidiscipli-narnega programa je priprava zaključnega poročila in predstavitev, ki je potekala ob zaključni prireditvi. Aljoša Jarc je pripravil poročilo o tipologiji podjetij v Italiji in Sloveniji ter prikazal predvsem značilnosti podjetij z omejeno odgovornostjo in delniških družb. Zaustavil se je tudi ob novostih, ki jih je vpeljala sedanja italijanska vlada. Albert Voncina je pripravil poročilo o vlogi Mednarodnega denarnega sklada kot upravitelja sedanje gospodarske krize. Najprej je obrazložil nastanek tega organa, nato pa prešel na vlogo, ki jo ima danes, in na težave, s katerimi se spopada. Lara Devetak, ki se zaključnega večera ni udeležila zaradi študijskih obveznosti na Univerzi v Ljubljani, je pripravila izčrpen referat z naslovom »Brand personality« (osebnost znamke). Sledilo je nagrajevanje dijakov, študentov in udeležencev programa »Vodenje ustanov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«, ki so bili najbolj dosledni pri obiskovanju izobraževalnih dejavnosti. Dijaki programa Extra, ki so prejeli nagrado, so Tomaž Daneu, Martina Furlan, Ilaria Jež, Hana Zidarič, Leah Zidarič, Tamara Podver-sič, Sara Bukavec, Matteo Petaros in Andrej Zerjal; navedeni dijaki niso niti enkrat izostali od programa. Na multidi-sciplinarnem programu so nagrado prejeli Peter Carli, Mateja Clarici, Erika Fer-luga in Francesca Iancig. Za program o vodenju ustanov pa so bili nagrajeni Sara Boškin, Martin Lissiach in Martina Ukmar. Nagrado je prejel tudi Fabio Tommasi, ker se je posebno izkazal pri odgovarjanju na izpitna vprašanja in podal najbolj izvirne odgovore. Matejka Grgič je nato na zaključnem večeru predstavila še programe, ki jih načrtujejo za prihodnje šolsko leto in ki bodo uradno razpisani prvega junija. Med temi izstopata predvsem dva nova kadrovska programa, in sicer »Nastopanje v javnosti« in »Podjetništvo za nee-konomiste«. Za dijake in za študente pa bosta tudi v prihodnjem letu razpisana program Ekstra in multidisciplinarni program. Ob zaključku je besedo prevzel predsednik Slovika Boris Peric, ki je poudaril pomen pripadnosti skupnosti predvsem v današnjem času, ko vse bolj stopa v osredje individualizacija. Dejal je, da »je pripadnost skupnosti velika dodana vrednost in uveljavljanje skupnosti pomeni tudi uveljavljanje posameznika. Pri tem ima zelo velik pomen izobraževanje, odločilno vlogo pa imajo takšne ustanove, kot je Slovik, saj gre v tem primeru za izobraževanje posameznika, ki je del skupnosti, ki prenaša svoje znanje na celotno skupnost in ki pripomore k večjemu ugledu našega prostora. Izobraževanje je pomembna investicija in proces, ki se nikoli ne konča,« je zaključil Boris Peric. (mc) Matejka Grgič AD FORMANDUM - Poklicno izobraževanje za mlade Program za gostinske delavce s septembrom tudi v Gorici Pridobljeno znanje bodo preverjali tudi v kuhinji Novost v ponudbi na višješolski ravni v Gorici predstavljata dva tečaja poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ju bo s septembrom izvajal Ad formandum. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja šolski sistem, je namreč poklicno izobraževanje in usposabljanje. Po končani nižji srednji šoli dijaki lahko nadaljujejo študij na zavodih za poklicno izobraževanje, ki so akreditirani pri Deželi FJK za to dejavnost. Ad formandum izvaja triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja »Gostinski delavec«, ki izuči v poklic kuharja ali natakarja. Gostinska šola Ad formanduma deluje neprekinjeno od leta 1990 in predstavlja odskočno desko za mlade in ambiciozne profesionalce na področju gostinstva. V dinamičnem okolju zavoda Ad formandum dobivajo dijaki ob strokovnem vodstvu visoko usposobljenih predavateljev kakovostno poklicno izobrazbo. Mladim, ki se odločijo za poklic kuharja ali natakarja, se po samo treh letih šolanja odpirajo odlične možnosti zaposlitve v gostinskem, prehrambenem in turističnem sektorju. Program je namenjem mladim od 14. ZAGRAJ Pred 40 leti krvavi atentat pri Petovljah V četrtek, 31. maja, bo minilo štirideset let od atentata pri Petovljah, v katerem so padli trije karabinjerji, druga dva karabinjerja pa sta bila hudo ranjena. Krvavi dogodek je pomenil prvo dejanje v strategiji napetosti, ki je označevala sedemdeseta in začetek osemdesetih let minulega stoletja. Karabi-njerji iz Gradišča bodo tudi letos priredili komemoracijo, ki se je bodo dopoldne ob predstavnikih vojaških in civilnih oblasti udeležili predsednik pokrajine ter župani Zagraja, Gradišča in Sovodenj. Ravno v zvezi z atentatom pri Petovljah je bila odkrita tudi tajna organizacija Gladio. do 18. leta. Odločitev za poklicno izobraževanje je dobra odskočna deska za tiste, ki se želijo uveljaviti v poklicu in v življenju. Tečaje lahko obiskujejo tudi mladi nad 14. letom starosti, ki niso opravili nižje srednje šole: s posebnim programom lahko v prvem letniku poklicnega izobraževanja dopolnijo tudi nižjo srednjo šolo. S prihodnjim šolskim letom bodo program izvajali tudi na sedežu Ad formanduma v KB centru v Gorici, kjer bodo potekala predavanja iz teoretiičnih predmetov. Tečaj traja v celoti tri leta: vsako leto opravijo dijaki teoretični pouk v razredu in praktični pouk v kuhinjskem laboratoriju ter prakso v gostinskem podjetju za skupnih tisoč učnih ur. V prvem letu šolanja dijaki spoznavajo kuharstvo in strežbo, v nadaljevalnem bieniju pa se specializirajo v izbranem poklicu. V drugem in tretjem letniku je predvidena praksa v gostinskih obratih, med katero lahko dijaki preizkusijo vse, kar so se naučili. Program sestavljajo predmeti iz splošnega izobraževalnega področja ter poklicne in strokovne kompetence. Vsako leto je predvidenih še TRZIC V Alžiru za tkanje vezi s čezmorskim svetom Spodbujanje novih pomorskih povezav z zahodnim Magrebom, območjem, kjer se zavzemajo za razvoj ladjedelništva in ki ima s tega vidika marsikaj skupnega s Tržičem, je bil cilj obiska tržiške županje Silvie Altran v mestu Alžir, kjer je srečala predstavnike pristaniških oblasti, ministrstva za industrijo in gospodarski razvoj ter italijanskega veleposlaništva. Zupanja je pozitivno ocenila obisk in spomnila, da je Alžirija strateški evropski partner, ki se iz ekonomskega vidika hitro razvija. V prejšnjih mesecih so pripravili ambiciozen program za realizacijo velikih infrastruktur, med projekte pa spadata tudi ovrednotenje pristanišča in gradnja ladjedelnice. Zato Alžir potrebuje preizkušen »know-how«, izobraževanje in usposobljene ljudi, le-te pa išče tudi v italijanskih družbah, kot je Fincantieri, ki ima eno izmed svojih ladjedelnic v Tržiču. Na srečanjih, na katerih je zastopala tudi podjetje za upravljanje tržiškega pristanišča, je županja predstavila potencial tržiškega logističnega in pristaniškega sistema. 200 ur za izvenšolske dejavnosti za dodatno poglabljanje kompetenc. Ad formandum organizira tudi specifične laboratorijske delavnice. Ob zaključku triletnega programa prejmejo dijaki kvalifikacijo kuharja ali natakarja, ki je veljavna na deželni, državni in evropski ravni. Poklicna kvalifikacija potrjuje teoretično in praktično poznavanje poklica ter odpira vrata v svet dela. Dijak se lahko tudi odloči za nadaljevanje šolanja na višješolskih zavodih in pridobi maturitet-no diplomo. »Ad formandum se ponaša z večletno tradicijo izobraževanja mladih v poklic kuharja in natakarja. S prihodnjim šolskim letom bomo začeli z izvajanjem programa tudi v Gorici. To je za nas velika pridobitev, sad odličnih izkušenj v preteklosti na tem področju. Računamo, da bomo do septembra privabili v naš program vsaj trideset mladih, ki so zainteresirani za poklic kuharja in natakarja«, pravi direktor zavoda Massimiliano Iacono; za dodatne informacije in vpisovanja je na razpolago tajništvo v Gorici (tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org). ENFAP IN LUNG Združili bodo energijo znanja Izobraževalni organizaciji Ljudska univerza Nova Gorica (Lung) in Enfap FJK od lanskega leta sodelujeta na čezmejnem projektu študijskih krožkov, ki bo trajal do leta 2014. Skupaj s partnerjem iz Toskane pravzaprav ustvarjajo model čezmejnih študijskih krožkov, ki bo obravnaval skupne teme obeh prostorov, kot so turizem, kmetijstvo in obrti. V pičlem letu dni je sodelovanje preraslo začetne okvirje: v sredo se bosta organizaciji v Novi Gorici, ob prisotnosti županov obeh Goric, pobratili. »Pobuda o pobratenju je prišla s strani direktorice Enfapa FJK, Carmen Segon. Ko smo lani začeli s sodelovanjem na omenjenem projektu, smo več srečanj speljali tako pri njih kot pri nas. Ko smo jih gostili mi, sem direktorici predstavila, kaj vse na Lun-gu počnemo. Takoj je začutila našo energijo, zelo ji je bilo všeč, kaj vse se pri nas odvija,« pojasnjuje Nada Uršič Debeljak, direktorica Lunga, in dodaja: »S pobratenjem želimo združiti energije in skupaj narediti še več.« Že z začetkom izvajanja čezmejnega projekta se je začela kazati želja po izmenjavi, sodelovanju. »V sklopu projekta bomo izpeljali študijski krožek, na katerem bodo skupaj sodelovali Slovenci in Italijani, teme pa bodo blizu obmejnemu območju: turizem, kmetijstvo, obrti ... Pobratenje bo vse skupaj nadgradilo. Naša želja pa je tudi, da smo referenčna točka za druge, ki želijo več sodelovanja na obeh straneh meje. Dogaja se že, da se pri nas javljajo druge organizacije, ki bi želele na naši strani meje sodelovati s sebi podobnimi organizacijami,« navaja direktorica iz Nove Gorice. »Pobratenje je prava beseda za naše sodelovanje. K temu nas je privedla podobnost pogledov, ciljev, pa tudi medoseb-na afiniteta. Med ljudmi nastajajo vezi, ki potem preraščajo v sodelovanje,« poudarja Carmen Segon, direktorica Enfapa. Zavod ima v deželi FJK štiri izpostave, v Gorici pa je našel plodna tla za sinergije s sosedi. »Na pot sodelovanja smo sicer stopili že pred dobrimi štirimi leti, ko smo bili partnerji v projektu Interreg. To so zahtevni projekti, skupni napor nas je zbližal. Tedaj smo ugotovili, da je na slovenski strani metodologija študijskih krožkov zelo razvita, kar ne velja za Italijo, z izjemo Toskane. Zato smo nastavili skupen projekt s tega področja, ki bo podlaga za skupno rast. Jezik ni problem. Sama sicer ne obvladam slovenščine, a je med našim osebjem več posameznikov z znanjem slovenščine, drugi jo študirajo. Poleg tega smo pri Lungu našli osebe, ki nas znajo nagovoriti tudi v italijanščini, celo v goriškem narečju. Tudi to sodi v afiniteto,« pravi Carmen Segon in dodaja: »Pionirji smo. Moda se res prvič dogaja, da slovenska in italijanska izobraževalna ustanova formalizirata pobratenje, dogovor o sodelovanju.« Na sredinem pobratenju, ki se bo v prostorih Lunga začelo ob 19. uri, bosta prisotna še župana Ettore Romoli in Matej Ar-čon, sekretarka na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Katja Dovžak in predsednik Enfapa FJK Alessandro Infanti. (km, ide) DOBERDOB - Smrt domačina boleče odjeknila Na Silvanovo odprtost in delavnost ne bodo pozabili Silvano Lakovič bumbaca Bil je poznan kot delaven in odprt človek, ki je imel rad družbo in se je z navdušenjem loteval vsake nove življenjske izkušnje. Tak bo Silvano Lakovič iz Doberdoba ostal v spominu vseh, ki jih je v četrtek globoko prizadela vest o njegovi prezgodnji smrti v tragičnih okoliščinah. Rodil se je v Tržiču pred 51 leti. Kot otrok je obiskoval šolo v Doberdobu, nakar je dokončal slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici. V Tržiču se je na poklicni šoli izučil za električarja, po diplomi pa se je zaposlil pri gradbenem podjetju. Po zidarstvu je spoznal še druge poklice, saj se je kasneje zaposlil v ladjedelnici, v tovarni Adriaplast in drugod, v zadnjih le- tih pa je upravljal svoje gradbeno podjetje. Odkupil je in popravil si je hišo v Mo-šu, kjer je do pred kratkim živel s partnerko. Ob delu je rad gojil tudi druge, predvsem športne dejavnosti. Preizkusil se je v jamarstvu, padalstvu, alpinistiki in drugih panogah, posebno veselje pa je imel za ribolov in morje nasploh. V četrtek se je s svojim motornim čolnom podal na poslednjo plovbo, za sabo pa je pustil bolečo praznino. Ob mami Stefanii, očetu Giuliu in bratu Fabriziu se ga bodo ljubeče spominjali tudi ostali sorodniki, sovaščani in prijatelji, ki se bodo od njega poslovili v Doberdobu. Datum pogreba bo znan v prihodnjih dneh. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. maja 2012 1 1 Okence samo zjutraj Z goriške občine obveščajo, da bo okence matičnega urada, kjer sprejemajo prošnje za spremembo bivališča in naslova, jutri odprto od 8.45 do 13. ure. Popoldne bo okence zaprto, ker se bodo uslužbenci udeležili izpopolnjevalnega tečaja. Ulica Morelli zaprta Zaradi vzdrževanja vodovodnih cevi bo jutri med 8.30 in 17. uro zaprt odsek Ulice Morelli v Gorici (med ulicama Contavalle in Crispi). Spoznavali so vodo Okrog 2.400 mladih je sodelovalo pri projektu goriške pokrajine »Progetto Acqua«, ki se bo zaključil z dvema srečanjema, ki bosta jutri in pojutrišnjem potekala v deželnem avditoriju v Gorici. Pobude se je tokrat udeležilo šestnajst višjih, nižjih srednjih in osnovnih šol, ki so pripravile zanimive projekte na temo vode. Mladi in odvisnosti V okviru Šole za starše, ki jo prireja Dijaški dom v Gorici, je na vrsti srečanje »Nelagodje mladih in svet odvisnosti«. Potekalo bo v petek, 1. junija, ob 18. uri v Dijaškem domu (Ulica Montesanto 84)Namenjeno je staršem, učiteljem, trenerjem, osebam, ki kakorkoli delajo z mladino, in širši javnosti. Vodila ga bosta Pino Roveredo, pisatelj (nagrada Campiello 2005), režiser, časnikar in socialno angažiran, ter Daniela Co-lombani, predstavnica združenja Alt iz Trsta, ki deluje na področju preventive in boja proti drogam. O krajah v Števerjanu Občinska uprava Števerjan, poveljstvo karabinjerjev Števerjan, domača župnija ter društvi Briški grič in F.B. Sedej vabijo na informativni večer v torek, 29. maja, z začetkom ob 20. uri na sedežu društva Briški grič na Bukovju. Poveljnik goriških karabinjerjev Lorenzo Pella bo predaval na temo kraj in goljufij ter zaščite pred zlonamernimi. NOVA na Kostanjevici Na četrtem koncertu iz cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška bodo nastopile Komorne skupine mladinske filharmonije NOVA. Koncert bo v torek, 29. maja, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. Vstopnine ni. (km) Brezplačno vodenje Pokrajinski muzeji iz Gorice prirejajo danes ob 16. uri brezplačen voden ogled (v italijanščini) Pinakoteke v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici; zbirka je drugače odprta med 10. in 17. uro. Ves mesec maj je na ogled tudi razstava čikp, ki so jo odprli ob tretjem mednarodnem natečaju čipkaric; urejena je v galeriji državne knjižnice v Ulici Mame-li, kjer bo danes ob 15. in 18. uri An-tinisca Videntini vodila obisk. Razstava o čipkah je na ogled tudi v galeriji Dora Bassi v Ulici Roma. À Koncerti SNOVANJA 2012: v dvorani tržaške univerze v Ul. Alviano v Gorici v petek, 1. junija, ob 20.30 »Šopek najlepših za vas«: predstavitev novega CD-ja in koncert otroškega in mladinskega zbora ter inštrumentalne skupine SCGV Emil Komel. M Izleti DOBERDOB - Danes na Gradini Veselje, petje in palestinski ples Srečali se bodo ob 15.30, od 17.30 kulturni program V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo danes Dan veselja, ki ga prireja Združenje staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu. Praznično popoldne se bo začelo ob 15.30, ko se bodo otroci začeli zbirati in vpisovati na extempore, ki bo potekal med 16. in 17. uro in bo namenjen mladim ustvarjalcem od 3. do 14. leta. Ob 16. uri bo delavnica palestinskega plesa »dabka« za odrasle (mentor Osama Khalaila), ob 17.30 pa se bo začel kulturni program. Nastopili bodo Romjanski Muzikanti pod vodstvom Silvie Pierotti, skupina kitaristov (mali, srednji in odrasli) pod vodstvom Aljo-še Saksida, Lara in Marta, Skupina Rock N'Bndimi in udeleženci delavnice palestinskega plesa. Sledili bodo nagrajevanje udeležencev extemporeja, podeljevanje diplom, nastop zbora Starši ensemble pod vodstvom Sil-vie Pierotti in družabno srečanje s sladkarijami. GORICA - Z jutrišnjim dnem Avtorji in knjige na obnovljenem mestnem Korzu Z jutrišnjim dnem bodo srečanja z avtorji knjig potekala na obnovljenem delu Verdijevega korza. »Knjige je treba po-nesti med ljudi,« pravita Laura Tedrossi in Gaspare Morgante iz goriške knjigarne Ubik, ki sta k pobudi »Branje na Korzu« privabila državno knjižnico in občinsko upravo. Jutri ob 18. uri bo pred kavarno Al Venezia Simone Perotti predstavil svojo knjigo »Ufficio di scollocamento«; sledili bodo Emilio Rigatti s knjigo »Confini Blu« (v torek, 29. maja, ob 18. uri), Pietro Spirito s knjigo »Hotel Bologna - Cento anni di storie« (v petek, 8. junija, ob 18. uri), Giacomo Scattolini in Tullio Bugari s knjigo »Ju-goschegge - Storie e scatti di guerra e di pace« (v soboto, 16. junija, ob 18. uri), Filippo Ongaro s knjigo »Mangia che dimagrisci« (v četrtek, 21. junija, ob 18. uri), Ludovica Scarpa s knjigo »Tranquille dentro - Il piccolo talismano della mamma« (v četrtek, 28. junija, ob 18. uri) in Paolo Pichierri s knjigo »Come conquistare la felicità in 21 capitoli« (v četrtek, 5. julija, ob 18.30). [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). U Kino SPDG organizira v petek, 1. junija, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a nočni kolesarski izlet na Kremenjak. Predstavitev izleta bo v četrtek, 31. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ulici Rossini. Zbirališče v petek, 1. junija, ob 21. uri pri Deve-takih na parkirišču gostilne pri Mi-ljotu. Dolžina proge približno 20 km, obvezni čelada in dobra svetilka; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.50 -20.00 - 22.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 19.45 -21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 19.50 -22.00 »Cosmopolis«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.80 - 21.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 »Cosmopo- lis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.50 -20.00 - 22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.50 »The Avengers« (digital 3D); 15.45 - 20.20 - 22.15 »Il pes-catore di sogni«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.45 -21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Margin Call«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.10 -22.10 »Cosmopolis«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.50 »The Avengers« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Il pescatore di sogni«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Margin Call«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Co-smopolis«. B Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM AVTO opel corsa viva 1.2, 16 v, letnik 1999, 132.000 prevoženih km, v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni; tel. 0481-391162. V ŠTEVERJANU se je izgubil pes z imenom Tex, podoben nemškemu ovčarju. Če ga je kdo opazil, prosim naj sporoči na tel. 329-7265005. S Poslovni oglasi IZGUBILA SEM 2 PRSTANA. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 349-3017834 IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel.00386-31-885638 Ü Razstave DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ IN SLO- VIK organizirata za dijake slovenkih višjih srednjih šol iz Gorice v sredo, 30. maja, z odhodom ob 17. uri iz Gorice voden ogled razstave z naslovom »Razprta obzorja«, ki je na ogled v Trstu; informacije in prijave info@di-jaskidom.it, tel. 0481-533495. DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«; do 20. junija po urniku knjigarne. Ü3 Obvestila IŠČEJO MLADA IGRALCA za film »Zoran« v produkciji družbe Transmedia. »Casting«, med katerim bodo izbrali enega fanta in eno dekle med 10. in 16. letom starosti, bo potekal v Hiši filma na Travniku 41 v Gorici danes, 27. maja, in v ponedeljek, 28. maja, med 14. in 19. uro. Udeleženci bodo morali biti v spremljavi pravnega skrbnika in oba bosta morala s sabo imeti fotokopijo osebnega dokumenta in davčnega kodeksa; informacije na produzio-ne@zoran.tv ali na tel. 328-4728928. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema prispevke v spomin na Silvana Kerševa-na na tekočem računu bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C). USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v So-vodnjah. im Glasbena matica m Gorica Šolsko leto 2011/12 FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Ga-lerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. 9 Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ŠPORTNA ŠOLA ZA UČENCE IN UČENKE OD 11. DO 14. LETA V DIJAŠKEM DOMU v Gorici: tenis, morje, kajaka-štvo, ples, veslanje, hokej, adrenalinski parki in celodnevni izleti... predvsem pa veliko zabave in druženja! Od 11.6. do 20.7. (7 tedenskih izmen). Prijave in informacije do zasedbe mest po tel. 0481-533495 ali na info@dijaskidom.it. NOVI DATUMI KUHARSKIH TEČAJEV V GORICI - »Zdrava zelena kuhinja«: 9. junija (od 9. do 14. ure), 16. in 23. junija (od 14.30 do 19.30), prijave sprejemajo 6. junija. »Sladice, prave dobrote!«: 16., 23. in 30. junija (od 9. do 14. ure), prijave sprejemajo do 13. junija. Na razpolago so prosta vpisna mesta; informacije: Ad formandum, tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org, www.adformandum.org. VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči kotal-karski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena). MLADINSKI DOM prireja pripravo na malo maturo od 4. do 8. junija (za tret-ješolce), poletno središče »Poletni izzivi« z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami, skupinskimi dinamikami in športnimi igrami od 11. do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Žabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo, od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27.avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. MLADINSKI DOM sprejema vpise na »Poletnosti 2012« in predvpise k po-šolskemu pouku 2012-13 do 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s pred-vpisom otrok k pošolskemu pouku ZAKLJUCNA AKADEMIJA SOLISTI, KOMORNE SKUPINE IN NAGRAJEVANJE ponedeljek, 28. maja 2012 ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici, ul. Brass 20 V okviru projekta Happy Music pravico do 50% popusta pri letni vpisnini ter posebne ugodnosti pri vseh dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); informacije na sedežu Mladinskega doma v Ulici Don Bosco 60 v Gorici (tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040 in 334-1243766). AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita k vpisu v poletno središče Srečanja 2012, ki bo potekalo od 11. junija do 3. avgusta v zavodu Sv. Družine (ul. Don Bosco 66 -Gorica); informacije nudi Damijana Ceščut vsak dan med 9. in 11. uro ter med 19. in 21. uro po tel. 3355952551 (za vpise do vključno 2. junija je predviden popust). 15 Prireditve PRAZNIK ŠPARGLJEV 2012 v župnijskem parku med lipami v Štandrežu: danes, 27. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore in slalom bike, nastop učencev osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, ples z ansamblom Hram. V spodnjih prostorih župnijske dvorane je na ogled fotografska razstava učencev osnovne šole Fran Erjavec. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU prireja družba Rogos brezplačno srečanje, posvečeno pticam in metuljem danes, 27. maja, ob 16. uri; informacije na inforogos@gmail.com, tel. 333-4056800 ali na spletni strani www.riservanaturalegradina.com. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Andreja Vončine »Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn« v ponedeljek, 28. maja, ob 17. uri v Galeriji Ars nad Katoliško knjigarno. O delu bosta govorila avtor in zgodovinar Renato Podbersič. AŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo, ki bo v četrtek, 31. maja, ob 18. uri v društveni telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Program so pripravili telovadci, telovadke in trenerji skupin ritmike, orodne telovadbe, predšolske telovadbe in plesne skupine »show dance« AŠZ Olympia. Prispevki Namesto cvetja na grob Borisa Gergo-leta darujejo letniki 1960 225 evrov za Sklad Mitja Čuk. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 1 2 Nedelja, 27. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Z vilo Rafut ravnajo sramotno Ponižana lepotica V notranjosti izpraznjeni, stolčeni prostori s kupi opek, s stropa viseče žice, razbita in celo sneta okna, v parku zrušena drevesa - Na strešni terasi je mogoče občudovati lepoto nenavadne arhitekture, ki je osupljiva v neštetih podrobnostih Leden hlad in vonj po propadajoči zatohlosti me objameta, ko iz sončne toplote stopim v mrak pritličja vile Rafut na pobočju Kostanjevice. Ko se po nekaj korakih oči privadijo polteme, mi je jasno, od kod škripanje pod nogami. Ves čas hodim po odpadlem ometu in opečnatem drobirju. Izpraznjeni, stolčeni prostori s kupi opek, s stropa visečimi žicami, razbitimi in celo snetimi okni delujejo brezosebno. Lahko bi se nahajali v kateremkoli starejšem zapuščenem objektu. Da pa gre vendarle za nekaj drugega, se začne razkrivati šele ob vzponu višje. Že na stopnišču se s skoraj odpadlega ometa pozornost preusmeri na nenavadno izklesan spodnji del stopnic. Vrhnji prostori so v prav tako slabem stanju kot spodnji, toda orientalsko oblikovana okna, skozi katera se mestoma že lahko uzre nenavadno arhitekturo objekta, jim dajejo povsem drugačno dostojanstvo. Višje kot grem, bolj se razkriva prvobitnost vile: nič več vsiljenih hladnih tujkov - ostankov belih ploščic na stenah, ki spominjajo na nekdanje laboratorije Zavoda za zdravstveno varstvo, poteptanih plakatov, ki vabijo na cepljenje, na tla odloženih uničenih vrat in delov pohištva, razbitih tal in stolčenih sten. Čeprav je ves objekt zapuščen, je zgoraj mirneje, ker tam ne ječi več zaradi zadanih ran iz nedavne preteklosti, tam se razkrije njegova manj dotaknjena prvinskost, ki izpod patine časa še vedno žari. Na strešni terasi je v toploti dneva in sončni svetlobi znova mogoče občudovati lepoto nenavadne arhitekture, ki je osupljiva v neštetih podrobnostih. Od blizu opazujem umetelno oblikovane dimnike, lesene »čipke«, ki kukajo izpod ostrešja in razgledni stolp, ki se pred mano pne v vsej lepoti, okrašen z neštetimi detajli. Ko vstopim vanj, na tleh najprej opazim v kamen izklesano podobo Križanega in se začudim, kako, da je nihče še ni odnesel. Navzgor po stolpu potujem samo s pogledom. Do v nebesno modrino pobarvanih etažnih pode-stov sicer vodi zarjavela lestev, a so razpoke v betonu preveč svareče, da bi si upala gor. Ko sem zopet na tleh, še obkrožim vilo z vseh strani, da bi našla najboljše mesto, kjer bi s fotografskim aparatom zaobjela večino objekta. Ker je okolica že preveč zaraščena, da bi mi to dobro uspelo, se raje odločim neštetih za fotografiranje detajlov fasade. Motivov zlepa ne zmanjka. Med vrnitvijo skozi park, daleč naokoli poznanim zaradi zbirke eksotičnih primerkov drevesnih vrst, moram splezati čez dve drevesi, ki sta se pred nekaj meseci zrušili čez pot, tako kot leseni električni drog nekoliko nižje. Državni del parka je Univerza v Novi Gorici vzdrževala do leta 2009, njegov spodnji del ima v lasti novogoriška mestna občina. V »civilizacijo« me pospremi monumentalni vhodni portal in komaj zaprem težka železna vrata za seboj, me iz pravkar videnega bogastva vtisov zbudi avtomobil, ki dobrega pol metra stran od vrat švigne mimo. Katja Munih V nebesno modrino pobarvani etažni podesti v stolpu fotok.m. Odložena podoba Križanega km. Razgledni stolp (levo in spodaj), na katerem so se mazači izživljali; detajl zunanjosti vile (desno) foto k. m. VILA RAFUT Občina še vedno hoče vilo in park Vila Rafut stoji na pobočju Kostanjevice. Arhitekt objekta, ki se je gradil med letoma 1909 in 1914, pa tudi parka, je Anton Laščak iz Gorice, ki je veliko delal v Aleksandriji in je tam dobil navdih za vilo, v kateri pa ni nikoli živel. Objekt se ponaša z markan-tnim, več kot 26-metrskim razglednim stolpom s polkrožno betonsko kupolo, ki spominja na minaret. V obeh vojnah je bila vila delno porušena in med obnovo nekoliko spremenjena. Vila je bila skupaj z okoliškim 5-hektarskim parkom z eksotičnimi drevesi leta 2003 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in velja za enega najlepših primerov neoislamske arhitekture v Evropi, ki se obenem ponaša tudi s povsem zahodnjaškimi elementi. Po drugi vojni je prešla v državno last, v njej je dolgo let imel prostore Zavod za zdravstveno varstvo. Pred dobrimi štirimi leti je Znanstveno raziskovalno središče SAZU nameravalo v vilo umestiti svoje raziskovalno in študijsko središče, a so te namere klavrno propadle. Vila je že več let zapuščena, na njej je država v zadnjem času izvedla minimalna vzdrževalna dela, zaščitila naj bi jo tudi pred nepovabljenimi obiskovalci, a se ti, po lestvi, ki jo je nekdo prislonil ob okno v prvem nadstropju sodeč, znajdejo po svoje. Država je vilo in zgornji del parka, ki je v njeni lasti, celo umestila med seznam nepremičnin za odprodajo. No-vogoriška mestna občina pa si prizadeva, da bi jo država brezplačno prenesla nanjo in bi potem vanjo umestila ustrezne vsebine. V zadnjem odgovoru, ki smo ga prejeli z ministrstva, je bilo pojasnilo, da ocenjujejo, da je občina odstopila od namere o prevzemu objekta, ker na poziv občini, naj sporoči, kakšen interes ima glede vile, ni dobilo odgovora. »Novogoriška mestna občina nikakor ni odstopila in ne odstopa od namere, da bi pridobila to nepremičnino v celoti - tako park kot vilo. Res pa je, da so na občino še pred iztekom leta iz tedanjega ministrstva naslovili dopis, iz katerega mi nismo razbrali, da je kakršna koli nuja, predvsem zato, ker je bila tedanja vlada že v odstopu in smo bili mnenja, da je bolje počakati, da nova vlada začne z delom,« pojasnjuje Vladimir Peruničič, strokovni sodelavec župana za investicije, in dodaja, da se bodo v kratkem s pristojnimi znova sestali na to temo. (km) Pogled na dvorano ob včerajšnji slovesnosti k.m. RENČE - Slovesno utrdili dosedanjih 35 let pobratenja s Štarancanom Živijo v sodelovanju Kraja sta tesno povezana že iz časov NOB - Vezi utrjujejo z evropskimi projekti, pomen pobratenja prenašajo na mlade rodove Z včerajšnjim slovesnim podpisom listine so v Renčah, tako kot mesec dni prej v Štarancanu, po 35 letih utrdili medsebojno pobratenje. Dogodek so pospremili številni prisotni iz obeh občin ter imena tistega in sedanjega časa, ki imajo veliko zaslug za začetek in nadaljevanje čezmejnih prijateljskih vezi. Zbrane so z nagovori pozdravili Jože Šušmelj, ki je bil ob pobratenju leta 1977 župan tedanje Skupščine občine Nova Gorica, kamor so sodile Renče, Lorenzo Presot, sedanji župan Štarancana, Borut Zorn in predsednik renške krajevne skupnosti, Borut Zorn, prisotni pa so bili še poslanec Mirko Brulc, Vladimir Krpan in Štefan Cigoj, predsednik in član območnega ZB za vrednote NOB Nova Gorica, Gennaro Falanga iz goriške pokrajine in številni drugi, med njimi ravnatelji in učitelji osnovnih šol v Štarancanu in Renčah in predstavniki borčevskih organizacij in društev z obeh strani meje. Da sta kraja tesno povezana že iz časov NOB, ko so se italijanski borci proti fašizmu in nacizmu večkrat ustavili tudi v Renčah in okolici ter bili deležni prijateljskega sprejema in nesebične pomoči, je spomnil Jože Šušmelj, ki je v nagovoru orisal tudi zgodovinske mejnike odnosov med državama, Italijo in tedanjo Jugoslavijo po drugi svetovni vojni in nakazal, kako se je otoplitev med tedanjim Rimom in Beogradom kazala v številnih pobudah o pobratenjih ob italijansko-jugoslovanski meji. »Taka pobratenja so nosila sporočilo ljudi, da hočejo živeti v sodelovanju,« je povedal Šušmelj. Tudi štarancanski župan Presot je poudaril voljo obojih prebivalcev, ki so se že v 70. letih minulega stoletja bili pripravljeni združiti kljub temu, da jih je ločevala meja, ki je bila tudi tragična. Tako kot Zorn je tudi on poudaril, da »smo skupaj dočakali skupno državo Evropo, v kateri tisti, ki od prednikov prevzemajo izročilo prijateljstva, le-to sedaj nadgrajujejo s čez-mejnimi projekti, ki ga bodo še utrdili«. Lani sta se Renče in Štarancan s skupnim projektom prijavila na razpis za evropska sredstva, s katerimi želijo v Renčah obnoviti stavbo krajevne skupnosti, v Štarancanu pa knjižnico. Kulturni program sta v Renčah oblikovala otroški in odrasli pevski zbor, slednji je Odo radosti in Zdravljico zapel v slovenščini. Slovesnemu podpisu listin je sledila podelitev plaket zaslužnim Štaran-cancem, ki so veliko doprinesli k ohranjanju in razvijanju duha pobratenja, nato pa so odprli še razstavo, ki je zaobjela najpomembnejše dogodke v 35-letni zgodovini medsebojnega prijateljstva. (km) Nedelja, 27. maja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Kako bi opisali ekonomista? Med najbolj ekstra-vagantnimi definicijami sem slišal naslednjo: ekonomist je človek, ki vam bo danes razložil, zakaj se ni zgodilo tisto, kar je on včeraj napovedal. Ekstravagantno, vendar z dobro odmero resnice. Nič nimam proti ekonomistom. Sam sem skoraj doštudiral ekonomijo, preden sem razumel, da ni moj življenjski cilj, da bi osem ur dnevno sedel v banki ali zavarovalnici in sem se odločil za novinarstvo. Bil je zanimiv študij, ampak bili so tudi drugi časi. Pravzaprav ekonomija ni kompleksna veda, razen v času krize. Tako, kot življenje ni zapleteno, razen v času krize. Kadar nastopi kriza, postane vse nepredvidljivo. Tudi ekonomija. Zgoraj navedena definicija se z realnostjo ne ujema zato, ker bi bili ekonomisti trop nesposobnih ljudi, ampak enostavno zato, ker je stanje zelo težko in ker nihče še ni znašel recepta, kako iziti iz krize. Ob poslušanju ekonomistov, ki se v teh tednih vrstijo na televizijskih ekranih, lahko človek ugotovi samo veliko zmedo, kresanje idej, vendar nobena ni odrešilna. In pravzaprav edino, kar je jasno, je, da ni nič jasno. Iskati odgovore na vprašanja je v tej zmedi praktično nemogoče, dovoljene so kvečjemu hipoteze in nekaj teh razmišljanj bom skušal razviti v tokratnem prispevku. Prva resnica, ki jo je treba zapisati, je, da ni res, da je za vse kriva Grčija. Če bi bila Grčija edini problem, bi bilo vse že rešeno. Grčija je ekonomsko nepomembna, maloštevilna in margi-nalna država. Če bi bila Evropa zdrava, če bi bil evro zares zdrava valuta, bi Grčijo z lahkoto rešili. Navsezadnje to ne bi bilo tako drago, Grki bi morali varčevati, vendar ne pretirano, oblikovali bi nekaj mehanizmov, da bi grške probleme rešili. Danes še zdaleč ne bi bili tam, kjer smo. Vendar problem ni Grčija. Oziroma, če želimo biti natančni, problem ni samo Grčija. Seveda, Grki so opeharili Evropsko unijo, ker so za vstop v evro ponaredili račune. Dejstvo je namreč, da so se v podobnih težavah znašli Irci in Portugalci, Španija in Italija nista daleč in Francija bi znala slediti. Tudi Slovenija je v slabih vodah. Vse to se ne dogaja zaradi Grčije in Grki so upravičeno razburjeni, ker ocenjujejo, da sami plačujejo vso ceno za slabosti, ki še zdaleč niso samo njihove. Zato v Grčiji narašča prepričanje, da bi bilo najbolje, če bi država izstopila iz evra in se vrnila k drahmi za čas, ki bi bil potreben za sanacijo. Če vzamemo to možnost kot hipotezo, bi ugotovili sledeče: Grčija bi dejansko razvrednotila svojo valuto za najmanj 15, verjetneje kar 25 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi postala Grčija čez noč zelo konkurenčna, podjetja bi delokalizi-rala obrate v Grčijo, ker bi bila realna delna delovne sile znatno nižja, veliko turizma bi se iz drugih držav preusmerilo v Grčijo, izgubile bi banke, ki so vlagale v Grčijo in njene vrednostne pa- pirje. Z drugimi besedami, Grki bi imeli od povratka na drahmo lahko dokaj-šen dobiček na škodo drugih držav evra. To pa bi na stežaj odprlo vrata mednarodni finančni špekulaciji, ki bi napadla kako drugo državo: najverjetneje najprej Portugalsko, sledili bi Španija in Italija. Skratka, evropske monetarne politike bi bilo s tem konec. Zato se vsi tako krčevito oklepajo Grčije in poudarjajo nujnost, da ostane evrosku-pina nedotaknjena. Kako dolgo še? Tega seveda ne ve nihče, kajti čez slab mesec dni bodo v Grčiji nove volitve in prav nihče ne more izključiti možnosti, da bodo ekstremne stranke povedle in bi postal torej aktualen izstop Grčije iz evra, morda celo iz Evropske unije. Tudi to ni samo grški problem. Če so namreč po eni strani španski volivci izbrali desno Ljudsko stranko kot alternativo Zapateru, smo na volitvah v Franciji že opazili močan porast skrajne kse-nofobne desnice in njena voditeljica Le Penova v drugem krogu ni podprla Sar-kozyja, kar bi se pred petimi leti zagotovo zgodilo. In potem je tu Italija z rezultati upravnih volitev, ki so pokazali, da bo pot do politične stabilnosti zelo dolga. Volivci ne zaupajo tradicionalnim strankam, opredeljujejo se za populizem ali pa ne gredo na volišča. Kriza pa medtem pritiska. In tu se je treba seveda ozreti proti Berlinu in proti nenavadno ostri politiki kanclerke Angele Merkel. Primerjava je glede na spremenjene čase in politične okoliščine neprimerna, vendar Merklova s svojim trmastim vztrajanjem močno spominja na Margaret Thatcher, ki si je prav s svojo ostro gospodarsko politiko prislužila naziv »železna dama«. Okoliščine so spremenjene predvsem z enega zornega kota: Thatcherjeva je zavirala evropsko integracijo, kjer pa sta bili Francija in Nemčija še vedno vodilni državi, Merklova pa dejansko zavira razvoj Evropske unije s tem, da vztraja pri restriktivni politiki za ostale, v Nemčiji pa se življenjski standardi izboljšujejo, dvigajo se plače, rast je med najvišjimi v Evropi. Skratka, Thatcher-jeva je omejevala evropsko integracijo z namenom, da se njena država, Velika Britanija, priključi na evropski vlak, Merklova pa omejuje možnosti ostalih držav, da si postopoma opomorejo, ker ji to zagotavlja praktično neomejeno oblast v Evropi. Tu pa se začenja drugi del te zgodbe. Začenja se v trenutku, ko je bil vzpostavljen evro. S figo v žepu, bi lahko rekli, kajti pogoji, ki so bili takrat postavljeni, so bili zelo zahtevni in so ustrezali takratnemu stanju. Spomnimo: bili smo v evforiji konca stoletja, po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne, pred veliko širitvijo Evropske unije. Prihodnost je bila rožnata, samo rožnata. Potem se je zgodil 11. september. Newjorški atentat je po eni strani pospešil evropski integracijski proces, saj je do tistega dne veljalo načelo, da EU sprejme v članstvo največ štiri ali pet držav iz srednje in vzhodne Evrope in del tega načela so bili zelo strogi ekonomsko finančni pogoji. Atentat 11. septembra je pospešil integracijski proces ter obenem zrahljal finančne in ekonomske pogoje vstopanja novih članic, s tem pa tudi nadzor nad dogajanjem v starih članicah. Grčija je samo konica ledene gore tega opravila. Kaj kmalu je postalo jasno, da je vso operacijo vodila Nemčija s figo v žepu. V Italiji smo bili zadovoljni, da smo za slabih 2.000 lir dobili en evro, vendar se je kaj kmalu izkazalo, kako lažno je bilo to veselje. V Italiji so cene skokovito naraščale, Nemčiji pa je ugodna menjava godila, ker je tako dejansko nadkrilila vse ostale države, ki so prevzele evro. Njen izvoz se je povečal in v kratkem času so Nemci gospodarsko popolnoma nad-krilili vse države evroskupine. Poleg tega je atentat 11. septembra finančno in gospodarsko destabili-ziral tudi Združene države Amerike. Trditev, da je finančni polom družbe Lehman brothers posledica 11. septembra, bi bila seveda močno pretirana, vendar ni nobenega dvoma, da je ta atentat spremenil ozračje v ZDA, povečal negotovost in negativno vplival tudi na odnos Američanov do investicij; poleg tega sta vojna v Afganistanu in v Iraku močno preusmerili ameriško gospodarstvo v vojno industrijo. V tem okolju je bila Evropska unija nepripravljena na izzive. Osrednje banke imajo v klasični kapitalistični ekonomiji nadzor nad količino denarja in nad bančnim sistemom, v povezavi z državami pa tudi vpliv na davčno politiko. V evrozoni vsega tega ni bilo. Evropska centralna banka si je izposlova-la samo nadzor na količino denarja, vse ostalo je še naprej pripadalo državam članicam. To pa pomeni, da se je Evropa kar naenkrat znašla v nepopolnem ekonomskem sistemu, brez pravih centrov odločanja in ob velikih konfliktih med interesi držav članic in politiko Evropske centralne banke. Vse to je še razrahljalo nadzor in kriza je peljala naravnost v prepad. Celo države, ki so bile zgledne, so zašle v velike težave. To nedvomno velja za Irsko, ki je morala za tretjino zmanjšati plače javnih uslužbencev in sprejeti vrsto drugih varčevalnih ukrepov. Grčija je bila tu pastorka, saj so šele osem let po prevzemu evra v Bruslju ugotovili, da so bili njeni finančni računi ponarejeni. V tej popolni zmedi sta se Mer-klova in Sarkozy dogovorila o zelo restriktivni politiki. Države, ki niso spoštovale maastrichtskih kriterijev, naj bi v kratkem času z ostrimi ukrepi popravile svoje finančno stanje; potem se je najprej zgodil Monti, ki je začel rušiti restriktivno politiko Merklove, sedaj se mu je pridružil Hollande, Merklova pa v zveznih državah kopiči poraze. Z drugimi besedami, zmeda je popolna. In spet smo pri definiciji ekonomista kot človeka, ki je sposoben razlagati, kaj se je zgodilo, ne zna pa predvideti ekonomskih premikov, še manj pa oblikovati gospodarsko politiko, ki bi privedla do premostitve krize in vsaj zasilne normalizacije stanja. Evropa se dejansko giblje v začaranem krogu. Države varčujejo, to pa pomeni, da pada poraba in s tem davčni priliv. Skratka, tekmujemo navzdol. O ukrepih za zagon gospodarstva pa ni ne duha ne sluha; vsi se zanašajo, da bo krize konec. Pred kratkim sem prisostvoval predavanju evropske komisarke za znanost, ki je izbrani publiki razodela pogovor, ki ga je imela z vidnim kitajskim politikom. Imena ni razkrila. Sogovornik ji je tako napovedal prihodnost sveta: razdeljen bo na tri dele: ZDA kot finančni trg, Kitajska kot država proizvodnje in Evropa kot ... muzej. Definicija je zelo ostra, človeku se ježijo lasje, ko to sliši, vendar mora sam pri sebi priznati, da je ocena kitajskega politika zelo blizu resnice. Dejstvo je, da nihče v Evropi nima v žepu rešitve za izhod iz krize. Tudi to je nekako muzejsko dejstvo: pomanjkanje kreativnosti, pomanjkanje iniciative, stati v tunelu in čakati, da ti pride izhod naproti. Tistemu, ki bi mi očital pesimizem, bi zelo rad pritrdil. Pa žal ne morem. Vsi smo v tunelu in izhoda ne vidimo. In čedalje bolj se zapiramo v nekakšen muzej, iščemo neko identiteto, svet okoli nas pa hiti naprej. Tolažimo se, da je v Grčiji veliko slabše. Res je, ampak kako dolgo še? Če ne bomo sposobni najti poti iz tunela, tvegamo vsi grško usodo. Perspektiva ni spodbudna. Še najmanj spodbudno pa je dejstvo, da nihče nima recepta, kako iz krize. Šele dan kasneje nam bo dežurni ekonomist povedal, kaj smo naredili narobe. Po toči, seveda. 14 Nedelja, 27. maja 2012 Zelena Španija. Drugačna. Atlantska. Večjezična. Severna. Dežela hribovskih, manj zgovornih ljudi. Tole bi pripomnili "mestni" Kastiljci, tisti, čigar materin jezik je kastiljščina, ki ji mi pravimo španščina. V oni drugi Španiji, v našem primeru severnem obmorskem predelu, ki leži med Francijo in Portugalsko, pa govorijo (tudi) drugače. In živijo v avtonomnih deželah, v katerih imajo jeziki avtohtonih skupnosti uradni status. O tem pričajo tudi napisi, ki so dosledno večjezični, na kar smo seveda mi še posebej pozorni. Glede jezikovne zaščite je Španija z zakonskega vidika zgledno urejena, saj imajo status uradnega jezika ob "velesili" kastiljščini, ki je po številu govorcev na tretjem mestu v svetovnem merilu, še katalanščina, gališčina in baskovšči-na. Kaj to pomeni? Ob vidnih javnih napisih še pouk v posameznem jeziku, publikacije, mediji ... Če je in kakšen je razkorak med zapisanim določilom in njegovim izvajanjem, pa popotnik na nekajdnevnem obisku težko zasledi. Pred očmi se mu namreč zvrsti toliko podob, ušesa mu zapolnijo novi zvoki, naslaja se nad vabljivimi okusi, vse je treba v glavi predelati z vrtoglavo naglico. In "Španija tam zgoraj", kjer rado dežuje in piha, kjer ljudje ne čustvujejo s flamencom, kjer se prepletajo romarske poti, kjer se prepoznavajo v katoliški cerkvi, kjer so se vedno borili za svoj jezik in kulturo, kjer je beseda avtonomija prav tako sveta kot domovina, kjer zelena pokrajina spominja prej na sosednje dežele kot na južne, "tipične" španske, dobi dovolj radoveden popotnik veliko gradiva "v splošno obdelavo". Vse je lepo urejeno PRIMOF DNEV »Zeleno Španijo« sta v organiz; Aurora maja (od 6. do 13. in o< dve skupini zvestih naročnikov "Kriza je, vendar imamo nova letališča in lepe ceste". Tako nas je Ana, doma iz Kantabrije, kot je takoj povedala, sprejela na letališču v Pamploni. Glavno mesto "avtonomne skupnosti Navara" Nafaroa v baskovščini, Navarra v španščini, da smo spoštljivi do vseh, je še najbolj znano po prostem teku bikov po mestu. Tudi naš dnevnik običajno objavi foto zapis "temperamentnega" dogodka, ki mu botruje sv. Firmin. Sicer pa je mesto znano tudi zaradi bolnišnic, je pridala Ana, ki je spremljala obe "izmeni" udeležencev razkrivanja atlantskega dela Španije. Nismo videli ne enega ne drugih, saj je udobni avtobus obe skupini v enotedenskem razmahu čez Navaro po hitri cesti prepeljal v elegantni San Sebastian -baskovsko Donostio. In že smo bili presenečeni. Ali pa "nepripravljeni" Ali pa oboje hkrati. Elegantno obmorsko mesto z urejenimi alejami, veliko zelenja in brez smeti na ulicah (kar je norma za celoten predel) te prevzame na prvi pogled. Zame osebno je odlična iztočnica za visoko oceno že voda, še najbolje v valujoči obliki morja. Če dodamo sončno svetlobo, pomirjujoče zelenje s cvetjem, primeren pristop človeške ustvarjalnosti, smo blizu odličja. V Donostii, ki se lahko ponaša z bogato kulturno tradicijo, naj spomnimo na znani filmski festival, se že pripravljajo na leto 2016, ko si bo mesto nadelo prestižen naslov evropske prestolnice kulture. Ne vem, če je program že izdelan, vsekakor na dogodek že opozarjajo z najrazličnejšimi spominki, npr. mi-čnimi majicami. V tistem predelu Evrope je ustvarjalnost doma: kaže se že v drobnih stvareh, kot so prav spominki za obiskovalce (majice bi zaslužile posebno poglavje). Ustvarjalen je tudi odnos do ...ustvarjalnosti: skalnato obalo so obogatili s kiparskimi posegi. Lepemu v naravi so dodali umetniško delo in nekako sklenili ustvarjalni lok. Bogato mesto, ki danes šteje okrog 180 tisoč prebivalcev in ki mu pravijo "biser oceana" ali baskovske obale, se je razbohotilo v 19. stoletju. Za svojo poletno rezidenco ga je namreč izbrala španska kraljica Izabela II., ki mu je ostala zvesta 20 let. Blizu morja so ji zgradili lep Miramar, ki še danes - kot pri nas in drugod - privablja turiste. Dolga baskovska zgodba Baski sodijo med tiste narode, o katerih se veliko piše in govori. Velikokrat površno. Včasih zgrešeno. Tudi pri njih se večina ustavi ob današnjih dogodkih in ne upošteva zgodovine. Njihova govori o ponosnem, podjetnem in avtonomnem narodu, ki je živel na svojem območju, v letu 1200 priključenem osvajalski Kastiliji. Vendar pod določenimi pogoji, uzakonjenimi kot fueros, ki so se jim morali ukloniti in pokloniti vsi španski kralji. Prihajali so v Gerniko - Guerni-co. In zato so pod Francom nacistična letala bombardirala to mesto (tudi druga, kjer je bilo človeških žrtev še več), tudi zato jo je Picasso izbral kot simbol zatiranja in ji s svojo umetnino vdahnil trajno slavo in nalogo opominjanja. Danes je Gernika prijetno mesto, obenem kraj spomina in zakonskega izhodišča za baskovski danes in jutri. Tam se je slikala druga "izmena" (na levii sliki nad naslovom). V Gerniki so namreč 25. oktobra 1979 (na osnovi španske ustave iz leta 1978) podpisali listino, "Gerniški statut', ki opredeljuje avtonomne Baskovske dežele - Euskadi. Zaobjete so tri province: Alaya - Araba (šp. - bask.) z glavnim mestom Vito- ria-Gasteiz (to je tudi prestolnica celotnega upravnega ozemlja), Vizcaya - Biskaia z glavnim mestom Bilbao - Bilbo in Guipuzcoa - Gipuzkoa z glavnim mestom San Sebastian -Donostia. Z Navaro (Navarra - Nafarroa) in tremi provincami v Franciji: Labourd - Lapurdi, Soule - Zuberoa in Spodnja Navara - Nafarroa Behera sestavljajo zgodovinsko baskovsko ozemlje Euskal Herria. Morda je razlaga malce dolgovezna, vendar ob upravičenem izpostavljanju lastne specifičnosti je spoštovanje drugih več kot dolžnostna. Ko prideš v tiste kraje kot turist, seveda vsega tega, večkrat zapletenega zgodovinskega ozadja ne zapaziš. Znajdeš se v lepi, zgledno urejeni deželi, kjer so vsi javni napisi dolgi, ker so dosledno dvojezični, kjer na vseh javnih poslopjih visi veliko zastav (avtonomne skupnosti imajo lastne), slišiš, da ljudje med seboj govorijo v jeziku, ki ne spominja na španščino, zaznaš tudi, da je "glasbena kulisa" svojstvena. Opaziš tudi znake ekonomske krize, čeprav je prav ta predel države med manj ogroženimi. Baski so bili zmeraj podjetni, pripadali so meščanskemu sloju, vedno so se zavzemali za svojo avtonomijo, nas podučijo krajevni vodniki. Uprli so se, ko niso več spoštovali sprejetih obvez, fueros, začeli so kastiljski vladarji, dokončal je Franco. Nato se je odprlo novo poglavje, ki je bilo večkrat tudi krvavo, prišla je nova ustava, dogovor, toni so se polegli, čeprav ne utišali. Sedaj se oglašajo tudi drugi, prav tako avtonomni. Drzno, odločno, efektno Od propada industrije do turističnega blišča. To je sodobna zgodba o dobljenem izzivu. Glavno vlogo igra Bilbao - Bilbo. Nekdanje industrijsko, v sivino ovito pristaniško mesto so spremenili v mednarodno turistično atrakcijo. Botrov je bilo nedvomno več, med temi je odločilno vlogo igral tudi kapital, vendar so krajevne oblasti znale izkoristiti ponujeno možnost Fundacije Gugenheim. In postavili so muzej, ki je že sam mojstrovina. Letno si stvaritev arhitekta Franka O. Gehryja z zbirkami in instalacijami ogleda milijon ljudi. Petnajst let je območje, ki ga drzno zaznamuje muzejsko poslopje, bogat vir dohodkov. V mestu so sicer primerno uredili tudi okolico, mimo muzeja speljali vlakec, ki povezuje novejši del mesta z zgodovinskim jedrom. Naredili so tudi nekakšen cestni vhod, ki vidno opozarja na današnjo znamenitost Bilbaa - Bilba številka 1. Med posegi je tudi eno od jabolk spora: most za pešce arhitekta Santiaga Calatra- ve, ki ga imajo v Španiji v zobeh tudi zaradi drugih arhitekturnih (ne)rešitev. Pešci so na mokrem mostu padali, zato so morali namestiti nekakšno preprogo, ki pa je prekrila načrtovane svetlobne efekte. Še bolj pa se je prebivalcem arhitekt zameril z letališčem v obliki lahkotnega belega goloba: vse je bilo lepo odprto in veliko ljudi se je moralo pre-hladiti, da so glavne hale nekako pozaprli. O denarju tokrat ne bi razpravljali, čeprav je v sedanji krizi to vprašanje redno na dnevnem redu. Osebno sem med zagov Gugenheim zadosten razlog z pomniti pa velja, da bo ljubite tešil ogled umetnin, ki jih hran muzeju. Bilboko Arte Ederren Artes de Bilbao ima več zanim dajajo občasne razstave. Zelo z baskovskimi značilnimi cerk z okolico šteje milijon prebiva T,/- ÍSKEGA NIKA aciji potovalne agencije d 13. do 20.) odkrivali ' in bralcev našega dnevnika 15 Nedelja, 27. maja 2012 orniki trditve, da je že muzej a obisk Baskovskih držav. Pri-lje likovne umetnosti bolj po-lijo v mestnem umetnostnem n Museda - Museo de Bellas ivih stalnih zbirk, katerim do-zanimiv je zgodovinski center cvami. Vendar pa se mesto, ki lcev, se pravi skoraj polovico vseh, kolikor jih ima Euskadi, rado ponaša s posebno "katedralo". Posvečena je bogu nogometu. Gre za stadion domačega kluba Athletic Bilbao. Namestili so nas prav nasproti te ogromne strukture, ki je v prenovi. Lahko smo se čudili velike nogometni strasti, ki se je kazala v neskončnih vrstah pred blagajno; sicer pa je bilo tudi mesto - kot drugi kraji -gosto posejano s klubskimi zastavami. Na račun nogometnih tekem velja še omeniti anekdoto, ki je krožila v dneh našega potovanja. Športni, klubski zagrizenosti je treba pridati vom markiz, obiskovalci pa lahko občudujejo nekatere zgradbe, ki so jih dali zgraditi bolj petični in bahavi. Med temi "pade v oči" prvo poslopje, ki si ga je zamislil izstopajoči Gaudi: El Capricho. Asturija plemenita Nekoč je bila kraljevina, danes je kneževina. Asturijski princ oz. knez je španski prestolonaslednik. Imajo pa še enega asturijskega princa: po prestižnih zmagah si je plemiški naslov priboril dirkač formule 1 Fernando Alonso, rojen v glavnem mestu Oviedo. Mi smo odkrivali predvsem zgo-dovinsko-verske spomenike "najstarejšega krščanskega mesta v Španiji". Teh je toliko, da smo se zaustavili samo ob glavnih, kot sta npr. predromanski cerkvici iz 9. stoletja, Santa Maria del Naranco in San Miguel de Lillo na pobočju Na-ranca, in pa seveda slovita katedrala v mestnem središču. Santa Maria pravzaprav ni cerkev, temveč plemiška palača, "njena" cerkev je San Miguel. Ogled zaslužita zaradi častitljive starosti in neobičajnosti, rahlemu vzponu navkljub. Mestna katedrala pa je z bližnjimi poslopji tudi pomemben muzej. Po zgodovinsko-verskem pomenu zaradi relikvij izstopa Camara Santa. Zgodovinsko jedro mesta so popestrili s kipi, ki spominjajo na nekdanje obrti. Tudi v Oviedu je viden nov arhitekturni poseg: velik kongresni in trgovski center si je zamislil že omenjeni in ne preveč priljubljen Santiago Calatrava. S pobočja Naranca velika bela struktura z dvema kriloma učinkuje zelo lahkotno, domačini pa zaenkrat niso prebavili ne visoke cene ne dejstva, da se je znani arhitekt samo enkrat prikazal v Oviedu. V asturijskem goratem predelu pri Covadongi smo se poklonili tudi Pelayu, ki je leta 722 premagal muslimansko vojsko in osnoval zametek Asturijskega kraljestva. Ob spomeniku zmagovitemu vojskovodji stoji mogočna cerkev, malo stran pa v jami častijo Mater božjo, "gospo Covadonge". Do konca sveta še narodno pripadnost. Najbolj znani španski nogometni klubi prihajajo iz različnih jezikovnih okolij, kar je seveda razvidno pri igranju himen, tudi državne. Vendar je tokrat navijače vseh klubov združil kralj Juan Carlos s svojim romantičnim lovom na slone. Pesmica o slončkih (izkazalo se je, da jo poznamo tudi pri nas) je tako postala zvočna kulisa nogometnih tekem. Vztrajno proti zahodu Zahodno od francoske atlantske obale so Baskovske države, zahodno od njih pa mala Kantabrija z valovito zeleno pokrajino, ki se zdaj s kamnitimi previsi zdaj z belimi peščenimi plažami spaja z oceanom. Kantabrija, tudi avtonomna skupnost, je pravzaprav pokrajina Santander: Santander je glavno mesto, Santander je svetovno znana banka (v mestu ostaja zgodovina, finančni center je drugje), Santander je kraljevo letoviščarsko mesto. Začnimo s tem: kralju Alfonzu XIII. in njegovi angleški soprogi so proti koncu 19. stoletja darovali dvorec v angleškem stilu z lepim parkom, da bi pritegnili njega in drugo plemstvo. Poteza se je obrestovala predvsem zato, ker snaha ni želela deliti dvorca in poletnega obdobja s taščo Izabelo II., ki je domovala v Donostii - San Sebastianu. Donosna pa je še danes, saj lepo urejeno območje letno obišče veliko turistov, pred dvorcem pa se je slikala tudi prva popotniška skupina (desno nad naslovom). Prijetno mesto se ponaša tudi z "dvojno" katedralo in številnimi znamenitostmi. Kantabrija, mala po obsegu, je bogata z vidika naravnih lepot in zgodovinskih pomnikov. Vrhove Picos de Europa smo lahko opazovali iz avtobusa, v jamo Altamira, ki zakriva slovite jamske poslika-ve iz zgodnjega paleolitika, pa je vstop "normalnim smrtnikom" že dolgo prepovedan. Zato pa smo lahko okusili nekaj srednjeveškega čara mesteca Santillana del Mar. V enem zgodovinskem poslopju, spremenjenem v hotel, smo tudi prespali, časa pa je bilo dovolj za ogled slovite romanske Colegiate, vhodnega dela nunskega samostana, kjer lahko kupiš piškote, vrste mičnih trgovin z najrazličnejšimi dobrotami in spominki. Pot ob kantabrijski, "zeleni" obali nas je pripeljala tudi do slikovitega srednjeveškega mesteca Comillas. Iz njega so se prebivalci "s trebuhom za kruhom" izseljevali, ko in če so nabrali dovolj denarja, so se vrnili in si postavili lepe hiše. V zahvalo so bili obdarjeni s plemiškim naslo- V naši vožnji proti zahodu smo prišli do "konca sveta". Do rimskega svetilnika, ki se mu pravi Herkulov stolp. V Galicijo (Galico - Galizo). V nekdanje glavno mesto La - A Co-runa. Tam nekje na morju so Rimljani, o prisotnosti katerih pričajo številni spomeniki, ki smo jih nekoliko zanemarili, zarisali črto "finis terrae". V obmorski, po kastiljsko La Coruni, ki ji v gališčini pravijo A Coruna, je veliko zanimivega, za mesto pa so značilne "galerije', male zastekljene verande, ki se učinkovito zoperstavljajo nadležni vlagi. Galica (šp.) ali Galiza (gal.) je bila nekdaj zelo revna, danes je z gospodarskega vidika "dvolična', bogatejša ob dolgi razgibani atlantski obali, revnejša v notranjosti. Obsežnejša od "španskih" sosed, meji namreč na Portugalsko, kar izkazuje tudi jezik, gališčina, ki sliči na portugalščino. Dežela ima tudi svoj značilen zvok: nacionalni instrument so namreč dude. Prebivalcev te avtonomne dežele je nad 3 milijone, zaradi česar padajo tudi pripombe, češ da gališčino govori več ljudi kot baskovski jezik, a se o njih manj govori kot o Baskih, ki jih je "samo" dva milijona. Znana je po naravnih lepotah in dobrotah: v Španiji pravijo, da se v Galiciji najbolje je. O domačinih pravijo, da so zadržani, vendar vztrajni, in da prisegajo na tradicijo. Iz Galicije, iz okolice La Corune, je bil tudi Francisco Franco, med turistične atrakcije sodi tudi pogled na njegovo poletno rezidenco (ostala je v lasti njegove družine). Sicer pa na obdobje njegove dolge strahovlade ne spominja veliko spomenikov, vedeti pa je treba, da so razni trgi ali ulice, poimenovani po Italiji ali kakem italijanskem mestu, posvečeni fašističnemu sodelovanju s Fran-com. Obiskovalce priteguje tudi z znanim Caminom de Compo-stela, ki se zaključuje v Santiagu de Compostela. Tudi naša, avtobusna turistična pot se je zaključila v tem živahnem mestu, ki je danes galicijska prestolnica. Potrdila o opravljeni poti seveda nismo dobili, prejeli pa smo vse informacije: poti je več, za potrdilo pa je potrebno opraviti zadnjih sto kilometrov peš ali pa zadnjih 200 na kolesu ali konju. Na naši avtobusni poti smo srečali veliko romarjev z razpoznavno Jakobovo školjko (kapesanto) na nahrbtniku, tudi skupino kolesarjev iz Veneta. Največ se jih je seveda zbralo na "končni postaji". Santiago de Compostela, ki je tudi pomembno univerzitetno mesto, jih je sprejelo odprtih rok. Ob vneboho-du so v mestu pripravili številne kulturne in rekreacijsko-športne prireditve. Drugo skupino izletnikov Aurora - PD je npr. ob razsvetljeni katedrali bučno sprejel rock koncert. Osrednje dogajanje je bilo v katedrali, kjer so slovesno mašo zaključili z nihanjem velike kadilnice, kar je postalo že pravi spektakel. Mesto krasijo še druge cerkve, samostani in muzeji; strogi center so poživili z neštetimi lokali in trgovinami; vzdušje je veliko bolj posvetno kot duhovno; razposajen utrip pa mu dajejo mladi, ki se po mestu razkropijo iz prestižnih univerz. In s to praznično podobo pred očmi smo se poslovili od "drugačne" Španije. I' GERfllKRRR . LVit- - • ■*, -rv - * ■__n ■_■ ■._i 16 Nedelja, 27. maja 2012 NEDELJSKE TEME / AKTUALNO VPRAŠANJE Ekološko kmetovanje: Ali smemo škropiti? Večkrat se potrošniki, predvsem porabniki ekološke hrane, sprašujejo, če so v ekološkem kmetovanju dovoljeni škropilni posegi za zatiranje bolezni in škodljivcev. Najprej je treba pojasniti, da mora vsak gojitelj kmetijskih kultur, ne glede na način kmetovanja, preprečiti škodo zaradi bolezni, škodljivcev ali plevela. Vsled tega zahteva tudi ekološko gojenje kultur ustrezne zdravstvene ukrepe, razlika pa je v tem, da se pri varstvu ne smejo uporabljati sintetična fitofarmacevtska sredstva. Ekološki kmetje smejo uporabiti le tiste aktivne snovi, ki jih dovoljuje Evropska Unija in katerih uporabo potrdijo pristojni organi posameznih članic. Pripravki morajo biti registrirani in potrjeni. Dodati je treba, da je sicer uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin v ekološkem kmetijstvu tudi dovoljena, a v zelo omejenem obsegu in je upravičena le v primeru velike ogroženosti pridelka. Ta omejitev izhaja iz samega pristopa ekološkega kmetovanja kot sistema, ki skuša zagotoviti zdravje rastlin z optimalnim stanjem tal z zadosti organske snovi, s krepitvijo rastlin in drugimi ukrepi, ki ne temeljijo na uporabi sintetičnih sredstev. V ekološkem kmetovanju se smejo uporabiti le sredstva, ki izvirajo iz narave, naravni sovražniki in nekatere druge snovi tradicionalno uporabne za zaščito rastlin (baker, žveplo ipd). Ta sredstva manj obremenjujejo okolje in so prijazna do drugih živih bitij. Na vprašanje v naslovu lahko torej odgovorimo na sledeč način. V ekološkem kmetovanju zatiramo sovražnike gojenih kultur z nesintetičnimi, naravnimi naravi prijaznimi sredstvi, ki jih predvideva uredba komisije EU ter z ustreznimi agronomskimi ukrepi, ki povečajo odpornost gojenih rastlin. Izjemoma, in le v primeru velike ogroženosti gojenih kultur, smemo škropiti s sintetičnimi sredstvi. Srečanje o davku IMU Kmečka zveza vabi člane in ostale interesente na predavanje o enotnem občinskem davku na nepremičnine IMU. Srečanje z naslovom Kaj moramo vedeti o novem davku IMU bo v ponedeljek 28. maja t.l. ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio št.2. Ker gre za zelo aktualno tematiko, ki bo znatno prizadela tudi kmetijska gospodarstva, je želena številna prisotnost članov. PODALJŠAN ROK - Do 13. julija Zavarovanje vinogradov Agencija za izplačevanje v kmetijstvu (AGEA) je sporočila, da se rok za predstavitev vloge za pridobitev prispevka za delno kritje premije zavarovanja vinogradov podaljša do 13. julija 2012. Kmečka zveza vabi vinogradnike, da se poslužijo te ugodnosti, saj je višina prispevka za kritje premije do 80%, kar pomeni, da je v breme vinogradnika relativno nizka vsota. Možno je zavarovanje proti škodi po naravnih ujmah in vremenskih neprilikah (toči, vetru, pozebi, ipd.). Glede na naše vremenske razmere je priporočljivo predvsem zavarovanje proti škodi po toči. Želimo poudariti, da se je možno zavarovati preko Konzorcija za varstvo kmetijskih kultur FJK - CONDIFESA Consorzio Difesa Colture Agrarie Friu-li Venezia Giulia (za informacije "http://www.codifvg.it" www.codiivg.it). Konzorcij je na razpolago za izvajanje vseh birokratskih postopkov, ki spremljajo zavarovanje, kar pomeni veliko razbremenitev za podjetnika. Sicer se lahko vinogradniki samostojno zavarujejo mimo Konzorcija, a se v tem primeru rok izplačitve odškodnine premije močno podaljša. Konzorcij namreč zagotovi tistim, ki se zavarujejo, izplačilo odškodnine v teku leta. Zdi se nam primerno poudariti, da je edina oblika pomoči pri zavarovanju vinograda proti škodi po toči v obliki omenjenega prispevka na premije. Izključena je namreč vsaka druga oblika odškodnine na morebitno nastalo škodo na pridelku vsled naravne ujme. To praktično pomeni, da kdor se ne zavaruje, ne bo v primeru škode po toči deležen nobene oblike pomoči. Za dodatne informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze. Svetovalna služba KZ SADJE V MAJU Prva zori češnja, majska lepotica O čem naj bi pisali v tem zadnjem tednu maja, če ne o češnjah. Na Tržaškem so nekoč češnje za trg gojili predvsem v Bregu. Znane so na primer češnje iz Mačkolj, ki jih vsako leto domačini prodajajo na tradicionalnem vaškem prazniku. V goriških Brdih so češnje nekoliko bolj razširjena. Dobro bi bilo to sadno vrsto bolj ovrednotiti, saj je veliko dobrih razlogov za njeno gojenje. Kot prvi sadež v letu namreč daje dovolj dober zaslužek, posebno najbolj zgodnje sorte. Največji problem pri gojenju češnje pa je pobiranje, ki je precej zamudno opravilo. Botanično spada češnja v družino rožnic in v rod Cerasus. Vrste tega rodu so: Cerasus avium (navadna ali prava češnja), Cerasus vulgaris (višnja), Cerasus mahaleb (rešeljika) in druge. Opisali bomo le navadno češnjo. Češnja dobro prenese nizke temperature, slabo pa vlago in dež. Predvsem med cvetenjem dež pospeši širjenje monilije. Obenem dež ovira let čebel in torej oplojevanje. Če pa dežuje takrat, ko plodovi zorijo, kožica poči, kar negativno vpliva na kakovost plodov. Češnja slabo prenese vlago v zemlji, posebno, če je cepljena na rešelji-ko. Na splošno pa ni zahtevna. Glede na čas zorenja ločimo sorte češenj v 6 skupin, ki jim pravimo češnjevi tedni. Navadno pa jih delimo kar v zgodnje, srednje in pozne. Zelo zanimive so zgodnje sorte, ker se izognejo češnjevi muhi. Večina češenj je samoneoplodnih, to se pravi, da moramo saditi vsaj dve različni sorti v bližini. Ob sajenju moramo obenem upoštevati sorte, ki cvetijo istočasno. Dalje ločimo sorte v srčike, ki so mehke in po navadi zgodnje ter hrustavke, ki so trde in po navadi poznejše. Po barvi kožice ločimo rumene, rdeče, temnordeče in črne češnje. Najbolj razširjene samoneoplodne sorte, začenši z bolj zgodnimi, so BURLAT, GIORGIA, ADRIANA. Te tri sorte se med seboj dobro oprašujejo. Ostale sorte so še MOREAU, SANDRA, VIPAVKA, VIGNOLA. Samooplodne so ISABELLA, CELESTE, SUNBURST, SWEET HEART. Najbolj razširjena podlaga za češnjo je divja češnja. Tudi rešeljika je zelo razširjena, vendar ni skladna z nekaterimi sortami češenj. Rešeljika bolje prenese sušo in mraz, zelo pa je občutljiva na zastajanje vode v tleh. Češnja cepolejan na rešeljiki ni bujna. Sadike češenj, ki jih dobimo v prodaji, pa navadno cepijo na vegetativne podlage, kot so COLT, F12/1, GIZELA in druge. Slednje navadno prej in bolje rodijo, slabše pa prenašajo sušo. Češnja je občutljiva na izčrpanost tal, kar moramo upoštevati ob sajenju. Bolje je, da češnje ne sadimo na isto mesto, kjer so prej rasle češnje. Takoj po sajenju češnja potrebuje posebno nego. Pogosto jo moramo zalivati, ker na začetku raste zelo počasi in se zato rada posuši. Obenem ima rastlina plitve korenine, zato je tudi bolje, da jo sadimo jeseni in ne spomladi. Prva 3 - 4 leta moramo okopavati zemljo okrog drevesca, v naslednjih letih pa pustimo zatravljeno. V prvih letih je tudi koristno, posebno od pomladi naprej, da tla okrog drevesca prekrijemo s folijo, pokošeno travo ali kakim drugim materialom, da se ne bi zemlja preveč izsušila. Obrezovanje pri češnji ni tako pomembno, kot pri drugih sadnih vrstah, ker obilna proizvodnja ne pogojuje naslednjih rodnosti. V prvih letih poganjke krajšamo. Češnjo na splošno malo obrezujemo, krajšamo vrhove, da bi zmanjšali krošnjo. Upogiba-mo jih v vodoravno lego. Češnja zahteva veliko svetlobe, zato jo moramo redčiti, primeren čas za obrezovanje češnje pa je ob brstenju ali ko se pobiranje konča. Češnja v glavnem rodi na majskih kiticah, ki cvetijo več let. Ob pobiranju moramo zelo paziti, da ne poškodujemo teh vejic. Sadeže pobiramo sveže, s peclji. Ker se sadeži kmalu pokvarijo, je najbolje, da jih pobiramo zjutraj ali pozno popoldne, ob lepem in suhem vremenu. Bolje je, da ne pobiramo prezgodaj zjutraj, ko je še rosa. Najhujši škodljivec češnje je češnjeva muha. Škropljenje proti muhi je večkrat problem, saj češnja hitro zori. Muhi se najbolje izognemo tako, da izberemo zgodnje sorte, saj se muha prikaže komaj proti koncu maja. Le v skrajnem primeru in le pozne sorte škropimo s pripravki na podlagi dimetoata. Škropimo takrat, ko sadež me-njuje barvo iz zelene v rdečo. Pri škropljenju moramo zelo paziti, saj ima dimetoat ka-renčno dobo 20 dni. Po navadi češenj, ki jih gojimo za domačo uporabo, ne škropimo. Dobra preventiva pa je raba rumenih lepljivih plošč, ki obesimo na drevesa, ko se kožica začenja obarvati. Obesimo 2 ali več takih ploščic na drevo, odvisno od velikosti drevesa. Včasih češnjo napadejo tudi listne uši, ki jih zatiramo z aficidi brž, ko se pojavijo. Posebno ob deževnem vremenu je češnja izpostavljena moniliji, proti tej glivični bolezni škropimo, ko se brsti napenjajo in včasih takoj po cvetenju z bakrovimi pripravki ali s pripravki na podlagi mankozeba. To storimo, če je bila bolezen prisotna prejšnje leto in v primeru vlažne in deževne pomladi. Magda Šturman NEVAREN DREVESNI ŠKODLJIVEC Kostanjeva šiškarica se hitro širi po Sloveniji Nevarni drevesni škodljivec kostanjeva šiškarica je v Sloveniji razširjena že na 900 hektarjih gozdov v zahodnih predelih Slovenije, a na Zavodu za gozdove Slovenije pričakujejo, da se bo v nekaj letih razširila na celotno Slovenijo. Kostanjeva ši-škarica velja za najnevarnejšega škodljivca pravega kostanja, poleg glive, ki povzroča kostanjev rak, najbolj ogroža pravi kostanj. Leta 2008 so kostanjevo šiškarico ugotovili na navedenih 900 hektarjih gozdov v zahodnih predelih Slovenije, na območju Goriških Brd, v širši okolici Nove Gorice, v okolici Ajdovščine in Kobarida ter na Krasu. Našli so jo tudi v okolici Mosta na Soči, Cerknega, po celotni Vipavski dolini in po celotnih Goriških Brdih, vključno s Kanalskim Kolovratom. Kostanjeva šiškarica z latinskim imenom dryocosmus kuriphilus yasumatsu, doma s Kitajske, se zelo hitro in uspešno razmnožuje. Vsaka osica, ki se razvije v šiški in potem iz nje izleti, je sposobna zalegati jajčeca brez oploditve. Okoli tri milimetre velika osica julija in avgusta leže jajčeca v brste dreves. Iz jajčec se izvalijo ličinke, ki prezimijo v varnem zavetju brstov, naslednje leto pa se v njih prehranjujejo in s svojimi izločki povzročajo nastanek od 0,5 do štirih centimetrov velikih šišk na poganjkih. Zaradi delovanja ličink zakrnijo cvetovi in listi, zaradi česar lahko zlasti mlajše drevje propade, seveda pa se občutno zmanjša ali celo izpade tudi čebelja paša na kostanju. Da je brst napaden, lahko opazimo šele naslednje leto nekaj tednov po brstenju. Ko se iz brstov razvijejo novi poganjki, skupaj z njimi zrastejo tudi šiške. Zaradi načina razmnoževanja je zelo težko zaustaviti šiškarico, ko se je ta že razširila v gozd. Če bi pri izvajanju zatiranja šiškarice v gozdu spregledali le nekaj šišk, bi se naslednje leto šiškarica ponovno razširila na druge kostanje. Od držav EU je kostanjeva šiškarica prisotna v Italiji, Franciji in Sloveniji. Bolezen na daljše razdalje raznaša človek, najpogosteje s sadikami kostanja, lahko pa tudi osico kot slepega potnika s transportnimi sredstvi. Šiškarica se naravno širi z letenjem osic približno do 15 kilometrov na leto. Njena naravna širitev je verjetno odvisna od prisotnosti kostanjevih dreves in prevladujoče smeri vetra v času leta osice. MANJŠA PROIZVODNJA - VEČJA KONKURENČNOST Evropa krči V treh letih Po poročanju francoske agencije Agrimer je prišlo v Evropi v zadnjih treh letih do občutnega krčenja vinogradniških površin, ki zadeva 160.000 hektarov, kar pomeni 4% celotne celinske vinogradniške površine. Omenjena površina pa je še vedno izpod tiste, ki jo je načrtovala EU (175 tisoč hektarov) z namenom, da se zmanjšajo presežki vinske proizvodnje in s tem poveča konkurenčnost evropskega vina, predvsem v primerjavi s proizvajalci drugih celin (tako imenovanega Novega sveta). Vsled krčenja vinogradniških površin se je proizvodnja vina na naši celini zmanjšala za 10 milijonov hl, kar prestavlja 6% celotne proizvodnje. Največji delež pri zmanjšanju obsega vinogradov pripada Španiji, kjer je v svoje vinograde 160 tisoč hektarov manj treh letih 94.000 hektarov vinogradov manj, ki predstavljajo 9% celotne španske vinogradniške površine in istočasno več kot polovico vseh vinogradov, uničenih v Evropi. Na drugem mestu najdemo Italijo, ki je skrčila svoje vinogradniško bogastvo za 28.500 ha ali 4% trtnih nasadov. Sledi Francija z 22.648 hektari ali 3% površin, zasajenih s trtami. Kljub uničenju velikih vinogradniških površin razpolagata Španija in Francija še vedno z navečjim številom vinogradov (1.044.000 ha oziroma 750.000 ha). Sledi jima Italija s približno 700.000 ha. Velja poudariti, da pri krčenju niso prišli v poštev le drugorazredni vinogradi, saj je na primer v Franciji skoraj polovica (41%) vinogradniških površin nosilo visoko kakovostno oznako primerljivo z italijansko kontrolirano oznako porekla (DOC), kar pomeni, da je tržno uravnovesenje ponudbe vina vezano prej na količine kot na kakovost. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. maja 2012 17 Deklaracija sveta družbenih organizacij baskovskega jezika Čas je, da ljudem V • omogočimo »živeti v baskovščini« Na slikah: pod naslovom zborovanje, na katerem je Kontseilua objavila deklaracijo; desno Bruce Springsteen; spodaj manifestacija za galicijski jezik. Bruce Springsteen podprl vse, »ki se borijo v Kataloniji« Novica je pravzaprav zelo kratka, zadostovala bi ena vrstica; je pa vsekakor zelo zanimiva, ker kaže, da ponekod razumevanje različnosti seže daleč v svet in ga povzemajo tudi ljudje, ki so v nekem smislu pojem glo-balizacije. Eden takih je Bruce Springsteen, ki je imel sredi maja dva koncerta na olimpijskem stadionu v Barceloni, kjer ga je poslušalo več kot 100.000 ljudi. Sredi koncerta se je namreč Springsteen zaustavil ob obletnici: 15. maja lanskega leta je bila namreč v Barceloni velika, milijonska manifestacija, ki so jo opazovalci označili kot začetek procesa osamosvojitve Katalonije. Tej manifestaciji so sledile predčasne deželne volitve, ki so potrdile ponovno uveljavitev katalonske nacionalne stranke Convergencia i Unio. Na koncertu v Barceloni se je Springsteen spomnil teh dogodkov in dejal, da podpira gibanje, ki po lanskem 15. maju nosi naslov 15-M. Dejal je: »Ljudje so izgubili upanje in denar. Vem, da je v Kataloniji stanje še slabše, Naslednjo pesem namenjam gibanju 15-M in vsem, ki se borijo v Kataloniji.« Sicer pa so Katalonci že nekajkrat uveljavljali svojo identiteto s pomočjo vrhunskih umetnikov. Dali in Miro sta simbolna umetnika Katalonije, Gaudi njen simbolni arhitekt, Katalonci pa so med drugim znali uveljaviti svojo deželo tudi z zunanjimi umetniki; nepozabna je pesem Barcelona, ki jo je Freddie Mercury pel s katalonsko sopranistko Montserrat Caballe in ki je postala neuradna himna barcelonskih olimpijskih iger leta 1992. Sedaj pa je Apringsteen zaprl krog s pogumnimi besedami, ki so jim Katalonci burno ploskali, v Madridu pa nad njimi niso bili navdušeni. ontseilua, svet družbenih organizacij baskovskega jezika, je predstavil deklaracijo z minimalnimi zahtevami za baskovski jezik. Deklaracijo so sicer sprejeli že na skupščini februarja letos, dogovorili pa so se, da jo bodo javnosti predstavili šele v maju. Povzemamo najmarkantnejše misli iz deklaracije: Iz besedila je razvidna velika zaskrbljenost za jezik. V zadnjih mesecih je prišlo do velikih premikov z namenom, da bi se končal dolgoletni konflikt, kljub temu pa Kontseiloua ne zaznava kakršnekoli vključitve baskovskega jezika v dogajanja, kajti prisotnost jezikovnega vprašanja skoraj ni zaznavna. Gibanje za baskovski jezik, ki se zaveda pomena sedanjega časa za normalizacijo jezika, želi torej pojasniti svoje gledanje na ta problem. Jezikovno gibanje ima pravico in dolžnost, da prispeva svoja stališča v splošno razpravo. Oblastem je treba namreč dopovedati, da morajo biti v načela za normalizacijo stanja v regiji vključena tudi vprašanja normalizacije jezika. Gre torej za stališče, ki je posledica zaskrbljenosti, vendar je tudi znak odgovornosti. Kontseilua se v celoti zaveda, da ureditev stanja v baskovski deželi vključuje tudi zagotovitev baskovskemu jeziku, da zasede mesto, ki mu pripada v baskovski družbi. Pri preučevanju procesov oživljanja in varovanja jezikov v primerih, ki so podobni baskovskemu. Se ni mogoče izogniti povezavi med jezikom in oblastjo. Jezik seveda zagotavlja tudi ekonomske priložnosti, saj imajo tisti, ki ga govorijo, nekakšno prednost. Slabo upravljanje z jezikovno različnostjo vodi v sistematično kršitev jezikovnih pravic, kar seveda krepi povezavo med jezikom in oblastjo. Znano je, da rešitev političnega konflikta sama po sebi ne vodi k oživitvi jezika. Glede normalizacije baskovskega jezika je potrebna torej polna zavzetost vseh in v tej smeri je treba ukrepati: samo z resnim zavzemanjem bo mogoče doseči ustrezne rezultate. To pomeni, da je treba vzpostaviti ustrezne pogoje, ki bodo omogočali življenje v baskovščini; to je problem, o katerem se je treba pogovarjati. Ljudem je treba omogočiti, da živijo v ba-skovščini, »ker za nas ni življenja, če ga ne živimo v baskovskem jeziku«. To je pravica, to je tudi pravičnost. Mora se torej končati obdobje, v katerem je baskovščina postajala čedalje bolj manjšinski jezik. To se je dogajalo stoletja, ampak sedaj je čas, da se to obdobje konča. Za dosego tega pa so potrebni nova taktika in nova temeljna izhodišča. Kontseilua ocenjuje, da je treba rešiti dve temeljni vprašanji: 1.pravica do oblikovanja jezikovne politike brez kakršnihkoli zunanjih vplivov. 2.Ustrezni status jezika, kar pomeni, da mora postati baskovščina jezik baskovske dežele, imeti mora status uradnega jezika, biti mora prednosten in znanje jezika mora postati obvezno. Kontseilua, ki varuje interese ba- skovskega jezika, želi na ta način vzpostaviti novo raven medsebojnih odnosov, m,da bi lahko premostili sedanje ovire in dosegli normalizacijo jezikovnega stanja. Zato je Kontseilua v svoji deklaraciji zagotovila, da si bo po vseh močeh prizadevala za vzpostavitev političnih, družbenih, ekonomskih in pravnih pogojev za dvig ravni jezika, z namenom, »da bi lahko vsakdo živel svoje življenje v baskovščini«. Deklaracija se zaključuje s prepričanjem, da je potrebna zavzetost prav vseh, da se dvigne raven baskovskega jezika, da bi ljudje lahko »živeli v baskovščini« oziroma, da bi vzpostavili pogoje, da bi jim to omogočili. »Se-eaj je čas, da se to zgodi,« so že zapisali. V Santiagu de Compostela več kot 25.000 ljudi zahtevalo novo politiko za zaščito in razvoj galicijskega jezika Ob 17. maju, ki je nacionalni dan galicijskega jezika, se je v Santiagu de Compostela zbralo več kot 25.000 prebivalcev Galicije na protestni manifestaciji, s katero so zahtevali zaustavitev napadov deželne vlade na galicijski jezik. »Zaustavimo napade proto galicijskemu jeziku« je bilo glavno geslo manifestacije; demonstranti so ga skandirali na trgu Quintana, kjer so se v zadnjih mesecih že nekajkrat množično zbrali na protestih proti novi jezikovni politiki deželne vlade, ki izrinja galicijski jezik iz šol in iz javnosti. Tokratna manifestacija je bila izrazito kulturniška, na njej so nastopili predvsem pesniki in pisatelji, iztočnica njihovih govorov pa je bila, da ljudje ne preživljajo lahkih trenutkov, saj v zadnjih letih doživlja jezik napade s strani politične in finančne elite ob podpori sredstev obveščanja. Cilj vseh teh je, da bi postal galicijski jezik čimbolj neviden, da bi ta jezik »ostal v zaporu, v nekakšnem getu in da nje- govega standarda ne bi uporabljali.« Španščina naj bi bila edini uradni jezik, galicijščina pa nekakšna redkost, skrita govorica. Z njo bi ravnali, kot če bi šlo za bonsaj, kateremu je treba obrezati veje, ki rasejo več, kot je dovoljeno. Tu so uporabili citat znanega lingvista Colina Bakerja, ki je zapisal, da jezika ni mogoče uničiti, kadar še živijo ljudje, ki bi ga hoteli ohraniti. Temu so dodali oceno, da jih napadi krepijo, da jih spodbujajo k odločnejšemu boju in da ob njih narašča volja po vztrajanju. Galicijski jezik obstaja že več kot 1.000 let in v Galicijo še prihajajo ljudje z vsega sveta prav zato, da se tega jezika naučijo, tako kot se ga učijo izseljenci na drugih celinah ter njihovi potomci. Vendar jezik potrebuje primerne pogoje, da se lahko razvija. Zato so na demonstraciji pozvali k sprejemanju drugačnih ukrepov, sami pa so se zavezali, da bodo povsod dosledno uporabljali svoj jezik, tudi v odnosu z oblastmi. 634 Nedelja, 27. maja 2012 NEDELJSKE TEME / FILMSKI FESTIVAL CANNES 2012 SE IZTEKA Nove atmosfere POD ZELENO STREHO Pravi arhitekturni z domačim pridihom biser med gorami Ivana Godnik Sonce, zvezdniki in lepi filmi. Filmi, ki dospejo na francoska tla z vsega sveta. Filmi, ob katerih se vsakič znova odpravimo na novo potovanje in v desetih dneh, kolikor traja festival, prepotujemo ves svet. Cannes je predvsem to. V letošnji izvedbi, ki je sovpadala tudi z začetkom nove politične dobe v znamenju Francoisa Hol-landa, pa je bilo opaziti tudi neko novo atmosfero. Upanje v nove čase, ki je bilo tudi na francoski, v teh dneh tako glamurozni obali še kako zaznavno. Cannes je najuglednejši svetovni filmski festival, je pa tudi ogromen posel. Ob obče znanih številkah; 91 filmov v festivalskem sporedu, skoraj petsto filmov na festivalski tržnici, 4600 novinarjev iz vsega sveta in petindvajset tisoč operaterjev, ki se v vlogi filmskih producentov, distributerjev in agentov leto za letom sestajajo že petinšestdeset let, v drugi polovici maja v Cannesu. Festival stane francosko državo in spon-sorje dvajset milijonov evrov investicije, ki pa se še kako splača, če pomislimo, da so v Cannesu lani za enako vsoto vloženega denarja, zaslužili dvesto milijonov evrov. Čar dogodka je opaziti takorekoč na vsakem koraku. Skupinice večerno oblečenih žensk in moških, ki se od jutra do večera gne-tejo pred slavnim filmskim Palaisom in sprašujejo po vstopnicah za filme, so zelo tipična podoba festivala. Premiere filmov si publika lahko ogleda samo v večerni obleki. Moški ne smejo v dvorano brez črnega kostima in okoli vratu morajo obvezno nositi metuljčka. Pozabljivcem je na voljo majhna stojnica, kjer jih do noči prodajajo za 15 evrov. Tudi to je Cannes. Tudi to je dokaz dejstva, da je za Francoze film pomembna zadeva. Taka, ki jo jemljejo zelo resno in je v petinšestdesetih letih omogočila njihovemu festivalu (kljub temu, da je nastal celih štirinajst let za beneško Mostro), da je postal najpomembnejši tovrstni svetovni dogodek. Trenutek, ki se ga tukaj v Can-nesu očitno zelo veselijo, saj je pri njegovi realizaciji aktivno soudeleženo vse mesto in slavna Marylin, simbol letošnje izvedbe, se nasmiha iz domala vseh trgovinskih izložb in pročelij palač. In ko se letošnja izvedba končuje, ko so na več kot trideset filmskih platnih zavrteli že vse letošnje filme, je osrednji argument no-cojčnje nagrajevanje. Kocka je v resnici že padla. Predsednik žirije Nanni Moretti z ekipo, ki so jo letos sestavljali Alexander Payne, Andrea Arnold, Raoul Peck in Hiam Habbas, modni kreator Jean Paul Gaultier ter igralci Ewan McGregor, Diane Kruger in Emmanuelle Devos, je po dolgih pogajanjih seveda izbrala. Baje, da je rimski režiser največ težav imel s pariškim designerjem Jean Paulom Gaultie-rejem, ki je prav včeraj za francoski Le Figaro povedal, da se bo do zadnjega boril za svoje izbire in da zgodbe ocenjuje glede na emoci-je, estetiko in presenečenje, ki mu jih filmi posredujejo. Presenečenj pa je bilo letos v Cannesu kar nekaj. Festival se mogoče ne bo zapisal v zgodovino kot ena najbolj kakovostnih izvedb, in tudi zato se zdi napovedovanje zmagovalcev zelo enostavno, kar pa seveda ni rečeno, da bo danes zvečer med nagrajevanjem potrjeno. Zlata palma naj bi tako še enkrat ostala na francoskih tleh, v rokah avstrijskega režiserja Michaela Hanekeja, ki jo je prejel tudi pred dvema letoma. Njegov Amour, prava poezija o življenju v času starosti, je najbrž najlepši film festivala. Tako zaradi tematike, ki jo obravnava, kot zaradi izredne interpretacije obeh protagonistov. Emmanuelle Riva in Jean-Louis Trinignanta, ki sta tokrat osem-desetletna zakonca. Jesen življenja preživljata v pariškem stanovanju, v objemu spominov na dni, ki sta jih v absolutni harmoniji preživela skupaj. Nenadoma pa ženo prizadene možganska kap, kar seveda uniči njun vsakdan in močno preizkusi odnos, ki naposled privede do odločitve za evtanazijo. Če bo žirija res ocenjevala glede na emo-cije, si priznanje lahko pričakuje tudi Danec Thomas Vinterberg, ki v v presunljivem Jagten pripoveduje o pedofiliji nekoliko drugače. Petletna Klara namreč obtoži učitelja Lucasa, da jo je spolno zlorabil. Ko je učiteljevo življenje že uničeno, se izkaže, da si je dekletce vse izmislilo. Gledalec ima na voljo vse elemente že od začetka filma, tako, da lahko samo nemočno spremlja režiserjevo pripoved in reakcije mladega učitelja, ki kljub nedolžnosti ne more na noben način prepričati ostalih, da je vse samo sad otroške fantazije. Tako nenako kot v filmu In the fog (V megli) Sergeja Loznitse, ki se je v zgodbi, postavljeni v leto 1942, med nacistično okupacijo Belorusije, lotil moralnega vprašanja. Dvema sovjetskima vojakoma je naročeno, da ubijeta prijatelja, obtoženega kolaboracioniz-ma. V resnici Sušenja ni storil nič slabega. Njegova edina krivda je bila v tem, da so ga nacistične oblasti izpustile na svobodo in da se je on lahko vrnil domov, ko pa so ostale tri Su-šenjeve tovariše usmrtili. V domači vasi so to ocenili kot posledico izdajstva in protagonist filma, si ne more kaj, da bi se ne čutil krivega. Sicer pa bo letošnji festival ostal zapisan spominu tudi zaradi nekaterih ganljivih, kot tudi komičnih trenutkov. Kot naprimer tistega dvanajstminutne-ga ploskanja ob koncu projekcije Bertolucci-jevega Io e te. Mogoče enega najlepših filmov, za katerega pa je režiser izrecno prosil, da bi ga ne uvrstili v tekmovalni del, ker mu je Cannes pred letom dni izročil zlato palmo za življenjsko delo in se mu ni zdelo fer, da bi leto kasneje tekmoval za drugo zmago. Njegov sprehod po rdeči preprogi na električnem invalidskem vozičku, bo prav gotovo slika, ki bo označevala pretekle dni. »Ko me je doletela bolezen - je povedal Bertolucci - sem bil prepričan, da ne bom nikoli več posnel filma. Ko pa sem prebral Ammanitijevo povest, se mi je takoj porodila želja, da bi to zgodbo filmsko priredil. To mi je tudi zelo pomagalo, da sem se rešil depresije«. Mala, zelo klavstrofo-bična zgodba, nosi v sebi vse prvine Berto-luccijeve umetnostni. Film pripoveduje o Lo-renzu in Oliviji, polbratu in polsestri, ki se spoznata v hišni kleti. Lorenzo se je tja skril, ker ni hotel na sneg s prijatelji. Štirinajstletni fant se je tako zatekel v klet stanovanjske hiše kjer živijo njegovi starši in tam ga je čisto slučajno odkrila Olivija, že petindvajsetletna polsestra, zasvojena z mamili. Med njima, ki se do takrat v bistvu nista poznala, se vzpostavi posebna, skoraj incestuozna vez, ki je Bertoluc-cijevi umetnosti od nekdaj blizu. Med bolj simpatične, komične trenutke spada tudi drug stari prijatelj canneskega festivala, Emir Kusturica, ki se je tokrat preizkusil v vlogi igralca. Srbski režiser igra v bistvu samega sebe v enem izmed odlomkov omnibusa o Havani, 7 dias en La Habana, s katerim je sedem svetovnih avtorjev (Benicio Del Toro, Pablo Trapero, Julio Medem, Elia Suleiman, Gaspar Noe, Juan Carlos Tabio in Laurent Cantet), želelo prikazati manj konven-cionalno Kubo. Kusturico v filmu povabijo na nagrajevanje tamkajšnjega festivala, sam pa se odpove slavnemu sprejemu in se v družbi šoferja, ki mu ga je dal na razpolago festival odpravi odkrivanju glasbene Kube naproti. Za nas pa bo letošnji Cannes pomenil zapečatenje velikega talenta slovenskega filma, ki je Tržačan. Prvi celovečerni film Nahrani me z besedami, Martina Turka, je namreč film, s katerim se je Slovenija na festivalski tržnici predstavila svetovni javnosti. Film, s katerim želi Slovenija sodelovati na drugih festivalih, za katere izbirajo filme v Cannesu. Poleg Tur-kove umetnosti pa je v delu tudi veliko Trsta, tržaških igralcev in tudi asistent režije je Trža-čan Jurij Gruden. Takega trenutka na svetovni filmski ravni še nismo doživeli, lepo bi bilo, ko bi bili na to ponosni. Bliža se stoletnica začetka prve svetovne vojne in razne organizacije, društva in ustanove se že pripravljajo na obletnico enega najhujših poglavij naše polpretekle zgodovine. Nihče izmed tedanjih protagonistov nam ne bo mogel več osebno pripovedovati, kaj se je takrat dejansko dogajalo. V mnogih izmed nas pa so še živi spomini na pričevanja preživelih, ki so občasno v dokumentarcih, pogosteje pa v ožjem družinskem krogu, pripovedovali o grozotah, ki so jih morali pretrpeti v strelskih jarkih in med bitkami. Na nekaj manj kot sto kilometrov dolgi soški fronti so se skoraj tri leta vrstile strahovite bitke, ki so še dolgo časa po koncu vojne pustile neizbrisne sledi. Tistim, ki nismo nikoli preizkusili vojne, se zdi nepojmljivo, da so se vrhovi nekaterih hribov znižali za nekaj metrov zaradi neprestanega streljanja granat. Še bolj grozljiva pa je zavest, da je po nekaterih pobočjih tekla kri kot voda po deževju, potem ko se je zemlja tako prepojila z njo, da je ni mogla več vsrkati. Kaj vsega so občutili in koliko so morali pretrpeti stotisoči vojakov, ki so umrli na soški fronti, ne bomo nikoli vedeli. Njim v spomin so zgradili vse mogoče spomenike in svetišča od Trsta do izvira Soče: svetilnik zmage na Greti v predmestju Trsta, monumentalni spominski kompleks v Redipulji, kostnici na Oslavju in nad Kobaridom, da omenim le najpomembnejše. Vendar tisti, ki obiskujemo te kraje, imamo večkrat neprijeten občutek, da je tak način proslavljanja padlih le pretveza za bombastično poveličevanje zmage nad sovražnikom. Zaradi tega predstavlja resnično presenečenje obisk male spominske cerkvice Sv. Duha na Javorci nad Tolminom, ki so jo avstroogrski vojaki posvetili svojim padlim tovarišem leta 1916, torej ko je bil konec vojne še daleč. Čustva, ki jih cerkev vzbuja v obiskovalcu, so najrazličnejša in se prelivajo iz užitka pri občudovanju arhitekturnih detajlov v bolečino ob misli na trpljenje tamkajšnjega prebivalstva. Arhitektura torej kot resnično občuten poklon človeku in ne kot sredstvo v rokah vladarjev ali politikov, ki hočejo s tem človekom manipulirati. Načrt lepe secesijske cerkve je zasnoval dunajski arhitekt Remigius Gey-ling. Obzidje in spodnji del sta zgrajena iz svetlega kamna, zgornji pa iz temno pobarvanega macesnovega lesa, kar predstavlja zanimiv kontrast ne samo med posameznimi deli zgradbe, temveč tudi med cerkvijo in živo zeleno barvo okolja. Do pokritega vhoda vodi stopnišče iz betona, ki predstavlja morda edini ne-harmonični element celotnega objekta, saj bi si človek želel stopati po kamnitih stopnicah, ki bi obogatile cerkev z dodatno sakralnostjo. Vendar, ko se po teh približujemo zgradbi, nas lepota cerkve in okolja tako prevzameta, da postane detajl manjvrednega materiala v trenutku nepomemben. Tankočutnost načrtovalca triladijske cerkve je razvidna tako v zunanjosti kot tudi v notranjosti. Stebri, nosilci, vhodna vrata in ostali leseni elementi glavne fasade so izklesani, medtem ko se na stranskih fasadah razvije pas, kjer oknom izmenično sledijo lesena polnila, okrašena z naslikanimi grbi dvanajstih dežel, ki so sestavljale avstroogrsko monarhijo. A če je zunanjost cerkve vredna vsega našega občudovanja, nas ne bo nič manj prevzel ogled notranjščine. Na lesenih hrastovih panojih, ki se kot nekakšna notranja polkna odpirajo na spodnjem delu stranskih sten, so vžgana imena več kot dva tisoč petsto do tedaj umrlih avstroogrskih vojakov. Ob misli na tako število vojnih žrtev nam je tesno pri srcu, a uravnovešena lepota notranje secesijske črnomodre dekoracije z belimi in zlatimi ornamenti nas opozarja, da obstajata v življenju istočasno svetla in temna plat. Figure krilatih angelov ob oltarju, lepota lesene konstrukcije in nenazadnje svetloba, ki skozi okna prodira v notranjost, pripomorejo k takemu duševnemu stanju, ki ga ustvarjajo v obiskovalcu le redke arhitekture. Cerkvica, ki spada med kulturne spomenike Slovenije, je postavljena na lepi razgledni točki nad planino Polog in je oddaljena le nekaj kilometrov od vasi Zatolmin. Nahaja se v neposredni bližini planine Sleme, kjer je med drugo svetovno vojno potekala ena od najbolj tragičnih bitk med partizani in nemškim okupatorjem na Primorskem. V upanju, da ne bo cerkev nikoli več priča vojnim grozotam, a le opomin in spodbuda k medsebojnemu spoštovanju, svetujem vsem, ki ljubite naravo in uživate v občudovanju majhnih, a dragocenih arhitekturnih biserov, da obiščete ta premalo poznan kraj, ki je del naše zgodovinske in kulturne dediščine. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 27. maja 2012 19 SIRIJA - V kraju Hula blizu Homsa našteli 92 žrtev petkovega pokola Asadov režim s tanki nad civiliste, ubitih 32 otrok Opazovalci ZN potrdili številke - Norveški general Mood govori o brutalni tragediji DAMASK - V sirski pokrajini Homs je bilo v petek ubitih več kot 90 ljudi, je včeraj sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Med ubitimi v napadu sirske vojske na mesto Houla je bilo tudi 32 otrok, kar je povzročilo ogorčenje po vsem svetu. Po navedbah omenjene opozicijske organizacije so pokol zagrešile sirske redne sile, ki so mesto ves dan obstreljevale z granatami in avtomatskim orožjem. Amaterski posnetki, objavljeni na spletnem portalu YouTube, prikazujejo grozljive podobe mrtvih otrok, ki ležijo na tleh. Nekatera trupla so hudo iznakažena. Sirski observatorij je izrazil »globoko razočaranje« nad opazovalno misijo Združenih narodov (ZN), ki se ni odzvala na poročila o obleganju Houle. Misija je »ob pokolu ostala tiho«, trdi opozicija. Opozicijski Sirski nacionalni svet je Varnostni Svet ZN pozval, naj nemudoma ukrepa po pokolu, v katerem je bilo po njihovih podatkih ubitih več kot 110 ljudi. V Houlo je medtem prispela skupina opazovalcev ZN (na posnetku Ansa), ki nadzorujejo krhko prekinitev ognja med vladnimi silami in uporniki, v veljavi od 12. aprila. Zvečer so opazovalci ZN potrdili pokol otrok. Od skupaj 92 žrtev je bilo 32 otrok, je navedel norveški general Robert Mood in dodal: »To je brutalna tragedija. Režimske sile so nad civilno prebivalstvo poslale tanke.« Sirska t.i. svobodna vojska, ki jo v pretežni meri sestavljajo dezerterji Asa-dovih sil, je spričo tega novega pokola zagrozila, da bo »poslala k hudiču« načrt odposlanca ZN Kofija Annana, če ZN ne bodo takoj ukrepale za končanje krvavega nasilja, ki ga izvaja Asadove režim. V petek so sicer ob strogih varnostnih ukrepih potekali množični protesti v dveh največjih sirskih mestih, Damasku in Alepu. Sirski observatorij je pred tem sporočil, da je bilo v nasilju proti pro-testnikom ubitih najmanj 21 ljudi - vladne sile so enega protestnika ubile v Ale-pu, šest ljudi je bilo ubitih v Homsu, najmanj 14 pa v osrednji pokrajini Hama. ITALIJA - Na slovesnosti Finančne straže v Bergamu Monti na ligaško izzivanje odgovoril kot državljan severa BERGAMO - Severna liga, ki razmišlja, da bi zapustila parlament, je svojo opozicijo včeraj povzdignila v nebo, ko je na športno letalo privezala napis Dovolj Montija, dovolj davkov! Letalo je preletavalo prostor, na katerem je potekala slovesnost ob prisegi kadetov Finančne straže, ki se je je udeležil tudi premier Mario Monti. Ta se sicer ni ustrašil kontestacije in je v nagovoru mladim finančnim stražnikom kritiziral »površne separatistične težnje«. Premier je obsodil davčno utajevanje, ki »prizadeva ravno sever države«, s čimer se je postavil za avtentičnega tolmača »severnega vprašanja«, o pričakovanjih prebivalcev severa pa je govoril v prvi osebi. Montija je v Bergamu, trdnjavi ligaštva, dočakala dvojna kon-testacija - poleg »nebesne« tudi na zemlji, kjer je približno petsto ljudi žvižgalo med njegovim govorom, medtem ko so mu ostali udeleženci slovesnosti Finančne straže ploskali. Sicer pa so demonstranti napadli tudi Severno ligo, ki »po dvajsetih letih zdaj hlini opozicijo, a ne pride zraven, ampak protestira v zraku«. Premier je na kratko likvidiral tiste, ki »mislijo, da bodo probleme rešili s površnimi separatističnimi zahtevami«. »Mi, prebivalci severne Italije in Lombardije smo penalizirani v mednarodni konkurenci naših podjetij zaradi velikih davčnih utaj, ki se skrivajo povsod po državi, a morda bolj v drugih delih države kot pa tukaj«. Utajevanje davkov je prava velika italijanska slabost, in to ne samo v odnosu do države, ampak tudi kot ovira za zdravo konkurenco med podjetji, kot vzvod za rast davčnega pritiska in za nepravičnost v odnosih med državljani, je še opozoril premier. GRČIJA - Konservativna Nova demokracija začela volilno kampanjo Svarilo pred "evro katastrofo' V stranki pravijo, da bi zmaga radikalne levice povzročila katastrofo in Grčijo popeljala iz evroobmočja ITALIJA - Leva sredina Ultimat Vendole in IDV Bersaniju RIM - Včerajšnje skupno stališče Nichija Vendole in Antonia Di Pietra zveni kot pravi politični ultimat Demokratski stranki in njenemu vodji Pier Luigiju Bersaniju. Voditelja SEL in IDV namreč pozivata Ber-sanija, naj začne resno razmišljati o volilni koaliciji med tremi strankami, v nasprotnem primeru pa grozita, da bosta šla sama na volitve. Ultimat, če ga lahko tako imenujemo, naj bi zapadel v prvi polovici septembra. Demokratom se, kot kaže, nikamor ne mudi, čeprav volilna kampanja dejansko že trka na vrata. Ber-sani bi hotel na volitve prihodnje leto s čim širšim zavezništvom, ki naj bi sicer na primarnih volitvah izbralo kandidata (ali kandidatko) za predsednika vlade. Bersani se bo kot tajnik največje levosredinske stranke skoraj gotovo potegoval za kandidaturo, o kateri razmišlja tudi voditelj SEL Vendola. Na volitve prihodnjo pomlad se vneto pripravlja tudi Gibanje 5 zvezd, ki ga vodi genovski komik Bep-pe Grillo. Prepričan je, da bo gibanje leta 2013 izvolilo lepo število poslancev in senatorjev, a se tudi boji, da bodo državni aparati tako ali drugače (tudi z bombami) preprečili njegov zmagoviti volilno-politi-čni »pohod« na Rim. Ta pa bo, bombe gor ali dol, je Grillo včeraj zapisal na svoji spletni strani. V streljanju na Finskem dva mrtva in sedem ranjenih HELSINKI - Finska policija je včeraj aretirala 18-letnega fanta, ki je osumljen, da je s strelnim orožjem ubil dva človeka, sedem pa jih ranil. Po navedbah policije je storilec okoli 2. ure začel streljati s strehe v središču kraja Hyvinkaa, približno 50 kilometrov severno od Helsinkov. V streljanju sta bila ubita 18-letno dekle in prav toliko star fant, sedem ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi 23-letna policistka, ki je prihitela na prizorišče. Policija identitete osumljenca ni razkrila, je pa sporočila, da doslej ni imel policijske kartoteke in da se ni upiral aretaciji. Poleg tega ni imel orožnega dovoljenja. Prebivalci Finske so sicer najbolj oboroženi v Evropi. V Nemčiji umrl na Nizozemskem obsojeni nacist BERLIN - V starosti 90 let je umrl Klaas Carel Faber, nizozemski državljan, ki je pobegnil v Nemčijo, ko je bil na Nizozemskem obsojen zaradi vojnih zločinov v času nacizma. Center Simona Wiesenthala je Fa-berja lani uvrstil na tretje mesto na svojem seznamu najbolj iskanih nacističnih zločincev. Leta 1947 je bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja pri umoru 22 ljudi in kolaboracije z nacisti med okupacijo Nizozemske v času druge svetovne vojne. Najprej je bil obsojen na smrt, pozneje pa so mu kazen spremenili v dosmrtni zapor. Leta 1952 je pobegnil iz zapora in zbežal v Nemčijo, kjer je živel svobodno. Faberja je rešilo nemško državljanstvo, saj so nemške oblasti lani zavrnile zahtevo Nizozemske za njegovo izročitev na podlagi evropskega zapornega naloga. Nikolic v Moskvi izključil možnost priznanja Kosova - Novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolic je včeraj v Moskvi dejal, da Srbija nima namena priznati neodvisnosti Kosova. »Tega ne moremo storiti, tudi če bi morali zaradi tega prekiniti pogajanja z EU,« je izjavil na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »Nikoli nisem slišal, da moramo priznati neodvisnost Kosova, preden bomo stopili v EU,« je dejal presenetljivi zmagovalec nedavnih predsedniških volitev v Srbiji. Obenem je izključil možnost ponovnega izbruha sovražnosti, saj »smo imeli dovolj vojn«. Putin je Nikolicu obljubil nadaljnjo podporo Srbiji glede Kosova. Poleg tega je Srbiji obljubil posojilo za infrastrukturne projekte v višini več kot 800 milijonov dolarjev. ATENE - Grška konservativna stranka Nova demokracija je včeraj uradno začela kampanjo pred novimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 17. junija. V stranki svarijo, da bo zmaga radikalne levice povzročila katastrofo in Grčijo vodila iz evro-območja. Levičarska Siriza namreč grozi, da bo prekinila dogovor o mednarodni pomoči Grčiji. Vodja Nove demokracije Antonis Samaras je svojim privržencem na strankarskem zborovanju v Atenah dejal, da bi oporekanje dogovoru o pomoči, ki je državo rešil pred bankrotom, povzročilo njen izhod iz evroob-močja. »Seveda bi bilo to boleče za ostalo Evropo, za Grčijo pa bi pomenilo konec, absolutno katastrofo,« je opozoril Samaras, katerega stranka je na parlamentarnih volitvah 6. maja dobila največ glasov. Po mnenju vodje na majskih volitvah drugouvrščene Sirize Antonisa Ciprasa pa Grčija lahko zavrne dogovor o pomoči in ob tem še vedno ostane v območju evra. Nova demokracija, ki je kot del prejšnje vladajoče koalicije omenjeni dogovor tudi pod- pisala, si bo po besedah Samarasa prizadevala za ponovna pogajanja o delih paketa finančne pomoči, v okviru katerega Grčija sicer prejema več sto milijard evrov od EU in Mednarodnega denarnega sklada. Vendar pa dogovora ne bi skušala preklicati, kot grozi Siriza. »Če Grčija prekine dogovor, bo ostala več let mednarodno izolirana. Ne bo imela hrane, zdravil ali goriva. Živela bo v nenehnem mrku,« je še dejal Samaras. Zadnje javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bi Siriza na novih volitvah lahko celo zmagala. Do razpisa novih predčasnih parlamentarnih volitev v Grčiji je prišlo potem, ko so Grki 6. maja kaznovali tradicionalne stranke, ki so se v zameno za mednarodno finančno pomoč zavezale k bolečim varčevalnim ukrepom, in nagradili doslej neopazne stranke, ki nasprotujejo mednarodnemu programu pomoči in varčevalnim ukrepom. Grške stranke nato niso uspele doseči dogovora o vladajoči koaliciji. Nova demokracija in socialistični Pasok, ki sta Grčijo izmenično vodila v zadnjih letih, namreč nista dobila dovolj glasov za sestavo vlade, medtem ko je Siriza zavračala sodelovanje v vladi, ki bi spoštovala zaveze, dane v zameno za mednarodno finančno pomoč. Nemci proti evrskim obveznicam in Grčiji v območju evra BERLIN - Večina Nemcev nasprotuje uvedbi skupnih evrskih obveznic, ki se omenjajo kot možna rešitev za boj proti dolžniški krizi. Prav tako nasprotujejo temu, da bi Grčija ostala članica območja evra, kažejo zadnje javnomnenjske raziskave. Delež anketiranih, ki nasprotujejo grškemu obstoju v evro območju, je od novembra precej zrasel. V raziskavi nemške televizije ZDF je 79 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da nasprotujejo uvedbi evroobveznic, ki jih predlaga novi francoski predsednik Francois Hollande, zanje pa se je izreklo 14 odstotkov sodelujočih. Nemci so sicer vse bolj skeptični do obstoja Grčije v območju evra, saj je v tokratni raziskavi kar 60 odstotkov sodelujočih dejalo, da ga ne podpirajo. Novembra je izstop Grčije iz območja skupne valute podpiralo 49 odstotkov vprašanih. (STA) EGIPT - Po nedavnih volitvah Šafik obljublja novo revolucijo KAIRO - Ahmed Šafik, zadnji premier strmoglavlje-nega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, je včeraj obljubil, da bo obnovil revolucijo v Egiptu, in prisegel, da se ne bodo vrnili k staremu režimu. V drugem krogu prvih svobodnih predsedniških volitev se bo sicer Šafik za položaj potegoval s kandidatom Muslimanske bratovščine Mohamedom Mursijem. Šafik je po razglasitvi neuradnih rezultatov prvega kroga volitev nagovoril mladino, ki je bila lani na čelu egiptovske vstaje. »Vaša revolucija je bila ugrabljena in jaz sem zavezan temu, da jo bom pripeljal nazaj,« je sporočil in pri tem očitno meril na Muslimansko bratovščino, ki ima v parlamentu večino. Nekdanji premier je odgovoril tudi na pomisleke glede svoje vloge v Mubarakovem režimu in Egipčanom prisegel, da bodo »začeli z novim obdobjem«. K sodelovanju je pozval tudi ostale kandidate in vse partnerje, kot sta kandidat naseristov Hamdin Sabahi, ki se je na volitvah uvrstil na tretje mesto, in nekdanji član bratovščine oziroma neodvisni islamist Abdel Monejm Abul Fotuh. Obljubil je tudi, da bodo vsi skupaj delali v dobro Egipta. Dvoboj med Šafikom in Mursijem bo še naprej delil narod, ki je pred 15 meseci vstal proti avtoritarnemu Mu-baraku, vendar državo od takrat pestijo hude gospodarske težave in tudi nasilje. Naslednji predsednik Egipta bo moral sodelovati z večinsko islamskim parlamentom. (STA) 20 Nedelja, 27' maj3 2012 APrimorski r dnevnik SRBIJI SVETOVNI POKAL DÜSSELDORF- Srbska moška teniška reprezentanca je zmagovalka svetovnega pokala v Düsseldorfu z nagradnim skladom 1,4 milijona evrov, potem ko je v finalu premagala Češko. Srbija je dobila oba uvodna dvoboja: Janko Tipsarevič je ugnal Tomaša Berdycha s 7:5 in 7:6 (8), Viktor Troic-ki (na sliki) pa je bil boljši od Radeka Štepaneka s 6:2, 4:6 in 3:6. Srbija je drugič zmagala v v Düsseldorfu, najboljša je bila tudi leta 2009. PRVENEC BRITANCEV MONTPELLIER - Britanski telovadci Thomas Kristian, Daniel Purvis, Louis Smith, Ru-slan Panteleymonov in Max Whitlock so v Montpellieru Veliki Britaniji (266,296 točke) prvič v zgodovini pritelovadi-li evropski naslov. Drugi so bili Rusi (265,535), tretji pa Romuni (261,319). Za peti naslov evropskega prvaka v finalu na bradlji se bo danes potegoval tudi slovenski as Mitja Petkovšek. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it NEGOTOVO DO ZADNJEGA MOSKVA - Predzadnja, 11. partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med aktualnim prvakom Indijcem Wiswanathanom Anandom in Izraelcem Borisom Gelfandom, se je po mirni pozicijski igri končala z remijem, tako daje skupni rezultat še vedno izenačen 5,5:5,5.Anand se je spet branil z indijsko obrambo in zgodaj prepustil tekmecu prednost lovskega para, vendar je z močnim nadzorom centra in pritiskom na bele kmete nadzoroval položaj. Zadnja partija bo danes, če bo izid tudi v njej izenačen, bosta tekmeca dvoboj nadaljevala po pospešenemu ritmu. KOLESARSTVO - Rodriguez ima pred zadnjo etapo 31 sekund prednosti pred Hesjedalom Odločal bo kronometer BORMIO - Belgijec Thomas De Gendt je junak 20., kraljevske etape kolesarske dirke po Italiji s ciljem na prelazu Stelvio. Kolesar Vacansoleila je resno ogrožal rožnato majico, a se je moral na koncu zadovoljiti le z etapno zmago. Španec Joa-quim Rodriguez (Katjuša) je v zadnjem kilometru vendarle našel dovolj moči, da je obdržal skupno vodstvo. V 218 kilometrov dolgi etapi s petimi brutalnimi vzponi (na prelazih Tonale, Aprica, Teglio, Mortirolo, Stelvio skupno 70 kilometrov vzpona), ki je postregla s spektaklom, je z zaostankom 55 sekund zasedel Italijan Damiano Cu-nego. Rodriguez je bil četrti, zaostal je tri minute in 22 sekund, svojemu največjemu konkurentu Kanadčanu Rydeju Hesjedalu pa je «ukradel» dodatnih 14 sekund, tako da ima pred zadnjim dejanjem, nedeljskim kronometrom v Milanu, 31 sekund prednosti. «Nisem pričakoval tega. Prvič sem napadel na vzponu na Mortirolo predvsem zaradi nevarnega spusta. Vzpon na Stelvio pa poznam do potankosti. Šest let sem tukaj treniral, vzpon prevozil od 20- do 30-krat, kar se mi je danes obrestovalo. Vredno je bilo poskusiti, lepo je zmagati na svoji gori,» je po zmagi in svojem največjem uspehu v karieri dejal Belgijec, ki med kolesarjenjem ni mislil na skupno vodstvo. Pred 20. etapo je v skupnem seštevku zasedal osmo mesto, za vodilnim je zaostajal pet minut in 40 sekund. Med zadnjim vzponom, na katerem je po neuspelem prvem poskusu napadel še drugič, je njegova prednost že znašala skoraj pet minut in pol, toda v zadnjem delu je nekoliko popustil, pospešila pa je tudi skupina z rožnato majico. Tako se je Belgijec, ki je napadel dobrih 16 kilometrov pred ciljem, v skupnem več fotografij na www.primorski.eu Belgijec De Gent na Stelviu do uspeha kariere ansa NOGOMET Krasen gol Kurtiča KUFSTAIN - Slovenska reprezentanca je po treh porazih in remiju v medsebojnih tekmah z Grki na prijateljski tekmi v Avstirji še drugič igrala neodločeno. Junak v slovenskem dresu je bil debitant Jasmin Kurtic, ki je z lepim golom s prostega strela v 86. minuti tekme preprečil novo slavje Grkov. Ti so bili v prvem delu boljši tekmec (Torosidis je zadel že v 8. minuti), v drugem pa so Slovenci po nekaj menjavah pokazali bistveno boljši obraz in Tirolsko zasluženo zapuščajo neporaženi. Slovenija S. Handanovic, Brečko, Šuler, Cesar, Jokic (od 21. Kelhar), Kurtic, Radosa-vljevic (od 85. Mertelj), Vršič (od 46. Ljubi-jankic), Šišic (od 46. Birsa), Kirm (od 66. Ili-čic), Matavž (od 79. Velikonja). Nekaj izidov prijateljskih tekem: Rusija - Urugvaj 1:1, Hrvaška - Estonija 3:1, Belgija -Črna gora 2:2, Švica - Nemčija 5:3, Španija -Srbija 2:0, Norveška - Anglija 0:1. seštevku prebil le na četrto mesto. Za mnoge najtežja vzpona v kolesarskem svetu, Mortirolo s svojim največjim 21-odstotnim naklonom je na primer tako ocenil slavni Lance Armstrong, sta postregla z izredno zanimivim bojem, ki je razplet dobil na drugem najvišjem asfaltiranem prelazu v Alpah. Potem ko je De Gendt tako kot Cunego že bil v cilju, ko se je ciljni črti bližal Španec Mikel Nieve, se je začel obračun glavnih favoritov. Najprej je napadel Michele Scarponi, v zadnjem kilometru pa še Rodriguez, ki je do konca Italijana prehitel, otresel pa se je tudi Hesje-dala. Pred njim ima zdaj 31 sekund prednosti, toda po napovedih naj to ne bi zadostovalo za skupno zmago. Današnja vožnja na čas v Milanu: 30 km, Rodriguez bo kot zadnji startal ob 16.40 Vrstni red 20. etape: 1. De Gendt(Bel/Vacansoleil) 6.54:41; 2. Cunego (Ita/Lampre) + 0:56; 3. Nieve (Špa/Euskaltel-Euskadi) 2:50; 4. Rodriguez (Špa/Kat-juša) 3:22; 5. Scarponi (Ita/Lampre) 3:34; 6. Hesjedal (Kan/Garmin) 3:36; 7. Gadret (Fra/AG2R La Mondiale) 4:29; 8. Uran (Kol/Sky) 4:53; 9. Henao (Kol/Sky) 4:55; 10. Basso (Ita/Liquigas) isti čas .. ; 150. Gazvodo (Slo/AG2r/La Mondiale) 46:45. Skupno: 1. Rodriguez (Špa) 91.04:16; 2. Hesjedal (Kan) 0:31; 3. Scarponi (Ita) 1:51; 4. De Gendt (Bel) 2:18; 5. Basso (Ita) 3:18; 6. Cunego (Ita) 3:43; 7. Uran (Kol) 4:52; 8. Pozzovivo (Ita) 5:47; 9. Nieve (Špa) 5:56; 10. Gadret (Fra) 6:43; 11. Hena (Kol) 7:20; 12. Cataldo (ita) 12:14; 13. Tschopp (Švi) 12:34; 14. Brambilla (Ita) 13:28; 15. Kreuziger (Ita) 18:09; 134. Gazvoda (Slo/AG2r/La Mondiale) 4.20:13. Uvrščenih 157 od 198 kolesarjev, kolikor jih je startalo na Danskem. FORMULA ENA Schumacher najboljši, Webber prvi MONTE CARLO - Michael Schumacher je z najboljšim časom na kvalifikacijah pred današnjo dirko v Monte Car-lu dosegel najboljši rezultat od svojega po-vratka v formulo, a zaradi kazni (prislužil si jo je zaradi trčenja z Brunom Sen-no na prejšnji dirki za VN Španije) bo nekdanji svetovni prvak začel s pet mest slabšega izhodišča, «pole position» pa je pripadel Avstralcu Marku Webbru (Red Bull). Poleg njega bo iz prve vrste začel še drugi Mercedesov nemški dirkač Nico Rosberg. V drugi vrsti bosta tako Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) in Francoz Romain Grosjean (Lotus), sledita pa Schumacher in Španec Fernando Alonso (Ferrari). Prvič se je na kvalifikacijah v Q3 uvrstil tudi Felipe Massa, ki bo dirko začel iz 4. vrste. Williamsov venezuelski dirkač Pastor Maldonado je zaradi oviranja Pereza dobil kazen desetih mest nazadovanja, dirko pa bo začel šele z 19. mesta. Svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je dosegel šele 9. čas. KONČNO - Francesca Schiavone, zmagovalka odprtega prvenstva Francije iz leta 2010, je prekinila daljše obdobje krize. V finalu turnirja WTA v Stras-bourgu ( 220.000 dolarjev) je v finalu premagala Francozinjo Alize Cornet s 6:4 in 6:4. POLOM - Primož Kozmus je v svojem prvem nastopu v olimpijski sezoni na mitingu v Slovenski Bistrici v metu kladiva dosegel skromni izid 73,60 metra. ROKOMET - V finalu lige prvakov v Kolnu se bosta danes pomerila španski Atletico Madrid in nemški Kiel. Polfinal-na izida: Kiel - Berlin 25:24 (15:12), Madrid - Koebenhavn 25:23 (12:15). plavanje - Na EP na razdalji 50 m prsno Zlati Dugonjic Šele treti slovenski evropski prvak po B. Petriču in S. Isakovičevi - Pellegrinijeva zmagala na 200 m prosto DEBRECEN - Na evropskem plavalnem prvenstvu v 50-metrskih bazenih na Madžarskem je na 200 metrov prosto petič zapored slavila Federica Pellegrini. Potem ko je pripeljala žensko štafeto do zlata, si je prisvojila še individualno zlato v svoji panogi, v kateri je od leta 2008 še nepremagana. S časom sicer ni bila zadovoljna, saj ni dala vse od sebe, ker je bila utrujena. Njene misli pa so že v Londonu, kjer bo poskusila odnesti domov še kako zlato kolajno. Pellegrinijev naslov evropske prvakinje so si bolj ali manj vsi pričakovali, pravo presenečenje pa je slovenski plavalec Da-mir Dugonjic, ki je na 50 metrov prsno osvojil zlato kolajno. Italijana Fabia Scozzolija, ki je bil drugi, je ugnal za tri stotin-ke sekunde. 24-letni Dugonjic je tretji slovenski evropski prvak po Borutu Petriču in Sari Isakovic. Na ponedeljkovi tekmi 100 metrov prsno je v polfinalu dosegel najboljši čas, tako da bi si upravičeno lahko nadejal kolajne. Odličje mu je preprečila smola, saj so se mu tik pred startom strgale kopalke. Včeraj pa se je vendar okitil z najžlahtnejšo kolajno. Na 50 metrov prsno je za tri stotinke sekunde zaostal za bronom Koprčan Matjaž Markič, ki se je moral zadovoljiti s 5. mestom. V istem bazenu je kolajno zgrešil za tri stotinke že drugič v karieri. Peter Mankoč je bil šesti na 100 metrov delfin, Sara Isakovic pa peta na 200 m prosto. V italijanskem taboru so na včerajšnjih tekmah, poleg Pel-legrinijeve in Scozzolija, stopili na stopničke še trije. Moška štafeta 4x200 prosto je bila druga, Arianna Barbieri je bila druga na 50 metrov hrbtno in Matteo Rivolta na 100 metrov delfin. KOŠARKA - Četrtfinale končnice A1-lige: Cantu - Pesa-ro 69:78 Polfinalna para: Siena - Sassari (prva tekma jutri), Milano - Pesaro (prva tekma v torek). VATERPOLO - Moška A2-liga: Pallanuoto TS - Qunto 9:5. tržačani so krog pred koncem spet v igri za play-off. Damir Dugonjic po zmagi v Debrecenu ansa NOGOMET - Usodna dneva za Triestino Obstanek, izpad, ali celo propad? S športnega vidika bo danes ob 15. uri padel zastor nad še eno zelo neuspešno sezono Triestine. Ne glede na današnji rezultat namreč pri tržaškemu klubu ne morejo biti zadovoljni nad sezono, ki je bila v znamenju številnih težav. Tako na igrišču, kot (zlasti) na društveni ravni. Na Roccu bodo Allegretti in soigralci vsekakor poskušali reševati čast po res hudem spodrsljaju, ki so ga doživeli na prvi tekmi play-outa v Latini, ko je ekipa iz Lacija slavila z 2:0 z goloma v zadnjih minutah tekme. Prav zaradi tega izida je zdaj Triestina prisiljena zmagati z vsaj dvema goloma prednosti, drugače se bo obstanka v 1. diviziji veselila ekipa, ki jo vodi trener Sanderra. Trener Triestine Gal-derisi ima tudi tokrat kar nekaj težav s postavo, kar jni nič novega, saj so Triestino v tej sezoni pestile res številne poškodbe in ravno tako številne izključitve in posledično diskvalifikacije. Tokrat so zaradi poškodb odsotni Lima, De Vena, DAmbrosio, Cristiano Rossi in Villanovich, medtem ko sta še kaznovana Tho-massen in Princivalli. V primerjavi s tekmo v Latini se vračata Godeas in Gissi, ki sta bila kaznovana le za en krog. Triesti-na bo morala takoj pritisniti na plin in v uvodnih minutah doseči gol, ki bi lahko prestrašil nasprotnika. Problem pa bo zdržati vseh 90 minut, saj sta lahko po- letna vročina in slaba kondicija usodna mešanica za ekipo, ki mora igrati na vse ali nič. Posebno pozorno bo tekmo spremljal tudi odvetnik Giovanni Turazza, stečajni upravitelj Triestine. Jutri ob 12. uri namreč zapade rok za odkup kluba in preprečitev dokončnega finančnega zloma. Turrani ni hotel povedati, ali ima kupca: «V ponedeljek (jutri, op.p.) bo vse jasno, gotovo pa bi obstanek v 1. diviziji pomagal, saj tretjeligaš velja več kot četrtoligaš. Sicer bo julija padla odločitev nogometne zveze o morebitni združitvi 1. in 2. divizije v eno samo ligo, seveda pa klub ne more počakti do julija,» je povedal Tu-razza, ki je pred tekmo obiskal kolektiv in zaznal med igralci pozitivno ozračje. (I.F.) ZDRAVA - Zdravniški pregled je dokončno potrdil, da lahko Giorgio Chiel-lini in Riccardo Montolivo igrata za italijansko reprezentanco na nogometnem EP na Poljskem in v Ukrajini. Končnem seznam »azzurrov« bo selektor Prandelli objavil v torek. B-LIGA - Po zadnjem krogu rednega dela so se v play-off za tretje mesto, ki vodi v A-ligo uvrstili Sassuolo, Verona, Varese in Sampdoria. Izpadli so Albinoleffe, Gubbio in Nocerina, Empoli in Vicenza igrata play-out. / ŠPORT Nedelja, 27. maja 2012 21 KOŠARKA - Prva tekma finala končnice deželne C-lige Ardita premagala Breg sredi Doline Breg - Ardita 67:76 (13:17, 33:29, 49:51) Breg: Schillani 2 (-, 1:2, 1:3), Grimaldi 4 (-, 3:4, 0:1), Visciano 6 (2:2, 2:5, -), K. Ferfoglia 6 (-, 0:4, 2:2), Robba 8 (2:2, 3:6, 0:1), Giacomi 18 (4:5, 1:3, 4:8), Samec 9 (1:2, 4:5, -), Bazzarini nv., Nadlišek n.v., S. Ferfoglia 4 (4:6, 0:2, -), IKarica 8 (2:3, 3:6, 0:3), trener Kra-šovec. SON: 27; PON: K. Ferfoglia (40). Breg je sinoči v prepolni dolinski telovadnici, v sijajnem vzdušju, ki so ga ustvarili navijači obeh ekip, izgubil prvo finalno tekmo končnice za napredovanje v državno C ligo proti goriški Arditi. Drugo srečanje bo v Gorici v sredo ob 20.30, za Brežane pa bo seveda imperativ zmaga, če želijo izsiliti tretje srečanje, ki bo spet v soboto v Dolini. Sinočnja tekma je bila "vredna" pravega finala. Nasprotni sta si stali močni ekipi. Po mnenju večine trenerjev in košarkarskih izvedencev, ki so si v velikem številu prišli ogledat sinočnje srečanje, sta si povsem zaslužili finale. Gostje so začeli uspešno in po 6 minutah igre vodili za 5 (12:7), v 7. minuti pa kar za 9 točk (16:7). Za nameček si je minuto pozneje Bregov center Štefan Samec prislužil že tretjo osebno napako. Gostje so povedli za 10 točk (17:7), Brežani pa niso popustili. S čvrsto obrambo in z nekaj uspešnimi meti so v zadnji minuti zmanjšali zaostanek na 4 točke. Z dobro igro so Krašovčevi varovanci nadaljevali tudi v drugi četrtini, stanje v 3. minuti izenačili na 19:19 in odtlej so stalno vodili (največ z 8 točkami) do polčasa. Kazalo je, da je Breg le našel pravo orožje, s katerim bi lahko presentil nasprotnika. Klarica je dobro branil nad Petrovičem, Robba pa nad Lupinom. Tudi v napadu je Bregovim košarkarjem šlo precej od rok. Po odmoru je Breg obdržal solidno vodstvo do 5. minute (42:34). Samec si je medtem prislužil 4. osebno napako, tako da ga je moral trener zamenjati. Vodstvo je kopnelo in gostje so se v 7. minuti približali na eno samo točko (43:44) in nato sklenili tretjo četrtino v vodstvu z dvema točkama. V zadnji četrtini je Breg v glavnem po zaslugi razpložnega Giacomija v napadu ohranil vodstvo treh točk (56:53). Gostitelji so nato nerodno izgubili nekaj žog, metali nekajkrat iz neizdelanih položajev, bili so tudi nepazljivi pri zapiranju prostora pod las- Giacomi (desno) je bil z 18 točkami najboljši sinočnji strelec Brega kroma tnim košem. Gostje so spet povedli v 5. minuti (57:56) in nato stalno večali svojo prednost ter na koncu tudi zasluženo zmagali. Razočaranje po tekmi med igralci, vodstvom in gledalci je bilo dokajšnje. Veselje gostov pa nepopisno. »Bili smo preveč prepričani, da bomo zmaga- »Bavisela se izplača« TRST - Organizatorji letošnje Bavisele so podali obračun tekaške prireditve. Nov odbor je imel za njeno organizacijo le 120 dni časa in 500 tisoč evrov budžeta. »Iz javnih fondov smo prejeli samo 40% sredstev, vse ostalo smo pridelali sami s sponsorizacijami (120 tisoč evrov) in vpisninami, obračun je poravnan, 80% sredstev pa smo porabili na območju FJK, jih torej vrnili našemu ozemlju,« se je pohvalil predsednik Fabio Carini. K temu je treba dodati še zaslužke hotelirjev, barov in gostiln. Obljubil je še okrepitev Bavisele in razmišljanje o morebitnih novosti. Ni izključeno, da bi polovični maraton organizirali v drugačnem času kot maraton in rekreacijski tek. li. Začeli smo slabo, nato smo si opomogli in vse je kazalo, da bomo le uspeli zmagati. Nakar smo spet popustili, naši igralci so spoznali, da imajo nasproti zelo močnega tekmeca. Začeli so biti nervozni in tako smo izgubili,« je po tekmi dejal načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi. In dodal: »Nič pa ni še izgubljenega. V Gorici se da zmagati.« (lako) KOŠARKA - Na Opčinah (18.00) Jadran-Venezia: danes odločitev Kdo se bo med Jadranom Qubik in Venezio uvrstil v finale državne divizije C in se za napredovanje boril s Caorlami, bo jasno danes po tretji polfinalni tekmi (na Opčinah ob 18.00). Recept za zmago je na pogled enostaven: nepropustna obramba in doseči vsaj koš več kot nasprotniki. V Benetkah se je odstotek doseženih košev izboljšal v primerjavi s prvo tekmo, a izključno pri metih za tri točke: za 2 točki so jadranovci v Benetkah metali 38 %, na Opčinah pa 46 %, za 3 točke pa v Benetkah 37 %, na Opčinah pa le 19 %. Venezia pa je bila predvsem na Opčinah prepričljiva (bolj kot Jadran v Benetkah): za 2 točki je metala 44 %, za 3 točke pa 43%, na domačem igrišču v četrtek (ob porazu) pa 42% oziroma 20 %. Seveda je napad le končni produkt obrambe, v kateri se je - z izjemo conske obrambe Ve-nezie v nedeljo - izkazal na obeh tekmah Jadran. V prvi je dopustil Venezii 61 točk, v Benetkah pa le 48 - najmanj v letošnji sezoni! Pred drugo polfinalno tekmo je tudi trener Walter Va-tovec omenil »perfektno igro«, ki bi Jadranu Qubik le omogočila zmago in torej tretjo tekmo na Opčinah. Zmaga je naposled le prišla, čeprav igra ni bila perfektna. Zmanjkal je predvsem običajen (točkovni) doprinos Boruta Bana, tako da je Jadran lahko danes še konkretnejši, seveda ob enakem doprinosu ostalih. Trener Venezie Andrea Ferraboschi je pred odločilno tretjo tekmo previden, po četrtkovem porazu pa je Jadranu tudi javno čestital: »Zmago so si povsem zaslužili, igrali so prepričano in s pravim ritmom, prav tako kot znajo in kot so igrali vse doslej. Nič ni bilo naključno, saj so nenazadnje bili med prvenstvom stalno na vrhu lestivce. Ob preciznem napadu so odlično branili, kar nam je onemogočilo, da bi igrali tako, kot želimo.« Kaj pa pričakujete pred tretjo tekmo? »Za našo ekipo, ki jo sestavljajo starejši igralci, bo tretja tekma junaško dejanje. Res pa je, da smo mi v Trstu zmagali dvakrat zapored, drugim ekipam pa to ni uspelo. S porazom pa smo si seveda otežili pot do finala.« Za Venezio je bil to prvi poraz po 13 zaporednih zmagah. Pa še na domačem igrišču ste ga doživeli. »Že res, pa vendar se je zdelo, da smo v Trstu. Jadranovi navijači so bili zelo glasni, prav gotovo so dali ekipi še tisti dodatni elan, da ni popustila in verjela do konca, pa še verjame. Nasprotno pa mi domačega igrišča s tega vidika ne znamo izkoristiti.« Kako bo na igralce vplival prvi poraz po tolikih zmagah? »Mislim, da posledic ne bo. Spet se bomo zbrali in skušali odigrati tekmo bolj prepričano kot tokrat. « V petek zvečer je Jadran opravil še zadnji lažji trening pred tekmo z meti in ogledom posnetkov četrtkove tekme. (V.S.) Spremljaj danes tekmo v živo po našem splet www.pri-morski.eu ZSŠDI - Srečanje s šolniki v Nabrežini Šola-klubi: več sodelovanja Četrtkov posvet, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) v dvorani Iga Grudna v Nabrežini, se je zaključilo s kar nekaj iztočnicami, katere bi bilo vredno v prihodnje tudi udejaniti. Na srečanju s profesorji športne vzgoje, športnimi pedagogi, učitelji in referenti za športno vzgojo na osnovnih šolah so predstavniki ZSŠDI preverili možne oblike sodelovanja med šolskimi zavodi in našimi športnimi društvi. »Nekatera društva že dobro sodelujejo z osnovnimi šolami,« je potrdila profesorica Sonja Milič, ki je tudi odbornica in trenerka pri namiz-noteniškem odseku ŠK Kras. To velja le za določena območja, kajti večina naših šol (še) ne sodeluje z lokalnimi športnimi društvi. Profesor in trener Franko Drasič je poudaril, da je za naše športno gibanje sodelovanje med osnovnimi šolami in društvi temeljitega pomena. »Društva bi morala v sodelovanju s šolami organizirati ure telovadbe in tako privabiti otroke v svoje okolje. Naši klubi pa skrbijo zgolj za agonizem in članske ekipe. Brez naraščaja pa so vsi klubi obsojeni na propad,« je zatrdil Drasič. Tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig je gostom postavil tri osrednja vprašanja. Zanimalo ga je, ali je po mnenju profesorjev in učiteljev športna vzgoja enakovreden predmet, ali bi bilo mogoče izboljšati sodelovanje med šolo, družino in zunajšolskimi dejavnostmi in koliko slovenskih otrok se športno udejstvuje v italijanskih društvih? Profesorica Erika Škerl, ki poučuje na nižjih srednjih šolah, je bila zelo jasna: »Otroci izbirajo športne zunajšolske dejavnosti predvsem glede na bližino športnega društva ozi- roma iščejo ponudbo pri najbližjem športnem klubu. To se pravi, da bo nekdo iz Svetega Jakoba prej šel igrat nogomet k Ponziani kot h Krasu. Podobno se ve zadnjih letih dogaja tudi na Krasu. Starši izbirajo v glavnem kvaliteto ponudbe,« je povedala Škerlo-va. Njena želja je, da bi se naša športna krovna organizacija bolj tesno povezala s šolami. Pohvalila je tudi ne-davn atletski troboj na pobudo ŠZ Bor. »Takih športnih srečanj bi moralo biti več,« je dodala. Profesor in košarkarski trener Andrej Vremec že vrsto let poudarja, da bi morala naša društva ponujati čim bolj kvalitetno vadbo: »Samo tako bomo postali konkurenčni in bolj zanimivi za vse otroke.« »Otroci so posebno na osnovnih šolah športno zelo dejavni. Na naši šoli Josip Jurčič v Devinu se kar 90 odstotkov učencev ukvarja vsaj z enim športom,« je s statističnimi podatki postregel učitelj in nogometni trener Mario Adamič, ki je tudi odgovoren za mladinski sektor na tržaški nogometni zvezi. Adamič je bil zelo kritičen do slovenskih nogometnih društev, ki sploh ne skrbijo za kadrovanje: »Primanjkujejo nam domači slovenski trenerji. Po drugi strani pa je večina naših brezposelna. Naša društva se raje odločajo za italijanske trenerje oziroma za trenerje iz Slovenije. Domače očitno podcenjujejo oziroma jim ne zaupajo.« Številnih vprašanj se je dotaknil tudi profesor na liceju Franceta Prešerna in nogometni trener Miloš Tul, ki ga skrbi podatek, da so se energijske sposobnosti otrok bistveno poslabšale. »Našim otrokom primanjkuje količina dela. Statistični podatki Desno: del udeležencev srečanja v Nabrežini, spodaj: Andrej Vremec in Igor Tomasetig kroma testiranj so slabši kot pred desetimi leti. Nismo več konkurenčni kot smo bili pred leti. Ekipe liceja Prešeren že nekaj sezon ne uspejo premagati tržaških vrstnikov, pa čeprav imamo v naših vrstah nogometaše, košarkarje in odbojkarje. Obremenitve, ki jih ponujamo pri naših društvih, so zelo nizke. Nismo več navajeni na napor. Naš šport meji na rekreacijo,« je bil precej oster Tul, ki je še dodal: » Od ZSŠDI pričakujem večjo pozornost osnovnim šolam. Organizirati bi morali čim več športnih srečanj. Od naših športnih društev pa bi želel, da bi bolj ovrednotila domači trenerski kader.« Pogovor je bil zelo živahen. Nazadnje je Vremec predlagal, da bi morala športna krovna organizacija uvesti tudi tečaj za odborniški kader. »Večkrat na žalost srečaš odbornika, ki ne ve, katere morajo biti prioritete društva,« je zaključil Vremec. (jng) —/ Domači šport 22 Nedelja, 27- maJa 2012 ŠPORT ODBOJKA - Dodatne tekme za obstanek v deželni moški C-ligi Poraz Soče v prvi tekmi Da izsili tretjo tekmo, bo morala v sredo zmagati v Cordenonsu - Ženska D-liga: Zalet D gladko zmagal v gosteh Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Cordenons 2:3 (25:8, 21:25, 32:34, 25:19, 11:15) Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje: Braini 7, I. Černic 8, J. Černic 5, I. Devetak 11, E. Juren 2, M. Juren 14, Kragelj (L), Valentinčič 21. Trener: Berdon. Soča je izgubila prvo tekmo za obstanek v C-ligi. V zdesetkani postavi so se proti mlajšim, a kljub temu že izkušenim nasprotnikom (nekateri trenirajo z ekipo B1 lige), borili do zadnje točke. Tekmo so začeli zelo dobro. Prvi niz so gladko zmagali. Povedli so takoj na začetku, vodili so 8:2 in vodstvo obdržali do konca. Kazalo je, da bo tekma v njihovih rokah. V drugem niz so nasprotniki povedli 5:0. Pri 16. točki so jih od-bojkarji Soče dohiteli in so do konca niza igrali točko za točko. Na koncu so storili nekaj napak, kar so nasprotniki izkoristili in stanje v setih izenačili. Med tretjim setom je za goste zaigral tudi trener, bivši igralec B1 lige, kar je bistveno 80 rolkarjev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Poljske je včeraj švigalo do 40 km na uro po kraških cestah. V Sa-matorci so se med drugimi spopadli v sprintu na 180 metrov dolgi progi tudi tekmovalci iz samega svetovnega vrha. Prva preizkušnja italijanskega pokala KO Sprint v skirollu v organizaciji kriškega društva Mladina je uvedla novo sezono. Nova lokacija, cesta v Samatorci, se je dobro obnesla, čeprav je bilo do včerajšnjega dne še vse neznanka. »Eno je organizirati tekmo na papirju, drugo je uresničiti, kar smo začrtali,« je povedal predsednik Mladine Erik Tence, ki je bil s potekom tekme povsem zadovoljen. Letos niso organizirali tekme v okviru Bavisele kot običajno, ker so progo zasedli s stojnicami. Nova lokacije pa ima tako dobre kot slabe plati. Dobre, ker je tekma v drugem terminu in so se je lahko udeležili tudi tisti, ki pozimi tekmujejo v teku na smučeh, proga je lažja, ker je bila ravna in brez ovinkov in je več tekmovalcev, ker so izkoristili dvodnevno tekmovanje, saj bo danes še tradicionalni Mladinin Grand Prix. Slabe, ker se ni odvijala v središču mesta in je bilo zaradi tega gledalcev le za peščico. Mladinine barve je zastopalo 19 rolkarjev, od članov do najmlajših. Vsi so se dokaj dobro odrezali, saj je bil to krstni nastop za vse v letošnji sezoni. »Drugi so celo zimo trenirali in tekmovali v teku na smučeh, naši so spočiti, kar je zelo obetavno za sezono, predvsem v sprintu na ravninskih progah,« je povedal David Boga-tec, ki se je letos odločil, da na domači tekmi ne bo tekmoval, in je bil »speaker«. Tekma je bila najpomembnejša za predstavnika Mladine Nikija Hro-vatina, saj je bila to prva selekcijska tekma za vpoklic v državno reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem pokalu. Na včerajšnjem sprintu je bil izločen v četrtfinalnem dvoboju, tako da je pristal na 6. mestu. Ne glede na to, je bil Nikijev rezultat tehnično najboljši rezultat Mladine. Tudi sam je bil z njim zadovoljen. Lani najuspešnejši tekmovalec Mladine Nicola Iona, ki včeraj ni tekmoval, ima že potrjeno mesto v reprezentanci. Za vpoklic v reprezentanci bosta šteli tudi današnji Grand Prix, na katerem bo tekmovalo 140 rolkarjev, in dvodnevna tekma v Piacenzi 9. in 10. junija. Med člani je zmagal Emanuele Sbabo (GSA Vicenza), zmagovalec lanskega svetovnega pokala, ki je za las premagal svetovnega prvaka Ales-sia Berlando (GS Monte Giner) in izločil Nikija v četrtfinalu. Med člani- NIK" m Igor Valentinčič (Soča) kroma spremenilo njihovo igro. Naši odbojkarji so se dobro borili, do konca so igrali točko za točko, na voljo so imeli tudi nekaj zaključnih žog. Zaradi napake in na- cami je slavila Lisa Bolzan (SC Orsa-go), ki je v dvoboju premagala Nino Broznic (Rijeka-Čavle). Lanska zmagovalka Mateja Bogatec, je bila tokrat na sprintu le kot trenerka. Vrstni red rolkarjev Mladine: člani: 6. Niki Hrovatin, 22. Enzo Cos-saro; članice: 10. Patrizia Turchet; naraščajniki: 2. Luka Ghira, 5. Federico Ferluga, 8. Jan Sedmak; naraš-čajnice: 2. Jasna Vitez, 3. Dana Ten-ze, 5. Maja Chenda, 6. Jana Prašelj; dečki: 2. Nik Košuta, 4. Tarek Nelson, 5. Peter Chenda, 8. Luka Sedmak; deklice: 2. Sara Tenze, 4. Petra Prašelj, 5. Sabrina Borettaz, 6. Nikita Fermo. Andreja Farneti sprotnikovega bloka pa so niz naposled izgubili. V četrtem nizu so kljub porazu igrali bolj zagrizeno in set brez večjih težav osvojili. V petem nizu pa so popolnoma popustili, veliko grešili, tako da so nasprotnikom prepustili lahko zmago. Pohvala gre vsekakor Igorju Deve-taku, ki je dobro igral skozi celo tekmo in dosegel 11 točk. Soča je prvo tekmo za obstanek igrala z osmimi igralci, nekateri so še poškodovani, drugi se tekme niso udeležili zaradi službenih obveznosti. Ekipi je žal letos sreča obrnila hrbet skozi celo sezono. Druga tekmo bo v sredo v Cor-denonsu. Tam bo zmaga obvezna. Ostali izid: CUS Trieste - Altura 3:1. ŽENSKA D-LIGA Skupina za obstanek Millenium Farra - Zalet D 0:3 (12:25, 21:25, 18:25) Zalet D: Rudes 4, Zavadlal 4, Mi-cussi 7, Verša 12, Gantar 9, Starec 5, Klo- bas 1, Škrlj 1, Spanio 8, Spangaro (L), Cernich 0. Trener: Berlot. Odbojkarice Zaleta so se z gostovanja vrnile z lahko zmago v žepu. V prvem nizu so zelo dobro servirale in dosegle 7 točk samo s tem elementom, s katerim so tudi sicer spravile nasprotnikov napad v težave. Nasprotnice so z napadi dosegle namreč le 3 točke. Drugi niz je bil izenačen do 6. točke. Nasprotnice so vodile 6:4, nakar so igralke Zaleta nadoknadile zaostanek, povedle in obdržale prednost do konca. Tretji niz so nasprotnice vodile 13:11, do 17. točke je bil niz dokaj izenačen. Naše igralke so storile nekaj več napak kot v prejšnjih dveh nizih, nato pa le po-vedle in zmagale, čeprav so nasprotnice igrale bolj zagrizeno in dosegle 12 točk v napadu. Varovanke trenerja Ber-lota so dobro napadale in dobro igrale v bloku. Tekma z Millenium Farra je pomenila tudi krstni nastop v D-ligi za Ja-niko Škrlj, ki je dosegla 25. točko v prvem nizu. Danes Nedelja, 27. maja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Gemini Venezia ROLKANJE GRAND PRIX - 9.00 v Križu: organizira ŠD Mladina KARATE 22. POKAL ZGONIK - 9.00 v Repnu: organizira Shinkai karate club NAMIZNI TENIS POKAL ALPE ADRIA - 10.00 v Zgoniku: organizira ŠK Kras NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Trebčah: Primorec - Torreanese (play-off) TENIS ŽENSKA D2-LIGA - 15.00 na Padričah: Grado -Gaja B MOŠKA D3-LIGA - 9.00 pri Briščikih: Campi rossi B - Gaja JADRANJE CONSKA REGATA - 10.00 v Barkovljah: organizira TPK Sirena 23 Obvestila AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom od letnika 2006 do letnika 2000, ki znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure: prvi od 11. do 22. junija; drugi od 18. do 29. junija, tretji od 2. do 13. julija in četrti od 16. do 27. julija. Stevilo mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletni strani www.yccupa.org. AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET / KON-TOVEL organizirata pod pokroviteljstvom ZSŠDI košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od pon. 18.6. do pet. 22.6.2012 in druga izmena od pon. 25.6. do pet.29.6.2012. Kamp je namenjen otrokom letnikov 1999 in mlajšim, izkušeni vaditelji pa nudijo otrokom motoriko, košarkarsko šolo in druge aktivnosti (morje, jahanje...). Cena: 130 eu tedensko (110eu za drugega otroka), 240eu za dva tedna (210eu za drugega otroka). Možnost prevoza iz Nabrežine s kombijem (dodatnih 10eu tedensko) in iz Trsta z openskim tramvajem. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: picerik@hotmail.it AŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA organizira od 11. junija dalje v svojem športnem centru na Padričah kamp z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji za otroke do 12. leta. Informacije in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠD POLET - košarkarska sekcija bi rada obnovila žensko ekipo, zato vabi deklice letnikov 2000, 2001 in 2002, ki bi se rade preizkusile v novi športni panogi, na srečanje, ki bo v petek 1. junija ob 18.30 uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije: tel. št. 3357047612 (Mira) TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. AŠD BREG obvešča, da bo v dolinskem športnem centru od 11. do 15. junija košarkarski kamp Basketbregkamp 2012, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. SKIROLL - KO Sprint v organizaciji ŠD Mladina iz Trsta v Samatorco Več športnikov, manj gledalcev Prva preizkušnja italijanskega pokala uvod v novo sezono - Nastopilo 19 rolkarjev Mladine - Danes še Grand Prix Ekipa Mladine z včerajšnjega sprinta kroma Hitra hoja: Fabio Ruzzier prvak Slovenije na 10 km Tržič na Gorenjskem je bio prizorišče odprtega državnega prvenstva Slovenije v hitri hoji na razdalji 10 km. Po ulicah mesta je 12 tekmovalcev prehodilo 13 krogov (istočasno so se na drugi progi na enaki razdalji preizkušali tudi tekači), na koncu pa je naslov prvaka osvojil lo-njerski veteran Fabio Ruzzier, sicer član koprskega AK Koper. Razdaljo je prehofdil v 48 minutah 39,1 sekunde, kar je njegov najboljpi rezultat na tej razdalji zadnjih dveh let. Na 2. mestu je klubski sotekobalec Vladimir Veršac zaostal na dobri dve minuti (51:07,1), tretji pa je bil Hrvat Želimir Haubrih (Dinam Zrenjanin, 52:03,7). Tekmovanje štelo tudi za pokal Alpe Adria. Dan kasneje je bilo na vrsti še tekmovanje v hoji v reber. Na 4,5 kilometra dolgi in (preveč) strmi progi je Veršec (30:28) tokrat premagal našega športnika (31:43). TV KOPER - Jutri ob 22.30 Za konec vam bo zaigral glasbeni ansambel Športel V studiu športniki-glasbeniki - V eter znova septembra Jutrišnji Športel, kot običajno ob 22.30 po TV Koper-Capodistria, bo zadnji v letošnji sezoni. Igor Malalan in njegovi sodelavci se bodo nato znova vrnili v eter s prvim septembrskim ponedeljkom. Jutri bo v koprskem studiu gostoval ob tej priliki ustanovljen glasbeni ansambel Športel, ki ga sestavljajo izključno zamejski športniki, vodi pa ga nogometaš Marko Kariš. Zaigrali bodo nekaj narodno-zabavnih viž. Gost bo tudi ravnatelj Glasbene matice Bog- dan Kralj, ki bo razkril, koliko glasbenikov se ukvarja s športom. Sodelavec Jari Jarc, prav tako glasbenik, pa bo predstavil športnike, ki obvladajo klasična glasbila. Nikol Križ-mančič pa je pripravila anketo, ali so se naši športniki kdaj ukvarjali z glasbo? Športel vas bo kratkočasil tudi med poletjem. V poletnem programu koprske televizije je tudi pet izbranih ponovitev športne oddaje. Vse oddaje pa si jih lahko znova ogledate na spletnem portalu www.rtv.si. / ALPE-JADRAN Nedelja, 27. maja 2012 23 SEŽANA - Sinoči podelili otroško literarno nagrado Med nagrajenkami Mlade Vilenice tokrat tudi Hrvatica Nagrejenke so Tilka Namestnik iz Maribora, Marta Radič z Reke in Veronika Martinčič iz Ljubljane SEŽANA - Literarno nagrado Mlada Vilenica so letos prejele Tilka Namestnik iz Maribora za pesem Pozabljeni čevlji, Marta Radič z Reke za pesem Svoboda in Veronika Martinčič iz Ljubljane za pesem Sonet s črko R. Mladim so se na včerajšnji slovesnosti v Sežani pridružili tudi zmagovalci literarnega festivala Cuisle (Utrip) iz Limericka na Irskem. Avtorji prvo nagrajenih pesmi v vsaki izmed treh kategorij za nagrado prejmejo kristalno pero. Po ena pesem vsakega avtorja pa bo objavljena v zborniku Mlada Vilenica. Letošnje nagrajenke bodo oktobra že četrto leto odpotovale v Limerickna na Irsko. Izbor prispelih del mladih pesnikov je bil letos v rokah selektorja Darka Komaca. Na letošnjem razpisu je sodelovalo 328 otrok in mladih, ki so skupno prispevali 437 pesmi. Mladi so bili razdeljeni na tri starostne skupine - v prvi so bili otroci med sedmim in desetim letom starosti, v drugi mladi med enajstim in štirinajstim letom, v tretji pa mladi med 15. in 17. letom starosti. Tokrat so se na razpis odzvali mladi iz osnovnih in prvič tudi iz prvega in drugega letnika srednjih šol iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije (vsi učenci in mentorji so iz šol s slovenskim učnim jezikom), Slovaške, Slovenije in Srbije. Iz Slovenije je sodelovalo 265 učencev, iz tujine pa 63. Organizator mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica je Kulturno društvo Vilenica Sežana, ki je 12. zaporedno prireditev pripravilo ob pomoči Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Sežana. (STA) Nagrajenke na sinočnji slovesnosti v Sežani KROMA POGOVOR - Jadranka Cergol, klasična filologinja in dobitnica nagrade Glasnik znanosti Humanistika počloveči družbo Slovenija še ni v polnosti dojela pomena študija klasične filologije - Univerza na Primorskem odpira svoje prostore Slovencem v Italiji KOPER - Slovenija bi morala bolj ovrednotiti študij in poučevanje antične kulture, zelo pomembno pa je, da Univerza na Primorskem odpira svoje prostore Slovencem v Italiji. Tako v krajšem pogovoru meni Jadranka Cergol, klasičnafilologinja, kije v petek v kopru prejela nagrado Glasnik znanosti 2012. Kaj Vam pomeni ta nagrada? Razumem jo najprej kot priznanje za delo, ki smo ga skupaj opravili vsi sodelavci na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstvenoraziskovalnega središča, tudi na Oddelku za italijanistiko in za uporabno jezikoslovje Fakultete za humanistične študije ter seveda tudi v okviru založbe Annales. To so tri okolja, v katerih jaz delujem: vsa tri so zelo prijetna, s sodelavkami se zelo lepo razumem in tako skupaj ustvarjamo svoje delo. Nagrado razumem seveda tudi kot veliko spodbudo za naprej, za nadaljnje in skupno delo ter kot priznanje, da sem v bistvu na pravi poti. Kakšno je »zdravje« klasične filo- Jadranka Cergol FPA PRIMOŽIČ logije v slovenskem prostoru danes? To je moje osebno mnenje. Bojim se, da Slovenija še ni v polnosti dojela pomena študija klasične filologije in dejstva, da je antika ena od bistvenih korenin celotne evropske civilizacije. Če bo Slovenija hotela polnopravno vstopiti v Evropo, tudi v ev- ropski kulturni prostor, bo morala po mojem mnenju malo bolj ovrednotiti študij in poučevanje antične kulture. Zelo konkretno: na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je sicer oddelek za klasično filologi-jo, na Univerzi na Primorskem seveda ni samostojnega oddelka, ker itak ne bi bilo dovolj zanimanja, se pa latinščina poučuje kot obvezen predmet na italijanistiki. Priznati moram, da sem do zdaj naletela na precejšnje odobravanje sodelavcev, ki so pač priznali, da je potrebno tudi to znanje in vedenje o antiki. Je pa po mojem še vedno premalo poučevanja predvsem latinščine, a tudi grščine, na gimnazijah. Kje pa so vzroki? Gotovo je tu delno petdeset let režima, ki seveda ni spodbujal tega poučevanja, pravzaprav ga je zelo ukinjal. Pred drugo svetovno vojno je bila klasična filologija v Sloveniji zelo priljubljena veda. Drugi razlog pa je svetovni trend, ki stremi po finančnih trgih in ekonomiji in je seveda celotna humani-stika malo na udaru. Vendar upam, da se bo družba zavedala tudi pomena poučevanja ne samo antike, ampak na splošno humanisti-ke, ker je le-ta tista, ki počloveči družbo. Šolali ste se v Trstu, poučevali na slovenskih šolah v Trstu in Gorici, potem ste šli v Celovec, doktorirali na Univerzi v Ljubljani, zdaj pa ste lektorica na Univerzi na Primorskem. Kakšna so vsa ta okolja? Mislim, da me je dejstvo, da sem delovala v vseh teh zelo različnih okoljih, zelo obogatilo. Trst in Gorica sta itak zelo blizu, v Celovcu pa sem spoznala drug sistem: v Avstriji je klasična filologija oz. latinščina bolj priznana kot v Sloveniji. Okolje, v katerem se nahajam zdaj, pa je zelo prijetno: Univerza na Primorskem dejansko odpira svoje prostore in posebej me veseli, da jih odpira tudi nam, Slovencem, ki živimo v Italiji, se zaveda pomena našega obstoja in tudi dejansko je kar nekaj študentov, ki študira na naših fakultetah, kakor nas je tudi precej zaposlenih. Tako raziskovalcem kot učiteljem tudi nudi možnost uveljavitve, ki je na italijanskih univerzah ne bi imeli. Ivan Žerjal STV RAI Drevi ob 20.50 mesečnik Lynx magazin Danes takoj po slovenskem TV dnevniku RAI ob 20.50 vabi Slovenski program k ogledu mesečnika Lynx magazin, ki nastaja v sodelovanju med dvema televizijskima hišama, RAI in TV Slovenija, in specifično štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat so gledalci vabljeni, da si ogledajo štiri prispevke, ki postavljajo ogledalo sočasni situaciji našega čezmejnega prostora. Loris Braico iz koprskega uredništva je obiskal uredništvo Primorskega dnevnika in njegovega odgovornega urednika Duška Udoviča. Povod za obisk je zanimanje za obmejne manjšinske medije in za finančne težave, s katerimi se trenutno precej akutno spopadajo. Govor bo tudi o zgodovinski vlogi dnevnika Slovencev v Italiji, o razvoju dnevnika pa tudi o perspektivah takega tiskanega medija, ki se obrača na zelo raznolike končne uporabnike. Drugi prispevek ostaja v Trstu, kjer je do 17. junija v prestižnem okolju dvorane Salone degli Incanti na ogled razstava Razprta obzorja: umetnost dvajsetega stoletja med Slovenijo in Italijo. Predstavljena so dela slikarjev, ki so se v minulem stoletju uveljavili v slovenskem in italijanskem umetniškem prostoru, v Trstu in Gorici, na meji med dvema kulturnima svetovoma. Razstava zajema izbor okrog sto petdeset likovnih del, med katerimi so slike mešane tehnike, risbe in grafike. Razstava odstira obzorja in publiko sooča z vpogledom v slikarsko produkcijo, ki je večinoma manj znana širši javnosti in ki je nastala na območju, na katerem so se v prejšnjem stoletju zgodile velike spremembe. Razstavo je obiskala Živa Pahor. Nekoliko manj prijetno temo odpira Piero Pieri, ki je obiskal dolino Glinšči-ce po tem, ko so v njej »čistili« člani civilne zaščite. Slika pove več od besed ... Pie-ri pa je odkrival predvsem, kaj pomeni domačinom in splošno obiskovalcem ta naravni rezervat, zakaj jih tako veže nase in kako to, da se - zgodovinsko in pregovorno - Tržačani tako poistovetijo s to dolino in z dogajanjem okrog nje. Tomos, Tovarna motornih koles v Kopru, je v časih železne zavese gradila pomembne čezmejne vezi. S tedaj jugoslovanskimi športnimi motorji so namreč uspehe dosegali tudi italijanski motocikli-sti. Gilberto Parlotti je s Tomosovim dirkalnim motorjem D6S italijansko državno prvenstvo osvojil kar dvakrat, leta 1969 in 1970. Za Tomos je uspehe na dirkah žel tudi Tržačan Luigi Rinaldo, ki se s prijatelji vedno rad spominja zlatih časov Tomoso-vih zmag. Nekdanje tekmovalce in ljubitelje motociklizma bomo obiskali v delavnici Maria Rapotca v Borštu pri Trstu. Prispevek je pripravila Špela Lenardič. Ponovitev oddaje bo kot običajno na sporedu v četrtek, 31. maja, ob isti uri. BENEČIJA - V četrtek so se njegovi člani zbrali na rednem občnem zboru Kulturno društvo Ivan Trinko je steber slovenske kulturne prisotnosti v Čedadu, njegov delokrog pa je širši ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko, ki ga že deset let vodi Michele Obit, je vse bolj vidno v Čedadu, kjer se uveljavlja s svojim delovanjem in v zadnjih letih razvija plodno sodelovanje z Občino Čedad. Le-ta pa ga upošteva kot glavnega sogovornika v zvezi s slovensko kulturo in slovensko prisotnostjo v mestu. Tako se je na primer društvena knjižnica vključila v mrežo čedajskih knjižnic in postala lažje dostopna vsem, pridobila pa je tudi nekaj sredstev za nakup knjig in opreme. Pomembnejša je seveda kulturna vloga, ki jo odigrava v dialogu z občinsko upravo, saj je le-ta s svojimi predstavniki in pokroviteljstvom prisotna na vseh javnih prireditvah društva. Ob teh ugotovitvah je predsednik Obit na četrtkovem občnem zboru podal tudi poročilo o opravljenem delu ter o programu za leto 2012, ki je bil delno že izpeljan. Vidno mesto ima v njem razstavna dejavnost v prestižni cerkvi S. Maria dei Battuti, ki je postala stalnica v mestnem Predstavitev Trinkovega koledarja in Mlade lipe na gradu Kromberk pri Novi Gorici kulturnem življenju. Lani je bil precej odmeven projekt Boris Pahor - Lojze Spacal, Krajine dvajsetega stoletja, ki ga je društvo organiziralo s številnimi partnerji, od občin Milje, Koper in Čedad do SKGZ, ZSKD in Instituta za slovensko kulturo. Tudi letos novembra bo Čedad gostil pomembno slikarstvo razstavo in uveljavljal slovensko kulturo, a je prezgodaj pisati o njem, saj je projekt šele v povojih. Kulturno društvo Ivan Trinko je med pobudniki in protagonisti prisrčne trojezične kulturne prireditve Kapljice zgodovine in kulture, ki se v Čedadu ponavlja sredi poletja in ob drugih kulturnih izrazih vrednoti tudi slovenskega. Drugo pomembno področje dela je izdajateljska dejavnost in z njo povezane številne predstavitve še zlasti na severnem delu obmejnega območja na eni in drugi strani meje. Sem sodi Trinkov koledar (prihodnji bo že 55.) s prilogo Lipa, objava literarnih del domačih avtorjev (lansko leto je izšla pesniška zbirka Andreine Trusgnach) in vrednotenje krajevnega jezikovnega bogastva in ljudske kulture (zbornik Lipa) ter priložnostne publikacije v sodelovanju z manjšimi društvi. Le na literarnem področju kulturno društvo sodeluje tudi s Postajo To- polove, kjer poteka že šest let projekt Ko-derjana, ki v jesenskem času privablja v gorsko vasico znamenite slovenske literarne ustvarjalce. Tako je bil lani gost Koderjane Matjaž Pikalo, ki mu bodo izdali brošuro in zgoščenko, letos pa bo njen protagonist pesnik Tomaž Šalamun. Ob teh glavnih projektih KD Ivan Trinko razvija tudi druge, na področju filma na primer, vključen je v evropski projekt Lex in je dejavno tudi v povezovanju Benečije s Posočjem. Letošnje delovanje pa poteka, kot je izpostavila tajnica Lucia Trusgnach, v znamenju priprav na pomembne obletnice, ki jih bodo Slovenci na Videnskem obeležili prihodnje leto: 50-letnica Dneva emigranta in 150-letnica rojstva Ivana Trinka. Ob vzpodbudnih besedah glede programov in načrtov pa je bilo na občnem zboru slišati tudi grenke in zaskrbljene besede glede finančnih sredstev, ki jih društvo pričakuje še od lanskega leta, letošnjih pa ni niti na vidiku. (NM) 24 Nedelja, 27. maja 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka Riba vas gleda: »Anonimi klici« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S Jt Slovenija 1 / 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Šport: Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Rubrika: A Sua im-magine 12.00 Sv. maša, sledi Regina Coeli 12.20 Aktualno: Linea verde 13.10 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: VN Monaka - Formula 1, gara, prenos 16.30 Dnevnik 16.35 Variete: Do-menica in - L'Arena 17.45 Variete: Dome-nica in - Cosí e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nan.: L'Olimpiade nascosta 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.45 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: Cinematografo Speciale Cannes 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Rubrika: Ciak junior 10.45 Film: Ragazze vincenti (kom., ZDA, '92, r. P. Marshall, i. Madonna, T. Hanks) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: L'onore e il rispetto 2 16.00 Film: Qualcuno come te (kom., ZDA, '01, r. T. Goldwyn, i. A. Judd, G. Kinnear) 18.00 Nan.: I delitti del cuoco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nan.: Ca-terina e le sue figlie 3 7.00 Risanke 9.25 Igra: Battle Dance 55 10.00 Evangeličansko Bogoslužje 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Nan.: Il com-missario Herzog 15.50 Film: Omicidi nell'al-ta societa - Morte nel bosco (krim., Avst./Nem., '08, r. P. Samann) 17.20 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Film: Le visio-ni di Ellie (triler, Kan./ZDA, '08, r. D. Terry) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Ringer 23.25 Šport: La Domenica Sportiva Estate 0.30 Dnevnik 0.50 Aktualno: Pro-testantesimo 23.30 Film: Angel Eyes - Occhi d'an-gelo (triler, ZDA, '01, r. L. Mandoki, i. J. Lopez, J. Caviezel) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.55 Nan.: Wind at My Back 7.40 Film: Questi fantasmi (kom., It., '67, r. R. Castel-lani) 9.20 Rubrika: Si gira 9.50 Šport: Numero 1 9.55 Avtomobilizem: VN 2 - Mon-tecarlo, sledi Numero 1 GP 11.30 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 0.10 TeleCamere 12.55 Aktualno: Lezioni dalla crisi 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) La 7 15.05 Kolesarstvo: 95° Giro d'ltalia, 21. etapa 17.00 Šport: Processo alla tap-pa 18.05 Nan.: I misteri di Murdoch 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Rubrika: Pronto Elisir 21.00 Reportaža: Off the Report 22.45 Dnevnik in deželni dnevnik 23.00 Aktualno: Cosmo (v. A. La Rosa) 0.00 Dnevnik 1.00 Rubrika: Giro notte u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Aktualno: Superpartes 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela-verde 14.00 Aktualno: Donnavventura 14.50 Film: La finestra sul cortile (triler, ZDA, '54, r. A. Hitchcock) 16.45 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Out of time (triler, ZDA, '03, r. C. Franklin, i. D. Washington, S. Lathan) 1.30 Nočni dnevnik ^ Tele 4 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane nanizanke za otroke 10.50 Na obisku 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha: Binkošti 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.00 Film: Nediskretna (ZDA) 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 0.25 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nad.: Prva damska detektivska agencija 21.00 Dok. odd.: Finžgar 21.55 Dok. serija: Pogled na... 22.25 Izob.-svet. odd.: Eko utrinki 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.10 Nad.: Sinovi anarhije 23.55 Slovenski magazin (pon.) 1.40 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.00 Infokanal Jr Slovenija 2 8.00 Skozi čas (pon.) 8.10 Globus (pon.) 8.35 Minute za... (pon.) 9.05 Koncert Folklorne skupine Tine Rožanc: Čudežne go-slice 10.00 Žogarija 10.30 Veslanje: SP, prenos 11.30 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Rad igram nogomet 13.00 Veslanje: SP, prenos 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 Risanke 10.00 Film: Una gorilla per amica (pust., ZDA, '95, r. J. Gray) 11.50 Šport: Grand Prix (v. A. DeAdamich) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Film: Virus letale (dram., ZDA, '95, r. W. Petersen) 15.25 Film: Catastrofe a catena (akc., ZDA, '04, r. D. Lowry) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.35 Film: Jackie Chan First Strike (akc., Hong Kong, '96, r. S. Tong, i. J. Chan, B. Tung) 21.30 Dok.: Archimede - La scienza se-condo Italia 1 0.30 Reportaža: Confessio-ne Reporter 1.50 Variete: Pokerlmania 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.25 Film: Accadde al penitenziario (kom., It., '55, r. G. Bianchi, i. A. Fabrizi, A. Sordi) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: La donna di paglia (dram., V.B., r. B. Dearden, i. S. Connery, G. Lollobrigida) 16.00 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Show: Quello che (non) ho 23.35 Film: Across the Universe (glasb., ZDA, '07, r. J. Taymor, i. J. Sturgess, E.R. Wood) 1.05 Dnevnik in športne vesti 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.15 Aktualno: Musa Tv 8.0012.40 Dok.: Borgo Italia 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.50 Variete: Idea in ta-vola... 11.15 19.30 Rotocalco AdnKronos 12.15 0.55 Šport: Super Sea 13.10 Variete: Camper Magazine 13.30 Variete: A tambur battente 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.25 Videomotori 16.40 SMS - Solo Musica e Spettacolo 17.30 Risanke 20.05 Šport: Hard Trek 20.30Aktualno: Dai nostri archivi 2012 21.00 Deželni dnevnik 21.15 Šport: Palla-nuoto Trieste - Pallanuoto SC Quinto 22.25 Dok.: Luoghi magici 23.00 1.30 Deželni dnevnik 23.15 Kratkometraža: Mareme-traggio - Appuntamenti corti pop Pop TV napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor 22.30 Film: Čudežno prebujenje (ZDA) 0.25 Film: Zaljubljena Lili 2.45 24UR, Novice 3.35 Nočna panorama A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nad.: Dobrodošli v resničnost 8.50 Nan.: Moja super sestra 9.15 Cirque du soleil (cirkuški šov) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nan.: Domače kraljestvo 12.20 Nan.: Vsi moji moški 13.50 Film: Major Payne 15.40 Film: Zagrete navijačice (ZDA) 17.301.05 Igrače za velike (zab. serija) 18.00 Dok. serija: Steven Seagal - Varuh zakona 18.30 Magazine Lige prvakov 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 20.00 Film: Slutnja (ZDA, i. N Cage, J.e Moore, J. Biel) 21.50 Top Gear (av-tomob. serija) 22.50 Film: V imenu kralja (ZDA) 1.05 Nan.: Šerifova pravica 2.35 Love Tv 3.35 Nočna ptica 13.55 Formula 1: VN Monaka 16.15 Nogomet: Pred EP 2012 16.55 Plavanje: EP, prenos 18.20 Rokomet: Liga prvakov 19.45 Žrebanje lota 19.50 Gimnastika: EP (M) 21.55 Dok. odd.: Kitajska kapitalistična revolucija 22.40 Dok. odd.: Stalagi 23.35 Kratki igr. film: Vivere 23.55 Kratki igr. film: Kaj bi še rad? 0.20 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 Q - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Istrska potovanja 17.00 Dok. odd.: City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Rokomet: finale lige prvakov 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Plavanje - EP, povzetek 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 13.30 Tv prodajno okno 14.00 Žogarija v Trstu 14.30 Besede miru - Shah Alam, Malezija 15.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 15.30 Pravi ključi - Rdeči križ 16.30 Kmetijska oddaja 17.30 Hrana in vino, izbrani recepti 18.15 Z Mojco po domače 19.15 Duhovna misel (pon.) 19.30 Tedenski pregled 20.00 Dolenja trebuša - 100 let 21.35 Pogovor in pika - Zvonko Černač 22.05 Veliko platno 22.30 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Nan.: Peklenske mačke 11.15 Nan.: Zasebna klinika 12.05 Nan.: Razočarane gospodinje 13.00 Film: Zadnja priča (Kan.) 14.45 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi (resnič. serija) 16.10 Petične nosečnice (resnič. serija) 17.05 Film: Mladi naslednik 18.55 24UR vreme, Vremenska RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mizica, pogrni se!; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Poklon prof. Lelji Rehar ob 90. rojstnem dnevu; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 7.00, 8.10 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osser-vatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei ven-ti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Pred- stavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret: Ivan Hribovšek; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Več pozornosti namenite bližajočim se obveznostim, zaradi katerih se vam bo v prihodnje nabralo še veliko dela. Napolnite se z energijo in si dobro organizirajte čas. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem obdobju se boste pogosto vprašali, kakšen je vaš cilj v življenju in kakšen je smisel vsakdanjega prilagajanja. Naslonite se na osebo, ki ji lahko zaupate. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: S prijatelji se boste odlično ujeli in preživeli veliko časa skupaj. Če v sebi še vedno gojite stare zamere do neke osebe, se jim čim hitreje znebite, saj vam le škodijo. RAK 22.6.-22.7.: Če ste zad-«« nje dni nadpovprečno dobre volje, je to posledica zaljubljenosti. Samski bodite bolj odločni in naredite prvi korak, saj vam ne bo žal. y^ LEV 23.7.-23.8.: Zelo lepo (^^r vam gre od rok vse, česar se lotite. Čeprav imate v zadnjem obdobju ogromno obveznosti, ne obupajte in poskušajte poiskati pozitivno stran. Uspehi bodo kmalu vidni. DEVICA 24.8.-22.9.: Čeprav ^^ je dobro, da imate visoke cilje, si za njihovo doseganje ne smete preveč prizadevati. Včasih si privoščite nekaj časa zase in najdite svoj notranji mir. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kon-^ ^ čno se boste spopadli s strahovi, ki vas že dlje preganjajo. To bo težko in naporno obdobje za vas. Vsakega toliko časa se posvetite svojim potrebam in se pustite razvajati. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne bodite vedno tako prepričani v svoja dejanja in trditve, ker niso vedno na mestu. Vaša nestrpnost ne bo pozitivno sprejeta pri ljudeh okoli vas, zato se boste v družbi slabo počutili. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaše „ f finančno stanje ne bo dobro, celo precej slabo bo. Preveč se vdajte nespametnim nakupom, kar vas veliko stane. Več časa namenite načrtovanju svojih financ. KOZOROG 22.12.-20.1.: Samskim se bodo v prihodnjih dneh ponudila posebna priložnost, ki je ne smete izpustiti iz rok. Ne bodite zaprti vase, predvsem pa se znebite sramežljivosti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V sredini prihodnjega tedna se lahko zgodi, da boste doživeli zanimivo spremembo na delovnem mestu. Ob koncu tedna boste preživeli veliko časa v prijetni družbi vašega partnerja. RIBI 20.2.-20.3.: S partnerjem bosta polna strasti in nemira, kar se bo kazalo v spalnici. Na delovnem mestu ne dopustite, da bi vas sodelavci izkoriščali. Če bo stanje nevzdržno, obvestite nadrejenega. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. maja 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Tv Kocka: Brinjevka 2011 - Amadea Begovič: »V meni«, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre Aktualno: II tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Nan.: Il commissario Cordier (polic., Fr., i. P. Mon-dy) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: C'era una volta (western, It., '69, r. S. Leone, i. H. Fonda) 0.45 Aktualno: Il grande western italiano 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: L'Olim-piade nascosta 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.45 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 0.55 Film: Pat Garrett e Billy The Kid (western, ZDA, '73, r. S. Peckinpah) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: La forza del perdono (dram., ZDA, '10, r. G. Champion) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Aktualno: Striscia la notizia 21.10 Show: Scherzi a parte (v. L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 0.10 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.30 8.20 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Film: La fontana dell'amore (rom., ZDA, '09, r. M. Steven, i. K. Bell) 22.40 Nan.: Supernatural 23.25 Dnevnik 23.40 Rubrika: Stracult (a casa) di Marco Giusti 1.00 Dnevnik - Parlament 1.10 Aktualno: Protestantesimo 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Cafe 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI: Miami 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Rookie Blue 0.50 Nan.: Nip/Tuck 1.45 Nan.: Saving Grace La 7 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora in Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescinde-re 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo in Piazza Af-fari 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Il barone rosso (pust., Nem., '08, r. N. Mullerschon) 17.35 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: LucarelliRacconta 23.00 Dok.: Fratelli e sorelle - Storie di carcere 23.55 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Film: Siamo donne (kom., It., '53, r. R. Rossellini, i. L. Visconti) (J Rete 4 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. maja 2012) Vodoravno: slovenščina, tamburmajor, Ani, RAI, Ami, rik, evro, I. J., Ital, Eaton, Na, Ain, obad, Palkišče, Ola, O. R., O. K., Lovran, folija, mat, Prado, Po, aparat, A. R., Mantova, žal, Toma, estetika, rep, Ero, iredentizem, trikotnik, metalka, zlitina, rokav, Aka, Aar, Oleg, A. N., trasa; na sliki: Palkišče. LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: L'aria che tira 12.30 17.55 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Il dito piu' veloce del West (western, ZDA '69, r. B. Kennedy, i. J. Garner) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 Show: G'Day alle 7 su La7 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) 23.20 Motociklizem: WSBK degli Usa 0.50 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 SMS - solo Musica e Spettacolo 12.10 Variete: Camper magazine 12.25 Aktualno: Epoca...che storia 12.55 Videomotori 13.10 20.00 Kratkome-traža: Maremetraggio 13.30 Tržaški dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Tržaški dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.02 Dok.: Luoghi magici 19.30 Tržaški dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Šport: Sporti-va...mente 22.00 Koncert: Voci dal ghetto 23.12 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Film: Sogni proibiti (kom., ZDA, '47, r. N. McLeod, i. D. Kaye) (t Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 10.55, 15.45, 18.30 Risanke 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.35 Lutk. nan.: Not-koti (pon.) 11.00 Igr. otr. serija: Tomažev svet (pon.) 11.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poroči- la 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Risanka 16.20 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.30 Poučna nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.40 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Umetnost igre 23.35 Knjiga mene briga 0,25 Slovenska jazz scena 1.25 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 1.30 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro! (pon.) 13.25 Na lepše (pon.) 14.45 Dok. serija: Najnevarnejše poti sveta 15.35 Prvi in drugi (pon.) 16.45 Kaj govoriš? (pon.) 17.00 Dober dan, Koroška (pon.) 17.35 Prava ideja! (pon.) 19.00 0.40 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Na utrip srca 20.50 Mini serija: Dediščina Evrope 23.55 Aritmija (pon.) (t Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila TVS1 11.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 17.00 Tedenski pregled kronike 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior - mladinska oddaja 15.30 Koncert - resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 Športna mreža 18.20 23.30 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jacky - risanke 20.00 Sredozemlje Film: Past za starše (ZDA) 22.00 24UR Zvečer 22.50 Nan.: Franklin in Bash 23.50 Vohun v nemilosti 0.45 Nan.: Mentalist 1.40 24UR (pon.) 2.40 Nočna panorama A Kanal A 7.15 Jekleni Max (ris. serija) 7.40 Svet, povečava 8.05 Raziskovalni junaki (ris. serija) 8.35 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 9.0513.15 Frasier (hum. nan.) 9.3513.45 Pa me ustreli! (ris. serija) 10.0016.05 Resn. serija: Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.10 Film: Mladi naslednik 17.05 Nad.: Na kraju zločina - Miami 18.00 19.45 Svet 18.55 1.00 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Možje v črnem (ZDA) 22.00 Film: Prevarant (ZDA) 23.50 Nan.: Policisti v Los Angelesu 1.30 Love TV 3.30 Nočna ptica 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.45 Pravljica 9.00 10.00 Novice 9.05 Naš čas 10.05 Hrana in vino 10.30 Videostrani 11.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Vaš krog - Primož Kobe 18.00 Hočem živeti 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.00 Iz evropskega parlamenta -Okolje in energetika 20.20 Državne igre -Specialne Olimpiade 2012 21.00 Odmevi iz Krpanove dežele 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostra- pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.5015.35 Zakon brez ljubezni (nad.) 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabav. serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan: v studiu Alenka Florenin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Jakob Renko - Rojen je bil v mestu Trst, 2. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol z Mojco Kla-rič; 9.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat -Kraški šopek iz Sežana; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glo-cal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.40 Anteprima classifi-ca; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40-12.00 Ime tedna; 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Izštekani po izštekanih z Juretom Longyko in skupino Nula Kelvi-na; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 27. maja 2012 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Zadnja predstava sezone O najbolj popularnem neapeljskem pisatelju Za niz alternativne scene monodrama o Francescu Mastraniju, ki so ga brali vsi razen literatov S predstavo Homunculus il Ne-rone di Napoli v mali Bartolijevi dvorani se je ta teden dokončno sklenila sezona Stalnega gledališča Fur-lanije - Julijske krajine v tržaškem Rossettijevem poslopju. Predstava, ki je osredotočena na plodovitem neapeljskem pisatelju feljtonov Francescu Mastrianiju, je bila sicer najavljena za januar, a so jo morali zaradi manjše avtomobilske nesreče igralca Giancarla Condèja prestaviti na maj. Kakorkoli že, monodrama spada v abonmajski niz alternativne scene, ki je letos ponudil znatno manj vrhunskih predstav kot v dosedanjih sezonah, in zanjo sta bili v Trstu predvideni le dve ponovitvi, v četrtek in petek, 24. in 25. maja. Predstava Homunculus il Nero-ne di Napoli je nastala v produkciji festivala Napoli Teatro v sodelovanju s skupino Compagnia Molière; nastanek s programsko kulturno obeležit-vijo je verjetno botroval določeni papirnatosti gledališkega projekta, saj monodrama na koncu izzveni nekako medlo predvsem zaradi dokaj samovšečne resnobnosti, ki zanemarja najbolj ljudsko privlačne in s patosom prežete elemente Mastria-nijevega pripovedništva in nasprotno poudarja - žal brez zadostne mere ironije - motečo spolno plat, ki je bila seveda v delih popularnih piscev devetnajstega stoletja nedvomno prisotna, a verjetno bolj zaradi pripovednega efekta in brez skritih pod-smislov, ki jih odkriva moderna kritika meščanske družbe. Tako gledališki projekt režiserja Paola Castagne in igralca Giancarla Condeja z dramaturško obdelavo Enrica Groppalija zaradi pretirane resnobnosti in preskromnega patosa, s katerim monodrama obravnava Mastrianijev opus, ne dela pravice najbolj popularnemu neapeljskemu pisatelju devetnajstega stoletja - Benedetto Croce je, denimo, o njem napisal, da ga berejo vsi razen literatov. Vsekakor Francesco Mastriani velja za predhodnika italijanskega verizma in njegov njegov roman L a cieca di Sorrento iz leta 1852 so velikokrat ponatisnili tudi v 20. stoletju. Predstava z Giancarlom Condejem pripoveduje o Mastrianijevem odkritju lastne pisateljske žilice na podlagi njegovega romana Il mio cadavere, ki velja za prvi italijansko kriminalko, vendar ne poteši gledalčeve radovednosti ne glede pisateljevega življenjepisa ne glede njegovega dela. (bov) LITERATURA Sosičev Tito, amor mijo tudi v • m ■•• VVI • italijanščini Na italijanske knjižne police prihaja nov prevod slovenskega literarnega dela. Za tokratni izid je poskrbela tržaška založba Comunicarte, ki bo v sredo predstavila svojo novo knjižno zbirko Soloparole. Uvedel jo bo ravno slovenski roman, in sicer roman Marka Sosiča Tito, amor mijo, ki ga je v italijanščino prevedla Darja Betocchi. Prevod Sosičevega romana bodo javnosti predstavili v sredo, 30. maja, ob 18.30 na Postaji Rogers v Trstu (Riva Grumula 14). Predstavitev bosta uvedla predsednica Skupine-Gruppo 85 Pa-trizia Vascotto in predstavnik založbe Massimiliano Schiozzi. Z avtorjem in prevajalko se bo pogovarjala Veronika Brecelj, odlomke iz dela pa bo prebral gledališki igralec Danijel Malalan. Roman Tito, amor mijo je izšel leta 2005 pri Študentski založbi Litera. Napisan je v prvi osebi, avtor pa nam skozi oči desetletnega dečka pripoveduje o življenju ob koncu 60. let na tržaškem Krasu in v Benečiji. glasba - Pogovor z eno največjih še živečih slovenskih opernih umetnic Ondino Otta Klasinc Opera gre v smer perfekcionizma Ena največjih še živečih slovenskih umetnic svetovnega slovesa, sopranistka Ondina Otta Klasinc (na sliki) se svojega poustvarjalnega obdobja spominja z nostalgijo, v primerjavi z današnjim časom pa opaža, da gre opera v smeri perfekcionizma. Tega v povojnem obdobju, lačnem kulture, ni bilo. Bil pa je toliko večji entuziazem, je povedala v pogovoru za STA. Ondina Otta Klasinc, v Trstu rojena pevka slo-vensko-italijanskega rodu, je leta 1946 debutirala v ljubljanski Operi. Za tem je odšla v Milano in od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala domala po vsem svetu. Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. V svoji pevski karieri je oblikovala skoraj vse lirične, koloraturne in dramske vloge standardnega opernega repertoarja. Številnim priznanjem, ki jih je prejela, se je decembra lani pridružila Betettova nagrada. Odraščali ste v Trstu in če povzamem vaše besede, petje ni bilo le vaša želja, temveč potreba, ki se je pokazala že v zgodnjem otroštvu. Kaj ste imeli s tem v mislih? Tako čuti vsak pristen pevec, saj se s to željo in nujo rodi. Že pri otroku jo lahko slišite, če tuli ves dan. Verjetno so zato glasilke na svetu. Doma sem vedno tulila operne arije, že ko sem bila stara pet let. Na radiu je bil takrat v modi Beniamino Gigli, pela pa sem tenorske, ne sopranske arije, denimo Celeste Aido. Otrok to čuti, nadaljevanje pa je odvisno od tega, v kakšnih rokah je: ali mu bodo starši rekli, da naj zapoje ali pa, da naj bo tiho. Kako je bilo to sprejeto pri vaših starših? Tudi mama je pela. Ni bila poklicna pevka, a je imela odličen glas. In ravno pri mami, ki je zelo rada pela tržaške pesmi, sem srkala petje. Poslušala sem jo in pela za njo. Kako se spominjate svojega opernega debuta, vloge Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu? Vlogo sem naštudirala, v slovenščini seveda, vendar se je slabo razumelo dikcijo, ki sem jo imela takrat. Kajti ko sem prišla prvič v takratno Jugoslavijo, nisem znala niti treh besed, mogoče ravno tri. To je bila sicer vročična Rozina, saj veste, kaj pomeni debut: želja, da se pokažeš občinstvu. Sledil je ogromen aplavz, saj sem bila sveža 20-letnica, vsi so mi čestitali. In to ti da zagona, da si želiš vedno več. Bilo je kot "žegen". Po besedah Danila Švare, ki vas je povabil v Ljubljano, niste bili uspešni le zaradi lepote, obsega glasu in odlične tehnike, temveč tudi zaradi nevsakdanje muzikalnosti, živahnosti, temperamenta in teatrske pojave. Za muzikalnost nisem nič kriva, to je priroje- no. Nasploh pa sem se hitro učila. Spominjam se, da so me neko soboto iz moje agencije poklicali v Milano, kjer sem stanovala, in me vprašali, če bi bila pripravljena do naslednje sobote naštudirati vlogo. Rekla sem da in si šla kupit izvleček. V osmih dneh sem naštudirala vlogo in pela. Muzikalnost je pač prirojena. Tudi kasneje, ko je prijatelj maestra Borisa Šva-re potreboval sopranistko, da bi na hitro naštudira-li neko opero za Bologno, sem takoj privolila in na-študirala vlogo v 20 dneh. Zgodi se tudi, da te pokličejo, da bi rešil situacijo. Iz Sarajeva so me nekoč poklicali, če bi naslednji dan prišla reševat Traviato, ker je njihova primadona zbolela. Vzela sem vlak in šla. Kaj pa igra? Zdaj, ko premišljujem za nazaj, se imam prej za igralko kot pevko. Ugajala sem zato, ker sem se v vlogo tudi vživela. Za to sem dobila nešteto dobrih ocen. Spomnim se recimo ocene iz Maribora, ko sem igrala Suzano Marranesi v Kreftovih Kranjskih komedijantih. Imam perfektno kritiko Boruta Trek-mana, ki je zapisal, da sem svoje dramske kolege skoraj dala v koš. Da, igralska žilica je bila prisotna, dramske vloge sem doživljala tudi s svojim možem igralcem. So vam bile ljubše tragične ali komične vloge? Vse. Začela sem kot koloraturni sopran, torej koloraturne vloge, tehnika. Potem človek počasi dozori, drugače čuti, glasilke se nekoliko spremenijo, za- to sprejmeš tudi vloge, ki jih prvotno ne bi. V ljubljanski Operi sem recimo v La Boheme pela vlogo Musette skupaj z Vilmo Bukovec. Šele par let pozneje sem pela Mimi, ker prej še nisem bila zrela zanjo. In tako gre delo naprej. Ko sem v Teatru Verdi v Trstu pela Hoffmannove pripovedke, so me vprašali, ali bi tvegala peti vse vloge. Malce sem premišljevala in sprejela. To je bilo noro. Isto sem potem pela še v Teatro Regio v Turinu, pa na Reki, medtem ko sem v Mariboru pozneje pela le Giulietto in Antonio, ker koloraturnega dela iz prvega dejanja nisem več zmogla. Pride do razlik v glasilkah. Sem pa pozneje v Mariboru pela recimo Rusalko, Puccini-jevo Manon Lescaut, vloge, na katere prej ne bi nikoli niti pomislila. Iz Trsta ste šli v Ljubljano, nato pa ste izbrali pot samostojne umetnice in gostovali vsepovsod. Takrat sem stanovala v Milanu. Tam je bila agencija za operne umetnike in po uspešni avdiciji so me sprejeli. Ta agent me je potem vodil skoraj 15 let. Kaj pa je botrovalo odločitvi za selitev v Maribor? V Mariboru sem večkrat gostovala, potem pa me je maestro Jakov Cipci vprašal, če ne bi bila le gostja, ampak bi se ustavila vsaj za šest mesecev, da bi izvedli abonma s Traviato ali Madamme Butterfly. Ponudbo sem sprejela, zasebno življenje pa je nato vse skupaj obrnilo, saj bi po nekem času spet odšla. Kako na operno umetnost gledate danes? Predstav, kot pravite, ne obiskujete več. Zaradi bolezni ne hodim več v gledališče, imam pa televizijo. Na kanalu Mezzo sem v nekaj letih poslušala toliko Wagnerjevih oper kot nikoli prej. Poleg tega mi pošljejo posnetke, da si jih ogledam doma. Operna umetnost živi, ljudje še vedno poslušajo opere. Kaj lahko kot nekdanja prvakinja obeh slovenskih opernih hiš rečete o slovenski repertoarni politiki, kjer prednjačijo "železna" italijanska in francoska dela? Saj je povsod tako. Izbirajo takšna dela, ki zagotavljajo največji uspeh. Vmes pa tvegajo z deli, kot so bile sedaj Črne maske. Ampak Črne maske niso za repertoar, so za okušat, potem pa gredo spet v naftalin. Pa je takšno razmišljanje pravilno ali to mogoče zavira razvoj? To narekuje občinstvo. Kakršen je odziv, takšna je izbira. So pa tudi trenutki tveganja, kar se mi zdi prav. Kaj porečete o prevajanju libretov? Dandanes je bolj uveljavljen izvirnik z nadnapisi. Tako je pravilno, na ta način se človek izobražuje. Tudi skladatelj je glasbo pisal na določen jezik in njegove vokale. Narod seveda hitreje sprejme, če je libreto v slovenščini, vendar pa danes skoraj vsi govorijo kakšen tuj jezik. Vse je bolj odprto. Kaj menite o slovenski operni tradiciji, delih slovenskih skladateljev? Redko so na odru, pokažejo se le tu in tam. Kvaliteto pa pač moraš sprejeti takšno, kakršna je. Po mojem mnenju vsebujejo premalo slovanskega duha -pri Danilu Švari se recimo čuti vpliv nemške linije. Pri Rusih je povsem drugače, imajo svoj pečat. V Mariboru že nekaj let poteka po vas poimenovano tekmovanje. Nazadnje je bilo leta 2010. Letos naj bi bilo spet, vendar bo najverjetneje ugasnilo, ker ni denarja. Do tega trenutka nimam nobenih informacij. Program bi moral biti že znan, saj je bilo tekmovanje ponavadi junija. Junij je sedaj pred vrati, a se o tem nič ne ve. Za tekmovanje gre sicer zahvala dirigentu Stanetu Jurgcu, ki je dal zamisel zanj. Prva leta sem bila še v žiriji, potem pa nič več. Torej ne spremljate več opernega podmladka? Ne. Se vedno bolj oddaljujem. Pa je operna umetnost danes deležna dovolj pozornosti? Seveda. Popularna glasba se od Beatlesov in Michaela Jacksona nenehno spreminja, opera pa stoji: barok je barok, klasika je klasika. In več je poslušaš, bolj jo vzljubiš. Ljudje radi hodijo v opero, to je sanjska stvar, ki te sprošča. Tisti dan si nekje drugje, spodbudi te k razmišljanju. Tudi če je tragedija, te prevzame, zlati če so na odru dobri izvajalci. Danes gre vse v smer perfekcionizma, česar včasih ni bilo. V mojih časih ni bilo toliko preciznosti, kaj je šlo tudi narobe, tudi glasovi niso bili vsi perfektni. Ampak entuziazem je bil večji kot danes. Povojni čas je bil lačen kulture, lačen razvedrila. Če bi se danes prikazali s takratnimi kvalitetami, bi verjetno rekli - ne potrebujemo vas. Ampak naredili smo, kar je bilo treba narediti. Je torej današnja težnja po popolnosti dobra za opero in izvajalce? Kvaliteta je na prvem mestu, ni več kvantiteta. To se čuti. Seveda govorim o programu, ki ga gledam na televiziji. Pred kratkim sem si ogledala Valkiro iz milanske Scale pod vodstvom Daniela Baremboima. Vsaka od osmih Valkir bi lahko bila Tosca, Aida itd. Kvaliteta glasu je superlativna. Ampak danes smo vajeni lahkih stvari. Tako je že od nekdaj. Tudi pesem Jaz pa ti, pa židana marela je takšna. Kadar so jo peli, je bilo vzdušje lahkotno, veselo. Človek vedno išče trenutek, da se sprosti, obrne stran od težav. Pravijo, da je dan brez majhnega nasmeha - izgubljen. Andreja Seršen Dobaj in Ksenija Brišar/STA / PRIREDITVE Nedelja, 27. maja 2012 27 GLASBA - Na odru Kina Šiška z začetkom ob 21. uri Kyuss lives! bodo jutri nastopili v Ljubljani »Kyuss so pač stara zgodba.« Tako je v zadnjih petnajstih letih večkrat ponovil kitarist in ustanovitelj benda Josh Homme, danes priznana rok zvezda. Očitno pa je, da se z njim ne strinjajo ostali člani skupine, še manj pa številni ljubitelji trde, puščavske glasbene zvrsti. Dokaz tega je glasbeni projekt Kyuss Lives! in sicer "reunion" nekdanjega pionirja stoner glasbe, benda Kyuss. Pevec in lider benda John Garcia, basist Nick Oliveri in bobnar Brant Bjork (poleg že omenjenega Jos-ha Hommea, prvotni člani benda) so se na začetku lanskega leta odločili, da ponovno oživijo skupino Kyuss, v sklopu daljše glasbene turneje pa bodo jutri zvečer nastopili v Ljubljani in sicer v priznanem Kinu Šiška. Oliveri in ostali so zraven povabili še kitarista Bruna Feveryja, ki je z Garcijo sodeloval že leta 2010, ko je lider benda, v okviru projekta Garcia Plays Kyuss, opravil krajšo glasbeno turnejo. Ko so v okviru turneje igrali na Hellfestu v francoskem Clissonu, se je Garcia srečal še z Bjorkom in Oliverijem in takrat so fantje postavili temelje za ponovno sestavo legendarnega benda. Skupino Kyuss so Garcia in ostali razpustili leta 1997, v prejšnjih, sedmih letih delovanja pa so izdali kar pet plošč. V bistvu je skupina proti koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let začela z izvajanjem Obnovljeni bend Kyuss nove glasbene zvrsti, tako imenovane stoner glasbe. Mešanica metal in bluz glasbe s psihedeličnimi zvoki je takrat uspešno vdrla na kalifornijsko glasbeno sceno, puščavski žuri, na katerih je nastopal bend, pa so danes del zgodovine tega glasbenega gibanja. Garcia, Homme, Oliveri in Bjork se še vedno uspešno ukvarjajo z glasbo. Homme je že več let lider znanega benda Queens of the Stone Age, član pa je tudi zasedb Them Croocked Vultures in Eagles of Death Metal, basist Oliveri je ustanovil skupino Mondo Generator, bobnar Bjork zasedbo Brant Bjork and the Bros, medtem ko je Garcia pel v bendih Slo Burn, Unida, danes pa v skupini Hermano. Z nastankom projekta Kyuss Lives!, je lani Garcia celo namignil, da imajo člani benda na zalogi nov glasbeni material, s katerim naj bi v krat- kem sestavili novo ploščo, vest pa je seveda pozitivno presenetila številne oboževalce kalifornijskega benda. A pustimo bolj ali manj zanesljive napovedi, dejstvo je, da bodo Garcia in ostali jutri zvečer stopili na oder Kina Šiška in, da bo pred njimi nastopila slovenska predskupina Carnaval! Vstopnice znašajo dvajset evrov, kupite pa jih lahko kar pred koncertom. R.D. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 27. maja, ob 21.00 / Oliver Frljic: »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!« / Režija: Oliver Frljic. LOKEV Kulturni dom Danes, 27. maja, ob 19.00 / komedija / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. / Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. / Nastopa: Gledališka skupina KD "Brce" pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V sredo, 30. maja ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V torek, 5. junija, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitev: v soboto, 9. maja ob 19.30. V torek, 12. junija, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: in v sredo, 13. junija, ob 19.30. Mala dvorana Jutri, 28. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Spiro Sci-mione: »Kuverta«. / Ponovitev: v torek, 5. junija, ob 20.00. V četrtek, 31. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 1. junija, ob 20.00 / David Ma-met: »November«. V soboto, 2. junija, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V ponedeljek, 4. junija, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. V sredo, 6. junija, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. MGL Veliki oder Jutri, 28. maja, ob 19.30 / John Demp-sey, Dana P. Rowe: »Čarovnice iz Eastwicka« / Ponovitve: v torek, 29 ob 19.30, v sredo, 30. maja ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 1. junija, ob 19.30, v ponedeljek, 4., v torek, 5. v ponedeljek, 11, ob 19.30, v torek, 12. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 13. junija, ob 19.30 V četrtek, 31. maja, ob 19.30 / Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Ženitev«. / Ponovi- tve: v sredo, 6. in v petek, 8. junija, ob 19.30. V četrtek, 7. junija, ob 19.30 / A. N. Ostrovski: »Nevihta«. Mala scena / studio Jutri, 28. maja, ob 20.00 / Zinnie Harris: »Dlje od najdlje«. V torek, 29. maja, ob 20.00 / Aleksander Stroganov: »Ptičeslovje«. V sredo, 30. maja, ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v petek,1. in v soboto, 2. junija, ob 20.00. V četrtek, 31. maja, ob 20.00 / Ivan Vi-ripajev: »Kisik«. / Ponovitev: v sredo, 6. junija, ob 20.00. V ponedeljk, 4. junija, ob 16.00 in ob 20.00 / Zinnie Harris: »Dlje od najdlje«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA CODROIPO Vila Manin V sredo, 4. julija, ob 21.00 / Nastopa britanska alternativna rock zasedba Ra-diohead. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 31. maja ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent: Keri-Lynn Wilson. Solist: Fa-zil Say, klavir / Ponovitev: v petek, 1. junija ob 19:30. Kino Šiška Jutri, 28. maja, ob 21:00 / koncert / Nastopata Kyuss in Carnival. V nedeljo, 3. junija ob 20.00 / koncert / Nastopata Megadeth in Negligence. Metelkova Menza pri koritu Danes, 26. maja, ob 22.00 / koncert / »Zamejski rock'n'roll večer« / Nastopajo: Gonzales, Wondernoise Land in Coloured Sweat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: V petek, 1. junija 2012, ob 11.00 bo otvoritev skupinske razstave solidarnostne narave »DiversArte« na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni anima-torji in sicer: Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Mariagrazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 30. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pra-davnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimu-zej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mala Galerija: do 27. maja je na ogled fotografska razstava Hermana Pivka: »Portreti«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja -tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (18981985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (1897-1982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Saksida (1913-85). VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Nedelja, 27. maja 2012 VREME dolžina dneva Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 Dolžina dneva 15.21 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 11.19 in zatone ob 24.59 bioprognoza Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše sredi dneva in popoldne. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 10.20 najnižje -30 cm, ob 17.44 najvišje 35 cm, ob 24.55 najnižje -9 cm. Jutri: ob 5.31 najvišje 0 cm, ob 11.27 najnižje -29 cm, ob 18.24 najvišje 42 cm. temperature v gorah oc 500 m...........14 2000 m 1000 m ..........11 2500 m 1500 m............7 2864 m uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju do 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno vreme z razjasnitvami. Popoldne se bodo v gorah pojavile krajevne plohe ali nevihte, ki se bodo pomaknile v nižino. Ob morju bo pihal rahel veter. V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo nestalno vreme s popoldanskimi krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami.