Leto LXVI foštnma plačana т gotovini V Ljubljani, v petek, dne 28. januarja 1936 Stev. 22 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Diu — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/IU SLOVENE Telefoni nredništva in uprave: 4(1-01. 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun : Ljub- Ijuna št. 10.650 in I0.341' za inserate, Sarajevo štv. Tï63, Zujjreb štv. 5У.0П, Praga-I lunaj 24.747 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b. Gauteiter Bohle o Nemcih v tujini Drž. tajnik v nem. zunanjem ministrstvu g. Gauleiter Bohle, je vrhovni vodja hitlerjevskih organizacij v inozemstvu —■ nemški državljani v inozemstvu tvorijo poseben Gau ali pokrajino, ki ji načeluje Gauleiter ali pokrajinski vodja — je imel te dni na željo madžarske vlade v Budimpešti velik govor, ki je naravno močno odjeknil po vsem svetu. Ko je bil namreč madžarski ministrski predsednik Daranyi na uradnem obisku v Berlinu, se je bridko pritožil, da delajo nemške hitlerjevske organizacije na Madžarskem vladi neprestano težave in da se okrog njih razvija neko skrivnostno delovanje, ki vznemirja domače prebivalstvo, pri oblasteh pa vzbuja eum, da je protidržavno. Ministrski predsednik Gôring je takrat Daranyi ju obljubil, da bo stvar uredil in je obisk Gauleiterja Bohleja v Pešti v zvezi s to obljubo. Morda bi bila nemška vlada potovanje voditelja inozemskega nemštva še nekoliko zavlačevala, da se zadnje dni v Braziliji niso pripetile zelo neljube stvari, ki so zahtevale odločnih pojas-nitev. Predsednik brazilske države je namreč moral obstoj nemških hitlerjevskih organizacij prepovedati, ker je njegova policija izsledila, da so postala zbirališča protidržav-nega delovanja, ki je vzdrževalo skrivnostne zveze z organizacijami v nemškem rajhu. Tudi iz Avsirije so se zadnje čase neprestano slišale pritožbe, da vodijo sledi, ki jih puščajo za seboj avstrijski narodni socialisti, v mnogih primerih čez bavarsko mejo, da ne govorimo o očitkih, ki jih je angleško časopisje naslovilo na Henleinovo nemško stranko na Češkoslovaškem, češ da dobiva smernice za svoje politično zadržanje od nar od n »socialistične stranke v nemški državi. Vsa ta dejstva, ki so se zadnje čase nakopičila, kakor tudi nujnost, da Nemčija v zasledovanju svojih zunanjepolitičnih ciljev v mesecih, ki prihajajo, pokaže čiste roke in čiste namene, so napotili berlinsko vlado, da je poslala šefa vsega nemštva v inozemstvu, držav, tajnika Gauleilerja Bohleja v madžarsko prestolnico, da tamkaj v javnem govoru in slišno za ves svet izpove osnovna načela nemške politike v pogledu skrl, va za Nemce, ki žive. v tujini. Gauleiter, Bohle je govoril v imenu nemške države in so za to njegova izvajanja za vse države, koderkoli žive Nemci in kjer se morda od časa do časa pojavljajo sumi glede vsestranske zakonitosti njihovega delovanja, izredne važnosti. Njegove besede so v smislu ustave sedanje Nemčije, kjer sta država in narodnosocialistična stranka eno in isto, zakon. in je prav in potrebno, da jih pribeležimo. Gauleiter Bohle si je za osnovo svojega govora vzel desetero zapovedi, ki jih je narodnosocialistična organizacija postavila za vse svoje člane doma in v inozemstvu, ki so pri vstopu izrekli prisego, »da bodo zvesti svojemu vodji Adolfu Hitlerju in da bodo njemu in vodjem, ki jih bo on določil, vedno izkazovali spoštovanje i;n pokorščino«. Te desetere zapovedi so zanimive. Nemškim državljanom, ki prebivajo v inozemstvu, za-bičavajo, da morajo biti pokorni postavam dežele, kjer prebivajo, da se ne smejo, niti v pogovoru ne, vmešavati v notranjo politiko, ki naj bo stvar izključno domačinskega naroda, a da morajo v vsakem' Nemcu videti tovariša iste krvi in iste biti, vsakemu od srca radi priti na pomoč, če ni po lastni krivdi zašel v bedo, ter da ne smejo biti samo člani organizacije, marveč borci v prvih vrstah, kjer naj se dan na dan bore, da bo vsak pošten Nemec pristopil v organizacijo. Čeprav je javno znano, da se narodnosocialistična stranka v svojem inozemskem skrbstvu peča samo z državljani Nemčije, a ne z Nemci na splošno, so verjetno nekateri njeni člani gornje zapovedi, kot smo videli iz v začetku naštetih primerov, napačno tolmačili ter okvir delovanja svojevoljno razširili, tako da se je ponekod v inozemstvu utrdilo mnenje, da se narodnosocialistične podružnice trudijo, zajeti v svoj krog tudi nemške manjšine ali celo vplivati na notranjepolitično življenje dotične države. Gauleiter Bohle je imel nalog, da v imenu nemške države v javnem govoru — nanašajoč se na razmere na Madžarskem — one pokara, ki so delokrog prekoračili, one pa, ki so si napravili napačno sliko o delovanju hitlerjevskih organizacij v tujini, pomiri, češ da to ni v redu in da »Nemčija vse poskuse, ki jih morda posamezne nepoklicane osebe delajo v službi propagande kljukastega križa, najostreje graja«. Nemčija tudi ne more dovoliti, »da bi takšne neuradne pustolovščine političnih fantastov motile dobre odnošaje med Nemčijo in tujimi državami«. »Član narodnosocialistične stranke, ki se meša v notranje zadeve gostiteljske države, je brezobzirno tako od nemške države, kakor od stranke kaznovan.« Gauleiter Bohle je s posebnim poudarkom obrazložil, da Nemčija »točno loči med inozemskimi Nemci, ki so nemški državljani, in Nemci, ki so samo krvni tovariši nemškega naroda.« Njegova organizacija« se briga izključno za prve in se v ničemer noče vtikati v organizatorično delovanje drugih. Potemtakem,^ je nadaljeval Gauleiter Bohle, -•so govorice, češ da so narodnosocialistične organizacije samo v službi neke tajne vohunske centrale, grda laž in prazni strahovi za mirne Prvi udarec mednarodnemu evharističnemu kongresu v Budimpešti Nemčija in sovjetska Rusija sta prepovedali udeležbo Dunaj, jan. TG. Tukajšnja »Reichspoet« objavlja nadaljnje poročilo iz Budimpešte o prepovedi, ki jo je izdala nemška vlada, da se nemški katoličani ne smejo udeležiti evharističnega kongresa v Budimpešti. Dopisnik »Reicheposte« javlja, da eo dosedanja poročila o tej prepovedi dobila i>opolno potrdilo. Tako madžarska vlada kakor pripravljalni odbor za evharistični kongres (predsednik je nekdanji ministrski predsednik Huszar) sta pred dvema dnevoma sprejela uradno sporočilo: »da nemška vlada ne želi, da hi se nemški katoličani udeležili budimpeštanskega kongresa«. Zastopniki tiska so nato obiskali ministra Huszarja, ki jim je dal podrobnejša obvestila glede te nemške prepovedi. Minister Huszar je sam osebno bil lani spomladi v Berlinu, kjer se je z državnimi in cerkvenimi oblastmi po- govarjal o nemški udeležbi pri kongresu. Dogovoril ee je z njimi o vseh najmanjših podrobnostih. Predsednik pripravljalnega odbora za nemško udeleži«) je [»stal berlinski škof grof Preysing, osrednja pisarna pa je bila organizirana v Freiburgu. Nemška vlada je romarjem dovolila 60% popust po vseh nemških železnicah, zunanje ministrstvo pa je obljubilo vso pomoč, da bo nemška udeležba čim častnejša in njeno potovanje na Madžarsko čim lažje in bolj ugodno. Toda kar naenkrat eo se začeli na nemških uradnih mestih pojavljati pomisleki proti udeležbi nemških katoličanov. '»-z.. ' • , 4 " , Končno je v nemški vladi zmagalo naziranje ministrov dr. G o b b e 1 s a in R o s e n b e r g a , da se naj nemškim katoličanom udeležba pri kongresu ne dovoli. Nemška vlada je svoj sklep s]>oročila ministru Huszarju kot predsedniku pripravljalnega odbora. Glavni poudarek v sklepu nemške vlado je v tem, da za njo udeležba >n 1 zaželjena . »Z veliko žaio-stjo smo to strašno sporočilo vzeli na znanje, je nadaljeval minister Huszar, ker sem na osnovi osebnih pogajanj pričakoval prav nasprotno. Vedno in vedno jnova zatrjujejo Nemci kako g!ol>oko nagnjenje imajo do nas Madžarov. Na uradnih mestih so mi celo povedali, da Nemčija želi. da hi odnosi |x>stali še bolj prijateljski. Ko sem sprejel sporočilo nemške vlade, sem se lahko prepričal, da je bila o tem obveščena tudi madžarska vlada. Ker hi se bilo imelo udeležiti 25.000 nemških katoličanov evharističnega kongresa, ima pre|>ovcd nemške vlade izredno velike posledice«. Poleg nemške vlade je katoličanom prepovedala udeležim na cvharističncm kongresu tudi sovjetska Rusija. Nameni rdeče vlade v Španiji in Mehiki pa še niso znani. Japonski ministrski predsednik Princ Konoje grozi velesilam Tokio, 27. jan. TG. Japonska agencija Domei: V japonski visoki zbornici ee je nadaljevala debata #o kitajsko-japonski vojni. Baron Takehito in grof Sonoda sta stavila vprašanja minietrekemu jiredsedniku glede »tretjih držav, ki posegajo v kitajsko-japonsko vojno e tem, da Kitajski pošiljajo orožje«- in glede «tališča, ki ga bo zavzela Japonska. Ministrski predsednik Konoje je odgovoril, da »kitajsko-japonski dogodek^ še ni vojna po besedilu mednarodnega prava. Zatorej se tiste države, ki pošiljajo orožje Kitajski, še ne pregrešijo proti nevtralnosti tako dolgo, dokler vojna ni bila uradno najx>vedana, kar se do sedaj še ni zgodilo. Morda bo to jxistalo potrebno. Vendar pa si glede jxxl-pore, ki jo inozemske države pošiljajo Kitajski, dovoljuje izpovedati sledeče: »Če bodo tretje državo podpirale kitajsko vlado generala Cankajšeka, se ho pač kitajsko-japonski spor za toliko podaljšal. Posledice bodo tem hujše za pontirjenje Daljnega vzhoda. Japonska vlada bo poskusila prepričati tretje države, naj prenehajo s podpiranjem Cankajškove vlade. Angleška vlada je sporočila in priznala, da angleške tvrdke pošiljajo orožje in municijo na Kitajsko, (oda ker angleški uvoz predstavlja le majhen del vseh vojnih dobav, ki jih Kitajska dobiva iz tujine, morajo biti potemtakem še druge države, iz katerih prihaja orožje na Kitajsko. Opozarjam vse (retje sile, da se bo kitajsko-japonski spor samo podaljšal, ako bo inozemska podpora Kitajski trajala še dalje, čeprav samo pod naslovom trgovinskih odnosov. Vsako posredovanje kakšne tretje države med Japonsko in Cankajškovn vlado pa japonska vlada odločno in za vselej odklanja.« Hongkong. 27. jan. TG. Japonska agencija Domei poroča, da je tjakaj prispel vrhovni poveljnik vsega anglešk. letalstva sir Edward E 11 i n g -t o n. Priletel je v letalu naravnost iz Londona, da pregleda letalske sile Anglije na Daljnem vzhodu. Verjetno bo čez teden dni zopet odletel nazaj v London. Bombardiranje v Španiji se nadalje Valladolid, 2G. januarja. AA. (Havas) Danes dopoldne so rdeča letala bombardirala Valladolid. Vrgla so kakih 60 bomb. Večina teh je padla na otroško zavetišče. Pravijo, da je 12 mrtvih in 40 ranjenih, večinoma ženskih in otrok. Na teruelski fronti so rdeči včeraj utrjevali postojanke, ki so jih zavzeli v odseku Sigre in pri koti 1071. Obe sta južno od Teruela, in sicer takoj ob želzniški progi. Rdeče čete, ki operirajo v hribovitem kraju južnovzhodno od Fuente de Todosa, so včeraj brez hoja zavzele ozemlje med svojimi dosedanjimi postojankami in Vilanuevo del Puelve. Republikanske čete so se na ta način približale cesti iz Cari-nene v Bencito. Skoraj na vseli frontah se vodijo krvave borbe z meniajočo se srečo. Najhujše borbe divjajo na reki Singra pri Terne',u. Ves današnji dan in minilo noč se je slišalo grmen je topov na cesti med Teruelom in Saragoso Tudi v zraku so se odigrale velike letalske borbe, v katerih je bilo na obeh straneh sestreljenih več letal. Okrog "50 rdečih letal se je pojavilo nenadoma nad nacionalističnimi postojankami na sektorju pri Las Caberos de Singra in so po- I i vzročila rruneovim četam ogromne izgube. V r znak maščevanja so nacionalistična letala napadla Mtpei Valencijo. Ubitih je bilo 130 oseb, 300 pa težje ranjenih. Napad ie izvršilo šest letal, ki so priletela z morja. Prve bombe so nacionalisti vrgli na mesto Kl Grau, nato pa so napadli središče Valencije. Materialna škoda je ogromna. Kna bomba je eksplodirala blizu angleške ladje »Uovver Abbey* ter ubila poveljnika ladje Nacionalistične oblasti so takoj izrazile sožalje angleškemu konzulu v Salamanci. V Ženevi pa razgovori. . . Ženeva, 27. jan. c. Nocoj bo javna seja sveta ZN, ki bo zelo važna, ker pričakujejo, da bodo padle tudi načelne odločitve Vendar senzacij ne bo nobenih, ker so potek seje in vsebino razprave pripravili že na raznih posvetih med delegati, ki so člani eveta ZN. Vse zanimanje se prenaša takoreko« na sklepe, ki l>odo sprejeti izven okvira sveta ZN. Svet ZN 1k) moral končno sprejeti le tiste sklepe, ki jih bodo pripravile velesile, posebno pa Velika Britanija in Francija. Zato pa morajo države, ki jih usoda Zveze narodov še jiosehno skrbi, zavzeti stališče, ki naj pospeši razčiščenje položaja. V tej zvezi moramo posebno omeniti današnje konference skandinavskih držav, ki sta se jim pridružili Švica in Nizozemska. Konference teh držav so bile zelo živahne in se je na njih govorilo največ o izpreinembi pakta Zveze narodov in o usodi čl. 16 pakta Zveze narodov, ki govori o sankcijah. O čl. Ki se je govorilo v tem smislu, ali naj imajo sankcije, ki jih sprejme ZN proti napadalcu oziroma motileu miru, obvezen ali pa svoboden značaj. Posebno zastopnik Finske je zastopal stališče, da naj se omili obvezen značaj. Članicam ZN naj bo dovoljeno, da same odločijo, ali smejo izvajati sankcije v [xilneni obsegu, ali pa lahko tinti glede sankcij ostanejo nevtralne, lo je, da |>ostopajo proti obema strankama v istem smislu. Današnje seje teh držav še niso mogle po|x>lnoma zediniti vseh teh držav za skupno stališče. Zalo se bodo zastopniki teh držav sestali še jutri in v soboto in nazadnje sprejeli najbrž skupno resolucijo. Zelo veliko |K>zornost so vzbudile tudi vesli, da bo svet ZN sprejel sklep, da se popolnoma ukine finančna kontrola ZN nad Madžarsko. Ta kontrola je hila uVedena na podlagi določb mirovnih |H)godh in je bilo madžarsko javno mnenje često zelo nejevoljno zaradi teh ostankov, ki tišče Madžarsko v okviru enakopravnosti. Iz krogov Male zveze se izve, da je treba ta sklep ZN samo pozdraviti, ker 1к> pospešil zdravo zbližanje držav v Podonavju. Na današnji seji zastopnikov držav Balkanske zveze je bilo sklenjeno, da ne bosta niti Micescu in ludi ne Ruždi Aras v Ženevi podajala nobenih skupnih izjav v imenu Male zveze ali pa balkanskega sporazuma. Na seji so sklenili, da bo o teh vprašanjih podal daljšo izjavo v imenu Balkanske zvezo turški zunanji minister Ruždi Aras |)o zasedanju, ki se bo prihodnji mesec vršilo v Ankari. Tedaj pridejo v Ankaro vsi zunanji ministri držav Balkanskega sporazumu. Proli večeru se je začela prva javna seja Sveta ZN. Prvi je govoril angleški zunanji minister Eden, ki je izjavil, da ostane Velika Britanija še najprej zvesta Zvezi narodov. Glavno je to, da v teh težkih časih ohranimo tisto, kar še obstoja. Zveza narodov jo še zmeraj najbolje sredstvo za ohranitev miru in za mednarodno sodelovanje. Francija bo pretrgala zveze s sovjeti Pariz, 27. jan. b. Poročevalec pariške izdajo »Daily Mail-a< je zvedel iz francoskih merodajnih krogov, da ho Francija v kratkem odpovedala vse dosedanje sporazume s sovjetsko Rusijo. Ministrski predsednik Cliautemps pripravlja popolen preobrat svojo politike v odnosih do sovjetske Rusije in bo šel v zunanjepolitičnem oziru na povsem novo pot. državljane.« Semkaj spada po naziranju nemške vlade, katere govornik je bil Bohle, tudi »strašilo o pangermanizmu (vsenemštvu), ki ga je iznašlo inozemstvo« in ki ga on ne more doumeti, kaj je in kaj hoče. Brez dvoma je to »samo zadnje sredstvo, s katerim hočejo nasprotniki Nemčije naslikati na steno svetovno nevarnost Nemčije. To je nesramna laž, kajti Nemci so sicer odlični vojaki, toda mili-taristi in osvajalci niso. »Zanimanje pa, ki ga Nemčija kaže za Nemce, ki niso nemški državljani, nikoli ni bilo politično, marveč samo kulturno.« Tako je Gauleiter Bohle v Budimpešti zelo slišno osvežil desetero zapovedi za hi-tlerjevsko članstvo po inozemstvu. Tega smo samo veseli. Marsikateremu se bodo njegove I izjave zdele nove. Prav je, da je Bohle po- udaril, da predstavljajo staro osnovo nemške politike in da so oni, ki so jih ponekod do danes samovoljno preslišali ali mislili, da jih lahko nekaznovano preslišijo. na grešnih potih, ker so se varali tnko glede namenov nemške politike kakor tudi glede pravomoč-n oh t i domače zakonodaje v tujih državah. Kajti sedaj je upanje, da bo nemška narodnosocialistična stranka svoje organizacije nemških državljanov v 45 tujih državah vzela še bolj strumno v roke. da bodo oslali v okviru deseterih zapovedi stranke, kot jih je tako avtoritativno obrazložil Bohle, res upravičeno, kakor je upravičeno ludi pričakovanje, da bodo nemške narodne manjšine odslej iskale svojo srečo izključno le v mejah svojo države in v pokorščini zakonom, ki jo vladajo. Budimpeštanskega govora ne bomo pozabili. Danes oh 10 dopoldne se jo sestala francoska vlada k seji, da sprejme 6 zakonskih osnutkov, ki predstavljajo nov kodeks delavskega in socialnega reda. Posamezni ministri so izrazili svoje jxitnisle-ke k tem zakonskim načrtom, ki jih je izdelal sam ministrski predsednik Chautemps. O tem kodeksu bo nocoj govoril [к> radiu ministrski predsednik Chautemps. Komunizem v Bolgari/i Sofijn, 27. januarja. A A. Predvčerajšnjim jo sofijska policija odkrila tajno komunistično tiskarno Na podlagi preiskave je dognala, da se je v zadnjem času delovanje komunističnih zarotnikov ojačilo. V pretekli noči so policijski organi odkrili še dve taki tiskarni, nato tajno skladišče orožja in veliko število propagandnih brošur in letal. V Sofiji je bilo več aretarij. Pa tudi na deželi so prijeli večje število ljudi, proti katerim je biln takoj uvedena stroga preiskava Vsi aretirani osumljenci bodo v najkrajšem Času izročeni sodnim oblastem. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno in deževno. Zemunska vremenska napoved. Oblačno v vsej državi, ponekod v severnih krajih dež Temperatura se ho nekoliko dvignila. Dunajska vremenska napoved, šc obilne padavine, tudi sneg, spremenljivo. Vremenske napovedi po severnem siju London, 27. januarja. Severni sij, ki se je pokazal 25. t. iu., je tudi v Angliji povzročil veliko pozornost m najrazličnejše komentarje. Severni sij je po vsej Angliji zelo vplival na telefonsko in radio-telefonsko službo, ponekod pa tudi na jirenos električne energije. Na deželi pa so mislili, da so izbruhnili ogromni požari in so alarmirali gasilce. Tudi angleški astronomi in meteorologi seveda proučujejo ta pojav. Ravnatelj astronomskega opa-zovališča letalskega ministrstva je izjavil, da bodo v Angliji imeli po severnem siju nekaj tednov hudega mraza in viharjev, uakar da bo sledila zelo mila in suha pomlad. Poletje bo silno vroče z močnimi nalivi in viharji. Sedanja vremenska perioda je podobna oni leta 1700 in jo je tudi takrat naznanil severni sij. Tudi druge angleške meteorološke opazovalnice pravijo, da bo zima še dolga in huda in da bo mraz zelo občuten februarja in v začetku marca. Nato bo sledila lepa pomlad, ki pa bo prekinjena od viharjev, in za njo pride poletje, ki bo najbolj vroče izmed vseh v zadnjih petdesetih letih. Pojav severneca sija pripisujejo angleški astronomi izredni vročini sonca, ki se nahaja zdaj v jieriodi maksimalne termične intenzitete, dočim se je pred tridesetimi leti nahajalo v periodi vročinskega minimuma. Tudi na Nizozemskem je bil severni sij zelo lep in se je odlikoval zlasti po najintenzivnejši rdeči luči. London. 27. jan. b. Zadnja jx>ročila govore, da eo polarno svetlobo videli najjasnejše v severnih krajih Velike Britanije. Observatorij britansikega letalskega ministrstva je objavil zanimivo poročilo, v katerem poudarja, da zaradi polarne svetlobe radio-telegrafski aparati niso bili j>oškodovam, pač pa je bilo začasno ustavljeno niih delovanje zaradi naravnega pojava. Učenjaki trdijo, da ee nam obeta v februarju še zelo huda zima z viharji, medtem ko bo spomlad doltra in euha, poletje pa izredno vroče, deževno in viharno. Takšne polarne svetlobe ne pomnijo od leta 1760 in tudi tedaj ni bila tako močna kakor pretekle dni. Berlin, 27 januarja. Tudi v Nemčiji so povsod opazovali severni sij, razen v Berlinu in nekaterih krajih severne Nemčije, kjer je nebo bilo pokrito z megleno vlago. Pojavil se je v Nemčiji v obliki široke ognjene pahljače, na kateri so se počasi pregibali široki modri pasovi. Na Švedskem in Norveškem pa pravijo, da tudi najstarejši ljudje ne pomnijo severnega sija tolike lepote iu intenzitete. Nemški znanstveniki izjavljajo, da je pojav letošnjega severnega sija pripisovati izrednim električnim izžarevanjem, ker je velika sončna pega prešla skozi centralni meridian sončne oble. V Berlinu menijo, da se bo severni sij še pojavljal. Dragi politični tečaj m adinshe JRZ Belgrad, 27. .jan. m. Vodstvo mladinske JRZ pripravlja za svoje člane v letošnji sezoni že drugi politični tečaj, ki se prične prihodnji teden. V zvezi s tom tečajem je b i I u snoči v pro-siorili tukajšnjega strankinega odbora konfe-renca. na kuteri je predsednik mladine J.R.Z. g. dr. Bojan Pire imel daljše jioročilo o pomenu in namenu političnih tečajev. Kakor ua prvem, bodo tudi na drugem političnem tečaju predavali ugledni člani vodstva stranke. Med drugim pr nator Sinode j Belgrad, 27. januarja. AA. Minlstrtski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel angleškega poslanika na našem dvoru sira Ronalda Campbclla, nato pa šc našega kr. poslanika v Alcari Branka Adjemoviča. Prva organizacija tistih, ki dajejo svojo kri za zdravje drugih Belgrad, 27. januarja. AA. Dobro je znano, da je v sodobni medicini transfuzija krvi prevzela zelo važno vlogo, posebno pa še v kirurgiji. To sredstvo moderne medicine je že dolgo in vobče v praksi v naših bolnišnicah. Posamezni oddelki obče državne bolnišnice v Belgradu eo ei ustanovili evoje organizacije darovalcev krvi, toda zelo primitivno in često brez pravega haeka. Niso bili redki primeri, da eo nastajale celo v operacijskih dvoranah tik pred transfuzijo krvi mučne scene med bolniki, darovalci krvi in zdravniki in da so sc še v zadnjih trenutkih pogajali za kri. Ko se je načelo vprašanje, kako ustanoviti centralni odsek za transfuzijo krvi, širša javnost ni bila poučena o ogromnih težavah in žrtvah naših zdravnikov, ki bi bili radi pomagali svojim pacientom na varen in sodoben način, pa eo se često znašli vprav v bezupnih položajih. Ustanovljen je poseben odbor, ki etvarno predstavlja pionirja današnjega oddelka za trans- Ш» Usoda JNS in njenih voditeljev Sedanje dopolnilne volitve v senat spričujejo posebno nazorno obupno premoč nekdaj vsemogočne Jugoslovenske nacionalne stranke. JNS je bila prva in dosedaj edina jugoslovanska stranka, ki je odkrito odvrgla demokratično načelo., se ponudila diktaturi in dejansko tudi diktatorsko več let vladala. Toda danes, po nekaj letih, ni v Jugoslaviji niti ene banovine, v kateri bi JNS sploh mogla postaviti kandidaturo za senatne volitve, kaj šele, da bi kandidat te stranke mogel biti izvoljen. Kakor hitro je J.NS izgubila vrhovno diktatorsko oblast nad državo, se je njeno napihnjeno število in vpliv med ljudstvom zrušil v nič. Ostalo je le nekaj tuca-tov voditeljev, ki so brez vsake zaslombe v ljudstvu ositali v skujiščini in v senatu kot politična usedlina, kot žalosten preostanek nekdanje politične slave JNS. Poklicnim jenesarskim politikom ni bilo mogoče zameriti, če so poskušali žalostno politično smrt čim dalj odvrniti. Najprej se kar niso mogli ločiti od diktatorskih manir, ki so se jih privadili. Bili so prepričani, da so v dobi diktature narod toliko preplašili in ustrahovali, da se jih bo na večne čase bal in trepetal pred njimi. Zato so se ozirali po primerni glavi, ki bi jo postavili nad svojo hudo splahnelo politično skupino. Ta glava naj bi že s samim svojim pojavom vlivala strah in rešpekt med ljudstvom. In so šli poglavarji JNS iskat tako glavo in po dolgem iskanju prišli precej soglasno na spoznanja, da si ne morejo kot protidemokratična stranka izbrati boljšega predsednika, kot bivšega diktatorja g. Petra Zivkoviča. G. Peter Živkovič ni odklonil laskave ponudbe, vrste JNS pa je prešinil spomin na nekdanje čase in upanje na jxmovno moč in slavo. Veliki in lepi so bili upi JNS na novega fiihrerja. Najmanj, kar je stranka pričakovala. naj bi bil ponižen priklon vsaj polovice prebivalstva Jugoslavije. Toda iz te moke si JNS ni mogla zgnesti pogače. Liustvo od nje odbija njeno tako zagrizeno protidemokratsko stališče, ko celo v čisto spremenjenem ozračju ni mogla zatajiti svoje diktatorske strasti in je privlekla kot bav-bav v politično ospredje Živkoviča. V spoznanju rastoče brezpomembnoeti se je nato vodstvo JNS odločilo, da s težkim srcem jx»da roko sprave g. Bogoljubu Jevtiču. katerega je časopisje JNS več kot dve leti srdito napadalo kot tistega nerodnega objestneža, ki je pomagal rušiti samodnštvo JNS. Po mnogih prerekanjih je končno prišlo do jxmovnega, za neprizadeto javuosit dovolj humorističnega jx>bratiiiistva med Jevtičem in Ziv-kovičem. Tako sta se zlila v eno: krilo Jevtiča ali takozvani j>ofovei in pa pohorci, imenovani tudi masonska veja v JNS Tako »okrepijena« JNS je upala, da fiostane stožer, okrog katerega se bodo zbrali vsi »nacionalni« elementi, kakor se v tem žargonu imenujejo jx>leg jenesarjev še tudi ljoti-čevci, zboraši in še nekaj malih antidemokratičnih skupin »Jutro ščini in zlasti v senatu zavreti delo. Toda bilo ie to le nagajanje, pri katerem ee je JNS pred celo državo samo razgalila kol izključno za strankarske interese zavzeto skupino, ki nima za konstruktivno delo v prid držav ne zmožnosti ne volje. Glavno pa je bilo. da se ne pofovei ne [xiliorri niso mogli sklicevati na zaslombo v narodu. Po tej polomiji so jenesarjem pričeli popuščati živci. V obupnem srdu so se vrgli na podzemsko rovarsko delo in pričeli z vnemo, ki bi bila vredna lepše naloge, tiskati in širiti po državi ilegalno literaturo. Neštetokrat so bili na teh letakih voditelji JRZ oklevetani ic to zlasti njen predsednik dr Milan Stojadinovič kot izvržek človeštva, ostali voditelji pa kot najbolj pokvarjeni ko-rupcionisti. Obenem pa so napovedovali svojo »močno rokor, ki prihaja odrešit Jugoslavijo izpod suženjskega jarma. S temi nizkotnimi klevetami so se jenesarji vredno postavili ob stran komunistov, misleč, da bodo na ta način zanetili zmedo v državi Vzbujali so v masah najprimitivnejše instinkte. Toda tudi to ni vžgalo. Čim so ljudje zaznali, odkod piha veter. Višek je ta gonja dosegla v protikonkordatni kampanji, ki jn je in-scenirala izza ozadja JNS, medtem ko se je ob priliki »zagrebškega sporazuma« opozicije ta »edi-ho državotvorna stranka« docela potuhnila s svojim integralizmom Doživeli smo ludi ljudsko fron-'.aške poskuse, ki Jim Je zopet stala na čelu JNS vsaj v Sloveniji in ki so zavzeli konkretno obliko pri vseh občinskih volitvah v Sloveniji. Toda tudi to zbiranje nacionalnih in komunističnih elementov v proslulem sračjem gnezdu ni jenesarjem prineslo zaželjenih lavorik, ker jih je slovensko ljudstvo pognalo s prav malenkostnimi izjemami iz vseh slovenskih občinskih uprav. Vedno potolČena in poražena je JNS na razvalinah svojih diktatorskih načrtov pričela končno razmišljati o čem pametnejšem, kakor pa kako bi z nasiljem izza plota strmoglavila ljudsko vlado JRZ Dobro se zaveda enega: da med ljudstvom nima nikake zaslombe in ce ostane še in še brez oblasti, tudi njeni razkropljeni voditelji skoraj ne bodo nič več pomenjali. Gospodje šefi so postali v svojih zahtevah skromnejši. V spoznanju, da ЈЏ1 samo udeležba na oblasti more rešiti popolnega političnega pozabljenja, so se pričeli bližati tolikokrat opljuvani in zasramovani JRZ in njenim voditeljem. Je pa treba tu ločiti pofovce in pohorce. Pofovei delajo svojo politiko. Toda pohorci, med katere voditelje se štejejo Demetrovič, Svestislav Popovič, Kramer. Banjanin in Andjelinović, so že pri zadnji spremembi vlade razvijali sami in po svojih prijateljih zelo živahno delavnost, ki naj bi jih privedla vsaj do rahle udeležbe na vladi. Kljub raznim spletkam pa seveda niso prišli v poštev Nova akcija v isto smer se je započela v času, ko je ugašal mnogim jenesarskim poglavarjem mandat v senatu. Kakor javnost ve, je bil senat za jenesarske veljake dolgo časa tista visoka tribuna, raz katero so zelo mogočno povzdigovali svoj glas. Iz mnogih jako razumljivih razlogov bi marsikak senator JNS še naprej rad ostal v tej ustanovi, pa čeprav bi se veljalo nekoliko priklonili sedanjemu režimu. Toda tudi tem željam ni bilo mogoče ustreči, in tako bodo v senatu ostali od JNS le tisti senatorji, ki so jih svojčas izvolili znameniti jenesarski župani, iz Slovenije gg. Pucelj. Kramer in Marušič. Toda kljub temu vodilna gospoda okrog pohorske ali masonske JNS še ni izgubila vsega upanja. Informacije zagrebškega »Obzora«, ki piše o njih prizadevanju približati se sedanji vladi, so povsem točne. Mrzlično iščejo, če bi v stavbi JRZ našli kako razpoko —, v tem poslu so čudovito izvežbani — in da bi skozi njo smuknili k tako hrepeneče zaželjeni oblasti. Je pa pri tem samo ena težava, ki pa je odločilna: ti gospodje predstavljajo izključno le sebe same, ne pa ljudstva. Ne JRZ in ne država pa nima interesa in ne volje, reševati politične brodolomce, ki bi razen tega pomenjali za vsako vlado, ki se opira na ljudstvo — strahotno politično obremenitev brez sleherne protivrednosti. Belgra'sha univerza praznuje letos sto'etnico obsfo'a Belgrad. 27. jan. m. Na današnji pravoslavni praznik sv. Save so zaprti vsi uradi in vse trgovine. Na vseučilišču kakor tudi po vseh sredn jih in ljudskih šolah so bile običajne vsakoletne svetosavske proslave. Proslavi na univerzi so prisostvovali tudi kraljevi zastopnik, prvi poboč-nik divizijski general Nikola Hristić in kot zastopnika vlade prosvetni minister Magaraševič in minister /a ljudsko telesno vzgojo Miletić. I'red razdelitvijo običajnih svetosavskih nagrad za najboljša dela je imel govor rektor univerze dr. Dragoslav Jovanovič, ki je med drugim dejal, da je letošnja svetosavska proslava padla v jubilejno leto belgrajske univerze. Bolgrajska univerza namreč letos praznuje stoletnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila leta 183S kot lice j skupno z gimnazijo. Leta 1863 je_bil licej razširjen v veliko šolo s filološko, juridično in tehnično fakulteto. Leta 1905 je bil izdan zakon o ustanovitvi vseučilišča. Po zakonu jebelgrnj-ska univerza imela ob svoji ustanovitvi šest fakultet, dejansko j>a so obstojale samo tri: filološko. juridičnn in tehnična s skupno 770 dijaki. Po vseh pravoslavnih cerkvah so bile danes slovesne arhiorojsfco službe božje. V eni tukajšnjih pravoslavnih kapel je opravil službo božjo žički škof Nikolaj, ki je tudi spregovoril ljudstvu. V zvezi z razdelitvijo svetosavskih nagrad so bili danes na kosilu pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku vseučiliški profesor dr Dragoslav Jovanovič z rektorjem Petrom Mièiéem, vsemi dekani in nagrajeni dijaki. fuziijo krvi, in ki je imel nalogo predložiti ministru za socialno politiko in narodno zrehrano darovalcev pred in po transfuziji krvi. Obča državna bolnišnica Tazpolaga sedaj dnevno 6 15 stalno pri- javljenimi darovalci krvi. Po pet dežurnih darovalcev, okopanih in bolniško oblečenih, je dan in noč v bolnišnici na razpolago za vsak nujni primer. Ko vsak posameznik izmed njih odda svojo kri, ga pridržijo v bolnišnici brezplačno na hrani, dokler na novo ne pridobi izgubljene krvi. Pri odseku so tudi zaščiteni, tako da jim ni treba pre-pogostoikrat oddajati svoje krvi. Posamezni darovalci pridejo spet na vrsto šele po preteku 21 dni in po ponovnem vsestranskem zdravniškem pregledu. Vsi zdravniški pregledi so popolnoma brezplačni. Živa kri po U2Ï50 din liter Takoj po transfuziji krvi izplačajo darovalcu za prvih 500 gramov krvi 500 din, za vsak nadaljnji gram po 1 din več. Denar prejme darovalec brez vsakega odbitka. Odsek je izvedel tudi posebno preiskavo, da bi dognal, v kakšne 6vrhe darovalci krvi porabljajo evoj denar. V 80% primerov ee je izkazalo, da pošiljajo prisluženi denar domov ali pa ga porabijo v res korietne namene. Le 20% izmed darovalcev krvi ga zapije ali zaigra ta svoj dobesedno krvavo zasluženi denar. Odsek za transfuzijo krvi razpolaga eedaj s 146 sposobnimi darovalci krvi. Med njimi je 61 kvalificiranih delavcev, 45 nekvalificiranih, 10 poljedelcev, 10 bolničarjev, 8 slug, 7 študentov in 5 uradnikov. Stari eo po 21 do 50 let. Po 50 letih starosti nihče več ne prihaja v poštev za oddajanje krvi. Zbrali eo jih iz vseh krajev naše države ter eo različne narodnosti in veroizpovedi. 106 darovalcev krvi je samskih, 40 poročenih, 14 izmed slednjih je brez otrok, 26 je družinskih očetov. Eden izmed njih ima celo sedem otrok. Ostali povprečno po enega do štiri. V zadnjem letu je 124 darovalcev krvi 412 krat oddalo kri, 22 pa jih še ni prišlo na vrsto. Pri 412 transfuzijah krvi je bilo odvzeto 18.690 kuh. cm in izplačanih zanjo 209.670 din. Potemtakem je liter krvi veljal 1121.50 din, vsak kub. cm krvi pa 1.12 din. Mesečno je bilo izvršenih po 26 do 46 transfuzij. Najmanj jih je bilo v avgustu, največ v novembru preteklega lela. V vsakem primeru so «rpehi, ki jih je odsek dosegel v prvem letu svojega dela, nad vee zadovoljivi. Francoski poslanih na Bleda Bled, 27. ja«. Dopoldne se je pripeljal z avtomobilom na Bled francoski poslanik na našem dvoru gosp. Brugere s soprogo v spremstvu francoskega konzula iz Ljubljane. Poslanik se je ustavil v grand hotelu »Toplice«, kjer je bil pripravljen zajtrk za visoke goste. Nato se je odpeljal okoli jezera ter si ogledal neko vilo ob jezeru, kjer bo prebil svoj letni odmor. Gospod poslanik se ie namreč odločil, da prebije jx>čitnice na Bledu. Nato se je odpeljal z avtomobilom v Ljubljano. Trije novi smučarski tečaji Belgrad, 27 januarja. AA. Na Pokljuki kakor tudi na Crepoljskem nad Sarajevom se pravkar zaključujejo prvi letošnji smučarski tečaji za smučarske učitelje in vaditelje. Minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Vjekoslav Miletič je odredil, da se organizirata še dva taka tečaja. Tečaja bosta od 5. do 2K. marca t. 1. na Kopaoniku in naMjfl&r-Planini. Nadalje Je miniéter določil, da s6 priredi tudi poseben tečaj za vaditelje smučarjev ii alpsko kombinacijo. Ta tečaj bo v Trig^V&k^' gorju. Clm se bodo zaključili vsi ti tečaji, bodo vsa jugoslovanska smučarska središča dobila sposobne učitelje za smuk in slalom. Tedaj naš tekmovalni smučarski šport ne bo več odvisen od tujih trenerjev Za tečaje, ki jih je in jih letos še namerava prirediti ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo, se je pevsod pokazalo najboljše razumevanje. Vsi smučarski strokovnjaki v naši državi so se tudi odzvali pozivu k sodelovanju. Mednarodne tekme v slalomu Garmisch-Partenkirchen, 27. januarja. AA. (DNB.) Izid slaloma je naslednji; 1. Pertz, Nemčija, 74.5 in 73.6; 2. Baader, Nemčija, 75.9 in 74.2. Izid v kombinaciji: 1. Weerndle, Nemčija; 2 Schwabel, Avstrija; 3. Kneissel, Avstrija; 4. Pertz, Nemčija, in 5. Baader, Nemčija. Točke še niso dodeljene. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da Je umrl danes ob čotrt na sedem zvečer v celjski bolnišnici, previden s sv. zakramenti, gospod FRANC FENDRE tajnik okrajnega glavarstva v Gornjem gradn Truplo pokojnika blagoslovijo v soboto ob pol 10 v mrtvašnici v celjski bolnišnici, nakar ga prepeljejo k Sv. Juriju ob juž. žel., kjer bo pogreb ob 11 dopoldne. Sv. Jurij, Mozirje, Gornji grad, dne »7. januarja 19»8. žalujoče družine : F B N D R B , R E M S E , T R O B B J. Brez posebnega obvestila. + V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je po dolgi, mučni bolezni zapustil naš oče, gospod Aleksander Lukez dentist-tehnik previden s sv. zakramenti. — Zemeljski ostanki bodo v soboto, dne 29. januarja ob 3 popoldne blagoslovljeni v mrtvaški veži na Vidovdanski cesti ter nato na pokojnikovo željo odpeljani na iarno pokopališče na Grosupljem. V Ljubljani, dne 27. januarja 1938. Žalujoči ostali. Svetosavshe nagrade na univerzi Ljubljana, 27. januarja. Danes, ko je po cerkveno-pravoslavuem koledarju 14. januar in srbska pravoslavna cerkev praznuje praznik svetega Sava, je rektor slovenske univerze dr. Kušej slovesno izročil slušateljem, katerih naloge so fakultetni sveti sprejeli, sveto-savske nagrade, ki so bile razpisane za 1. 1937-38. Slovesnost je bila v prostorih rektorata na univerzi, kjer so se ob 11. dop. zbrali vsi dekani in nagrajenci. Gosp. rektor je v kratkih besedah pojasnil pomen te slovesnosti in znanstvenega dela našega znanstvenega naraščaja, ki se je ob tej priliki pokazalo v predloženih nalogah. Dejal je: Nagovor g. rektorja »Danes, ko praznujejo naši pravoslavni bratje praznik svojega največjega srednjeveškega narodnega prosvetitelja, je tudi naša častna dolžnost, da se s hvaležnostjo spominjamo našega mladega kralja, ki sledeč svojim prednikom poklanja vsem našim fakultetam leto za letom določene zneske, da se nagradć iz njih najboljše na podlagi javnega razpisa vložene naloge iz vseh znanstvenih področij, ki se negujejo na univerzah. Namen teh nagrad je, da se sproži med resnimi slušatelji že v mladih študijskih letih zdrava tekma v stremljenju za najvišjimi cilji. Čestitam vam vsem na doseženem uspehu, da so fakultetni sveti vaše razprave ocenili kot vredne svetosavske nagrade in želim z vsemi člani univerzitetne uprave, da bi bil ta lepi uspeh in priznanje, ki ga je dosegel s podelitvijo nagrade, samo bodrilo za bodoče še intenzivnejše stremljenje po aktivnem sodelovanju pri graditvi ponosne stavbe naše narodne kulture do najvišjih vrhov bodisi na polju duhovnih, bodisi na polju prirodo-slovnih in tehniških ved. Ohranite vedno v čistem spominu visokega darovalca teh nagrad in namen, kateremu naj po njegovi intenciji služijo, ne pozabite pa tudi zavoda, ki vam je te nagrade priznal in uravnajte vse svoje bodoče življenje tako, da današnje odlikovanje in priznanje ne bo nikdar zateinnelo.« Razdelitev nagrad Svetosavske nagrade so bile priznane naslednjim tekmovalcem: Bud na r Anica za nalogo: Vaskularna flora v ljubljanski kotlini, pod geslom: »Crocus vernus — Colchicum autumnale.« Novak France za nalogo: Razvoj liade v Karavankah, pod geslom »Zgradimo naravoslovne institute t < . Ver bi S Marija za nalogo: O kronanju Štefana Prvovenčanega, pod geslom »Stephanus dei f Karel Golzl V včerajšnji številki smo samo kratko registrirali vest, da je umrl v Ljubljani vrl mož, posvod znani in priljubljeni podobar in pozlatar gosp. Karel Gôtzl. Mnogo duhovščine in mnogo obiskovalcev naših cerkva se bo gotovo še spominjalo tega zglednega ljubljanskega obrtnika, ki je s svojim neutrudnim delom okrasil toliko naših cer-Kva. Družina Gotzlov deluje v podobarski in pozlatarski stroki v Sloveniji že od stoletja. Najprej so Gotzli bili v Kranju, pred dobrimi petdesetimi leti pa se je Gotzlov oče preselil v Ljubljano, kjer je kmalu zaslovel kot izvrsten podobar. To tradicijo so prevzeli tudi njegovi sinovi in g. Karel Gôtzel je bil najbolj znan med njimi. Prenovil je nešteto cerkva oziroma podob in samo v zadnjih letih so znana njegova dela v cerkvah: Šmartno pri Kranju. Radomlje, Tomišelj, Sv. Gregor pri Ortneku, Žalna, Luče pri Žalni. Delal je prav za prav v vseh cerkvah ljubljanske škofije in tudi izven nje. Njegovo delo je uživalo ugled kot solidno, zanesljivo, računal pa je vedno le zmerne cene. Veljal je za dobrega katoličana, ki je redno opravljal svoje verske dolžnosti. Bil je zvest naročnik naših listov in zvest naš pristaš. Kriza zadnjih let mu sicer ni prizanesla, vendar pa je še z veliko vnemo in kljub bolehnosti popravljal neštete oltarje, prižnice in cerkvene podobe, pozlačeval kipe in podobno. Umrl je v 6t. letu. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Svetem Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! gratia totius Seruie Dioclie, Tribunie, Dalmatie atque Chlumie rex coronatusc. Prohazka Jože za nalogo: Manjšinsko pravo v Jugoslaviji,'pod geslom »Rapallo«. Pavlič Peter za nalogo: Jamčenje prodajalca po rimskem pravu, pod geslom »Jus anti-quum«. Dr. Milčinski Janez za nalogo: Venozni sistemi v lehti, pod geslom »Phlebotomia«. Bognolo Borislav za nalogo: Analiza seči kapilaris — določitev acetaldehyda, pod geslom »Vera«. Plete rs k i Miroslav za nalogo: Kapilarna analiza seči (določevanje beljakovine), pod geslom »Samo logično mišljenje brez spremljajočih eksperimentov nas često goljufa«. Čermelj Vlasta za nalogo: »Kožna elasti-ca«, pod geslom »Integumentum commune«. A v a n z o Stane za nalogo: Fizikalne in tehnološke lastnosti domačih apnencev, pod geslom »Sklad na skladu se dviguje golih vrhov kam'ni zid, Večni mojster ukazuje: Prid', zidar se les učit«. Celik Roman za naloge: Prispevek k tehnologiji domačega lesa, pod geslom »Bor«. G nid o vee France za nalogo: Vplivi iz del sv. Gregorija Nacianskega na Žitja Konstantina in Danes nepreklicno posledn|l£! Kirchfeld§ki župnik Predstave ob 16, 19.15. In 21.15. uri Zadnja prilika, da vidite ta lepi film! — Ne zamudite! 8. in zadnji dan na sporedu. KINO UNION Telefon 22-21 Metodija, pod geslom »Med Slovani v devetem stoletju«. Dolenc Jože za nalogo: Škof Anton Alojzij Wolf, pod geslom »Kjer je svoboda, tam je delo veselo« (Wolf v past. pismu 17. febr. 1856). A 1 f i e r Dragotin za nalogo: Hijerarhija vrednot, j)od geslom »Gujo«. Šinkar Anton za nalogo: Škof Anton Alojzij Wolf, pod geslom »Ljubljanska škofija«. Vodopivec Ivan za nalogo: Hijerarhija vrednot, pod geslom »Bonum«. Z nagrado Primorskega akademskega starešinstva je bil odlikovan slušatelj filozofske fakultete Dolenc Alojzij, ki je izročil temo: Tržaško politično časnikarstvo 1848—1907, pod geslom »Kra-šovec«. V imenu nagrajencev se je g. rektorju in vsemu vodstvu univerze zahvalil g. France Novak, ki je izrazil željo po prospehu univerze in obljubil, da si bodo nagrajenci prizadevali, izkazati se vredne današnjega priznanja in naklonjenosti visokega darovalca, ki jo je izkazal univerzi z razpisom teh nagrad. Skrb za jetične bolnike Delo odseka za pljučne bolezni v mariborski bolnišnici Odsek za pljučne bolezni v mariborski bolnišnici poeluje že od leta 1931, vendar je bil do 1. avgusta 1937 vključen internemu oddelku. S tem dnem pa je odsek postal samostojen, njega vodstvo pa je prevzel primarij dr. Fr. Radšel, ki je v kratkem času organiziral odsek, kolikor je pač v danih razmerah mogel. Delo na odseku je že talkoj ob osamosvojitvi naletelo na velike težkoče. Odsek ni imel primernega prostora, da bi se moglo delo razviti. Odsek ni imel svoje zdravniške 6obe, ker je za to določena 60ba bila zasedena z bolniškimi posteljami in bolniki. Primanjkoval pa je tudi najnujnejši instrumentarij. Zato je g. primarij sporazumno z upravo določil za zdravniško sobo sobo II. razr., 2 postelji pa. ki eta bili v njej, je premestil v moško sobo III. razr. in v predsobo prejšnje pre-iskovalnice. Na ta način odsek ni izgubil nobene postelje. Ko je došlo naročeno pohištvo in ko je odsek dobil najnujnejši instrumentarij, 6e je odse-kovo delo pričelo normalizirati. Zaradi pomanjkanja prostora in ker so bolniki tega odseka predvsem hudo bolni in so zato stalno navezani na posteljo, so bivšo ležalno sobo preuredili v bolniško sobo in s tem pridobili 7 postelj ter tako odsekovo kapaciteto povečali za 25%. Ta eoba je 6edaj najboljša in najzračnejša odsekova soba. Zaradi 6talno visokega staleža bolnikov je odsek v začetku oktobra dobil na razpolago prostore v izolirnici, ki so bili namenjeni za trebušne kužne bolezni, v katerih je bilo 16 postelj. S tem se je število «xteekovih postelj dvignilo na 50. Zal, pa se je moral odsek iz teh prostorov kmalu izseliti, ker jih je v smislu sklepov ankete pri ban-eki upravi dobil septični porodniško ginekološki oddelek. S tem je število postelj pljučnega odeeka zopet padlo na 34. V letu 1937 je bila frekvenca bolnikov na tem odseku izredno velika. Iz 1. 1936 je odsek prevzel 25 bolnikov v I. 1937 pa je odsek sprejel 240 bolnikov, kar je spričo malega števila postelj pač ogromno. Z odseka je bilo odpuščenih 229 bolnikov, v oskrbi pa jih je ostalo 36. Od teh bolnikov je bilo 41 ozdravljenih, 130 zboljšanih, 33 ne-ozdravljenih, 55 pa jih je umrlo. Pozitivni rezultati so bili torej doseženi v 61.6%. Zdravniško delo trpi zaradi pomanjkanja osebja, pomanjkanja postelj in zaradi nezadostne opreme. O pomanjkanju postelj najbolj priča dejstvo, da je stalež bolnikov vedno bil nad 34 in бо zato bolniki morali ležati na zasilnih pœtelah. Zaradi teh razmer gredo lažje bolni predčasno domov in zato trajni U6pehi niso taki, kakršni bi morali biti. Sobe po kubaturi ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Poleg tega eo sobe, ki so nastale iz podstrešja, nehigienične, ker so poleti silno vroče, pozimi pa zaradi slabe centralne kurjave premalo temperirane. Hodnik je temen in ozek brez direktne svetlobe. Na tem hodniku pa je včasih še 5 do 6 zasilnih poetelj. Izredno težko pogreša odsek svoj lasten rentgen. Pri pregledu in zdravljenju bi bil rentgenski pregled nujno potreben. Hudo bolne je treba na rentgenski pregled nositi dve nadstropji nižje, bolniki pa, ki gredo eami na rentgen, morajo hoditi mimo drugih oddelkov ter taiko okužujejo okolico. Zaradi pomanjkanja prostora in opreme je vsa terapija, ki je danes po drugih bolnišnicah in sanatorijih, nemogoča. Vendar bi to bilo nujno potrebno, ker le malokdo zmore sredstva za drago 6anatorij6ko zdravljenje. Poleg tega je sprejem v eanatorij zelo težaven ter nastane mnogokrat zaradi čakanja na sprejem velika škoda na človeškem zdravju. Velika pomanjkljivost na odseku je tudi pomanjkanje osebja. Celotno zdravniško delo sloni na ramah odsekovega šefa. Ker je ena strežnica že [x> 14 dnevih službovanja na odseku zbolela, ima odsek sedaj le eno postrežnico. Enake so težave z nočno 6lužbo. ker jo vrši za interni oddelek in za pljučni odsek ena in ista sestra, kar je zaradi jx>gcstih pomoči, ki jih rabijo ravno pljučno bolni, odločno nezadostno. Odsek za pljučno bolne je s svojim dosedanjim delom dokazal svojo življenjsko upravičenost, saj je vkljub tnizernim razmeram dosegel nad 61% ^zitivnih rezultatov. Zaradi tega je tudi frekvenca 'vedno večja. Odsek vrši poleg tega važno higiensko nalogo s tem, da obdrži hudo bolne do smrti in e tem preprečuje okuženja. Vsak nadaljnji razvoj odseka je v dosedanjih tesnih in neprimernih prostorih nemogoč. Zato bo treba takoj pričeti s pripravami za gradnjo dovolj velikega oddelka za pljučno bolne v mariborski bolnišnici. Zgradba tega oddelka mora biti v programu za izpopolnitev mariborske bolnišnice! Mednarodni avtomo-bilisti skozi Ljubljano Ljubljana, 27. januarja. Mednarodna vsakoletna prireditev evropskih avtomobilistov pod naslovom »Rallye Automobile Monte Carlo« je že lani prav tako pa tudi letos, bila ob eno progo, lz Lizbone, glavnega portugalskega mesta, avtomobilisti ne startajo več čez Španijo in Francijo do Monte Caria. Ta proga je torej letos odpadla, pač pa so ostale in se jih je letos udeležilo v velikem številu mnogo avtomobilistov naslednje proge: s skrajnega ecvera Škotske čez ves Britski otok in Francijo, dalje iz Stavangerja na Norveškem čez Oslo na Dansko, Nemčijo, iz Estonske, Latvije, Litve, Nemčije, Poljske in spet Nemčije, iz Bukarešte čez Češkoslovaško v Nemčijo in Belgijo. Čez našo državo gresta dve tekmovalni progi, namreč iz Palerma na Siciliji. Čez Messinski zaliv prepelje avtomobile posebna ladja. Po Italiji nadaljujejo avtomobili pot čez Rim, Padovo do Ljubljane, odtod pa na Dunaj, Monakovo, Ulm, Strasbourg na Dijon, Lyon, Grenoble in Monte Carlo. Druga proga skozi našo državo pa gre iz Aten čez Solun, Sofijo, Belgrad, Budimpešto in Dunaj na Strassbourg. Letos se je udeležilo vseh tekmovanj 141 tekmovalcev, prijavljenih pa je bilo več. Za nae najbolj važna proga je pač od Palerma na Dunaj, ki gre skozi Ljubljano. V Palermu je bilo prijavljenih 32 tekmovalcev, udeležilo pa se je vožnje 20. Startali so 25. t. m. ob 12. V Padovi je kontrola ugotovila samo 18 tekmovalcev, 2 eta odstopila. V Ljubljano jih je prišlo pravočasno 17, eden pa z zamudo okoli 3. Tekmovalci niso šli skozi Trst, temveč po bližnjici čez Opčine proti Ljubljani. V Ljubljano so prišli po Tržaški in Bleiwcisovi cesti in Kongresnem trgu pred Kazino, kjer je bila glavna kontrola. Prvi je privozil rajhovski Nemec, grof Basewitz ob pol 11. Vodil je poldrugolitrsko cilindrsko vozilo. Med tekmovalci na tej progi so trije Holandci, en Jugoslovan, namreč Slovenec Stojnšek, trgovec iz Maribora, ki je prišel ob 11.55 in je vodil 700 ccm vozilo »DKW« ter je sploh prvi Slovenec in Jugoelovan, ki vozi na tej težki progi, dalje šest Nemcev, trije Italijani, en Mone-gask, prebivalec Monaca, dva Francoza in en Švicar. Vseh oseb je bilo 41. Vsi avtomobilisti so prišli pravočasno. Ob 14.09 so vsi avtomobilisti peričeli odhajati, ker je kontrola ugotovila, da nima nihče kazenske točke. Slovenec Stojnšek pa ima velike izglede, da bo v Monte Carlu doecgel v kategoriji lažjih vozil eno prvih mest. Mednarodni avtomobilisti so se iz Ljubljane odpeljali po Tyirsevi cesti proti Celju in Mariboru, od tam pa proti Dunaju. Kaj bo s palačo Bat'e v Ljubljani Včeraj smo objavili, da je vprašanje palače Bate v Ljubljani še nerešeno. Ta naša informacija drži, ker so naše oblasti namreč mnenja, da bi bili kavarniški prostori v novi palači odveč, ker imamo v Ljubljani že tako in tako dovolj kavarn, na drugi strani pa je podjetje Bata mnenja, da se ji s palačo v Ljubljani nikamor ne mudi, ker more razpoložljivi denar naložiti tudi kam drugam, reeinio, v reprezentančno palačo v Zagrebu in v izgradnjo svojih podružnic po Hrvatskem, Bosni in v Srbiji. Poslovodja Bate za Slovenijo g. Kavec se sicer zelo trudi, da bi privabil 9—10 milj. din v Ljubljano, kjer naj bi stala na oglu Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice sija jna trgovska palača. Sedanja hiša Bate, ki jo je svoj čas kupila od Jadransko-podunavske banke za dobre 4 milj. din, se bo v času od I. do 8. februarja popolnoma izpraznila. Ostala bosta le lokala Bate in Ustarjeve lekarne, medtem ko se bo morala parfumerija in enako tudi Magdičeva trgovina seliti. Stvar je namreč takšna, da bo novo pročelje palače za kakšnih 12 metrov za dosedanjo črto, približno v fronti palače Ljubljanske kreditne banke, lako bodo mogli graditi jialačo v ozadju, medtem ko bodo lokali v ospredju še. nedotaknjeni, parfumerija pa bo uporabljena najbrž za stavbno pisarno. Med mestno občino in Bato se bodo ponovno začela pogajanja, da se doseže stavbni sporazum. l o podatkih, ki smo jih dobili od strokovnjaka. bi bilo novo poslopje Bate eno največjih v Ljubljani ter bi veljalo okoli tO milj. din. Imelo bo devet etaž, od katerih lui ona etaža jiod zemljo. Temelji bodo izkopani do globo- čine 7.60 m pod nivojem sedanjega dvorišča Рл betoniranju se bodo uporabili električni vibratorji za stebre in plošče, da se na najnovejši način doseže najboljša kvaliteta in trdnost betona. Uporabljenih bo okoli 30.000 delavskih dnin, kar predstavlja 1.2 milj din delavskega dohodka. Za razne dovoze in odvoze bo uporabljenih H550 dvovprežnih voz. Vsega lesa bo uporabljenega okoli 37 vagonov po 10 ton, cementa H6 vagonov jKi 10 ton in betonskega železa 24 vagonov po 10 ton. Za surovo stavbo Bate bo dobavljenega v Ljubljano brez gramoza okoli 147 vagonov gradiva. Če bi se ta gradnja zares izvršila, bi mestna občina že na sami trošarini pridobila znatne zneske, velik denar pa bi zaslužili tudi ljubljanski obrtniki in stavbeniki pa tudi delavstvo Gradbeni podjetnik, ki bo stavbo prevzol, bo moral samo na pogodbenih taksah in kolkih plačati 120.000 din Do konca mescca se bo odločilo, ali se bosta mestna občina in Bata sporazumela. Nova palača Bate ima hude nasprotnike v hotelirskih kavarniških, nekaterih obrtniških in trgovskih vrstah, na drugi strani pa pričakuje delavstvo, da ho zaslužilo lepe zneske pri tej največji gradnji, ki jo pričakujemo letos v Ljubljani. Zadnje dni so pričeli tudi z izkopom temeljev palače »Slavije« na Dunajski cesti, če se posreči Bati dobiti popolno stavbno dovoljenje, i>omo imeli nn Dunajski cesti in okoli pošte tudi letos živahno stavbno delavnost, zlasti ker je hotel »Slon« takorekoč dograjen in bodo letošnjo pomlad na vrsti samo postranska in lažja dela. Roland Dorgelès: Kaj sem doživel v Rusiji? (Nadaljevanje.) »Bil sem delavec, zidar v Rigi,« mi je pravil. »Zaradi sovjetske organizacije eem se mogel po-vzpeti do mesta, kjer sem zdaj, in bolj nego kdorkoli lahko presojam neugodni položaj delavca.« Trdno je veroval v SSSR, kakor v Boga, in prizadeval si je, da bi tudi jaz občudoval vse to: ženske kot vojake, tovarniške kuhinje, ženitovanj-ske vlake, podzemsko železnico. Ob najmanjšem mojem ugovoru je vztrepetal. Kljub temu, da mu nisem hotel kaliti veselja, sem pravil o našem državnem zakoniku in o znamenitostih pariškega mesta. Mirno je puhal tobak in ni mogel verjeti, da ni Pariz nič manj moderno mesto nego Moskva. »Za nami ste,« mi je ugovarjal. »Pri nas gradimo hiše, ki jih ogreva centrala za ves mestni okraj.« »Tudi v Franciji je pričela delovali mestna kurjava,« sem odgovoril. Nato sem se zopet vrnil na svoj predmet. »Moje stanovanje res da ni priključeno na centralno kurjavo, kajti imam strah pred stavkami. Ne bilo bi mi namreč posebno po volji, da se znajdem sredi decembra v ledeni sobi, in to po muhasti volji sindikata, ki hoče na primer protestirati proti sprevodu fašistov ali pa manifestirati svoje simpatije do sirskih upornikov,« Ob tej bojazni se je nasmehnil. »Skrbi meščanskih držav.« »Vendar upoštevajte to možnost. Kurjači iz kakršnega koli razloga zapuste tovarno in seveda prej pogasijo ogenj. Kaj se bo zgodilo?« Čutil je, da sem ga dobro prijel. Malo je okleval, potom pa odgovoril, da so delavci zadovoljni in da nimajo nobenega razloga oditi z dela. Toda šel eem dalje: »Tudi oni zaslužijo kot drugi borih 150 rub-Ijev na mesec, komaj za hrano. Predpostavite, da kar na lepem zahtevajo več in recimo proglase stavko.« Tedaj je jezno ugasnil cigaro in mi odgovoril: »Stavke pri nas ne poznamo. To bi bila proti-revolucionarna eabotaža. Člen 58. zakonika. Paragraf -3. Krivci bi bili kaznovani.« »Kako?« Naglo je odgovoril: »Na najenostavnejši način: krogla v hrbet.« Si slišal, tovariš, ki si še včeraj stavkal, kaj te čaka v deželi tvojih sanj za »škodo, ki je z njo prizadela nacionalna industrija«? Krogla v hrbet in zaplemba premoženja. IV. »Potnik«. »Siromaki, žalostna vam majkal« Polne oči blata bi moral imeti in srce trdo kot kamen, da jih ne bi videl v dolgi vrsti na peronu Oktobrskega kolodvora in da ee ti ne bi za-emilili ti ubogi nosači. Nikjer v Evropi ne boš našel bednejših. A glej — tik mene je jiotnica [»molila glavo ekozi okno in vzkliknila: »Kako so zabavni s svojimi belimi tablicami!« Zabavni ! Čisto razločno sein slišal. Da, zabavni so njih sivi obrazi in ugasli pogledi. Da. lale krasna ženska je prišla oličudovat SSSR — in zgodaj je začela. Spada med salonske komuniste, katere sovražim jaz kakor gade. Ko ee povrne v Francijo, bo pripovedovala, da je bila navzoča ob veličastnih defilejih in oh opernih [iredstavah, »kakršnih ni videti nikjer drugod«, da si je ogledala vzorne muzeje in uspevajoče kolhoze, kulturne parke, kjer je polno veselja — in če jo nevernež vpraša, ali je ljudstvo srečno, bo izzivalno dvignila bradico in odgovorila: »Bolj kot tukaj!« Da je ljudstvo srečno, ve iz najboljšega vira: saj ji je vse natančno povedal in razložil vodnik »Potnika« ... Nisem slabši od drugih in ne bom nikdar dopustil, da bi mi kdo dajal nasvete od zgoraj. Če pa bi podobni ljudje, nameslo da obiskujejo Rusijo z rumenkasto beležnico v žepu — prva kategorija: 275 fr. dnevno za osebo, ne vštevši pijače — živeli nekaj časa tamkaj kot sobarice z 80 rublji na mesec ali kot visoka gospa, ki živi v beraštvu, bi mi bilo vsaj malo laže pri srcu. Da oplaseni delavci, mladi in bledi brezposelni, ki eo jim agitatorji napolnili glavo s čudovitimi nauki, upajo v pomoč Moskve, je nekaj navadnega. Govorijo o stvareh, ki nič ne vedo o njih, zato jim ni zamere. V nekaj morajo verovati, nekje slutili raj — vseeno kje. Toda ves iz eebe eem, ko slišim, kako kdaj pa kdaj kak potnik |io vrnitvi iz SSSR brez vsakega sramu proglaša lo državo bede in trpljenja za kraj, kjer ima ljudstvo svoje [losebne pravice. Ničesar ne očitam potnikom, ki v dobri veri verjamejo, kar slišijo. Lahkovernost ni greh, in taki ljudje tudi kmalu pridejo k sebi. Obsojani one druge: gizdaline, fanatike, plačance. Tudi fanatikom bi človek z ozironi na njihovo iskrenost ne zameril. Celo v najboljšem spominu imam nekega mladega komunista iz Irske, ki je postopal [k> uglajenih nasipih v Leningradu. Oblečen je bil — Bog vedi zakaj — v nogometaške hlačke in na hrbtu je nesel mornarski nahrbtnik. »Poglejte te ,dvornike',< eem mu rekel in pokazal na vrsto ubožcev, ki eo posejani po Ulici 20. oktobra na vsakih dvajset metrov eden. »Mislite, da hi londoneki ali pariški sluge zamenjali svojo ueodo za njihovo?« Res — poslednja odredba policije jo bila mobilizacija veeh varuhov nepremičnin za nadzorovanje prometa — in ti siromaki so šklepetali v dežju, da bi branili mimoidočim čez ceslo. To nad-nriio delo je bilo kajpak brezplačno, in lo kljub njihovemu skromnemu mesečnemu zaslužku: 60 do 100 rubljev. »Poglejte jih! Ali ste že videli kdaj tako rtinešno žalostne sluge?« Stisnjeno se je ozrl v moj obraz. »Meščanski človek sle,« je odgovoril. »Vi lega ne morete razumeti.« On, ki je kot sin bogatega advokata prišel iz Oxforda, ee je seveda z vso pravico uvrstil med prolelarce ... Čepico si je posadil na glavo. Kljub veej smešnosti, fanatizmu in trmoglavosti sem moral upoštevati njegove naklepe. Nimaš pravice prezirati ljudi, ki mislijo, da bodo osrečili vesoljni svet, najei ob tem tavajo v še taki zmoti. So še drugi — več jih je. kakor bi si kdo mislil — katerih prepričanje izvira iz osebnega interesa. Plačanci so. Sem se štejejo strankini pripadniki, razni časnikarji, vobče ljudje, ki imajo posla e pereeoin, eeveda tudi politiki. Vsi li prihajajo v Moskvo [io navodila in denar. Pripravljeni eo Francijo iiognati v vojni nietež, samo da bi zavarovali Ukrajino pred grozečo Nemčijo. Francosko kožo nosijo na sovjetski trg, mi moramo hraniti rdečo Rusijo. Za vsemi temi pa je še skupina, manj nestrpna, n vendar nevarna: to so ljudje, ki prihajajo iz SSSR z navodili, s pogodbami, z važnimi pismi, da ne govorim o brezplačnem [letovanju in izvrstni postrežbi. Samo poslušati jih moraš, pa boš videl, kaj vse se da z rublji doseči. Ne upaio se liaviti e propagando, marveč vsak glasno hvali tieto panogo, ki jo [x>zna in kateri ee je dal plačali: eden poje slavo stavbarstvu, drugi športu, električnim napravam ali letalskim motorjem, trgovini e kožami ali zdravstvu, "ledaliSdu ali vodnemu prometu. Res — nekater? vršijo svoj pose.1 docela nezavisno, loda niso vsi tako trdni. Drobne novice Danes nepreklicno /.adnjlkrat! TINO ROSSI v veliki ljubavni pesmi Marinella Predstave danes ob 1в., 1Q-13. in 21-15. url Koledar Petek, 28. januarja: Prikazanje Neže; Peter Kol., sp., Odorik (Roger in Egidij). Sobota, 29. januarja: Frančišek Šaleški, cerkveni učenik, Novi grobovi -j- V Rakovljah pri Braslovčah je 27. januarja mirno v Gospodu zaspala ga Ana Turnšek roj. Vodovnik. bila je vzorna in dobra mati, ki je v krščanskem duhu vzgojila svojih devet otrok. Pokopali jo Ixxlo v soboto ob 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu možu in otrokom naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Iz banovinske službe. Premeščeni so bili: inž. Ker lic Pavel, upravnik bauovinskega posestva v Svečini za ravnatelja ban. poskusne in kontrolne postaje v Mariboru. Ban. sekretar Doruik Franc od okr. uačelstva v Šmarju pri elšuh k bunski upravi v Ljubljano Ekonom >au. bolnišnice v Murski Soboti Štancer Ludvik za računskega inšpektorja pri banski upravi v Ljubljani Banovinski knjigovodja Vospernik Janko od ha tiske uprave v Ljubljani k upravi bauovinskega zdravilišča v Dobrni. Knjigovodja ban zdravilišča v Dobrni Wudler Branko za vršilca dolžnosti ekonoma banov, bolnišnice v Murski Soboti. Banov, uradu, pripravnik dr. Ilri-bovšek Avgust od banov, bolnišnice v Murski Soboti k banov, bolnišnici v Mariboru. Diplomirani veterinar Gulin Pavel iz Vinice pri Va-raždinu za banov, uradu pripravnika v Ribnico. Banov uradu pripravnik Strašek Ivan od uprave banov, trsniee in drevesnice v Pckrah za v. d. upravnika banov, posestva v Svečini. Banov uradniški pripruvuik tir llajdinjak Jože z banovinske bolnišnice v Slovenjgradcu k banov, bolnišnici v Murski Soboti. Zvaničnica pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru Kovačič Marija k okrajnemu načelstvu v Ljutomeru. — Na XIV. evharistični kongres, ki bo od 25. do 30. maja v Budimpešti, bo Prosvetna zveza priredila potovanje z avtobusi. Pot bo vodila v središče nekdanje Panonije, Kocclovo prestolnico Blatograd. Nad 70 km bomo prevozili ob Blatnem jezeru in obiskali najlepše letoviške kraje in kopališča ob Blatnem jezeru. 25. zvečer prihod v Budimpešto, kjer ec romarji udeleže glavnih svečanosti, obenem si pa ogledajo vse zanimivosti Budimpešte. V načrtu je tudi izlet iz Budimpešte na deželo. Želeti je, da se tega romanja udeleže za-etopniki naših organizacij v narodni noši, kjer bi tvorili enoten nastop pri sprevodu in pokazali lepoto naše narodne noše pred vsem katoliškim svetom. Vabijo se tudi zastopniki fantovskih odsekov in dekliških krožkov, da bi povečali slovesnost procesije s svojimi kroji. Stanovanja so zagotovljena t eno ali z 2 poeteljema v sobah s popolno prehrano. Izdatki so predvideni 1100 din. Priglase sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7 do 31. marca t. 1, sramote, je napravil sam naboj in pištoli podobno orožje ter se je smrtno ustrelil. — Vlomi v Halozah. Neznani vlomilci so v Paradižu v hišo št. 5, ki je lust poštarja iz Ormoža g. Pevca, vlomili in pokradli žganje, puško, rjuhe itd. — tstotako so na bivšem posestvu g. Janžekoviča, sedaj last lvuna Horvata iz Bukovec, tudi v Paradižu, vlomili silno močna vrata, [K)'.omili močno vešenko in odnesli žganja. vina in nekuj jabolčnika. — Na zabavo vabi predpust. Z užitkom ple-šete, če negujete telo in nog;e s Sanopedom, ki odpravi tudi vonj po potu. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Drogerija Jun-čigaj, Ljubljana — Dov min. nar. zdr. 31.316. — Smrtno se je ponesrečil, ko je reiil gluhonemega. Po moderno urejenem Medveščaku v Zagrebu se je vozil z motornim kolesom šofer Dra-gotin Vdovič. Nenadoma se je pred njim pojavil gluhonem človek in Vdovič se je vrgel z moto-cikla na tla, da ublaži udarec. Pri tem se je ranil Luise Rasner na glavi Nič hudega sluteč je odšel domov, kjer mu je postalo slabo in je v kratkem času umrl. — V Primorje pride 50.000 nemških delavcev. Nemški de' ivni fond se je obrnil nn naše ministrstvo trgovine in industrije s ponudbo, da napoti 50.000 nemških delavcev v naše Primorje, kjer bi prebili svoj plačani letni dopust. Delavce bi prevažali nemški parniki od začetka ninja naprej, tako da bi vsak mesec prišlo po 6000 delavcev Po raznih primorskih krajih bi se mudili po 14 do 21 dni. V načelu je bila ponudba sprejeta, gre samo še za vprašanje organizacije. Vsa zadeva bo zaupana Zvezani za tujski promet. V primeru ugodne rešitve bi znašal finančni efekt okrog 40 milijonov diuaijev. — Iskanje poitnih tatov v Osjeku. Policija v Osjeku je uvedla vsestransko preiskavo za drznimi tatovi, ki so iz poštnega vagona ukradli 437.000 dinarjev. Doslej se policiji ni posrečilo, da bi prijela prave tatove, pač pa je aretirala nekega sumljivega človeka, za katerega je mislila, da bi utegni! biti pravi. Bil je okrog 30 leten moški, ki je na- kupoval blago in obleke po osjeških trgovinah. Pri zaslišanju na policiji se je izkazalo, da ta moški sicer ni oropal poštuega vagona, pač pa da je okradel zagrebškega obrtnika Ivana Kodriča. kateremu je odnesel 3300 din gotovine. Tat je neki Djuro Gordelj. Pri njem so našli še okrog 2000 dinarjev gotovine. — Mednarodna razstava avtomobilov v Ze-munu. V dnevih od 5. do 15. marca bo v Zemunu na razstavnem prostoru, ne daleč od zemunskega visečega mostu, prirejena mednarodna avtomobilska razstava V Zemunu se je te dni mudil zastopnik nemške avtomobilske industrije g Moser, ki je s seboj privedel nemške strokovnjake iz Berlina. Ti strokovnjaki so si ogledali razstavni jirostor ter se nato vrnili v Nemčijo, kjer bodo pripravili vse potrebno, da bo nemška avtomobil ska industrija na razstavi čim bolje zastopana. Na razstavo v Zeniuau pride z letali mnogo obiskovalcev iz Nemčije. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Kino Kino Kodeljevo. tel. 41-64. Danes ob 20 uri dvojni spored: »Poj meni«, pevski velefilm s slovito sopranistko ncwyorske »Metiopolitan« opere, šarmantne Grace Moore v glavni vlo^i, in »Borba z zmajem«, odlična komedija Adele Sandrock in Lucije Englisch, ter krasna predigra iz filma »Dijak-prosjakt. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. * 1 Na XV. prosvetnem večeru, ki bo danes v petek 28. t. m. ob 8 v beli dvorani Uniona, bo predaval g. msgr. V. Steska o slovenski šegavosti v besedi in sliki. Predavanje ima zabavno obeležje. Marsikaj bomo slišali o naših Ribničanih in videli Dobra zemEJa hudomušnost naslikano na končnicah panjev. Posrečilo se je predavatelju zbrati celo zbirko zanimivih prizorov, ki nam predstavljajo izvirno kmet-sko humoresko. Kdor hoče spoznati tudi ta del našega narodnega blaga in se pošteno nasmejati, naj pride na nocojšnji prosvetni večer. 1 V spomin blagopok. ge. Terezije M. Jenko so namesto vencev darovali ruskemu Rdečemu križu ga. M. Hribar, soproga senatorja, 200 din, ga li Zorn 100 din in ga. N. Mesnjajeva 100 din. Iskrena jim zahvala. I Gostovanje italijanskih liričnih solistov se je moralo preložiti na konec prihodnjega tedna, tozadevno jo dobila uprava danes poročilo iz Rimu in obvešča tem potom vse p. n. občinstvo, ki je kupilo vstopnice za 29. in 30. t. m. Napovedani prestavi bosta sedaj predvidoma v pelek in soboto ali soboto in nedeljo prihodnji teden. Vse podrobnosti slede Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. 1 Krajevna organizacija JRZ za šentjakobski okraj priredi drevi ob 8 zanimivo predavanje v društvenem lokalu, Sv. Jakoba trg 8, dvorišče. — Odbor. 1 Pošta Ljubljana I. obvešča vse telefonske naročnike, ki oddajajo svoje brzojavke potom telefona na depozit, odnosno na kredit in sta jim v to svrho na razpolago dve telefonski številki in sicer 43-09 in 43-13. 1 Putnik v Ljubljani (biljetarnica) se s 1. februarjem preseli iz Gajeve ulice začasno na Tyrsevo cesto 5. štev. telefona 24-72 ostane ne-izpremenjena. Na Svečnico obiščite prvo telovadno akademijo Fantovskega odseka Trnovo, ki bo ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. 1 Pregled avtomobilov jn motociklov po točki 4. pravilnika za preizkušnjo motornih vozil Uradni list št. 336-100 z dne 25. X. 1937 bo za policijski okoliš ljubljanski dne 31. januarja, 3. in 4. februarja i93S od 8—13 v Ljubljani kot običajno na Bregu 20. dohod iz Novega trga. Uprava policije v Ljubljani poziva lo'stnike iz policijskega področja v Ljubljani, da pripeljejo svojo vozila pravočasno k pregledu in du predložijo komisiji prometno knjižico, kolek zn 100 dinarjev, vozniško izkaznico in 54 din v gotovini kot takso zn vsak avtomobil, odnosno 27 din za vsak motocikel. Vozilo je pripeljati čieto ter z vsemi pripravami in orodjem, ki se rabi pri vožnji. Komisija bo izdala istočasno dovolilo za uporabo vozila v smislu čl. 9S-a taksnega in pri-stojbinskega pravilnika. I Licitacija za zgradim trinadstropne hiše. Dne 22. februarja 1938 bo pri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani I. javna ofertalna licitacija za zgradbo ene trinadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani. Pripomočki se dobijo takoj pri navedenem uradu Ljubljanski dvor II. nadstropje soba št. 116 za ceno 250 din za kompl. elaborat. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes in jutri ob 8 zvečer dvojni spored : velefilm »Manja«, v glavnih vlogah Peter Petersen, Marija Andergast, Olga Čehovn i. dr. II film: »Tihotapci ljudi«, Brian Danlevy, Ralph Morgan i. dr. — Dodatek foxov tednik. V kratkem času so v naši župniji umrli že trije vaščani: Krlilikar Franc, delavni član gasilske čete, 79 letni posestnik Anton Kos ter Premkova mama. Naj v miru počivajo! — Poleg kmečke nadaljevalne šole v llotiču obiskuje naša mladina prav pridno tudi enomesečni tečaj Kmečke zveze v Ponovičah. Udeleženci kmečke nadaljevalne šole uprizorijo v šoli v llotiču veseloigro »Micki je treba moža«. DobrepoVe Umrl je ugledni gostilničar in znan lovec g. Zrnec Ivan, doma iz Zdenske vasi št. 2. Bil je oče osmih otrok. Po kratki pa hudi bolezni je izdihnil svojo blago dušo oče našega župana g. Strnad Anton iz Ceste št. 12. Njegovo življenje je lahko za zgled vsem Dohrepoljceni. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Sv. Marjeta wže Ptuia Akcija ze elektrifikacijo spodnjega ptujskega polja je v polnem teku. Upamo, da tokrat ne bo ostalo samo pri načrtih. Nujno potrebna jo tudi poglobite\ Pesnice na For minit, da ne bo več tako hudih poplav kakor lani. Tudi razna regulacijska delu na Dravi so zelo nujna. Trhnvlie Tečaj malih harmonikarjev v Trbovljah se je pričel. Pouču je se vsak petek ob 4 popoldne v mali dvorani ge. Forte nn Vodah. Poučuje prof. Ranči-gaj iz Ljubljane. Dosedaj se je priglasilo že lejio število malih harmonikarjev. Priglasi v tečaj se še sprejemajo v petek. Kino Društveni ilom predvaja v soboto in nedeljo VVilli Forstovo največjo komedijo Alotrija. Sodelujejo Renate Millier, divna Jeni Jltgo, priljubljeni Adolf Wohlbrtlck in največji kotnik Heinz Rtihman. Na evečnico bo v filmu vesela opereta »Pri belem konjičku«. Maribor m Kako se bo vršilo nagradno žrebanje? Na številna vprašanja naših naročnikov glede velikega nagradnega žrebanja, ki bo 24. februarja, odgovarjamo, da za žrebanje ni treba nikakih rešitev križank, kakor je bilo dosedaj običajno. Pogoj za pravico do žrebanja je le, da imajo etari naročniki plačano naročnino za mesec februar, novi naročniki pa da imajo do 19. februarja plačano naročnino za najmanj tri mesece. Ker je to edini pogoj, naj dosedanji naročniki takoj ob začetku meseca plačajo naročnino ter poravnajo eventuelne zaostanke na naročnini, novi naročniki pa, ki si žele dobiti pravico do žrebanja, naj plačajo naročnino vsaj za tri mesece! Vsa pojasnila daje in naročnino sprejema uprava »Slovenca«, Koroška cesta 1 in podružnica uprave na Aleksandrovi cesti 6. m Tekmovalci za Monte Carlo. Snoči okoli pol 6 so prispeli v Maribor prvi avtomobilisti. Do 6 je prispelo 14« tekmovalcev, oetalih 8 pa je še doslej na progi pred Mariborom. Vsi so takoj brez pristanka drveli naprej proti Št. IIju. Le'os na tej "ož-nji tekmuje tudi Slovenec, Mariborčan Stojnšek na Kino ■ 1 Ш It avtomobilu DKW. V Maribor je prispel kot osmi ter vzbudil med Mariborčani veliko pozornost. tn VIL Mariborski teden. V sredo zvečer je bil v posvetovalnici mariborskega mestnega magistrata sestanek mariborskih javnih delavcev, katerega je sklicalo vodstvo Mariborskega tedna. Na sestanku so se začrtale v glavnih jwtezah smernice za letošnje prireditve na Vil. Mariborskem tednu. Sejo je vodil predsednik zadruge MT dr. Lipold, ki je v svojih uvodnih izvajanjih poudaril, da bo letošnji Mariborski teden tvoril okvir za velike proslave 20-letnice osvobojenja Maribora. Te proslave pripravlja mariborska meetna občina, ki bo pod svojim vodstvom izvedla tudi prikaz napredka mariborskega mesta po osvobojenju v narodnem, kulturnem in socialnem pravcu, dočim naj bi Mariborski teden skušal jxjnazoriti s posebnimi razstavami gospodarski napredek mesta in zaledja. Mariborska industrija se je že izjavila, da je pripravljena sodelovati z reprezentativno razstavo svojih proizvodov. Gostilničarji in kavarnarji pripravljajo razstavo jugoslovanskih pivovarn ter bodo točili na njej vsa v Jugoslaviji izdelana piva, priredili pa bodo tudi razstavo kuharske umetnosti. Čebelarsko društvo slavi lelos 20-letnico obstoja ter bo uredilo svoj čebelarski razstavni paviljon, obrtniki pripravljajo veliko razstavo evojih proizvodov ter kongres obrtništva iz vse Slovenije, žensko društvo bo uredilo razstavo jugoslovanskih narodnih noš, sodelovali bodo nadalje filatelisti, akvaristi, rejci malih živali itd. m Poročila sta se včeraj dopoldne v cerkvi Matere Milosti v Mariboru g. Andrej Stefancioza, učitelj v Studenicah, in gdč. Alma Mulej, učiteljica v Studenicah. — Želimo božjega blagoslova I m Odpuščen je bil iz službe glasom dekreta ministrstva pravde Djordje Sudjukovič, poveljnik paznikov v tukajšnji moški kaznilnici. in Smrtna koša. V visoki starosti 82 let je umrl v Magdalenski ulici 12 upokojeni železničar Ernst Schawill. — V bolnišnici je pokosila smrt 27-letnega mesarskega pomočnika Viljema Vrega. — Naj počivala v miru! RESTAVRACIJA IN KAVARNA »OKEL« Ođ sobote naprej »Salvator« pivo v sodčkih. Domače prekajene klobase tudi čez ulico. m Smrt blage matere. V Vodolah pri Št. Petru pri Mariboru je umrla Marija Škamlečeva, v starosti 73 let. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. m Zanimiv proces v Gradcu. Včeraj so je pričel v Gradcu proces proti zdravniku dr. Kuneju iz Sv. Petra pod Sv. gorami, proti predsedniku graške čitalnice Kukmanu, protii akademiku Hergu 1er častniku avstrijske milice Spergu. Obtožena je tudi neka gospodična iz Maribora. Proces je tajen, za njegov izid pa vlada tako pri nas, kakor v krogih graških Slovencev izredno zanimanje. Gledališče Petek, 28. jan.: Zaprto. Sobota, 29. jan. ob 20: »Gospoda Glembajevi«. Red D. Gostovanje Vladimira Skrbinska. Nedelja, 30. jan. ob 15: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. — Ob 20: »Gospoda Glembajevi«. Gostovanje Vladimira Skrbinška. Celje c »šimkovi« nn celjskem odru. V torek zvečer je gostovala v celjskem gledališču ljubljanska drama s Kadelburgovo komedijo »sim-kovi«. Igra sama je bila res polna predpustnega smeha; igralci so od prvega do zadnjega sijajno rešili svoje vloge. Posebno veliko smeha je pripravil poslušalcem g. Daneš v vlogi Antona Fajdige in g. Sancin v logi Karla Scampinn. Pri- KINO UNION Danes film — »PREMIERA« (Demon ljubezni) Floyd du Pont s svojim plesnim ansamblom z več sto člarl Izvaja senzacionalne atrakcije. — Žarah Len n dor. pomniti pn moramo, da se je številnim poslušalcem zdelo prav neumestno ponavljanje kletvic, ki so sicor pri nas, žalibog, tako običajne v navadnem govoru, ki pn ne spadajo v gledališče. Avtor komedije v svojem dovršenem delti, katerega je ljubljnusku drama prikrojila našim razmeram in našim krajem, nikakor ne uporablja izrazov, ki bi kvarili delo samo. S. S. Stari trg ari Ložu Prosvetno društvo, ki šteje že nad 400 članov, uprizori v nedeljo 30. januarja dramo »Tlačeni«. Knjižnica je odprta vsako nedeljo in praznik od 11 — 12 dopoldne. Nn razpolago je nad 700 lepih knjig. Smrtna kosa. Nenadoma je umrla ga. Alojzija Palčič, žena posestnika Lojzeta Palčiča z Vrh nike. Zupušča šest otrok. Bila je vzorna žena in dobra mati. Nuj jiočiva v miru! Najmodernejše knjigovodstvo »Aii-right« K"™ Oton Stiglic — Ljubljana organizator Aleksandrova 4/11 — Praktični izpiti za otroške vrtnarice (zaba-vilje) se bodo pričeli v petek, dne 1. aprila t. I., ob osmih zjutraj na drž. učiteljišču v Ljubljani. Prošnje morajo biti kolkovane z državnim kolkom za 10 in 20 din iu opremljeno v smislu čl. 3 odstavek 2 začasnega pravilnika o opravljanju izpita za otroške vrtnarice. Priloge so: spričevalo, državljanska izkaznica, izvod iz uslužbenskega lista, kratek opis življenja in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti za delo olroške vrtnarice. Nasloviti in poslati je treba prošnje po uradni poti na izpitni odlx>r za praktične izpite za otroške vrtnarice na drž. učiteljišču v Ljubljani do 1. marca t. 1. Kandidatke naj se javijo pol ure pred pričetkom izpita v ravnnteljevi pisarni. — Vreme. Evropa: Po vsej celini vlada depresija, samo na skrajnem jugozapadu je še visok I pritisk. Oblačno po vsej Evropi, v Alpah sneg. De- ' žuje v Franciji, južni Italiji in na zapadnem delu Balkanskega polotoka. V severni Evropi se je temperatura znižala. V ostalih krajih je ncizpreme-njena. — Jugoslavija: Zoblačilo se je po vsej državi. Vedro na skrajnem vzhodu. Dež v Primorju. Temperatura lirez spremembe. Kragu-jevac —5, Mostar + 16 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini. Dež nn severni polovici. Temperatura se bo znižala. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi 8 pomanjkanjem teka. nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joselove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste U počitku Offi re« 8 br »M74/8S. — V šalincih pri Sv. Križu pri Ljutomeru je prišlo pred kratkim do strašne družinske t rageai je. Neki nadebuden mladenič 20 let je zapravljal s svojimi tovariši in jemal vino, ki ga je imel shranjenega njegov oče v sosedovi kleti. Ko so starci to opazili in je prišla tatvina na dan, so temeljilo obračunali s svojim nehvaležnim sinom. Ker pa sin ni hotel prenesti te Ljubljana Petek, 28. januarja 1938 Gledališče Dramn. Petek, 28. jan.:^ Zaprto. — Sobota, 29. jan., ob 20: »Šimkovi«. Znižane cene od 14 din navzdol. — Nedelja, 30. jan., ob 15: »Snc-guljčica«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol; ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 dinarjev navzdol. — Ponedeljek, 31. jan.: Zaprto. 4 Opern. Petek, 28. jan.: Zaprto. — Sobota, 29. jan.: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 30. jan., ob 15: »Ančka«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Ero z onega svetn«. Début gčne. Ilevbnlove in gostovanje Marija Šimenca. Izven. Znižane ccne. — Ponedeljek, 31. jan.: Zaprto. Prireditvi in zabave Frančiškanska prosvela v Ljubljani ponovi v nedeljo, 30. t. m., ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani J. Kranjčevo velezabnvno satirično burko v treh dejanjih »Detektiv Megla«, ki je pri premieri odlično uspela. — Predprodaja vstopnic po 6. 4, 3 in 2 din v pisarni »Pa\ et bonttm« v Frančiškanski pasaži. — Člani z legitimacijami imajo popust. Moste. Dramatični odsek pevskega društva iz Sneberjev uprizori v nedeljo ob H zvečer v Prosvetnem domu tridejanko »Erika oprosti«. Predavanja Podružnica Slomškove družbe zn ljubljansko okolico priredi na Svečnico ob pol 10 v Rokodelskem domu v Ljubljani zborovunjc. Govorita gg. prof. dr. Jože Pogačnik in ravnatelj Anton Dokler. Pridite polnoštcvilno! V društvu zn pravno filozofijo iu sociologijo v Ljubljani bo predaval drevi ob 18.15 v seminarski dvorani juridične fakultete g. prol. Kvgen Spektorskij o temi »Tonnies in Michels«. Klub koroških Slovencev opozarja svoje člane in prijatelje nn predavanje »Po Koroški« (s skiop-tičn i mi slikami), ki bo drevi v mali filharmonični dvorani. Vstop prost. Začetek ob 20. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek t. februarja predava v mineraloški predavalnici univerze g. dr. Slavko Rakovec o letni: »Kamni v človekovem organizmu«. Začetek predavanja ob 18.15. Sestanki Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 v Domu sestanek /. zanimivim predavanjem. Fantovski odsek Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek v sobi poleg lovske sobe hotela »Melroj>ol« tMiklič) Vhod s Kolodvorske ulice. Novinci vljudno vubljcui. KînO Un ОЛ Puccinijeva opera Julri velika senzacija! BOHEME z Marto Eggerth in Janom Kiepuro v velikem glasbenem filmu СаГ ВоћСГПОУ Jutri кШО UnîOII Dotok državnih dohodkov Iz ekspozeja g. finančnega ministra v finančnem odboru o drž. dohodkih je, kakor smo že poročali, razvidno, da eo znašali drž. dohodki v decembru 1937 1.021.2 milij. din, kar pomeni v primeri z decembrom 1936 znatno povečanje. Naslednja tabela nam kaže gibanje drž. dohodkov v lanskem in predlanskem letu v milij. din: 1936 1937 januar 766.4 750.14 februar 813.9 829.17 marec 816.55 943.3 april 691.1 793.74 maj 791.35 908.9 junij 745.2 905.3 julij 777.7 901.7 avgust 902.86 1.099.9 september 918.6 1.021.4 oktober 991.87 1.084.7 november 967.4 1.124.6 december 943.95 1.021.2 Iz tega pregleda je razvidno, da se že od avgusta letos gibljejo stalno državni dohodki v višini nad 1 milijardo din, katero eo dosegli leta Stanje Narodne banke Najvažnejše postavke izkaza Narodne banke za 22. januar so naslednje (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. januar): Aktiva: zlato v blagajnah 1.706.9 (+0.7), zlato v inozemstvu 7.4, skupna podlaga 1.714.4 (+0.7), devize izven podlage 492.5 (—5.8), kovani denar 404.6 (+22.6), posojila: menična 1.373.7 (—12.8), lombardna 260.8 (+0.8). skupno posojila 1.634.6 (—11.9), razna aktiva 2.069.0 ( + 16.9). Pasiva: bankovci v obtoku 5.521 6 "t—76.7), državne terjatve 22.5 (+6.8), žiroračuni 1.702.0 (+65.0), razni računi 1.085.3 (+2.7), skupno obveznosti po vidu 2.809.9 (+74.4), razna pasiva 312.2 (+24.8). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.331.5 (—2.3), skupna podlaga s primom 2.203.1 ( + 1.0), z:lato v blaga jnah s primom 2.193.4 (+1.0), skupno kritje 26.44 (26 42% prejšnji teden), od tega samo z zlatom v blagajnah 26.32 (26.3)%. Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je bilo stan je naših kliringov dne 22. januarja naslednje (v oklepajih razlika v primeri e stanjem dne 15. januarja): Aktivni kliringi: Italija stari račun 27.247.055 (— 5.086.865), novi račun'53.816.932 (+ 2.494.193) lir; Poljska 14.906.888 (— 145.697) din; Bolgarija turistični račun 412.280 (nespremenjeno); Turčija 9.998.377 (+ 253.254) din; Španija 2.774.426 (nespremenjeno) pezet; Nemčija 14.431.688 (—846.419) mark. Pasivni kliringi: Švica 2.126.997 (+ 62.630) frankov, Češkoslovaška 142.902.600 (+ 3.171.487) kron, Francija 12.472.720 (—256.467) frankov, Belgija 4.763.460 (+ 1.318) belg, Bolgarija 1.514.523 (+ 42.634) din, Romunija 27.683.912 (— 6.881.792) din in Madžarska 22.616.560 (+ 8.556.354) din. Trgovski potniki v Sloveniji Naredba ministra za trgovino in industrijo dne 27. junija 1928 je predpisala, da morajo zbornice izdajati legitimacije za trgovske potnike. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja vsake tri mesece izkaz o izdanih legitimacijah za trgovske potnike. Tako je v zadnjem četrtletju 1937 zbornica izdala 76 novih legitimacij, tako da je do konca leta 1937 skupno število legitimacij, izdanih v letu 1937, naraslo na 413. To je več kot jih je bilo izdanih 1936, vendar še zaostaja število izdanih legitimacij za številom, izdanim v letih dobre konjunkture. To pričajo tudi naslednje številke o tem, koliko legitimacij je bilo izdanih od leta 1929 dalje v Sloveniji: 1929 841 1930 863 1931 807 1932 579 1033 387 1934 473 1935 434 1936 395 1937 413 15 dnevni tečaj o vinarstvu v Ljutomeru Krajevna kmečka zveza priredi s sodelovanjem Sadjarske in vinarske podružnice in drugih strokovnih organizacij 14 dnevni poučni tečaj o vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu. Tečaj se bo vršil v posameznih etapah z ozirotn na delo v teh panogah. Prvi teden bo trajal tečaj od 30. januarja 1931, torej ko smo prihajali v najtežjo krizo. Po posameznih četrtletjih se razdeli dotok drž. dohodkov naslednje: 1936 1937 1. četrti. 2.397 2.512 2. » 2.228 2.608 3. » 2.598 3.021 4. » 2.902 3.230 Skupno eo t letu 1936 znašali drž. dohodki 10.125 milij. din, lani pa so narasli na 11.471 milijonov din. KINO SLOGA Telefon 27-30 »BAL V METROPOLU« Odličen družabni film z najboljšimi filmskimi umetniki: Viktorija v. Balasko, Heinz v. Cleve. — Divna glasba, globoka vsebina in mnogo srčne kulture I m m m m do 5. februarja t. 1. V nedeljo, dne 30. januarja, bo v mali dvorani Katoliškega donta otvoritev tečaja z dvema r>oučnima predavanjima o vinarstvu in sadjarstvu, in sicer je začetek ob 9. Ob delavnikih, t. j. od 31. januarja do vključno 5. februarja pa je dopoldne od 8 do 12 poučno predavanje, jx>poldne od 13 do 17 pa praktične vaje o rezi, cepljenju in o vseh drugih opravilih v vinarstvu in sadjarstvu. Poznejši dnevi tečaja bodo vedno pred začetkom najvažnejših opravil in sicer: 6. in 7. marca, 29. in 30. maja, 21. in 22. avgusta in 25. in 26. septembra t. 1. Predavali bodo strokovnjaki. Ta tečaj naj bi jx>eečali posebno mladi fantje in možje, vabljene pa so tudi dekleta in žene. Za tiste, ki bodo redno obiskovali vse dni tečaja in napravili končni izpit, je določeno posebno potrdilo o končanem tečaju. Tečajniki naj se pravočasno javijo ter naj napišejo na polo, alt se naj štejejo med redne ali med izredne tečajnike. Za našega kmeta, sadjarja in vinogradnika je tečaj eniinentnega pomena. Zato naj etarši uvidijo to hvalevredno nalogo, ki jo je zajiočela Krajevna kmečka zveza ter naj j>ošljejo evojo mladino na tečaj, na katerem ee bo izobrazila v dobre vinogradnike in sadjarje! Obrtniška razstava v Berlinu V letošnjem letu, in sicer od 28. V. do 28. VI. bo v Berlinu mednarodna obrtniška razstava, ki bo ena največjih te vrste, kar jih je bilo dosedaj. prireditelji so povabili k udeležbi razne inozemske države, med drugimi tudi obrtništvo Jugoslavije. Preti kratkim je bil sestanek delegatov vseh obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki v Belgradu. Na tem sestanku se je sklenilo, da se jugoslovansko obrtništvo udeleži mednarodne razstave v Berlinu. Delovni odbor, ki naj bi izvršil vsa pripravljalna dela za to razstavo, sestoji iz delegatov belgrajske, zagrebške in ljubljanske zbornice. Obenem se je naprosilo ministrstvo trgovine in Industrije, da prispeva potrebni znesek za kritje stroškov udeležbe. Zbornice so dobile obljubo ministra trgovine in industrije g. dr. Vrbanič, da se bo obrtništvu ustreglo. Posamezne zbornice bi tudi imele prispevati delne zneske za kritje stroškov, zlasti za nagrade in [»odpore posameznim udeležencem, ki bi se odlikovali s svojimi izdelki. Program razstave je tale: razstavljeni predmeti posameznih držav naj bi se delili v tri skupine. Prva skupina bi obsegala historično kulturne predmete (obrtniške diplome in posebno dragocene umetne izdelke in iznajdbe). Drugo skupino bodo tvorili novodobni izdelki rokodelstva, tretjo [>a obrtniški tisk. Posebnost bo četrti oddelek, kjer se bodo nahajale delavnice, v katerih liodo delali obrtniki posameznih držav predmete, ki so posebno karakteristični za dotično deželo. Obrtniški izdelki se bodo mogli tudi prodajati. Stroški popolnoma odpadejo in gredo na račun prireditelja za razstavni prostor, za njega opremo ter za prehrano in stanovanje onih oseb, ki bodo kot obrtniki delali v delavnicah. V najkrajšem času mora naša zbornica od-nosno njen Zavod za pospeševanje obrta prijaviti, kaj bo razstavil, koliko m2 prostornine potrebuje in kakšne vrste prostori so mu potrebni. Opozarjamo slovensko obrtništvo na to razstavo in gori navedeno diejiozicijo z vabilom, da ee za to prireditev živo zanima. Podrobnejše podatke in navodila bo zbornični Zavod za pospeševanje obrta dostavil v najkrajšem času neposredno posameznim združenjem, odnosno obrtniškim organizacijam, da se sporazumno izvrši vse potrebno, da bo slovensko obrtništvo čini čast-neje zastopano na mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu. Prifiominjamo. da se bo v ta namen sestavil poseben odbor, ki bo izvršil vse priprave za področje naše zbornice. Poseben cenzurni odbor bo tudi ocenil pripravljene izdelke, pri čemer že vnaprej poudarjamo, da bomo glede števila in obsega izdelkov morali računati s primerno omejitvijo in da moremo razstaviti res samo prvovrstno ročno in umetniško izdelano predmete. Vse jjodrobnejše informacije dobe interesenti pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani. Uvoz avtomobilov. Po vesteh iz Belgrada je od 1936 na 1937 uvoz. tovornih avtomobilov v našo državo narastel od 427 na 821, v vrednosti od 21.9 na 48.4 milij. Nadalje je narastoi uvoz osebnih voa od 1.228 na 2.396 voz, vrednost teh uvoženih voz pa orl 33.7 na 57.6 milij. din. Število gospodarskih podjetij ? Banatii. Po podatkih petrogradske trgovinske in industrijske zbornice je bilo na koncu leta 1937 na njenem področju (v oklepajih podatki za 1936): 4832 (4596) trgovin, 248 (242) industrijskih podjetij, 297 (281) prometnih fiodjetij, 50 (50) denarnih zavodov, 12 (12) podružnic zavarovalnic, in 1376 (1232) gostinskih obratov; skupno 6815 (6412) obratov, od tega je bilo 75 (75) delniških družb, 1325 protokolira-nih tvrdk in 1529 posamičnih tvrdk. Novi delniški družbi. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo osnovanje delniške družbe Danubiue, tekstilna industrija v Belgradu, katere občni zbor bo dne 31. januarja 1938. Glavnica 4 milij. din (40.000 delnic po 100 din). — Ban vrba-ske banovine je dovolil osnovanje delniške družbe Rudarsko fmdjetje »Hromaseo« v SHtoplju z glavnico 8 milij. (8000 delnic po 1000 din imenske vrednosti). Od tega je 7500 delnic dobila kot aport zapuščina pok. Mojsa Asea, bivšega industrijca iz Skoplja, za 4 rudarske koncesije. Zniinnjp in zvišanje glavnice Trg. ind. d. d. Merkur v Ljubljani. Upravni svet Trg. ind. delti, družbe Merkur v Ljubljani poziva vse delničarje, da predlože v zamenjavo svoje delnice do 16. februarja 1938, Delničarji namreč dobe za tri stare delnice eno novo delnico v isti imenski vrednosti, kar pomeni znižanje glavnice od 1.5 na 0.5 milij., istočasno jia se izvede zvišanje glavnice na 0.75 milij. din z novo emisijo 2500 delnic po 100 din imenske vrednosti. Opcija je na vsake tri stare delnice 1 nova in znaša emisijski tečaj 105 din pri komadu. Konkurz je razglašen o imovini Putriha Antona, pos. in trg. s kurivom v Ljubljani, Dolenjska cesta 6, prvi zbor upnikov 29. januarja, oglasiti se je do 14. februarja, ugotovitveni narok 19. februarja. Borza Dne 27. januarja 1938. Oenar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno jxvpustil na 8.60—8.70, v Zagrebu na 8.58—8.68. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.90—28.60. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40— 14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo februarja 14.35—14.55, za konec februarja in sredo marca 14.40—14 60, za konec marca 14.40—14.60, za konec aprila 14.45—14.65. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.044.503 dinarjev, efektni promet pa je bil tudi živahen pri čvrsti tendenci. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 h. golil. . . . 2405.46—2419.75 Berlin 100 mark............1736 03-1749 91 Bruselj 100 belg..............728.19— 733.25 Curih '100 frankov..........996.45-1003.52 London 1 funt.......215.34- 217.39 Newvork 100 dolarjev .... 4282.26—4318.57 Pariz 100 frankov............140.07— 141.51 Praga 100 kron............151.33- 152.43 Trst 100 lir................226.19- 229.28 Curih. Belgrad 10. Pariz 14.025, London 21.6375, Nevyork 432.875, Bruselj 73.10, Milan 22.775, Amsterdam 241.25, Berlin 174.30, Dunaj 81.20 (81.75), Stockholm 111.34, Oslo 108.64. Ko-penhagen 96.60, Praga 15.19. Varšava 82.—, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.5475, Buenos-Aires 127. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investie, pos. 98.100, agrarji 55—57, vojna škoda prompt. 435—437, begluške obvezn. 84.85, 8% Bler. jios. 95.50—96.50, 7% Ble-i rovo fHisojilo 87.50—88.50, 7% pos. Drž. hipotc-; karne banke 100—101, Trboveljska 220—230. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. , jx>sojilo 98—99 50 (9S—99.50), agrarji 37.50 den., ! vojna škoda promptna 436.50—437.50 (436), begi. i obveznice 84—>85, dalmat. agrarji 82.75—83.25, I 4% sev. agrarji 57—58 (57), 8% Blerovo posojilo 95.50—95.75, 7% Bler. pos. 88-4*8.50 (88- 88.50), 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 blago: delnic e: Nar. banka 7.725 blago, Priv. agrar banka 220— 222, Trboveljska 218 —225, Gutmann 52—55 (53), lov. sladkorja Bečkerek 650 blago, Dubrovačka 400 deuar, Jadranska plovba 405 denar. Dunaj. Danes je bilo j>oelovanje mirno ter jo večina tečajev oslabela. Ponudba je bila slaba in so se gibale tečajne izgube v ozkih mejah. V kulisi so bile v začetku nekatere notaoije višje, končne notacije pa so bile nižje od začetnih. V zagradi so z redkimi izjemami vsi tečaji nazadovali, nekaj nagibnosti je bilo do nakupa nekaterih avstrijskih delnic, med njimi Egydier. Zaključni tečaji: Don,-sav.-jadr. 59.70; delnice: Creditanstalt-Bankvereiu 298.76, Narodna banka 170, Graz-KMlach 20.50, Steg 21.20. Steweag 29.80, Magnesit 87. Trboveljska 25.80, Alpine 40.05, Steyr-Dainiler-I'uch 226.75, Seni|>erit 83.45. Desetletnica Slovenskega krožka na Dunafa Dne 7. oktobra 1927. ustanovljeno edino slovensko društvo na Dunaju, je praznovalo preteklo nedeljo svojo desetletnico v prostorih češkega Narodnega doma v Turnergasse it. 9. Kljub konkurenčni prireditvi Hrvatice Divne Radičeve v Hraniji je bila dvorana Narodnega doma skoraj popolnoma zasedena kakor že redko poprej. Med odličnimi gosti emo opazili g. poslanika Branka Lazareviča. Poleg njega eo bili gg. častni generalni konzul Juraj Josimovič, tajnik poslaništva Dobrivoje Majdamat, delegat notranjega ministra Bogdan Brankovič, poslevodeči podpredsednik Jugoslov.- avstrijske trgovske zbornice pl. Stirling, predsednik srbske cerkvene občine Svetislav Jovanovič, predsednik manjšinskih kongresov dr. Wilfan e soprogo, dr. Engelbert Besednjak e soprogo, ravnatelj Zdravko Katnik od podružnice »Putnika«, zastopniki jugoslov. rečne plovbe, češke plovbe, združenja jugoslov žen, zastopniki raznih čeških društev na Dunaju, zastopniki hrvatskega gradiščanskega društva s predsednikom Krueszom in cela vrsta naših odličnikov. Od raznih slovanskih društev na Dunaju eo prišli topli pozdravi in čestitke. Iz domovine eo prispele razne čestitke, tako od bivšega člana in odbornika dr. Babnika iz Maribora, od škofijskega ordinariata v Mariboru itd. Osebno je bil slučajno na Dunaju bivajoči okrajni glavar iz Šmarja pri Jelšah dr. Karlin. Vse odlično občinstvo je bilo s prireditvijo jako zadovoljno. Pozdravni govor predsednika Trosta je bil burno pozdravljen. Naglašal jc važno nalogo, ki jo odlično izpolnjuje krožek r tem velikem svetovnem mestu, in pozival članstvo k zvestobi do materinskega jezika in naše ožje in širše domovine Končno jc prečital pismo našega ustanovitelja Andreja Gabrščka iz Ljubljane, ki je bilo živahno sprejeto. Nato je nastopil društveni tamburaški zbor 36 članic in članov, ki ga je bilo divno videti v tako odličnem številu. Pod vodstvom prof. Klema Viškoviča je dovršeno odsviral njegovo izvirno skladbo »Slovenska fantazija« in Čingrijevo »V ea-moti«. Pevske vložke «Danici«, »Gor čez izaro« in »Po jezeru« je odlično pela gdč. Toni Loutkova. Morali eo dodati še eno točko »Španjolko«. Na koncu ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Gdč. Ksenija Kušejeva je lepo zapela tri skladbe: O, da deklič je, Uspavanka in valček iz nove operete Ilelthea, ki ste jo slišali te dni т ljubljanski operi prvič. Žela je viharno j>ohvalo. Nato je nastopil zopet viharno pozdravljen predsidnik g. Anton Troet, ki je odigral Stai»čićev • Preludij« in svojo skladbo »Fantazijo na slovenske narodne pesmi« in izven programa je moral dodati '»Balkanski ples«. Komai se je polegel vihar odobravanja klavirskemu virtuozu Trostu, že ee jc razlegal po dvorani živahen pozdrav opernemu pevcu g. Antonu Drmoti z državne dunajske opere, ki je dovršeno pel »Poslednja noč«, Krekovo «V brezupnosti« in v Devovi prireditvi koroško »Gor čez izaro«. Dodati je moral še »Potrkan ples« in končno »En starčeJk je živel«. Koncert je zaključil krožkov mešani zbor 46 pevk in pevcev, ki jc dovršeno zapel Fleišmanovo »Luna sije« in narodno »Ljubica povej, povej«. Zadovoljni in ponosni smo se razšli in nesli s seboj lepe spomine na desetletnico našega edinega slovenskega društva na Dunaju, v ponos domovini, ki jo tako častno zastopa v tujem svetovnem mestu. Iz domovine prihajajo polagoma darovi za »Krožek«, ki bodo pozneje izkazani. Presrčna hvala darovalcem! Prosimo še nadalje! Dodajam poročilu, da bomo imeli 9. februarja običajno Svetosavsko besedo v Kursalonu ob Ringu. Naš tamburaški zbor nastopi v izbranem odličnem številu tudi na tej veselici, kaikor je nastopal prejšnja leta. Zadnje čase sta nam umrla dva člana: 81 letni Zokar in ga. Strusova, tudi nad 80 let stara. —č— Kulturni obzornik Pismo iz Flandrije Duhovna moč Flandrije se razodeva v njeni glasbi. Ta pa 6e je že zgodaj hranila z narodno pesmijo in zrastla je v visoko umetnoet. Za večino ljudi je lažje, da v slikarstvu gledajo vso umetniško dovršenost Flandrije. Pri tem pa ravno pozabljamo, da so pri vsaiki visoki kulturi združene vee umetnosti v življenjsko enoto. Glasba 6lavo-slavnih komponistov še danes živi po starih katedralah Flandrije kot doneča duša, prav tako kot pe6tro cvetje njenih slikarjev. Po teh katedralah jia moli visokostrmeča duša njenih svetnikov. Njeni glasbeniki pa, ki 6toje na meji germanske in romanske kulture, se evoje naloge zavedajo, da bude flamski narod in njegov poklic, da tudi s evojo glasbo sodeluje na duhovnih odločitvah časa. Zavedajo pa ee tudi, da 60 otroci velikega mojstra, največjega potomca flamske krvi, Ludovika van Beethoven-a, ki jim je rešil zapuščino flamskih 6tarokla6ikov. V književnosti Flamci danes obožujejo Cirila Verscharena, pesnika Severnega morja, iskrenega mistika, verskega dramatika in duhovitega tolmača flamske zgodovine in umetnosti, občudovalca in posredovalca nemške glasbe ter oznnnjevalca velikih nalog — vzgojitelja svojega naroda. Rekli so mi o njem: »V flamski mladini je bil ustvaril duha, ki se je kmalu razširil po vsej deželi. Nobenega pevca vpliv ni v Flandriji tnko vseobsegajoč, tako globok, tako knežji«. . Njegove Morske Simfonije so eno najglobljih del tega velikega Flamca. Je to vieeka pesem morja in njega prasilnega in večnega najieva. In vsi njegovi, na velikanski podlagi zamišljeni slavospevi, — v poeziji ali prozi — predstavljajo izredno bo; gastvo svetovne književnosti. Med pripovedniki b; omenila samo Stljn Steuvelsa, zapadno flatnskega kmečkega sina in nečaka Gvidona Gezella, prvega in največjega flamskega pesnika, čigar vpliv je moral biti čudovit, zakaj iz njegove maske diha mir, ponižnost in globina duše. Žal, njegovih najlepših sanj niso razumeli. Drugi pripovednik in slikar Flamske je Slovencem že dobro znani Félix Tinwnermans, pravi Flatnec, 13. izmed 14 otrok, čigar oče je še nosil 6taro6lavne brabantske čipke od vaei do vasi. Tiirtmermansova dela preveva globoka bolest, da бо to čiste idile v najlepšem, skoraj tragičnem pomenu besede. Flamsko pokrajino pa nam je podal mojster Brueghel, ki se je rodil v času, ko je umrl Albert Diirer. Za njegovega časa je trpela vsa umetnost na severu [rod vplivom ital. renesanee. Njegove po krajinske slike nas povedejo v njegovo ožjo domovino. okolico Antwerpna in Bruslja. Severno pla njavo je prinesel v sliko: brezkončno dolino, preko katere pogled, neoviran od posameznih hiš in dreves, lahko gre prav do tjakaj, kjer nebo in zemlja preideta drug v drugega. Rubensa se prelko dveh generacij smatra za naslednika Petra Brueghla, in iz umetnosti le-tega zajema V6e, kar je v njegovi umetnosti heroičnega. Vse šumeče življenjsko veselje Flandrije, kako eredi nordijske kulture in človeštva ona nekaj jx>-sebnega in edinstvenega pomeni, ee veličastno oči-tuje na oltarju v Gentu. V tem cerkvenem delu je zbrano vse, kar Flatidriio odlikuje. Je to prvi in odlični narodni spomenik. Gentski oltar v cerkvi sv. Bava бо začeli zidati 1. 1420 in ga 1432 dokončali. Hubert van Eyck, ki je 1. 1426 umrl, in za njim njegov brat Jan van Eyck, umrl I. 1441, 6ta ga napravila. Ze sodobniki eo Huberta imenovali verekega slikarja. Albert Diirer je ta oltar z veščini očesom slikarja občudoval, španski kralj Filip II. si je pustil napraviti poenelek. Tu je imela Evropa na prehodu iz srednjega veka zavest, da je s tem delom izvršila čin. ki naj bi utrl pot. Oltar je sklopljiv. Ob delavnikih ima torej čisto drugo lice kot сЉ praznikih. Na zunanji strani (kadar je zaprt) vidimo Oznanjenje in oba Janeza. Pri odprtem oltarju pa se zgoraj prikaže nebo z Bogom Očetom, Marijo, Janezom, angeli, ki pojo, oba prastarša, molitev pred Jagnjetom, proti kateremu gredo puščavniki, romarji, vojščaki Kristusovi in pravični sodniki. Pod silno težo resničnosti človek ves osupel stoji pred to umetnino. Barve, kot žlahtni kamni, eo trde, eilne, ekrivnostne. In kaj nam ta oltar pove o flamskem narodu? Ne bom govorila o dostojanstvu nebeških oseb, o pobožnem molku svetih puščavnikov, tudi ne o nedolžni osanielosti devic, o božji moči, ki govori iz orjaške postave Kristusove, o čistem in možatem zadržanju obeh mladetiiških vitezov Jurija in Se-bastijana. Povedati hočem samo, kako živi Flandrije v tej umetnini. V tej umetnini živi ves flamski človek. Kmečkega izvora je in povezan ostane z grudo, pa najsi nosi dragoceno oblačilo patricijev. Taki so možje in take so tudi žene. Eva je iz Handrije, iz kmečke Flandrije. Manjka ji uglajenosti meščanke in gibčnosti iužniakinje. Njena lepota je trpka. Velika ie v svoji goli lepoti postavljena na oltar in moralo je priti šele leto 1781, preden se je kdo — bil je to Jožel II. — epotaknil ob njej. Na tem oltarju pa živi tudi flamska narava. Kako tudi bi ве vernjaki ločili od nje? O veli-častvo flamskih travnikov! Po njih molijo Jagnje. O lepota širnega obzorja! Preko pokrajine leži dih jutranje svežo6ti, ki me, potnico po Flandriji, prijetno dirne. Prostranost narave pa se druži s prisrčnostjo notranjosti. Oznanjenje angela Mariji se vrši v nizki flamski meščanski sobici, iz katere nizkih oken imamo lep razgled na llainsko mesto. Neka mirna tišina leži nad tem prostorom, cesta pa govori o pridnosti in sreči meščanov. Pa čemu govorim o tišini, nenehnem delu? Drugi nizozemski mojelri so Flamca predstavljali vendar v raz-poeajcnein veselju? Lalijani so radi slikali pojoče m rajajoče angele. Nihče pa tli tislo muziko, ki prihaja iz duše, tako trloboko izrazil kot pa van Eyckovi angeli. Petje njegovih angelov je služba božja. Pred temi slikami etoječi nehote mislimo na nizozemsko glasbo iste dobe, ki jc bila v Evropi prav tako vodilna kot dela bratov van Eyck. In rmizika je zadnji izraz duševnosti flamskega človeka. Krivična usoda ie Flatnce prisilila, da so 6e pred 300 leti umaknili iz zgodovine. Krivična sem rekla, ker jih ni uničil propad, marveč zmešana štrena knežnih porok. Tedaj je krvavelo dovršeno lepo, junaško telo, kot morda isto lepega »Silnega«, katerega sem gledala v monakovskem muzeju v Rubensovi dvorani visečega na križu. In umirajoč ie ta narod še zavpil z vso silo. In njegov krik je bil Rubene. Glasni krik. zakaj grozna polnost življenja je v njem izzvenela. Ta življenjska polnost je bil pogon temno velike zgodovine Flamcev. Še je trgala na vajetih, ko je že Španec grozil vratu tega naroda, dokler ni prišel poslednji krik. Samo v Rubensu, v tem velikem Flamcu, človek lahko zasluti vso polnost onega, kar бо Flamci izgubili, zakaj, če ena sama beseda Rubenea more zajeti in določiti, je ta beseda: polnoet. Ce izbe remo pri Rubeneu iz tieoč katerokoli eliko, vsaka razširja njegovo življenje. Tako sem ei mislila ob pogledu na Rubensove junaške postave. Toda. oblikovalec lakih postav, kje vendar naj bi zajemal vero v veličino človeštva, če ne iz lastne narave, iz lastne krvi, iz lastnega naroda? Rmliens je evo jemu narodu |xevetil le eno samo eliko: Flamsko proščenje. Vso svojo polnost pa nam Rubcns podaja v evojem »P.iaec prekletega« z viharjem. Viharji so bili vedno njegova ljubezen in njegove sanje. Polnost pa, ki no izhlnpeva ndbenih eanj več, ie napolnila le majhno poeodo. Pri velikem pa jc bila polnost tudi veličina. Kje pa pri Rubensu najdemo sanje? Na to pač ni lahko odgovoriti, zakaj domovine sanj, noči in mraka pri njem ue najdemo. Pri njem je vse luč. on sam pa je Flandrije najlepši — sen. Nadvojvode so vladarji Flandrije, iezuitje njeni učitelji in vzgojitelji, Peter Pavel Ktibcns pa je monarh in »bog>. Julija Pajman. fiOM Qf/- Go/édj I.'-CANARIE^ *. o" ORr -, Trojico Ae Csotro W/7/a Cisneros O^Sy's ћ ^г 7 P-Etienneл■ \'.oAtar\ '-'\-W S. Louis i t.•J CAPO VE RDE Dakar I.S.PAULO f/ FERHAA/ÛOJtWfiOHHA Rocco A I tfJRIO DE JANEIRO 2000 V ponedeljek, 24. t. m. so ee iz Guidonije, to je iz letališča pri Rimu, dvignili trije italijanski vojaški aeroplani-liombarderji, tipa S 79 in sicer aparat I-Bise, 1-Moni, 1-Brun, da napravijo polet čez Sredozemsko morje preko Severne Afrike nad pristaniščem Bona preko maroškega Atlasa, naj-zapadnejše Sahare, nad mesti Villa Cisneros, St. Louis in francoski Dakar oh Atlantskem oceanu, kjer so imeli nalog, pristati, da nadaljujejo od tu zračni polet preko ves Atlantski ocean v smeri na glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. Ta polet je sklenil italijanski vodja Mussolini zato, da pokaže, da so italijanska letala in italijanski letalci najsposobnejši na vsem svetu, in ta dokaz se mu je tudi posrečil. Vodja te letalske eskadre je bil polkovnik Biseo na aparatu I-Bise, na aparatu I-Bruno je bil za pilota Mussolinijev sin, poročnik Bruuo, na aparatu I-Moni pa letalski kapitan Moscatelli. Aparati tega tipa so znani pod imenom »zelene miši«, imajo vsak po tri motorje in so v služi že tri leta. Prva etapa: Guidonia - Dahar Iz letališča Guidonia so se dvignili vsi trije aparati, čijih propelerji so se začeli vrteti zjutraj ob 7.22 — točno ob 7.28. Vzlet je bil kljub veliki obremenitvi kril z gorivom nagel. Eno letalo je sledilo drugemu v razdobju 3 minut. Letala so bila ves čas poleta z radijem zvezana z vodstvom letališča v Guidoniji, ki je zato nepretrgoma lahko sledilo poletu. Izkazalo se je, da so radio-aparati italijanskih letal najpopolnejši na področju aeronavtike. Ob 8.30 so letala preletala sardinski rt Carbonara, ob 9.15 se nahajaja nad pomorskim mestom Bona na sever.-afriški obali ter se nahajala nad najzapadnejšiin pasom Sahare. Dočim je bilo ozračje nad Sredozemskim morjem popolnoma jasno in prozorno, se je sedaj zameglilo zaradi rdečkastega puščavskega peska, ki ga je zelo močan veter gnal 4 do 5000 m visoko, kakor so letala letela. Zato so letala spremenila določeno pot nekoliko proti severu, tako da so letela vzporedno z Atlaškim gorovjem v smeri od severovzhoda na jugozapad. Vsa posadka je bila najboljše volje in sveža ter neutrujena in se je ob 15.30 nahajala nad Villa Cisneros. Ob 16.30 je eskadra letela nad Port-Etienne, ob 17.15 pa nad St. Louisom. Ob 18.15 so aparati pristali lahko in srečno v pristanišču Dakar. Polet prvega dela proge, ki je dolga 4500 kilometrov, je torej trajala 10 ur 47 min. Največja višina, v kateri so letala letela, je bila nad 5000 metrov, povprečna po 4000 m. Letala so letela s povprečno hitrostjo 420 km na uro. Druga etapa: Dakar—Rio de Janeiro Naslednjega dne v torek, 25. januarja, so italijanski letalci poleteli iz Dakarja čez Atlantski ocean v smeri na Natal v Braziliji, kjer je bil določen pristanek, odtod pa jim je bila določena pot v prestolnico Brazilije, Rio de Janeiro. Aparati so po preletu prve etape, ki je znašala točno 4530 kilometrov, bili v najboljšem stanju. Zjutraj so letala pregledali in napolnili rezervoarje z bencinom, ob 9. pa so se zavrteli motorji. V presledkih treh minut so se dvignila letala, in sicer se je prvo dvignilo ob 9.10. Letala so dosegla višino 3800 m in jo ves čas držala. Pot v drugi etapi ni bila tako mirna kakor v prvi, ker je v centralni coni Atlantskega oceana bil vihar v nasprotni smeri letal. Kljub temu hitrost na uro ni bila dosti manjša, kakor v prvem delu poleta in je znašala v povprečju 303 km na uro. Ob 13.50 so preletela že prvo polovico Atlantika. Ob 16. so leteli italijanski letalci nad otokom Fernando de Noronha v višini nad 4000 m. Ob 17.30 so »zelene miši« zagledale braziljsko obal. V braziljskem letališču Natal je bilo že vse pripravljeno za pristanek, toda letalci so bili sklenili, da bodo leteli brez pristanka naravnost na Rio de Janeiro. Vendar pa eno letalo, namreč »I-Moni« kapitana Mo-scatellija, ni moglo izvršiti te namere, ker se mu je pokvaril propeler, tako da je letalo samo z dvema motorjema letelo in je moralo na povelje polkovnika Biseo pristati v Natalu ob uri 19.19. »I-Bise« in »I-Bruno« pa sta preletela Pernambuco, nad katerim sta bila ob 18. ter pristala na letališču v Rio de Janeiro totno ob 22.45. Letela sta torej iz Dakarja do Rio de Janeiro 13 ur 35 minut. Iz Guidonije do Rio de Janeiro so torej italijanski letalci rabili 24 ur 22 minut. Če računamo oddih, oziroma počitek v Dakarju, je cela pol znašala 30 V sredo, 26. t. m. ob 10 dojx>ldne se je v kraju Villejuif v pariškem predmestju zgodila velikanska nesreča. Ravnatelj laboratorija, ki je bil začasno narejen v tamkajšnji občinski hiši. je tam preiskoval tiste granate, ki jih je svoj čas oblast zasegla pri različnih zarotniškili organizacijah. Ravnatelj Kling je večkrat izjavljal, da granate niso prav nič nevarne, samo previdno je treba z njimi ravnati. Ko pa so v sredo ob 10 dopoldne nalagali te granate na pripravljene tovorne avtomobile, je naenkrat nastala eksplozija, ki je na kraju nesreče takoj raztrgala 14 ljudi, ki so nalagali granate in so to delo nadzirali. Dva kilometra naokoli so jx>pokale vse šipe na oknih. Ljudi pa je tako raztrgalo, da je čevlje, obleko in posamezne ude razneslo do 300 m daleč. Povsod okoli vise ur 17 minut, vsa pot pa je znašala 4530 plus 5350 km, to je vsega skupaj 9880 ali približno 10.000 km. Če računamo, da so letala v prvi etapi dosegla povprečno 420 km na uro, v drugi etapi pa 393 km na uro, je znašala povprečna hitrost na vsem poletu Guidonija—Rio de Janeiro 406 km na uro. Velik pomen leta Polet je torej tako z ozirom na dolžino poti, povprečno hitrost na uro in brezhibno funkcioniranje motorjev, izvzemški enega, ter na razpoloženje pilotov in mehanikov treba označiti kot sijajen in edinstven uspeh moderne aeronavtike. Italijanski letalci so prekosili vse dosedanje tozadevne jx>izkuse dolgega leta in so postavili v senco tudi zadnji j>oizkus, ki so ga bili napravili francoski letalci, kar ugotavljajo tudi vsi francoski listi, ki se spominjajo nedavnega francoskega poleta Istres—Damask. Treba pomisliti, da »zelene miši« predstavljajo težke vojne motorje-bombarderje, ki so preleteli 10.000 km z enim samim pristankom s hitrostjo nad 400 km na uro. Razen imenovanih poveljnikov Biseo, Museolini-jevega sina in Moscatellija je treba imenovati podčastnike: motorista Trezzini, ki se je udeležil tudi francoskega poleta Istres—Damask, radio-telegrafista Boverija, monterja Arata, motorista Ardu, ki se je tudi udeležil francoskega f>oleta v Istres—Damask, motorista Matriciani in bombar-derja Cubeddu. Italija je po pravici ponosna na ta dokaz prvovrstne kakovosti svojih letal in motorjev ter spretnosti in poguma svojih letalcev. Zelo se komentira dejstvo, da je Mussolini za tak jiolet, ki jromeni velik riziko, določil svojega sina ter dokazal, da kdor hoče izvršiti kaj velikega, naj bo še tako nevarno, ne sme imeti ozira na ničesar, ampak imeti pred očmi predvsem stvar in korist domovine. Ves svetovni tisk brez vsakega pridržka priznava in hvali edinstveni uspeh italijanskega letalstva. V Rio de Janeiro je sprejela pristajajoča letala množica, ki je štela najmanj 300.000 duši Dva vlomi ca Kadar igra vlogo policije tako imenovani »slučaj«, morajo umolkniti vsi še tako preskušeni policijski strokovnjaki. Tako nam staro pravilo znova potrjuje tale zgodbica, ki se je pred kratkim zgodila v Varšavi. Vilo nekega tamkajšnjega meščana je neke temne noči vzel na piko vlomilec. Tiho se je priplazil blizu, utrl šipo v oknu ter zlezel skozenj. S seboj je imel medlo žepno svetilko. Že je tiho kolovrati! skozi sobe ob svitu svoje leščerbe, ko je naenkrat izza vogla stopil močan in širokopleč možak. »Hišni gosjxxlar!« se je bliskovito posvetilo vlomilcu. In že se je vlomilec vrgel nanj. S na vejah drevja jx>saniezni deli človeških teles, roke, noge, glave itd. Blizu tam je na nasipu stal kemik Gérard, ki je gledal, kako nalagajo. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je takoj priskočil in alarmiral reševalce in gasilce, ki so prihiteli pomagat. Kmalu so bile na kraju nesreče vse gasilske čete mesta. Najprej so {wgasili oba goreča tovorna avtomobila, nakar so začeli zbirati raztresene človeške ude. Kmalu je prihitel na kraj nesreče še notranji minister Sarraut, ki je započel preiskavo. Ravnatelj laboratorija Kling je izjavil, da je le skrajna nerodnost mogla povzročiti uesrečo. In je preiskava tudi dognala, da o kakem nameravanem atentatu ne more biti govora. Torej je kdo izmed nesrečnih žrtev res tako nerodno ravnal s kako granato, da je ta eksplodirala, nakar je zletela v zrak še vsa druga množina raztreliva z ljudmi vred. Kakor naknadno poročajo iz Pariza, je bilo pri tej nesreči 18 mrtvih. Med mrtvimi je 10 vojakov, 3 civilni delavci, 3 kemiki, 2 fotografa. Verjetno pa je, da je nekaj mrličev še pod razvalinami. Silna eksplozija je izkopala na kraju 10_ m globoko jamo ter raznesla vse 3 paviljone državnega preskuševališča. Več kakor eno uro je nad krajem nesreče ležala gosta sivozelene megla, ki je bila taka, da nihče v njej ni mogel dihati. Zato so morali reševalci nadeti plinske maske, da so sploh mogli blizu. Od vse zaloge granat, ki je bila spravljena v paviljonih, ni ostalo niti enega praška. Kitajski general Han-fu-čue, ki je bil obenem guverner province Šantung, katero so Japonci brez posebnega odpora zavzeli, je bil obsojen na smrt in ustreljen, ker se je Japoncem premalo odločno postavil v bran. Nepristranske inozemske letalske avtoritete poudarjajo, da je bila pot iz Evrope v Ameriko v teku zadnjih let sicer že večkrat preletena in zmagana, vendar pa je bila pot iz Rima čez Dakar v Rio de Janeiro nova in so jo italijanska letala premagala na edinstven način, oziroma v takem stilu, kakršnega doslej niso pokazala nobena druga letala. Hitrost 420 km na uro na 10.000 km razdalje pomeni dvakrat več kakor so letala v povprečju napravila na dolgih letih doslej. Italija ima danes na vsak način prvenstvo v zraku. Pri tem je treba pomisliti, da so letala že dve leti stara. Zanimivo je, da so bila izdelana v času sankcij. Posebno se poudarja prvovrstna kakovost motorjev in sploh vsega materiala. in en gospodar silnim sunkom svoje pesti ga je dobro zadel, vendar je v istem hipu tudi sam bil močno zadet, da se je onesvestil. Videl je še, kako je tudi njegov nasprotnik padel vznak, nakar ga je objela temna nezavest. Nekako istočasno se je skozi drugo okno na drugi strani vile splazil vanjo drug vlomilec. Tudi ta je imel s seboj medlo žepno svetilko, s katero je tiho kolovratil skozi sobe, ko mu je izza vogla naenkrat stopil nasproti močan in širokopleč možakar. »Hišni gosjiodar je!« se mu je bliskovito posvetilo. In že je zavihtel svojo desnico ter se vrgel na svojega nasprotnika. Zadal mu je hud udarec, a je hil istočasno sam tako močno zadet, da se je onesvestil. Preden ga je zagrnila tema, je še videl, kako je tudi njegov nasprotnik zgrmel na tla in obležal. Potem ga je objela [x>polna nezavest. In jx>tem so se tiho odprla vrata, skozi katera je vstopil v sobo majhen možiček, ki je zagledal pred seboj oba nezavestna možaka. Takoj je vedel, kaj mora storiti. Hitrp je stopil k telefonu in poklital policijo, katera je brž prihitela ter oba vzbujajoča se vlomilca vzela s seboj. Možiček pa je bil gospodar. Slapovi Niagare v ledu Cez Niagarske elajx>ve vodi velik viseči most, ki pa je tako zaledenel, da je v nevarnosti, da se |X)dere. Slapovi še nikdar, kar pomnijo, niso bili tako v ledu kakor so lelos. To je brez dvoma v zvezi z velikimi snežnimi viharji, ki zadnje dni divjajo v Ameriki. Na najvišjem mestu je ledena plast ponekod 17 m debela. V sredo ob 11 dopoldne so ugotovili, da je led v teku zadnjih treh ur za več metrov narastel. Most je sedaj tako zelo obtežen, da se je zeželo na sredi že vdalo in ujiognilo. Na kanadski strani pa so ledene plošče začele pritiskati na elektrarno, ki oskrbuje z električnim tokom južni del province Ontario. Ce bo led elektrarno |x>končal, bo mnogo kanadskih mest ostalo brez luči. Silne nevihte v Ameriki Kakor jx>ročajo iz Čikaga, so zadnje dni tamkaj divjali veliki nalivi, katerim so sledile hude povodnji. Več sto družin je brez strehe. Takoj za povodujimi pa so nastali veliki snežni viharji, zaradi katerih je bil mnogokje ustavljen ves promet. Več mest je docela odrezanih od zunanjega sveta. Št. 41.- Črni brat počasnež Fanfara je naznanila, da je prišel knez. Nad vse slovesno je jezdil k Roveni ter jo nato spremil na njen častni sedež. Vse je bilo pripravljeno na boj, ki pa bi moral biti prekinjen listi hip, ko bi knez vrgel na tla svojo palico. S strašni in truščem in vse v visokih oblakih prahu sta se obe četi vi-lezev zaleteli druga' v drugo. Obojestransko sovraštvo je oba voditelja gnalo na dvoboj. Nihče pa se ni rad odrekel časti, češ da je podrl voditelja nasprotne stranke, zato je dolgo trajalo, preden sla si oba glavna nasprotnika stala nasproti. Večina njunih pristašev je bila medtem že onesposobljena za hoj. Vendar še nista bila sama na borišču. Poleg Brlanda sta se bojevala še Front de Boeuf in Athelstane, ki razdedi-njeneinu vitezu nista prizanašala s svojimi napadi. Na strani razdedinjenega viteza pa je med drugimi bil docela v črno jeklo okovan vitez, ki na svojem sčitu ni imel nobenega znamenja. Boja se je le malo udeleževal. Zato so mu ljudje že vzdeli priimek" Črni brat Počasnežc. Zarotnishe granate raztrgate 18 ljudi Egiptovski kralj Faruk in kraljica Farida za ženitovanjsk« mizo. — Na kraljevi desnici sedi njegova mati, kraljica-vdova. Zelene miši" tete nad Saharo • л.Ј1лхк1/г<11 Velikanski uspeh italijanske escadre, ki je ITI oceanom v 24 urah preletela iz Rima v Brazilijo Dr. Henrik Steska Razdelitev države na banovine Saint-germainska pogodba, ki je bila 10. septembra 1010 sklenjena med glavnimi juvezniškimi in pridruženimi silami jn državo Srbov, Hrvatov iu Slovencev, je po uvodnih besedah uvaževala, da so Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše avstro-ogrske monarhije prostovoljno sklenili, da se s Srbijo zedtnijo zaradi ustanovitve nezavisne in zedinjene drŽave pod imenom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, dulje da sta kraljevič regent Srbije in srbska vlada pristala, da uresničijo to zedinjenje in da se je potem ustanovilo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero je prevzelo suvereniteto nad ozemlji, na katerih ti narodi žive. Iz tega dokaj jasno izvira, da so vsi trije narodi, Srbi. Hrvati in Slovenci, nosltelji jugoslovanske državne ideje in torej nekakšno nasprotje proti ostalim narodnostim v naši državi. Seveda pa Srbi, Hrvati in Slovenci nikakor niso mogli zgubiti značaj kot posebni narodi, pač pa so se morali odreči onim težnjam, ki merijo na obdržanje lastne suverene srbske države ali na ustanovitev lastne suverene hrvatske ali slovenske države. Tega nebistvenega znaka naroda, da mu pripadaj lastna državnost ali da mu takšna državnost vsaj lebdi pred očmi, torej srbski narod, hrvatski narod in pa slovenski narod nimajo več, v toliko tvorijo en skupen jugoslovanski narod, kar pa nikakor ni protivno nadaljnjemu obstoju pocebnega srbskega, posebnega hrvatskega in posebnega slovenskega naroda. Vsak izmed teh treh državotvornih narodov ima seveda v okviru obče jugoslovanske državne ideje še svoje posebne težnje, ki jih ni moči zanikati ali obsoditi ali se pa jim odpovedati. Eni kot drugi si hočejo izgraditi Čim dostojnejšo materialno in idealno kulturo. Ker se to zavoljo večstoletnega rnzličuega razvoja nikakor ne da doseči na en in isti način, se pojavlja zlasti pri Slovencih in Hrvatih stremljenje, da sami odločujejo o ciljih in potih svojega kulturnega življenja, v kolikor nista harmonično sožitje vseh treh narodov in pa obstoj države ogrožena. Ker imajo Srbi itak večino v naši državi, pri njih seveda ni opažati krepkejših takšnih po-kretov, dasi tudi pri njih ne manjkajo. Srbi in Hrvati so pa zaradi obsežnih preseljevanj izpod turškega jarma v nekaterih krajinah dokaj pomešani ter sploh ni mogoče točne meje med obema potegniti. Pojavile so ee pa druge družabne sile velike privlačnosti in zvezne moči. Zlasti sta to mesti Zagreb in Belgrad, vsako je glavno kulturno središče z velikim akcijskem radijem, kjer že zaradi zgodovinske povezanosti merodajno vpliva. Jasno se to kaže glede Zagreba v Hrvatski, Slavoniji in kolikor toliko tudi v Dalmaciji, s čimer pridemo do hrvatskega pojma v teritorialnem smislu, ki ne obsega le Hrvatov na tem ozemlju, marveč tudi tam naseljene Srbe. Ta pojem je dokaj močno zasidran v tem ozemlju in ga ne smemo prezreti. Belgrad je predistiniran za kulturno središče zlasti za one krajine, ki so bile, kakor severna in južna Srbija, dalje Bosna in Hercegovina, mnogo stoletij pod turškim jarmom, kar je moralo globoko vplivati na način mišljenja in čuvstvova-nja in sploh na duševnost prebivalstva. Tej meti-taliteti se tudi malodane krog in krog od Turčije obdana prejšnja Črna gora ni mogla izogniti. Srbska Vojvodina, kateri prištevam tudi srbski del Sjgma, je ,?icer razvila deloma drugo miselnost in je močno prepletena po nemških in madžarskih rp^njšipah, toda že zbog svôje lege tik pred Bel-gradom zavoljo svojega srbstva spada neizbežno pod belgrajski kulturni krog. Za odnos Hrvatov (Bunjevcev in Šokcev) v Vojvodini proti Belgradu velja pa isto, kar za odnos Srbov v hrvatskem področju proti Zagrebu. Tu opisano področje belgrajskega kulturnega kroga se skorajda krije z Veliko Srbijo, kakršno so si jo zamišljali srbski patrioti in za katere je teklo toliko krvi. Iz geografskih razlogov spada k temu ozemlju že zastran primernega dostopa k jadranskemu morju in popolni povezanosti z zaledjem tudi južna Dalmacija z Dubrovnikom in Kotorom. Tudi Hrvatom se je po avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine vzljubila zamisel Velike Hrvatske, ki se naj ne razteza le na Hrvatsko s Slavonijo in Dalmacijo, marveč naj obsega še Bosno in Hercegovino, a eventuelno tudi še Istro in Slovenijo. Potek svetovne vojne je drugače odloČil. Hrvati so morali revidirati svojo velikohrvatsko idejo, ki je bila že precej globokih koretin pognala Da tak preokret samozavestnemu političnemu središču, kakršno je nedvomno Zagreb, ni lahek, bo pač vsakomur jasno in je potemtakem že iz najprimitivnejše politične razsodnosti opustiti vsak centralistični poizkus. Ako se še južni del Dalmacije in vzhodni del Srema povsem nujno, a naravno vedno bolj in bolj izločujeta iz zagrebške interesne sfere, nasprotno pa bo vez med Slavonijo in Splitom preko unske-ga porečja po novi unski železnici tem krepkeje združila hrvatsko in slavonsko ozemlje z Dalmacijo, tedaj se bo s podvojeno silo razrasla težnja, da se vsaj čim ožje priklene krajina na desni in levi ob tej progi in da se za vso hrvatsko interesno sfero doseže impozantna kompetenca. Muslimansko vprašanje je že manj povezano z določenimi teritoriji, saj žive slovanski muslimani akoprav pretežno, toda vendarle ne samo v Bosni in Hercegovini, marveč v precejšnjem številu tudi še na ozemlju stare Baške od bosanske meje do Rogozne, dalje pa tudi ne gre zanikati tesnejšega kulturnega spoja med slovanskimi muslimani in musliman'' albanskega in turškega jezika v Južni Srbiji in Črni gori. Muslimani si hočejo svoj, z zgoraj navedeno mednarodno pogodbo priznani posebni položaj še utrditi z izvojo-vatijem široke avtonomije ne le za strogo verske posle, temveč tudi glede versko-karilativnega in versko-prosvetnega delovanja. Svojemu cilju so že blizu, a njih kulturni center je Sarajevo. Slovence s kulturnim in političnim središčem v Ljubljani loči od hrvatskega ozemlja starodavna meja ob Kolpi, Gorjancih in Sotla. Poseben pismen jezik — in to je vendar ena najučinkovitejših vezi kakega naroda —, dalje malodane enaka, a od hrvatske dokaj različna zgodovina, sta napravili iz Slovencev posebno narodno individuallteto. Naša Slovenija je vrhu tega tesno spojena po važnih prometnih črtah od spodnje Mure proti Trstu in od Gorenjske proti Hrvatski s križiščem v Ljubljani, kar ojačuje pomen Ljubljane. Ako smo lako določili interesne sfere Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa ono muslimanov in poudarjali pomen pokrajin, moramo še preiskati. » koliko sedanja raidelha Jugoslavije na banovine vslreza tema dvema komponentama družabnih sil. Zn Slovence je njih združitev v eni sami, lahko rečemo izključno slovenski banovini, izredne važnosti ter je s tem slovensko teritorialno vprašanje v Jugoslaviji zadovoljivo rešeno tako glede pokrajinstva. kakor glede Ljubljane kot kulturnega in političnega središča naših Slovencev. Pri muslimanih je teritorialno vprašanjo bolj postranskega pomena in jim gre, kakor zgoraj omenjeno, v prvi vrsti za izdatno avtonomijo islamske verske Zajednice tudi v zunanjih pravnih odnošnjih (uslroi verske zajednice, možnost čim samostojnejšega odejstvovanja nn karitativnem in prosvetnem po- lju). Zapleteno pa je vprašanje glede skladnosti obstoječih banovin s srbslvom iu hrvatstvom. kakor smo ju jirej orisali. Dvoje možnosti je, ali naj se ustvarja za vse srbske pokrajine eno posebno samoupravno telo in enako tudi za vse hrvatske pokrajine posebno telo, ali jia je primerneje, da sta srbska, kakor tudi hrvatska interesna sfera deljeni vsaka na več banovin. Primernost te ali one rešitve zavisi deloma od notranje vrednosti ureditve same, deloma pa od odpora, ki bi ga [ireuredltev podnetila v merodajnih družabnih skupinah. Eno samo srbsko in eno samo hrvatsko samoupravno telo bi vsekakor preveč slabili jugoslovansko državno misel na eni strani in se isto-tako premalo oziralo na pokrajinske posebnosti, a zlasti zastran prvega pomisleka bi nekateri važni in odločilni krogi nikdar ne mogli pristati na takšno ureditev. Primerneje je torej razdelitev države na pokrajine — banovine. Ob taki ureditvi je tudi možno, da se v večji meri ujioštevajo posebni interesi ozemelj, kakršna so Vojvodina, Južna^ Srbija, Črna gora in Dalmacija. Toda mej« naših banovin ne ustrezajo povsem dvema zahtevama, prvič zahtevi, da ena in ista banovina ne obsegaj dele tako srb-ke, kakor hrvatske interesne sfere, in drugič zahtevi, da bodi banovina kolikor mogoče fizikogeografska in antropogeografska enota. Prvo velja zlasti glede vrbaške in primorske banovine, drugo pa glede dunavske in drinske banovine. So to dokajšnje pogreške, toda ne takšne, da bi zgolj zaradi njih bilo treba že sedaj ustavo izpremeniti. Meje banovin so namreč v ustavi sami določene, a izprememba ustave ni le sedaj že zavoljo nedoletnosti kralja zelo nepri-kladna, marveč tudi zaradi dolgoveznnsti in za-motanosti tega postopka izredno otežkočena. Ko so tako določena ozemlja zn pokrajinsko samoupravo, moramo pa še določiti, kakšen bodi delokrog banovinske samouprave, da se ustreže upravičenim, si deloma nasprotujočim stremljenjem vseh treh državotvornih rarodov in da se obstoj naše nezavisne in zedinjene države ne zrahlja. Predvsem bo treba tudi docrnati. je li n'oooče vsaj začasno še v okviru sestave iz I. 1031. ko-likortoliko zadovoljujočo samoupravo naših banovin izgraditi. Z razbeljeno podkvijo g a ie „žigosal" Pri nekem kovaču v Sisku se je že 20 mesecev učil šestnajstletni Jovan Gojč. Učenje pa sta mu zagrenila dva pomočnika, ki sta ga na vse mogoče načine mučila. Te dni je pomočnik Per-kovič razbelil v ognju konjsko podkev in zagrozil Gojču, da ga bo žigosal. Za Gojčevim hrbtom je stal njegov tovariš in ko mu je Perkovič pomolil razbeljeno podkev pod nos. se Gojč ni mogel umakniti. Perkovič je razbeljeno podkev, ki jo je držal s kleščami, pritisnil Gojču na lice. Z groznim krikom je učenec zbežal iz kovačnice in se podal domov k svojim staršem. Ker se Gojč ni vrnil na delo, je poslal mojster pomočnika Per-koviča h Gojču s pozivom, naj pride učenec takoj na delo, ker ga potrebuje. Perkovič je prišel jired Gojčevo hišo prav v trenutku, ko se je Gojčev oče pripravljal, da pelje sina k zdravniku. Per- kovič je že oddulei zavpll, naj se mladi Gojč takoj vrne k mojstru. Stari Gojč je odgovoril, da sina ne more več poslati, da bi ga taui mučili. Stari tlojč je pri tem tudi oklofutal Perkoviča, ki se je seveda branil in pri tem prijel Gojča za njegove dolge brke. To je Gojča tako razjezilo, da je potegnil nož in zamahnil proti Porkoviču Ranil mu je mišice na roki. Gojčev slučaj je se daj postal zapleten. Stari Gojč toži Perkoviča in njegove tovariše v kovučnlci zaradi mučenja njegovega sina Perkovič pa je vložil tožbo proti Gojču zaradi poskušenega uboja. Zagorje Volitve obratnih zaupnikov za apnenice TPD v Zagorju vzbujajo precej zanimanja. Delavstvo |>ri tem obratu je bilo do preteklega leta le slabo organizirano ter gre zasluga predvsem tukajšnji krščanski strokovni organizaciji, da je v tem jk>-gledu danes drugače. Vse kaže, da se delavstvo tega zaveda in bo pri volitvah zato izkazalo svoje zaupanje organizaciji, ki se je zanj resnično borila. L'ufomer Nesreča v tovarni za olje. Pred par dnevi se je v tovarni za olje v Cezanjevcih prevrnil velik rezervoar za bučno olje. Vseboval je nad 800 kg svežega olja. Prizadeti g. Ribič ima precej škode. Kolarski izpit z diplomo je opravil 21-letni Tonček Spur iz Mole. Tonček je eden izmed jx>-tomcev, ki so jih zapustili med vojno soldatje. Toda čeravno ne pozna očeta iz Istre, mati mu je pa umrla že pred 14 leti, si je z delom svojih rok in pridnostjo ustvaril le|>o bodočnost. Dolgoletna ielja Cvenskih vaščanov se je uresničila. Cesta skozi vas je postala okrajna ali okrajni cestni odbor jo bo odslej oskrboval — da bo lepša! p(«; Ustanovni občni zbor zadruge »Prosvetni dom« v Ptuju bo v nedeljo 30. t. m. ob 0 v minoritski dvorani. Ker je predpogoj za vsako prosvetno delo lastna hiša - t. j. lasten dom, zato se vljudno vabijo vsi prijatelji slovenske prosvete, da se tega ustanovnega občnega zbora udeleže, ter tako moralno in z nasvetom podprejo idejo in delo za postavitev novega »Prosvetnega doma« ob severni meji naše ožje domovine. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ptuju ima v nedeljo, 30. t. m., ob 9 v gostilni Brenčiča M. svoj redni letni občni zl>or. Nesreča. V torek so že v zgodnjih jutranjih urah pripeljali v ptujsko bolnišnico Pevec M. iz Borla. Dekle je šla v gozd z vozom po drva. Pri povrntku domov se je težko naloženi voz prevrnil nanjo in jo težko poškodoval. Sv. Andraž v Halozah V sredo je bil za naše razmere veličasten j>o- greb ugledne kmetice Roaike Vindiš iz Spodnjega Leskovca 10. Komaj 38 letna je že dala življenje desetim otrokom, zadnjemu 13 dni prod odhodom v večnost. Teža materinstva in teža gosjXKlinjstva na velikem posestvu sta štrli njeno vedrost in neumorno delavno življenjsko silo. Lanska jesen jo je jetika |ioložiIa na bolniško postelj ln ni bilo več rešitve zanjo. Ob »veži gomili se je e toplimi in [jomembnimi besedami poslovil od rajne dobre župljanke g. dekan O. Škamlec. Naj počiva v miru! Mi in olimpiada Belgrajski listi so se na široko razpisali o j>otrebi izvedbe olimpijskih iger leta 1948 v naši državi. Ker so se naše športne zveze izjavile proti možnosti izvedbe v tej dobi, zahtevajo belgrajski športniki, ki gledajo očividno na ves šjiort očividno le z vidika ali Belgrad ali Zagreb, odstop vseh tistih, ki so nesposobni in |>repusti-tev dela njim, Belgrajčanom, ki bodo tako olim-pijado v Belgradu prav lahko izvedli. Na olimpijskih igrah v Nemčiji leta 19% so dosegli najboljše uspehe v naši reprezentanci Slovenci L)ve tretjini vseli teli uspehov smo dali mi. Toda. kadar se odloča o športu pri nas, se le prav redko kdo zmeni, kakšno je naše stališče k velikim problemom. Zato se oglašamo sami oprti na rezultate dela, ki smo ga pokazali in na prispevek, ki smo ga dali v državno reprezentanco. Predvsem moramo vedeti, da olimpijskih iger za leto 1948 sploh nimamo in postavitev kandidatlire šc dolgo ne pomenja, da so prireditve dotični državi dodeljene. To je bil z^pei eden tistih površnih predlogov, stavljenih na kongresu IOC, ne da bi se prej o tem sploh kje in kaj razpravljajo. Želja po cenenih senzacijah ga je rodila! Mi smo rabili skoraj dve leti, preden smo po končanih zadnjih olimpijskih igrali zopet v boju med Belgradom in Zagrebom prišli do državnega olimpijskega odbora in to po zaslugi sedanjega ministra za telesno vzgojo, ki je s svojo odločitvijo poudaril pravilo samoodločbe v športnih organizacijah, športnikom, nekaterim lie konvenira, da dela olimpijski odbor na edino mogoč način, v zvezi in sporazumu s športnimi zvezami. Mi si ne moremo predstavljati, kako naj se izvede prireditev olimpijskih iger, ne da bi na nje pristale športne zveze. Športne zveze imajo v svojo športno panogo največ vpogleda, lu one so prišle rlo zaključku, da je tudi za leto 1944 jirireditev olimpijskih iger preuranjena! Kako tudi ne. Dokler ne moremo nuditi tekmovalcem osnovpe izobrazbe v rednem in sistematičnem, dolgoletnem treningu, dokler nimamo sredstev za potrebna igrišča v glavnih in večjih mestih, za kopališča, za športno orodje, Z« stalne trenerje, je bolje, du obrnemo skrb za olimpijske igre v to smer. Pri nas razni spori iu neustaljene prilike, v zadnjem trenutku dosežena skromna denarna sredstva ne zadoščajo zn obširnejši delovni program, zasnovan na daljšo dobo let in — na široko Vse to so naloge, ki jih moramo rešiti š,. pred prireditvijo olimpijskih iger. Bes je 10 let pred nami, toda tudi ta doba je prekratka, da bi popravili, kar smo zamudili, kajti olimpijske igre so tekmovanja vseh narodov in sto|)iti v tekmo z onimi, ki so tako sijajno rešili način vzgoje mladine in ki dajejo toliko sredstev zn dosego visoke mednarodne stopnje, jvomenja za nas velik minus, ki ga tudi dober in močan rod ne more nadoknaditi. Mi v Sloveniji smo imeli že marsikatere večje prireditve in moremo presoditi potrebno delo za prireditev olimpijskih iger v obsegu kot se danes zahtevajo Ne zahteva to samo stroškov več sto milijonov, temveč tudi vkl jučitev znatnega dela državnega nparnta v to delo in četo • skrbnih, sposobnih in svoje odgovornosti se za-I veda joči h delavcev-organizatorjev. Vsega tega nam še zelo mnnjkn in ne smemo riskiruti, da i>i taku prireditev propadla, ako bi nuni uspelo, lahkomiselno jo prevzeti in si naprtiti tako težko breme. Še cela vrsta naprednejših športnih držav ni imela olimpijskih iger, še cela vrsta, ki so organizatorno in denarno močnejši — a olimpijske igre se prirejajo vsako 4. leto, tedaj se t udi nam ne mudi. da silimo v leto 19+8. bolje [Kizneje, pa takrat tako, da ne bo dvoma in negotovosti zaradi uspeha. Kar se tiče izbire kraja za olimpijske igre jo gotovo, da pridejo v poštev le večja mesta, pri nas nedvomno glavno mesto in /a zimske igre naša Gorenjska. Ko bomo dozoreli v športu, tudi izbira kraja ne bo več problem. Toda do tja je jjotrebno složno in s-tvarno delo vseh za prospeh športa, u ne rušenje in podiranje obstoječega, ln še: športniki naj svoje zadeve urede sami in naj ne kličejo oblasti na pomoč. Parlamentarno načelo večine mora biti merodajno zu športnike kot za vse ostule. Naša smučarska reprezentanca v Bolgariji Sofija, 24. januarja. V nedeljo, dne 16. t. m. zvečer smo z belgraj-skim brzovlakoin od|>otovali v Sofijo na skakalne tekme, katenih prireditelj je bil »Sofijski ski klub«, in kalerega gostje smo bili ves čas bivanja v Bolgariji. Ekipa, sesioječa iz štirih ljudi: Dec-man Tondja kot tekmovalca in vodje, Zupana Ivana, Klančnik Karla in Pribošek Franca. Iz Ljubljane so nas odpravili zvezni funkcionarji in nam dali še poslednja navodila. Dobili smo dobro mesto v vlaku, lako < I a smo od Zagreba dalje lahko spali. V ponedeljek zjutraj smo takoj po prihodu vlaka odrajžali v mesto na zajtrk, nato pa na bolgarsko poslaništvo jk> vizume. Naš vodja Toni ei je zaman prizadeval, da bi jih dobil brezplačno (kajti denarja je vedno |>renialo). Toda ni bilo nič. Takoj je moral odriniti prve leve in kar precoj. Opoldan smo nadaljevali pot proti Sofiji. Na državni meji v Dragomanu «o nas sprejeli zastopniki »Sofijskega «ki kluba« in nam sj>oročili žalostno vest, da na skakalnici ni snega, ker jim ga je zadnje južno vreme jiojiolnoma jiobralo. Po prihodu v Sofijo so nas odpravili v hotel. Drugo jutro smo jo že na vse zgodaj mahnili na skakalnico, ker smo bili zelo radovedni, kakšna je. Je to lepa skakalnica, ki do|>ušČa skoke do 60 metrov, katera jih je |ni tudi stala precej denarja. Kajti nalet je ves iz lesa, na izteku je pa reka, preko katere so morali zgraditi most. Toda to se jim izjtlača, kajti na tekme pride dvajset do trideset tisoč gledalcev. Vsem nam je bilo žal. da ni enega in da nismo mogli skakati. Zato je tudi zn tO. t. m. napovedana tekma odpadla. Tako smo imeli ta dan |>rosl in smo si lahko ogledovali znamenitosti Sofije Med najlepše utvari spadajo cerkev Aleksandra Nevekega, sv. Nedelje, Narodni muzej, vseučilišče s knjižnico ild. Vso lo sin liani razkazovala dva člana Ski kluba . ki sla nam bila vedno na uslugo, kakor tudi ostali člani. Toda naš vodja Tone je bil mnenja, da lako ne smemo še dolgo čas zapravljali in da moramo trenirali. Zato se je Naši smučarji med bolgarskimi tovariši. (Od leve na desno: Pribošek, Petrov, Dečmau, Ganev, Zupan, Babev, klaučnik, Čipcv.) domenil s člani kluba, da smo šli takoj naslednji dan na planino Vitoš nad Sofijo, kjer je zadosti snega. To je slabi dve uri hoda jh> lahki poti iz mesta. Tu imajo lep planinski dom ter tudi skakalnico, na kateri se lahko skače do 20 metrov. Ker se na in je »dela premajhna, smo liilro vzeli lopate v roke in jo preuredili jh> naši volji za skoke do 30 in. Imeli smo »rečo z vremenom. Bilo je ves čas sončno kot nalašč' za trening. Bolgari pa so vsak dan pričakovali, da l>o zapadel sneg v Sofiji in da bodo lahko izvedli tekme. Toda tega ni hotelo biti, V soboto jk>poldan so nas povabili bolgarski tekmovalci, ki tukaj trenirajo, na Črni vrh, ki je visok okoli 2400 metrov, da gremo z njimi. Mi smo se seveda radevolje odzvali njihovemu vabilu. Skoraj nismo mogli verjeti, da imajo tako lepe terene samo 2 in pol do 3 ure od Sofije. Na Črnem vrhu se nahaja tudi nietereološka jiostaja, ki je najlepše urejena. Tu se dobe tudi prenočišča in sicer za naših 7 din. Od tu se vidi pogorje Rila, z najvišjim vrhom Musala, ki je najvišji vrh na Balkanu. Tudi na Musali se nahaja nietereološka j>o-staja, obe j>a eta zvezani jx> radiju. Obe imata namreč sprejemno in oddajno radio-postnjo. V nedeljo so (>rišli Iwlgarski zvezni in klubski funkcionarji in |>ar sto ljudi na Viloš, in ker v Sofiji še ni bilo snega, je bilo tu nekakšno propagandno skakanje, katerega j>a je oviral hud snežni metež in megla. Toda skakali smo vseeno, da se vsaj nekoliko oddolžimo gostoljubnosti, ki so nam jo izkazovali. lloteli so nas pridržati še en teden, češ da bo padel nov sneg, toda ker je prišlo od naše zveze eksjvresno pismo, da moramo takoj domov, smo se morali posloviti. Bolgari nas pa bodo v februarju. če bo sneg, še enkrat povabili. Ker bi morali že zvečer odpotovati radi PriboSka, ki gre v Garniisch-Partenkirchen, smo jo kmalu po kosilu pobrali j>roti Sofiji. Toda na poti nas je dobil enež-ni metež in megla, da smo zašli. Tako smo prišli v Sofijo prejx)zno in smo [>otovali šele naslednji dan. Pri odhodu se je na kolodvoru nabralo precej smučarjev in smučark. Za slovo smo dobili od podpredsednika sinuške zveze še vsak šopek vijolic. Želeli so nam srečno pot in skorajšnje svidenje. Tudi mi si ga želimo, kajti tako, kot v Bolgariji, se nismo imeli še nikjer. P. F. Kako je bilo v Ga-Pa pri smu' u ? O ženskem smuku ne bomo govorili, ker naših zastopnic ni tam. Samo lo je treba omeniti, du je zopet zmagala olimpijska prvakinja Nemka Christl Cranz v {asu 4:36.8, drugo mesto je zasedla njena rojakinja Lisa Resel (4:44.4), tretje pa švi-carka A. Steuri (4:58.4). NAJOSTREJ8A BORBA se je razvila med moškimi tekmovalci, saj je star-talo lepo število »kationov«. Nemci so se najbolje odrezali, saj so zasedli prvo mesto, jioleg tega jih je pa še pol tucata v prvi desetorici. Med inozcmci so bili najbolj nevarni Avstrijci, dalje Italijan Serlorelli in Francoz Allais. Nemški zmagovalec Worndle je vozil v izredno ostrem tempu, zdelo se je, da zanj ne eksistira noben valovit teren, uoben zavoj, ampak samo smuk od starta do cilja. Veliko je bilo tudi zanimanje za italijanskega mojstra Sertorellija, za katerim se je v izredni brzini kar kadil pršič Toda z eno smučko je oplazil ter se prevrnil na nizko drevo ter so nezavestnega odnesli. Najtežje je vse pričakovalo svetovnega prvaka Allaisa. Zaman so ga čakali, kajti doletela ga je nesreča, sicer ne tako tragična kot Italijana Sertorellija, a vendar tragična s športnega stališča: Svetovnemu prvaku =< je že v gornjem delu proge na neki hudi strmini izmuznila smučka iz|>od noge 1er zapustila svojega gospodarja in s tem je šlo seveda tudi prvenstvo po vodi, na katerega je najbrž ludi letos računal. NAŠI ŠELE NA 60. MESTU Medtem ko se je najboljši Francoz placiral na sedmo, najboljši Italijan na enajsto, najboljši Švicar na sedemnajsto, najboljši Čeh (HDW) na 21. mesto, je naš najboljši (poročilo sicer ne pove imena, bil |>n je to skoraj gotovo Ileim, ker Voiler šele prvič tekmuje v taki konkurenci) zasedel šele 00. mesto. Takoj za njim je bil najboljši Romun, na 65. mestu pa prvi Japonec. Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih zvez Slovenije, JZSZ, SPD po stanja z dne 27. t. 19,'t- : llatete - Planica, 470 m: —3, oblaftno, mirno, osrenjwi »neg, 85 cm drsališče in skakalnice uporabne. Kranjska цога, MO m: —1, baroinotcr pada, oblaftno, mirno, osrenjen sneg, 50 cm, sankaliSče in drsa-lišfte uporabno. 1'r.vift, lOlllin: osronjen sneg, 110 cm. Dovje-Mojstrana, lan m: nift, oblaftno, osrnn. «neg, 17 em Bled. not m: —1, barometer pada, oblačno, 20 r.m snega, sneži, jezero /.a drsanje uporabno. Pokljuko Sporllintcl. ПОО m: nič. oblaftno, 1H em prSi- fta nn ion podlage. Sv. Janez r Bohinju. ,1,1» m: nič, ohlaftno, mirno. 50 cm snegu, sren, sneJi. Dodatno poroHlo od 2«. I. jOIIS: OorjuSr. mon m: —S, jasno, mirno, 10 em prSifta nn «1 podlage. Sv. Krti nad Jesenicami. 1000 m: plus pol stop., mirno, Jug, trna! sneg, :15 cin. ZFO Prvi naš telovadni nastop bo a kade m i j a trnovskega fantovskega odseka na Svečnico ob 8 v Frančiškanski dvorani s sledečim sporedom: 1. Državna himna. 2. Živa slika. 3. Proste vaje dovelorice. 4. Mladenke: proste vaje za I. 1038. 5. Talna telovadba. 6. Deklamacija. 7. Mladci: proste vaje za I. 1038. 8. Govor g.' župnika Cogna rja. Odmor. — 0. Člani: proste vaje za 1. 1938. 10. Članice: simbolične vaje ->Na tujih tleh«. 11. Petje fn n lovskega zbora. 12. Naraščaj: prosto vaje za I. 1038. 13. Bradlja. 14. Članice: »Slovenke smo«. 15. Zaključna skupina. Noben član ljubljanskih odsekov in noben prijatelj našega gibanja no sme manjkati ob tej -lo-vesnosti prvega javnega nastopa. Trnovčani so nastopili zadnjič 1. 1920. v Ljudskem domu in nn' stopajo sedaj prvi. Vaša polnoštevilna udeležba l>o najboljšo priznanje Vstopnico v pisarni l'ax et bonuui: sedeži od 10 do 4 din, stojišča 3 din. Severni sij nad Slovenijo O redki prikazni na nebu, o kateri smo včeraj obširno poročali, smo prejeli iz raznih krajev Slovenije obširna poročila. Ljudje so ob skoro istem času po vsej Sloveniji mogli opazovati to lepo in redko prikazen na nebu. Skoro povsod so sprva mislili, da je nekje ogromen (»žar. Pozneje pa so ugibali vse mogoče in nemogoče. Obširna poročila o tej nočni krvavordeči svetlobi smo prejeli iz Trboj pri Kranju, iz škofje Loke, iz Zagorja, od Sv. Andraža v Halozah, od Sv. Marjete na Dravskem polju, iz Nove cerkve pri Celju, iz Crešnjevca pri Slovenski Bistrici. V Slovenski krajini je nebo izgledalo ko velik načrtan zvezek. Barva zgoščene svetlobe v snopih je bila v začetku rumenkasto zelena, nakar je prešla v lepo roza barvo. Vsa svetloba se je iz snopov zopet razlila po vsej severni strani neba. Razume se, da je bilo dovolj ugibanja, kaj je vzrok tega nenavadnega pojava. Bila so vsa mogoča mnenja. Na zadnje je prevladalo mišljenje, da je vsa prikazen najbrž fata morgana polarne svetlobe. Na ravnini Slovenske krajine se večkrat vidijo medle fate morgane, včasih pa tudi razločno. Tako smo v hudi zimi leta 1929 v mesecu februarju večkrat videli na nebu tri solnca. Lani pa smo večkrat opazili fato morgano zahajajočega solnca, ko je izgledalo, da zahaja solnce na dveh straneh, na zapadni in vzhodni. Iz Črnomlja nam poročajo, da so v torek zvečer vsi mislili, da nekje gori, zakaj na severno-zahodnem nebu je močno žarelo. Toda ta čudna svetloba ni ostala na enem kraju, temveč se je pomikala v smeri od Gorjancev proti Mirni gori in je bilo skoz njo videti zvezde na nebu. Nad Mirno goro so videli kakor nekak rdeč steber in tri vodoravne trake, drugega nad drugim. Ljudje so si to prikazen razlagali na različne načine, seveda ni manjkalo tudi takih, ki so trdili, da je ta prikazen napoved hude vojne. Zakaj je bilo razpuščeno društvo nemških akademikov Maribor, 27. januarja. Splošno pozornost, pa tudi odobravanje v vseh mariborskih slovenskih krogih je vzbudila vest današnjega »Slovenca«, da so oblasti razpustile društvo nemških visokošolcev v Mariboru. Vzrok razpusta je prekoračenje delokroga. Društvo ne bi bilo smelo preiti na polje političnega delovanja ter v smer, ki je v nasprotju z obstoječim pravnim redom. Dokazano je namreč, da je društvo vršilo politično propagando ter je omogočalo in pospeševalo prenos propagande literature iz inozemstva. To dokazuje primer nekega društvenega člana, ki je bil zaradi donašanja prepovedane propagandne literature iz inozemstva ovaden državnemu tožilstvu zaradi prestopka po čl. 3 zakona o zaščiti države. Ob priliki hišne preiskave pri društvenem predsedniku Viliju Badlu je bilo zaplenjenih več izvodov spisa, razmnoženega na razmnoževalnem stroju, ki ga je društvo izdalo za mesec november 1937. Iz njega je razvidno, da je društvo vsak mesec izdajo podoben spis pod naslovom »Študent in der Volksgemeinschaft«. Ta spis ima izrazito politično vsebino ter ostro kritizira postopanje naših državnih oblasti, obstoječe. šolske razmere ter uredbo o prenosu nepremičnin v obmejnem 50 km pasu. Zlasti ostro pa napada mariborsko policijo. To glasilo je krožijo po mariborskih nemških rodbinah ter je bilo neke vrste informacijski organ tukajšnjih pripadnikov hitlerizma. Vlom v občinsko pisarno Breznica, 27. januarja. V noči od 25. na 26. januarja je neznan zli-kovee s ponarejenim ključem odprl zunanja vrata občinske pisarne v Zabreznici. Iz drugih vrat je vzel šipo in splezal v pisarno. S sekiro, katero je dobil v šupi, je odprl predal pisalne mize in vzel iz njega 2300 din. Tatu so bile razmere gotovo dobro znane. Ko je zjutraj g. župan Janez Finžgar hotel v pisarno, se je zelo prestrašil, ko je našel vrata odprta Poklical je orožnike, ki so takoj začeli preiskovati. Upamo, da bodo vlomilca kmalu izsledili. Krani Prosvetno društvo v Kranju bo uprizorilo v solvoto, 29. t. m., ob pol 9 zvečer in v nedeljo, "Mi. januarja, ob pol + popoldne izredno zabavno komedijo Veleturist«. Vstopnice med tednom v trgovini gosp. Ilinka Podjavorška. Preskrba delavcev tovarne Zabret v Britofu Meseca maja lanskega leta je bilo ustanovljeno zavarovanje /a delavce tovarne Zabret & Kotnp. Tvrdka je prispevala znatno podporo za začetek. Člani imajo pravico do starostne, invalidske, vdovske in otroške preskrbe, prav tako tudi pogrebne. Pomožna blagajna »Preskrba delavcev tovarne Zabret & Komp. v Britofu« je kupila lično hišo v Britofu, katero ie preuredila v stanovanje in mesarijo V nedeljo, 23. januarja, pa so to hišo blagoslovili. Blagoslovitvi so prisostvovali vsi tovarniški delavci s svojim delodajalcem, domači župnik g. Ignacij Zupane pa je opravil cerkveni obred. Tovarni Zabret k prvemu vidnemu socialnemu uspehu iskreno čestitamo, želeč, da bi našla mnogo posnemovalcev. Požar v tiskarni »Kolektor« v Stražišču. V četrtek zjutraj je nenadni duh po dimu v prostorih tiskarne »Kolektor« opozoril delavce, da tli ogenj v stropu in steni tiskarne. Vodstvo tiskarne je nemudoma poklicalo gasilsko četo iz Stražišča, ki je začela razbijati po stenah in stropih tiskarne. Kmalu so našli, da se je najprej vnel tram blizu dimnika, ki je začel tleti in razširil ogenj po stropu in stenah. Seveda se je ogenj prav počasi širil, bržkone že dva dni, vendar do izbruha ni prišlo, ker je gorelo med debelo plastjo ometa Kakor hitro so razkopali nekaj stene, je ogenj izbruhnil, zato so takoj poklicali tudi gasilsko četo iz Kranja. Obe gasilski četi sta z velikim trudom razkopali strope in stene ter pogasili goreče lesene tramove, škode je okrog 35.000 din. ïugoslovanska knjiqarna v Ljubljani Dr. Fr Jaklič, Svetla pot. — O tej knjigi piše ljubljanski vseuč. prof. dr. Ozvald v prvi številki vzgojeslovnega lista -»Popotnik« med drugim te pohvalne vrstice: »Reči moram, da je to ena izmed najlepših knjig, kar jih v zadnjem času lahko pokaže naš knjižni trg. Elegantna je, in sicer ne samo po vnanji opremi, ampak po jasno-razumljivo podani vsebini, po finem jeziku in stilu in po pisateljevi miselnosti.« Poglavje o razlikah med moško in žensko duševnostjo imenuje naravnost »prekrasno poglavje« O pisatelju pravi: »Glede na obdelavo jo avtor pač stoodstotno izpričal, da ume vzeti v roke tudi najgloblja in najkočljivejša vprašanja iz žive, ob konkretnih zgledih zakoreninjene psihologije.« Ob taki oceni strokovnega peresa moramo knjigo še tem bolj priporočiti. Naj si jo starši in drugi vzgojitelji omislijo zase in za mladino. Za doraščajoče in dorasle sinove in hčere je knjiga še posebno primerno darilo ob vsaki priliki. Omislijo naj si o tudi vse knjižnice, zlasti šolske in mladinske, aročajo naj jo fantovski odseki, dekliški krožki — saj so v njej obdelana skoraj vsa mladostna vprašanja, ki zanimajo naše mladce in mladenke. Knjiga ima 176 strani ter stane vezana 4« din. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Radio Programi Radio Ljubljanat Petek, L'S. januarja: 11 Šolska ura: Kraški pojavi (g. Ivau Michler) — 12 Po domačih stezicah (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Godbe na pihala (plošče) — 18 Ženska ura: Ali sme tudi mati govoriti o vzgoji (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Pesmice za krotek čas (plošče) — 18.10 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Pesnik Safet Beg Bašagič (Ahmed Muradbegovič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Violinski koncert Viktorja Winter-t'elda (pri klavirju prof. M. Lipovšek) — 20.35 Itad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ljudski plesi (Plošče) — 22.30 Angleške plošče. Sobota, 29. januarja: 12 Druga za drugo plošča hiti v pisano vrsto vest lih stvari — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Druga za drugo plošča hiti v pisano vrsto veselih stvari — 17 Za lelopust (igra Rad. orkester) — 17.40 Položaj obrtništva v Sloveniji (g. (i. Ogrin) — 18 Ruski sekstet — 18.40 O smernicah racionalnega gozdnega gos|K>daretva s posebnim ozirom na javna dela (inž. Karel Tavčar) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Duševne posebnosti naših pla-nincev (dr. Bora Milojevič, uni v. prof.) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Hiš'ca pri cest' stoji . . . Prizori za premislek in glasba za oddih. Besedilo in vodstvo večera Ipi. Izvajajo člani rad. igr družine — 23 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Hadijski orkester. Drugi programi i Petek, 28. januarja: Belgrail-Zagreh: 20 Violina, 20.30 Sopran iu bas - Dunaj: 20 Dramatična balada, 22 Plesna gl. — Budimpešta: 19.30 Opera Knez Igors — Trst-Milan: Sinf. kone. — Him-Bari: 21.00 Costova oporeta Kralj Maksima - Praga: 20.00 Moderna plesna glasba — 21.10 Ork. kone. - Varšava: 20.00 Filhar-moniftni konc. — Hamburg: 20.110 Sinf. ork. — Lipsko: 19.25 Filh. kone. — Krilu: 19.10 Vojaška godba — 21.00 Marsehnerjeva komična opera Lesni tat« — Frankfurt: 20.00 Wagnerjev kone. - Monakovo: 19.30 Beethovnova IX. sinfonl.ia — Strasbourg: 21.30 Opera. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I*— ; ženi-tovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega enačaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 3'бО, Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Za prvo sobarico se sprejme Izurjeno dekle k boljši družini brez otrok. Znati mora Šivati in opravljati vsa hišna dela. Ponudbe s fotografijo na naslov : Deretič, Beograd, Bitoljska St. 20 Korespondentinjo perfektno stenografstlnjo 1 s popolnim znanjem slo- j venskega, srbohrvaškega • in nemškega jezika, išče za takoj tovarna v pro-vlncijl. Prednost imajo one, ki znajo še druge jezike, kakor Italijanski in angleški. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tvornica« 1206. (b) 1 ГИУГРТУИ Brzoparilnik skoraj nov — naprodaj. Vprafati Slomškova ulica 9 (mlekarna). (1) Radi odpotovanja prodam pohištvo, slike, karama-nie, porcelan, zaboje In trajno gorečo peč. Maribor Razlagova ul. 24/11 »Kappelc< pisalni stroji nemški kvalitetni Izdelek. Najboljši material, lahek tek, najmodernejša konstrukcija. Večletno jamstvo. — Tudi na obroke. V vseh velikostih in cenah pri gen. zastopstvu Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 nasproti hotela »Meran« цдггДШ Tristanovanjska hiša v Šiški, Cernetova ul. 40 naprodaj. — Informacije pri g. Koželj, vsak delavnik od 1—4 popoldne. Večje zemljišče v severnem delu Ljubljane, svetokriški okraj, na gramoznem terenu — naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1216. Poizvedbe Izgubila se je psica majhna, rujava (Zwerg-dakel), iz vile Zaplotnik Radovljica. Sliši na ime »Piksie«. Pošten najditelj se prosi, naj jo vrne proti nagradi, na naslov Polkovnik Lyons pri g. Zaplotnik, Radovljica 93 IŠČEJO: Vinotoč ali prazen lokal s stanovanjem - iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Promet« 1218. (m) Velika prodaja QStaiilfOV od letnega in zimskega blaga po zelo znižanih cenah pri tvrdki: I. F. Goričar - Ljubljana Sv. Petra cesta 29 in 30 tako na pr : krepdešini meter od Din 14.— naprej ostanki volnenega blaga meter od Din 18.— naprej ostanki barhenta za domače obleke od Din 11.50 naprei. Ostanki žameta meter od Din 16.— na-prei, flanelasti meter od Din 5.50 naprej, ostanki za plašče in kostume meter od Din 26.— naprej, ostanki moških štofov meter od Din 35.— naprej kakor tudi razne pletenine in trikotaža, zimske rjuhe in deke ter sploh vsemu zimskemu blagu globoko znižane cene t Pri hripl, prehladu, nahodu poskusite novo sredstvo VUTOX ki Vam more pomagati in Vas osvoboditi težav. Dobiva ee -v vseh lekarnah. Steg a. d., Beograd. Reg. S. P. br. 941 z dne 22. X. 1937. Kupujte lepa in trajna darila novoporocencem TRGOVINA H. NICMAN, LJUBLJANA Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena sestra, svakinja, gospa Ivanka Delistovič roj. Krasovec dne 27. jan. 1938, po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 29. januarja 1938, ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragi pokojnlci bodi ohranjen blag spomin. Ljubljana — Jesenice, 27. januarja 1938 ŽALUJOČI OSTALI Vsemogočni je danes ob pol 8 dopoldne poklical k Sebi, po dolgem in mučnem trpljenju, našo nad vse dobro soprogo, zlato, skrbno, nenadomestljivo in ljubljeno mamico, staro mamo, taščo, sestro, teto, gospo MARGARETO BREGAR Nepozabljeno in tako zgodaj izgubljeno srčno ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomin! Pogreb blage pokojnice bo 29. jan. 1938, ob 4 pop. v Ribnici. Ribnica na Dolenj., 27. jan. 1938 ŽALUJOČI OSTALI Maurice Leblanc: 22 Izredne pustolovščine Arsena Lupina. Otok tridesetih krst Pojasnila mu je: »Honorine se je vrnila s potovanja in potem je zopet odšla.« »Odšla, da me poišče?«: Da, da,« je rekla živahno. Mislila je, da ste bili odpeljani s Sareka kot učitelj. In stari oče?« »Prav tako je odšel in z njim vsi prebivalci otoka.« -Ah! še vedno zgodba o krstah in križih?« Resnično. Domnevali so, da je vaše izginjanje začetek nesreč in strah pred njimi jih je odgnal.« »A vi, gospa?« -Že dolgo poznam Honorino. Z njo sem prišla iz Pariza, da bi se na Sareku odpočila. Nobenega vzroka nisem imela, da bi odšla. Vse to praznoverje me ne vznemirja.« Otrok je molčal. Spoznal je najbrž neresničnost in nedostatnost teh odgovorov in njegovo nezaupanje je raslo. Odkrito je priznat: Poslušajte, gospa, nekaj vam moram povedati. Že deset dni sem zaprt v tej celici. Prve dni nisem nikogar videl, ne slišal. Od prejšnjega dne se pa vsako jutro odpre okence na sredi mojih vrat, prikaže se ženska roka in mi da vodo. Ženska roka... Torej ne!« »Vprašate me, če selil jaz tista ženska? »Da, primoran sem to vprašati.« »Ali bi spoznali roko te ženske?« -Oh! gotovo, suha in mršava je.« Tu je moja,« je rekla Veronika. Mogoče bi šla skozi isto iuknjo kot Veselko.« Zavihala je rokav in gola roka je šla res lahko skozi. »Ohk je rekel Franc, »ta ni tista, ki sem jo videl.« In prav liho je pristavil: »Kako je lepa K Veronika je čutila, da jo je stisnil v svoje roke in zavpil: »Ah! je li mogoče!... je li mogoče...!« Obrnil jo je in razmaknil prste, da bi bila dlan odkrita. Mrmral je: »Brazgotina... je... popolnoma bela..« Veronike se je polastil nemir. Spomnila se je dnevnika, ki ga je imel Štefan Maroux, in podrobnosti, ki jih je napisal in ki jih je Franc najbrž bral. Ena izmed teh podrobnosti je bila ta brazgotina, ki je ostala od luide rane. Čutila je otrokove ustnice, kako so se pritisnile na njeno roko, najprej nalahko, nato pa s strastno gorečnostjo in obilne solze so jo oblile. Otrok je šepetal: »O mama... draga mama... liuba moja mama ...« VIL Franc in Stefan. Dolgo časa sta ostala tako mati in sin in klečala pri zidu, ki ju je ločil, toda tako blizu drug drugemu, da sta se lahko gledala z zbeganimi očmi. Oba hkrati sta govorila, se spraševala in si odgovarjala. Od veselja sla bila pijana. Nobena sila na svetu ju ne bi mogla ločiti in raztrgati vezi ljubezni in zaupanja, ki je združevala mater in sina. Oh! da, prijatelj Veselko,« je rekel Franc, »lahko se držiš na smeli, midva pa zares jokava in ti se boš utrudil prvi, kajti od takih solz kot so najine, se ne utrudi, ali ne, mama? Veronika se ni spominjala nobenega strašnega prizora več. Nič več i.i mislila, da je njen sin morilec. Tudi ne, da bi bila temu kriva blaznost. Vse se bo drugače izkazalo. Mislila je samo na eno, na svojega sina. Bil je tu. Njegove oči so jo gledale skozi zid. Njegovo srce je bilo proti njenemu. Živel je ta dobri, ljubeznivi in čisti otrok, kakršnega si je predstavljala njena domišljija. Moj sinko, sinko moj,« je neprenehoma ponavljala, kakor da ji ni nikdar dovolj teh lepih besed. »Torej ti si, moj sin! Mislila sem, da si mrtev. In ti živiš! Tu si! Dotikam se te! Imam sina! Ah, moj Bog, ali je mogoče!... moj sin je živ...« ln on je zopet začel na svoji strani z isto strastno vnemo: »Mama, mama' Tako dolgo sem te čakal.« Zame nisi bila mrtva, a žalostno je biti otroku dolgo brez matere, ko vidi, kako minevajo leta in se izgubljajo v pričakovanju.« Eno uro sta govorila o preteklosti, o sedanjosti, o sto in sto stvareh, ki so se jima zdele najzanimivejše na svetu. Kmalu sta jih pustila in si stavljala druga in poskušala, da bi se bolj spoznala in bolj prodrla v skrivnost njunih življenj in duš. Prvi je napravil v njunem razgovoru nekoliko reda Franc: Poslušaj mama, toliko si imava povedati, da si danes ne bova mogla razložiti vsega, ker bi morala pripovedovati dneve in dneve. Sedaj govoriva o tem, kar je neobhodno potrebno in le v nekaj besedah, ker bo najbrž malo časa na razpolago.« »Kako?» je rekla Veronika vznemirjeno, »jaz te ne zapustim! Da se ne bi ločila, mama, morava biti najprej združena. Sedaj je treba prekoračiti mnogo ovir, ker naju ne loči samo ta zid Zelo me nadzorujejo in vsako minuto sem lahko prisiljen, da se oddaljim od tebe, kakor storim z Veselkom ob najmanjšem ropotu, ki se približuje.« »Kdo te nadzoruje?« »Tisti, ki so se vrgli na Štefana in name tisti dan, ko sva odkrila vhod v te jame, pod pustimi planotami, pod Črnimi pustinjami.« »Ali si jih videl?« »Ne, ker je bilo temno.« »Kdo so ta bitja? Kdo so ti sovražniki? Ti najbrž sumiš?« »Druidi?« je rekel smejoč se. »Bitja starih časov, o katerih govorč legende? Pri moji veri, ne. Duhovi? Še manj! To so pravi ljudje iz mesa in kosti.« »Torej bivajo lu notri?« »Verjetno.« »In vidva sta jih iznenadila?« _ »Ne naekrotno. Najbrž so naju čakali in opazovali. Šla sva navzdol po kamenitih stopnicah in korakala po dolgem hodniku, ki je obrobljen od štiri in dvajsetih jam, ali bolje od SI iri in dvajsetih celic, katerih lesena vrata so bila odkrta, in so bile najbrž obrnjena proti morju. Ko sva na povratku šla po stopnicah navzgor, so naju v senci od etrani zgrabili, zvezali, zavezali oči in nama zamašili ušla. To ni trajalo več kot eno minuto. Uganil sem, da naju nesejo na konec hodnika. Ko se mi je posrečilo, da sem se oprostil vezi in obveze na očeh, sem s znašel zaprt v eni izmed celic, najbrž v zadnji na hodniku in sem tu ž deset dni. »Dragi, koliko si pretrpel!« »Ne, mama. Kar je najbolj važno, nisem trpel lakote. V enem kotu je bil cel kup živil, v drugem slama, kjer sem ležal. Tako sem mirno čakal/ »Tako?« »Ali ee ne boš smejala, mama?« »Čeniu naj se smejem, moj dragi?« »Temu, kar ti bom sedaj povedal?« »Kako si moreš misliti?« »No dobro. Čakal sem nekoga, ki je slišal govorice o vseh zgodbah otoka Sareka; staremu očetu je obljubil, da bo prišel.« »Kdo, sinko?« Deček se je obotavljal. »Ne. gotovo se boš norčevala iz mene. mama. Povedal ti bom pozneje. Sicer pa ni prišel ... četudi eem za trenutek mislil. . Da, misli ei, posrečilo se mu je odstraniti kamen iz zidu in napraviti to luknjo, za katero nič ne vedo moji ječarji in tedaj zaslišim šum ... nekdo je praskal,« Za juaosiovansko iiskarno v Liubijani: Karei Cec izdaiaieii: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič