DOLENJSP
NOVIC
p
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno m di'nge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroínino iii oznanila
tiskaiTia J. Krajec nasi, v Novem meatu.
Vabilo na naročbo.
Po triiilapolnem celoletnem delu je v sedanjem jesenskem času spravil kmetovalec svoje pridelke pod streho. S tem se prične za iije^a čas odpoČitka od poljakefça dela in čas, ko more večjo skrb posvetiti sebi, svoji rodbini in zlasti nadi svoji — svojim otrokom. Neizprosna in vedno težavneja postaja dolžnost, kojo imajo izvrševati starisi gledé dobre ižgoje svojili otrok. Dandanes se ne ceni dobrih starišev po velikosti pre-mořjfnja, ki ga. zapuščajo svojim otrokom, ampak po vrednosti dueevnili vrlin in telesnih sposobnostij, katere so skrbni roditelji z vestno vzgojo vcepili svojim otrokom. —-To velja za vse stanove. Prav težka postaja v tej zadevi izgoja mladine na deželi, liazvajetioat v obleki, jedi in pijači, razuzdanost v obnašanju in mišljenju, površnost in nebrižnost v izvrševanju vsakdanjih stáno vskili opravil zlasti v volitvi in izobrazbi poklica ali stanu, je dandanes med našo na pol odraščeno mladino na deželi večja, kakor si jo predstavljamo. Odtod izvira silno iirepenenje po shižbali v mestih, tovarnah in rudokopili, kjer se čuti mladina prosta; odtod izseljevanje mladine stare 15 do 20 let v inozemstvo, zlasti v Ameriko. In da s tem naš kmetijski stan nenavadno hira in propada, vidimo vsi, ne storimo pa nič ali vsaj ne dovolj, da bi ta škodljivi tok v naši mladini ustavili in jo napeljavah na boljšo in resnejšo pot.
Zastonj pričakujemo pomoči od zunaj in od države; sami si moramo pomagati. Sveta dolžnost vsakega rodbinskega očeta je, da skrbi v svojem okrožju, da se v tem stanje zboljáa. Vsaeega skrbnega očeta in vsake prave matere prva dolžnost je, da vzgoji svojo mladino tako, da jej bode čast delala in jej na starost pomagala, če treba, da jej v starosti 12 do 14 let odloči svoj prihodnji poklic in jej v tem preskrbi potrebno strokovno izobrazbo. Mladino pa namenjeno kmetijskemu stanu, da jej tudi v tem poklicu dá isto znanje, ki je dandanes postalo neobhodno potrebno. V tej zadevi imamo pri nas poleg že prav mnogih in lahko umevnih knjig kmetijske vsebine, strokovne liste in slednjič podučne Časopise, ki v domačem slogu popisujejo razna opravila v kmetijstvu in njih panogah, ki navdušujejo svoje čitatelje do napredka in boljega izkorisčenja matere zemlje, ki poleg tega prinašajo važnejše državne vesti in novice itd.
Taka blaga misel, naš kmetijski stan na deželi podu-čevati v kmetijstvu, v glavnih potezah povedati mu najvažnejše svetovne dogodke, navesti vse važnejše novice iz naše lepe Dolenjske itd. — rodila je pred 20 leti ustano-
vitev lista ,,Dolenjske Novice". Koliko sto in sto Člankov je izišlo v tem časopisu v teh letih o novem vinogradništvu in kako so ti članki merodajno vplivali na preporod našega vinogradništva, ki je sedaj oeignrjeno, in da dandanes pridelujemo že več vina, kakor smo pred nastopom trtne uši, omenimo le kot živu pričo, kak velik pomen imajo dobri gospodarski listi za večji razvoj blagostanja kake dežele. Poleg tťga prinesel je ta časopis nebroj člankov o občnem poljedelstvu, o zboljšanju živinoreje itd. in da je Dolenjaka i v tem oziru mnogo napredovala, vidimo in prepričamo se povsod. Vsak napreden kmetovalec je v tek» zadnjih 20 let „Dolenjske Novice" rad prebiral ; vsak je komaj čakal, da je izišla nova številka, kajti vedno je imela toli raznovrstno in podučno tvarino, da jili je z zanimanjem in s koristjo rad prečital.
Pri tem pa so bile pisane „Dolenjske Novice" vedno na odločno versko-nravm ter narodni podlagi, tako da niso žalile nobenega stanu, napadale nobene osebe, a govorile vedno po najboljši vednosti v prid dobri stvari, da si jih lahko dal v roke deklici ali dečku, duhovniku, učitelju, uradniku, rokodelcu ali kmetovalcu.
V tem ozira se zlasti priporočajo za vsako kmetijsko hišo, kjer imajo šoli odraščeno ali še v ljudsko šolo pohajajoče mladino, da ona o podanih prilikah glasno prebira ,,Dolenjske Novice" zbranim udom družine.
Kakor so „Dolenjske Novice" imele v teku svojega 20 letnega obstanka le napredek naše lepe, vinorodne Dolenjske pred očmi, tako hočejo iti i nadaljno pot. Prinašati članke gospodarske vsebine, ki so namenjeni v povzdigo našim gospodarskim razmeram in potrebam, popisati najnovejše glavne, politične, domače in inozemske dogodke, poročati o veselih In žalostnih novicah naše Dolenjske, navesti splošno zanimive novosti, smešnice, naznanila itd. — to jim je namen ! Radi tega pa ostanejo za vsakega naprednega in za našo Dolenjsko vnetega čitatelja neobhodno potrebne i v bodočnosti.
Da se ohrani in razširi krog naŠih bravcev, zlasti, da si pridobimo V naši mladini kmetijskega stanu mnogobrojne čitatelje, obračamo se s tem vabilom na naročbo do vseh skrbnih starišev, do preč. duhovščine, do si. uČiteljstva, do slovenske inteligence, do obrtnikov, rokodelcev in kmetovalcev s prošnjo : Obranite nam svojo naklonjenost z daljno svojo naročbo na „Doletijske Novice" in pristopite v mnogem številu na novo kot naročniki „Dolenjskih Novic". Celoletna naročnina znaša samo 2 K in kdor se sedaj naroči za prihodnje leto 1905, dobi še letos izišle številke brezplačno. Da našim naročnikom prihranimo poštne stroške, pri-
dejali smo sedai\ji številki še poštno položnico, da more vsak brez vseh stroškov poravnati naročnino,
Nase trgovce, ot)rtnike in rokodelce po iiaiih slovenski]] mcHtili, trpfili in vasel), pa Še posebej opozarjamo lia vrednost inseriranja v ,,Dolenj9kili Novicah", katere so splošno po Dolenjskem rasîàirjeiie, kot najbolje sredstvo, če potem inseratov lioóejo kaj prodati ali kupiti, objaviti itd.
Uredništvo ,,Dolenjskih Novic".
Gospodarske stvari.
Najvažnejša postavna določila o zavarovanju delavcev proti nezgodam.
Z državno [xistavo z dné 28 grudna 1887 št. 1 ex 1888 upeljalaseje v Avstriji dolžnost ZRVaroyanja delavcev proti n e z g t) d a m. V to avrhu zasnovala ie država 7 delavskih zavarovalnic proti nezgodam. Pri nas na Kranjskem spadamo v področje zavarovalnice, ki ima sedež v Trstii in koje delokrog se razteza čez Kranjsko, Primorsko (Goriskn-Gradiščansko, Istra in Ti'st) in Dalmacijo. Ker je pomen in vrednost zavarovanja proti nezgodam zi pojedinca, kakor tudi ïa obćine, dtižele in državo samo neprecenljiva, ker mnogi posestniki obrtov, ki so zavezani zavarovati svoje delavce in premnogi delavci sami določno ne veJó, kake dolžnosti in pravica jim drživa z upe-Ijavo te dolžnosti nalaga in podiij^, v nim«n tedaj, da se širijo zakonita določila o tem zavarovanju, zlasti med kmetijskim prebivalstviini na deželi, iz kojega sloja izide nijveĚ delavcev, ki imajo biti na ta načiu zavarovani, naj sledijo v naslednjem najvažnejši določbe te postave: §1. (Postava z dcé 28, giudua 18;i7) se glasi; Vsi delavci in obratni uradniki v tvornicah in fai-inali, v ludnikih, v ladjetvornieali, ua Iwdjetvorničnih odrih in v kamnolomih, kakor ludi v napravah saadajočim k tem obi'tom, zavarovani so po meri, kakoi' didtiča to zakíMi, proti posledicam nezgod, ki ae utegnejo pripetiti pri oUratu. lato veijii za delavce in obratne uradnike, kateri imajo opraviti v obrtnih obratih, obsezajočih zvrievanje stavbiiiskih del ali kje drugje pri zvríevaiiji stavb. To določilo se ne uporablja n;v take delavce, katei'i, ne imsjoč opravka pri obi'tmb obratih označene vrste, zvršujejo samo kaka popravna dela na zgradbah, Pri gradnji pritličnih pre-bivalnih in gosfi ^darskih poslopij na kmetih, kakor tudi pri di'ugih paljed-tlskih gradnjah dolžnost zavarovanja nima mesta, ako delajo pri njih samo stavbinski gospodar, d nnačini njegovi ali pa kaki drugi stanovalci tistega kraja, kateri ne vrše po «brtovno takih stavb. Obrtom navedením v prvem odstavku smatrajo se za enake v smislu tega zakona; 1.) Oni obrti, v katerih se zdelujejo ali uporabljajo razpočne tvarine; 2 ) one obrtne ali poljedelske in gozdarske obrti, pri katerili se uporabljajo parni k(»tli ali take gonilne napiave, ki jih gonijo elententarna moč (veter, voda, par, plin, vroč zrak, elektrika itd.) ali pa živali. To določilo ne velja za take obrti, pri katerih se samo n^îkaj Časa rabi k obratni napravi ne spadajoči gonilni stroji.
Ako ne pri poljedelskem ali gozdarskem obratu, ki je podvržen zavarovanju, gonilno moč spadaji čo k obratni napravi rabi tako, da samo neko določeno število delavcev in obratnih uradnikov stoji v nevai'noati, ki je v zvezi z vso strojfviio uporato, tedaj se ttmejuje dolžnost zavarovanja na osebe, ki so izpostavljene tej nevaruosti.
2a zavarovanje delavcev in obratnili uradnikov v rudnikih in v napravah k njim spadajočih proti posledicam nezgod, ki se utegnejo pripetiti pi'i obiatn, poskrbi poseben zakon.
Za delavce, odnosno obratne uradnike v amisln tega zakona smatrati je tudi učence, prostovoljce, pi'aktikante in diuge osebe, kateie — ker niso se izvršili izučbo — ne prejemajo iiikakega zaslužka za svoje delo ali pa prejemajo manj.
Zakon z dne 20, julija 1894 razteza dolžnost zavarovanja proti posledicam nezgode v členu I. navedenemu še na druge obrti, kakor : železnice, gasilce, dimnikarski, kamenarski obrt i. t. d.
§ 2. Zavarovalnici zavai'uje svoje člane delavca in obrtne uradnike kakor tudi druge osebe, ki se prostovoljno zavezujejo pri zavarovalnici proti obratnim nezgodam % vzajemnim jamstvom svojih članov.
g 4. Obratni podjetniki so dolžni, objaviti ^sak obrat najdalje v 14 dneh zavarovalnici ; javiti morajo, kakšen je obrat, dan otvoritve, število zavarovanja dolžnih oseb in vsoti -^a zavarovanje teh useb odločilnih letnih zaslužkov.
Ako podjetnik ne vodi obrate sam, temveč ga vodi njegov namestnik (poslov<idja), je to omeniti v objavi.
§ 6. Predmet zavarovanja v § 1 je s tem zakonom določeno povračilo škode, ki nastane po kakem telesnem poškodovani« zavarovanca ali vsled njegove smrti.
§ 6. V slučaji kakega poškodovanja na telesu bodi za povračilo škode renta, ki naj se podeljuje poškodoTanemu počenši od petega tedna potem, ko Je nastala nezgoda, za ves čas, dokler bode nesposoben prislužiti si kaj.
Da se izračuni renta, najde se najprej, koliko zaslužka je poškodovanec prejemal v teku zadnjega leta, v katerem je irael delo v vršbi, kjer se je pripetila nezgoda. Ako poškodovanec ni delal celo leto v onem obratu, računeč nazaj od nezgode, merodajen je za izračunjenje rente tisti zaslužek, katerega so prejemali povpj'ečno v ti dobi iste vrste del ivei v istem obratn ali v sosednih enakovrstnih delovršbAh.
Ako se delo, po namvi svoji ne vrši vse leto^ nego samo V nekem vrsbenem času, jemlje se torej izračunjajoč povprečni dnevni zaslužek, v poštev samo število dnevnih dnij v \ršbenem Času. Na slučajne prestanke v delovršbi naj se ne gleda.
Tristokrat toliko, kolikoi' služi kdo povprek na dau, velja za letni zaslužek.
Ako letni zaslužek kakega délai ca ali obratnega uradnika presega 2400 K, se presežek ne računi več
Letni zaslužek učencev, prostovoljcev, praktikantov in drugih oseb, katere — ne dovršivši še svoje izučue — ne prejemajo nič ali prejemajo manj zaslužka, izmeriti je v isti visokosti, kakor najnižji zaslužek polno plačanih delavcev, odnosno obratnih uradnikov za ono delo, za kntero dt-lo ne izučujejo, toda vsota ne iznašaj nad 600 K.
Renta iznaša; a) v slučaju popolne nesposobnosti, sln-Žiti si kruha in za ves čas, dokler ti'aja, 60 iřdstotkov letnega zaslužka ; b) v slučaji delne take nesposobnosti in za ves čas, dokler traja, neki del pod a) ustanovljene rente, katero je odmeriti po meri, kolikor je komu se ostalo sposobnosti, prislužiti si kaj, vendar ne iznaša čez 50 odstotkov letnega zaslužka.
Poškodovanem« ne pristoji jiravica do odškodovanja, ako je nalašč povzročil vršbeno nezgndo,
g 7. Ako je smrt nastala vsled obratne nczgi de, naj odškodovanje, razven tega, kar bi poškodovanemu nitucbiti šlo po § 6 za čas, preduo je nastopila smrt, obsega iíe ;
1.)	pogrebne troske, katere je odmeriti po navadi v tistem kraji , toda na 60 K največ;
2.)	rento, katera naj se daje zapuščenim usmrteiiega človeka počenši od smrtnega dne; za njeno izračnnjenje niero-dajna so določila § 6, odstavek 2 do 7.
§ 8. Za plačo ali mezdo v smislu tega zakona veljajo tudi tantijeme ali naturalni prejemki. (Vrednost takih prejemkov račutii se po povprečnih cenah tega ali onega kra)a,)
§ 32. Vsako nezgodo v zavarovanje dolžnem obratu, pri kateri je kaka oseba usmrćena ali telesuo poškodovana tako, da umrje ali ne more delati vsaj 3 dni), mora podjetnik ali oni, ki je vodil obrat za nozgode, naznanili najkasneje v 5 dneh pismeno v dveh izvodih političnemu oblastvu prve instance.
--^ttES--
Politični pregled.
17. t. m. Rti suide državni zbor. Ker so Óebi sklenili odnehati vsaj začasno od obstrukcije, bilo lii pričakovati rednega, mirnega dela, kakoranega želi (iesar tako iskreno in ga država potrebuje tako niijno. Toda, ko bodo prišli v razgovor dogodki v Inomostu, bo završalo in zabuealo, da bo joj. V Inoniostu so dne 3. t. m. otvorili prav tiho na veeticiliŠČii italijanski
pruvoslovni oddelek v oekeni poslopju, nalaže v ta namen kupljenem. Po dtievi je bilo vse mirno, po noči pa se vzdij^nc velikanski liriip. Nemci zaceli so Italijane v nekem liotelu zbrane napadati a psovkami in pestmi, a Italijani so začeli streljati z revolverji in jih ranili devet. Nato so Nemni iiapacili hotel In ga popolnoma opustošili. Razgrajoča množica je naraščala vedno bolj ill ob 2. tiri zjutraj so prišli vojaki, da potrebijo ulice z nasajenimi bajoneti. Pri tem pa je nek vojak za-diidel mladega umetnika Pezzet-a v hrbet, da je takoj umrt. Razburjena množica je kar podivjala in celo noč pretepala Italijane ter rušila njih hise. Zjutraj začeli so tudi nemiki visokosolci preganjati Italijane iii lirup je bil še večji. Opustošili so poslopje, koder je bil italijanski pravoslovni oddelek: okna, vrata, opravo, vse so Kmetali na ulico, Tudi cesarskemu namestniku in raznim Italijanom Je druhal pobila okna. To je trpelo 4. in 5. novemi)ra. G. t. m. popoludne pokopali so ob velikanski udeležbi zabodenega slikarja. Dva nemška poslanca sta pri tem govorila množici zares puntarsko. Mir se je nato nekoliko polegel. Nemci delajo, kakor bi bili oni napadeni in zvraČujejo vso krivdo na Italjane. No, siij vemo, kaki znajo biti Numcl, če imiijo prtmoč in oblast. Sedaj zahtevajo, da odstopi cesarski namestnik in se pravoslovni oddelek zapre, Jllnisterski predsednik se pa noče podati. Sedaj pa so začeli Lahi sami apet zahtevati italijansko vseučilišče v Tratu. Kaj bo iz tega, uČlla nas bo bližnja prllmiinost. Če bo vlada dovolila 1/ahom vseučilišče v Trstu, oškodovani smo spet mi Slovenci. Zato pa bo treba, da naši poslanci ne zamude pravega trenutka ter od vlade zahtevajo z vso odločnostjo, da tudi nam v Ljubljani vendar enkrat ustanovi visoke šole. To je tem Ijolj potrebno, ker nemški visukoSolci jako surovo preganjajo čisto mirne slovanske dijake in jih pretepajo, kakor se je to zgodilo kmalu do dogodkih v Inoniostu na vseučiliščih v Gradcu in tia Ihniaju. To 80 sadovi medsebojnega narodnega sovraštva, katero se le prav nete brezvestni hujskači, in pa pristranosti vlade, ki^ ima srce in oko in roko samo za Nemce. Ko so Čehi v Pragi pred nedavnim časom le malo porogovlllli, precej je bil proglašen nagli sod! In krivica, sti)rjena Ljubljani radi po zasluženju tepenega kadeta Jlaliča, tudi se ni popravljena. Nemci pa smejo vse, kar jim drago, nobene graje niti najpametneji ne izreko nad početjem poulične nemške druhali v Iiiomostu.
Štajerski deželni zbor je tudi dttžlvel obstrukcijo. Slovenski poslanci, katerih je po novih volitvah 10, stavili so več samo8t(»jnih sploŠnokoriatnih predlogov, ki bi imeli t)iti v prid Slovencem. A nemška veČina, ki je vedno in dosledno prezirala pravice in potrebe Slovencev, ïii pustila teh predlogov v razpravo, marveč jih kar vrgla v koš. Zato so Slovenci začeli obstrukcijo in jo tako uspešno nadaljevali, da si Nemci niso moj^li prav nič pomagati. Vse pogovarjanje pametnejših Nemcev ni izdalo na nobeno stran': Nemci niso lioteli izpolniti zahteve Slovencev, a ti ne odnehati od obstnikcije. 10. t. m. pa je cesarski namestnik zasedanje odgodil. Tako vlada povsod pomaga Nemcem, ki nimajo niti najmanjšega čuta pravičnosti za druge narodnosti. Slovenski volilei 80 soglasno odobravali obstrukcijo.
V ItalUi so imeli volitve za poslansko zbornico. Socijalisti so marsikje pogoreli, jako veliko pa je
izvoljenih vladnih pristašev. Pripomogli eo vladi pone-kodi katoličani, ki so se z dovoljenjem svojih Škotov udeležili volitev, kar se že dolgo vrsto let ni zgodilo.
Srbski kralj Peteri, je obiskal bulgarskega kneza Ferdinanda v Soiiji, Ljiidetvo je burno pozdravljalo oba vladarja, ker vidi v tem obisku konec onega medsebojnega nasprotstva obeh nart^dov, ki se je bilo vnelo vsled nesrečne srbsko-bolgarske vojske, začete od kralja Milana. Pomenljivo je tudi to zbližanje z ozlroni na turžke zmede na Balkanu.
V	Istrskem deželnem zboru niso navzoči slovanski poslanci. Vzrok : nasilne krivice laSke večine. Povsod toraj ista pesem : narodnostno sovraštvo.
Da je moč sovražnikov cerkve, pred vsem frama-sonov, v laži, sili in podlosti, dokazali so spet dogodki na Francoskem. Med vojaki, zlasti častniki, je precej vernih katoličanov. Te ovajati predstojnikom ter jim onemogočiti povišanje v službi in zasluženo odlikovanje, bilo je namen nekakega odbora par mož, ki so imeli natančen zapisnik verno katoliških častnikov. Sovraštvu in zavisti, katere je tudi na Francoskem zadosti, je bilo 8 tem dano v roke najhujše orožje. Tovariš se je nad tovarišem lahko znosil, kakor je liotel, sebe pa pri tem povzdignil. Vse to je delo prostozidarjev in vlada jim je šla pri tem močno na roko, ter res preganjala tako ovadene častnike. Ko so prišli katoliški poslanci na sled tej umazanosti in podlosti ter stvar očitno v zbornici povedali, so se Francozi pač zgrozili ter vprašali vojnega ministra, kaj je na tem. A ta se je prav nesramno zlagal, da so si klerikalni poslanci to sami izmislili in da so dotična pisma in spisi ponarejeni! Ta uprav očividná laž je nekega klerikalnega poslanca tako razburila in raztogotila, da je skočil k ministru ín mu priložil dve krepki zaušnici. Seveda so poslanca brž izključili in ga čaka kazen, ker tako dejanje res ni lepo in pravo, a Se manj lepo in prav pa je to, kar uganjajo framasoni In njih verni slepi hlapci tega aH onega imena na Francoskcm in drugod : laž, nmazanost, goljufija in če sc jim pride na sled, spet laž. Koga bi ne stogotlla taka nesramna laž?
Angleži «o se dali toliko pogovoriti, da so pustili rusko vojno brodovje pluti dalje proti vzhodu, a o vsem dogodku bo sodilo mednarodno sodišče. Čedalje bolj verjetno je, da so Angleži to nalašč napravili, da bi zadržali Ruse in tako pomagali Japoncem. Prav mogoče je tudi, da ste Be hoteli dve japonski torpedovki pomešati med angleške ribiške ladje in prizadeti škodo liusom. Paltiško brodovje pluje dalje, a mora biti jako oprezno, lokavi Japonci so vsega zmožni in jim je tudi vse mogoče, ker jim na tihem pomagajo Angleži. V Rudečem aH Indijskem morju kaj lahko napadejo Kuse. — Port Artur še ni padel. Junaški Steselj pošilja Japonce s krvavimi glavami nazaj. V primeri z izgubo vojakov so uspehi Japoncev prav neznatni, če prav Rusom sovražni listi bobnajo v svet razne laži o japonskih smagab. Gotovo je le to, druzega resničnega se vč prav malo, V Mandžuriji krog Muk-dena in Liaojanjaga bo prej aH slej velika bitka: oba nasprotnika sta pripravljena na boj, a nobeden ne mara začeti.
V	severo-amerikanskih združenih druženili državah je predsednikom spet izvoljen Roosevelt.
Čuden dogodek.
Dogudek, ki ^a vara povem, zapisal je nemški pesnik Jožef Viktor pl. Sditffel uatanko tako, kakor ga iim je bil povedal njegov prijatelj častnik S., kateri ga je sam dožive v nemšltu-francoski vojak! leta 1870/71. Sc]ieff<?l piše najprvo: „Njegova beseda mi je porok, da je dogodek povsem resničen. Zakaj moj prijatelj S. je oseba, ki ne pozna laži, vojak od nog d<i glave, trezen, odkritosrčen, realističen, včasih hitro nezMUpljiv, pa tudi pobožen, da zna v pravem trenutku prav iz dna srca moliti." To Scheffel radi tega pripoveduje, da bi niliče ne dvomil nad dogodkom, češ, častniku se je sanjalo, izmislil ai je.
Potem Scheifel nadaljnje: S- je bil konjenik. Njegova nal ga v vojski je bila zasledovati in preganjati vojake prostovoljce, ki so vodili vojsko na lastno pest in sebi v korist. To j« bilo jako uevaruo deio, a S. je bil previden, hladnokrven, pogumen, da, včasih kar predrzen in zato jako usposobljen za tako službo. Iz tega časa mi je sam povedal:
„Bila je topla, mesečna noč, ko sem z nekaterimi jezdeci svojega eskadrona poskusil izvedeti, kje da stoji sovražnik. Samo povišno smo vedeli, kakšen je svet pred nami: srednje velik gozd, za njim polja in travniki, tik poleg pa nekaj hiš, v katerih so se skrivali prostovoljci in koder 8o tudi imeli Siojo zalogo streljiva. Teh hiš polastiti se je bil naš namen. Toda gozd je bil večji in težavnejši, kakor smo mislili. In čeprav smo prodirali le prav počasi in previdno, vend«r sem zdaj pa zdaj pa zdaj ališa! kak auin in opazil kako gibanje v grmovju, kakor bi se tod plazili ljudje, ki nas opazujejo, Že smo prevdarjali, ali bi ne bilo bidj pametno zapustiti gozd, kar se nebo pievleče s temnimi oblaki, tako da nismo prav ničesar videli. Kmaln smo prišli na rob gozda, in toliko smo še razločili, da je pred nami planjava, a hiš, koder se je skrival sovražnik, ni bilo mogoče videti, niti poti, ki je vodila tja. Veter je bučal in v drevju je kar vrsalo, težke deževne kaplje so padale po nas, ponočne tiče pa so nas hripavo kričeč obletavale. Nevoljen sem bil, da smo šli zastonj tako pot in že hočem ukazati, da se vrnemo Kar zablišči hič preil nami.
„Tam je neka hiša", šcpetne eden vojakov. Vzamem daljnugled in pngledam. Res! LiiČ je sijala skozi steklo in videl sem, kako so zdaj pa zdaj mimo s/igale sence. V sobi so bili gotovo sovražniki, katerili smu iskali. Rnzveaelili sm ) se. Viharno vreme nam je bilo kaj všeč, saj na bn slišati peke-tanja konskili kopit in neopaženi se bomo priplazili blizu hiš. Nekaj časa jezdimo počasi, ko pa čutimo, da smo na mehkih travnikih, spustimo konje v hitrejši korak. Nakrat pridemo na bolj trda tla in škripal je debel pesek pod i>odkvami. Še vedno smo jahali prav hitro, ker luč se nam je videla vedno bližje in najpozneje v desetih minutah moramo biti tam, Ćudno se mi je pač zdelo, da ni bilo ne polja ne vrtov, kakor so navadno krog hiš- Luč pred nami je stala nepremično in mirno svetila v temno noč, Jaz sem jalial pred svojim oddelkom, oči vedno vprte v luč.
Hipoma pa se stresem in zganem in sicer tako hitro, da sem krepko potegnil konja naziij in tako zadržal jezdece za seboj. S široko odprtimi očmi strmim v belo žensko postavo, iii je nakrat stala pred menoj v tmini in mi z rokami mahaje kazala, kakor da naj ne hodim dalje. Lasje so se mi ježili groze. Bila je - moja mati ! Zares, moja_ mati je bila, ki že tri leta spi na domaČem pokopališču. Čisto natanko in razločno sem jo videl — spoznal sem vsako potezo nje Ijubeznjivega prijaznega obraza, nje oči, nje usta, njeno postavo v beli mrtvaški obleki, prav kakor sem jo žalosti polnega srca gledal zadnjikrat, predno so zaprli pokrov mrtvaške krste za vedno.
In sedaj je stala pred menoj, hipoma, v temni noČi, daleč od doma v tuji deželi sovražnikovi, na tej samotni planjavi, „Mati I" sem zaklical — „Mati!" Preplašen me prime četovodja za roko: „Za Boga, kaj Vam je, gospod ritmojsterP" In v tem )iipu se je izgubila prikazen pred mojimi očmi. Še enkrat mi je pomigala z rokama „nazaj, nazaj," in črna tema me je obdajala.
Nisem mogel spregovoriti ne besedice. Cutil sem, kako se trese konj pod mano in tišči nazaj ter glasno, boječe prha.
„Četovodja — kaj niste ničesar videli?" slednjič počasi in hrope spregovorim.
„Ne, ničesar nismo videli," šepetajo vojaki za menoj in pozna se jim, da se čudijo mojemu vedenju.
Odločno se vzravnam v ^ sedlu. Stojte 1 Ne koraka dalje! Preti nam nevarnost. Četovodja, držite mi konja!" Skočim na tla in grem par korakov naprej.
Pod nogami se mi vali kamenje, eden kamen se spi'oži in vati naprej — dobro slišim — naprej, kar slišim padec v globino: kamen je padel v prepad! Kaj je to? Ne vem, bH naj grem še naprej ali ne, kar priaije mesec izza oblakov in razsvetli temo. Pod seboj globoko vidim prepad kamenoloma, na onem nasprotnem robu pa je obešena svetilnica ! Past so nam biU nastavili sovražniki. Kar mraz me je spreletel. Samo dva koraka bi bili se napravili in razbiti bi bili ležali v prepadu. Skočim nazaj k svojemu konju,
„Nazaj! Pri kamenolomih smo!" zakličem tiho. Moji vrli vojaki so precej razumeli nevarnost in obrnejo konje, kar počijo puške onkraj prepada in kroglje žvižgajo nad našimi glavami. Eiia zadene četovodji puško. Dvakrat ustrelimo tudi mi nazaj, a mesec se skrije, in sovražnika ne vidimo več. Brzo jahamo v viharni noči nazaj.
Se le ko smo bili v taboru sem se domislil, kaj sem videl. In sedaj še le me je prav pretreslo, Ik žepa izvlečem podobo svoje ljube matere, jo poljubujem in jokam kakor otrok. Kaj da je bilo z ono prikaznijo, si ne morem uiti danes razložiti, a le to vem, da je še živa mati prav posebno zame skrbela in me izvanredno zvesto ter skrbno čuvala."
Pripovedoval je to srčen vojak, in taki niso lalikoverni Ta mož pa tudi lažnik ni bil.
Doniaěe vesti.
z naročnino za tekočs leto jili je veliko zaostalo. Prosimo tedaj jako nujno, naj nam taisti blagovale malo svotico prav kmalu vposlati, da zamoremo cimpreje priti z urejevanjem v red. Naznanjamo, da bodemo takoj z novim letom list ustavili vsem tistim, kateri do 15. decembra ne bodo svoje dolžnosti storili za teto 1904. Veliko naročnikov a malo plačnikov donaša listu le zgubo. — Nadalje prosimo cenjene naročnike prav prijazno, naj bi se vsi blagovolili navaditi Dolenjske Novice za celo leto naprej, ne pa nazaj plačevati. Vsi listi so tako urejeni, zakaj bi imeli ravno mi izjemo. Da se laglej In brez vseh stroškov naročnino vpošlje, priložili smo poštno položnico.	Upravnišivo.
(Osebne vesti.) Protesor yerouka na tukajšnji c kr. gimnaziji, g. dr. .T. Marinko, pomaknjen je v VII činovni razred. — Prestavljena so: g. davčni nadkontndor VHlentin Aselimann v Ilirsko Bistrici, g davčni oficijal Franc Ber var v Kranjsko goro, gospod dr. Janko Ponebšek C kr. višji davčai nadzornik, je prestavljen v Črnomelj.
(Slovesno redovno obljubo) napravil je dne 13. t, m. NovomešČan č. g. P, Alberih Illowsky v cister-cijanskem samostanu v Zttičini. Lepi slovesnosti so prisosto-vali poleg njegovega sošolca mil, g, prosta dr. Elberta, ki je imel slavnosti primeren govor in opravil pontifikalno sv. mašo, tudi njegov brat g. L;udevit Illowsky in obe sestri gospa Matilda Stari če va in gijspa Marija Kun ce v a ter velika množica vernega ljudstva
(Umrl) je v Metliki D^ko Makar star., vrl in značajen mož, ki je ljubil resmo in pravico, ter bil zato od vseh spo-stovan in Čislan. Imel je prav lep' pogreb. N. v m. p.
(U 111 r 1) je Janez M e h o r a, pek in posestnik. Bil je mirnega značaja, vnet naro<Injak in povsod piiljubljen. Boleiial je dalje časa. N, v p. m.
(V bolnici usmiljenih bratov) v Kandiji pri Kudol-fiivem je bilo sprejetih meseca oktobra 93 bolnikov, koncem meseca septembra jih je «stalo 77, skupno število uskrbo-vanih tedaj 17(1. I/.nied teh je bilo odpuščenih 70 ozdravljenih, 13 zboljšanih in 7 neozdravljenih. Umrlo jih je 4. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom pretečenega meseca 2465. V oskrbovan u je ostalo 76,
(Kato iško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi v nedeljo 20. t. m. ob pol S.nri
zveĚer veselico z igro, petjem, kupletom in prosto zabavo v spodnjih prostori!) Ustnega doma. Ker se mladeniči jako pridno urijo, ,j(i pričakovati prav lepega uiitka.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijoin okolico), reg, zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca oktobra 1904 pi'ometa K 103,666 85. Vložilo je 112 strank K3l.B69'31,dugnilu 66 strank K16 668 03. Posojil je bilo danili 49 strankam K ;í9.030 —, in vrnilo je 34 strank K 4939 62, Število zadružnikov je bilo koncem mtseea 1089.
(Nedeljska šola za kmetske mladeniće.) Kmetijska podriií/iica v Novem mestu pnredi tudi letoànjo zimo nedel)ski tefiaj za kmetske sinove, s tem namenom, da se kmetijski naraščaj kolikor mogoče izobrazuje v svojem poklicu in puducuje v najvažnejših zadevah živinoreje, pridelovanja krme in travništva, vinarstva in sadjarstva. Nedeljska sola bo trajala od decembra do februarja, in se bo vršila vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoludne. Tvariiia, ki se bo podučeviila v tej soli iz posanifziiih predmetov, se bo za \sako nedeljo naprej priobčila. Opozarjanm na ta poduk vae gtpspodarje iz bližnje okolice novomeške in jih pnzivljemo, da pošljejo svoje odrasle sinove ob nedeljah v to šolo. Prilika je ugodna, ne le zaraditega, ker je ob zimskih nedeljah zlati čas za tak poduk, ampak tudi zaraditega, ker je ta pouk brezplačen in vsakenm dovoljen. Ker se piiredi nedeljska šola le pri zadostnem številu udeležnikov, zato vabimo danes vse ukaželjne kinetske mladeniče iz novomeške okolice, da se priglasijo za obisk šole pri kmetijski podružnici zadnji čas do nedelje 27. t. m. Ustna priglasila sprejema načelnik piidrn/.nice v nedeljah 20. in 27. t. m. med 9, in 10. uro dopoludne v hiši g, Jakšeta (pri „Slonu") v Novem mestu, kjer se nahaja v pritličju na desno stran od gostilne tudi društveni prostor. Obisk šole je dovoljen tudi samostojnim gospodarjem.
(Kletarski tečaji.) Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanovitno vino in z isti» s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše gruzdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istutako je znanje umnega kletai'stva neobhodno potrebno za vinske trgovce in g<tstilnióarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se pontidi interesentom prilika, izobraziti se troretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalick.y pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev vdeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. 1, pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je Število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičmki prošnje prej ko nmgoče vpoSljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pričetkom tečaja, pismenim potom obveščen.
(Hôtel Koklič.) Zopet smo Novomesčanje za eden dober korak napi'ej. Skozi veliko let vedno le v tujih rokah nahajajoči se hotel „Schwarz" prešel je kupnim potom v roke obče znanega in priljubljenega domačina gospoda Kokliča. S f.o zares pohvalno i<lejo je gospod Kokiič odprl hôtel ne samo tujcem in popotnikom, kateri se lahko pri najboljši postrežbi z dobro pijačo in okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili pokrep-čajo 1er v zračnih sobah prenočijo, temveč odprl je uliod tudi našemu domačemu ljudstvu. Vsaj si sedaj ni upal Slovenec blizu, in če tudi kateii zašel v nemški hôtel Schwarz, ni bil čestokrat varen pred prav razžaljivim obnašanjem in tudi psovkami. — Hôf.el Kokiič ima vedno na razpolago konje in vozove v porabo za blizu in daleč po nizkih cenah. — Bodi tedaj hôtel Kokiič toplo priporočen vsem meščanom in občinstvn iz okolice ter snloli vsem Slovencem.
(Hôtel Pa uči č.) Opozarjamo na naznanilo mej inserati, iz katerega se mzřidi, da ste hiitel Paučič prevzele dve domačinki v nadaljno oskrb in postrežbo. Želimo jima od srca prav zadovoljnega vapehal
(Posnemanja vredni igralci) v hotelu Kokiič v Novem mestu pridobili so pri sabiranju 7 kron za dijaško kuhinjo. D,ti Bog več tacih igralcev !
(C in kr. vojno ministerstvo) je kupilo doslej izdani sliki „Bled" in „Belopeško-Klanško-jezero« od akadem. slikarja Jos. Germa za vsa svoja *zgojeiališča in izobrazo-vališča. Upati je pač, da si bodo slike omisMe tudi naše šole in namdna diuštva ter b tem prepi'ečile že tolikrát konstatováno očitanje, da najde dobra stvar doma priananje še le, ko je bila že povsod priznana in odlikovana.
(Porotne obravnave) pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu bodo v letu 1906 ob teh dnevih: 27. februarja, 5. junija, 28. avgusta in 20. novembra.
(Današnji list) obsega deset strani.
Naznanila mestnega magistrata.
Meitna žujiAnstvo v ItiidolfuTem uazaaiija, da, so jiroSnje in j odelitev cesar Fraiic-.l osi pove jubilejne uaunove vlůžiti do t. m. katero dobi SO uieb po 10 kron. Pravico do te ustauave imajo vsi v mestu »taunjoCi reveži.
Mestno žnpanstvo t Rndolfovem bode oddsli) in lato 1906 mestne vožuje IQ bude v to Bvrh« dné 20. t. m. od 10. do 11. ure dopoldne v mestni piiarni javna dražba pod sledečimi pogoji: t ) Oddaja voženj velja za Èaa od 1. jatmurja do 31. deoembra 1905. — 2.. Za vožnjo potrebni čas se eu dau poprej napové, veiidRr se morajo „loco-vožnje" tekom 12 nr izvršiti, sicer je župaiistvo opravičeno, važujs na stniSke podvietnika t drugem kraju la napovedani ča«, preskrbeti. — 3 ) Kupi 5ute morajo ravno tako veliki biti, kakor taiiti la eraričue ceste. — i. i (íledé lalagauja peska ïft zidauje in druge Sotariue z« mestne ulict» in okrajuH ceste, se v okraju iiavadua šijtariiiska truga cm visoka, TSC cm široka in 143 cm dolga kot normalna truga, za centiio Suto in pesek pa t.ruga 27 mernikov držeča, zabteva, in mora podfitettiik vsnk primanjkljaj povrniti. Pudvz.etuik mora pred pričetkom zalaganja dati Sotoriusko trugo uradnn izmeriti, —
5.)	Za zalaganje peska je isti t» d(u;e<!a)ijega pijgaiiskegft kamttuloma določen, mestno županstvo vendar dovoljuje podtzetniku, ako ima taisti primeren kamnolom na svojem posestvu, da sme tudi is istega zalagati. —
6.)	Mestno županstvo zahteva od dražbeuikov 10% vadiji, uziruma kavcijo v enakem znesku. — 7.) Po skleim in potrdil» vsega zalaganja ře dobi plačilo pri mestni blagnjui. — 8.) Zaveze pi dvjsetnika imajo na zalirevanje mestnega župaiiatva tudi za njegove pravne naslednike obvezno moč. — 9.) Ta zapisnik, katerega ima podvzetnik koleke sam plačati, nadome-stiye pravilnu pogodbo, in je tudi porok za prevzete dolžnosti z njegovo kavcijo in njegovim pre m oženje tu, — 10.) Pri tem se izrečno opomni, da ima ta zmanjSevaliia dražba zamo za navadne potrebMine mesta veljavo, in ni eventuelno zidanje kake druge stavbe v tem zapopadeno. — 11) Kraji za odlaganje se od nlnčaja do slučaja določijo. — l'J. Za to dražbo ae tudio pravem času došlo pismene ponudbe(oferti) tiprejemaio, — 13 J Mestim žnpanatvo inm od mestnega odbora pravico, dosežene zmanjSevalna ponudbe potrditi, ne da bi bilo na zadnjo ponudbo vezano, — 14.) Pripomni se, da T tei družbi vožnje za sneg odpeljavati niso inpopaden-", ker si županstvo pridrži pravico, Ka te Viižuje tudi druge voznike preskrbeti.
Tudi se bode isti dau oddala odgonska pripregn in od^onska brana za I, [<J05 za kar bode jania dražba od 11. do 12. ure dopoldne v mestni pisarni.
(Seja občinskega obbora v Rudolfovem z dne 2'J. oktobra 1904. Navzoči : I'redseduje sretovaleč g. Kosman ; odborniki: ffg. Bruiiner, Ferli«, Gandiiii, Golia, Giistin, lličevar, Utirano, .Mramor, dr 1'oznik, Skale, Smola, Windiscber; zapisnikar: tajnik Stul;elj. Gospod prvomesinik konstatuje sklepčnost odbora, otvori spjo, imenuje kot ov^ro-vatelja zapisnika današnje seje iç. Murauca in g. WindifCberja, ter preide k dnevnemu redu: 1.) Čitanje zadnjega zajiisnika z dne 7. oktobra 1904 St. 1C28. Zapisnik «e prečita ter <idobri. Voliť^v občinskega svt-tovalca v mestni odbor Namesto odatopivsega svetovalca g. Adolfa _Pauser izvoli ,se soglasno g. Adolf Gnstin kot občinski svetovalec. — 3.) Poročilo županstva o pritožbi fr, Leopolda Kopno proti odloku mestnega žii.-anstva z dne 5. oktobra 1904 št. 1559 Prebere se odlok mestnega županstva in pritožba g. L. Kopača, ter se ista pritožba odkloni. 4) Poročilo županstva o dopisu c. kr. okrajnega sodiáča radi brezplačne prepustitve jirostora v itbJinski b:Si za zvriiiluo prodajo premičnin. Ker občina danes ne razpolaga s ]iiimernimi prosfori, se proSnji ne more začasno ugoditi. Predno »e preide k 5. točki dnevnega reda, prevzame g, žnjian predsedstvo. 5.' P.jročilo žiipanstio o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v zadevi kanalizacije mesta, G.žu]ian prebere sledeči dopis: „Mestnemu županstvu tu. Vsled uknxa c kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 15. septembra t. 1. It. 18.091 se da županstvu na znanje, da se je c. kr. deželni zdravstveni referent letos pri nadzorovanju v Rudolfovem prepričal, da o kaki aianaciji mesta rnzun kanalizaiiije v okolici, novega glavarstva v obče iii tiičesar zapazili. Županstvo je tudi, kakor se vidi pred letom v prevdarek prevzeti načrt enotne kanalicije mesta opustilo. Opozori se toraj vnovič županstv a na nujno potrebo kanalizacije mesta, kakor tudi na uravnavo izvoza gnoja in napravo praviliiili greznic v bišab. V sm'slu navedenega ukaza mora županstvo to asanacijsku delovanje kmalu pričeti, in o istem v mesečnili iiredpissiiib poročilih o asauaoiji vestno poročati. C. kr. okrajno glavarstvo Kudolfovu, dne 4. ok-
tolira li)0'l. Reclibftcli K r. Ka to jTeillaga g. župan, da b« o rteiovaiijn uietitii(!)^a udbura glede ua asiu&ciju it;eJjta na i^uruji	iiailn Hledei^i
odgo Tor:
„Slftvuemu c. kr. okraiiieiiiu glavarstvu v Riiiliilfoveiii. Eeaevaje taniiiradiu uaruúilo z dne 4. uktobra liJUJ št.	si usoja iioUpieaiia
žiiliaiistvu poročati iz avojei^asiiega ixíroúila. ki se glasi {lod imelnvoiii „Ka iiaiizncija" : .,VBled Z|;Tailbe vuduvuda je vprašanje liaiializncije potitalo jaku mijao iu akuravuo ui bila xe iiaprej v prttraúiiiin prelimiuovaiia iluviil.jiii svota, se je isra tekniii leta uabraia iz rEiziiili postavk ozirouia iirihraiikov. NiijilaljSe i[) uevaruejše lelu bda je izpeljava kanala od uovega puslopja C. kr. okrajnega glavarstva po Ijjiibljsiiiski oziroma Loveiinki cetili do Krke. Isti ima dolžino fifiO m iu je igrajeu iz ceri iz kameiišĚine. Zatím pride kanil ud liuhilce za sil) po Bregu v dolžiui 2.M-Í& ijn, isti je uajiravljen v beton«. Nnilalje se je zgradil kanal v Cerkveni ulioi in Florijaiiskem trgu v (lulžini 187*70 m v betonu in je s kauienitinii plušesmi pokrit, ter kanal po Ljubljanski testi za odv^dstrašne VoJe s oevnii v lietUHU v dolžini lajm, NtiiUlje na g'iavrieiD trgu oil lii^e g. Hoéevarja v betonu v dolžini ĎOm Upadne jame v vseb teb izdelanih kanalib, previđeneao z železnimi reÁftkaml, a v primerni daljavi DBkibljeiie so z napraraiiji šifoti), da ne okužijo zrak. f'o ueli ùrti kjer »o letoo izpeljani nuvi kanali, skrbelo se je za to, ila so tudi vse privatne biše iï!peljale svoje oilpadke, kakor tudi vso strešno vinlo v late. ter s tem tU'li v zdrastvenem oziru korakalo naprej, kťr ])rvi po^oj dobrii kaiialii.nfije je tudi «kili za ventilacijo v istih. Raieii teb veijdi kaualiiv, napravil se je Be pri stari mesjiici do Krke kanal v dulžini 35'6 m, 1er tudi Iti dolga muMa, dalje kanal ob cesti na Loko v dolžini 10 ni it) tuiilda v dolžini in. Slediijiii í^e je zgradil tudi bô ni dolgi kanal mej bisanii to je, od biSe 15S do IĎ(i v betonu. Kwnal iv se je toraj napravilo v tem letu 12H4 tu brez niuld s stniškoni 000 K 97 b, iloôini ï.naiiajo obêluske naklaile na dirtktne davke v Hudidfovem samo lOOUOK na leto." — Letus se je po pusridovaiiju iu naročilu lue.-tnej^a žiipatistva miiugo givbeniënib jam opustilo ter iz straui£>'; direktno v občiuske kanale izpeljalo iz sled idi liiš; 1. od po.štiicga poslopja b. St 'JiS, 2, iz blše Andreju .\i{tiitB«b I', Ět 221, 3. iz li.še Zotije KiiSlan b, St. 220, 4. iz liiše Karoia îîtirliorié b, št, 38, 5. îz biSe Antona Weiss ii St. S'J, (S i/ íjíSíi liiitirla Scbwarz h st. 40, 7 i( biše Gustava llnrii b. Žt. 41, 8 izbisKrajee iiaisl, li. St 4^ iu 44, <J. iz liise Antona Ogrin b Št. 95, 10. iz b še Antona Jakitz h. Št. 144, 11. iz b 5e Slnrije Rt-et-lj b. .Št. 14', 12. iz biše .Alojzije Dtrll.linija b. št. |4H, 13. iz blše .lakoba l'aufiiS b. lit. 7ň, 14. iz b še Janeza Koudr ů b. št. Ď1, 15. iz biše Nrže li žfubeiger li št 13!^, 16. iz biše Jakoba Arli b. št, 1Í2. V zailevi asaiiaeije bilo je tekom lela najmanj do 40 ogledov, prt k.aeiib se je strogo /.abtevalo odstranjenje nedo-iatkov. Nadalje se na-lnijajo v riiiipritvi «ledeii kanali: od žnpnjskfg-i poslopja skoz s rino ulico do Ljubljanske ceste, v dolžini 143 ui ter kxnal od župtt js ;ei;a poslopja Bkoz kajiiteljsko ulico do ilržnvne eestc v dolžini ll(j in., kateri kamili pase ne morejo tnko dolgo izpeljati, dokler slavno c. kr. okraju > j^lavnrstvu oziroma visoka i'., kr. deželna vlada ne reši pr. »njo podpisanega župHtistva z dne 2tí. junija 1'JU I št. lOTH glede podjiore za preložitev škarpe ob državni cesti, 1'rilflgase pod '/. naírt o izpeljani kanalizaciji Nivcga mesta, iz katerega je razvidno, da so iz maliini izjemami žo VRe ul:ce jireviiUne z kanali. Na istem načrtu je tudi ritzviiluo, kateri se bodo v letu 1S)05 Se izpeljali, paú pa niso zazuiiniovani vsi tisti kanili, kateri iie nahajajo v posamezuih bišab ter so vzpojeiii z uličniiiii kamili. Opoz>jrilev, da se jo kanalizacija mesta po nekem, -voječasnein načrtu ujiustila, je resnična, ker se je mestni odbor prepričal, da bi izpeljava take kanalizauje tiiorala nie^lo materijelno ugonobiti, ker je večina obstoječih kanalov dovolj š roka, iz kanit na zidaua in z kameultnii ploščami |iokrita ter bi bil izdani denar za novo kanalizacijo v ulicah, kjer taki kaniili nbiitojc, |uipolnoma nep treben illeituo žiiprinstvo je prepričano, da se grebenične jame imajo obzidati in dobro pokriti ter njili odtok izpeljati v javne kanale, v kolikor je to spioli mogoče, in st; županstvo tudi ttndi, da bišu^ posestnike na to prisili. Pač pa se mora v poitev jemati, da ima Novo ineisto dovolj bišnib posestnikov, kateri še toliko nimajo, da bi ř:e preživrli, v takih slučajih stoji tudi podpisano županstvo brez vsake nii^či. OOitanje turaj, da o kaki asanaciji mesta, rnznii kanalisiolja v okolici novega okrajnega glavarstva v obče ni ničesar znpaziti, ne odgovarja dejstvom, ter p<>d[iiřano županstvo upa, da bode priklo na oblast sauia iz prej navedenih dejstvih prišla do popolnoma druzega zaključka, kakor je v iiaručiln z dne 4 okttbr« lil04 št. 21,5in.
(iospod žu]ian izjavlja na to, da mu ni znano, da bi bil g. c. kr. zdiavstveui rtfereut nadzoroval delovanje asanamje mesta, ker se pri mestnem županstvu ni zglasil. Dutiini dopis u. kr, okrajnega glavarstva impravd je na mestni zast/ip t-plošno nevoljo in h cer tudi popiliioniii opravičeno, ker so rami gg. odborniki povdarjali, da je mestni odbor lavno v sedanji dilbi investiral preeejSne zneske za asanacijo mesta, h) debati se sjirejmejo z večino glasov siedeei predlogi : Jlestui zastop odobrava p ipolnoina testavijeu odyovor na slavno c. 1iT ckrajnu glavarstvo Mestni za>itop, zavedajoč se piijioluoma svojih jiravie kakor tudi s\ojib dolžnosti, ngovarja z vso odločnostjo besedam v dojiisu „da o kaki nspinaciji mesta ni ničesar za^iaziti." Jlestiio žnpaiiKtvo prosi, da se poročila, bodisi v katerikoli zadevi mestne ebčiiie na viijo oblost, podajajo popolnoma olijektivno ter resnif;:io na p idlagi dejstev, — H. Porufilo ziipatistvaodopisu c. kr.okrajnega glavarstvu radi dovolitve ítirili lotiiib in živinsUli eejniuv v občini Smarjrta. Soglasno se «klene, C. kr. okrajnemu glavuriitvii poročati, da mestna občina ugovarja proti podelitvi naprošeuili sejniov v Šmarjet.i radi tega, ker je na Dolenjskem že tako preveč sejmov in bi bila poninožitev sejmov samo v Škodo ljudstva kakor tudi i.ivimireji. — 7.) Poročilo vodovodnega odseka za razpis službe niašiiiistu. Vodovodni odsek predlaga, da se razpiše služba mašinista pri vodovodu zn mesto Rudolf,jvo in okolico in sicer z nastopom s 1. januarjem li)05. Ta predlog se sprejme — 8 ) Poročilo županstva o najeiudaji parcele št. 255 kat obi. Rudolfovo. Predlog, da se naknpljena vrta od g. Ferdi-iiauila Toniftžiča in g. Rudolfa MnhviČa da^ta v najem, se sprejme ter po-(ibla.-íti mestni odbor žuimn^tvo, da ta dva vrta odda v usjem pod pogojem, ita dosege iiajemniiia znesek dotične nakupne glavnice.
Ker je dnevni r^d končau, zaključi g. žiipan sejo.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Guspa Jas. Hočevar v Krškem 20 K, veleč. g. dekan Fran Scbwr-iger lOK, goap Fr. Zupančič, gostilničar [>ri kolodvoru v Sliriii peči 10 K Iz tlirne peči 1 K 20 b. Veleč, gospod župnik Valeutiii Bern^k 5 K. Go.-pod Otmar Skale, vii^ji živinozdravnik U> K. Po gospoilu .los Bergmanu li K, veleč, gospiid župnik J. Plevan č 10 K, cospod Viktor Ronrman, vele-trgovec au K. Pri šshiranju v Imtíln Koklič jirldobila lesela družba 7 ii. Dobrotniki iz mwtJi n fiaiidje za mesec 4(i K GOb. Sled njimi gospod dr. Panier in gospa po 2 K za dva mest ca, gosi>. svetnik E. Rizolli 2 K za dva meseca, (9osp. posestn k in tovarnar Jos. Košíček 3 veliVe voze znginib a<ipadki>v za drva. Župljaiil niiruuj eškl so zbrali H velika voza živil, i-rotti-pirja, zelja, IížoIp, repe itd. B ig povrni vsem! Zlasti pa ie zubvaljnjeiu ilobre Mirnopečane. Pri letošnji letini, — zlasti še, ko je del fare tnča pobila, nisem mogel pričakovati tako obilnib darov — pasopos'ali še mnogo več, kakor prejšnja letal Bog Vam [oplačaj tisučero, pa daj pofnemalcevf
Umrli so:
4. novembra; Janez Mecbora, snmski posestnik in pek, fit. 00, detije jeter, ůl let
sjin-
Eliïaiiota Mechora naznanja v svojem iu v imenu vseh sorodnikov prežilostno vesto smrti nepozabnega brata oziroma Sirica, blagoroduega gospoda
«Jazxe^-a Meclioxra
posestnika In pekarskega mojstra ki je danes ob 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni }ire-videu s svetilt.ajstvi za uiniraj.jče, v dobi 51 let mirno v Gospodu zasi>a1.
Pogreb blagega pokojnika bjde v soboto ob 5. uri popoludne.
Svete maše zadnšnioe se bodo služile v tukajšnili ccrkvab.
Dragega pokojnika, priporočamo v blag spomin in molitev,
RUDOLFOVO, dnů 4. novembra KOI. (377)	Prosi so tihega sožalja !
Zahvala.
Za dokaze stilnega sožalja ob smrti ter za mnogobrojno vdeležbo pogreba našega ljubljenega brata, oziroum ttr.ea, gospoda
izrekamo tem potom svojo uajprisri"nejšo zahval,), oiohito preča«it!ti duhovščini, čč. oo. frančiškanom, slavni požarni brambi novomeški, pevcem za ginljivo petje ter spit b vsem Siremljevalcera pokojnega k zadnjem počitku.
RUDOLFOVO, U. novembra 1904.
(278
Žalujoči ostali.
m
Za goveji hlev kmetijske soie na Grmu se išče proti dobremu plačilu
hlapec (kravar).
Nastop službe v 14. dtieh.
(S80)
Za 3800 kron
diibi se pruv lepo posestvo. Zravfu spadajo h;.ša, hlev, pod; klet in se ejia klet puaebej, ktizolc a i ( ktmnii, njive za 18 iiiet-nikov powetvf, travnik za dvn veza sfii», ťSez 6 j oho v hoste itd. Vse t*» leži okolu d<tnia. V<ida je 20 kurakov od liiše iu vae pcsfstvd pa čeirt me t)d iupnijske cerk\e. Naslov iakob Križmati, Pod Latidsprežcm št. 4, pošta Mirna. (27y-'2.i )
(m.)Ijc
«t. 3113
Jubilejne ustanove.
1*0/0 r! ^ an a
gostilna
v
Sušteršič
(Ï6 7-2-2)
l*ozor!
v kopališču Toplice na Dolenjskem s šestimi si)bami, salonom m vso hišno opravt», mesnico, klavnico, tri orale lepe njive, tri orale stelnika in pet <jralov ti'aviiika se dá v najem ali pa prodá proti ugddiiimi poboji. Natančneje se izvé pri Ivan ŠušteršiČu starejšem v Semiču.
oe oruzoe sv. monora pozor
Vezavo za novi molitvenik
Luťškii Mati božja
^^^^ izvmije kaj liĚao, trpežno in ceno
^^^ knjigoveznica J, Krajec nasi, v Novem mestu.
St
se prodasta.

Eden leži v bližini «kmžiiega sodišča, diugi piv nasproti okrajnega glavarstva. Natanćneje pri upravnistvu „Dol. Novic".
Služba

P(tdpi3ni!i trgovska in obrtniška zbornica razpisuje za leto 1904 oseniiiHjst Cesar Franc Jožťfovjli ustanov (osem po 50 K in 10 po 20 K) za (tneinogle obrtnik»^ vojvodine Kranjske; in pet Cesar c-- liiizibete ustanov po 40 K Zi onemogle uboge vdove kranjskih nbitnikiiv. Prošnje uaj se pošljejo trgovski in obrlu êki Kintni'ci v Liubljani	(275)
do 20. novembra 1904.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševHl, dii sed\j zaiadi onemoglosti ne nioi'e več delati in daje ubog, oziroiti;i da je ))iositeljicn oaemogla uboga vdova bivšega samostojnega ubitiiika.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko
v Ljubljani, 29. oktobia 1904.
P0I50TNICE
za C. kr. poštne
uradnike
)lot>ivajo 6e
V tiskarni J. Krajec nasi,
v liudolfovem.
viešeaka
je popolniti na ki'atijski kmetijski Soli na Grmu pi i Novem mestu.
Plača znfiša 720 kron na leto «li 60 kron na nicsec. Prosto je stanovanje v zidanici šolskega vinograda v Cerove h pii Smoleni vasi, prosta kurjava v toliko, kolikor v obedveh vinogi'adih (v Cerovcih in na Trski gori) lesa odpade, depu-tatna krava s celim uiitkom, depntatna njiva za pridelovaitje krompirja in presnine za rejo prešičov. Nastopiti je službo v januaijii priliodiijega leta
Kdor ni kake vinarske šole z dobrim uspehom dovršil, naj za to službo ne prosi. Pjediiost pa imajo vojaàOine prosti prosilci, osobito nekdanji ućenci vinarske m sadjajske stde na Slapu, in pa oni sedanj« kmetijske šiJe na Gniiti, Lastnoročno pis ne prošnje, opremljene a Bolskimi in duzdajsnimi službenimi spri-ćali, pošljejo naj se podpisanemu vodstiu do
15. decembra t. I. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Rudolfovem
26. oktobra 1904,
& C9
HAMlîURG-AMElllKA
Iz Ljubljane v
NOV! ÏOUIV samo = gld. 30"— z dobro, prosto hrano.
Odhaja se iz UUBUANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni.
PolasiiiU po večkrat brezplačno.
^ I
>cc
hH
C u
Cii S
HH
m m
CO i
u
çà -
to

C
a
O ^
U1
aj IS]
m
Zdravje jo največje bogastvo!
A ^ .-i £ " -C,-« M- O
= '^v S S3 C.= o
g	= S o


JOAjHtîiïOq Of^OAriMI af ofAiup/
Ženske
(270-24-1)
Ceno češko perje za blazine!
B kito: ULJTo oskubljeno K 9-60, boljše vrste K 12'—, belo kakor mab luebko K 18 —, K 24 —. bel« kot i^ueg, kakor mah mebko, oskubljeno K 30 - , K 36 - f-e rai-—pošilja poštnine prosto po poStneiti povzetji, Znitjena iu prekiiu proti povrnitvi poStiiiue dovoljeu.
Benedikt Sachsel, Lobes 294, pošta Plzen, OeSko. (303 B-2)
Išceni spretnega Žagarja
za železen jarem. Nastop takoj. Plaća po dogovoru, (Ě!74)	Pavel Potiorek — Tounj, Hrvatsko,
se	(270-2-1)
proti dobri plači iziirjeu ter oZenjeii
Mlin je toy iu žaga na turbin. — VeČ poté posestnik
Janez Petschauer v Poljancah, pošta Toplice.
Miklavževa
darila
juko inićna, pripruvna io ob enem koristna — dobivajo Pe — v prodajalni —
J. KRAJEC nasi.
v Novem mestu.
zmesarie în reznne kupujem ua malu in veliko. Vsakinabiralec lag, naj se piepriôa, da plačujem oii zdaj naj-Y	višjo ceno. — Izdehijem vsa vlasolarska
"	lOiSO	(baroke), lasne verižice,
^ kite in umetne slike iz las po najno-vejSein izdelku. — V zalngi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame ild,
S poi to v ft nje m Be priporoíujem
Ivan Svetec, brivec in vlasoljar Glavni trg (nasproti mestne hiše).
Posestvo v Žtliiiji vasi na prodaj. 'TPH
Isto obstoji iz hiše v dva konca, pod liišo dve kleti in hlev, Ětirih svinjakov, sadnega vrta, vinograda, njive za tri merniite posetve in joh gojzda, Proda se iz proste roke, ~ Več pové lastnica	(27I-2-0
Neža Rifolj na Lešnici št, 6 pri Rudolfovem,
Vovosti za Miklavža

iu božič ! !

Tvrdka ALFONS OBLAK ~ Novomesto
priporoča svojo, z najboljšim in vedno s svežim špecerijskim blag-om založeno trgovino.
Sa. St^ilelgbvga izs. bogjog^o dro-^o
je na izbiro vsakovrstnih sladkornih izdelkov, kakor piškotov, fuudantnih in čokoladnih bonbonov. Pisalno orodje in šolske potrebščine, — Posebno se p, n. občinstvo opozarja na
Novo došlo
zalogo vsakovrstnih igraČ, mičnih pnnčik, spijočih in jokajočih, konjičkov, pojpcev, železnic Ild.
9
0
Novo doslo ! !
Ugodna prilika xa iiakiip!!
Singer-jevi šivalni stroji,
Original Sin^^or	šiviilni	stroji ^o v.™» v ko.strukdji m izveaw.
Origiiiîil Singer	šivalni	stroji	owt ia
Original Singer	šivalni	stroji '^SSic^"^^" "
Original Singer	šivalni	stroji
Original Siiigei-	šivalni	stroji	"
Biezpliićni poučni kurzi za "ïse dumače Šivanje in za moderno vezenje. Svilfi za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
SINGER Co, šivalni stroji, deln. drnžba
1
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
C194I2-8J
„Grand Prix''.
Najvišje odlikovanje.
Paril 1900
Stanovanje za oddati
z opravo ali brei nje. — Natančneje v upravniStvu „Dul. Novic".
Imam v kleti
(2G3-ia-2)
Dobro ohranjen ""16©	,20^2-2)
GLASOVIH
je na prodaj po nizki ceni. — Kje, povć upravmitvo „Uol. Novic".
več 100 liktl.
pristnega belega
in črnega vina
nekaj fine lakije, tiopinovca in brinovca. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajsni dritavni kolodvor po primerno nizki ceni.
li^an Pujman, posestnik in trgovec — Vodnjan Dign&no latra.
~ MLIN in ŽAGA
je na prodaj iz proste roke v Čermošnjicali št. 15, župnija Stopiče pri Rudoifovem. — Prilika lepa, zaslužek velik.	{2,ïg-2-2)
Sta?
s
se proda po jako ugodni ceni
na jako prijaznem kraju, 10 minut cd Novega luesta proti Drski ob deželni cesti. — Natanćneje se izvé pri
Franc Murn-u, ^ei-s-a) — lectarju v Kandiji. —
GLA^^
v dobrem stanu
je zaradi preselitîe
prav po vredni ceni na prodaj.
Natančneje pri upravništvu „Dol. Novic"	(273-2-t)
Á.
rJa
a
4-3
d >
OJ
u M
ui
C >
o
îz;
JOS. MORAUC
= irgflîioa cianufakturnega in modnega blaga =
Okrajnt zaslep c. (ir. priv. „AssIcuratíonI Generali".
Rudolfovo.
Rudolfovo.
Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega manulakturnega in modnega blaga za gospode, kakor: najnovejše sukno, fino volneno blago, novosti v porhantih in flaneli iul. itd.
Fine povrhne jopice za dame po najnovejšem kroju v vsaki ceni. Zagotavljam točne in solidne postrežbe ter se priporočam spoštovaje

Jos. Morauc.
ti
o a' >-( o
o
n CDD
SMir Točna in solidna postrežba.
Zahtevajte pri nakupu

Schicht-ovo štedilno milo
Ono je
ziijiiničono čisto
in brez vsake škodljive primesi.	g^^ Pere izvrstno.
Varstvena zanmka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, n^ pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko JELEN".
aE30RG SCHICHT, Auhhj^, — Niijvefja tovarna te vrste
Dobiva se povsod!	na ovropojskeill ozemlju.	Dobiva se povsod!
(78-34-17}
nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetoĆo polt, umiva naj se z znanim [nedicinskiiii
Bergmann-ovim lilijinim milom (s znamko: 2 rudarja) — tvrdke BERGMANN & Co.
Dcaždans in Tečen ob Elbi. Dubiva se tudi pn 80 h komad pri lek. S. pl. SLADOVIČ-u In v trgovini g. Alf, OBLAK-a v Novom mestu.

Samo ® dni
m ^^


Podpisano uljudno naznanjave slavnemu obílnstvu, da sve prevzelo 'Wí
v nadaljno postrežbo In oskrb. Točilo se bode vsakovrstno dobro vtno In vedno svože pivo bratov Roiningliaus. Zraven bodeve postregle 7 okusnimi mrztinii in gorkiml Jedili. — Popotnikom so pa na razpolago snažne sobe v prenočišče. — Priporoiujeve se za mnogobrojon obisk —spoštovanjem

Antonija Lupšina — Zofija Straus.


Samo e dni
(22 4-12-C)

„Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in najkrajša Črta čez PARIZ in HAVRE
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej.
/nižaliC cene.
Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna
Bratje Johann in Florian Vonmetz
zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko)
priportićajo svoja vsakovrstna zajamčeno natuina vina po zelo nizkih cenab.

Ed. ŠMARDA
- V Ljubljani. Dunajska cesta št. 18
nasproti znane gostilne pri „Figovcu".

Ki'čmai'sko vino belo in ruđeče hektoliter 15 gld. ; krčmarsko vino boljše vrste hI 16 gld.; fino vino, belo in rudťče hl 19gld,; posebno fino vino (Hit^ehvein) hI 22 gld. ; Kalterei'seewein hl 24 gld. ; Terlaner, belo vino hI 26 gld. — Nadalje: namizno vino (navadno) od 12 do 14 gld. hI. Žganje druge vvste hI. 43 gld., žganje prve vrste 46 gld. hI, in pristno naturno žganje fiO gld. b).
Finejša vina v steklenicah, kakor: St. ííagdalener, Leitacher, Kalterersee, Tirolev-Blume, Terlan«r itd.
Voznina stane od liektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto.
Odgovorni ureduik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj iu SEiložnik Urban Horval.
Tifilc 1. Krajec nasi.