Spedta^nt ln abbooamento postale — Poštnina plačana v fOtOTtn§ Leto XXIII., št 152 Ljubljana, sobota 10. julija 1943'XXI Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon h. 31-22, 31-23 31-24 lnseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKJ.JUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Cena cent. SO Izhaja rok dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir Ig.—t vključno i »Ponedeljskim Jo« trom« Lir 36.50. UredniitTOi Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 9. — Telefon Itev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi »e ne vračajo._ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- bliciti di provenienza italiana »d estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Zopet velik uspeh torpednih letal ©b severni ASriki Trt trgovske ladje s 30.000 tonami potrjene, en paraik hudo poškodovan — 26 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 9. julija naslednje 1140. vojno poročilo: Ponovni napadi naših torpednih letal ob obali severne Afrike proti sovražnim par-nikom, ki so pluli ali bili zasidrani, so bili ovenčani s sijajnim uspehom. Potopljene so bile tri trgovske ladje s skupno 30.000 tonami, neki parnik s 3000 tonami pa je bil hudo poškodovan. Sovražne letalske skupine so včeraj in ponoči ponovno bombardirale Catanijo in okolico. Javljeno je bilo opustošenje in več: požarov v osrednjem delu mesta. V bojih podnevi so italijanski lovci sestrelili dve letali, nemški pa 12, med temi nekoliko bombnikov. Obrambne baterije so uničile 2 letali v Cataniji, 4 v Sciacci, 3 v Castelvetranu, 2 v Maršali in 1 v Geli (Caltanizetta). * V akcijah torpednih letal, o katerih govori današnje vojno poročilo, so se odlikovali naslednji piloti: podporočnik Gi-rarii Alessandro iz Selva Velpaga (Trevi-so), podporočnik Mortali Luigi iz Villato-me (Mantova), narednik častniški pripravnik Daniele Domenico iz Giulianova (Te-rsne), narednik Gsparro Giuseppe iz Noi-cattaro (Bari), višji narednik Canis Anto-nio iz Goda (Ravenna), višji narednik Giuseppe Rump-'anesi iz Andole Emilie (Bo-logna), narednik Corti Angelo iz Lecceja ter Zgur Bruno iz Triesta. * Doslej ugotovljene žrtve med prebivalstvom v Cataniji zaradi letalskih napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, znašajo 81 mrtvih in 209 ranjenih. Uspešna obramba proti letalskemu barbarstvu Rim, 7. jul. s. Povečana sila italijanske obraimbe proti teroristični angleško-ameriški letalski ofenzivi zbuja priznanje tudi sovražnika, ki je prisiljen priznati njeno učinkovitost. Posebni poročevalec agencije Reuter, Denis Martin, pošilja iz Al žira dopis o eni izmed letalskih akcij preteklih dni, v katerem trdi med drugim, da so morali angleški bombniki in lovci premagati ponekod prave oblake italijansko-nemških lovcev, pre len so dospeli do določenih krajev. V ogromno bitko izredne silovitosti sta se takoj spustili obe stranki. Osma letala, so pri tem uporabila razne napadalne taktike proti bombnikom. Nekateri lovci so se dvignili nad leteče trdnjave in so nanje metali bombe. Leteče trdnjave so takoj treščile na tla. Švedski list o obrambnem položaju Italije Stockholm, 7. jul. s. Vojaški kritik lista »Aftonbladet« p,-še o obrambnem položaju Italije glede na možnost invazijskega poizkusa. Zdi se, ugotavlja pisec, da se je med zavezniki razpasla navada podcenjevati bojno učinkovitost italijanskega vojaka. To napačno mnenje, kateremu je treba dodati ugotovitev, da piše italijanski tisk na predvečer takšnega, sovražnega poizkusa zelo realistično in gleda odkrito nevarnosti v obraz, zbuja v Londonu in Wa-shingtonu vtis, da je invazija zelo lahko podjetje, toda stvari stoje drugače. Domneva, da je invazijslto izkrcanje za pomorske sile, kakršne so Anglija in Zedi-njene države, zaradi razsežnosti italijanske obale, ki meri nad 4000 km, malenkostna zadeva, je zmotna že zaradi tega, ker zavezniki ne upoštevajo, da branijo obalo Italije številne in izbrane čete. Ako bodo zavezniki zares poskušali pustolovščino te vrste, smemo pričakovati, da bo prišlo do srditih bojev, o čemer ni najmanjšega dvoma. Sedanji položaj Italije lahko mirno primerjamo s položajem Velike Britanije poleti 1940 po Dunkerquu. Po svojem umiku iz Dunkcrqua so bili Angleži prepričani, da si bodo Nemci upali vpasti v Anglijo in so naglo organizirali obrambo. V onih mesecih je angleški narod živel v stalni napetosti, ki jo lahko približno primerjamo sedanji živčni vojni. Ta zgodovinska primerjava med položajem Italije 1943 in Anglije 1940 ni brez vrednosti in nas lahko marsikaj nauči. Vel. Kralj in Cesar na razstavi dalmatinske arhitekture Rim, 8. jul. s. Vel. Kralj in Cesar je obiskal razstavo dalmatinske arhitekture, ki jo je organizirala Kr. akademija S. Luca v svojem domu, kjer je visokega vladarja sprejelo ob prihodu predsedni&tvo. Veličanstvo Kralj in Cesar, ki ga je spremljal pri ob sku senator Alberto Calzarini, se je živo zanimal za pomembno prireditev akademije in izrazil svoje visoko zadovoljstvo. Albansko studijsko odposlanstvo v Bolsgni Bologna. 8. jul. s. V našem mestu se je mudilo studijsko odposlanstvo Albancev z Eksc. Kocem na čelu, podpredsednikom albanskega korporacijskega fašističnega sveta, ki si je ogledalo in proučilo bolniške in zdravstvene naprave fašističnega zavoda za ponesrečence. Odposlanstvo je pod vodstvom voditeljev zavoda napravilo več obiskov v bolnišnicah in skrbstvenih zavodih v mestu. Vofska za osvoboditev Indije ustanovljena Poslanica čandre Boseja indijski narodni vojski, bila ustanovljena v šonanu fe Šonan, 8. jul. s. Ob priliki ustanovitve indijske narodne vojske, ki je uradno priznana od Japonske kot neodvisna vojska, je Čandra Bose naslovil na oficirje in vojake te vojske poslanico, v kateri pravi meci drugim, da bo nacionalna vojska nele osvobodila Indijce izpod angleškega jarma, temveč bo tvorila tudi jedro bodoče neodvisne vojske svobodne Indije. Bojni klic indijskih vojakov mora biti: Naprej v Delhi! Šonan, 8. jul. s. Ob priliki parade narodne indijske vojske pred predsednikom japonske vlade Tojom je imel Candra Bose govor sledeče vsebine; Vojaki osvobodilne vojske Indije! Današnji dan je najsrečnejši dan v mojem življenju. Previdnost mi je naklonila prednost in čast, da sporočim vsemu svetu, da je bila ustanovljena vojska za osvoboditev Indije in to prav v mestu, ki se je nekoč imenovalo Singapur in ki je bilo eno izmed glavnih močnih oporišč britanskega imperija. Ta vojska ne bo le osvobodila Indije izpod britanskega jarma, temveč bo tvorila tudi prvo jedro velike nacionalne vojske svobodne Indije. Vsak Indijec mora biti ponosen, da se je ta vojska, ta njegova vojska organizirala povsem pod indijskim vodstvom in ko bo napočil trenutek, bo ta vojska šla v borbo pod vodstvom Indijcev. Mnogi so mislili in še vedno mislijo, da bo imperij, v katerem sonce nikdar ne zaide, večen. Takšna misel me ni nikdar vznemirjala. Zgodovina me je poučila, da Je vsakemu imperiju usojeno pojemanje in razpad. Takšna usoda se bliža tudi britanskemu imperiju. Ko so hrabri japonski vojaki v decembru 1941 začeli svoj pohod, je bil njihov bojni klic: v Singapur, v Singapur! Tovariši, vaš bojni klic naj bo: V Delhi, v Delhi! V vsej moji javni karieri sem vedno imel občutek, da je Indija v vsakem pogledu zrela za neodvisnost, manjkala pa ji je osvobodilna vojska. In danes, tovariši. je vaša prednost in čast. da ste prvi, ki ste sestavni del te indijske nacionalne vojske. To vaše navdušeno sodelovanje odstranjuje poslednjo oviro na poti k naši svobodi. Naša naloga je vojna. Z močjo orožja in za ceno vaše krvi morate priboriti narodu svobodo. Ko bo pa Indija svobodna, boste morali organizirati stalno vojsko svobodne Indije, katere naloga bo, da ohrani svobodo za vse čase. Pravi vojak pa mora biti vojaško in duhovno izve-žban. Vi morate izvežbati sebe in svoje tovariše tako. da bo sleherni vojak imel popolno zaupanje vase in se zavedal, da je neprimerno jačji od sovražnika. Zaradi naše politične sužnosti nimamo sicer vojaških tradicij, ki bi nas navdihovale. Pozabiti moramo mnogo stvari, ki so nas jih naučili Britanci in naučiti se moramo mnogo drugih, ki nas jih oni niso naučili. Zaupam, da boste na višini svoje naloge. Vedite tudi, da bo iz vaših vrst moral priti bodoči glavni stan vojske svobodne Indije. Tovariši! Vi ste prostovoljno prevzeli poslanstvo, ki je najplemenitejše. ki se ga lahko zamisli človeški razum. Ako hočete to svoje poslanstvo izpolniti, potem vam ne sme biti nobena žrtev prevelika, kajti žrtvovanje lastnega življenja za zasužnjeni narod je le največji ponos in največja čast za vsakogar, še posebej za vas. ki ste prvi člani prve osvobodilne vojske. Toda ta čast obenem zahteva odgovarjajočo odgovornost in glede nje sem popolnoma prepričan, da jo imate. Zagotavljam vas, da bom z vami v temnih in svetlih dneh, v boju in veselju, v trpljenju in v zmagi. In prepričan sem, da mi boste sledili v življenju in smrti, ko vas bom vodil k zmagi in svobodi. Gospodarski program madžarske vIsjSg Budimpešiija, 8. jul. s. Članom vlade in predstavnikom gospodarskega življenja v državi je propagandni minister Anthal obrazložil gospodarski program, ki ga vlada namerava izvesti v vojnj dobi. Ta program sloni na tehle točkah: 1. Dirigirano in totalno gospodarstvo. 2. Vsa proizvodnja je v služb; vojne. 3. Vojna bremena se porazdele med tiste, ki črpajo iz vojne koristi. 4. Ukrepi, ki naj preprečijo pretirane vojne dobičke. Industrijska proizvodnja se mora čim bolj povečati. Industrijski podjetniki in industrijsko delavstvo, ki se zavedajo odgovornosti v tem zgodovinskem ■ trenutku, morajo sodelovati tako, da bo zadoščeno vsem vcjn'm potrebam. Minjster Anthal je nato napovedal nove socialne ukrepe. Za njim je govoril minister za oskrbo Szasz, ki je dejal, da je oskrba države zagotovljena v tolikšni mer., da bo lahko vsakdo prejel za vsakdanjo prehrano vse, kar mu je bilo v zadostni količini dodeljeno. Dodal je, da bodo plače in mezde v skladu s cenami, jn zato bo skrb vlade, da oboje stabilizira. Vlada se še posebej ozira na poljedelstvo in industrijo. Kdor se ce bo ravnal po ukrepih vlade, bo strogo kaznovan. Letošnji pridelek obeta biti boljši kakor lanski. Madžarski tisk Budimpešta^ 8. jul. s. Po uradnih podatkih izhaja na Madžarskem 1397 listov in revij in sicer 779 v Budimpešti in 600 v pokrajini. Dnevnikov je 92, od katerih se 35 tiska v Budimpešti, Siloviti boji pri Bjelgorodu Uničenih je bilo zopet 420 sovjetskih tankov in 117 letal Iz Hiterjevega glavnega stana, 9. juL Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Silne borbe na področju Bjelgorod—Orel sc nadaljujejo s povečano silovitostjo. Od predvčerajšnjim se je za predrtim sistemom ruskih postojank razvila ogromna tankovska bitka, v kateri podvzema sovjetska vojska največje napore, da bi zadržala naše vedno znova prodirajoče tan-kovske kline. Pri tem je izgubil sovražnik razen velikega števila ljudi ponovno 420 oklopnih voz in veliko število topov ter topov za salve. Oddelki bojnih in str-moglavnih letal posesrajo v borbe na kopnem in napadajo predvsem novo dohajajoče sovražnikove rezerve. V letalskih bojih in po zaslugi protiletalske obrambe je sovražnik včeraj izgubil 117 letal. V Sredozemlju je bilo med napadi angleških in ameriških letalskih sil sestre-lje 26 letal. Angleški bombniki so preteklo noč zopet podvzeli teroristični napad na Koln in okolico. Prebivalstvo je imelo izgube, v stanovanjskih okrajih pa so nastala opustošenja. Stolnica v Kolnu je bila zopet napadena in zadeta. Po doslej razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 9 sovražnih bombnikov. Tri nadaljnja letala so bila podnevi uničena nad Rokavskim prelivom in Atlantikom. Zaščitne enote vojne mornarice in protiletalsko topništvo na morju so sestrelile še tri sovražna letala, tako da znašajo izgube sovražnika na za-padu in nad Sredozemljem 41 letal. Velika bitka tank&v na vzhodu Berlin, 8. jul. Velika bitka, ki je v teku med nemškimi in ruskimi divizijami in brigadami na ravnini med Bjelgorodom in Obojanom morda po uporabi ogromnega števila oklopnih voz nima primere v vojaški zgodovini. Oba nasprotnika se pri tem poslužujeta cele vrste orožja novega tipa, o katerem se za sedaj ne more reči nič določenega. Rusi so menda poslali v borbo nov oklopni voz kakih 40 ton, ki predstavlja izpopolnitev ruskega dosedanjega tipa »T. 34« ter ga je treba smatrati za nekak odgovor sovjetske težke industrije na gradnjo nemškega veletanka »Tiger«. Nemci so s svoje strani poslali v borbo veliko množico teh »Tigrov«, obenem pa se poslužujejo novega protitankovskega topa izredne prebojne sile. Razen tega je stopilo na ruski strani v borbo veliko število oklopnih voz ameriškega izvora, kar dokazuje, da so Rusi v teku zime preko Irana dobili znatno pomoč v vojnem blagu. Od izida te bitke med obojestranskimi oklopnimi silami je odvisen uspeh prve faze novih vojnih operacij. Nemci so namreč že prodrli preko prve utrjene črte in da dosežejo svoj cilj, ki je bržkone utrjeni sistem pri Kursku, je treba prodreti samo še drugo zaporno črto, ki leži tik pred mestom. Preden pa dospejo do te druge utrdbene črte. morajo računati z odporom sovražnikovih oklopnih sil, ki jih podpirajo močni oddelki sovjetskega letalstva. V Berlinu računajo, da je 7. julija samo v odseku med Bjelgorodom in Obojanom' nastopilo v borbi nad 1500 težkih oklopnih voz, razen tega pa še na stotine oklopnih avtomobilov, opremljenih s topovi. Lahko si je tedaj predstavljati silovitost bitke, ki je razen tega najbrže prva velika bitka, v kateri se merijo izključno oklopne sile. Rusi niso poslal, v borbo svoje pehote, marveč jo drže v rezervi za drugo zaporno črto. pač pa so Nemci začeli napad z oddelki grenadirjev, ki so ob sodelovanju ženijcev očistili tla min ter žičnih ovir, da so odprli not oklopnim divizijam. Nsto se je nemška nehnta umaknila, v borbi na so ostale izključno motorizirane in okloDne sile. Med temi je zlasti mnogo motoriziranega nrotitankovske-ga topništva, mnoso oddelkov metalcev plamenov in drueih odredov posebno iz-vežbanih za uničevanje oklopnih voz. Iz tretjega odseka borbe, s področja na vzhodu Sevska, se za sedaj javljajo samo manjši boji. Iz tega se da sklepati, da skuša nemški glavni stan prodirati samo na obeh straneh sovjetskega klina, da bi dovršil manever in kakor s kleščami od-ščipnil ta ruski žep. To bi prisililo sovražne čete pred Sevskom, da se brez boja umaknejo, ker bi jim sicer pretilo popolno obkoljenje. Slika fronte predstavlja nekak enakostraničen trikotnik, čigar ogli-šča so Orel, Sevsk in Bjelgorod, osnovni-co pa tvori železnica Orel—Kursk—Bjelgorod. Moskovsko vojno poročilo z dne 8. julija priznava, da so Nemci dosegli znatne uspehe severno od Bjelgoroda, zdi pa se vendar, da vsaj do sedaj še niso dosegli odločilnih uspehov, ker se velika bitka med oklopnimi silami obeh strani še ni zaključila. Edini odločilni uspeh, ki so ga bili Nemci dosegli, je izvojevanje letalske premoči v zraku med Orlom in Bjelgorodom. V razdobju treh dni so nemški lovci zbili okoli 800 sovjetskih letal, dočim so jih sami izgubili le 40. Med uničenimi sovjetskimi letali je mnogo letal tipa »Stormo-vik«. Nekaj drugih pa je bilo štirimotor-nikov ameriškega izvora. Nemci se poslužujejo tudi novega tipa strmoglavcev, ki je izpopolnjen tip »Ju 88«. toda glede tega še ni podrobnosti iz uradnega vira. Nemško poveljništvo je 7. julija poslalo v napad jate strmoglavcev in trimotornih bombnikov, potem ko so iate lovcev iz-vojevale premoč nad sovražnimi lovci. Napad je veljal mestu Kursku, dočim so druga vojna letala ter bombniki v strmo-glavnem poletu zadrževali prodiranje ruskih oklopnih čet. Pri tem so se spuščali zelo nizko, da so lahko razbijali sovjetske oklopne vozove. Treba je pripomniti, da v številu 300 uničenih ali poškodovanih sovjetskih oklopnih voz, navedenem v vojnem poročilu 7. juliia. niso upoštevani uspehi, ki so jih dosegle jate nemških strmoglavcev. Številka, ki je kasneie poskočila na 400. vsebuje samo ?ovjetcke oklonne vozove, ki so iih un:čili oddelki vojske na kopnem. Berlinski listi nripominiaio elede spopadov med nemškimi »Tigri« in <=oviet-skimi veletanki noveea obrazca »T. 34«, da so nemški v vsakem pogledu jačji kakor sovjetski, tako v brzini kakor v oborožitvi. (»Le Ultime Notizie«.) Frožter v raske erte pri Ifelg' Berlin, 8. jul s. Vesti. k; so popoldne prispele z vzhodnega bojišča, potrjujejo prodor zelo utrjenih sovjetskih obrambnih črt na operacijskem padročju med Bjelgorodom in Orlom, kier je navzlic trdovratnemu odporu sovražnika, ki je vrgel v borbo ves razpoložljivi material, rastal znaten kl'n. Berlinski vojašk' opazovalci pripo-nrnjajo. da se -e nemška ofenzivna operacija, ki se je razvila iz silovitega sovjetskega napada, čigar cilj je b]la odstran^ev nemških obrambnih sil, najprej razvijala ob bokih velike zaseke na skrajnem severu n skrajnem jugu. Po mnenju teh krogov pa je vsekakor šo preuranjeno govoriti o ob- kolievalnem manevru z verjetnostjo »žepov«. Nocoj objavljena vojna poročila poudarjajo ;zredno silovitost bo-'ev ki jo potrjujejo tucV ogromne sovražnikove 'zgube ljudi :'n orožja. Pod naslovom »Borba nezaslišane silovitostih op:suje »Nachtausgabe« potek bitke v zadnjih 48 urah. Boljševiki so organizirali svoje postojanke tako, da so jih oprem'li z najmodernejšimi obrambnimi sredstvi sodobne vojne tehnike, od nvnskih polj v dveh vrstah do prikritih utrdb, zakopanih tankov z vrtilnimi stolpi itd. Pred ukazom za napad, ki je bil dan nemšk""m vojakom, so Nemci sprožili pravi orkan ognja prot" sovjetskim postojankam, katerih nevralgičre točke je že prej ugotovilo letalsko izvidništvo in jih bombardiralo iz zraka. Pred napadalnimi četam; so šli oddelki za šir enje umetne megle, ka-ter;h naloga je b^a ustvariti megleno področje med sovražnimi bojnimi črtami in terenom za manevriranje pehote. V zraku nad bc'iščem pa so brez prestanka letala letala, ki so bombardrala in obstreljevala sovražnika s strojnicami. Nastopila so tudi strmoslavna letala, ki so pripravila pot napadaječim oddelkom, katere so podpirali oddelki tankov tipa »Tiger«. B tka je bila tu in tam nenavadna -'n neverjetno silovita, zlasti ko je sovražnik spoznal, da so njegove prve bojne črte že ogrožene zaradii silovitosti nemškega napada. Topniški ogenj sovražnika, ki so ga bruhali topovi vseh kalibrov, je bil izredno besen v vseh odsekih, medtem ko so eskadre sovjetskih bojnih letal priletele nad bojišče, da bi izpolnile vrzeli, k: so nastale zaradi delovanja naš'h lovcev in bombnikov, toda sovražna reakci-a ni trajala dclgo. Po nekaj urah silovite borbe se je v sovražnem taboru opazilo postopno popuščanje. Tedaj so Nemci pognali v napad posebne napadalne oddelke z nalogo, da onesposobijo strojniška gnezda, kj so se še upirala in da z dinama-čom poženejo v zrak utrdbe. Poslednje branilce sovražnih postoiank so nato napadli nemšk: grenad*rji v boju na nož. Spopadi, ki so sledili, so bili zelo krvavi za sovražnika, k' je bil prisiljen zapustiti svoje obrambne postojanke. Tako je klin v sovražne nostoianke nanosled zabit. V pooblaščenih vojaških krogih v Berlinu poudarjajo, da angleški in ameriški tanki. ki jih ie uporabljala sovjetska vojska v bojih zadnjih dni. n^so mogli n:ti najmanj vplivat-' ra potek dogodkov. Dognano ie namreč da ie bilo 20 odstotkov oklopnih sredstev boljševikov angleškega in ameriškega tipa. Deistvo, da je na vzhodnem boi šču sedaj toliko tankov inozemskega izvora, smatrajo v ist'h krogih v Berlinu kot značilen znak. da ie sovietško poveljništvo pris:ljeno zatekati se k zunanji pomoči, da bi moglo biti kos zahtevam borbe. Največjega pomena pa so zaključki ki izhajajo iz štev:lrih ?n taktičnih uspehov letalske voine. ki divja sedaj v raznih odsekih bojišča, zlast; na področju Bjelgorod— Orel. Tacnn ie sedaj, da so si nemški letalski oddelki, ki so doslej sestrelili 830 sovražnih letal ob la«+ni izffubi komaj 54 letal, zagotrvT popolno premoč v zraku in s tem zatrli v kali vse sovražne nade. V tukajšnjih vojaških krogih poudarjajo naposled, da se je že včeraj začela tretja faza borbe, čeprav vojujoči se stranki nista še vrgli v borbo vseh svojih rezerv. Po podatkih nemškega izvidndštva zbirajo na sovjetski strani vse razpoložljive sile, da bi bili kos morebitni novi nevarnosti. Po poteku dosedanjih operacij je jasno razvidno, da so nemška pcveljrrištva takoj podvzela vse potrebne ukrepe, da bn bile nemške čete kos vsakršni ofenzivni akciji sovražnika. Višek bitke bo dosežen šele, ko bosta obe stranki zbrali v odsekih, kjer se razvijajo boji. vse svoje razpoložljive sile. Stockholm, 8. jul. s. Kakor točno pred enim letom dni se sovjetska propaganda v Rusiji zopet mrzlično trudi, da bi opogumila Ruse k odpoTu glede na novo nemško nevarnost. Včeraj in davi je moskovski radio ponovno govoril o potrebi, da se obdrže dosedanje postojanke brez umikanja. Po oddaji pa je bilo slišati tole poročilo: Rdeča vojska je prejela ukaz, da se mora sleherni njen vojak boriti do zadnjega strela in zadnje kaplje krvi. Po tem. kar se sliši v Londonu, se v sovjetskih vodiln:h krogih zavedajo zelo hude ne-varnosti. Boje se, da bi Nemci mogli razširiti klin v sovjetsko bojno črto na področju pri Bjelgorodu in zasesti Kursk. od koder bi mogli prodirati dalje. Posebni vojni poročevalec nekega londonskega lista navaja možnost izpre-memb v sovjetskem poveljništvu na področju pri Kursku in Voronežu. O maršalu Zukovu se ničesar več ne sliši. Angleže vznemirja tudi dejstvo, da so mogli Nemci navzlic trdovratnemu odporu, na katerega so naleteli, v zadnjih urah povečati svoj pritisk in razširiti klin v sovjetski bojni črti. Vojaški kritik »Daily Maila« piše, da ni nobenega znamenja o utrujenosti pri napadalcu in da se celo opaža prav nasprotno, da so namreč Nemci odločeni po vsej sil i izkoristiti ugoden razvoj operacij v prvih dneh. S Sinskesa bojišča Helsinki, 8. jul. s. Finsko vojno poročilo se glasi: V zadnjih 24 urah sta bila odbita dva sovjetska oddelka, ki sita napadla finske postojanke v odseku ob ožini Maaselkaje, pri čemer sta izgubila polovico svojih sil. V srednjem in severnem odseku bojišča v vzhodni Karelijj je bilo obojestransko delovanje izvidnic. Sovjetske izgube ob Ladoškem jezeru Berlin, 8. jul. s. DNB poroča: V mesecu juliju je nemško težko topništvo stalno obstreljevalo v odseku južno Ladoškega jezera prometne zveze in sovražne obrambne naprave. 77 sovjetskih baterij z več kot 600 topovi je bilo prisiljenih k molku, 60 sovražnih obrambnih postojank in utrdb pa je bilo uničenih ali hudo poškodovanih. Razen tega je bilo v polno zadetih mnogo železniških mostov in uničenih ali poškodovanih 200 sovražnih vlakov. Turška vojaška misija na vzhodnem bojišču Berlin. 8. jul. s. V času od 25. junija do 7. t. m. si je odposlanstvo turške vojske pod poveljstvom armijskega generala To'demira na Hitlerjevo povabilo ogledalo vzhodno bojišče in obrambne naprave ob obali Rokav-skega preliva. Turški oficirji so si ogledali oddelke čet in naprave nemške vojske ter sg se tako prepričali o oborožitvi in morali nemških čet. Pred svojim odhodom iz Nemčije sta turško odposlanstvo sprejela Hitler m šef glavnega stana nemške vojske. Sikorski se je že dolgo čutil ogroženega Buenos Aires, 8. jul. s. Po semkaj dospelih vesteh se zli, da je Sikorsiki že davno nameraval preložiti svoj glavni stan iz Londona v Woshmgton. Eden izmed razlogov, ki je generala dovedel na to misel, je pra/v njegova osebna varnost, ki jo je smatral za ogroženo, zlasti po izbruhu spora z Moskvo. V Angliji prepovedani poljski Usti Stockholm, 8. jul. s. Britanske oblasti so prepovedale nadaljnje izhajanje nekaterih poljskih listov, ki so izhajali v Londonu in drugih mestih v Angliji. Ta ukrep se utemeljuje s tem- da so ti listi navzlic prejetim opozorilom nadaljevali svoje agresivno pisanje, ki bi lahko škodilo odnosom z neko zavezniško velesilo, pri čemer je tudi najbolj naivnim znano. da gre za SSSR. Ukinitev izvoza volnenega blaga v Ameriko Lizbona, 8. jul. s. Ameriški trgovinski minister je sporočil, da je Anglija popolnoma ustavila izvoz volnenega blaga v Zedinjene države in latinsko Ameriko zaradi pomanjkanja delovnih sil in surovin. Zunanja politika Argentine Prijateljsko sodelovanje z vsemi suverenimi narodi Buenos Aires, 8. jul. s. General Ra-mirez je imel govor prel 2.500 oficirji vojske, mornarice in letalstva ter predstavniki vseh galrnizij v republiki. Govoreč o mednarodni politiki je Ramirez izjavil: Naga težnja je, da ohranimo in še poglobimo prijateljske vezi, ki nas vežejo z vsemi državami na zemlji, zlasti pa z državami Amerike, s katerimi smo bratsko povezani po skupnem izvoru in po slavnih dejanjih ca neodvisnost. Ta skupnost se ne more omejiti po zemljepisnih mejah, mejah, ki bi jih želel videti odprte v svobodni ubranosti. Ako pa hočemo vzpostaviti bolj neposredne, praktične in učinkovite odnose med temi državami, da bi jih kot bratske države povezali, ae morajo trdto združene lotiti vseh težkih nalog- in inpictenih vprašanj, ki se bodo pojavile ob koncu vojne. Da bi dosegli ta cilj, se ne bomo strašili naporov, ki laihko spremene v stvarnost medsebojno pomoč, kakršno je treba vzpostaviti med suverenimi narodi. Argentinski narod upa, da bo mogoče kmalu premagati negotovost sedanjega položaja v korist človeštva. Predsednik je svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da se bo nova mednarodna politika Argentine vodila izključno na temelju nazre3>-čenih načel in ob upoštevanju višjih, svetlih interesov države, ki v svojih odnosih ne bo pozabila prevzetih Obvez in jih bo lojalno in možato spoštovala v duhu potreb, ki jih bodo narekovale okoliščine. narodov n. Ni treba, da bi na široko razpravljali o usodi malih narodov pod boljševiško oblastjo. Ze to je presenetljivo, da še obstojajo po 25 letih tega eksperimenta osebe, ki v svoji dobri veri ne opazijo izredno očitnega dejstva, da prava komunistična doktrina doslovno požira male narode ter jih žrtvuje rdečemu Molohu. Mali narodi izginjajo uničeni, izenačeni in korenito izbrisani. Vse to zadostuje, da morajo postati neizogibno protiboljševiško navdahnjeni vsi oni, ki so prepričani o veličini narodnostnega načela. Ako va ti niso samo prežvekovalci zastarelih liberalno-demokratskih načel in ako so v stanju, da opažajo globoko izpre-msmbo časov, je gotovo, da so usmerili svoje poglede na nove ideje, od katerih sta odvisna socialni preporod narodov in preureditev Evrope. Od tega je odvisna useda vsakogar izmed nas. Na tako neposredno bodočnost je navezan sam obstoj naroda. Toda, kdor danes misli na bodočnost, se mora tudi vprašati, kakšna bo politična in gospodarska slika vseh sosednih in daljnih dežel, od katerih je vsekakor odvisna gospodarska politika lastne države. Obe strani sedanjega velikega spopada skušata dati odgovor na vsa ta vprašanja, kajti že v najbližjem času se bodo razločno videli nameni vojne. Sovražniki Osi, ki iščejo kakršnekoli usmeritve, So se začeli imenovati »združene narode« dasi nikakor niso združeni. Vidi se. da so brez vsake misli in da tavajo v temi. Svet pa hoče z vso razločno-stjo vedeti, na temelju kakih načel bi ga hc-teli preurediti. Mahanje z atlantsko listino ni dovoljno, ker bobni od praznih svobodnjaških konceptov, dočim svet pričakuje bistvenih ukrepov socialnega zboljšanja. Ameriški vojaški zbori, izkrcani na raznih obalah, se niso izkazali kot zaščitniki svobode, marveč kot prostaški najemniki, nevedneži in suroveži, ki ne vedo popolnoma nič o atlantski listini_ in vseh drugih listinah od Jurija Washing-tona do Lincolna, od Monroeja do Wilso-na. o listinah, ki tvorijo moralno bogastvo onega naroda, nimajo pa niti osnovnega pojma o raznih zapovedih, ki tvorijo osnove človeške omike. Angleži, ki so mani otročji, bolj lokavi in bolj izkušeni v politiki, se bodo skušali znebiti surovih sil, ki so jih sami izzvali na rafiniran način in s perfidno zvijačo. Na shodih dovoljujejo opevati rdečo zastavo. da zadovolje boljševiškega zaveznika. toda vlada zavrača načrt socialnega zavarovanja, ki ga vsebuje predlog Beve-ridgea. Kar se tiče malih narodov, so ostali pri stari politiki podpirania rfavnih satelitov. Toda mali narodi hočejo izkoristiti trenutek in izpuliti kako koncesijo. Oni so večno zapostavljeni v mednarodni politiki, zato bi hoteli sedaj napraviti kak dober plen in si zagotoviti kako prednost. Po brezobzirni besedi »Timesa«, ki je izjavil, da spadajo »koncepti samovlade in neodvisnosti v preteklost«, je prišel isti gospod Churchill, da bi nas poučil o »potrebi, da se male evropske države po vojni združijo v pokrajinske skupine«. Ljudje skromne pameti do smrti ne bodo spoznali, ali so živeli kot svobodni možje ali ne. in tudi ne bodo vedeli, kaj je prav za prav svoboda, vendar so pametni ljudje prav dobro razumeli besede predsednika angleške vlade. Politika Londona je nespremenljiva. Govori se, da je v tem sreča Anglije in da bo iz tega prišla njena poguba. Angleži hočejo ustvariti »zveze« državne, ki bi bile podložne ukazom iz Londona. To bi bila druga izdaja znane mednarodne politike, ki je snovala »vmesne države«, jamstvene pogodbe, ma- Iz zbornice Saiijev m kurporacij Rim. 7. jul. s. Industrijski zakonodajni odbor zbornice fašijev in korporacij je imel pod predsedstvom nac. svetnika Riagija in ob prisotnosti državnega podtajnika za korporacije Amicuccija sejo, na kateri so bili z raznimi spremembami sprejeti naslednji zakonski osnutki: o otvoritvi stalnih in na novo izkopanih vodnjakov (poročevalec Masij), o geo-fizičnih raziskovanjih (pcr. Puppini), brez sprememb pa zakonski osnutek o disciplini dejanj c predaji, izročitvi v najem ali uporabo gradbenih del, ki tvorijo sestavni del industrijskih podjetij (poT. Tredici), o spremembi zakona o podelitvi »zvezde za delovne zasluge« (por. Nunzi). Sestal se je tudi zakonodajni odbor oboroženih sil pod predsedstvom predsednika nac. svetnika Manaresnja in ob prisotnosti državnega podtajnika za vojsko Sorica. Po soglasni odobritvi zakonskega osnutka, ki smatra za navzoče pod zastavami vojake, ki so umrli zaradi ran ali poškodb (por. Manaresi), je komisija odobrila spremembe senata k zakonskemu osnutku o častnih seznamih Kr. letalstva (por. Feretti di Castel Feretto), nadalje zakonske osnutke o izrednem novačenju podrejenih v aktivni službi (por. Griffey). o odpustitvi Kr. karabmjerjev albanskega državljanstva (por. Preti), o pravnem položaju oficirjev Kr. vojske Kr. mornarce m Kr. letalstva (por. Manni), o dopolnilnih tečajih za imenovanje podoficirjev v oficirje pilote v aktivni službi (por. Vit3lini Sacconi), o pri javi dejanj, ki zanimajo državno varnost (por. Barbaro), o poslovanju vojaškega sodstva (por. Ceci), o obveznosti brezplačnega poučevan ja v predvojaških tečajih (por. Coseli), o novačenju oficirjev Kr. vojske (por. Manaresi) in o vpoklicu oficirjev častnega seznama (por. Zappel-loni). Poveča k ? s španske trgovske' mornarice Madrid, 8. jul. s. V smislu delovanja vlade za razvoj trgovske mornarice se pripravlja izvedba druge faze programa nov^h gradenj po prizadevanju narodnega industrijskega zavoda. Ta program obsega izgraditev štirih prekooceanskih parnikov, od katerih sta dva namenjena za Južno Ameriko, 4 naglih petrolejskih ladij in 2 kablov za zveze z Afriko. Dar valencijsklh otrok Japonski Madrid, 8. jul. s. Otroci Valencije so izročili japonskim otrokom kip »vrtne Marije«, dragocenega umetniškega dela kiparja Vigenteja Rodrille. Kip bo odnesel v To-kijo neki japonski misionar in bo postavljen v javnem parku japonske prestolnice. le antante in društva narodov. Sedaj vidimo, kakšne so te zveze; vse bi služile samo za varstvo angleškega gospostva na celini. Te zveze bi morale verjetno služiti Angležem tudi kot protiturško ali proti-ameriško orodje, toda to nas mnogo ne zanima. Mi vemo in smo prepričani, da je čas velikih in manjših koalicij minil, ker bi se s tem svet ohranil v neprestanem razburjenju. Versailles to dovolj dokazuje. Iz tega razloga mora nauk Osi prej ali slej zmagati. Če je še kdo. ki misli na koalicijo držav, ki naj bi tlačile, držale v jarmu ali živele na stroške drugih držav, je moral sprevideti. da se taka ureditev sveta ne da držati niti 20 let. Poraženi bodo zmeraj pripravljali osveto, žrtvovani pa se ne bodo nikoli pomirili s svojim poginom. V nasprotju s temi zastarelimi in življenja nesposobnimi idejami že obstojajo nameni držav Osi glede novega evropskega reda. Mussolini in Hitler nista ničesar ustvarila samo za vojni čas. Njune ideje so dozorele v več kakor 20 letih in so se izkazale v tem razdobju bodisi na znotraj, bodisi na zunaj. Spoštovanje človeka in vrednotenje najboljših, lestvice vrednot ter koncept hierarhij, ki sta ga dva velika naroda uresničila z odličnim uspehom, vse to čaka, da se presadi na evropska tla. Vse to bo tudi presajeno iz enostavnega in mogočnega razloga, ker iz prejšnjih težav in iz same vojne ne more iziti nobena ideja, ki bi bila modrejša, pravičnejša in zmago-vitejša. O fašističnem in narodno-sociali-stičnem nauku obstoji zelo znatno slovstvo. ki je vsakomur lahko dostopno. Mi lahko uporabimo zelo enostavno formulo za razumevanje tega nauka. Po tej doktrini. ki jo dopušča novi red. bo v njem prostora za vsakogar, bodisi v narodnem ali mednarodnem sklopu. Fašistični nauk je nauk ravnotežja, ki dopušča in celo daje pogum razvoju posameznika. ne dopušča pa in zatira pretirano vrednotenje ter ne dovoli porušenja ravnotežja, naj gre že pri tem za nadmoč enega razreda na socialnem polju ali pa za željo kake majhne države, da bi zavzemala izredno, dasi minljivo pozicijo. V gospodarstvu, v politiki in na kulturnem polju ima vsak narod svojo določeno veljavo in njegov donos se mora računati po vplivu vsakega posameznika, ne pa na temelju »kombinacij«, ki so v luči zgodovine umetne in enodnevni pojavi, čeprav preskrbe nekaternikom začasno blagostanje. Napredek je lahko samo rezultat sodelovanja, dočim so zveze in protizveze doslej neizbežno vodile v vojno. Sodelovanje je beseda, ki jo je iznašel fašizem ter jo je uporabil z odločilnim uspehom na narodnih tleh. ko je izločil vsako notranjo borbo in omogočil najboljšim silam pravec proti enotnemu namenu kolektivnega oja-čenja. Sodelovanje so često poskušali na mednarodnih tleh. Dovolj je. ako se spominjamo Mussolini j evega predloga za pakt štirih. Ako so se dogodki drugače razvijali, ni bila to krivda Italije, ki gotovo ni mogla drugim narodom vsiliti svojega gledišča. Pakt štirih je bil celo odklonjen kot izraz ideologije, ki so jo silno sovražili pariški masoni. Vsekakor pa ostaja ta ideologija še vedno edini svetilnik rešitve narodov, ki sveti tem jasneje, čim večjo temo ustvarja vojna v ožaloščenih in prizadetih dušah. In čim bolj bodo Američani. Angleži in boljševiki vsak na svoj način poskušali ustvariti svojo nadvlado, bolj si bo odpiral cesto do zmage fašistični koncept socialne pravičnosti med sloji istega naroda in med narodi iste celine. K. K. K. Zamenjava osebnih izkaznic Za zamenjavo osebnih izkaznic oseb, ki stanujejo na področju mesta Ljubljane izven vojaške kontrolne meje, bodo poslovale začasne poslovalnice v Dravljah. na Brdu. na Barju in v Stožicah. Kot prva prične poslovati poslovalnica za Dravlje in okolico in sicer »pri Mihel-nu« poleg cerkve v Dravljah. Poslovalnica b0 odprta dnevno od 9. do 15. v nedeljah pa od 8. do 12. ter bo poslovala od vključno 11. do vključno 18. julija t- 1- po sledečem redu: a) v ponedeljek 12. in torek 13. julija za vasi Dravlje in Zapuže. b) v sredo 14. in četrtek 15. julija za vasi Podgora, Poljane, Pržanj in Trato, c) v petek 16. in v soboto 17. julija za vasi Dolnice, Glinca. Kamnagorica in Podutik, č) v nedeljo 11. in 18. julija pa za one, ki med tednom ne bi mogli priti. Za poslovalnice na Brdu. Barju in Stožicah se bo objavil kraj in čas sprejemanja prošenj naknadno. Opozarjamo, da posluje poslovalnica 1. za osebne izkaznice v Beethovnovi ul. 7 in ne v Puccinijevi ul. 2, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Gospodarstva Združena podjetja za elektriko, plin, vodovod ln tramvaj v Ljubljani Maksimalni cenik štev 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1000 g 2.20 iire; testenine Iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 tire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za Kg 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-tjena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis. 4% vinski 6 35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzlrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot: enotno milo, kj vsebuje 23—27% kisline 4.10 lire za kg. Naročite se na »Dobro knjigo«! Smatrajoč za umestno, da se občinski obirati mesta Ljubljane za elektriko, plin, vodovod in cestno železnico združijo pod enotno upravo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o ustanovitvi Združenih podjetij za elektriko, plin, vodovod ln tramvaj, ki je objavljena v »Službenem listu« 7. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo, ker so bile ob enem razveljavljene vse nasprotujoče ali z nareJbo nezdružljive določbe, kolikor se nanašajo na ta podjetja. Ljubljanski občinski obrati za elektriko, plin, vodovod in cestno železnico se združijo v eno podjetje, ki ima industrijski značaj in se imenuje: »Združena podjetja za elektriko, plin, vodovod in tramvaj — Ljubljana«. To podjetje, ki je ločeno oi redne uprave mestne občine in ima svoje posebne proračune in računovodstva, skrbi za dobavo elektrike in plina, gradi in vzdržuje vodovod ter vodi obratovanje na tramvajskih progah in gradi po sklepu mestne občine nove proge. Premoženje podjetja je last mestne občine. Cisti dobiček, od katerega se odteguje vse, kar je treba nameniti za izboljšanje in razvoj električne, plinske, volne in tramvajske službe, pripade vsako leto mestni občini. Upravni odbor Upravi podjetja načeljuje upravni odbor 5 članov. Predsednika in ostale 4 č'ane imenuje župan izmed oseb, ki imajo pogoje za izvolitev za občinske svetnike ter potrebno tehnično in upravno sposobnost. Izjemno se predsedstvo odbora lahko poveri podžupanu, kadar to zahtevajo posebne razmere v upravi. Predse Inik in člani ostanejo na svojem mestu 4 leta in se lahko ponovno imenujejo. V odboru ne morejo biti istočasno očetje in sinovi, tast in zet, niti se smejo imenovati v odbor osebe, ki so v sodnem sporu s kakim obratom podjetja. Upravni odbor ima redne seje dvakrat mesečno, izredne pa, kadar bi to zahtevale posebne potrebe. Sklepčnost je podana ob prisotnosti absolutne večine članov. Sejni zapisniki se morajo prepisati v posebne vpisnike in v izvlečku priobčiti v 3 dneh županu. Za člane odbora, ki se ne uleležijo treh zaporednih sej, se izreče, da so izstopili iz upravnega odbora ali pa tudi iz mestne uprave. Sejam prisostvujejo samo s posvetovalnim glasom ravnatelji obratov in generalni tajnik mestne občine. Upravni odbor odloča o vseh poslih, ki ne spadajo v pristojnost občinske upreve, predlaga županu proračun in računski zaključek podjetja, (s proračunom se lahko predlagajo tu li izdatki za potrebe čez dobo proračunskega. leta), sestavlja letni načrt za izboljšanje in razvoj obratov, odobruje izdatke v mejah proračunskih postavk in dvige iz sklada za večje in nepričakovane stroške, odobruje pegedbe za dela in dobave, predloga županu plodoncseo naložbo %azpoložljive gotovine ter cene in tarife posameznih obratov, ukrepa glecle nameščanja, napredovanja in odpuščanja, uradništva in delavstva ter mu določa področje, odloča o uporabi disciplinskih predpisov, predlaga vsako četrtletje županu poročilo, pooblašča ravnatelja za sodno izterjevanje terja- tev iz poslovanja podjetja, odobruje potrebne poslovnike, daje na zahtevo občinske uprave podatke in mnenja in odloča o eventualnih odpisih terjatev. Predsednik Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi seje, skrbi za izvedbo sklepov, razpravlja neposredno z ravnatelji obratov, prejema od njih poročila in jim daje navodila, odobruje nakupe do zneska 25.000 lir, odreja pregled blagajne in skladišč blaga po enem članu odbora, generalnem ravnatelju poijetja in šefu mestnega računovodstva (zapisnik o pregledih se pošlje upravnemu odboru, prepis pa županu), nadzoruje poslovanje podjetja in delovanje ravnateljev in podpisuje korespondenco, plačilne naloge in predpise za dohodke in izdatke. V nujnih primerih ukrene po zaslišanju ravnateljstva, kar je potrebno, poroča pa o tem upravnem odboru zaradi odobritve. Ce je o i šoten ali začasno zadržan, ga nadomešča član odbora, ki je za to posebej odrejen. Generalni ravnatelj Po službi najstarejši med ravnatelji obratov prevzame funkcijo generalnega ravnatelja podjetja^. Ravnatelji obratov pomagajo generalnemu ravnatelju v vseh poslih, ki jih mora obravnati in odobravati upravni odbor. V ta namen odredi generalni ravnatelj dvakrat mesečno redno sejo ravnateljev, izredno sejo pa, če je sklicanje potrebno zaradi važnih poslov ali to zahtevata dva ravnatelja obratov. O vsakem sestanku se sestavi poseben zapisnik. Generalni ravnatelj nadzira celotno tehnično poslovanje poijetja, za kar prevzema popolno odgovornost, načeljuje vsemu osebju in odreja v posameznih primerih disciplinske ukrepe, milejše od odstranitve iz službe, ter predlaga kar je potrebno za take ukrepe, kakor tudi za sprejem, premestitve in odpust osebja, nadalje poroča, kar je važno za upravljanje podjetja in sproža ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za ohranitev, delovanje in napredek podjetja, prel-laga mesečna poročila o poslovanju, izvršuje sklepe upravnega odbora, pripravlja osnutek proračuna in računskega zaključka, urejuje plačilne naloge, sezname dohodkov in izdatkov in podpisuje korespondenco ter vse spise, ki jih ne podpisuje predsednik. Končno zastopa podjetje pred soiišči na podlagi danega pooblastila. Računovodstvo Podjetje ima svojo upravno računovod-stveno službo za. reševanje sporov z osebjem in s strankami, za upravljanje materiala in inventarja, kakor tudi za splošno in posebno računovodstvo, kakor za vse drugo, kar sp:da v upravno-računovodstveno poslovanje. Računovodstvo je za vsak obrat ločeno in morajo knjige ob vsakem času pokazati stvarni položaj finančnega pos'o-vanja s posebnim razvidom prevzetih obveznosti in izvršenih izdatkov, kakor tudi splošno stanje poslovanja. Upravni odbor izda a posebnim pravilnikom pravila glede osebja, računovodstva, poslovanja z amortizacijskimi in rezervnimi skladi, proračuna in zalUjučnega računa ter čistega dobička, ki naj se odvaja občini. rila Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hfle v Ljubljani Glede na svojo naredbo o ustanovitvi Fašstičnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše in olajšavah za gradnjo ma)!ih in cenenih stanovanj je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 7. t. m. odobril pravila Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine, ki določajo naslednje: Fašističnemu avtonomnemu zavodu za ljudske stanovanjske hiše je namen, da v skladu z veljavno zakonodajo o gradnji malih in cenenih stanovanj priskrbi h še manj imovitim slojem v vseh občinah pokrajinskega območja, kjer bi se pokazala potreba. Zavod ima lahko več samostojnih odsekov z ločeno imovino in proračuni za hiš= posameznih občin ali skupin občin. Za dosego svojih namenov sme zavod nakupovati stavbšča in jih prodajati, če ne ustrezajo namenom zavoda, zidati ljudske stanovanjske hiše ali mala in cenena stanovanja s pritiklinami za prodajalne, delavnice in podobno, nakupovati h še za preureditev v ljudske stanovanjske hiše ali mala cenena stanovanja, prodajati ljudske stanovanjske hiše ali dajati v njem stanovania s pogodbo o njih kasnejši prodaji najemnikom, graaiti in obratovati gostišča, prenočišča in ljudska kopališča, upravljati ljudske stanovanjske hiše in mala cenena stanovaližča za račun občm ali drugih ustanov, poskrbeti za postranske naprave., za socialno, nravno in zdravstveno vzsrojo stanovalcev, sprejemati darila dediščine in volila, najemati posojila s hipotekanrm jamstvom ali brez njega sprejemati vloge na obresto- vanje kot jamstvo za najemne pogodbe ali v zvezi z upravljanjem podpornih skladov za svoje osebje, opravljati pri bankah potrebne Dosle izkliučivši vsak spekulativ-ni značaj, iri izvrševati vsa druga po zakonu dovoljena opravila. Začetna glavnica znaša 2,261.700 l«r in sestoji iz gotovinskega vložka Visokega komisariata 1,000.000 lir, Hranlnice Ljub. ljanske pokrajine 200.000 lir, Poštne hranilnice 200.000 lir. Pokojninskega zavoda za nameščence 200.000 lir, Zavoda za socialno zavarovanje 200.000 lir in vkžka v naravi (stavbišča) občine Ljubljane 461.700 lir. UPRAVNI SVET Zavod vodi upravni svet, sestavljen iz predsednika in dveh svetnikov, ki jih imenuje Visoki komisar, enega svetnika, ki ga imenuje tajnik Zveze borbenih fašijev v Ljubljani, enega svetnika, ki ga imenuje ljubljanski župan, in dveh svetnikov, ki ju imenujejo sporazumno ostale u&tancrve, ki prispevajo h glavnici. V upravnem svetu ne morejo biti tisti, ki Imajo z zavodom pravdo ali so mu dolžni-kdor je v sorodstvu ali v svašitvu do tretje stopnje, m oni, ki je neposredno ali posredno udeležen pri službi, izterjavi, dobavah ali na-jemih. tičočih se zavoda Predsednik ostane na svojem mestu štiri leta. Za isto dobo se imenujejo svetniki. Ob preteku prvih dveh let sc obnovi polovica svetnikov z žrebem. Svetniki, ki brez upravičenega vzroka trikrat zaporedoma ne prdejo na seje. izgubijo svoje mesto. Ob izgubi mesta, odpovedi ali smrti se morajo nadomestiti odpadli člani sveta. Člani sveta se ne morejo udeležiti sklepanja, dejanj in ukrepov, ki se tičejo njihovih koristi ali koristi njihovih sorodnikov po krvi ali svaštvu do četrte stopnje ali družb, pri katerih so sami poslovodje ali neomejeno jamčeči družbeniki. Predsedniku in članom sveta se lahko po odobritvi Visokega komisarja določi odškodnina. Predsednik ie pravni zastopnk zavoda, ki podp:suje sp'se, nadzoruje upravo in vodi predpisuje sp;se. nadzoruje upravo in vodi sklepanje poslov. Ob nujni potrebi lahko izda ukrepe iz pristojnosti sveta, mora pa nemudoma sklecati sejo zaradi odobritve. Piedsed-nik skrbi za oddajo in odpoved najemov, za prestopke zaradi razveze najemnih pogodb ob plačilni nezmožnosti ali neizpolnjevanju pogodb. za plačilo najemnin, pris lne izselitve in za posestne in druge težbe ne da b' bilo potrebno pooblastilo sveta. Ob odsotnosti o-pravlia njegove posle po funkciji najstarejši svetnik. Upravni Svet ima sejo vsaj enkrat na mesec in se seja lahko skliče na zahtevo treh svetnikov ali dveh preglednikov. Za veljavnost sklepov je potrebna navzočnost polovice članov ;n večina glasov navznčnih. V pristojnost upravnega sveta spada zlasti sklepanje o sprejemanju daril in volil, o nakupovanju m prodaji nepremičnin in ustanavljanju us,uzno-sti. o odobravanju gradbenih načrtov in preurejanju hiš. o sklepanju posojil, vpisovanju in izbrisu hipotek, o imenovanju pooblasčen-ceo. o poravnanju in razsodiščnem dogovoru ter poobla^čanju za voditev pravd, kolikor to ne spada v delokrog predsednika, o sprejemanju novih družbenih deležev in cenitvah deležev v nepremičninah, o odobravanju notranjih pravilnikov in sistemizaciji osebja, o pravilnikih za gradnjo, oddajanje- vzdrževanje in upravljanje hiš, o imenovanju in odpuščanju poslovalcev in stalnih uradnikov, o odobravanju računov, o uporabi vsot. ki presegaio potrebe blagajne, o ugotovitvi nezdružljivosti svetnikov in o določanju oseb za izterjevanje in plačilnih načinov. Poslovodje odgovarjajo kot posamezniki in nerazdelno za dolžnosti, ki so jim naložene z zakonom, ustanovitveno naredbo in pravili ter za natančno izvrševanje sklepov upravnega sveta. Če ravnajo z denarjem, morajo položiti primerno varščino. Upravno nadzorstvo opravlja odbor treh preglednikov in dveh namestnikov, ki jih imenuje Visoki komisar za štiri leta. Za člane tega odbora veljajo glede nezdružljivosti in plačila nagrad iste določbe kakor za člane upravnega sveta. Pregledniki smejo prisostvovati vsem sejam sveta. POSLOVANJE ZAVODA Poslovna doba zavoda se začne s 1. julijem vsakega leta. Tri mesece pred koncem poslovne dobe predloži predsednik svetu načrt proračuna s poročilom o razvoju stanovanjskega trga in ljudskih stanovanjskih potreb v vseh središčih pokrajine. Dva meseca pred začetkom poslovne dobe se mora proračun predložiti Visokemu komisarju. V treh mesecih po zaključku poslovne dobe mora predsednik predložiti računski zaključek odboru preglednikov, v februarju vsakega leta pa se mora* s poročili poslati Visokemu komisarju. Dvajsetina letnega čistega dobička se mora vsako leto odkazati rezervnemu skladu, dokler ta ne doseže ene petine Zavodove imovine. Sklad se naloži po V« v zemljiške zastavmee, v ostalem delu pa v nepremičnine. Ostali čisti dobiček se 6me določiti samo za dosego namenov zavoda. GRADNJA IN UPRAVLJANJE HIŠ Hiše, ki se zgradijo, kupijo, ali prevzamejo v obratovanje ali upravljanje, morajo ustrezati zahtevam zakonov za gradnjo malih in cenenih stanovanj in gradbenim ter zdravstvenim pravilnikom, oziroma se morajo urediti tako. Stanovanja se oidajo v najem ali prodajo samo osebam, ki imajo dohodke pretežno od svojega dela ali od dela rodbinskih članov. Najemniki in kupci ne smejo biti lastniki stanovanjskih poslopij v občini. Podnajemi so prepovedani. O oddani gradnji dobav sklepa upravni svet na podlagi javne dražbe ali zasebnega natečaja vsaj pet sposobnih tvrdk. Za odda jo del in dobav v vrednosti preko 500.000 lir je potrebna ugotovitev Visokega, komisarja. Fritiični pr \;tori se smejo uporabljati kot prodajalne, skladišča, delavnice ali pisarne, ki se oddajo v najem, izkjučene pa so točilnice alkoholnih pijač. Prostori se smejo določiti za zdravstvene in vzgojne naprave, kopališča, zavetišča, otroške domove, ljudske knjižnice in čitalnice. Dohodki od prostorov, ki ne služijo za stanovanja, ne smejo presegate četrtino dohodkov vsega poslopja. Brezplačna uporaba prostorov ni dopuščena, razen dobrodelnim in podpornim ustanovam. Najemne pogoje določi upravni svet tako, da se zagotovi proračunsko ravnotežje, vpoštevajoč obresti na ustanovno glavnico, upravne stroške javne davščine, vzdrževalne in druge stroške ter prispevek za rezervni sklad in skad za izredne vzdrževalne stroške. Dokler traja oprostitev od zgradarine se sme upoštevati prispevek za izravnalni sklad za dobo. ko poslopje ne bo več davka prosto. Ta izravnalni sklad se mora ločeno voditi. Za spremembo pravil, ki jo ima odobriti Visoki komisar, je potrebna dvetretjinska večina, prav tako za imenovanje ali odpust osebja.' Isto velja za likvidacijo zavoda, če ne more doseči svojega na miena ali ob Izgubi polovice imovine. Morebitni prebitek imovine o'o likvidaciji se odkaže Bednost-nemu skladu Visokega komisarijaita. Gradnja velikega duma v-skega mostu pri Ruščuku Te dni je bilo v Sofiji zaključeno zasedanje bolgarsko-rumunske komisije za gradnjo velikega donavskega mostu med Djurdevim in Ruščukom kakor je predvidena v lanski pogodbi med obema državama. Ob zaključku zasedanja komisije je bolgarski minister za gradnje Vasilev izjavil, da bo sedaj mogoče pričeti s pripravljalnimi deli za gradnjo- samega mostu. Gradnja mostne konstrukcije bo poverjena tvrdki Krupp. ki bo sama izdelala načrte za to konstrukcijo. Po izvršenih tehničnih pripravah bo še enkrat sklicana bolgarsko-rumunska komisija, nakar bodo betonska gradbena dela razpisana. Zaključne seje komisije se je udeležil tudi minister Vasilev, ki je poudaril, da novi most ne bo samo vezal obeh neposredno udeleženih držav, temveč bo ustvaril tudi važno železniško zvezo med Centralno in Vzhodno Evropo na eni strani in Bližnjim vzhodom. Kako potreben je ta most, nam kaže že samo dejstvo. da na vsem vodnem toku Donave od Pančeva pri Beogradu do Črne vode, torej v dolžini 865 km, ni nobenega mostu preko Donave. medtem ko je od Pančeva navzgor do Dunaja na dolžini samo 765 km osem mostov. Novi mest bo pritegnil tudi promet med Egej-skim morjem in baltskimi državami, zlasti pa ho Bolgariji dal drago neposredno železniško zvezo s Centralno Evropo (sedaj je navezana na edino zvezo preko Beograda). Bolgarsko železniško omrežje je dobilo znaten tranzitni promet. Tudi Rumunija sama ima velik interes na gradnji mostu, ne samo zaradi tega, ker bo s tem dobila železniško zvezo z jugom v smeri proti Carigradu. Dedeagaču in Solunu, odnosno preko Skoplja in Bitolja na Antivari in Durazzo. temveč tudi zaradi pritegnitve znatnega tranzitnega prometa iz Centralne in Vzhodne Evrope v smeri na bližnji Orient. Naravno je. da je gradnja mostu tudi v interesu Nemčije in Turčije, ki bosta z novo železniško zvezo v prometnem pogledu precej pridobili. Vodja rumunske delegacije inž. Farvu je v svojem odgovoru bolgarskemu ministru izrazil prpravl.ienost rumunske delegacije, da se načrt za gradnjo mostu čimprej uresniči, ker je v korist obeh držav. Sama gradnja ni danes več tehn čni problem, pač pa je glede na širino veletoka gigantsko podjetje. Na drugi strani pa ima most simboličen pomen za prijateljsko razmerje med obema državama. Uresničenje načrta bo omogočilo nadaljnje zbližanje med Bolgarijo in Rumunijo. Za dosego tega zbližanja je bilo treba prebroditi marsikatero težavo. Danes pa je razmerje med obema državama vedno prisrčnejše. V tem pogledu jc značilna nedavna izjava namestnika rumunskega predsednika vlade Mihaila An-tonesca ki je izrazil svoje prepričanje da bosta Bolgarija in Rumunija tudi v bodoče živeli v tesnem prijateljstvu in sodelovanju, ker je samo na tej osnovi mogoč red in mir v jugovzhodu Evrope. Grsfioafarske vesti = Obncva zasebne lastnine v Transni« striji. Ob priliki svojega bivanja v Trans-nistriji (pokrajini onstran Besarabije med Dnjestrom in Bugom, ki je pod rumunsko upravo) je rumunski državni vodja marša! Antonescu v slavnostnem okviru podpisal zakonski dekret, s katerim se v Transnistriji obnavlja zasebna lastnina in se obenem obnovijo državljanske svoboščine. S tem ie rumunska uprava v Transnistriji. podobno kakor nemška uprava v vzhodnih pokrajinah, napravila odločilen korak za odstranitev sovjetskega gospodarskega sistema. Zakonski dekret poudarja lojalno sodelovanje prebivalstva ▼ Transnistriji pri obnovi dežele in predstavlja ukrep izpolnitev obljube, ki jo je dala rumunska uprava ob zasedbi dežele, Otvc £ m otoškega paradiža v Tivoliju Ljubljana. 9. julija. 2e dober teden je silno razburjenje med najmanjšimi Ljubljančankami in Ljubljančani, saj se vsi ljubljanski otroški vrtci in podobna zavetišča otročičev z vnemo pripravljajo na slovesno otvoritev Otroškega paradiža. Uče se dolge vrste dekla-macij, prelepih pesmic m razposajenih plesov in iger, da se čim najbolj izkažejo pred najvišjo gospodo in prav tako tudi pokažejo dolgemu :n širokemu okviru gledalcev okoli igrišča. Gledalci seveda ne bodo smeli motiti otročičev pri nastopu, zato mamice in tetke ter drugi prijatelji otrok ne bodo mogli na veliko pozornico, ki bo to pot ves otroški paradiž. Toda tudi med gledalci oodo otročiči, sestrice in bratci nastopajočih, imeli prednost. Ob robu široke obrobne ceste otroškega paradiža bodo namreč po vsej dolžini v strnjeni vrsti postavljene klopi, kjer bodo pa smeli sedeti in gledati otroško rajanje samo otroci. Za njimi naj stoje odrasli gledalci. Prosimo jih. naj nikakor ne silijo na igrišče ter s tem ne motijo nastopajočih malčkov. Pod poveljstvom resnega, a prav tako dobrega gospoda bo delalo nad 20 mestnih uslužbencev red, da prireditev ne bo motena. Vsi dohodi v otroški paradiž bodo zaprti, samo za povabljene goste bo odprt dohod čez železniški prehod kraj Nunske ulice, vsi drugi gledalci naj pa pridejo iz glavnega drevoreda ali pa po potih nad mestno vrtnarijo. Začetek slovesnosti je določen na 17. «ro. Tedaj se bo pred Eksc. Visokim Komisarjem, najvišjimi dostojanstveniki vojaških in civilnih oblasti ter skupino drugih povabljenih gostov razvil iz mestne vrtnarije pester sprevod. Na čelu sprevoda bodo nategovali mehove harmonikarji, se vozili kolesarji, za njimi pa korakale skupine posameznih zavodov z igračami. punčkami in konjički ter vozički. Veseli sprevod otročičev bo zaključila vriskajoča svadba z ženinom in nevesto, svati in godci. Ko se bodo otročiči pred skupino dostojanstvenikov postavili v polkrog, bodo belo oblečene deklice v svoj paradiž pripeljale Ekscelenco kneza in škofa ljubljanskega v velikem ornatu. Ko bodo vsi otroci odpeli »Mi se imamo radi«, bo spregovoril župan, general Leon Rupnik, ter otroški paradiž izročil naj-nežnejši mladini. Za prelepo darilo se bo korajžen dečko zahvalil Ekscelenci Visokemu Komisarju, dr. Giuseppu Lombrassi, Jakob. Dolenec 75* letnik Danes praznuje 75-letnico rojstva gosp. Jakob Dolenec. po domače Bokavšek iz TTaudiei-?Vve ulice v Trnovem. Trdno tr-J-:nr--ino poznajo ne samo v Tr-never.- -i k tudi daleč naokoli Naš Slavlenec je namreč yzorein zelenjiadni vrtnar. Dolenčeva družina je precej številna. Izmed sedmih otrok so tri hčerke in sin Jakob poročeni, drugi pa pomagajo doma pri obdelovanju obsežnega vrta. Jakobu Dolencu, ki bo svoj jubilej obhajal danes v ožjem rodbinskem krogu, k življenjskemu prazniku čestitamo in rnu želimo z njegovimi sorodniki in prijatelji še mnogo čvrstih in zdravih let. dražestna Alenka pa županu z lepo zahvalno pesmijo. Vsi otročki bodo pobožno zapeli »Hitimo k božji mamici«, nato bo pa Prevzvišeni iz nebes priklical božji blagoslov na otroški paradiž in njegove majhne lastnike — otroke ter jim spregovoril nekaj lepih besedi. Za blagoslov se bo Prevzvišenemu zahvalila skupina najmanjših otrok s kratkim prizorčkom, nato bodo pa spet vsi otroci zapeli »Lepa si roža, Marija«. S pesmico »Delajmo zlata kolesa« se bodo otroci po vsem igrišču razvili v posamezne kolobarje ter s pesmijo »Pleši kolo« zaigrali ringa-raja. Nadalje bodo posamezne skupine igrale naslednje igre: 8 dečkov in 10 deklic iz Sp. šiške: »Izidor ovčice pase; 5 lečkcv in 5 deklic iz Zg. šiške: »Bela lilija«; otroci iz zavetišča na Gosposvetski cesti: »Majka prišla s kolodvora«; 20 dečkov in 20 deklic iz Trnovega: »Polžek in pctelinček«; 20 dečkov in 30 deklic iz Most: »S cvetlicami, z venci hitimo na plan«; 10 dečkov in 14 deklic iz Marmontove ulice: »Rdeče češnje rada jem«; 23 dečkov in 34 deklic z Ledine: »žabice«; 12 dečkov in 12 deklic iz uršulinskega otroškega vrtca: »Dobro jutro, striček«; 15 dečkov in 10 deklic z Viča: »Peričice«; 10 dečkov in 10 deklic s Karlovške ceste: »Zajček, al' se ne bojiš?«; 15 dečkov in 30 deklic iz Zelene jame: »Na tratico«; 20 dečkov in 20 deklic izza Bežigrada: »Mačka in miška« ter 24 dečkov in 18 deklic iz vadnice drž. učiteljske šole pod vodstvom svoje predobre varu- hinje, gdč. Slavice Vencajzove, ki vodi vso otroško prireditev: »Kam greš od doma, mamica«. Po prenapornem duševnem delu se bodo pa otročki zagnali v kolobar z mivko, na vrtiljak in dve gugalnici, posebna skupina pa k vodnjaku, studenčku in kar v vodo otroškega bazena! Za tak semenj je pa treba tudi nekoliko počitka in prigrizka! Otročiči bodo imeli seboj kruhek, ob stojnicah bodo pa sami prodajali in kupovali malinovec in druge slaščice, saj bo vsak imel seboj denarnico z dvema »srebrnikoma«, kozarček in kožarico. Hiteti bo treba, da ne zamude »vlaka«, ki se bodo otroci z njim med petjem odpeljali nazarj v mestno vrtnarijo. Po odhodu skupin bo igrišče takoj odprto vsem otrokom in gledalcem. Spet prosimo občinstvo za upoštevanje samo sodelujočim otroškim vrtcem namenjenih posebnih voz električne železnice, ki bodo k prireditvi in po prireditvi dovažali in odvažali otroke na vse strani Ljubljane. Ti vozovi so namenjeni samo otrokom sodelujočih otroških vrtcev in podobnih zavetišč pod vodstvom njihovih varuhinj. Posebno pa prosimo občinstvo, naj slovesne otvoritve in nastopov otrok ne moti s tem, da bi sililo na samo igrišče. Nad otroškim paradižem in ob vsem obodu, obrobljenim z vrsto tržnih klopi, je dosti prostora za tisoče gledalcev, Iti bodo lahko vso prirelitev videli dobro in tudi precej od blizu. Akademije in kolegiji GIL-a V teh dneh bo objavljen razpis za sprejem v akademije in kolegije GILa za šolsko leto i943.44.XXI. Šolski zavodi liktorske mladine so naslednji: akademija GILa (Rim, Forc Mussolini), učni zavod z vseučiliškim značajem s triletnimi tečaji, ki pripravlja mladeniče »a vodilne funkcije, za inštruktorje GILa in za nastav-nike v fizični vzgoji; ženska akademija GILa (Orvieto) s podobnimi značilnostmi kakor moška akademija; akademija GILa za sabljanje (Rim, Foro Mussolini), ki pripravlja mojstre mečevanja za organizacije Narodne fašistične stranke in za Oborožene sile; obenem je to sabljaška priprava, gojenci dosežejo učiteljsko usposobljenost in dobe po nadaljnjem letnem izpopol-njevalnem sabljaškem tečaju diplomo učitelja mečevanja ter so sprejeti v spiske GILa; glasbena akademija GILa (Rim Foro Mussolini) z dvojnim namenom, da se da mladeničem resna glasbena vzgoja ter da se preskrbe zveznim poveljništvom GILa zborovodje ter kapelniki godb in fanfar; šolska ureditev je slična oni Kr. glasbenih konservatorijev in se trajanje tečajev izpreminja po učnih panogah; ženska glasbena akademija GILa (Rim, Ca-stello dei Cesari) z ureditvijo in nameni, ki so slični ustrezajoči moški akademiji; kolegij za učiteljice v spisku GILa (Rim, Monte Sacro), teoretično praktični tečaj, ki traja 12 mesecev in ki mu sledi enoletna poskusna doba za izobrazbo fašističnih vzgojiteljic za kolegije GILa pod njegovim nadzorstvom; po ugodnem poteku enoletne poizkus-ne dobe se gojenke sprejmejo v spisek GILa in jim je odprto posebno napredovanje v izvršni in vodilni kategoriji istih kolegijev; pomorski kolegij GILa (Brindisi in Benetke) ima namen pripravljati bodoče gojence Kr. pomorske akademije v Livornu. Po zrelostnem izpitu klasičnega ali realnega zavoda imajo mladeniči iz pomorskih kolegijev ob enakih pogojih z ostalimi tekmeci popolno prednost pri sprejemanju v akademijo v Livornu ali pa lahko neposredno preidejo v akademijo GILa; letalski kolegij GILa »Bruno Mussolini« (Forli) za izobrazbo bodočih gojencev Kr. letalske akademije v Caserti. Po klasičnem ali realnem zrelostnem izpitu imajo mladeniči letalskega kolegija prednost pri sprejemu v akademijo v Caserti in lahko stopijo v akademijo GILa, liktorsko akademijo GILa (Rim, Foro Mussolini, Camillucca) z namenom, pripravljati bodoče gojence akademije GILa v Rimu in bodoče nastavnike osnovnih fašističnih šol; ženski kolegij GILa (Firenze) za dosego zrelostnega klasičnega izpita ter skrbne politične telovadne in športne priprave; ženski kolegij GILa (Vittorio Veneto) z namenom, pripravljati bodoče gojenke akademije v Orvietu in bodoče fašistične nastav-Ijenke osnovnih šol; kolegij GILa v Vicenzi (moški) in v Berga-mu (ženski) s priključenimi srednjimi šolami; kolegij GILa za vojne sirote v Udinu, Lec- ceju, Spoletu, Padovi, Teranu in Tagliacozzu, ženski in moški, z osnovnimi m sredniimi tečaji; kolegij GILa za specialni vojaški pouk (Bol-zano) z namenom, pripravljati gojence za natečaj pri vstopu v kategorijo podčastnikov specialistov Kr. vojske, s posetom šole za profesijonalni in tehnično-industrijski pouk; telovadni, športni in predvojaški pouk ter tečaji za vojaško specializacijo; kolegij GILa za pomorščake »Caracciolo« (Sabaudia) za pripravo gojencev kategorije specialistov Kr. mornarice in za dosego nižjih činov trgovske in ribiške mornarice, s posetom profesionalnih tehničnc-industrijskih šol ter teoretično-praktičnih tečajev pomorskega značaja; kolegij GTLa (Citta di Castello) s priključenim tehnično-trgovinskim zavodom; kolegij GILa (Rieti) s priključenim tehnično-industrijskim zavodom. Kakor je razvidno iz tega enostavnega spiska, nudijo kolegiji GILa mladeničem obširno izbiro mnogostranskih tečajev za šole, klasične Iiceje. realne zavode, učiteljišča, tehnično-trgovinske in tehnično-industrijske srednje šole, profesijonalne in osnovne, primerne za različne starosti in za različna stremljenja. Omeniti je zemljepisno porazdelitev, ki obsega skoraj vse pokrajine Italije, ter ugodnosti, ki se nudijo mladeničem, da so neposredno sprejeti v spiske GTLa ali da stopijo v vojaške akademije ob koncu tečajev, kar jim podpira ugodno napredovanje v raznih odsekih organizacije in Oboroženih sil Na to posebno opozarjamo družme, ki si prizadevajo, da bi svojim otrokom preskrbeli stalen in pošten poklic. Ni st treba posebno ustavljati pri opisu načina življenja, ki ga GIL zagotavlja gojencem svojih akademij in svoj:h kolegijev. Sedež teh so svetla sončna poslopja, urejena po najmodernejših zahtevah bogato opremljena s telovadnicami, kopališči in športnimi prostori. Zavodi GILa so popolnoma izenačeni s Kr. šolami in imajo odličen nastavniski zboT. Ti zavodi so tipično fašistični, zato skrbe zlasti za moralno, politično, borbeno in f žično vzgojo, pri čemer posvečajo posebno pozornost kulturni izobrazbi ter poklicni usposobljenosti. Vsa Italija je videla lani lepak, na katerem se gojenec kolegijev GILa v svoji izbrani uniformi ločuje od sive in brezoblične skupine drugih mladeničev, pod ni:m pa je bil napis: »Ne boste več kdor koli.« Goldani na filmskem platnu Produkcija italijanskega filma si je postavila za nalogo napraviti nekaj filmov po komedijah najboljših italijanskih pisateljev te stroke. Med drugimi je bil izbran tudi komediogr^f Carlo Goldoni, in sicer se zaenkrat pripravljata dve njegovi komediji v filmu. Prva komedija obravnava znano snov lepe krčmarice, druga pa Ciozottske prepire. Iz Rima: Otroci odhajajo v helloterapske kolonije, ki jih je organizirala fašistična federacija prestolnice D'Albert: „Mrtve oči" Iz razgovora s Samom Hubadom, ki bo debutiral s tem delom kot operni dirigent Komponist E. D'Albert spada po svojem glasbenem snovanju v dobo pozne romantike, vendar je oplojen z vsemi muzikalni-mi strujami, ki so se tedaj bohotile po kontinentu. Kot se je skušal formalno opirati na Wagnerja, tako se je muzikalno-teh-nično naslanjal zlasti na Richarda Straus-sa, odkoder je črpal vso barvitost instru-mentacije, ki je pri tem slogu komponira-nja, kot ga uporablja, skoro prav tolikšne važnosti kakor kompozicija sama. Vkljub temu, da ga po vsem tem torej ne moremo postaviti v zgodovino kot docela samoniklo osebnost (seve le z ozirom na skladanje) pa so kvalitete njegove glasbe ravno v silni moči doživljanja in v neposrednosti, s katero zajame poslušalca. Za osnovo opere je vzel H. H. Evversov in M. Henryjev libreto, ki je v prologu izrazito liričnega značaja in ga ne smatram za neobhodno nujnega h glavnemu in edinemu dejanju. Tako kot besedilo, — ki prinaša motiv o dobrem pastirju, ki se napoti iskat izgubljeno ovco, — kakor kot glasbena celota ni v popolni organski zvezi z ostalim dejanjem, čeprav je v svojem pastoralnem občutju še najbolj iskren in prinaša res dih svobodne narave, kot ga je znal skladatelj tudi v »Nižavi« z veliko intenziteto muzikalno posredovati. KULTURNI PREGLED Manj obiskovane stroke na glasbenih zavodih Ob znatnem številu klavirskih gojencev so bili na produkcijah Glasbene Akademije izvajalci ostalih strok le pičlo zastopani. Podobno je pa tudi na drugih zavodih. Iz pevskega razreda so nastopili štirje gojenci, od katerih je imela Nada Stritarjeva večji samostojni nastop. Pevka ima prijetno zvonek glas lahkega, skoraj koloraturnega značaja, čiste into-nacije. svetlih, gostih višin, barvne izenačenosti. razen tega pa znatno muzikalno občutje, ki ga v izrazu nekoliko ovira telesna šibkost. Pevka se že uspešno udej-stvuje v operi, kjer bomo pozornn zasledovali njen razvoj. Njena soimenjakinja Janja Stritar ima pri vsem svojem prijetnem glasu poudarek na prepričevalnem izrazu, ki je skoraj večji kakor pri klavirju, s katerim tudi uspešno nastopa. Dva baritona. Dušan P e r t o t in Franc L a n g u s sta si barvno v lepem nasprotju. Lirični, prožni Pertotov bariton je zmožen velikih dinamičnih gradacij in močno čustvenega podajanja. Langusov nekoliko težki, toda kvalitetno sijajni glas, bolj basovskega značaja in gostega tim-bra, na je Drimeren za možate, dramatične poudarke. Hvalevredno je. da so oevci segli bolj po pravem komornem sporedu kakor Po opernih arijah, katerih mesto ni na občutljivem koncetnem odru. Učitelji, katerih dobra šola se je s temi gojenci izkazala. so bili: rektor Julii Betetto, prof. A. T r o s t o v a in prof. D a r i a n. Presenetilo je pičlo število violonistov (2), čeprav sta bila oba zelo dobra. O violinistih je znano, da sorazmerno težko dosegajo prve vidnejše uspehe in da poteka kasneje študij nekoliko lažje, seveda pa so za dosego visoke stopnje težave prav tolikšne kakor na vsakem drugem instrumentu. Kljub temu ,da je violina povpreč- no mnogo cenejši instrument kakor klavir, ki poleg tega zahteva v stanovanju zase vendarle dokaj velik prostor, je odločilna vsestranska uporabljivost klavirja, da je vpis zanj na glasbenih šolah toliko večji. V poklicnem življenju pa najde dober violinist prej primerno zaposlitev. Saj rabimo v orkestrih po več violinistov hkrati in skoraj v vsakem komornem ansamblu je violinist potreben. Kakor je znano tvori godalni korpus najboljši del naših orkestrov. Tudi oba nastopajoča sta pokazala visoko violini-stično stopnjo. Jelka Stanič z zrelim nastopom v več samostojnih točkah je velik talent, ki bi se izkazal tudi v okolju z večjo konkurenco. Pri svoji mladosti je tehnično kakor muzikalno izredno razvita, spominsko zanesljiva. Nima smisla naštevati, kaj si od njenega podajanja še želimo. Končno je to le šolski in ne še pravi koncertni oder, čeprav je ravno Staničeva tista, ki je še najdlje posegla iz šolskega okvira (razen absolventke Ogrinove). Do-sedajna izšolanost obeta za bodočnost vidno umetniško osebnost, če bo delala v tem pravcu dalje. Tudi tista zadržanost, ki je pri tako nežni mladostni dobi za občutljivega človeka skoraj neizogibna in ki je prav tako lahko psihičnega kakor tehničnega povoda, je le ena od mnogih razvojnih stopenj v svet stopajočega človeka. Šola prof. Jana Slaisa je tu pokazala mnoge svoje prednosti. Poleg Šlaisa je kot pedagog menda prvič javno nastopil prof. Leo Pfeifer s sijajnim Igorjem O z im o m, ki je pri svoji mladosti zlasti tehnično vzbudil upravičeno občudovanje. Tu bi poudaril dobro izbiro skladb, ki zahtevajo od gojenca velike tehnične priprave, katera je za to stopnjo prvi in glavni smoter šola- nja. Staničeva pa je res že nekoliko preko teh prvotnih zahtev in njena izvežbanost dopušča poljubno izbiro skladb Komorna glasba v izvrstni, zlasti slogovno pomembni Šlaisovi šoli nam je dala poleg tria (Staničeva, Dražil, Osana), godalni kvartet (Staničeva, Dražil, Zižmond in Poljanšek) in klavirski trio (Staničeva, Poljanšek, Peruškova). Od teh treh ansamblov bo verjetno v tej ali drugačni zasedbi obstal v glavnem le kvartet, ki je po svo-ječasnih začetkih sedajnega Ljubljanskega godalnega kvarteta po dolgem času zopet eden od komornih ansamblov, od katerega si obetamo življenje in delovanje. Izkazal se je zlasti z izvajanjem treh slovenskih del (Pahor, Petrič, Premrl), kar je posebno hvalevredno. V klavirskem triu je Dana Peruškova pokazala znatno notranjo silo s podajanjem lepega estetskega oblikovanja. Da imamo na sporedu štirih produkcij samo enega violončelista, se ne čudimo, ker je violončelo še večji pastorek kakor violina. Absolvent Poljanšek Ivan, učenec Sedlbauerja, bo v pičli vrsti slovenskih violončelistov kmalu nepogrešljiv, sodeč po njegovi dokaj izenačeni tehniki in naravni muzikalnosti. Res pa je, da se mora tudi on kakor toliko drugih godal-cev boriti s slabim instrumentom, ki ne pripušča dovolj tona, kolikor bi ga po energiji in intenzivnosti Poljanškovega igranja smeli pričakovati. Od ostalih in-strumentalistov pa sta nastopila le še dva dobra klarinetista iz šole prof. V. Launa, Bajt in Vidri h. oba tehnično sigurna, zlasti Vidrih tonsko na jako lepi stopnji, muzikalno pa tudi Bajt dobro dojemljiv. Vprašujemo se sedaj, kje so še drugi instrumenti, kje so gojenci oboe, roga, fagota, flavte, viole in ostalih orkestralnih instrumentov, za katere tako nujno potrebujemo dobrega naraščaja? Ne vprašujemo seveda šole. kajti ni v moči učiteljev, dati gojence, če jih ni, vpraiujemo le ob- činstvo, ki šola svoje otroke in omalovažuje naštete instrumente, katerih študij ne traja preveč dolgo, ki niso težko priučljivi in s katerimi bi se ob primerni resnosti in znanju kaj kmalu dal dobiti zaslužek. Tu se povrnem na tiste nedo« statke, ki sem jih omenil v začetku prejšnjega poročila in ki so odsev naših razmer. Jasno je, da toliko časa ne bo dobrih orkestralnih instrumentalistov, dokler ne bo vsaj deloma take izbire kakor je v klavirju ali v violini. Zadeva šole je, da nudi dobre učitelje, po možnosti pa tudi instrumente, ki so mnogo redkejši kakor klavir ali violina. Ravno v tem pogledu so bili od strani vodstva Glasbene Akademije storjeni že hvalevredni koraki Pa tudi šola Glasbene Matice se bo morala v tem oziru čim bolj pobrigati in ojačiti svoj kader instrumentalistov, kakor smo na nekaterih od njenih zadnjih produkcij tudi opazili. Drugo važno načelo našega glasbenega šolania naj bo torej čim večja propaganda ln forsiranje poučevanja tistih instrumentov, katerih pomanjkanje nam v naših orkestrih najbolj grozi. Težko pa bo šlo brez načrtnega sodelovanja med glasbenimi krogi, ki bi morali smotreno zastaviti vse sile, da se prav te orkestralne zadeve izboljšajo. Le tako bomo dobili tudi svoj akademski orkester, ki bo *ažna priprava in šola za študente-instrumenta-liste. Razen zanje pa bi bil orkester odločilnega pomena za gojence dirigentskega in kompozicijskega oddelka. Spremljevanje na produkcijah so prevzeli poleg prorektorja Trosta še Cvetko Ciril, Bizjak-Valjalo, Simoniti, Ražem, Vo-dopivec in Osana. Spremljevanje je biTo večinoma na mestu, dobro ujemajoče se s solistom. Tudi za to Je potrebna velika praksa prav je, da se golenci nekaterih oddelkov (predvsem klavirskega, kompozicijskega in dirigentskega) s tem mnogo bavijo. Marijan LipovSek V dejanju samem srečamo po vzoru Wagnerja motiviko, ki se nanaša na osebe ali na razpoloženja. Tako n. pr. ljubezenskih motiv Arcezija in Myrtocle, motiv trpljenja, motiv Kristusa (odrešenja). Kte-sifarjev in Astartin motiv (pisana v ee-lotonskih lestvicah, ki so bile v tistem času, ko je DAlbert komponiral to opero, muzikalna novost). Poleg motivike najdemo tudi čisto slikanje v glasbi: motiv odmeva, pesem ci-kad in Galbova smrt. Instrumentacija dela je tehnično brezhibna in spominja po svojem bogastvu znanja in invencije na Richarda Straussa. Arcezijev in Myrtoclin ljubezenski duet je po svoji umetniški vrednosti gotovo eden viškov te opere. M.vrtoclina bajka o Amor-ju in Psihi pa je naravnost vzoren primer, kako napravi rafinirana in skoraj bi de-jal-perverzna instrumentacija iz muzikalno preprostega motiva tako aparten do-jem. Prav tako je v kompozitoričnem pogledu z Izredno domiselnostjo ter poznanjem poFZušalčev'h reakcij stopnjevano pričakovanje Kristusovega prihoda. Med razgovorom oseb na odru. ki narašča v intenziteti pričakovanja, se razvija v orkestru z vedno večjo jasnostjo motiv hrepenenja. ki se tik pred prihodom Jezusa razveže v motiv odrešenja. Marija Magdalena je v dejanju nosilka globoke vere v Kristusov nauk in poveže s svojo svetopisemsko priliko o izgubljeni ovci prolog z epilogom. Ona je tista, ki posreduje slepi po2r.nki-Grk-'nij vesoljnost Kristusovega nauka, ki ga hočejo imeti Judie, kot Rešitelja samo zase.« Za vse ljudi prišel je. za vse. utrujene in izmučene. tudi zate ...« In končno vseje Magdalena z besedami: »Odreči moraš se lastni sreči, da osrečiš svoje bližnje« v Myr-toclino diišo etos, ki ii da pozneje duhovno moč. da nrostovolino žrtvuje sv^rj po čudežu pridobljeni vid za srečo svp. čila potrebnih otrok v morsko okreva'išče Salvore na Adrii. Otroci ostanejo tam nekaj tednov. Taborenje mladine. Kakor lansko leto je tudi letos v Pragerskem vel k tabor mladine. V treh taboriščih je nameščen h okoli 1500 otrek. P°kj;cna šola v Celju je 7. julija končala šolsko leto. Za zaključek je bila lepa slsvnest5 ki so se je udeležili učenci iz 45 razredov, po številu nad 1200, iz obrtnega, hišnogospodinjskega in trgovskega oddelka. Prihodnje leto bo na šoli ustanovljena delavn:ca za predelavo kovin in lesa. Hišno gospodinjski oddelek pa bo dobil novo šolsko kuhi rjo. Trboveljska obrtna šola je preteklo soboto in nedeljo priredila razstavo izdelkov svojih učencev in učenk. Ogledali so si Jo seni je bilo kakor pri preseljevanju narodov. Podstavljali smo stole, zaboj?., ker je bil tako težak in ker smo se bali, da se mu zdaj zdaj polomijo majave noga ter se dolgin zruši na tla. Vsi smo ukazovali, kričali drug na drugega; samo cče je moi-čal in priskočil je vselej tja, kjer sta bila stiska in potreba najbolj nujni. Selitev je trajala po več ur. Vprav zaradi drajsanja iz kraja v kraj, kajpak tudi zavoljo starostne ohromelosti, so se fortep ariu noge jele že prav sumljivo šibiti. Kljub preinji s šibo smo se vendar prikradli na pokrou. Kako je pri udarjanju po strunah zvenelo in bobnelo, če si tiščal uho na pokrov; Kadar je oče igral, smo se tepli za pro. stor, kdo bo legel na klavir. »Dol!« ji? vpil oče, češ, noge se mu bodo polomile; pa ni nič zaleglo. Rajši je nehal igrati ko da bi nas gledal. Njegove zle suunje so se le prehitro uresničile. Tudi sapica se ga ni dotaknila, ko je sredi spokojne noči padel po tleh. Morda je bil preobložen s cerkvenimi notami in z oblekam«, kar zastokal je in se zavalil po dolgem, da je zagrmelo kakor o potresu. Planili smo iz postelj in strmeli nad razdejanjem Tudi spodnji, cerkovnikovi, so preplašeni prihiteli po stopnicah. »Kaj se godi? Ali se podira hiša?« »Klavir se je vlegel, je šel spat«, Je dejal Mile, drugi po vrsti in starosti med fanti, ki je bil vedno dobre volje. Z združenimi močmi smo potem v jutru pohabljenca dvignili na stole in zaboje ter ga zavlekli v vežo, da bi se moge! zdravnik laže kretati okoli njega. Kmalu potem smo zvedeli od spodnjih, da je njihov strop v spalnici, nad katero se je bil starina sesul, sumljivo razpokal. Popoldne po komisiji pa smo že morali mi in spod. nji sobe izprazniti. Ogledniki so dojall, da se je že hudo črvojedno stropno tramovje nalomilo, in da bo treba strop takoj po- razen staršev tudi številni odličnflri. Raznovrstni razstavljeni predmeti so pokazali veliko nadarjenost učencev. Roseggerjeva proslava v Veliki PirešicL V redeljo je mladina v Gasilskem domu imela Roseggerjevo proslavo. Svečanost je začel otreški zbor ljudske šole iz Garcije. Sled le so dcklamacije, igranje na harmoniko in govor šolskega vodje Hauserja o pesniku. Nato je otroški zbor iz Velike Pi-rešice zapel več pesmi. Proslavi je med drugim: prisostvoval tud* okrežni vodja Dorfmeister. Razstava nemške industrije ebrnovine. V sporazumu s hrvatskim p.opagan inim ravnateljstvom je bila 7. julija v Zag.-ebu odprta razstava nemške industrije efceno-. vine. Koncert na prostem v Trbovljah. Dne 3. t. m. je trboveljski simfonični orkester pod vodstvom Konrada Steckia na prostem pred Okrožno hišo prired 1 koncert. Nastopil je tudi pevski zbor trboveljskih rudarjev pod vodstvom Rudolfa Dolryčarja. Godbenik' in pevci so želi navdušeno odobravanje poslušalcev. V Hrastniku in Z'danem mostu je igrala vojaška gedba pod vodstvom kapelnika Hacckerja. Sodelovala sta Jožef Maschka in Hans Becker z dunajske Državne opere. Oba koncerta sta bila dobro obiskana. Nesreče. Tovorni avto je podrl 34 letnega strugarja Ivana Radol ča iz Pelcer, pri čemer je dobil več poškodb na levi nogi. 66-letna Magdalena Kolarčeva iz Sv. Barbare pri Mariboru je padla pri delu in si poškodovala levo koleno. S koso se je ranil na levi nogi 17Ietni vini čar jev sin Franc Vračič iz Jarenine. Desn;co si je pri :gri zlomil 2 letni Alojz Kušar iz ckolice Rogaške Slatine. Z Gsrenfcfcega Dom Hitlerjeve mladine v Mežiški dolini. V Prevaljah je bil odprt prvi Dom Hitlerjeve mladine v Mežiški dolini. Ob slovesni otvoritvi, kjer se je zbrala mladina iz vse doline polnoštevilno, je govoril okrožni vodja Grum. Nagrajeni tekmovalci. V tekmi »Borba na vzhodu« je lilo ;.rogle£ti,lk 31 Kor:>š"vv za državne zmagoval«, e, v tekmi »Za svobodo Nemčije« pa na^aljnjili k Korošcev. ZO zmagovalcev se je dne 3. julija za nag-ado oOpe!jalo k vojaškim oddelkom v Kottbus, kjer so bili teden rini gostje vrhovnega oo-voijništva. Poročnik Primožič v Celovcu. Po svojih obiskih na Gorenjskem se je vrnil poročnik Primožič v Celovec, kjer ga je sprejel gauleiter dr. Rainer v navzočnosti okrožnega vodje iz Radovljice. Gauleiter se je z njim razgovairjal o vtisih, ki jih je dobil na Gorenjskem in o nalogah, ki jih je treba tam izpolniti. V tej zvezi je bila v razpravi tuli možnost, da bi se poročnik Primožič po vojni njselil na Gorenjskem. Razstava ročnih del v Celovcu. V Umetniškem domu v Celovcu je bila zaključena lszstava ročnih del, igrač in drugih 'zdt^l-kov, ki jih bodo poslali otroškim vrtcem, vrjaškim domovom, bolnišnicam in drugim podebnim ustanovam. Za razstavo je bilo veliko zanimanje. S.'krpaj jo je obiskalo nad 5500 oseb. h Srbije Izpiti na beograjski univerzi. Na vseučilišču v Beogradu bodo v letnem roku dovoljeni diplomski izpiti. Posamezne izpite lahko polagajo tudi slušatelji, ki so zaključno z letnim semestrom šolskega leta 1940.41 imeli vpisane in potrjene vsaj štiri semestre. Iz Hrvatske Nemška mladina na Hrvatskem je vključena v domovinsko stražo. Veliki župan dr Jakob Elicker je odredil, da naj se vključi vsa nemška mladina v domov^sko •stražo nemške narodnostne skup:ne na Hrvatskem. Oddelki domovinske straže sestojajo iz moških, ki niso bili vpoklicani k vojakom in imajo nalogo čuvat; prebivalstvo pred napadi odmetnikov. Nove cone za električni tok. Z odobritvijo urada za deločanje cen je bila povišana cena električnemu toku za razsvetljavo v Zagrebu na 14 kun za kilovate o uro, druge elektrarne pa smejo zaračunati tok po 16.75 kune za kilovatno uro. Gospodniski tok se bo v Zagrebu zaračunaval po 5.68 kune. pri drugih elektrarnah pa 8.88 kune. Spremenjena je bila tudi tarifa za industrijski tok, in sicer bedo podjetja v Zagrebu z večjo potrošnjo kakor 100.000 kv. ur na leto plačevala tok po 4.18 kure, tok zu- dreti. Ko sta naš oče in mati slišala, kaj je komisija rekla, sta Se osuplo spogledovala. Tudi cerkovnikovi so onemeli, samo stara mati je nekaj momljala ln godrnjala. Toda za nas paglavce jo bilo obljubljeno podiranje novo doživetje. Ali bodo že danes pričeli podirati? smo silili v očeta, ki pa je samo mater pogledal ter dejal z ubitim glasom: »Kaj praviš, kako bi bilo, če bi pokve-ka štal sredi sobe?... Joj!« Mati se je prijela za glavo in kliknila: »Potem se pa Bog usmili naših rtuš'« Prišli so zidarji in tesarji, ki so ^e s ponavljanjem ukvarjali več ko mesec dni. Povsod nas je bilo preveč, vedno so nas podili stran. Tudi naš pohabljenec je dobil eno nogo novo, starima dvema so pa nataknili nekakšni protezi. Posihmal je bil stamo varovan s stoli in dejali so mu »mendr-ga«. Lezli nismo nikoli več nanj. Na tej mendrgi smo se učili sviranja. Največ pozornosti in uka je bil deležen najsr.areiSi, ki mu je oče posvetil marsikatere ure dneva; pošiljal ga je tudi v glasbeno šolo, kjer se je vadil na gosli. V poznejših letih je marsikdaj nadomestoval očeta tudi na orgijah. Drugi po vrsti je bil silno muhast. Kadar koli ga je oče klical k vaji, je zbežal z besedo: »Sem zadržan!« Res ni budil nobenih, prav nobenih nad, tudi v šoli ne, zato ga je oče poslal v trgovino z železnino, tja daleč v Celovec, čez mesec ali dva jo je pa peš primahal domov, ves skesan in potrt. Oče se ni brigal zanj nikoli več, tudi solda mu nI dal za knjige in pero, ko se je pripravljal za prosvetni stan. Fant je »šel v vase«, kakor pravi sveto pismo ter se je poboljšal. Ker se je ves predal kresovom, ki so mu vzplamteli v srcu, Je daleč vidno zagorela njegova plamenica; njegova pesem se čuje in bo donela še vedno, ko o tistih, ki ao ga hoteli ustrahovati z nanjih elektrarn pa se bo zaračunaval po 4.38 kune. V navedenih cenah je vračunana tudi državna in mestna trošarina. Hrvatski listi pravijo, da zvišana cena električnemu toku ne bo vplivala na ceno industrijskih proizvedov. Zadružne po pravi jalnice čevljev. Na sestanku zagrebškh čevljarjev, ki se ga je udelež lo okoli f>00 obrtnikov, je b;l v razpravi tudj predlog, da r.aj skupine po 10 do 15 obrtnikov ustanove zadružne delavnice, ki naj bi prevzemale obutev v popravilo ker bi se mnogo lažje preskrbovale z usnjem, lažji pa bi bil tudi nadzor. Udeleženci sestanka so za :zpolmtev omenjenega načrta obljubil1 svoje sodelovanje. GLEDALIŠČE DRAMA Scbota. 10 julija, ob 19.30: V Ljubljano jo dajmo! Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 11. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Ponedeljek, 12. julija, ob 19.: Nevesta s krono Red B Torek, 13. julija, ob 19.: Nevesta s kr<»no. Red. Torek. * Josjp Ogrlnc: »V Ljubljano jo dajmo!« Vese^igra v treh dejanjih. Zgodba o ljubezni mladega dekleta in njene snubitve. Osebe: Srebrin-Cesar, Rotija-P. Juvanova, Marica-Levarjeva. Cena-Stareeva, dr. Snoj-Drenovec, Pavle-Peček, Neža-Rakar jeva, notsr-M. Skrbinšek; priči: BonedičLč, Bre-zigar. Režiser: M. Skrbinšek. A. Strindberg: »Nevesta s krono«. Igra v petih dejanjih. Zgodba scvr:štva dveh kmečkih daljinskih hiš in us -. -■"ž-.-.^t^*- -MhniJinA---' •^■••^-niiir-.-.ikii/.-' r Snhmf^ 10. VIL 1943-XXI; Kazni za prestopke Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu objavlja: Kr. policija v Ljubljani je od 1. do 30. junija izrekla naslednje kazni zaradi prekrškov živilskih predpisov: Zaradi navijanja cen: Magdalene Ana, prodajalka, Florjanska 31, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Škerjanc Anton, prodajalec, Zbašnikova 4, 500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Miklič Josip, trgovec. Pražakova 8, 1000 lir globe; Gre-gorač Ivana, prodajalka, Jeranova 20, 500 lir globe; Soklič Franc, krčmar. Breg 20, 500 lir globe; Pavlič Josipina, pocestnica, Mala čolnarska 7, 500 lir globe in 10 dni prekinitve obrata; Slak Marina, prodajalka. Mala čolnarska 15, 500 lir globe; Savs Ivan, čevljar, Opekarska 13. 3000 lir globe. 20 dni prekinitve obrata; Pelan Marta, obrtnica, Emonska 10 a, 1000 lir globe; Anžič Alojzij, krčmar Pot na Fužine 4, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Trpin Boleslav, trgovec, Gledališka 12, 500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Vodnik Marija, trgovka, Herbersteinova 10, 2000 lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Šinkovec Marta, trgovka, Trdinova 7, 2000 lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Polajnko Alojzij, trgovec, Mestni trg 6, 1000 lir globe; Gorše Franc, čevljar, Poljanska 15, 2000 lir globe in 20 dni prekinitve obrata; dr. Vendelin Megler,b zastopnik, Kolodvorska 11, 5000 lir globe, 30 dni prekinitve obriata; Dečman Štefanija, poslo-vodkinja. Miklošičeva 12, 3000 lir globe, 20 dni nrekinitve obrata; Baša Josip, čevljar, Florjanska 17, 3000 lir globe, 20 dni ptrekinatve obraita; Janeš Iviarc. čevljar, Bleiweisova 23, 2000 lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Skalar Josip, trgovec, Strossmayerjeva 10, 2000 lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Snoj Terezija, trgovka, Prešernova 30, 1000 lir globe; Jurčič Simon. trgovec., Bleiweisova 1, 1000 lir globe; Rukavina Josip, trgovec, Trieste, ulica Paolo Veronese 4, 1500 lir globe; Hribar Ivan. izdelovalec odej, Jegličeva 3, 1000 lir globe; dr. Ivan Hudovernik, poslovodja, Kolodvorska 12, 1000 lir globe; Gorše Angela, trgovka, Stari trg 15, 1000 lir globe: Šavnik Marija, poslovodkinja, Lepi pot 12, 1000_ lir globe. Zaradi nedovoljenega nakupa moke in fižola; Pestotnik Minka, prokuristinja, Mirje 19. 500 lir globe; Kopitar Ivana, uradnica, Ježica 10. Soklič Zdravka, uradnica, Dc.linova 30, Tomšič Antonija, uradnica. Stara pot 8, Zanoškar Frančiška, uradnica, Tržaška 17, Ločniškar Marija, uradnica. Goriška 29. Dečman Frančiška, uradnica. Topniška 15, Avšič Ana, uradnica, Društvena 12, vse na globo DO 300 lir Zaradi nedovoljenega prevoza mesa, surovega masla, moke in fiž°la: Kukavica Ana, gospodinja, Ariele Rea 15, 300 lir globe: Milavec Marija, gospodinja, Krakovski nasip 10, 500 lir globe; Štefančič Marija, gospodinja, Povšetova 78, 500 lir globe; Ocviru- Franc, zasebnik, Povšetova 28, 500 lir globe in 10 dni zapora; Novak Marija, šivilja, Stari trg 17, 300 lir globe; Kramaršič Josipina, gospodinja, Topniška 8. 250 lir globe; Eckert Ana, gospodinja, Pleteršnikova 21, 300 lir globe; Jane-žič Frančiška, gospodinja, Poljanska 34, 300 lir globe; Zaletelj Justina, gospodinja, Ciril Metodova 52, 300 lir globe; Sotler Ivan, sluga, Cerkvena 21, 300 lir globe; Zabkar Josipina, gospodinja, Arielle Rea 5, 300 lir globe; Rozman Alojzij, trg. so-trudnik, Sv. Petra c. 83, 500 lir globe in 10 dni zapora; Žagar Frančiška, Mestni log 4. 500 lir globe, 10 dni zapora; Heilig Valter. trgovec, Ižanska 94. 500 lir globe; Preveč Angela, delavka, Cojzova 4, 500 lir globe. Zaradi prodaje vina po nedovoljeni ceni: Križ Jurij, gostilničar, Gregorčičeva 17 in Lasan Marija, gostilničarka, Pokopališka 14, vsak po 1000 lir globe. Zaradi skrivnega zakola: Živec Frančiška, posestnica, Ljubeljska 19, 500 lir globe. Zaradi nakupa in prodaje govejega in svinjskega mesa po nedovoljenih cenah: Učman Adolf. mesar, Kladezna 24. 2000 lir globe. Zaradi predaje racioniranega blaga proti zapadlim odrezkom; Dubanič Ana, peka-rija, Klunova 11, 300 lir globe. Zai^di nedovoljenega nakupa obleke in tkanin: Globokar Elizabeta, gospodinja, Sv. Petra 56. 100 lir globe. Zaradi prodaje stroja za prelu^njanje po nedovoljeni ceni: Kunovar Karel, inže-njer, Predjamska 72, 1000 lir globe. Zaradi prodaje industrijskih proizvodov po nedovoljeni ceni: Albrecht Anton, trgovec, Sv. Petra 6. 1000 lir globe; Kezele Stanko, izdelovalec bandaž, Jegličeva 10, 1000 lir globe; Demšar Jeronim tovarnar, Hradeckega 12, 500 lir globe; Pečovnik Albert, izdelovalec cementnih izdelkov, Ciril-Metodova 48, 1000 lir globe; Sedej Ivan. izdelovalec cementnih izdelkov, Rožna dolina cesta VIII-12, 1000 lir globe; Šot Rudolf, izdelovalec cementnih pred- predpisov metov, Malgajeva 6, 1000 lir globe; Cihlar Josip, izdelovalec cementnih predmetov, Ciril-Metodova 69, 1000 lir globe; Batteli-no Vinko, izdelovalec cementnih izdelkov, Kotnikova 16, 1000 lir globe; Cizerl Martin, mehanična delavnica, Bleiweisova 12, 1000 lir globe; Božič Ivan, Sv. Petra 11, 1000 lir globe. Andlovic Matej, izdelovalec mrež, Ilirska 12, 1000 lir globe; Vidmar Angela, poslovodkinja, Muzejska 5, 1000 lir globe; Ceferin Drago, lastnik tvrd-ke, Gledališka 7, 1000 lir globe; Andlovic Alojz, izdelovalec mrež, Rimska 5, 1000 lir globe; inž. Loeser Oskar, ravnatelj tvrdke »Saturnus«. Prule 9, 5000 lir globe; Pire Matilda, poslovodkinja. Medvedova 8, 1000 lir globe; inž. Stare Vladimir, lastnik tovarne EKA, Topniška 9, 1000 lir globe. Zaradi zvišanja števila delavcev brez dovoljenja: Berbuč Karolina, izdelovalka prešitih odej. Cerkvena 1, 1000 lir globe. Zaradi odvoda enega goveda iz občme brez dovoljenja občinskega urada: Toni Ivan, posestnik, Lanišče 5, 3000 lir globe in 25 dni zapora. Ker je dvigala in se posluževala vec mesecev istočasno živilske nakaznice dveh različnih občin: Koželj Cvetka, dijakinja, Golovška 41, 1000 lir globe. Zaradi neopravičenega dviga živilskih nakaznic: Stemberger Martina, gospodinja. Nove Jarše 37. 1000 lir globe. Zaradi odtegnitve blaga normalni potrošnji: Mežnarčič Josip, pek, Tržaška 37; Cešnovar Josipina, krčmarica, Dolenjska cesta 3; Čer ček Frančiška, natakarica, Vavta vas 59; Živec Marija, gostilničarka, Rimska 17; Klemenčič Cirila, služkinja, Rimska 17; Mole Mihael, pek, Staničeva 17, Ješe Ivan, čevljar, Cesta na Loko 22; Jontes Ivan. čevljar, Resljeva 26, Markun Anton, prodajalec, Staničeva 3; Ješe Bogo, čevljar, Cesta na Loko 20 in Lotrič Frančiška, prodajalka. Opekarska 53, s0 bili vsi naznanjeni vojaškemu vojnemu sodišču. Okrajni civilni komisarijat v Kočevju je v mesecu maju izrekel zaradi prekrškov živilskih določil naslednje kazni zaradi nedovoljenega prevoza racioniranega blaga: Kovač Marija, Zagorica 18, občina Videm-Dobrepolje, 100 lir globe, en dan zapora in zaplemba blaga; Štrubelj Ana, Zdenska vas 20, občina Videm-Dobrepolje, 100 lir globe, en dan zapora in zaplemba blaga.. SPOR T XII. in zadnje kolo Jutri bo zaključeno domače nogometno prvenstvo Pesmi je konec, jutr; bomo zaprli, sklenili račune in odšli na počitnice. Takšen je položaj — v kratkih besedah — pred jutrišnji XII. in zadnjim kolom v domačem nogometnem prvenstvu in vendar se nam zdi, da tudi potem naši vrli športniki ob okroglem usnju še ne bodo odložili opreme. Tri mesece so vztrajno tekali za žogo. si zdaj razdelili mesta v dc-mačih prvenstvenih tabelah in vendar j'm športna žilica le ne da in ne da počitka. Kakor sl;šimo, se nogometni voditelji ba-vijo z možnostmi novih nogometnih prireditev, ki bi morda še bolj pritegnile zanimanje nogometnih prijateljev. Toda pustimo za zdaj načrte za bodoče in ostanimo kar pr; zadnjem dejanju, ki je na vrsti jutri v okviru domačega prvenstvenega plesa. Dogodki so nanesli tako, da ta zadnja nedelja po važnosti ne bo enakovredna predzadnji in zaostaja glede tega skoraj za vsemi prejšnjimi, kajti pol jutrišnjega sporeda je samo še prestižnega pomena, pa tudi druga polovica bo odločilna le še za zasedbo obeh mest v sred:ni drugorazredne razpredelnice, tako da torej ni mogoče napovedovati dogodke, ki bi pretresali ta mali ljubljanski športni svet. V takih okoliščinah nam pač ne preostaja drugega, kakor zaupati v športno zavest vseh nastopajočih in jih obiskati tudi to pot. čeprav vemo — in se zavedajo tega tudi sami — da nimajo ničesar izgubiti in ničesar pridobiti — ah vsaj bore malo. Moštvi, ki sta razčisflj vsa vprašanja že davno pred tem koncem, sta Tobačna tovarna in LfuMfana ki ju obe že dovolj poznamo iz letošnje sezone. Belo-zeleni so te mesece od gralj pet takih tekem v splošno zadovoljstvo in zasedli prvo mesto v tabelij medtem ko so šli tobakarji obratno pot — čeprav so vsaj v prvem nastopu obetali mnogo več kakor so pokazali — ter zato tudi, ne da bi mogli ugovarjati, ostali zadnji v svoji skupini. Tudi jutri glede tega ni mogoče ničesar spremeniti in srečanje med obema enajsto-ricama bo res samo obveznost, ki jo je treba izpolnit j v duhu sportn'h načel. Seveda pričakujemo, da bodo res tudi otrveljala tudi v tej obvezni tekmi brez odločitve in da bosta moštvi — t» velja predvsem za slabše na papirju> ki se jutri obenem poslavljajo iz družbe ljubljanske nogometne elite — res tudi storili svojo športno dolžnost nasproti svojim voditeljem in nasproti občinstvu, ki jih bo prišlo gledat. Tekma bo odigrana na športnem igrišču Hermesa v šiški s pričetkom ob 18., prej Pa bosta še dve predtekmi, in sicer ob 15.30 med mladinama Hermesa in Ljubljane, nato pa ob 17. med rezervama Hermesa in Korotana. Drugi obračun za točke, ki bo v resnici tudi obračun v pravem pomenu besede, bo med Vičem m žabjak om Enajstorici spadata med najmlajši iz ljubljanske nogometne družine šn sta se letos bolj ali manj s težavami borili za svoj prostor pod soncem. Pri tem so bolj uspevali žabjačani, k; so si nekoliko opomogli tudi s sklepi izza zelene mize( medtem ko Vičani pri vsej dobri volji in vztrajnem delu v vseh petih nastopih niso mogli zabeležiti niti enega pozitivnega izida. Zanje torej tudi to pot m več rešitve z najslabše točke v tabeli, toda kljub temu imajo jutri važno poslanstvo v prilog Ko-rotancev. Moštvo z Rakovnika, ki je zadnji čas prehitelo žabjačane in se vsidralo na drugo mesto, bi bilo Vičanom dvakrat hvaležno za vsako presenečenje, kajti le v tem primeru bi ostali tam, kjer so. Sicer pa bodo morali za eno stopnjo navzdol. Dosedanji dogodki govorijo v korist žabjaka, toda zakaj pa ne bi vsaj enkrat poskrbeli za senzacijo oni, ki se bore za svoj obstanek z večjim elanem kakor vsi ostali? SLUŽBENE OBJAVE iz urada CONIa NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 21. Ljubljana, 7. julija. 1. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme, odigrane dne 4. julija t. 1. Mars— Hermes 2:4; Korotan—Mladika 1:3; rezerve: Korotan—Vič 2:1; Mladika—Ljubljana 1:3; Mars—žabjak 0:6; mladine: žabjak—Mladika 0:10; Mars—Hermes 0:3. 2. Vzame se na znanje protest SK Viča proti verifikaciji prvenstvene mladinske tekme Tobačna tovarna—Vič dne 4. t. m. 3. Spored prvenstvenih tekem v nedeljo dne 11. t. m. na igrišču Ljubljane: ob 9. žabjak—Mladika rezervi, ob 10.15 Žabjak—Vič (II. divizija), ob 14.30 Vič —žabjak mladini in ob 15.50 Vič—Mars rezerve; na igrišču Hermesa ob 15.30 Hermes—Korotan rezervi, ob 16,50 Hermes—Ljubljana mladini in ob 18 Tobačna tovarna—Ljubljana d. divizija). Na igrišču Mladike ob 10: Mladika—Mars mladini. Službujoči odbornik g. Marklč Slavko. 4. Kaznuje se s prepovedjo igranja za 1 mesec po § 36. igralec SK Viča Reich Marjan. Kazen mu poteče dne 7. avgusta t. 1. 5. Kaznuje se igralec SK Viča Kovačič Viktor z ukorom. 6. Kaznuje se s prepovedjo igranja za dva tedna po § 30. igralec SK Marsa Sla-miC Herman. Kazen mu poteče dne 21. julija t. 1. 7. Kaznuje se s prevovedjo igronia .^a 1 mesec po § 18. igralec SK žabjaka Grassi Oto. Kazen mu poteče 7. avgusta t. 1. 8. Izreka se igralcu Blatnik Dragu (po § 67.) suspenz. 9. Izreka se igralcu SK Mladike Drg-lin Slavku po § 30. ukor. 10. Pozivajo se na zaslišanje v ponedeljek, dne 12. t. m. v pisarno zveze cb 17. naslednji: kapetan moštva mladine Tobačne tovarne z dne 27. VI. in Sapic Ivan; (ali Dušan) ter Slamič Herman. 11. Opozarjajo se vsi klubi, ki imajo kakršne koli dolgove Zvezi, da jih takoj poravnajo, klub, ki do sobote opoldne ne bo plačal svojih obveznosti, bo suspendiran. MALI OGLASI KOor lUe «lu2bo plača a* vsako Desedo L —.30, za dri- ts p rov. takso —.60, za dajanje naslova ali 61fro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L t*—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za Tsako besedo I, i._t za vse druge oglase 1» —.60 a be- sedo, za dri. ln prov. takso —£0. za dajanj« naslova ali Slfro L S.—. Najmanjši tznoa za te oglas* J* L 10.—. Hišni posli dobijo službo Hišnik se sprejme proti stanova-nju 1 sobe in kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«. 11313-1» Služkinja za vse hišne posle, ki ima veselje do kuhanja in vrtnih del, dobi takoj službo. Mesečna plača 350 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 11379-la s— To »o atleti. V Helsinkih so zadnjič nastopili vsi najboljši finski atleti skupno z nekaterimi švedskimi. Pa so med njimi najvidnejši postavili naslednje znamke: Šved Eliasson v daljino 7.40. Stcrskrubb na 400 m 49 sek, Niklas v višino 1.90, Nikhanen v kopju 68.15, Sa. lovoara na 1500 m 3:57.6, Šved Bratt na 3000 m 8:28.6, Aarniala na 800 m 1:57.7 in ob palici kar dva do 3.70 m. Na švedskih igrah v Goteborgu je tekač Ljun-green zboljšal državni rekord na 400 m dolgi progi na 47.5, kar je obenem tudi najboljši evropski čas v letošnji sezoni. Inserirafte v »Jutra«! J&jenci (:kfi Frizersko vajenko sprejme takoj ali pozneje Viktor Rep, Gledališka 8. 11)08-44 TJ t Z< Mrčes (uii, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom Drogerija Kane, Židovska nI. 1. 11304-6 Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »Alba« krema. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 11305-6 Naprodaj več praznih zabojev. Karel Prelog, Ljubljana, Gosposka 3. 11377-6 Žgano apno, prvovrstno, vsako množino, dobavlja, lahko takoj po naročilu, apnenica E. Vod-lan, p. Dobrepolje, ali Fr. Vodlan, Ljubljana. Costo-va 8. 11286-6 Volneno preprogo prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11431-6 Volnena preproga Smirna. vzorec, 250X350, zelo lepa, naprodaj. Naslov v ogl. odd. jutra. 11452-6 Blago za modroce la gradi, predvojno blago, takoj prodam. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Predvojno blago«. 11451-6 . Bočni voziček, nov (dira), prodam. Lepo-dvorska 35. 11400-6 SUHE GOBE = rcaaaaaaaaaaaaaeeaaaa ia«*aaa»*aa«i «acBniim»n»