V središču Petrinja • Štajerci pomagajo družinam, ki so jim nekoč nudile streho nad glavo O Strani 6 in 7 s î Î Štajerski Ptuj, torek, 19. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 5 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Aktualno Podravje • Tudi višja minimalna plača omogoča le golo preživetje O Stran 2 Podravje Dornava • Varstvo v vrtcu bo spet dražje O Stran 5 Ljudje in dogodki Hajdina • Merc: »Hišo sem uredil, zdaj si želim le še žensko« O Strani 10 in 11 Izobraževanje Podravje • Prek zooma se dijaki ne morejo naučiti praktičnih veščin O Stran 12 Kronika Hrastovec • »Za mnoge smo še vedno zadnja postaja za zavržene« O Stran 24 v Šport Gorazd Rajher • »Mogoče zveni čudno, ampak zajemanje z veliko žlico ni najboljše.« O Stran 14 Ptuj, Podravje • Ponovno zadolževanje Bistre že buri duhove Čemu se spet zadolžuje ZRS Bistra Ptujski mestni svet bo naslednji teden odločal o tem, ali naj poda soglasje k zadolžitvi ZRS Bistra Ptuj. Nekateri svetniki so izrazili jasno nasprotovanje temu, saj da gre za že ustaljeno prakso. Direktor Štefan Čelan odgovarja: »Žalostno je, da so v mestni politiki posamezniki, ki ne vedo niti osnov delovanja javnih zavodov.« Več na strani 3. ZNANSTVENORAZISKOVALNO SREDJSČE BISTRA PTUJ SCIENTIFIC RESEARCH CENTRE BI5TRA PTUJ VIZIJA IN POSLANSTVO ■«». y „ „i, „„„ p.iJgWo „„„ „ m,„[ms.,M¡ital„ rn ^ »m,,, vse „Mil, ,*„,„„ ,™,;sll „„„g, fcr„. „ „ nj Jggg1'™ ■"tssr *—i —« » szsjSm P.Witv.nju. Iemwci k ■J-.l..;i.„r, .,Jt.r.,, dlJ| , ' railiiJiimi i.-jrtn-.-j Foto: Črtomir Goznik Dom upokojencev Markovci Nova dilema kakšna streha je najboljša i Ormoški vodovod Petkrat podaljšati rok, šestič , dvignili cenoj Štajerski TEDIM ^adioPTUJ Enajst mesecev plačaš, dKanajst mesecev Uereš - •• •„ itaipr^ki tednikin s tem čudovite trenutke * vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Podarite sebi rn Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 Markovci • Dom starostnikov spet razdvaja Nova dilema: kakšna streha je najboljša Občina Markovci je dobila zeleno luč za nadaljevanje projektov za izgradnjo doma starejših občanov. Konec lanskega leta je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kot je povedal župan Milan Gabrovec, so v teku izvedbeni projekti, o katerih bo odločal občinski svet. Kot kaže, pa tudi v tej fazi povsem gladko ne bo šlo, saj je slišati, da se župan in opozicijski svetniki ne strinjajo glede izvedbe strehe. Gabrovec sicer namerava svetnikom predstaviti tri možne variante strehe, sam pa je - česar ne skriva - najbolj naklonjen t. i. zeleni strehi, ki pa ji nekateri zaradi visoke cene izvedbe nasprotujejo. Župan Gabrovec prednosti zelene strehe argumentira tako: »Tako imenovane zelene (eko) gradnje imajo več možnosti za sofinanciranje od države in Evropske unije. Po Sloveniji pa je tudi kar nekaj primerov javnih objektov z naknadno ozelenitvijo.« V teh dneh se bo prav zaradi pregleda izvedbene dokumentacije sestala občinska komisija, ki že ves čas z budnim očesom spremlja vse faze načrtovanega projekta in opozarja na morebitne nepravilnosti. Spomnimo, da opozicijski svetniki izbrani lokaciji med osnovno šolo, vrtcem in pokopališčem niso bili naklonjeni, predvsem zaradi bližine pokopališča in zato, ker so bili mnenja, da je v občini več primernejših lokacij za umestitev doma. Po več mesecih prepričevanj so se nato le odločili za zemljišče, ki je tudi v občinskih prostorskih načrtih opredeljeno za tovrstno gradnjo. Župan Gabrovec je prepričan, da morajo biti domovi starostnikov umeščeni v center kraja in nikakor ne na obrobje. Tudi bližina pokopališča po njegovih besedah ni moteča, saj sta življenje in smrt med seboj povezana. Foto: arhiv ST Po prvi idejni zasnovi je bila na markovskem domu očitno predvidena »zelena streha«. Računajo na več kot šest milijonov evrov nepovratnih sredstev Da gre za obsežen projekt, priča ocenjena vrednost investicije v višini dobrih 13 milijonov evrov. Ta ocena je bila podana na osnovi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ali bo to za investicijo dovolj, pa bo znano po izvedenem javnem naročilu za gradnjo projekta. Glede na višino investicije bo povpraševanje oddano na evropski portal javnih naročil. Občina namerava del sredstev pridobiti od države, razpis za sofinanciranje tovrstnih objektov bo najverjetneje objavljen v prvi polovici letošnjega leta. Prednost za dodelitve sredstev naj bi imele tiste občine, katerih projekti bodo pripravljeni do faze gradnje. »Občinski svet mi je zavezal roke, in to na način, da če ne bomo pridobili 50 odstotkov nepovratnih sredstev, doma ne bomo gradili. Tako bo tudi v primeru, če bo ta delež le nekoliko nižji,« je pojasnil župan Gabrovec, ki je še vedno prepričan, da bi lahko dom starostnikov zgradili tudi v primeru, če na državnem razpisu ne bi bili uspešni. »Del denarja bi lahko pridobili od Eko sklada, del pa iz zneska, ki nam pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin, prav tako smo na seznamu projektov Načrta za okrevanje in odpornost, ne nazadnje bi lahko najeli kredit. Po mojem načrtu bi mi dom že gradili.« Zasebni investitor hitro odstopil, občina prevzela breme nase Dom in varovana stanovanja za okoli 150 starostnikov je občina sprva nameravala zgraditi v javno-zasebnem partnerstvu, a je potencialni investitor nato od gradnje odstopil. Tokrat so se odločili za samostojno izvedbo projekta, kar je v slovenskem prostoru sicer redkost. Če bodo vse napovedane aktivnosti stekle v načrtovanih rokih, župan Gabrovec napoveduje začetek gradnje doma starostnikov konec letošnjega leta. Estera Korošec Podravje • Tudi višja minimalna plača bo komaj zadostovala za minimalne stroške Za revne zgolj preživetje, ne pa tudi dostojno življenje Čeprav je bil dvig minimalne plače z novim letom že zdavnaj zakonsko določen, so delodajalci njegovo uveljavitev zaradi hudih posledic, ki jih je epidemija povzročila gospodarstvu, skušali za najmanj leto dni zamrzniti. Prepričani so namreč, da številna podjetja ne bodo prenesla dviga minimalne plače, a sindikalisti niso bili pripravljeni na nobena pogajanja, češ da na temo minimalne plače od delodajalcev vsako leto poslušajo ene in iste argumente. In da je čas, da se vlada glede delovnih razmerij postavi na stran šibkejših. Pa ti v Sloveniji sploh lahko dostojno (pre)živijo? Minimalna plača, Slovenija jo je uvedla leta 1995, je doslej znašala 700 evrov neto oziroma 940,58 evra bruto, po novem naj bi se dvignila za približno 36 evrov (736), kar bi zneslo okrog 1.025 evrov bruto. Natančen znesek naj bi do konca januarja po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji določil minister za delo, pri določanju višine minimalne plače pa naj bi postal pomemben tudi znesek minimalnih življenjskih stroškov. Izračun minimalne plače se bo namreč v prihodnje usklajeval z minimalnimi življenjskimi stroški, minimalna plača pa jih bo morala presegati za vsaj 20 %. Spomnimo, da so bili že s 1. januarjem 2020 iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tako da so bili izplačani posebej. Minimalni življenjski stroški znašajo 613 evrov »Zadnja raziskava o višini minimalnih življenjskih stroškov, ki služi kot podlaga za določitev višine osnovnega zneska minimalnega dohodka in uteži za različne družinske člane za odločanje o denarni socialni pomoči, je bila opravljena leta 2017. Pred tem sta bili na to temo opravljeni še dve raziskavi, in sicer prva leta 1998, nato pa leta 2009 še druga,« so nam pojasnili v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Z novo raziskavo aprila 2017 je bilo ugotovljeno, da so minimalni življenjski stroški, torej najnujnejši izdatki za življenjske potrebščine, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe, imenovani tudi »kratkoročni« minimalni življenjski stroški, znašali 441,67 evra, kar je za 14,7 odstotka več kot leta 2009, ko so bili ocenjeni na 385,08 evra. Medtem ko so »dolgoročni« minimalni življenjski stroški, ki poleg osnovnih stroškov prehrane vključujejo še stroške, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti, kot sta vzdrževanje stanovanja in nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, leta 2009 znašali 562,07 evra, so se leta 2017 zvišali na 613,41 evra oziroma za dobrih devet odstotkov več. Nerealni in zastareli podatki Kot rečeno, bo višina minimalne plače poslej vezana na minimalne življenjske stroške, kar se zdi povsem korektno, a prva dama Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pri tem opozarja na zastarelost podatkov. Zdi se ji namreč nesprejemljivo, da bi dvig minimalne plače uskladili s študijo, ki je bila izdelana leta 2017 na podlagi cen iz leta 2016. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih namreč posodobitev podatkov predvideva šele v letu 2023. »V sindikatu menimo, da trenutno veljavni znesek minimalnih življenjskih stroškov v višini 613 evrov ne ustreza dejanskim minimalnim življenjskim stroškom oziroma da je prenizek. Pri ugotavljanju višine minimalnih stroškov imajo največji pomen ravno tiste dobrine, ki so se v zadnjih štirih letih podražile bolj, kot je kazala inflacija. Prepričani smo, da so minimalni življenjski stroški vsaj za 15 odstotkov višji od zadnjih uradno izračunanih in določenih, zato bi tako ustrezno morala biti višja tudi določena minimalna plača, torej najmanj 847 evrov. ZSSS je na to v lanskem letu že večkrat opozorila pristojnega ministra, vendar doslej še na noben dopis nismo prejeli odgovora.« Skoraj polovica za hrano in stanovanje Kot je razvidno iz priložene in-fografike, smo Slovenci leta 2018 za hrano in pijačo v povprečju porabili 17 odstotkov svojih prihodkov (odstotek manj kot leta 2015), za obleko in obutev sedem odstotkov, za stroške bivanja in opremo 20 odstotkov, za transport in komunikacijo pa kar 26 odstotkov. Ti deleži pa so precej drugače razdeljeni v gospodinjstvih z najnižjimi dohodki, kjer so samo za hrano in brezalkoholne pijače porabili 21 odstotkov razpoložljivih sredstev oziroma odstotek več kot v letu 2015. Zgovoren je tudi podatek državnega statističnega urada, da so gospodinjstva z dna lestvice za osnovne življenjske potrebščine: za hrano in bivanje, porabila 45 odstotkov vsega denarja, tista v najvišjem dohodkovnem razredu pa le 22 odstotkov, torej več kot polovico manj oziroma toliko, kot so dali »revni« samo za hrano. Če vzamemo za primer delavca z minimalno plačo v dosedanji višini 700 evrov in upoštevamo, da minimalni življenjski stroški, ki so bili izračunani pred štirimi leti, znašajo 613 evrov, ugotovimo, da ta oseba še komaj drži glavo nad vodo. Tudi če minimalnim življenjskim stroškom dodamo 20 odstotkov, za najmanj kolikor jih bo po novem morala presegati minimalna plača, ne bo bistveno bolje, a bo vsee- Foto: Dreamstime/M24 no dobrodošel vsak, ampak res vsak dodaten evro. A se nikar ne slepimo, saj niti potem še vedno ne bomo mogli govoriti o dostojnem preživetju, ampak zgolj o preživetju v njegovi najosnovnejši obliki. Nekoliko lažje se skozi mesec prebijeta zakonca z dvema minimalnima plačama, a le, kadar v gospodinjstvu ni otrok. Naravnost čarati pa morajo enostarševske družine na »minimalcu«, posebej tiste z več otroki, pa tudi družine, kjer je z minimalno plačo zaposlen samo eden od staršev. Pogosto se jim finančno ne izide brez denarne socialne pomoči. Senka Dreu Minimalne plače v zadnjih petih letih Po podatkih ministrstva za delo je bila bruto minimalna plača v Sloveniji v letu 2015 določena na 790,73 evra, takšna pa je ostala tudi v naslednjem letu. Leta 2017 je bila povišana na 804,96, leta 2018 pa na 842,79 evra. Leta 2019 je minimalna plača znašala 886,63 evra in se lani dvignila na 940,58 evra. transport in komunikacije stanovanjski stroški in oprema Vir: SURS Struktura izdatkov gospodinjstev za življenjske potrebščine torek • 12. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 3 Ormož • Pogodba s šestimi aneksi za projekt, ki bi moral biti končan v štirih mesecih Petkrat podaljšali rok, šestič dvignili ceno Mariborsko podjetje Lineal, d. o. o., kije nedavno oddalo edino popolno ponudbo za vse sklope projektiranja prenove spodnjepodravskega vodovoda, je podoben posel sklenilo z občino Ormož že leta 2019. Toda občina Ormož še danes, po letu in pol, s pogodbo dogovorjene projektne dokumentacije nima, čeprav bi jo podjetje moralo oddati že oktobra 2019... Namesto tega so podpisali že šesti aneks, ki se izteče s prvim marcem letos. Župan Danijel Vrbnjak je 16. julija 2019 z mariborskim podjetjem Lineal, d. o. o., podpisal pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2014-2020) - ormoško območje. Vrednost posla po pogodbi je znašala natanko 166.499 evrov. Vodovodno omrežje naj bi se prenavljalo v vseh treh ormoških občinah, torej tudi v Svetem Tomažu in Središču ob Dravi, nosilec projekta pa je občina Ormož. V sklopu pogodbenih obveznosti bi izvajalec del moral pripraviti projektno dokumentacijo za obnovo celotnega vodovodnega omrežja po fazah gradnje. Po sklenjeni pogodbi bi izvajalec vsa dela moral opraviti do 31. oktobra 2019. Ob tem končnem roku izvedbe del pa je bila predvidena tudi časovni-ca za predložitev posameznih spe- cifičnih dokumentov za vse tri faze obnove vodovodnega omrežja. Očitno se ni izteklo vse po načrtih. Rok so podaljševali v povprečju po tri mesece Prvi aneks je občina z izvajalcem sklenila dan pred iztekom pogodbenega roka, nato pa je sledilo še pet aneksov. Na občini to pojasnjujejo: »Treba je poudariti, da je projektna dokumentacija zaradi obsega zastavljena v treh fazah. Projektiralo se je preko 59,5 km glavnih cevovodov, rekonstrukcije prečrpalnic, vodohranov, novogradnje hidroforskih postaj, novogradnja enega vodohrana.« A djestvo je, da je bilo vse to znano pred podpisom same pogodbe. V njej je zapisano tudi: »Izvajalec s podpisom te pogodbe potrjuje, da je seznanjen s stanjem na terenu.« Nadalje so na občini pojasnili, da naj bi razlogi za tolikšne zamude pri izvedbi del tičali v osredotočenosti priprave dokumentacije za prvo fazo in pripravi vloge za kandidiranje za kohezijska sredstva. Kljub temu pojasnilu se je izdelava dokumentacije PZI za prvo fazo, ki bi prvotno morala biti zaključena 31. oktobra 2019, zaključila do roka po tretjem aneksu - 21. februarja 2020. Skupno prvih pet aneksov zneska finančnih obveznosti po pogodbi ni spremenilo. Z zadnjim, šestim, pa se je vrednost posla povišala za 11.724 evrov. »Občine so se odločile, da se v samem črpališču v otoku detajlneje obdela rekonstrukcija t. i. ,nadzornega centra',« so povedali na občini Ormož. Razlog nove okoliščine, ki jih ni bilo moč predvideti Sprva na občini odgovornosti za podaljševanje roka niso niti prevzeli niti komur koli pripisali. Naposled pa je v dodatnih pojasnilih Milena Debeljak, direktorica občinske uprave, le povedala: »Pojavile so se nove zahteve upravljavcev infrastrukture, ki jih ni bilo mogoče predvideti predhodno in pogoji mnenjedajalcev, ki so posledično zahtevali spremembo projektov. Gre za nepredvidljive okoliščine na strani ponudnika in naročnika, ki jih ni bilo mogoče predvideti.« Kakšne so bile novonastale okoliščine, nam ni uspelo izvedeti. Po besedah Debeljakove pa naj bi bilo zaradi spremenjenih okoliščin sklepanje aneksov dopustno tudi z vidika Zakona o javnem naročanju. Kar je res. Vendarle pa se je sprva predviden rok za izvedbo del, ki naj bi trajal slabe štiri mesece, doslej podaljšal na 20 mesecev ... Karmen Grnjak www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste l( I )J izvedeli prvi! StajerskiTZOMK Na javnem razpisu za izdelavo projektne dokumentacije je kot edino kandidiralo podjetje Lineal iz Maribora. Eden izmed razpisnih pogojev, ki jih je potencialnim izvajalcem zastavila občina, je bil tudi rok izvedbe del. Le ugibamo lahko, koliko podjetij in s kakšnimi cenami bi kandidiralo na razpisu, če bi bil rok za izdelavo dokumentacije daljši. Ob razpisni dokumentaciji je bila namreč objavljena tudi pogodba, v kateri je predvidena pogodbena kazen za izvajalca, če dokumentacije ne bi izdelal v dogovorjenem roku... Foto: KG »Izvajalec se zavezuje, da je seznanjen s popisom storitev, po katerem bo dela izvajal in se vnaprej odpoveduje vsakršnemu zahtevku iz naslova nepredvidenih pogojev za delo, nepopolnega in/ali neustreznega popisa ter se zavezuje, da bo tovrstne pomanjkljivosti ustrezno saniral na lastne stroške, ne da bi pri tem trpel rok izvedbe del in kakovost predane projektne dokumentacije,« je povsem nedvoumno zapisano v pogodbi, ki jo je občina Ormož sklenila s podjetjem. Slika je simbolična Časovnica sklenjene pogodbe in aneksov Dokument I Datum sklenitve 1 Rok izvedbe 1 Pogodba 16. 7. 2019 31. 10. 2019 Aneks št. 1 30. 10. 2019 31. 1. 2020 Aneks št. 2 31. 1. 2020 30. 4. 2020 Aneks št. 3 24. 4. 2020 30. 6. 2020 Aneks št. 4 24. 6. 2020 30. 9. 2020 Aneks št. 5 29. 9. 2020 31. 12. 2020 Aneks št. 6 28. 12. 2020 1. 3. 2021 Vir: Portal javnih naročil Ptuj, Podravje • Ponovno zadolževanje Bistre že buri duhove Čemu se za 150.000 evrov spet zadolžuje ZRS Bistra Ptujski mestni svet bo naslednji teden odločal o tem, ali naj poda soglasje k zadolžitvi ZRS Bistra Ptuj. Nekateri svetniki so izrazili jasno nasprotovanje temu, saj da gre že za ustaljeno prakso. Decembra lani je Znanstveno--raziskovalno središče Bistra (ZRS Bistra) Ptuj podalo vlogo za izdajo soglasja k zadolžitvi v letu 2021. Kot pojasnjujejo, so bili uspešni pri črpanju sredstev kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Trenutno vodijo 17 projektov, ki se izvajajo v različnih časovnih obdobjih in trajanjih. Da bi jih lahko nemo- teno izvajali naprej, pa morajo zastavljati denar. Zato se redno zadolžujejo. Z najemom posojila mora kot ustanoviteljica soglašati MO Ptuj. Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo v letu 2021 zadolžiti do skupne višine 3,5 milijona evrov. Zadolževanje nujno ali le napačna ustaljena praksa? Ker na ZRS Bistra vztrajajo, da imajo sredstva za poplačilo dolga, MO Ptuj nima zadržkov. Imajo pa jih nekateri svetniki. Kot pravi Milan Klemenc, se mu zdi takšno početje sporno, saj že dalj časa javne zavode opozarjajo, da je treba za- dolževanje predvidevati prej: »Na to smo opozorili vse direktorje javnih zavodov. Želimo, da upoštevajo tudi situacijo, povezano s covi-dom-19 in delovanje prilagodijo. To zadolževanje je postalo ustaljena praksa, brez predhodnih finančnih analiz, s katerimi bi lahko pripravili načrt, kako vsaj v prihodnje poslovati brez dolga. Zavedam se, da to posojilo ni breme proračuna MO Foto: CG Milan Klemenc Ptuj, je pa jasen kazalnik, da smo v začaranem krogu, saj konstantno prihaja do ponavljajočih se težav. Treba bo najti dolgoročno rešitev.« Čelan: »Politiki, ki ne vedo nič o poslovanju javnih zavodov« Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra, je seznanjen s pomisleki svetniških kolegov. Sam odgovarja, da ga žalosti, da se posamezniki odločajo za vstop v mestno politiko, ob tem pa se jim ne zdi vredno, da bi se podučili o osnovah delovanja lokalne samouprave, javnih podjetij in zavodov: »Glede finančnega poslovanja javnih zavodov, ki nas ustanovitelj zgolj delno financira, je situacija takšna, da se moramo prijavljati na domače in mednarodne razpise. Tam pa so pravila takšna, da moramo najprej sploh pridobiti projekt, nato ga moramo v celoti izvesti in poravnati vse račune. Poročila z računi nato pregleda ustrezna služba v državi ali pri evropski komisiji, ki nato odobri izplačilo.« V vmesnem obdobju mora Bistra za pokritje stroškov plač in ostalih stroškov zagotoviti finančne vire. Ker lastnih sredstev nimajo, ustanovitelj pa jih ne more zagotavljati, so primorani najemati likvidnostna kreditna sredstva. Za to potrebujejo soglasje občine. »Tovrstna zadolževanja v ničemer ne bremenijo proračuna MO Ptuj. Žal je kar nekaj svetnikov, ki o finančnem poslovanju javnih pravnih oseb nimajo pojma, so pa prepričani, da jim tak način blatenja zavodov prinaša glasove na prihodnjih volitvah,« še dodaja Čelan. Ključni razlog za zadolževanje naj bi torej bil v zastavljanju sredstev za pokrivanje stroškov za že odobrene projekte. Dženana Kmetec Andrej Vindiš: »Kaj Ptuj sploh ima od vseh teh projektov? Foto: Osebni arhiv « Ostro seje na predlog za podajo soglasja k zadolževanju odzval tudi svetnik Andrej Vindiš. Prepričan je, da bi ZRS Bistra morala ločiti javni in tržni del, opozarja pa tudi: »Ko smo na eni izmed prejšnjih sej potrjevali zadolževanje Zavoda za turizem, smo se dogovorili, da takšnih sklepov več ne bo. Zdaj imamo na mizi spet novo vlogo. Razlog za zadolževanje naj bi bili projekti, nekateri so terminsko napačno navedeni. Pogrešam tudi finančni in kadrovski okvir, za kateri projekt koliko denarja. Poraja se mi veliko vprašanj, med njimi tudi, kaj bo Ptuj imel od nekaterih navedenih projektov. Jaz se kot direktor zavoda pod tako pomanjkljivo vlogo ne bi upal podpisati!« Konstantno zadolževanje se zdi svetnikoma Milanu Klemencu in Andreju Vindišu zelo sporno. Foto: CG 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 Sveti Tomaž • Praznovanje jubileja 240 let šolstva v kraju Častno obletnico šolstva v kraju so na OŠ Sveti Tomaž praznovali, kot so razmere omogočale. Skupaj z učenci so se podali na pot raziskovanja po spominih starejših občanov. Pripravili so zakladnico osebnih pričevanj in dokumentirali predmete, ki jih starejši krajani v spomin na šolske dni še vedno hranijo. Na OŠ Sveti Tomaž so se veselili leta 2020, saj so želeli v čast okrogli obletnici šolstva pripraviti veliko proslavo. V danih razmerah pa so opustili vizijo o proslavi in se odločili, da bodo praznovali drugače. V počastitev okrogle obletnice so se podali v obujanje zgodovine šolstva, kot se je spominja starejša generacija. Učenci so pripravili bogat zbir spominov o tem, kako so stari starši hodili v šoli, kaj so jedli, kako so telovadili. Pri tem so učenci spoznavali, da so bili otroci v starih časih deležni tudi tepeža s palico, sploh tisti, ki niso bili preveč pridni. Ob spoznavanju šolskega vsakdana starih staršev so učenci odkrili tudi nemalo predmetov, ki so spremljali šolarjev vsakdan v preteklem stoletju. Dokumentirali so zvezke, učbenike, fotografije in druge predmete. »Bila sem prijetno presenečena nad dejstvom, da okoliški prebivalci še hranijo gradiva iz časov obiskovanja osnovne šole, v mislih imam starejšo generacijo. Pomembno je, da vsi skupaj vidimo v tem dodano vrednost, ohranjanje spominov na to, kar je bilo nekoč, in da znamo, tudi na podlagi teh vedenj, ceniti sedanjost,« je povedala Irma Murad, ravnateljica OŠ Sveti Tomaž. Presenetila pa jo je tudi zagnanost učencev in zavednost skupnosti, ki se je v obujanje zgodovine aktivno vključila. Nastal je šolski video Pisalo se je leto 1780, ko so bili otroci prvič v zgodovini kraja deležni poučevanja. Šolska stavba, ki jo učenci danes obiskujejo, pa je bila zgrajena v letu 1972. V prihodnjem letu, ko bo tudi ta stavba zaokrožila že 50. leto svojega poslanstva, se tako obeta nov razlog za praznovanje. Vrednost zbranih pričevanj in dokumentacije je vodstvu šole nalagala posebno odgovornost. »Sprva je bil naš namen, da se učenci s starši, starimi starši pogovarjajo o njihovem šolanju in te vtise tudi zapišejo. Bogata dokumentacija se je zbirala v spletni učilnici, dostop do gradiv pa je bil omejen na učence in strokovne delavce naše šole. Nato smo sklenili, da iz dela zbranega materiala nastane predstavitev, ki bo prosto dostopna,« je dejala Muradova. Tako so na daljavo skupaj z učenci ustvarili video. Če bi praznovanje smelo potekati v načrtovanih okvirih, bi bilo bolj slavnostno, a spomini morda nikoli ne bi bili zapisani in vsi ti predmeti bi lahko ostali pozabljeni za prašnih policah. Kar 158 učencev, ki je danes vpisanih v OŠ Sveti Tomaž, pa je vsaj del zgodovine šolstva v domači občini spoznalo kot daljno življenje in ne kot zbrane podatke, zapisane v knjigi. Zgodovina lepša kot sedanjost ... Medtem vsi, učitelji, učenci in starši, težko pričakujejo trenutek, ko se bodo vrata šole lahko zopet odprla. »Glede prihoda učencev v šolo sama več ne upam nič napovedovati. Sledimo trenutnim situacijam in se maksimalno potrudimo pri izpeljavi pouka na daljavo, tako na strokovnem področju kot tudi pri nudenju socialne in osebne podpore,« je povedala ravnateljica Irma Murad, ki zagovarja vrnitev učencev v šolske klopi. »S poukom na daljavo vzdržujemo in ohranjamo učni proces, vendar pouk na daljavo ne more biti po kakovosti enakovreden pouku v šoli, kljub optimalnemu vključevanju vseh deležnikov, učencev, učiteljev, staršev in razpoložljivi IKT-opremi,« je Muradova predstavila svoj pogled na aktualne razmere. Karmen Grnjak Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Ptuj • Občinska spletna stran v korak s časom 14 let je tudi za občinsko spletno stran dolga doba Po skoraj 14 letih je Mestna občina Ptuj dobila novo spletno stran. Je bolj pregledna, vabljiva, jasna in moderna. Strošek vzpostavitve in vzdrževanja znaša nekaj manj kot 30.000 evrov. In kaj smo dobili za ta denar? Po novem letu je začela delovati nova spletna stran ptujske občine. Stara je bila iz leta 2007, predvsem v zadnjih letih je nanjo letelo kar nekaj kritik. Da je bila nepregledna, nefunkcionalna in posledično neprijazna uporabnikom, pravijo tudi na ptujski občini in dodajajo: »Pomembno je, da občani najdejo vse pomembne informacije na enem mestu in da so te pregledne, da do njih dostopajo z nekaj kliki.« Novo spletno stran so oblikovali v podjetju E-občina. To je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik, strošek vzpostavitve spletne strani in vzdrževanja pa znaša 29.855 evrov. Na občini so prepričani, da je bila to smiselna in dobra naložba. Nova spletna stran ponuja izdelavo in urejanje lastnih e-vlog, pa jf| ^ip MESTNA OCÍIIW PTUJ S5r -p. ___rv__- Foto: Črtomir Goznik Nik Marinšek je del jesenske sezone nastopal za Aluminij, nato je odšel na posojo u Šmartno. Nogomet • Matic Marcius, Drava sezoni 2018/19 je bilo priložnost zanj še več, odigral je 26 srečanj. Podobno število tekem je odigral tudi v sezoni 2019/20, in sicer 21. Zdelo se je, da je Aluminij dobil novega odličnega domačega igralca, ki bi lahko bil za klub odlična alternativa po odhodu Dejana Petroviča, a se to vseeno ni zgodilo. V jesenskem delu aktualne sezone je tako za Aluminij odigral le eno samo tekmo, proti Celju je vstopil s klopi. Sledila je posoja v Šmartno, ki igra v 2. ligi. »Po nekaj tekmah za Aluminij smo se skupaj s klubom odločili, da je zame boljše, da grem na posojo v 2. ligo, kjer bom imel 100 % minutažo. Ko je resnično prišlo do realizacije, se je vmešala korona, tako da sem za Šmartno odigral le tri tekme, potem je bilo prvenstvo prekinjeno. Kljub vsemu gledam pozitivno na situacijo, za nazaj ničesar ne obžalujem,« je dejal Marinšek. Nove priprave je začel v Kidričevem. »Priprave za zdaj vsi opravljamo 'na polno', saj se zavedamo situacije, v kateri smo se znašli. Ne preostane nam drugega, kot da dajemo vse od sebe na vsakem treningu in na vsaki tekmi ter se tako poskušamo vrniti na mesta, na katerih smo bili v prejšnjih sezonah,« se situacije zaveda Nik in dodaja: »Delamo na še višjem nivoju kot v preteklosti, omenil pa bi tudi to, da imamo sedaj skupne zajtrke, da Foto: Črtomir Goznik Filip Jauk je jesenski del sezone kot posojen igralec Aluminija odigral pri Fužinarju in v Šmartnem. praktično celotno dopoldne preživimo na klubu in se posledično več družimo med sabo.« Glede njegovega nadaljnjega statusa je bolj ali manj znano, da spomladi ostaja pri Aluminiju. »Pred približno tednom sem imel sestanek z direktorjem, ki je zaradi nejasnosti situacije v 2. ligi dejal, da je najboljša možnost obstanek tukaj,« je zaključil Nik. Jauk: »Čas za odločitev bo prišel po koncu priprav« 20-Ietni napadalec Filip Jauk v 1. ligi še ni zaigral, zato pa je pridno nabiraI tekme v drugoIigaški konkurenci. V lanski sezoni je bil na posoji pri Rogaški, v letošnji pa pri Fužinarju in Šmartnem. »V prejšnji sezoni sem pri Rogaški odigral veliko boljše in učinkovitejše, saj sem na 18 tekmah zabil šest golov. Letošnja izkušnja pri Fužinarju in Šmartnem je nekoliko slabša, saj mi najprej pogoji na Koroškem niso ustrezali, potem pa sva skupaj z Nikom odšla v Šmartno, kjer je bilo potem prvenstvo hitro prekinjeno zaradi koronavirusa. To je pomenilo manj tekem, ni bilo pravega tekmovalnega ritma, kar pa je bil glavni cilj posoje. Mladi igralci odhajamo na posoje predvsem zaradi nabiranja igralnih minut,« je dejal Filip. Dotaknil se je tudi sedanjih priprav pri Aluminiju, prvič pod vodstvom trenerja Oskarja Drob-neta. »Zame so to tretje priprave s člani, za zdaj potekajo odlično. Po mojem mnenju se je vse prestavilo na višji nivo kot v prejšnjih sezonah, za kar gredo vsem v klubu vse pohvale. Tako lahko upravičeno računamo na boljše rezultate, kot so bili jeseni. Želja vseh je, da čim prej pridemo v cono obstanka,« je dejal Jauk. Njegov nadaljnji status še ni jasno dorečen. »Najprej bom tukaj oddelal priprave in odigral pripravljalne tekme, potem pa bo čas za odločitev. Za zdaj niti ni jasno, aIi bo 2. Iiga spomIadi spIoh odigrana. Jasno pa je, da je moja želja obstanek pri AIuminiju,« je zakIju-čiI Jauk. Jože Mohorič Iz razburkane Drave v mirnejšo Krko Matic Marcius je bil v treh sezonah nastopanja za ptujsko Dravo eden njenih najboljših igralcev. Odličen 23-Ietni igralec zvezne vrste je biI vedno med nosiIci igre ptujskih modrih, tudi v jesenskem delu aktualne sezone 2020/21 je biIo tako. V zimskem premoru je na njegov naslov priromala zani- Foto: Črtomir Goznik Matic Marcius je v dresu Drave odigral natančno 50 tekem, nove izzive je našel na Dolenjskem. miva ponudba, ki je enostavno ni mogeI zavrniti. »PokIicaIi so me iz novomeške Krke, ki je na 2. mestu 2. lige in ima jasno ambicijo po napredovanju v najeIitnejšo sIovensko Iigo. Ob takšni ponudbi nisem kaj dosti razmišljal, saj gre za res dobro organiziran klub na vseh nivojih. Že v vseh prejšnjih intervjujih sem poudarjal, da mi veliko pomeni priložnost, da se z ekipo borim za vstop v 1. ligo. Žal mi je, da mi tega na Ptuju ni uspeIo doseči, čeprav so biIe ambicije visoke, sem pa obenem veseI, da smo se z vodstvom in trenerjem korektno pogovoril in da smo se razšli v dobrih odnosih,« je dejal 23-letni Celjan, ki je za matični klub nastopal tudi v 1. ligi, zbral je devet prvoliga-ških nastopov. Po končanem drugem obdobju pri Dravi (vmes je v sezoni 18/19 nastopal za Brda, op. a.) je čas za oceno ptujske izkušnje. »Vedno poudarjam, da mi je biIo na Ptuju zelo lepo, tako mesto kot klub sta mi zelo pri srcu. Še posebej pa so me Iepo sprejemaIi Ijudje v kIubu, tako soigraIci kot trenerji, pa tudi navijači, ko so še smeIi na tribune. O Ptuju in tukajšnji izkušnji res vse najlepše,« je dejal Matic. V jesenskem delu ste na koncu ujeli pravi ritem, še vedno pa odmeva vaša pokalna zmaga proti Muri, na kateri si se tudi sam vpisal med strelce. »Ob odhodu v drugo sredino mi je žal prav za ta pokalni nastop. Izločili smo aktualnega pokalnega prvaka in si tako prisIužiIi možnost nada-Ijevanja v spomIadanskem deIu tekmovanja, kar bo za Dravo zagotovo velik izziv. Sam ne bom deI tega, a takšen je šport, včasih se je treba čemu odpovedati, da dobiš kakšno drugo priIožnost,« je realno ocenil Marcius in dodal Nastopi Matica Marciusa v dresu Drave: v sezoni 17/18 17 tekem 4 goli v sezoni 19/20 20 tekem 6 golov v sezoni 20/21 13 tekem 5 golov skupaj 50 tekem 15 golov Nastopi Marciusa v dresu mlajših reprezentanc: selekcija U-16 12 nastopov 2 gola selekcija U-17 4 nastopi selekcija U-18 2 nastopa selekcija U-19 7 nastopov 2 gola skupaj 25 nastopov 4 goli nekaj besed glede letošnjega prvenstva v 2. ligi: »Na začetku sezone je biIa ekipa sestavIjena precej pozno, posIedično smo se precej 'lovili', velikokrat pa nam je zmanjkaI tudi kanček športne sreče in smo gole prejemali v sodnikovih podaIjških. VideIo se je, da smo se ob koncu jeseni že močno povezaIi med sabo, kar se je poz-naIo tudi na rezuItatih. Verjamem, da bi se krivuIja rezuItatov še dvi-govaIa, a je prišIa ta nesrečna prekinitev prvenstva v 2. Iigi zaradi koronavirusa.« Dotaknil se je še sodelovanja s trenerjem Viktorjem Trenevskim. »ImeIa sva zeIo korekten odnos, pod njegovim vodstvom sem igraI večino tekem, za kar sem se mu ob odhodu tudi zahvalil. Tudi on mi je zaželel veliko sreče na na-daIjnji poti,« je to opisaI Matic. Nogometaši pa si v prvi vrsti verjetno najbolj želite, da se prvenstvo sploh nadaljuje! »Če hočemo kaj narediti na terenu, potem nam morajo pristojni najprej spIoh dovoIiti začetek treniranja in igranja tekem. To je trenutno največja želja vsakega igralca: da ne treniramo več sami doma, ampak z ekipo, saj smo si izbraIi ekipni šport,« je zakIjučiI Matic Marcius. Jože Mohorič 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 Atletika • Gorazd Rajher, AK Ptuj »Mogoče zveni čudno, ampak zajemanje z veliko žlico ni najboljše« Gorazd Rajher je dolgoletni trener najboljšega športnika MO Ptuj Kristjana Čeha, ki je v lanski sezoni naredil odločen korak proti svetovnemu vrhu v metanju diska. Priznanja so kar deževala, omenimo samo priznanje za najperspektivnejšega mladega športnika v Sloveniji in naziv atlet leta 2020 v Sloveniji. Trenutno je uspešen dvojec Atletskega kluba Ptuj že povsem vpet v priprave na novo sezono. Trenutno sta s Kristjanom na Portugalskem, kjer nista prvič. G. Rajher: »Na Portugalskem sva s Kristjanom drugič. Decembra lansko leto smo imeli v načrtu, da gremo v Medulin, vendar sva se zaradi zapletov s stanjem okrog covida-19 usmerila na destinacijo na Portugalskem, kjer razmere še od treninga z Nino Kolarič poznam. Lahko rečem, da se počutim kot doma, celo bolje, saj me tukaj nihče ne ovira.« Kakšni so trenutni vremenski in siceršnji pogoji za delo? Kakšen je ta kraj, je prisotnih še več drugih atletov in drugih športnikov? G. Rajher: »Tukajšnje vremenske razmere dajejo možnost za izvedbo dobrega trenažnega programa. Dnevna temperatura se giblje okoli 15 stopinj Celzija, kar je za potrebe treninga odlično. Sicer gre za manjši kraj na jugu Portugalske z imenom Villa Reeal de Saint Antonio (povsem v bližini meje s Španijo, Sevilla je npr. oddaljena le 150 km, op. a.), kjer je postavljen Olimpijski center za šport. Namen stadiona je, da nudi Foto: osebni arhiv Gorazd Rajher in Kristjan Čeh se trenutno nahajata na pripravah na Portugalskem. »Infrastruktura ni več takšna, kot je bila pred leti. Če primerjam, kako je izgledal stadion v času sodelovanja z Nino Kolarič in danes, bi rekel, da so se razmere poslabšale. Kljub temu pa ne morem reči, da se ne da dobro trenirati. Imamo vse, kar potrebujemo, prijaznost osebja ...,« je dejal Rajher. Gorazd Rajher: »Ptuj lahko ima novega olimpijca, od lokalne oblasti pa dobimo le kanček pomoči« Za doseženo v letu 2020 je Kristjan prejel dve odmevni priznanji: na prireditvi športnik leta nagrado za najperspektivnejšega mladega športnika Slovenije, od AZS pa priznanje za najboljšega atleta leta in vi za najboljšega trenerja leta. Kaj vama ta priznanja pomenijo? G. Rajher: »Zame je to nagrada za dosedanje delo in potrditev, da to, kar počnemo, počnemo v pravi smeri. Ptuj je imel olimpijca Mirka Vindiša, olimpijko Nino Kolarič in lahko ima novega olimpijca Kristjana Čeh. Za to skrbimo v klubu, od lokalne oblasti pa dobimo le kanček pomoči. Kristjan Čeh: »Obe priznanji mi veliko pomenita« »Obe priznanji mi dosti pomenita, ker dokazujeta naše dobro delo in ves trud, ki ga vlagamo v to. Upam, da bo naše delo še naprej tako uspešno, kot je bilo doslej ali pa še nekoliko bolj,« je dejal Čeh. možnost treniranja veliki množici atletov iz celotnega sveta, vendar ga lokalne oblasti ne obnavljajo tako, kot bi ga morale. Temu je primerna tudi infrastruktura, ki ni več takšna, kot je bila pred leti. Če primerjam, kako je izgledal stadion v času sodelovanja z Nino Kolarič in danes, bi rekel, da so se razmere poslabšale. Kljub temu pa ne morem reči, da se ne da dobro trenirati. Imamo vse, kar potrebujemo, prijaznost osebja ... Trenutno so tukaj na pripravah še atleti s Kube, Portugalske, Francije in Poljske.« Kakšni so cilji v tem pripravljalnem obdobju? G. Rajher: »V našem jeziku oz. v procesu trenažnega cikliziranja sva s Kristjanom v predtekmovalnem obdobju, kjer je poudarek na večji količini metov, približujemo se me- »To je hud udarec za otroke, posledice bodo katastrofalne« Kakšno je tvoje mnenje glede športa mladih, ki je v tem času skoraj v popolnosti zamrl? G. Rajher: »Z eno besedo - grozljivka! To je hud udarec za otroke in celotno človeštvo. Posledice bodo katastrofalne, otroci bodo predebeli, veliko bo težav z okvarjenimi hrbtenicami, izgubili bodo socialno noto ... Že sedaj v njihovem življenju prevladuje komunikacija preko tehnologije, ki ni pristna, ampak poteka preko ekrana, kaj bo šele sedaj! Izginile bodo otroške igre, njihovo druženje bo bolj na daljavo in prijatelj ne bo več prijatelj za igro, ampak virtualen obraz.« tom tekmovalnega diska, posegamo po treningu maksimalne moči in hitrosti ... Z enim stavkom: pripravljamo se na tekmovalni del sezone.« Priprave na sezono 2021 sta sicer začela že prej: kaj je doslej že bilo opravljenega? G. Rajher: »Res je! Program dela, ki sem ga sestavil, sva začela izvajati v drugi polovici oktobra, ko smo pozornost namenjali osnovnim motoričnim sposobnostim, dodajali nove oblike gibanja (trening boksa, op. a.) in bazičnim osnovam treninga.« Na Kristjanovem instagramu je bilo mogoče videti nekaj zanimivih prijemov: od boksarskega treninga do vaj z velikimi traktorskimi gumami ... Popestritev ali še kaj več? G. Rajher: »Trening mora biti pester in raznolik, zato smo poiskali možnosti v domačem okolju. Letos je bila osnova boks, naslednje leto bo kaj drugega. Premikanje gume je že stara zadeva, nekoč je doma premikal bale sena.« S kakšnimi rezultatskimi in tekmovalnimi načrti in željami vstopata v leto 2021? G. Rajher: »Načrt vsakega športnika in njegovega trenerja je nadgradnja pretekle sezone. Zame je nadgradnja celostnega pomena in ne samo rezultatskega. Športnik mora v prvi meri uživati v tem, kar počne, vse, kar dela, mora delati z veseljem. Če je tako, potem rezultat pride sam od sebe. Če bomo nadgradili dosedanje delo in sledili sistemu dela, da vse, kar počnemo, počnemo v obliki igre, potem lahko disk poleti tako daleč kot lansko leto.« Olimpijske igre so verjetno letošnja glavna prioriteta, če bodo seveda izvedene po načrtih. Kakšen je načrt stopnjevanja tekmovanj? G. Rajher: »OI žal niso prioriteta te sezone, plan je drugačen. Vrh sezone je evropsko prvenstvo U-23 in dobri nastopi na mitingih diamantne lige. Mogoče zveni čudno, ampak zajemanje z veliko žlico ni najboljše.« Kako sta se pri treningih prilagodila na razmere s covidom-19? G. Rajher: »Težko, vendar do sedaj še kar uspešno. Veliko je bilo prilagajanj, sprememb, ven- Foto: osebni arhiv Kristjan Čeh se je lani s svojimi odličnimi rezultati priključil elitni druščini najboljših metalcev diska na svetu. dar smo na koncu koncev naredili dobro sezono in pogumno zremo v sezono, ki je pred vrati. Kar je bilo, je bilo, na ptujskem je nogomet še vedno prva violina in za vse ostalo kar zmanjka prostora. Tako je bilo tudi v primeru naju, zato sva lansko leto veliko treninga opravila v Dornavi, natančneje ob ribniku ribiške družine Dornava, kjer ima narejen metalni podest naš veteran Dušan Koren. Uteži sva preselila na Destrnik v poslovno hišo predsednika kluba Alda Ina llešiča in tako trenirala v marcu in aprilu. Domača športna in politična oblast naju je milo rečeno pregnala s stadiona. Kljub temu da bi opravila trening metov na pomožnem delu stadiona, prihajala na trening skozi t. i. stranska vrata, sledila vseh ukrepom za preprečevanje pandemije, so jasno in glasno dejali, da sva nezaželena.« Kakšna bi bila ocena lanske sezone s sedanjega zornega kota? G. Rajher: »Končna ocena je z eno besedo: presenetljiva. Kar se je zgodilo, tega nisem načrtoval v tako kratkem času, ampak nekje do leta 2022. Napovedovanje ni moja vrlina (smeh), ampak načrt dvigovanja rezultata je postavljen na mejo 70 m do leta 2024 oz. do naslednjih Ol v Parizu. Takrat pričakujemo dozorelost Kristjana kot odličnega metalca diska. Še enkrat pa poudarim, da je to samo napovedovanje, rezultati pa o opravljenem delu govorijo sami zase.« Jože Mohorič Nogomet • 2. SNL Pet tednov bo minilo od začetka priprav do začetka spomladanskega dela Nogometaši v 1. slovenski ligi so jesenski del sezone odigrali v celoti tako, kot je bilo predvideno, odigrali so 19. krogov. Podobno je računati tudi v spomladanskem delu sezone 2020/21, ki se bo po programu nadaljevala 10. februarja. Pri drugoligaših je situacija precej manj rožnata, v prvem delu sezone so pod streho spravili le 12 od 30 krogov. Nazadnje so bili v tekmovalnem pogonu 17. oktobra lani, od takrat dalje so na »prisilnem počitku«. Vladni ukrepi za zajezitev okužbe s koronavirusom tekmovanja v drugem kakovostnem razredu ne dovoljujejo, velika večina ekip si ne more privoščiti niti skupinskih treningov. Oziroma si jih ne morejo zasedbe tistih klubov, ki z igralci nimajo sklenjenih profesionalnih pogodb. Takšnih pa je v 2. ligi večina, izjeme so z nekoliko večjim številom profesionalcev le Rudar (15 igralcev), Nafta (15), Triglav (15) in Radomlje (13). Ptujska Drava ima npr. sklenjenih le pet pogodb s svojimi igralci, na tej listi so Alej Milič, Marko Brest Foto: Črtomir Goznik Nogometaši v 2. slovenski ligi so v jesenskem delu odigrali 12 krogov, potem je bila sezona zaradi ukrepov za zajezitev okužb s koro-navirusom prekinjena. (lani prestopil v Maribor), Malik Bah, Samuel Nelson in Aldin Aga-novič. Seveda je jasno, da to tekmece postavlja v neenakovreden položaj. Da bi se temu izognili, je bil po poročanju športnega dnevnika EkipaSN na srečanju delovne skupine 2. SNL sklenjen dogovor, da bo od trenutka, ko se bodo lahko ekipe vrnile na trening, do prve uradne preizkušnje tekmovalnega koledarja minilo pet tednov, ki bodo namenjeni pripravam. Ker je kristalno jasno, da bodo obstoječi vladni ukrepi veljali vsaj do konca tega tedna, tako ni več nikakršnega dvoma, da se spomladanski del prvenstva ne bo začel 21. februarja, kot je bilo predvideno. V primeru najugodnejšega scenarija bi se to lahko zgodilo sedem dni pozneje, a glede na aktualno epidemiološko sliko in obete, ki niso navdušujoči, je pričakovati, da se bo vse skupaj še nekoliko bolj zavleklo. To obenem pomeni, da bo zmanjkalo časa, da bi se lahko odigrale vse tekme, zato sta po informacijah novinarjev EkipeSN trenutno na voljo dva rezervna scenarija. Prvi je ta, da bi se odigrali še trije krogi in zaostala tekma Nafta - Rudar, po 15 odigranih krogih pa bi se naredili liga za prvaka in liga za obstanek. Druga različica je, da bi se pod streho spravila zaostala preizkušnja in bi z ligo za prvaka in ligo za obstanek začeli že po 12 krogih. Še več bo bržkone znanega 26. januarja, ko se bo delovna skupina znova sestala, že prej se bo to pripetilo v primeru sprostitve ukrepov do te mere, da bi drugoligaši lahko začeli trenirati. UR Dravaši bodo še čakali - tako kot vsi drugi V intervjuju v prejšnji številki je trener Drave Viktor Trenevski povedal, da želijo priprave na drugi del sezone začeti v ponedeljek, 18. januarja, če bo to seveda glede na ukrepe možno. Kmalu je postalo jasno, da to ne bo možno: »O nadaljevanju sezone bodo odgovorni odločali 26. 1., do takrat lahko vsak dela individualno doma, skupni treningi pa niso možni,« je sporočil trener Drave. torek • 19. januarja 2021 Šport Štajerski 1S Futsal • 1. SFL j Gajser: »Za nami je naporen teden, a to ne bi smel biti izgovor« V 1. slovenski futsal ligi so nogometaši odigrali večino tekem 14. kroga, zaključek bo v torek v Ljutomeru, kjer bo pri domačem Tomažu gostoval aktualni državni prvak Dobovec. »Tekmo bomo poskušali odigrati po najboljših močeh, čeprav se zavedamo minimalnih možnosti za presenečenje. V prvi vrsti moramo popraviti precej stvari iz naše zadnje tekme z Dobrepoljem,« je dejal trener KMN Tomaž Matej Gajser, ki ne bo mogel računati na Aleša Maro-ta (rdeči karton). Za precejšnje presenečenje so v tem krogu z zmago na Ptuju poskrbeli igralci iz Kobarida, ki so se s tremi osvojenimi točkami vrnili v boj za uvrstitev v končnico. Do te ekipe čakajo še štiri tekme rednega dela sezone. Močno okrepljena Litija ni imela težav v Sevnici, štiri gole je prispeval Brazilec Jonhn Lennon, ki je skočil na vrh lestvice strelcev. Pri 19 zadetkih v sezoni se je izenačil z Lukom Peričem (Dobovec). Blizu velikega presenečenja so bili tudi Dobrepoljani, ki so na Vrhniki vse do zadnjih minut držali remi, nato pa so domačini v 39. minuti z zadetkom Toda Ciuhe vendarle prišli do zmage. FC Hiša daril Ptuj -Oplast Kobarid 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Kusterle (20.), 0:2 Marko Mohorič (27.), 1:2 Ručna (30.), 2:2 Bukovec (31.), 2:3 Andrej Mohorič (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjančič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Bukovec, Gajser, Pauko. Trener: Robert Grdovič. »Na Ptuj prihajamo po zmago,« so pred tekmo na Ptuju samozavestno napovedovali gostje iz Kobarida. Ti so v dosedanjem delu sezone zbrali presenetljivo malo točk in so zelo nizko na lestvici, a njihova realna vrednost je nedvomno precej višja. Ne nazadnje gre za nekdanje državne prvake, zadnji naslov so osvojili v sezoni 2013/14. Prva tekma med tema dvema tekmecema se je v Kobaridu končala z zmago Ptujčanov 2:4. Domačini so tekmo odprli z nekoliko nervozno igro, pojavljale so se jim številne napake. Pošteno se je tekma razživela šele okoli desete minute, ko so domačini izvedli prvi resni pritisk. Takrat so priložnosti po vrsti zamujali Bukovec, Ručna, Florjančič in Klinc. Na drugi strani so večkrat zapretili tudi gostje, a je Caf kljub nekaj nezanesljivim obrambam mrežo ohranil nedotaknjeno. Že v uvodu se je izkazalo, da bo največja ovira Ptuja na poti do zadetka odlični vratar gostov Deni Krivec. Izjemno se je izkazal Dobovec v Ligi prvakov med najboljših 16 ekip Dobovec je med tednom v obračunu evropske Lige prvakom v gosteh izločil ekipo z Malte (zmaga 2:3), v kateri igrajo številni kakovostni tujci, predvsem Brazilci. Slovenski prvaki so dvakrat zaostajali, (1:0, 2:1), na koncu pa zmagoviti gol dosegli v 40. minuti ... Tekmeca v osmini finala Lige prvakov bo Dobovec dobil v četrtek, 21. januarja, na žrebu na sedežu krovne zveze v Nyonu. Osmina finala bo med 16. in 21. februarjem, o napredovanju na zaključni turnir pa bo tako kot tokrat odločala ena tekma. Po osmini finala bo v ligi prvakov na sporedu zaključni turnir osmerice s četrtfinalom, polfi-nalom in finalom. Ta bo predvidoma konec aprila v Minsku. Naslov brani Barcelona. Foto: Črtomir Goznik Ekipa iz Kobarida se je izkazala za čvrstega tekmeca in je po Dobovcu druga v letošnji sezoni odnesla točke iz Ptuja. v 16. minuti, ko je bil Bukovec po odvzeti žogi sam pred njim, a je s fantastično obrambo napadalcu Ptuja preprečil zadetek. V naslednji minuti je bilo vroče pred golom Cafa, saj je Ručna nesrečno preusmeril žogo proti lastnemu golu, a je na srečo svoje ekipe zadel le vratnico ... V izjemni končnici prvega dela je bil najprej Florjančič v 19. minuti sam pred Krivcem, a je bil slednji znova zmagovalec dvoboja ena na ena, podobno kot na drugi strani Caf, ki je po dveh poskusil Marka Mohoriča žogo odbil v kot. Tega so gostje sijajno izvedli, po natančni podaji je bil pred golom na pravem mestu Aljaž Kusterle - 0:1. Ob polčasu je najboljši domači strelec Bukovec povedal: »Igra ni bila slaba, le gola nam ni uspelo zadeti, na koncu smo ga celo dobili. Cilj v drugem polčasu bo čim prej doseči gol.« Na drugi strani je bil eden izmed treh Mohoričev v ekipi gostov, Andrej (ob njem še Marko in Matej, op. a.), precej bolj zadovoljen: »Do prednosti smo prišli z borbeno igro, v takšni luči se moramo predstaviti tudi v drugem delu. To je edina pot do uspeha, ki si ga želimo.« Po pričakovanjih se je drugi del začel s pritiskom varovancev Roberta Grdoviča, ki pa so bili v svojih poskusih jalovi. To je dajalo dodatno energijo gostom, ki so postajali vse bolj samo zavestni. V 27. minuti je tako Marko Mohorič izvedel lepo samostojno akcijo, po kateri je z natančnim zaključnim strelom z desetih metrov zadel v polno - 0:2. To je bil nov hladen tuš za domačine, ki pa so nanj reagirali odlično. Najprej so dve priložnosti - Ručna v 28. in Bukovec v 29. minuti - zapravili, nato pa v 30. minuti vendarle zadeli v polno: po podaji iz avta je Ručna z izjemnim strelom pod prečko znižal zaostanek 1:2. Isti igralec je bil nekaj sekund kasneje v novi priložnosti, a je namesto gola stresel prečko. V 31. minuti je prišlo do izenačenja: Rednak je že ležal na tleh, a je vseeno spravil žogo do Bukovca, ki je ustrelil proti golu, tokrat pa je Krivcu žoga vendarle spolzela skozi roke v gol - 2:2. To je bila prva (in edina!) napaka gostujočega vratarja na tekmi. Izenačenje in obenem še peti akumulirani prekršek Oplasta sta domačinom odpirala nove možnosti, vsaj psihološka prednost je bila v teh trenutkih odločno na njihovi strani. Ko se je pričakoval zaključni juriš ekipe Hiše daril, pa so »udarili« gostje. Najprej so si priigrali dva »zicerja«, a ju še niso uspeli pretvoriti v gol, to pa jim je končno uspelo v 39. minuti, ko sta Ručna in Rednak nespretno posredovala pred svojim golom, »darilo Hiše daril« pa je Andrej Mohorič mirno pretvoril v zmago - 2:3. V naslednjem krogu čaka Ptujčane derbi v gosteh z ekipo Litije Tilen Gajser, FC Hiša daril Ptuj: »Pred srečanjem smo pričakovali zahteven obračun, kar se je na samem parketu tudi potrdilo. Deveto mesto Oplasta ni realno, imajo veliko boljšo ekipo, kot kaže 1. SFL REZULTATI 14. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Oplast Kobarid 2:3 (0:2), Mlinše - Bronx Škofije 3:6 (2:2), Sevnica - Litija 1:9 (0:5), Siliko Vrh' nika - Dobrepolje 3:2 (1:2). Tekma KMN Tomaž Šic bar - Dobovec bo odigrana v torek, 19. 1., ob 19.00 v Ljutomeru. V torek bo odigrana tudi zaostala tekma 12. kroga med ekipama Silika in Oplasta. 1. DOBOVEC 13 13 0 0 107:15 39 2. HIŠA DARIL PTUJ 14 11 1 2 69:40 34 3. LITIJA 14 9 1 4 55:36 28 4. BRONX ŠKOFIJE 14 6 2 6 43:54 20 5. SILIKO VRHNIKA 13 5 3 5 41:37 18 6. TOMAŽ ŠIC BAR 13 5 2 6 45:44 17 7. MLINŠE 14 4 3 7 41:66 15 8. OPLAST KOBARID 13 3 3 7 30:41 12 SEVNICA 14 3 3 8 42:68 12 10. DOBREPOLJE 14 0 0 14 15:87 0 lestvica in pričakujem, da bodo do konca še splezali kakšno stopničko višje na lestvici. Za nami je bil tudi kar naporen teden, tekmi v Škofijah in Zagorju nista bili enostavni, morda je tudi zaradi tega zmanjkal kanček energije, predvsem pa svežine. A to ne sme biti izgovor za poraz, za katerega smo sami krivi, enostavno nismo izkoristili priložnosti, ki smo jih imeli. Ob tem je gostujoči vratar ubranil veliko dobrih strelov, to sta glavna razloga za neuspeh. Vratar nas je nekoliko presenetil, saj sicer to ni prvi vratar Oplasta. Po zaostanku smo zmogli dovolj moči za izenačenje, želeli smo si tudi tretji zadetek, a smo ga po veliki napaki v obrambi nato celo sami prejeli. V zadnjih tekmah imamo nekaj težav z učinkovitostjo, a smo proti Mlinšam npr. pokazali, da jih še nismo pozabili zabijati. Zaradi poraza ni v klubu nobene panike, do končnice imamo čas za popravke v igri - takšnega mnenja je bil po tekmi tudi trener. Litijani so naš naslednji tekmec, to bo zelo zahtevna preizkušnja, sploh zaradi tega, ker forma v tem trenutku ni briljantna. Prejemamo veliko golov, dosegamo jih težje, tako da bo treba močno omejiti Li-tijane pri njihovih napadih. Dva ali trije zadetki bi lahko bili že usodni za poraz.« Jože Mohorič Rokomet • SP v Egiptu Jj joj ... Te vrstice so nastale pred tretjo tekmo z Belorusijo, zato se bomo dotaknili samo prvih dveh tekem proti Južni Koreji in Rusiji. Že sedaj pa lahko mirne duše napišemo: joj, joj ... Vse v upanju, da v naslednji številki Štajerskega tednika ne bo treba dodati še enega podobnega medmeta (poraz proti Belorusiji), kar bi bilo za uvrstitev v četrtfinale za našo reprezentanco že usodno. Južna Koreja 2 na nivoju slovenske 1. B-lige Škoda izgube vsake besede za to tekmo, saj so Korejci nastopili z univerzitetno ekipo, kjer so moštvo sestavljali igralci, rojeni leta 1998 in mlajši. Prva reprezentanca Južne Koreje se med tem časom pripravlja na olimpijske kvalifikacije. Slovenija je dosegla zmago z rezultatom 51:29 in edino, po čem si bomo zapomnili to tekmo, je, da so naši fantje na svetovnih prvenstvih dosegli rekordni izkupiček doseženih golov za Slovenijo ter da so osvojili dve točki. Največ doseženih golov na eni tekmi v zgodovini svetovnih prvenstev so sicer dosegli Islandci proti Avstraliji (55) in Danci proti Kanadi (52). Pa še to. Ta ekipa Južne Koreje proti Jeruzalemu na Hardeku ne bi imela nobenih možnosti za uspeh. Toliko o kakovosti Korejcev . Rusi so nas popolnoma nadigrali Pred tekmo proti Rusiji smo veljali za absolutne favorite na papirju, a je sama tekma še enkrat več dokazala, da ne zmagujejo vedno favoriti. Roko na srce smo Ruse vsi podcenili, češ da so visoki, težki, prepočasni. Na koncu so nas Rusi v več primerih celo pretekli, kar je dokaj neobičajno za našo ekipo, ki velja za eno najhitrejših na svetu. Osebno menim, da je odločitev o zmagovalcu padla v prvih desetih minutah tekme. Odločno smo štartali v tekmo in si brez večjih težav priigrali številne lepe priložnosti za strele iz obetavnih situacij. Na drugi strani so se Rusi mučili v vsakem napadu. In namesto da bi naši fantje povedli s tremi ali štirimi zadetki, je Rusom po zaslugi izjemnih obramb vratarja Viktorja Kireyeva uspelo v 10. minuti izenačiti na 3:3. Skozi celotno tekmo smo ob številnih tehničnih napakah zapravili kar 13 t. i. zicerjev. In grešili smo prav iz vseh pozicij. V obrambi je skozi celotno tekmo taval naš centralni blok, tudi »halfi« so bili na prepihu in Rusi so zadetke na postavljeno obrambo dosegali po sredini naše obrambe. Pravzaprav smo imeli v kapetanu Juretu Dolencu edinega razpoloženega igralca v napadu, kar pa je bilo premalo za Rusijo, ki ji je uspevalo prav vse. Rusija me je s svojo igro proti Sloveniji navdušila, pričakoval sem prav obratno. Spoznali smo kar nekaj zanimivih ruskih rokometašev, ki so jih tekmeci očitno »skrivali nekje v Sibiriji«. Kdo je šef v ekipi? Slovenci že dolgo časa nismo tako neorganizirano igrali v napadu kot tokrat proti Rusiji. Brez glave in repa ter vsak zase. To je bilo mogoče pričakovati že pred prvenstvom, saj mi še danes ni jasna odločitev, da je selektor Ljubomir Vranješ na prvenstvo odpeljal kar pet srednjih zunanjih igralcev: Dea-na Bombača, Miho Zarabca, Staša Skubeta, Roka Ovnička in Domna Makuca. Od tega nobeden od naštetih ne more igrati v obrambi na dvojki ali »halfu«. Vemo, da je vsak srednji zunanji po navadi motor oz. šef svoje ekipe. Pri nas pa malo po svoje igra Bombač, malo Zarabec, malo Skube in malo Ovniček. Težava trenerja je že razdeliti minutažo vsem naštetim igralcem na tekmi, da bodo vsi ostali zadovoljni. Nemogoča misija, saj je v igri preveč - grdo rečeno - egoistov, ki se težko prilagodijo sistemu. Brez trdno zgrajenega sistema, ki je pogoj za uspeh, pa pot do cilja ni mogoča. Vranješ se bo v nadaljevanju prvenstva moral odločiti za dva organizatorja igre, ki jima bo zaupal, obenem pa tretjega imeti v rezervi in še ta se bo za potrebe uspeha moral podrediti ekipi. Nikakor si noben trener ne bi želel biti v koži Foto: Martin Metelko/m24.si Vranješa, ki pa je izkušeni rokometni maček, ki bo znal slovensko ladjo po ruskem potopu uspešno dvigniti na površje. Z zmago se vrniti med v» žive Kako je najlažje pozabiti boleč poraz proti Rusiji? Recept je enostaven: premagati Belorusijo. In naša reprezentanca je tega sposobna, saj sem še vedno mnenja, da imamo vrhunsko ekipo, le nekaj kockic v mozaiku je treba pravilno postaviti. V prvi vrsti bo treba začeti igrati čvrsto v obrambi, iz katere vse izhaja. Preko dobre obrambe bodo začeli izhajati protinapadi in s tem »lahki zadetki«. Naša krila za zdaj na prvenstvu ne blestijo, a z že enim samim klikom v glavi se to lahko hitro spremeni. Še vedno trdno verjamem, da je Slovenija v ponedeljek premagala Belorusijo in da je sposobna v drugem delu tekmovanja na kolena položiti tako gostitelje Egipčane ter tudi Švede in Severne Makedonce. Štiri zmage bi nas popeljale do želenega četrtfinala, mogoče tudi en poraz, a ta se nikakor ne sme zgoditi proti Beloru-siji ali prvouvrščeni ekipi skupine G (Egipt, Švedska). V petkovi številki Štajerskega tednika si želim pisati o dveh zmagah: ponedeljkovi proti Belorusiji in sredini proti Severni Makedoniji ... Uroš Krstič 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 Tenis V strogi karanteni brez treningov kar 72 igralk in Organizatorji prvega teniškega grand slama v sezoni so v zadnji izjavi za javnost sporočili, da je za- Rola v Turčiji Blaž Rola (154. na ATP) bo po izpadu v 2. krogu kvalifikacij za Odprto prvenstvo Avstralije nastopil na challenger turnirju v Turčiji. V Carigradu bo potekal zelo močan turnir, vreden kar 132.000 evrov, kar je za turnirje te vrste res zelo visoka vsota. Ptujčan se bo v 1. krogu glavnega turnirja pomeril s 24-letnim Francozom Benjaminom Bonzijem (164.). Oba dosedanja medsebojna dvoboja je Rola dobil. Šah • ŠD Ptuj radi novega pozitivnega testa na novi koronavirus v strogi karanteni brez dostopa do igrišč za trening še dodatnih 25 tenisačic in tenisa-čev, že prej se jih je v podobnem položaju znašlo 47. Okuženi potnik sicer ni del igralske zasedbe, vseeno pa je moralo vseh 58 potnikov na letalu od Dohe do Melbourna v strogo 14-dnevno karanteno. Ta bo nekoliko blažja za potnike iz letal brez primera okužbe, saj lahko pet ur na dan trenirajo na za to odrejenih igriščih v Melbou-rnu, preostali čas pa morajo prav tako preživeti v hotelskih sobah. Protokoli so precej strogi, prvi teden lahko igralci trenirajo samo z enim partnerjem, drugi teden pa se bodo lahko združili še z eno podobno dvojico. »Po prvem dnevu v Melbournu potniki iz našega letala še čakamo na rezultate testiranja, oba s Tamaro pa se počutiva zdrava. Siceršnjega druženja tukaj ni, ukrepi vlade so strogi in jih vsi spoštujejo. Pristali smo ponoči, ko je deževalo, tako da kakšnega poletja tukaj še ni mogoče občutiti - temperature so pod 20 stopinjami Celzija,« je iz Avstralije nekaj zanimivosti sporočil trener Tamare Zidanšek Zoran Krajnc, nato pa dodal še tisto najbolj zanimivo, s kom bodo trenirali naslednja dva tedna: »Prvi teden imamo dogovorjen trening z Aran-txo Rus (74. na WTA), drugi teden igralcev pa se nam bosta pridružili Švedinja Rebecca Peterson (57.) in Američanka Jessica Pegula (63.).« Igralci in igralke v strožji karanteni so že izrazili ogorčenje nad pristopom zdravstvenih služb, ki so kljub le 25-odstotni zasedenosti letal vse, ki so bili na njih ob okuženih osebah, označili kot bližnji stik. Zaradi tega bodo do začetka februarja in edinih pripravljalnih turnirjev pred OP Avstralije ostali brez treningov. Organizatorjem očitajo, da so spremenili pravila in navodila, ki so jih pred tem poslali okoli 1.200 igralcem in spremljevalnemu osebju na prvem grand sla-mu sezone. JM, sta Foto: osebni arhiv Soigralki iz dvojic, Slovenka Tamara Zidanšek in Nizozemka Aran-txa Rus, bosta prvi teden v Melbournu trenirali skupaj. Ptujske šahistke skozi desetletja Skozi 85 let delovanja Šahovskega društva Ptuj so imele pomembno vlogo tudi ženske, ki so se športno/ tekmovalno vključile nekoliko kasneje. Verjetno so potrebovale več poguma, da so se spopadle z 32 figurami na 64 črno-belih poljih, ki so bila na začetku »rezervirana« bolj za moške. Pregled delovanja Šahovskega društva Ptuj je ob svoji 70-letnici podrobneje v kronologiji »Ptujski šah 1935-2005« zapisal častni član društva Janko Bohak. Za naslednjih 15 let smo skušali čim več podatkov dodati tisti, ki smo dalj časa nekako »rasli« s klubom. Na ta način poskušamo ohraniti bogato ptujsko šahovsko zgodovino s številnimi podrobnostmi, ki bi sicer odšla v pozabo. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo predvsem ženskam za šahovnicami v ptujskem društvu, čeprav je bilo skozi zgodovino tudi nekaj drugih posameznic, katerih prispevek je neprecenljiv za delovanje vsake sredine. V zgoraj zapisani kronologiji šele po več kot tridesetih letih delovanja ptujskega društva prvič v letu 1964 zasledimo imena treh, lahko bi rekli junakinj, ki so prebile to ptujsko moško šahovsko trdnjavo. Ledino so tako začele orati Slavica Pisar, Anica Reberc in Božena Rudolf, ki so bile v tem letu tekmovalno izredno uspešne. Posebej še pri osvojitvi 3. mesta na prvenstvu Slovenije, ko so Ptu-jčani premagali ekipo ŠD Domžale s 6,5:3,5. V začetku naslednjega leta zasledimo še podatek, da je Slavica Pisar uspešno nastopila na ženskem prvenstvu mariborske šahovske podzveze in osvojila 6. mesto. Kasneje o teh prvih treh pogumnih mladih šahistkah ni bilo zaslediti več nobenega podatka o njihovi morebitni šahovski karieri. Leta 1965 se je v društvo vključila avtorica tega prispevka Silva Razlag, ki je ostala aktivna vse do danes. Njen prvi večji tekmovalni uspeh je bilo 12. mesto v absolutni konkurenci na društvenem prvenstvu leta 1973 med 38 udeleženci. Leta 1974 se ji je pridružila ena najuspešnejših ptujskih šahistk Tatjana Vaupotič (danes Zemljič), kasneje pa tudi Anka Zafoštnik (danes Kolarič). Vrsto let sta bili Tatjana in Silva uspešen tandem v članski ekipi ŠD Ptuj. Takrat je bil pogoj za nastop na republiških prvenstvih in kasneje tudi v II. zvezni ligi mešana ekipa, ki jo je sestavljalo šest članov, dve članici in dva mladinca. To je bila vsekakor odlična poteza tako v podporo in popularizacijo žensk v šahu kot tudi podpora za razvoj mladih šahistov. Tatjana in Silva sta imeli leta 1975 kot edini šahistki čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom v Narodnem domu na Ptuju, kjer je Tatjani uspelo iztržiti remi. Od prvih začetkov leta 1964 pa vse do leta 2020 se je na seznam ptujskih šahistk vpisalo skoraj 40 različnih imen, ki so vsaka na svoj način dodale kamenček v mozaiku enega najuspešnejših slovenskih šahovskih kolektivov. Nekatere daljši, druge krajši čas. Posebno mesto med njimi si vsekakor zasluži Tatjana Vaupotič, ki je dosegla izredne uspehe ne samo v domačem društvu, ampak tudi na takratnih republiških prvenstvih Slovenije (leta 1983,1984 in 1987 je osvojila naslov članske republiške prvakinje, leta 1986 je bila druga, 1985 pa tretja) in državnih prvenstvih naše bivše skupne države Jugoslavije. Začela je kot 14-letna »pionirka« in obvladovala ptujsko šahovsko sceno skoraj dvajset let. Gotovo je bilo zanjo eno od prelomnih leto 1980. Šahovska zveza Jugoslavije je namreč ptujskemu društvu zaupala organizacijo dvoboja štirih partij za naslov jugoslovanske šahovske mojstrice prav med Tatjano Vaupotič in Branko Vujic iz Srbije. V prvi partiji sta se šahistki razšli z remijem, v drugi pa je gladko zmagala mlada domačinka, kar je posebej razveselilo številne ptujske in tudi slovenske ljubitelje šahovske igre. Tatjana je suvereno obvladovala tudi tretjo partijo, ki pa jo je v povsem dovoljenem položaju po manjši nezbranosti in grobi napaki izgubila. Gotovo je to vplivalo na razplet v četrti partiji, ki se je ponovno končala z remijem. Končni dvoboj je bil tako 2:2, s tem, da je po dodatnih kriterijih naslov jugoslovanske mojstrice pripadel Vujicevi. Morda je prav to nekoliko upočasnilo Ta-tjanin nadaljnji razvoj in opustitev ambicij po osvojitvi naslova šahovske velemojstrice, čeprav je bil takrat njen potencial nedvomno na tem nivoju. V posameznih obdobjih so se v ptujskem društvu pojavile nekatere mlajše, kot sta bili Jasna Pavlin in Lidija Horvat. Slednja je že s 13-leti opozorila na izreden šahovski talent. Junija leta l980 je presenetila z osvojitvijo naslova članske republiške prvakinje, žal pa je jeseni istega leta tragično preminila stara komaj 15 let. Kar nekaj posameznic je za kratek čas, leto, dve ali tudi kakšno več, kot članice drugih klubov okrepilo barve ptujskega društva in se potem tudi vrnilo v svoje matične klube. Tu velja izpostaviti Narciso Mihevc (danes Mohr) iz Maribora, ki je bila med temi »občasnimi« najdlje časa »Ptujčanka«, skupaj sedem let. V tem obdobju je bila dvakrat (1990 in 1992) proglašena za najboljšo športnico takratne Občine Ptuj. Daljši čas je bila aktivna članica ptujskega društva tudi Andreja Erjavec (leta 1990 je osvojila naslov članske republiške prvakinje), ki je po poroki s ptujskim ša-histom Radom Brglezom sicer ostala na Ptuju, ni pa več nadaljevala šahovske kariere. Omeniti velja še nekatere »legionarke«, kot so Tatjana Kreže, Nataša Krmelj, Alenka Čebela in Nevenka Gole. Na svojo nadvse uspešno šahovsko pot pa je leta 1986 suvereno stopila takrat 15-letna Anita Liči-na (danes Vrabič), ki je prevzela primat daleč najboljše ptujske šahistke vse do današnjih dni. Njenih uspehov in uspehov nekaterih ostalih bi bilo gotovo za samostojno knjigo, zato jih v tem prispevku le omenimo. Pri Aniti ne moremo mimo pomembnega podatka, da je kot 20-letna mladinka leta 1992 nastopila na prvi članski šahovski olimpijadi za samostojno Slovenijo v Manili. Sledile so še olimpijade 1994 v Moskvi, 1996 v Erevanu, 2000 v Carigradu in 2002 na domačih tleh, na Bledu. Tudi ona je bila dvakrat proglašena za najboljšo športnico takratne Občine Ptuj, in sicer leta 1991 in 1994. Še vedno pa je tudi danes steber ptujske ekipe v tekmovanjih državne lige. Foto: arhiv SD Ptuj Tatjana Vaupotič leta 1980 v dvoboju za jugoslovansko mojstrico ... i'RVENSTl/0 IÍÜHJBLIKL SLOVCNIJr V ŠAHU £H anm PTUJJW Foto: arhiv SD Ptuj Anita Ličina, prva članska prvakinja za samostojno Slovenijo leta 1991 ... ... in kot slovenska olimpijka leta 1992 Foto: arhiv SD Ptuj Foto: arhiv SD Ptuj ... in ob tretjem naslovu republiške prvakinje Slovenije 1987 Tu so se ji (in se ji še vedno) v različnih časovnih obdobjih občasno pridružijo mlajše (Helena Rižnar, Mira Hercog, Vlasta Karner (danes Polajžer), Alja Janžekovič, Katarina Marič, Lara Carli, Nika Kralj, Marija Marič, Amalija Skok), pa tudi še nekatere »starejše Ptujčan-ke« priskočijo na pomoč - Anka Kolarič, Silva Razlag ... Slednja je pravzaprav prisotna že celih 55 let, in to kot tekmovalka, organizatorka, funkcionarka, ves čas pa skrbi tudi za medijsko pokritost številnih šahovskih dogodkov, ki jih v ptujskem društvu ni malo. Žal je mlada, perspektivna članica društva Nika Kralj pred časom zamenjala sredino in se odločila za klub iz Celja. Nekatere ostale mlajše v zadnjem času šahu ne namenjajo takšne pozornosti, ki bi jih pripeljala med najboljše. »Osip« pri mladih se posebej pozna ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, še bolj pa ob prehodu na fakultete. Pa to ni problem samo ptujskega društva, ampak v Sloveniji nasploh. Krajši čas so v ptujskem društvu svoj pečat pustile še Vanja Butolen, Sonja Bosak, Mateja Gole, Nives Janžekovič, Larisa Polajžer, Barbara Rižnar, Andreja Razlag, Vanja Šeruga, Cvetka Voda, Metka Zavec ... Nekatere so še vedno članice, vendar za šahovnico sedejo bolj poredko. Se pa na Ptuju že oblikuje nova, izredno nadarjena mlada generacija šahistk, ki jo je s šahom »zastrupil« neumorni predsednik ŠD Ptuj in glavni trener MM Danilo Polajžer. Med njimi velja izpostaviti Zojo Pintarič, Aliso Beranič, Evo Medik in Arandelo Horvat. Morda so prav one naslednice legendarnih, najuspešnejših ptujskih ša-histk Tatjane Vaupotič-Zemljič in Anite Ličina-Vrabič. Glede na njihovo mladost je čas vsekakor na njihovi strani. Le priložnosti za dokazovanje bodo potrebne, kar pa v trenutni situaciji glede na omejitve nastopov zaradi koronavirusa ni najbolj ugodno. Morda bi kdo pričakoval podoben prispevek še za moške člane Šahovskega društva Ptuj, vendar bi samo za naštevanje imen porabili enkrat več prostora kot za šahistke. Podatek, da je v času od 1935 do vključno leta 1969 (35 let) barve društva zastopalo 92 šahis-tov in samo štiri šahistke, pove dovolj. Iz te množice izpostaviti najuspešnejše pa je tvegano početje, saj je vsak posameznik - ne glede na rang tekmovanja - dodal svoj kamenček v mozaiku neprecenljive zgodovine društva. Silva Razlag torek • 19. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 17 Zeleni nasveti Naslednja težava na vrtu so strune Nadaljujem zgodbo o škodljivcih, ki nam grenijo veselje na vrtu. Že nekaj let so verjetno škodljivec številka 1 na vrtu strune. Veliko sem že napisala o njih, a pojavljajo se tudi novi pripravki, zato zdaj, v času, ko delo na vrtu še počiva, lahko ponovno obudimo vse. Zakaj so se strune tako razmnožile ravno na vrtovih, je težko reči. Prav gotovo pa je svoje prispevala tudi večja uporaba sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, tudi fungicidov. V zemlji namreč živijo tudi glivice, ki uspešno uničujejo strune. Ob uporabi fungicidov, tudi naravnih, pa teh glivic seveda ni. Tudi trgovci v želji po zaslužku ali pa zaradi nevednosti ne dajejo pravih navodil, kako se lotiti zatiranja tega škodljivca. Sovražnika moramo najprej spoznati Da se spomladi prebudijo, se mora zemlja ogreti na približno 10 °C, prej je zatiranje veliko manj uspešno, v jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje takoj, ko se začnejo temperature spuščati pod 5 oC. Zato je zatiranje ob prekopavanju prepozno, zgodaj spomladi pa tudi prezgodnje. Vsi pripravki namreč delujejo kratek čas, vedno pa na prisotne osebke. Če jih torej ni na gredicah, ne delujejo. Strune so ličinke hroščkov pokalic. Teh je pri nas veliko, škodo pa dela najmanj šest vrst teh hroščkov. So podolgovati, od 0,5 cm do 1 cm veliki. Najlažje jih najdete poleti na krompirju, kjer se prehranjujejo. Kaj bomo danes jedli Foto: Miša Pušenjak Strune so ličinke hroščev pokalic Ime pokalice so dobili zato, ker se ob njihovem odskoku sliši pok, tlesk s krili. Imajo zabaven življenjski krog, saj imajo hroščki le kratko življenjsko dobo. Prezimijo odrasli osebki, ki se prebudijo spomladi, ko se zemlja ogreje na 10 oC. Nekaj časa se prehranjujejo na listih rastlin, potem se parijo in v maju in juniju zaležejo jajčeca. Iz teh se izležejo ličinke, ki so velike približno 1 cm in skoraj prozorne. Ne vidimo jih in ne delajo večje škode. A so najbolj občutljive na naravi prijazne načine zatiranja. Potem gre zgodba naprej tako. Nekje v septembru se začnejo te ličinke vsako leto intenzivno prehranjevati, delati škodo in predvsem se levijo, to pomeni, da zamenjajo svojo trdo lupinico. Zato so takrat brez obrambne in najbolj občutljive. Že samo suša v septembru in oktobru lahko zmanjša njihovo število. Ob ohlajevanju zemlje pod 5 oC se umaknejo v prezimovanje tja, kjer je topleje: komposti, gnoj, v globino zemlje ... Torej je takrat zatiranje povsem nesmiselno. Če pomislimo, kdaj prekopavamo? Ko je že pošteno mrzlo, a ne? Spomladi se prebudijo enako kakor njihovi starši, pri 10 oC zemlje in se hitro začnejo intenzivno prehranjevati. Takrat naredijo največ škode. Ponovno se levijo nekje konec aprila, v začetku maja. In to je drugo obdobje, ko jih z našimi pripravki najbolje zatiramo. Pripravki, ki so na razpolago v trgovinah Začnimo s tistim, ki je naravi najmanj prijazen, uporabljamo ga samo v največjih težavah. Na policah trgovin dobite tudi pripravke z zelo zvenečimi trgovskimi imeni: agrostrun oz. strunal. Ti pripravki so v resnici posebna oblika dušika, apneni dušik, ki pa se res v stiku z vodo v prvem trenutku spremenijo v strupen plin. Ta deluje negativno na vsa živa bitja v tleh, tudi strune, bramorje in jajčeca polžev. Plin deluje le 14 dni, potem pa je pripravek običajno dušikovo gnojilo, ki hrani rastline dalj časa. Prva prošnja: nikoli ga ne uporabljamo v jeseni, saj takrat rastline dušika ne bodo Foto: Miša Pušenjak Ličinka več predelale v listno maso, zato se bo kot onesnaževalec izpiral v podtalnico. Lahko pa ga uporabimo v namene varstva vrtnih rastlin spomladi. Če pa je težava res huda, ga uporabite čim prej v septembru, potem pa posejte še katere izmed rastlin za zeleni podor, ki bodo ta dušik vsaj deloma počrpale. Naj bo prezimna (pšenica, ozimna grašica, oljna ogrščica, bela gorjušica ...). Še bolje pa je, da le potrpimo do spomladi. Gredico pred uporabo apnenega dušika dobro pripravimo, da bo plin deloval. Čez težje grude namreč ne seže. Potem po navodilih na pakiranjih potresemo pripravek in ga zadelamo v tla. Če je zelo suho, vse skupaj zalijte. Ker strun v prazni zemlji skoraj ni, jih morate privabiti tako, da na robove gredic, njive zakopljemo vabe (narezane jabolka, krompir), da bodo strune na gredico tudi prišle. Zemlja mora biti vlažna, temperature zemlje pa nad 10 oC, da bo plin dobro deloval. Gredico po možnosti tudi pokrijemo s folijo ali agrokopreno, ki jo po tednu dni odstranimo. Na setev ali sajenje sadik počakamo tako dolgo, kot nam to narekujejo navodila. Ker ste rastline že pognojili s tem pripravkom, potem ne gnojite več, tudi s hlevskim gnojem ali kompostom ne. Vendar se z uporabo pripravka dela tudi veliko škode, saj njegova uporaba povzroča škodo tudi koristnemu delu življenja v naši zemlji. Uporaba na zelenjavnem vrtu, tudi če je to spomladi, nikakor ni priporočljiva. Vse te mikroorganizme je po takem tretiranju treba vrniti v zemljo, to najbolje naredite z uporabo domačega komposta. Še ena slabost tega pripravka je, ne morete ga uporabiti na celem vrtu, saj škodi koreninam rastlin, škodi tudi kalečemu semenu. Od tod tudi tista čakalna doba. Uporabite ga lahko samo na praznih gredicah, njivah in vedno, ko je zemlja že deloma ogreta. Večina strun pa živi v travnikih, na obrobkih njiv ali vrta in seveda na gredicah, kjer že imajo hrano. Zato so potrebne vabe. Pripravek NI DOVOLJEN v ekološki pridelavi, saj gre za kemično sintetizirano gnojilo. Kadar je škoda res velika, pa svetujem, da ga res uporabite spomladi mogoče eno ali dve leti, potem pa nadaljujte raje z naravi prijaznejšimi načini zatiranja. Miša Pušenjak TOREK SREDA ČETRTEK krepka mesna česnova milijonska juha, enolončnica, juha, polpeti, špageti po jogurtove miške krompirjev pire, bolonjsko, zelena solata, kompot solata, sadje Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ocvrti špargljeva juha, kostna juha, gobova juha, lignji, francoska pečenice, dušeno pečenka, brstični rižota, zeljna solata, jabolčni kislo zelje, kruhovi ohrovt v gorčični solata, puding zavitek cmoki, palačinke omaki, kuskus, solata, rulada Brstični ohrovt z gorčično omako Sestavine: 900 g brstičnega ohrovta, 3 žlice masla, 3 žlice olja, 1/2 žličke soli, 1/4 žličke sveže mletega popra, 2 srednje veliki šalotki, 2 žlici kisa, 2 žlici gorčice, 200 ml smetane za kuhanje. Brstični ohrovt očistimo in operemo, večje glavice po dolžini prerežemo na pol. Stresemo ga v pekač in prelijemo z dvema žlicama staljenega masla, dvema žlicama olja ter po okusu začinimo s poprom in soljo. Vse sestavine dobro premešamo. Pekač rahlo potresemo, da se brstični ohrovt enakomerno razporedi, in damo v vročo pečico (200 stopinj Celzija) za približno 18 minut. Med tem pripravimo gorčično omako. Šalotke zrežemo na ožje trakove (če nimamo šalotke, uporabimo čebulo). V kozici segrejemo preostalo maslo in olje in prepražimo šalotko. Ko postekleni, prilijemo kis, temperaturo znižamo in kuhamo 1 minuto, da kis povre. Vmešamo gorčico in smetano ter temperaturo rahlo zvišamo, da omaka komaj vidno vre. Pustimo, da se kuha še približno 5 minut in se nekoliko zgosti. Večkrat premešamo. Omako po želji dodatno začinimo s poprom in soljo. Pečen ohrovt pretresemo v plitko skledo, prelijemo s pripravljeno gorčično omako in postrežemo. Krepka mesna enolončnica Sestavine: 400 g svinjskega mesa, 2-3 korenčki, 1 čebula, 1 konzerva rdečega fižola, lovorov list, česen, cel poper, olje, suha začimbna mešanica, žlica mlete rdeče paprike, noževa konica mlete kumine, pol žličke mletih jurčkov, po želji pol jušne kocke za govejo juho; prežganje: olje, moka; za žličnike: 1 ali 2 jajci, moka po potrebi, malo olja, ščepec soli. V večjo posodo vlijemo žlico olja, ga segrejemo in na njem na hitro popečemo na koščke narezano meso. Zalijemo s toliko vode, da meso skoraj pokrije. Dodamo (celo) čebulo, narezano korenje, lovorov list in cel poper. Posodo pokrijemo in pustimo, da se meso duši. Vmes prilivamo vodo. Za žličnike z vilicami stepemo jajce in med nenehnim mešanjem dodamo ščepec soli, malo olja in moko. Dobiti moramo gosto zmes, ki se se vleče. Za pol ure damo v hladilnik. Po pol ure mesu dodamo fižol iz konzerve (tudi sok, v katerem je) in vse druge naštete sestavine. Premešamo in prilijemo okrog 1-1,5 litra vode. Primešamo prežganje, a le toliko, da se juha nekoliko zgosti. Ko juha začne vreti, z žličko zajemamo maso za cmočke in jo dajemo v juho. Počakamo še 10 do 15 minut, da se cmočki skuhajo. Preden enolončnico postrežemo, iz nje odstranimo čebulo. 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - HaLo kvintet Kvintet z malo drugačnimi harmonijami "Halo kvintet je nastal zelo spontano, z enim skupnim ciljem, to je preigravati dobro slovensko narodno-zabavno glasbo. Vsi smo tudi člani drugih zasedb, ki delujejo na različnih koncih Slovenije in v tujini. Ansambel sestavljamo: Marko Erjavec (bas kitara, bariton), Boris Peternelj (trobenta), Igor Vrh-njak (klarinet), Jernej Štremfelj (harmonika, vokal) in Marijan Novak (kitara, vokal). Vsi člani imamo končano nižjo glasbeno šolo, nekateri pa celo srednjo in glasbeno akademijo," so se predstavili člani ansambla Halo kvintet. Njihov skupni hobi je glasba oz. kvintet, dobivajo se predvsem v prostem času, saj jim ostale dejavnosti bolj aktivnega skupnega udejstvovanja žal ne dopuščajo. Sedež ansambla je v Idriji, saj od tam oz. iz njene okolice trenutno prihaja večina članov. Ime ansambla izvira iz njihovih začetkov, ko so se pred vsakim nastopom najprej poklicali med seboj, če bodo imeli čas za igranje. Preigra-vajo predvsem glasbo Ansambla bratov Avsenik in Alpskega kvinteta. Vsi so namreč veliki ljubitelji kvintetovske glasbe. Če pa si plesalci na njihovih nastopih zaželijo tudi kakšne Slakove, malo pomešajo inštrumente in igrajo dalje. Marijan poprime za frajtonarico, Jernej za kitaro in že se vrtijo dalje. stvar, ki se je učimo celo življenje," ocenjuje Novak, ki o tem, ali gre slovenska narodno-zabavna glasba v pravo smer, ne želi soditi, saj imajo vsaka ušesa svoj okus. Festivale narodno-zabavni ansambli po mnenju Marijana Novak potrebujejo predvsem zato, ker je nastop na takem dogodku za vsakega velika preizkušnja. Ob zmagi sledi promocija, ki daje spodbudo in motivacijo ter s tem tudi zagon za nadaljnje delo in ustvarjanje. Člani Halo kvinteta bi se z veseljem udeležili tudi ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, če bi jih povabili, so poudarili. Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Njihovi načrti ostajajo nespremenjeni. "Ko premagamo epidemijo, se bomo z veseljem vrnili na odre ter v studio. Glasbo imamo zelo radi in v nas nikoli ne bo utihnila," so še povedali člani ansambla Halo kvintet z idrijskega konca. MG Foto: zasebni arhiv Halo kvintet "Glede na to, da smo izdali šele eno skladbo, težko rečem, da imamo nek prepoznaven zvok, saj ga šele kreiramo. Prejeli pa smo veliko pozitivnih kritik, da je naša skladba drugačna, da ima nek svoj zven. Harmonije so postavljene malo drugače, akordom je dodano malo jazzovske barve, vse pa lepo podpre razgibana bas linija. Našo prvo skladbo z naslovom Življenje naj tvoje bo veselje je napisal Marijan Novak, glas pa je prispevala Dolenjka Valentina Fink, hčerka znanega glasbenika Petra Finka, prepoznavna po čudovitem glasu. V prihodnosti pa se bodo kot avtorji podpisali še osali člani ansambla, saj smo vsi zelo ustvarjalne narave," je v imenu novega kvinteta na slovenski narodno-zabavni sceni povedal Marijan Novak. Nastopajo predvsem na zasebnih zabavah in za podjetja. Najraje pa seveda stojijo na koncertnih odrih, saj je tam vzdušje najbolj napeto. "Na slovenski narodno--zabavni sceni je trenutno veliko ansamblov, ki jim je edini cilj prepoznavnost. Ne trdim, da igrajo slabo, ne, igrajo dobro, ampak v njihovem igranju ne čutim čustvenega naboja, ki bi stal za tem, kar izvajajo. Interpretacija pa je seveda U! PARADA £wčtur 2021! Spodnje Podravje • Ljudje so se čudili nevsakdanjim snežinkam Ni bil stiropor, temveč babja kaša Spodnje Podravje so minuli teden pobelile malce nenavadne snežne padavine: nekaj milimetrov velike kroglice, podobne stiroporu. Meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (ARSO) je pojasnil, da padavine niso bile nič nevsakdanjega. Z neba je padala babja kaša. »Oblika in struktura snežink je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih pogojih v ozračju. Pri nastanku snežnih padavin je šlo za kombinacijo konvektivnega in stra-tiformnega mehanizma, zato je bil rezultat nekoliko nevsakdanji, še najbolj podoben babjemu pšenu (kaši) oziroma zrnatemu snegu. Govorimo o naravnem pojavu, ki nikakor ni povezan s človekovo dejavnostjo, niti z onesnaževanjem ozračja,« je poudaril Gregorčič. V učbeniku za meteorologe lahko preberemo, da snežinke v obliki kaše nastanejo, ker se v ozračju ob dotiku s snežinko nanjo lepijo podhlajene kapljice. »Za rast ledenih delcev je pomembno primr-zovanje podhlajenih kapljic. To se dogaja, ko ledeni delec zanese v območje oblaka, kjer so prisotne majhne podhlajene kapljice. Ko se majhna podhlajena kapljica dotakne površine ledenega delca, hipo Stiroporu podobne snežinke. Ni bila nenavadna le njihova oblika in velikost, temveč tudi obstojnost. Kljub obsija-ma primrzne. Ker je ledeni delec nosti s soncem se na tleh niso topile kot običajni sneg. Pa tudi oprijemale se niso druga druge. trden, v nasprotju s kapljico nima omejitve glede velikosti in lahko Zanimalo nas je, ali bi lahko bila Ta je dokazano prisotna v oceanih Sogovornik je pojasnil, da je šlo za zraste do precej večjih dimenzij. oblika padavin, ko so bile snežinke in morjih ter celinskih vodah, verje- naravni vremenski pojav in ne za Tako nastanejo veliki ledeni delci, podobne stiroporu, posledica pri- tno je tudi v podtalnici in ozračju, posledico človekove dejavnosti. kot so sodra, babje pšeno in toča.« sotnosti mikro plastike v ozračju. saj voda na planetu nenehno kroži. MojcaZemljarič Nevsakdanje oblike zimskih padavin Zrnat sneg Majhna bela, neprozorna, bolj ali manj ploščata in podolgovata zrna, vsaj v eni smeri tanjša kakor1 mm. Po zgradbi so podobna snegu. Ko padajo na trdo podlago, ne odskočijo. Padajo v zelo majhnih količinah, nikdar v obliki plohe in iz enakih oblakov kot rosenje. Ledene iglice Zelo drobni, nerazvejani ledeni kristalčki v obliki ploščic ali paličic. Padajo v majhnih količinah pri jasnem in mirnem vremenu ter pri zelo nizkih temperaturah. Na soncu se svetlikajo. Babje pšeno ali kaša Večja bela, neprozorna zrna s premerom do 5 mm, ki po zgradbi spominjajo na sneg, so pa okrogle ali stožčaste oblike in so sestavljena iz večjega števila majhnih primrznjenih kapljic. Če padejo na trdo podlago, se razletijo. Babje pšeno pada navadno v obliki ploh, skupaj s snegom ali z dežjem, pri temperaturah pri tleh okoli 0 °C. Sodra Večja prosojna ali polprozorna ledena zrna, kroglaste ali nepravilne oblike. Njihov premer je do 5 mm. Na trdi podlagi odskočijo in udarec se sliši. Po nastanku so lahko zmrznjene dežne kapljice, staljene snežinke, ki so ponovno zmrznile, ali pa snežni kristali, prevlečeni s tanko ledeno skorjo. Vir: Uvod v meteorologijo, GregorSkok torek • 19. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Podravje • Društvo Šola zdravja Virus jih ni ustavil »Šola zdravja ni samo za starejše. Lahko se nam pridruži kdorkoli, ne glede na starost. Res je, med našimi člani imamo več starejših oseb kot pa mlajših. Verjetno, ker naše vadbe potekajo v jutranjih urah (med 7.30 in 8. uro), ko se večina delovno aktivnih ljudi odpravlja v službo, otroci pa šolskim obveznostim naproti,« pravi Neda Galijaš iz društva Šola zdravja. Kot dodaja Galijaševa, so vadbeniki v teh časih pripravljeni po dogovoru priti tudi na delovna mesta in v pol ure skupaj z zaposlenimi narediti vaje 1000 gibov. Prav tako sodelujejo v medgeneracijskih srečanjih in hodijo na obiske k otrokom v vrtce in šole. »Včasih pa oni obiščejo nas in vsakič se veselimo takih obiskov, saj je telovaditi z njimi vedno zabavno. Takoj, ko se epidemiološka slika izboljša, nas boste lahko srečali na različnih lokalnih ali nacionalnih prireditvah. Tudi lokacije, na katerih se zbiramo vsako jutro, imamo v bližini vaših domov. Če se ozrete okrog, nas boste zagotovo nekje opazili. Smo vesela druščina, ki telovadi po svojih zmožnostih, saj so vaje 1000 gibov enostavne in primerne za vse generacije. Verjemite, dan bo takoj lepši, ker ste naredili nekaj koristnega zase,« je prepričana Neda Galijaš. Foto: arhiv društva Kljub epidemiji niso počivali Kljub večmesečnemu omejenemu gibanju, ki je posledica ukrepov stroke za zajezitev epidemije covida-19, je društvo Šola zdravja zadovoljno z dosežki, ki jim jih je uspelo ustvariti v minulem letu 2020. Ustanovili so namreč več kot 20 novih skupin in so tako trenutno prisotni v 81 slovenskih občinah. V letu 2020 se je včlanilo 736 novih članov, kar pomeni, da imajo 5.061 članov. Omembe vreden podatek je, da so po prvem valu epidemije dobili 76 članov povratnikov. Ob tem, da delujejo v javnem interesu na področju športa, so v letu 2020 pridobili še status humanitarne organizacije. Izpeljali so tudi redni letni občni zbor društva ter skozi vse leto na razne načine motivirali člane, da skrbijo za svoje zdravje, tudi ko ne morejo telovaditi zunaj na prostem, na svojih lokacijah in se ne morejo skupaj družiti. V prvem valu epidemije so posneli štiri video posnetke, na katerih so predstavili, kako pravilno izvajati vaje po metodi 1000 gibov, v jesenskem valu pa so posneli tudi film z naslovom Metoda 1000 gibov, ki si ga lahko vsi zainteresirani za vadbo ogledajo na youtubu in tako vadijo doma. Film sicer predvaja tudi 20 lokalnih televizij vsakodnevno ali le določene dni v tednu. V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Športno unijo Slovenije so izvedli brezplačne meritve telesne pripravljenosti na 15 lokacijah po Sloveniji Kljub epidemiji so uspešno sodelovali z drugimi nevladnimi organizacijami, ki organizirajo različne projekte in prireditve. Tako so sodelovali v projektu Peš bus in spremljali otroke nižjih razredov v šolo v petih občinah; udeležili so se Evropskega tedna športa; sodelovali so v Evropskem tednu mobilnosti - dan brez avtomobilov; vključili so se v Teden vseživljenjskega učenja - Parada učenja; vključeni so bili v še veliko drugih lokalnih prireditev po vsej Sloveniji, saj njihove skupine delujejo po večini slovenskih regij. Udeležili so se tudi vseslovenskega projekta Korak zase, korak za sladkorčke v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije. Cilj dogodka je bil ozavestiti splošno javnost o sladkorni bolezni, predvsem o zdravem načinu življenja, ki poleg ustrezne prehrane vključuje tudi gibanje. Društvu je uspelo izpeljati še pet usposabljanj za prostovoljce - kako pravilno izvajati vaje 1000 gibov in 16 predavanj, od tega 11 prek zooma in pet predavanj v živo, opravili pa so tudi 18 regijskih posvetov z vodji skupin Šole zdravja in z njihovimi namestniki. Ur f. Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! M 1 ' //^TEDNIK www.tednik.si Cirkulane • Urejanje rečnega rokava Drave Hitrejši od načrtov - projekt zaključen spomladi Gradnja rokava oziroma razlivnega območja pod Borlom v občini Cirkulane, s katero bo direkcija za vode omilila škodo po vse pogostejših jesenskih poplavah Drave v njenem spodnjem toku, se preveša v sklepno fazo. Čeprav se rok za dokončanje izteče junija, direktor VGP Drava Borut Roškar pravi, da bo projekt končan že spomladi. Delana terenu so po besedah vodje sektorja za območje Drave pri direkciji za ceste Mateje Klane-ček začeli novembra, ta pa kljub nedavnemu deževju potekajo zelo uspešno. Vreme je bilo izvajalcem doslej zelo naklonjeno, tega pa si želijo tudi do končanja del, saj mora v primeru visokih voda gradbišče za nekaj časa ustaviti delo. V načrtu še dodatni zaščitni nasip Z občino Cirkulane se medtem dogovarjajo še za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo dodatnega zaščitnega nasipa v bližini dveh stanovanjskih objektov na desnem bregu od mostu proti gradu Bori. Na občini si želijo, da bi tudi ta projekt izpeljali še letos, Klanečkova pa zagotavlja, da si bodo tudi na direkciji za to priza- Za gradnjo rokava je bilo na razpisu med dvema ponudnikoma izbrano podjetje VGP Drava, Ro-škar pa je dejal, da dela potekajo nemoteno, saj jim gre vreme zelo na roko. Večina gradbenih del in čiščenja naplavin je bolj ali manj že opravljena, čakajo pa jih še dela za vzpostavitev sonaravne ureditve, kot so jazbice v strugi. »V začetku del smo imeli nekaj težav s povišanimi pretoki reke, hkrati pa so Dravske elektrarne začele svoj remont naprav v Forminu, po božiču pa so se zadeve umirile in dela potekajo v skladu s pogodbo. Pričakujemo, da bi dela lahko v celoti končali že sredi februarja,« je dejal direktor podjetja, ki bo dela izvedlo za 540.000 evrov. Celoten kanal bo po njegovih besedah dolg okoli 950 metrov in širok okoli 12 metrov, globina pa v povprečju znaša približno dva metra in pol. To bo po njegovem mnenju bistveno vplivalo na prihodnjo poplavno varnost v okolici tega dela reke, kar se je pokazalo tudi na drugih podobnih, a bistveno krajših rokavih na drugih delih Drave, ki jih upravlja njihovo podjetje. »Takšen ukrep je zagotovo učinkovit za zagotavljanje varnosti pri nekoliko povišanem pretoku, seveda pa ne more nadomestiti drugih ukrepov zunaj reke ali gradnje nasipov pri stoletnih poplavnih vodah,« pravi Roškar. S potekom del je zadovoljen tudi nadzornik projekta Uroš Vog-rinc, ki je tudi sam dejal, da pri ta- kih projektih največji izziv predstavljajo vremenski pogoji. Kot je še dejal, gre za večplasten projekt, pri katerem je glavni vidik poplavna varnost, hkrati pa bo sanirana tudi večja erozijska zajeda na Dravi, ki jo bodo zaščitila z večjo skalno deponijo, ki bo poslej bolj ščitila državno cesto proti Zavrču. Ob tem pa po njegovem ne gre zanemariti niti sonaravnih ukrepov, ki jih bodo prav tako izvedli pri gradnji rokava, saj bodo s tremi tolmuni povečali vodno površino reke, s tem pa tudi habitat za ves živalski in rastlinski vodni živež. Bolj urejeno podobo pa bo dobilo tudi razlivno območje, saj bo v primeru nekoliko povišanih vodostajev Drava začela teči po novem rokavu. Gradnja rokava je sicer del evropskega projekta Frisco 2.3., zato 85 odstotkov denarja zanj prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. Podobne ukrepe bodo na Dravi izvedli tudi v sklopu kohe-zijskega projekta Natura ZaDravo, pri katerem bodo sledili naravovarstvenim ciljem. Med drugim je na odseku reke nad jezom v Mar-kovcih predvidena obnova mrtvic v Muretincih. Država je v zadnjih petih letih za povečanje poplavne varnosti ob Dravi med drugim že zgradila nasip v Dogošah in zavarovala Ma-lečnik, za več varnosti so poskrbeli še na odseku od Vurberka do Zgornjega Dupleka. Hkrati po zagotovilih direkcije vsako leto izvajajo vzdrževalna dela na različnih sipinah od jezu v Melju do Zavrča, od koder odstranjujejo zarast in mulj. sta Duplek • Protokolarni prostori občine v gradu Grajska zidanica na Vurberku z novo streho Občina Duplek je obnovila streho zidanice pri gradu Vurberk, ki se je predlani zaradi dotrajanosti porušila. Tako ima zdaj stavba, ki izhaja iz 18. stoletja, obnovljeno ostrešje in novo strešno kritino, s čimer je preprečeno nadaljnje propadanje objekta. Za celostno ureditev in novo rabo stavbe pa bodo potrebni še dodatni denarni vložki. Za zidanico še iščejo novo vsebino. »Vložek v to sanacijo nas zavezuje, da čim prej najdemo vsebino zanjo oziroma finančne vire, ki bodo pripomogli k temu, da bo stavba znova uporabna,« je povedal župan Mitja Horvat. »Naša želja je, da dobimo nov protokolarni objekt, tako za uporabo občine kot za najem za različne dogodke, na primer poroke,« je dodal. Obnova strehe je potekala skladno s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine. Najprej so obnovili del ostrešja in zidu, ki se je vsul v notranjost objekta. S temi deli so preprečili rušenje preostale strešne konstrukcije in za-makanje notranjosti ob padavinah. V lanskem občinskem proračunu pa so zagotovili sredstva še za drugo fazo ukrepov, v okviru katere je bila izvedena prenova preostalega dela ostrešja. V pritličju so izvedli sanacijo razpok, popravili so oboke v kleti ter uredili odvodnjavanje. Nadalje bi bilo treba med drugim urediti tlake in vse potrebne inštalacije, da bi bila stavba uporabna. Večjih sprememb na konstrukciji ne bodo dovolili. »Naša želja je, da ohranimo to stavbo takšno, kot je. Da ostane stara in zanimiva s tega vidika. Izkoristiti je treba predvsem njeno lokacijo,« je še povedal župan. Foto: Arhiv M24 Stavba z obokanimi vinskimi kletmi, ki stoji nad vinogradi pod vurberškim gradom, je od leta 2006 vpisana v državni register kulturne dediščine. Gre za nekdanji vinogradniški objekt s 446 kvadratnimi metri površine, kije sestavni del grajskega kompleksa, ki so mu v zadnjih letih že uspeli dati novo življenje z gostinskim lokalom, koncerti in adrenalinskim parkom. Občina izvaja še številne druge projekte. Največji med njimi je okoli 2,5 milijona evrov vredna ureditev kanalizacije v Zgornjem Duple-ku, kjer se nadejajo sofinanciranja s kohezijskimi sredstvi. »To je zelo velik zalogaj tako za financiranje kot za izvedbo,« je povedal župan. sta 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Črvi, čebele in korona (6) "Modrajakna, stojim ob avta," mi pravi, kakor da bi v letu, odkar se nisva videla, pozabila na njegov obraz. Strmim v točki na ekranu, ki sta si z vsako minuto bližje. "Mamma mia," vzklikne, ko me zagleda. Prijatelj Kun, bivši sodelavec v fotografskem studiu ladje Splendida, se z eno roko naslanja na havbo, v drugi pa, kot zmeraj, drži cigaret Pospešim korak in ga močno ob-jamem, da mu postane že rahlo nerodno. "Didi," pokažem na mlajšega brata, ki mi počasi sledi. "Ooo, naučila si se mandarinsko?" se mi posmiha, medtem ko se rokuje z Aljošem. Tudi on se vpiči v najino "neverjetno" podobnost, kar je precej groteskno, saj so oni tisti, ki izgledajo skoraj povsem enako (že na ladji mi je vsakič znova pomagal razločiti obraze, ki sem jih fotografirala dan poprej). "Se spomniš, ko smo te postavili pred studio, da bi privabili goste?", se spet šaljivo po-norčuje, da se moram nasmejati. "Che bello," kar naprej ponavlja, medtem ko vozi in z rokama pleše po zraku, da še bolj spominja na makaronarje. "Sploh nočem zveneti kot oni, ne maram njihove hrane," pravi. Prišlo mu je v navado, dve sezoni pod italijanskim poveljstvom sta nanj očitno naredili močnejši vtis, kot sta ga name. "Pizza, pasta e spaghetti, VEi GRMOV, GRMI TEKMOVANJE V HITROSTNI VOŽNJI LETALO, AEROPLAN NEON IGRANA SREČO S PRAKTIČNIMI DOBITKI ABELOV BRAT O AMERIŠKI REŽISER (SPIKE) PTIČE-SLOVEC KIRURŠKE KLEŠČE, PRECEPKA ALOJZU VADNAL ČLOVEKOVA DUSEVNOST PRED ČUTNIM IZKUSTVOM TROPSKI AROMA-TIČNISAD ROČNO ORODJE DEL POSODE GLAVNO MESTO ARMENIJE OBDELOVALNA POVRŠINA GR. BOGINJA MIRU MESTO V SREDNJI SRBUI RECEPT SARbELI PODOBNA MORSKA RIBICA LUTKAR IN REŽISER SKODLAR BOGASTVO GOZDOV RIMSKA KONJENIŠKA ENOTA NEKDANJI ANGLEŠKI TEKAČ (SEBASTIAN) DEL KOŠARKARSKE ALI NOGOMETNE TEKME ŽGANJE Z ZELIŠČI SKOPLJEN SAMEC GOVEDA VEGETARIJANEC V SADEŽU SHAKESPEAROV KRALJ CEVASTI PODZEMNI PROSTOR TRAVA TRETJE KOŠNJE POLITIČNO ZATOČIŠČE AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA MESTO V SRBIJI PTICA UJEDA (BRKATI) VELIKA VODNA PTICA Z DOLGIM KLJUNOM LAETITIA CASTA HUDIČ, SATAN KRAJŠA LITERARNA RAZPRAVA SLAVKO OSTERC PRIOČESNA LEČA ODOBRAVANJE S PLOSKANJEM TOPILEC LAKA JAKOBOV BRAT, EDOM NAS IGRALEC (IVO) OSNOVNA MERA SREDISCE ROMUNSKE MOLDAVUE ITALIJANSKO IME VIDMA GOZDNO DREVO Z GLADKIM DEBLOM INDUSKA ZAČIMBA POGLAVAR HUDOBNIH DUHOV MOČEN VRTINČAST VIHAR VSEVERNI AMERIKI ORODJE ŽANJIC BISTVO, VSEBINA LASTNOST LEPEGA VEDENJA LUDOLFOVO ŠTEVILO ODRASEL SAMEC GOVEDA MEDVED, KI VSE POTACA OSTANKI PO STISKANJU GROZDJA IRSKO OTOČJE, ARANSKI OTOKI ARANI - otoki pred zahodnoirsko obalo, Aranski otoki, PEAN - kirurške klešče, precepka, OKULAR - leča priočnica, TABULA RASA - človekova duševnost pred čutnim izkustvom Foto: Mateja Toplak Medtem ko o testeninah razmišljamo kot o kulturno italijanski hrani, so najverjetneje potomec starodavnih azijskih rezancev. Pogosto prepričanje je, da jih je v Italijo iz Kitajske prinesel Marko Polo. «SšiSi Foto: Mateja Toplak Namesto da bi potovala z javnim prevozom, ki je bil kmalu preklican, sva prestopala približno 2300 kilometrov. eee," zapoje in roko oblikuje v tisto značilno gesto, pri kateri se blazinice prstov sklenejo, zapestje pa stresa v divjem ritmu. "Najraje imam nudle in meso," pravi. "Ti ješ meso?" pogleda v ogledalo. Aljoša, ki je bil še pred trenutkom zaspan, se čisto prerodi, še posebej, ko začne Kun trditi, da k mesu najbolj paše riževo žganje. "Bomo probali najstarejšega, ki ga imamo v kleti," mu pomežikne. Kot zoprna mati se obrnem nazaj in pravim: "Kaj tebe samo alkohol zanima?". "Bla bla bla bla - spet ta srbščina, a?" se vključi Kun. "Kaka srbščina!" ga boksnem med rebra, on pa se zare-ži nazaj k Aljošu. Vozimo se iz Kun-minga, glavnega mesta province Junan, v manjši kraj na vzhodu, Ku-novo rojstno mestece. "Kunming je znan kot mesto večne pomladi, vidita vse to cvetje?" nama iz avta kaže cvetlice, ki res kakor da visijo z vsakega drevesa in grme, da so kot ogrnjeni v cvetlično odejo. "Ah, to že ne bo prišlo do nas," z roko zamahne Kun, ko ga Aljo-ša povpraša o nekem virusu, za katerim že dneve vohlja na internetu. V lekarni je kupil razkužilo, dve bombažni maski s filtrom in petdeset navadnih, kljub temu da sem robantila kot zmešana. "Ne dotikaj se vsega!" mi je zabrusil, ko sem včeraj na tržnici v središču Kunminga degustirala že tisoči prigrizek. "Evo!" vzklikne Kun, ko ustavi pred blokom. Torbi nama odloži nekje v prvem nadstropju, nato pa s prstom pokaže navzgor. Ko se končajo ozke stopnice, se znajdem v jedilnici. Rokujem se s celo vrsto Kunovih sorodnikov, ko me Aljoša, ki je ravno prišel na vrh, gleda izpod čela. On sklene roke v molilno držo in se jim z velikim nasmeškom priklanja. Z dolgimi lasmi je res videti, kakor da je prišel iz indijskega ašrama. Medtem ko na mizo romajo krožniki neštetih jedi, Kun prinese nekaj litrov žganja. Ko na mizi končajo še črvi in mla- de čebele, se Kun obrne k Aljošu: "To je hrana prihodnosti." "Vo bu č rou" pravim eni izmed ženic, ko Kun vskoči in ji verjetno razloži, da ne jem mesa. "Sicer pa, saj to ni meso," se mi reži, ko kaže na čebele. "Hm, to je kot čips," pravi Aljoša, ko mu celo omizje živahno zaploska. "Che cosa, che cosa" vzklika Kun in ga v znak odobravanja poči po hrbtu. * "Samo zaspal bi rad," mi pravi. Zaprem vrata, vzamem njegov telefon in si prevajam kitajske novice še pozno v noč. 11. januarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation) prejela podrobne informacije o izbruhu vuhanskega virusa in poglobljeno razlago strokovnjakov občinske zdravstvene komisije v Vuhanu. To je bil tudi dan, ko je Aljoša pristal na Kitajskih tleh. In namesto da bi potovala z javnim prevozom, ki je bil kmalu preklican, sva preštopala približno 2300 kilometrov (upam, da me bo med kakim prihodnjim bivanjem v tujini še kdaj obiskal...). Foto: Mateja Toplak Riževo žganje, alkoholna pijača, ki nastane s fermentacijo riža KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 12. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Čas me je povozil ... Oni dan sem,listal' po televiziji, da bi našel kaj pametnega. Včasih je to bilo enostavno: imeli smo Ljubljano 1 in 2, Avstrijo 1 in 2, in če si imel srečo, še Zagreb (mi ga doma nismo mogli gledati, ker smo bili malo za bregom - v televizijski senci). In to je bilo to. Minuta -pa si vse,prelistal'... Ce se danes odločim za pregled programov, ki nam jih ponujajo (pa jih 95 odstotkov sploh ne gledam!), to traja. Ponavadi se po 30 ogledih utrudim - in preklopim na 531, kjer vrtijo glasbo ... No, zadnjič sem torej listal in naletel na kanal, namenjen TV-prodaji. Ponavadi te stvari preskočim, ker imam vrh glave dopovedovanja, da nekaj moram kupiti ZDAJ, ker velja akcija samo v tem trenutku, potem pa bo prepozno. In seveda je moj klic brezplačen. In če kupim ZDAJ, dobim dva izdelka za ceno enega. In to še ni vse: zraven dobim še to pa ono. Brez česar moje življenje ne bo popolno ... Se bolj nadležni so tisti z raznimi čudežnimi kapljicami za ohranitev ali izboljšanje zdravja. No, tokratna prodaja je bila posvečena računalniku. Pravzaprav enemu konkretnemu računalniku. Slovenski prodajni kanal (seveda z angleškim poimenovanjem, ker se tako spodobi, če človek prodaja moderne stvari), s slovenskima voditeljema, ki sta imela pred sabo na mizi prenosnik in se pogovarjala, kaj vse to malo čudo ima in kaj vse počne. Nisem strokovnjak za računalnike. Vem, da ima vsak računalnik tipkovnico in ekran - to pa je tudi vse. Ostalo me nikdar ni zanimalo. Kaj vse pa sta dečka na TV vedela povedati o tistem svojem prodajnem artiklu! Počutil sem se, kot če bi neandertalcu razlagal, kako deluje jedrska elektrarna v Krškem! Čisto nič mi ni bilo jasno. Meni bi lahko prodali svinjski zrezek z vgrajeno tipkovnico in ekranom - pa bi me prepričali, da je to nekaj, kar bo moje življenje izpopolnilo. Zgrozil sem se nad sabo, kako slabo se spoznam na sodobno tehnologijo. Le kako si bom kupil naslednji računalnik? Nekaj pa sem si zapomnil: zraven dobiš tudi lepo sivo torbico, da v njej nosiš prenosnik. (Je rekel voditelj: ,Lahko si ga odnesete v fitnes!' Namesto uteži ali kaj?!) Vas tehničnianalfabetPepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 3 7 8 6 5 3 1 8 9 5 4 6 7 4 1 6 2 8 9 1 6 4 7 3 7 1 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€€ O Bik ©© € ooo Dvojčka €€ OOO Rak ©©© € O Lev ©© € OOO Devica ©©© €€€ OO Tehtnica €€ OOO Škorpijon ©© € OOO Strelec V © €€€ OO Kozorog ©©© € OO Vodnar © €€€ o Ribi ©©© € OO Kanada • Kršenje policijske ure Namesto psa je sprehajala - partnerja Kanadska policija je minuli konec tedna ustavila žensko, ki je v času policijske ure na povodcu namesto psa sprehajala partnerja. Obema so napisali kazen v višini več kot 1.500 kanadskih dolarjev oziroma okoli 970 evrov. Foto: Sta/M24 Policija v kanadskem mestu Sherbrooke v provinci Quebec je minulo soboto okoli 21. ure na pločniku ustavila par, pri čemer je imela 24-letna ženska 40-letnega moškega na vrvici. Sprehajala sta se eno uro po začetku policijske ure, ki velja v celotni provinci. Tiskovna predstavnica policije Isabelle Gendron je dejala, da ob opozorilu, da kršita protikoronske ukrepe in da ju lahko oglobijo, nista želela sodelovati s policisti. »Eden od njiju je imel drugega na povodcu in ona je rekla, da sprehaja psa, pri čemer je pokazala na svojega partnerja,« je povedala Gendronova. Pri tem se je ženska, ki je bila povsem resna, sklicevala na izjemo v odloku o policijski uri. Ta omogoča sprehajanje psa tudi po 20. uri, a le v krogu enega kilometra od doma. Policisti so skušali paru to razložiti, vendar pa sta moški in ženska dejala, da jima bo v veselje, če bosta dobila kazen. Zatrdila sta še, da bosta še naprej kršila pravila in da bosta videla, koliko kazni bosta dobila, so povedali na policiji. V mestu, ki leži okoli 150 kilometrov vzhodno od Montreala, so pred tem že ustavili tudi pijanega motorista, ki je kršil policijsko uro. Dejal je, da »je želel zgolj videti, kako je biti zunaj med policijsko uro«, je povedala Gendronova po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. V provinci Quebec so doslej izdali 740 kazni zaradi kršitev policijske ure, ki bo v veljavi štiri tedne. sta I GLASBO DO SRCA Velja za teden od 19. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 25. januarja 2021 - dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2h. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednibi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Nino Jurkovič, Miklavž pri Ormožu. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski Foto: Dreamstime/M24 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2021 Podarite sebi in svojim najdražjim Štajerski tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Naročite Štajerski tednik do 31. januarja. Zadnji mesec boste brali BREZPLAČNO! s NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:. S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Enajst mesecev plačaš, dvanajst mesecev bereš Vsi naročniki prejmete: • vsak teden brezplačno revijo STOP s sporedi • vse posebne priloge Štajerskega tednika • 4 brezplačne male oglase v Štajerskem tedniku • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Ptuj • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Štajerskem tedniku • druge ugodnosti ... Pogoji in spletna prijava: www.tednik.si e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si telefon: 02/ 749 34 10 ali 02/ 749 34 16 Akcija traja od 7. decembra 2020 do 31.januarja 2021. Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali 10 prejemnikov darilnih paketov Štajerskega tednika in Radia Ptuj. Štajerski TEDNIK (RradioPTB .... 1.....V Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si DOM PRIVILEGIRANCEV Center starejših Trnovo je zavetišče Jankovicevih podpornikov Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ROMAN KIRN Nekdanji veleposlanik o Sloveniji kot črnem račku evropske politike MATJAŽ ŠERKEZI Večina obiskovalcev gora za zimske razmere nima potrebnega znanja SODNE KRIVICE Država plačuje visoke odškodnine, zanje pa nihče ne odgovarja torek • 19. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 w (© PISANA - ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 19. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Utrip Ormoža 9:25 Pomurski tednik 9:50 Obzornik TV Dravograd 10:10 Športni klubi in društva 11:30 Športno: Preded leta 2020 11:40 Mura Raba, T3. del 12:00 Ptujska kronika 12:20 Rog led nazaj 12:40 Cista umetnost -januar 2021 13:00 Glasba za vse 13:30 Italijanska vegetarijanska kuhinja 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica [tuja) 18:50 Tabu 19:50 Dok. film o dr. Iiudevrtu Pn/ku 20:00 Btuiska kronika 20:20 Cista umetnost - januar 2021 20:40 Športno: Prealedleta 2020 20:50 Lotita 22:00 Ptujska kronika 22:35 Pogled nazaj 22:55 Dejansko gospod 00:50 Videostrani ČETRTEK 21. januar 7:30 Glasbena ovnu: (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 Vsega ie kriva Nina 9:40 Africa kriči, SREDA 20. januar 7:30 Glasbena osmica [tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Obzornik TV Dravograd 8:40 Pomurski tednik 9:05 Utrip Ormoža 10:05 Vstop ni prepovedan 10:45 Tadej Toš in odpadki 11:30 Športno: Pregled leta 2020 11:40 Mura Raba, 13. del 12 00 Ptujska kronika 12:20 Cista umetnost-januar 2021 12:40 Pogled nazaj 13:00 Glasba za vse 13:30 Življenje skozi objektiv 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Cista umetnost-januar 2021 19:15 Športno: Pregled leta 2020 19:25 Pogled nazaj 19:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 20:00 Ptujska kronika 20:25 Vsega je kriva Nina 21:45 Potovanje na luno 22:00 Ptujska kronika 22:25 Športfno) 23:55 Videostrani 11:501 12:00 Ptujska kronika 12:25 Glasba za vse 12:55 Mura Raba, 14. del 13:15 Sport(no) . 14:35 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Romi 18:35 Cista umetnost - januar 2021 18:55 Moja dežela, lepa in ¡gostoljubna 19:50 ArBitrium 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Pogled nazaj 21:15 Športno: Pregled leta 2020 21:25 Življenje skozi objektiv 22:00 Ptujska kroni ka 22:25 Minuta za mestni svet 00:10 Videostrani _ Ptujska idcvM|a PcTV T: 031 684608. ¡nfoöpctv.tv,vmw.pctv.lv ^ tclcmach h 1 [ »Ifclml Te sfcl Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. SPOMIN Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pra-dedek Štefan Vidovič S POBREŽJA 74, VIDEM PRI PTUJU Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dedija dragega moža, očeta, Mirka Kovačeca IZ ARBAJTERJEVE ULICE 7 19. 7. 1956-27. 12. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno ustno in pisno sožalje ter besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste se in se boste poslovili od našega Mirka. Srčna hvala vsem sosedom Arbajterjeve ulice 7. Predvsem hvala družinama Herjavec - Plut in Fekonja - Čeh. Hvala celotnemu kolektivu UKC Maribor in iskrena hvala dr. Mateju Horvatu. Žalujoči: žena Meri, sin Mario in vnukinja Lia Umrli so Justina Alt, roj. Petek, Janežovski Vrh 23, roj. 1926 - umrla 3. januarja 2021; Stanislav Premužič, Ptuj, Ul. Anice Kolarič 4, roj. 1955 - umrl 5. januarja 2021; Mirica Krošel, roj. Kukovec, Orešje 118a, roj. 1961 - umrla 8. januarja 2021; Slavko Rajh, Sestrže 75, roj. 1953 - umrl 7. januarja 2021; Franc Kelenc, Ob Dravi 2, roj. 1935 - umrl 9. januarja 2021; Janez Kuhar, Sovjak 11, roj. 1939 - umrl 10. januarja 2021; Ljerka Ferčec, Sedlašek 48, roj. 1936 - umrla 8. januarja 2021; Alojzija Rajh, roj. Gruškovnjak, Libanja 26, roj. 1939 - umrla 14. januarja 2021; Marta Štuhec, roj. Plohl, Koračice 20, roj. 1938 - umrla 14. januarja 2021. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, IMT in ostale znamke v kakršnemkoli stanju ter kupim tudi kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM prašiče v teži 100-1 70 kg, po ceni 1,80 eur/kg in odstavljene plemenske svinje v teži 200-250 kg, po ceni 1,20 eur/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. KUPIM priključke in traktor. Tel. 031 555 083. MOTORNA VOZILA KUPIM motor Superlight 125 Keeway, vozen, plačilo takoj. Tel. 051 761 440. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si TOREK, 19. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pozdrav sosedu, Cirkulane 2016 11:00 Otroci pojejo slovenske pesmi, 2014 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Antonova prireditev, Stoperce 2019 19:00 Koncert zavodovih PZ, Majšperk 2019 20:00 20 let društva vin. in sad. SI. Gorice 21:40 16. občinski praznik Občine Cerkvenjak 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPO\ EDM K S P SREDA, 20. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Gostilna da za rundo, Skorba, 2017 10:00 45 glasbenih Lojzeta Ogorevca 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob 50 letnici ustanovitve ans. Toneta Kmetca 20:00 Praznujmo s pesmijo, Hajdina 2008 21:00 Folklorni kimavcev! večeri, Ptuj 2013 23:30 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 11 od 2252 DORNAVA; ¡nfg@siplv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 21. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Seja sveta občine Dornava - ponovitev 11:20 Haloške koline 2010 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Haloške koline 2010 19:00 Košnja trave na Polenšaku 2008 20:00 15. Luka rs ki praznik Dornava 2008 21:15 Pevski zbor gim. Ptuj z gosti, 2008 23:30 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojdo.segulo@rodiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali maijona.pihler@rodi V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s . Hitrost vetra 3 m/s Foto: SD Vir: ARSO