Katolisk cerkven Hit.
Danica i.haja vsak petek na celi poli, in veiji po poŠti »h celo leto 4 gld.6okr.,, m pol leta 2gld. 40kr.,	S gld. 30kr
7 tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za po i leta 2 gold., *a četert leta 1 gold.; ako rad*n. nn ta d,i	Danica
dan poprei.	___________
Tečaj XXVII.
V Ljubljani 8. vel. travna 1874.
List 19.
Koledar za naslednji teden.
Mnjnik. Veliki traven.
10.	Nedelja, V. po veliki noči. Evangelij : „Ako bote Očeta prosili." (Jan. 16.) — Sv. An ton in, nadškof v Florenci, sin poštenih staršev, in v strahu Božjem izrejevan. V svojem 16. letu je stopil v dominikanski samostan, in posihmal je jel v čednostih sloveti. Lenobi in pohajkovanju je napovedal večno vojsko, le kratek čas je na tleh ali na goli klopi spal, veliko molil, premišljeval, bral in pisal. Do sebe je bil ojster, le v bolezni je mesne jedi vžival, z bodečim pasom je bil vedno prepasan. Papež Evgenij IV ga je zvolil nadškofa v Florenci; Antonin se močno prestraši, in se le po apo-s*oljskem žugr.nji vdi. Svojo škofijo j** z vso modrostjo, pobožnostjo, ljubeznijo, kiotkostjo in duhovsko gorečnostjo vladal, in več koristnih bukev na svitlo dal. Po velikem delovanji, po prejetih ss. zakramentih, s križem v roci, je vesel v Gospodu zaspal 1. 1459. Bog ga je v življenji in po smerti z mnozimi čudeži poveličal.
Ljubi kristjan! po zgledu sv. Antonina napovej tudi ti vojsko lenobi in postopanju, „ker postopanje veliko hudega nauči" (Sir. 33, 29.), pravi sv. Duh. „Kdor lenobo pase, je pravi neumnež" (Preg. 12, 11.).
Ss. Gordijan in Epi m ah sprič.; sv. J ob pre rok, mož čudovitne poterpežljivosti; sv. K a tal d škof spoz.; sv. Izidor kmetovavec spoz.
11.	Ponedeljek. Sv. Sigismund, kralj sprič., sin Gunebalda kralja v Burgundiji, z mladega v katoliški veri podučevar. Sv. veri je bil tako vdan, da je noč in dan čul, se postil in molil. Po očetovi smerti je on kraljeval, in si je z vso gorečnostjo prizadeval sv. katoliško vero po vsem kraljestvu razširjati, in never-stvo pa zatirati. Za službo Božjo je bil goreče vnet, zidal je Avgunski samostan in cerkev, ter vstanovilred psalmopevcev, „Psallentium". Po smerti svoje perve žene, s ktero je imel sina Sigerika, je drugo vzel. Mačeha pa ni mogla terpeti Sigerika, toraj je s hudobnimi besedami premotila kralja, da je svojega sina ukazal umoriti. Pa berž se kesa groznega hudodelstva, pade na merliča, toči bridke solze, in po Davidovem zgledu dela pokoro vse svoje žive dni. Spokorni kralj hodi po mno-zih božjih potih, poslednjič gre v samostan Avgunski, kjer veliko dni v joku in postu preživi, in Boga pre-serčno prosi, naj mu razodene, koliko še njegovi po kori manjka. Neskončna dobrota Božja se ga usmili, in mu dobrotno podeli mučeniško krono. Franki, divje ljudstvo, priderejo v njegovo kraljestvo, ga vjamejo, in v atar vodnjak veržejo 1. 524. Po Božjem razodenji nje-
govo truplo najdejo in v cerkev Avgunsko prenesejo. Na njegovem grobu se je zgodilo veliko čudežev, s kte-rimi je Bog njegovo svetost razkazal in poterdil.
Nad sv. spokornim kraljem so se spolnile besede sv. pisma, pa tudi nad nami se bojo spolnile, če ga posnemamo, besede namreč: „Ce krivični za vse svoje storjene grehe pokoro dela, in vse moje zapovedi do-polnuje, in prav in po pravici ravna: naj živi, in naj ne umerje. Nobene njegovih storjenih hudobij se ne bom spominjal." (Eceh. 18, 21. 22.) -
Ss. M a k s i m, B a s in F a b i j sprič.: sv. M a m e rt, šk. v Vieni na Francoskem, ki je zavoljo nastavajočih nsdlog tridnevne litanije pred nebohodom Gospodovim vstanovil v tistem mestu, in ta obred je poznejše vesoljna Cerkev sprejela in poterdila.
12. Torek. Ss. Ncrej, Ahilej, F lavi j a Do-mitila in mladeneč Pa n k rac i j. Sveta brata .Nerej in Ahilej sta bila služabnika imenitne goipodičine Flavije Domitile, ki je bila bližnja sorodniea grozovitega cesarja Domicijana. Domitilina mati j«; bila Plavtila. Vse imenovane je sv. Peter kerstil. Plavtila je ob njegovi smerti uraerla. Domitila je bila z imenitnim mladenčem Avre-lijanom zaročena; nj -na služabnika brata pa sta jo pregovorila, da si je Kristusa za ženina izvolila, ker sta ji lepoto in plačilo devištva, nasproti pa težave zakonskega stanu prav živo popisovala. Ko Avrelijan to zve, jo ves zdivj&n cesarju toži. in Domicijan jo obsodi v pregnanstvo na otok Poncijo. Avrelijan jo tam obiše in pregovarja, devica pa ostane stanovitna. Ko vidi, da jo njuna služabnika v stanovitnosti poterjujeta, ju da v Teracino peljati, in tam sta bila ob glavo djana. Avrelijan pošlje dve zaročeni devici Evfrozino in Teodoro v Teracino k Domitili, ter misli, da jo bote devici pregovorili; pa se je ravno nasprotno zg»dilo. Domitila sama ji z dvema čudežema preveri. Avrelijan gre z ženinoma Sulpicijem in Servilijanom v Teracino, ter si mi*li, da bojo vsi trije svatovšino obhajali; ko pa ženina dvojni čudež vidita, sta tudi ona bila verna. Avrelijan na plesišu nanagloma umerje. Vse velik strah obide. Avrelijanov brat z jeze in maševanja vse zatoži, da so krist jani. Ženina sta bila ob glavo djana, 3 device pa so v hišo zaperli in hišo zažgali; vse zgori, device pa so mertve na tleh ležale, in niso bile zgorele.
Sv. Pankracij sprič. Ker je zgodba tega sv. mla
denča kaj raična, se njegovo živlejenje 13. maj. popi-8Uje'
Vodilo: Naj viši človeška lepeta je čista duša. Nališpano telo, v'kterem prebiva ostudna, grešna duša, je enako jabelku, ktero je zunaj lepo rudeče, znotraj pa je polno gnjilobe. Devištvo je za mučeništvom na pervi stopnji. Sv. Avguštin pravi. „Med vsimi boji je
boj zoper poželjivo me30 naj hujši, in memo tega ae ta boj vsak dan ponavlja". Zato ao deviške duše, ki v tem boji zmagajo, naj bliže Jagnjeta v nebesih. —
Sv. D i o n i z i j, stric sv. Pankracija, (glej 13. maj.); sv. Epifanij šk. spoz.; sv. German šk. spoz.
13.	Sreda. Življenje sv. mladenča Pankracija. Kat »iiška Cerkev je njega praznik včeraj obhajala. Pankracij, v Frigiji rojen, je bil sin malikovavskega očeta Klodonija, kterega je cesar Diokleci jan ko hrabrega junaka v vojski prav posebno čislal, in mu zato podaril lepo hišo in pristavo v Rimu na hribcu „Celiju". Oče in mati sta Pankraciju umerla, ko je še v zibeli ležal. Na smertni postelii prosi Klodonij svojega brata Dionizija, da naj za dečka po očetovsko skerbi. Dionizij zvesto spolnuje prošnjo svojega brata, in Pankracij ljubi svojega stric? kot očeta. Ko je bil Pankracij 14 let star, mu reče stric: „Pojdiva v Rim na hrib „Celio", da bova bliže svojega dobrotnika cesarja". Mladeneč gre kaj rad na pot v Rim. V Rimu vidita, kako neusmiljeno mučijo in morijo kristjane, kteri pa serčno in z vedrim obrazom umirajo, ob ujili s-merti pa se čudovite reči godijo. Dionizij reče mladenču: „Rad bi vedil, kaj kristjani verujejo, in kaj jih tako serčne in še vesele dela v njih mukah in smerti; poišiva njih očeta (papeža), da nama to pove". Lahko ga najdeta, ker prebival je v tistih ulicah blizo njune hiše. Papež Kaj ju prijazno sprejme, 2U dni. se ve da skrivši, podučuje in poslednjič kersti. Cesar Dioklecijan je bil dal postavo, da mora vsak pro-dajavec imeti ponev z žerjavico, in kdor kaj od njega kupi, mora zerno kadila na ogenj vreči v znamnje, da malike moli in Kristusa taji. Kristjani so bili v veliki stiski, in so hudo lakoto terpcli, ker niso hotli Kristusa tajiti. To Dionizija, ki je bil mehkega serca, tako boli, da zboli in umerie. Pankracij je bil zdaj posestnik velikega premoženja, iu obilno deli ubogim. Pa kmalo zapazijo sleduhi, da je kristjan, in ga zatožijo cesarju. Cesar ga k sebi pokliče. Mladeneč hitro teče k njemu. Cesar stermi nad serčnim mladenčem, ki reče: kristjan sem, in raji umerjem, kakor da bi malikom daroval". Cesar mu prijazno odgovori: „Moj sin! ti si še mlad, komaj 14 let star, si plemenitega rodu; tvojega očeta sem dobro poznal, bila sva prijatla; ne delaj tedaj sramote svojemu očetu in svojemu stanu, zapusti nespametno stranko kristjanov". Mladeneč mu serčno odgovori : „Res je sicer, da sem še ie 14 let star; vedi pa, da moj Gospod Jezus Kristus ne deli svojih gnad po številu l<t, ampak po svoji modrosti in dobroti; vedi pa tudi, da tvojih bogov in boginj ne smem in ne morem moliti, k«r so bili naj malopridnejši ljudje, ne-čistniki in nečistnice in tatje. Jaz se le čudim, kako moreš častili take bogove, ki so bili pregreham vdani". Dioklecijan, osramoten, ukaže mladenču glavo odsekati. Pankracij gre veselega serca na moriše. Na morišu poklekne, rekoč: „Hvala bodi tebi, Jezus Kristus, da me vzameš k sebi med svoje svetnike". Rabelj mu odseka glavo. Pobožna vdova Oktavila ga po noči pokoplje. Poznejše je bila njemu v čast cerkev zidana.
Kdor z ravnim sercem resnice iše, kakor sta je ss. Dionizij in Pankracij iskala, jo lahko najde v katoliški cerkvi. Našlo jo je tisučc in tisuče ljudi, ki so jo z ravnim sereem iskali; da je pa drugi zmotenci ne najdejo, je vzrok tega, ker jo, vsi v časne reči zatele-bani, nočejo iskati, da ložej v zmoti po svojem hudem poželjenji živijo. —
Sv. Murcij maš. sprič.; sv. Servacij šk. spoz.; sv. Janez Molčeči spoz.; sv. Peter Relegat spoz.
14.	Četcrtek. God in praznik nebohoda N. G. J. Kr. Sv. Bonifacij sprič. je proti koncu tretjega stoletja z imenitno in silno bogato gospč Aglo
v Rimu pregrešno živel, in je bil tudi pijanosti močno vdan; pri vsem tem pa je bil usmiljenega serca, in je obilno milošnjo delil. Nekega dne mu Agla od gnade Božje ginjena reče: „Najnega grešnega življenja mora biti konec; pojdi v jutrovo deželo, kjer kristjane grozovito morijo, in prinesi mi nekoliko ostankov svetih mu-čencev, da jim v čast cerkev zidava, in odpušanje grehov doseževa". Gospa mu da na pot veliko deoarjev in spreraljavce. Bonifacij, kterega je bil tudi že duh Božji zavolj deljene milošnje prešinil, ji pri odhodu reče: „če bom mogel ostanke mučencev kupiti, ti jih bom prinesel; če ti pa moje truplo prinesejo, ali ga boš kot kakega mučenca sprejela?" „Ag'a mu nevoljna odgovori : „Pojdi, pijanec, strezni se, in ne pozabi ostankov sv. mučencev mi prinesti." Bonifacij na potu ne je ne inesA, in ne pije vina. Ko prida v Tars, vidi grozovitno mučiti 20 kristjaaov, stopi k njim, jih objema in vpije : „Velik je Bog kristjanov, velik, velik je Bog sv. mučencev!" Tudi jih prosi, naj molijo zanj, da bi bil tudi on vreden spoznan, biti njih tovarš v boji zoper malike. Ko sodnik to vidi in sliši, ga ukaže prijeti in k sebi pripeljati, ter ga praša: ,,Kdo si?" Bonifacij mu odgovori: „Kristjan sem, in zaničujem vaše bogove". Sodnik Simplicij ga ukaže po mnozih grozovitih mukah v kotel vrele smole na glavo postaviti, pa mu to celo nič ne škoduje. Vse vpije: „Velik je Bog kristjanov!" in veliko se jih spreoberne. Poslednjič ukaže sodnik mu glavo odsekati 14. maja 307. Njegovi spremljevavci kupijo truplo, ga mazilijo, v tančico zavijejo, in v Rim peljejo. Spokorna Agla ga da slovesno pokopati, in na njegovem grobu cerkev zidati z njegovim imenom. Veliko čudežev na njegovem grobu je pričalo, da je bil Bonifacij pravi spokornik in spričevavec.
„Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli". (Mat. 5, 7.) Te Kristusove besede so ss nad svetim Bonifacijem spolnile; njegovo usmiljeno serce do ubozih, molitve in prošnje siromakov so mu naklonile milost Božjo, da je svoje grehe spoznal, se jih kesal in resnično pokoro delal. —
Sv. Viktor vojak, in sv. K o r o n a, nekega vojaka žena, je Viktorjevo stanovitnost, ko so ga s kože devali, hvalila, in z njim vred dosegla mučeniško krono z nebes poslano; sv. Paš kal pap. spoz.; sv. Pohomij opat spoz.
15.	Petek. Sv. Dim p na dev. in sv. Geribert maš. sprič. Sveta devica je bila hči ajdovskega kralja na Irskem. Bog si jo je bil sam sebi zvolil. Star mašnik jo je v keršanski veri (se ve da skrivši) poduČeval in kerstil; odslej je devica gorela v sveti ljubezni do svojega izvoljenega ženina Kristusa. Po smerti svoje žene kralj na svet dvornikov hoče svojo lastno hčer za ženo vzeti. Devica se silno prestraši, ko to zve, in ker kralj nikakor ne odjenja, ni druge pomoči kakor da beži in stari mašnik Geribert jo spremlja na Nizozemsko. Osleduhi ju zasačijo in najprej ob glavo denejo mašnika, potem pa devici oče sam glavo odseka, ker nikakor noče v očetovo voljo privoliti, da bi bila njegova žena. Na grobeh se je godilo veliko čudežev.
Nečista strast človeka tako oslepi in zakerkne, da ne spozni svoje hudobije, in se je tudi ne sramuje. — V boji z nečistostjo ni boljega pomočka, kakor beg. Sv. Hieronim pravi: ,,V begu je otenje".
Ss. Peter, Andrej, Pavel in Dionizija sprič.; sv. Simplicij šk. sprič.; ss. Kasij, Vi k to-rin, Maksi m in tovarši sprič.
16.	Sabo t a. Sv. Janez Nepomučan, duhoven in sprič., je bil rojen v mesticu Nepomuk u na Pemskem 1. 1330. Plamen nad hišo o njegovem rojstvu je njegovo prihodnjo svetost pomenil. Njegovi pobožni starši so ga
v strahu Božjem izrejevali. Deček je s toliko pobožnostjo pri sv. masah stregel, da so se vsi nad njim spodbudo-vali. Vse šole je z izverstnim vspehom doveršil; bil je doktor sv. pisma in cerkvenih pravic. Mašnik posvečen, je bil kanonik in pridigar v Pragi. K njegovim imenitnim pridigam je ljudstvo kar sulo, tudi študentje, in marsikdo se je ves skesan domu vernih Spervenja ga je tudi kralj Venceslav IV zavoljo njegovih velikih čednost spoštoval; po njegovih ojstrih in presunljivih pridigah se je nekoliko časa zderžal pijanosti in razuzdanosti, in po njegovem nasvetu je veliko dobrega vravnal v svojem kraljestvu. V znamnje spoštovanja mu kralj ponudi Litomeriško škofijo, in po tem proštijo na Više-gradu; Janez pa se obojemu lepo hvaležno odpove, ker noče zapustiti spoved niče in leče, prižnice. Johana kraljica si zvoli Janeza za spovednika. Kralj zabrede v svoje stare pregrehe, in rad bi zvedil, kaj se kraljica Janezu spoveduje, na pr., kaj si nek od njega misli itd. Janez mu neprestrašen naravnost reče: „Tisučkrat rajši umerjem, kakor da bi ti iz spovedi kaj razodel". Ko ga z vsimi lepimi obljubami ne more pregovoriti, ukaže rabeljnu, g^a na tezo razpeti in žgati. Kralj stoji pri tezi, in posluša, če bo Janez kaj iz spovedi zinil; pa ni bilo druzega slišati kakor: „Jezus in Marija!" Ker kralj svojega namena ne doseže, ga da zapreti v ječo; pa kmalo ga iz nje spusti, ker se menda ljudstva boji. Janez zopet opravlja svojo duhovsko službo; ko pa svojo bližnjo smert previdi, gre k Mariji Devici na božjo pot. Ko se verne, ga kralj vidi skozi okno, k sebi pokliče, rekoč: „Povej mi, kaj se je kraljica spovedovala; če ne povčš, moraš piti Moldavo." Janez molči. Kralj pokliče beriča, ter mu zapove, naj Janeza v ječo zapre, in po noči zvezanega v Moldavo ver že. Zgodilo se je to zvečer pred Kristusovim nebohodom 1383. Ko je Janez po Moldavi plaval, je bila vsa reka razsvetljena, in svetle zvezde so migljale nad njim; zjutraj je k bregu priplaval, korarji so ga nesli v procesiji v cerkev sv. križa. Kropivcev je bilo brez števila. 300 let po tem so njegovo truplo vzdignili, vse meso je bilo strohnelo; le jezik ni bil strohnel; enak je bil jeziku živega človeka. Pemci so si ga zvolili deželnega pomočnika ob času povodnji in obrekovanja.
Vodilo. Spovednik mora biti pripravljen rajše vse muke in smert preterpeti, kakor spovedno molčečnost prelomiti. Dasiravno spovedenci niso tako ojstro, kakor spovednik, zavezani molčati, kar se v spovednici govori; vender ne smejo spovednika pri druzih obirati in raz-našati. „Blagor človeku, ki ne greši z besedo svojih ust." (Sir. 14, 1.) -
Sv. Ubald šk. spoz.; sv. Posidij šk. spoz.: sv. Fidel spoz.; sv. Mak si m a dev.
Viši pastir Tratislarshi o sedanjih časih.
(Konec.)
Duh brez vernosti, se zdi, zaliva cele dežele kakor grabljiva povodenj : vera sv. Cerkve se za9ramuje, cerkvene zapovedi zaničujejo, cerkveno redovništvo se odpravlja, cerkveni obredi ee zatirajo, cerkvene vstanove plenijo, zadnje premoženje Cerkvi ropajo in zadegavajo za plačilo takim, ki krivo prisegajo in se veri odpovedujejo. Atila se je upognil častitljivosti sv. Leona, Gen-serik je prizanesel Rimu na prošnjo tega velikega papeža, stari Vandali so častili višega škofa keršanstva; novim ni nikoli zadosti sovraštva in razdraženosti zoper posvečenega poglavarja sv. Cerkve. In vendar, preljubi,
v zmedenem boju tolikih načel, tolikih zmot, tolikih strast, v sredi med razdertimi prestoli, med polomljenimi žezli, padlimi kronami, med prekucnjenimi stoli-cami učiteljskimi Cerkev ravno stoji in vzdiguje glavo proti nebu. Dva tisuč let je šlo mem nje, in z njimi toliko kraljestev in vladarskih rodov, krivoverstev in naukov, in po tolikem času je njen nauk ravno tisti in njena nrava ravno tista in njena Božja služba ravno tista, in njena vstava, njena djavnost, njena lepota ni preterpela nikakoršne spreminjave. Ona spodbuja k ravno tistim čednostim, navdušuje za ravno tiste darovanja, tirja ravno tisto pokoršino, sprejema ravno tisto spoštovanje; ona ima zdaj, kakor nekdaj, svoje apo-s tel j ne, mučence, spoznovavce, Bogu posvečene device. Naj njeni sovražniki v vedno obnovljevani togoti vedno ropani odtergajo njeno zadnje posestvo, to bo nesreča za uboge, Cerkev sama pa bo v sebi še ravno tako bogata ostala, kakor v dnevih svoje slave; zakaj on, ki živi tiče pod nebom in oblači cvetlice na polji, svoje neveste ne bo zapustil. Naj jih brezštevilni zapeljivi glasovi veliko zmotijo in sv. Materi pripravijo britke odpade; Gospod ji bo pripeljal novih spoznovavcev, in število njenih zvestih otrčk se ne bo pomanjšalo. Naj preklinjajo škofe in mašnike, naj jih preganjajo in preženejo, in naj čede oropajo njih pastirjev; Pastir vseh pastirjev bo poslal druzih delavcev v svoj vinograd, in kolikor obilnejša je setev, toliko bogatejša bo žetev. Naj sv. Očeta še enkrat z njih častitljivega sedeža preženejo v daljni svet: sedež sv. Petra in središe Cerkve bo povsod, kjer bodo oni, in tako častitljiv, kakor z vatikanskih višin, se nam bo zdel njih glas z naj manjšega in naj bolj daljnega otoka, iu tako zvesto in z veseljem mu bomo pokorni!
Spoznajte, preljubi, to je velikost, visokost in slava, pred ktero obledi vsa visokost in imenitnost svet£, in v dnevih žalosti in preganjanja se bo ta velikost svetila naj lepše. In kakor jo je to poveličanje po vsih bojih in terpljenjih spremljalo v preteklosti, tako nam je to zagotovilo njenega poveličanja v prihodnosti. Ali to ni tolažijivo, spodbudno in veselo?
Zatoraj, preljubi, ne bojmo se za našo ljubljeno, drago Cerkev, ako jo vidimo od vseh strani zatajevano, zatirano, preganjano in zaničevano, zakaj ona je Cerkev Križanega, je pod varstvom Odrešenika sveta, in ne deli z njim le terpljenja, temuč tudi poveličanje. Morejo priti časi, in prišli so, ko se zdi, da Bog in človek, kakor nekdaj v čolniču na galilejskem morju tudi med viharjem in valovi spi, ali klic na pomoč njegovih zvestih vendar pride do njegovih ušes, in še vseiej se je o pravem čusu in uri vzdignil in zapovedal vetru iu morju, da naj utihne. Bojmo se velikoveč za sovražnike sv. Cerkve, za njene puntarske otroke, ki so se vzdignili zoper svojo lastno Mater, in ko bi njih serce imelo prenapolnjeno biti z občutki ljubezni, spoštovanja, hvaležnosti, se ne naveličajo preklinjati in Božjih kazen klicati nad-se in nad svoje otroke. Bojmo se za merzle in vnemarne, ki pri vsem resnobnem času in pri njegovih pretečih znamnjih žive brez skerbi naprej. Vprašajo: kaj bomo jedli, kaj bomo pili, s čem se bomo oblačili, — do tega pa ne pridejo, da bi mislili na svojo neumerjočo dušo; hrepene in dihte po premoženji, časti in vživanji tega sveta, nimajo pa ne čutila in ne razuma za nebeški namen, ki nas čaka unkraj groba. Bojmo se sami za-se, ako le trenutek pozabiti zamoremo ta nebeški namen, za kterega nas je Bog vstvaril, za kterega nas je po britkem terpljenji in smerti svojega edinoro-jenega Sina zopet odkupil, k kteremu nam je po svoji Cerkvi pot pripravil. Po ti poti hodimo s pobožnim pričakovanjem in sinovskim zaupanjem v njega, ki nam je obljubil: Glej, jest sem pri vas vse dni do konca
sveta, kteri je to obljubo spolnoval osemnajst sto let, in jo bo spolnoval, dokler se vojskovavna Cerkev ne spremeni v zmagovavno, ko bomo v večnem veselji želi, kar smo tukaj v solzah sejali. K temu, preljubi, vam pomagaj Bog Oče v nebesih po svojem Sinu Jezusu Kristusu, kteri s sv. Duhom živi in kraljuje Bog vekomaj. Amen.
Strahoradto bogoskrunstro na ognfo-«netni gori Etni.
S trudom smo lezli kviško po stermi gorski poti. ,,Tisti del ognjo-metne gore Etne, ki ga kmetovalec v potu obraza že premore obdelovati, pravi naš vodnik, imamo že za seboj, od tod naprej je le bolj gozd in hosta".
Nehote se nam je vsilila v čudni pušči misel na roparje in laške tolovaje.
„Ali ni v teh gorskih krajinah roparjev?" vprašam Bcpo-ta, našega vodnika.
,,Se ve, da ne, gospod, tu gori so se roparji zgubili in pomerli; varniši smo tukaj pred njimi kot v pa-lermskih ulicah, to pa, od kar tu gori prebiva pušavnik."
„Kak pušavnik, Bepo?"
„Nihče prav ne pozni tega čudnega moža, gospod; na uni strani gozda stanuje in se ne pokaže nikoli v gorskih vaseh; človeških bivališč se ogiblje. Neprestra-šen blodi okrog sredi nevihte, v viharju in dežju. Tukaj gori stoji tudi kapelica, ki si ljudje pripovedujejo, da je nastala sama od sebe; ondi pušavnik pogosto moli. Pastirji imajo pušavnika za pošast, morda je tudi prav hudoba sama."
„Obo! Bepo, ali si ga že vidil, tega čudnega moža?"
„Enkrat, gospod, sem ga srečal."
„In kaj ti je rekel?"
„Pro3il rac je milodara; koj po tem je bil zopet zginil."
»Pomisli vendar, Bepo, hudobni duh se ne naseli pri kapeli in duh ne potrebuje milodara; vi Sicilijanci ste res jak»> vražni ljudje!"
,,Da, gospod, le zasmehujte me, toda s tem še ni dognana čudovita prikazen."
»Karolin (lašk srebern — tudi zlat denar razne ccne) dobiš v dar, če me pelješ k čudnemu gostu!"
Že smo imeli tudi gozdnate krajine Etne za seboj, in po dolgi in težavni poti smo prišli do konca popot-vanja: ognjoraetno žrelo Etne je bilo pred nami. „ Gospod, vaš karolin je moj,*4 zavpije naglo naš vodnik; »glejte tu gori gorskega pušavnika".
Kes, bil je. Mirno je sedel na robu ognjenega prepada zreč v nezmerno globočino — človek mlad, plemenite postave. Neka otožnost se mu je brala na obrazu. Veter mu je prederzno dervil žveplene pare v oči; pa to ga ni prav nič nadlegovalo. Zaslišavši glas našega vodnika vzdigne počasi težkotno glavo; naša nazočnost ga ni nič zbegala; pride do nas in prosi ponižno miloščine. To zviša mojo radovednost, kaj je s tim čudnim človekom. Podarim mu milodar, se začnem ž njim raz-govarjati, in poslednjiČ ga vprašam, kaj da tako nenavadno živi? »Glejte, gospod, da to razumete, moram povedati svoje življenje, ki ga prav nič ne prikrivam. Rad ga pripovedujem drugim v svariven izgled, sebi pa v pokoro za moje pregrehe." Zarad tega pa vendar ni potreba, da bi vam pravil svoje ime; znano vam ni in tudi moje pripovedovanje tega ne zahtčva; to pa že smete vediti, da sem veliko veljal med svetom in častno službo opravljal. Pri tem pa sem bil, kakor mnogi meni
enaki, neveren, brezbožem, ošaben. Živel sem kot taki, ki so zapustili Boga in pozabili svoje dolžnosti. Pred 15 leti sem pepotoval po Italiji in Siciliji, v kteri ja-vaijne kak popotnik zamudi stopiti verh ognjometne Etne pogledat strahovito — krasnega prizora. Dva to-varša, ravno tako brezbožna in razuzdana kakor jaz, sta mi bila spremljevavca. Tu doli na poti je stal lesen križ z lično kapelico, v kateri je bila podoba Matere Božje. To je bilo meni in mojima nečimernima tovar-šc-ma preveč. Podobo zasramovati, oskruniti, razdrobiti bil je naš satanski naklep. Zdajci poderemo križ, odpremo kapelico, ter podobo, kapelico in križ med za-sramovanjem, smehom in klafarskimi besedami veržemo v ogniometno žrelo.
Po tem junaškem djanju, kakor smo mislili, gremo zopet doli z Etne. Komaj sem storil kakih sto korakov, kar se mi na nevarnem kraju spodersne in zvernem se v nezmeren prepad. Zdaj sem plaval v prostem zraku med nebom in zemljo, zdaj zopet sem padal od skale do skale, od roba do roba, in gotovo bi se bil razbil v prepadih in po skalah na sto koscev, če bi me ne bila varovala Božja in Matere njegove roka.
Zdaj so se mi oči odperle. Vse e*oje življenje vidil sem v tem nevarnem trenutku v vsi gnjusobi pred očmi, in v sredi vse te svoje gerdobe tudi leseni križ, kapelico, podobo Matere Božje, katero smo bili ravnokar v svoji zlobi razdrobili. Zdelo se mi je, da bi bil rešen, če bi objel ta križ. Tiho sera molil: »O aveta Devica Marija, Mati Božja na gori Etni, pomagaj mi in reši me! Zidal ti bom tu gori kapelo, kjer je stalo znamnje, katero je naša bogokletna zloba razrušila in oskrunila."
Na vse to sem mislil v enem trenutku. Potem pridem ob zavednost, in prebudivši se vidim, da sem ranjen in udarjen na mnogih krajih, sicer pa močen in čverst še v neznanskem prepadu. Tu ležim več ur, predno se morem opočiti strahu in padca; pa v teh urah se je tudi spačeno serce čisto spremenilo, in za terdno sem sklenil: posloviti se s popačenim svetom, ki me je razdjal na duši, in pokoro delati za svoje grehe in hudobije, ravno tu, kjer me je milost Matere Marije prebudila k novemu življenju.
Na to zberem vse moči in splezam iz globočine. Skrijem se pa, ker vedil sem za gotovo, da bodo kmalo prišli me iskat. In res, mnogo dni so ogledovali moji to-varši z vodniki in kmeti med skalami in prepadi; pa me niso našli; zastonj je bilo njih iskanje in zasledovanje; menili so, da sem mertev. Saj sem tudi bil in hotel svetu ostati pozabljen; pa zbudil sem se prerojen k novemu dušnemu življenju. Pozneje sem šel v dolino in prišel v bližnji samostan. Tam sem se spovedal vsih grehov celega življenja in se vernil mirno in zaupno v gorovje nazaj.
Hrana in živež so mi bile odslej korenine, divje sadje in naberačeni kruh.
Pa tudi nisem smel dalje odlašati svoje obljube. Iz lavininih kamnov (izmetanih grud in žlindre) zidal sem kapelo, ki jo tu gori vidite, ondi, kjer je stal križ. Podoba Matere Božje, ki so mi jo menihi radovoljno darovali, zaljša malo svetiše, in pred to podobo Matere Božje, ki je pribežališe grešnikov, objokujem in obžalujem zmote in pregrehe svojega prešnjega življenja in hvalim Mater milosti za čudovito spreobernjenje.
Pušavnik je končal svojo pripovčst. Poslovil se je z nami in kmalo zginil nam spred oči.
Pozneje se spomnim, da so pred 15 leti časniki naznanjali smert mladega grof G..., ki ga je zadela, ko je šel na Etno. — (Po Pilg. J. P.)
Ogled, po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljabljane. Slovenski škofje so v pastirskih listih pričeli pojasnovati vernikom sedanji stan katoliške Cerkve. Razglašena sta že prav čversta in tehtna pastirska lista kerške in lavanške škofije. Posnetek pervega imajo čitatelji pod napisom »Koroško". — Lavanški razlaga vernikom shod škofov na Dunaju, ki so se o cerkvenih zadevah med seboj pomenili. Stvar, za ktero gre, pravi viši pastir vernikom, je enako Vaša kakor naša, prav zato, ker ste katoliški kristjani. Vprašanje je: V kakošni razmeri in zavezi ste med seboj deržava in Cerkev? Za vernega kristjana je to vprašanje že davno rešeno po Kristusu, začetniku katoliške Cerkve, ki je govoril besede za vse veljavne: »Dajte Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega." (Mat. 22, 21.) Le posvetne in časne reči je posvetni gosposki zročil, kar je Božjega, gre le Bogu in Cerkvi Božji. Edino prava razmera med Cerkvijo in deržavo po Kristusovi volji je ta, da ste Cerkev in deržava med seboj samosvojni (neodvisni) in vender zopet zložni. T6 tedaj pastirski list pojasnuje bolj obširno. Drugi pot kaj več.
Iz Bosne. (Stopite v red oo. Trcipistov v Bosni!) V »Danici" št. Iti in 17 preteklega mesca je pod napisom : »Vrednost in sreča mniškega stanu" v kratkem popisano in dokazano, kako srečni so ljudjč, ki zamorejo živeti v mniškem stanu, ker ima ta stan za mučenci naj varniši pa naj gotovši pot v nebesa. Marsikoga, ki je to ali bral ali slišal brati, bi utegnila misel obhajati, kako bi zamogel deležen biti te sreče in mnih postati? Ali kam se če podati, kje poterkati, da bi bil sprejet v samostan, zlasti, ker je že morda starikast ali celo star, čisto reven, neveden, ker ne zn£ nič razun kakega rokodelstva itd.? Glej, prijatelj! jaz ti vem tukaj svetovati, če me boš poslušal. Ako imaš resnično voljo spo-koren mnih postati in zveličanje svoje naj gotovši zavarovati, pridi in poterkaj na samostan oo. Trapistov pri »Mariji Zvezdi" v Bosni, pa ti bodo gotovo odperli in te veselo sprejeli, ker ravno zdaj bi potrebovali kakih 30—50 novincev, da bi pričeli čez dve leti novo naselbino, s hervaškim jezikom v sredi dežele. Trapisti sploh sprejemajo vsacega, ki pride z dobrim namenom spo-kornega življenja, bodi si mlad ali star (od 16. do 60. leta), učen ali neveden, če tudi ne zna brati, ne rokodelstva, bogat ali reven, samo ob svojih stroških morajo k nam priti. Ako bi pa kak dober rokodelec edino zavolj pomanjkanja denarja ne mogel se na pot podati, bi se mu potnina še celo poslala, toda samo na spričanje njegovega duhovnega g. očeta, da nas ne misli goljufati, in da je res dober kristjan pa vešč rokodelec. Sprejemajo trapisti dobre in nerodne (samo da se hočejo poboljšati), zdrave in čverste, pa tudi slabotne in bolj rahle, celč na telesu kaj pohabljene (vender ne preveč) n. pr. enooke, nekoliko hrome, da so le za kako delo še dobri in pripravni; tudi vdovci se sprejemajo, ako nimajo nič več za otroke skerbeti. Resnično je, da v noben drug red ne sprejemajo takšnih, kakor Trapisti: toraj na noge in urno v Bosno k Trapistom!
Potrebujemo pa ljudi za polje, za nograd, za živino vseh plemen, posebno bi radi radi raznih rokodelcev: čevljarjev, krojačev, mizarjev, tesarjev, opekarjev (ceglarjev), kakega bukvoveza, klepača (klamfarja), pa-sarja, zidarja, zlatarja, kovača, svečarja itd. Vsi bi imeli dosti opraviti, naj pred za dom, potem bi pa učili rokodelstva sirote iz sirotnice, ktero bi radi v dveh letih pozidali. In ravno zato potrebujemo Slovencev, ker ti znajo naenkrat hervaški jezik govoriti, Nemec se le težko težko nauči. Taki, ki so kaj študirali, se pola-
goma še kakih potrebniših reči uče in postanejo mašniki, če so že po 30 ali 40 let stari.
Povedal sem ti, kakšne ljudi sprejemajo Trapisti; zdaj pa še nekaj o trapistovskem življenji, da boš vedil vse prav presoditi. Red (orden) trapistovski je red molitve in spokornosti, vsak ud ima naj pervo in naj veči to dolžnost, da skerbi po vsi moči za svojo dušo, potem pa sveti bližnjemu z lepim zgledom pobožnosti, pa tudi pridne delavnosti, ker si vsak trapist z delom svojih r6k vsakdanji kruh služi.
Delavni bratje imajo obleko iz černo rjavega sukna, kakor kapucini, na nogah nogovice in čižme, ob delu pa coklje. Za toploto so že toliko, pa gotovo še bolje oblečeni kakor co na Kranjskem navadno moški oblečeni.
O večem mrazu hodijo se gret prav kakor na Kranjskem družina v hišo. Spanje imajo po sedem ur; zgodaj hodijo spat, pa zopet vstajajo zgodaj; leže kar v obleki na slamnici, in po zimi ima vsak toliko kocov, kolikor jih potrebuje za toploto. Hrana (živež) je bolj borna, ker ni (razun salate z oljem) nič začinjena ali zabeljena, ramo osoijena, vender pa znajo kuharji več reči skup kuhati, da imajo jedila že dober okus in so gotovo tečneje, kakor kak voden podmet ali močnik; tudi so prav pogosto (razun 40danskega posta) mlečne jedi na mizi, ki so prav dobre. Opoldan imamo vselej po dve kuhani jedi, zvečer razun postnih dni pa po eno; kruha pšeničnega ima vsak dosti obakrat, in obakrat tudi nekaj vina. Zjutraj imajo delavni bratje (razun 40danskega posta) kruh in z vodo zmešano vino, tako tudi zvečer o postnih dnevih; če pa kdo potrebuje in želi, se mu tudi kaj toplega da.
Godi se v samostanu vse po natančnem redu; odločen je čas za molitev, branje in premišljevanje; pa tudi za delo, pri kterem se ni ravno treba nikomur končevati, in če ni tisto delo zanj, dobi kaj druzega.
Na videz je trapistovski red mnogo ostrejši, kakor pa v resničnem vsakdanjem življenji; le molčanje ne-ktere posebno straši, ker brez potrebe ne smejo tratje med seboj govoriti. Kadar je treba se kaj porazumeti, si naj pred z znamnji kažejo, in če ni moč z znamnji se porazumeti, potem se pa sme spregovoriti. O kako mirno in tiho je vse po samostanu, kako lahko človek brez motenja svoje misli snuje!
Trapistu posebno potrebna je natančna pokoršina, ubogljivost, popolna podverženost. Kdor svojo glavo poniža, prav lahko izhaja, ker tirja se samo pametna pokoršina in ravna se sploh vse po redovnih pravilih, da vsak že sam ve, kaj ima storiti. Drugih skerbi, n. p. za obleko, živež, bolezen , starost, nima Trapist kar nobene, vse se mu oskerbi, kar potrebuje. Trapist, tukaj na zemlji posnema ubožnost Jezusovo in Marijno, da bode bolj gotovo o smerti bogat z dobrimi deli in bogat po obilnem plačilu v nebesih.
Bralce, posebno gospode dušne pastirje, lepo prosim, naj širijo to vabilo in ga zlasti dobro mislečim mladenČem, mladim ali starikastim pokažejo ali povedo, da bi Bog potem njih serca ganil in morda res ktere v naš samostan pripeljal, kjer bi za ubogo Bosno zlasti z rokodelstvom itd. mnogo mnogo zamogli storiti.
Ako po tem popisu še kdo kaj dvomi, ali želi zve-diti, naj samo do mene piše, odgovor bo kmalo prejel. Ako dohajajo v naš samostan Nemci iz daljne Nemčije, bodo menda vender tudi Slovenci se vzdignili! Bila bi res velika sramota, pa tudi velika škoda, ker bi se ne moglo tako vspešno delati z Nemci, kakor z bistrimi Slovenci. Toraj pomozi Bog!
Marija Zvezda, 1. maja 1874.
Pošta: Stara Gradiska (Altgradiška), Slavonija.
V a 1 e n t. Lah.
Koroško- Kerški mil. knez in škof V a 1 e n t i n so prav podučljiv in spodbuden pastirsk list dali do svojih vernikov, kteri naj tukaj po večem nasleduje. —
Dolžnost tirja od pastirja, da svoje ovčice poišče in jim dopro pašo preskerbi; pastir je tudi dolžen odvračati nevarnost in sovražnike, ki ovčicam žugajo, in pripravljen mora biti, vse, tudi smert preterpeti, le da se njemu izročene ovčice ne pogube. Kadar kaka nevarnost proti, takoj se oglasi in kliče in zbira ovčice, ki so se razkropile; in ovčice poznajo po glasu svojega pastirja in gredo za njim.
Ob nenavadnem času povzdignem danes svoj glas; kajti silne nevarnosti protijo in le kdor svoje oči zatisne, ta ne vidi hudih skušnjav, ki se bližajo. Oglejte se le malo okoli sebe, prevdarite le po verhu, kar se pred Vašimi očmi godi, in Vsm bo jasno, da težke stiske obdajajo in tarejo katoliško cerkev in njene spoznovalce po mnogih deželah, stiske, ki so prihrumele tako na-gloma, kakor nihče ni pričakoval in tako silne, kakor bi nihče ne bil verjel. Samostane ali kloštre uničujejo, mnihe in nune pahajo neusmiljeno iz domovine, ali jih doma prepuščajo nar britkejši revi. Škofom branijo nastopiti ali spolnovati svojo službo, ker nočejo izdati svojega poklica ali storjene prisege prelomiti; druge žugajo pregnati ali jih šiloma primorajo, da zapuste škofijo in domovino. Drugim nalagajo narhujše kazni v denarjih; ako pa previsokih, samosilnib kazen plačati ne zamorejo, zapro jih v ječo in ne ravnajo ž njimi nič drugač, kakor s prav malopridnimi hudodelniki. Pa ob enem ko občudujemo serčnost in pogumnost škofov in dušnih pa stirjev, čudimo se po vsej pravici vernim, ki se z vso vdanostjo oklepajo svojin pravih duhovnih pastirjev, pripravljeni žertvovati vse, naj bode kar koli hoče, pred da bi izdali svojo sveto vero sli zapustivši edino r«veli-čavno in vesoljno katoliško cerkev se pridružili tako imenovani narodni ali deržavni cerkvi, ki bi smela obsegati le eno deržavo, le en narod.
Pa morebiti ostanemo mi rešeni od vsega tega, kar od daleč žalostni gledamo drugod? Ne mjtimose! Tisti nevarni duh, ki povsod le razdira, bode silil in silil tudi pri nas, da se kratijo in jemljejo katoliški cerkvi tiste pravice, katere njej je Jezus Kristus sam podelil. ,,Otroci tega sveta, pravi Jezus, so v svojih rečeh modre jši, kakor otroci luči." ') Oni vedo v eno mer to kot potrebno razglašati in povdarjati, kar je po njih votji, ne pa svetu v srečo in b'ago*tanje. Vpijejo po postavah, katere bi slabile ali krajšale cerkveno oblast. Narobe obračajo Jezusove besede: „Moje kraljestvo ti od tega sveta". '-) In če se jim nasproti povdarja, kar so apo-steljni učili: „da moramo Bogu bolj pokorni biti, kakor ljudem", 3) — čutijo se razžaljene in dolžijo, da je ta nauk deržavi in cesarstvu nevaren.
Od svoje svobode ne bi trohice ne odstopili, V3i veseli pa pozdravljajo vsako postavo, katera cerkev v okove deva in pravice cerkovnih predstojnikov žali. „Vsakemu svoje" — te besede imajo zmirom na jeziku, vendar cerkvi še tistih pravic ne privošijo, brez katerih ona obstati in se razvijati ne more, in katoličanom, h katerim se po kerstnih bukvah sami štejejo, ne privolijo tega, kar drugovercem — in naj se ti danes prikažejo — brez vsega ugovora in prav radi pripoznavajo. Pa ali je to prav, da cerkev, katera ni od tega sveta, tirja tu na zemlji tudi svojo pravico? Kes, Božje kraljestvo, t. j. cerkev ni od tega sveta; Sin Božji pa je prišel iz nebes, da jo je vstanovil; vendar otroci tega kraljestva
') Luk. I**,, 8.
'-) Jan. 18, 36.
3) Djanje ap. 4, 19.
se rodijo na tem svetu in imajo toliko slabost tega sveta na sebi, da potrebujejo posebnih učenikov in voditeljev, ako hočejo srečno doseči svoj večni cilj in konec in dospeti tje, kamor je Jezus Kristus pred nami šel nam pripravljat prebivališče v hiši svojega nebeškega Očeta. In ravno ta naš Gospod in Izveličar Jezus Kristus pač uči, da je njegova cerkev vidljiva in da so vidljivi njeni predstojniki in učeniki, ker Petru pravi: „Simon, sin Jonov, ti si skala, in na to skalo bodem zidal svojo cerkev in vrata peklenska je ne bodo zmagale. Tebi bodem dal ključe nebeškega kraljestva; kar bodes za-
moje ovce." -) Pač ima vidljive predstojnike v mislih, ko vsem aposteljnom govori: „Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje onega, kateri je mene poslal." „Kar bote zavezali na zemlji, to naj bode zavezano tudi v nebesih, in kar bote razvezali na zemlji, to naj bode razvezano tudi v nebesih." 4)
(Konec nasl.)
Marija zdravje bolnikov.
(Dalje.)
2.	Neki rokodelec, pošten mož iz Georgs\valda, je isto tako imel budo rano na nogi, ki mu je bila do kosti meso razjedla. Ni je mogel ozdraviti, tudi dr. Ulbrih ne. Meseca aprila 1. 1866 opravi mož pobožnost v Filipovem v terdnem zaupanji na Marijno pomoč, in kmalu se je zacelila gnjila rana V zahvalo je dal kmalo potlej brati sv. mašo.
3.	V novem Georgswaldu je imel rokodelec Flo-rijan Oar smet (rano) na desni roki, da je kar gibati ni mogel, še manj pa z njo delati. Mnoge zdravila je poskušal, pa zastonj. S terdnim zaupanjem in pobožnim sercem tudi on pride v Filipovo, kjer je že četerti daa svoje devetdnevnice toliko ozdravel, da je lahko z roko gibal, in kmalo potem je vse navadne dela z njo opravljal.
4.	Matilda Rudolf-ova, 281etno dekle v Filipovem, v rodu z dr. Ulbrihom, se je na celem životu tresla, in je bila toliko slabotna in občutljiva, da nij mogla pre stajati, če je kdo le vrata odpiral in zapiral. Dosti si je prizadel dr. Ulbrih, da bi jo ozdravil, pa se mu ni dalo. Bila je že previdena in z Bogom spravljena. Na vozičku jo peljejo do sobice čudežne prikazni, in dve osebi jo vanjo nesete. Berž ko je v sobici, se čuti bolj močno, se nič več ne trese, ter je vedno odpiranje in zapiranje sobnih vrat nič več ne moti. Kakor prerojena se čuti, in po serčno opravljeni molitvi, in potem ko je s tovaršicami zahvalno pesem pela, sama gre peš na svoj dom. Tu skup z družino kosi pri eni mizi, kar že veliko let ni mogla. Kmali potem se poda v pol ure oddaljeno cerkev v Georgswalde, kjer si d& brati v zahvalo sv. mašo. Vaščani se niso mogli prečuditi, kako je Matilda hitro ozdravela, in od onega časa se je njih zaupanje do usmiljene Pomočnice Marije še veliko bolj vterjalo.
5.	Magdaleno Pah-ovo, devetintridesetletno žensko v Georgswaldi, je kerč lomil in jo v trinajst letih veliko
') Mat. 16, 17 19.
Jan. 21, 15-17.
M Luk. 10, 16.
"») Mat. 18, 18.
terpinčil, da je reva bila skor zmiraj v postelji. Odpravi se tudi ona v Filipovo in tam v Marijnem svetišču po božno opravlja devetdnevnico sedeča na mali klopici, kamor so jo prenašali iz neke hiše. Kmalo se toliko ozdravi, da na noge stopi, po končani devetdnevnici gre se ob palici v cerkev v Georgswalde, kjer je pobožno prejela sv. Obhajilo in si misli, da že ni potreba palice. Stopi čversto in ni več rabila nobene podpore, ter je popolnoma ozdravljena vse navadne dela opravljala. Kdor tu ne vidi roke Božje, je slep.
Meseca maja, ki se imenuje posebno Marijin mesec, dohajali so v Filipovo k svetišču Marijnemu vsakteri bolniki, slepi, hromi, nemi (mutasti) in z drugimi boleznimi, da si polajšanje in zdravje pridobe po prošnji Kraljice nebeške. Morale ste se odločiti po dve uri zjutraj in popoldne, ob kterih samo se je bolnikom dovolil pristop v posvečeno sobico, kjer so skupno molitve opravljali. Ravno ta mesec je bil milosti poln za bolnike, šest se jih je prečudno ozdravilo. Med temi je:
G. Magdalena Rottig, 38 let stara vdova nekega tkalca iz Georgs\vaida, ki je bila 13 celih let v bolnišnici, nekaj let na posteljo privezana, da so jo mogli prekladati, in tudi vsled bolezni v gerlu tako liripava, da ni mogla nič glasno govoriti. Da se prenesti v Fili-
fovo, kjer je v posvečeni hišici opravila devetdnevnico. 'o dokončani molitvi so jo vsaki pot prenesli v bližnje poslopje, — pa le par dni, potem je Magdalena sama šla v veliko začudenje vsih, in je tudi glas močen nazaj dobila. Od tistega Časa je terdnega zdravja in si zopet marljivo z delom svojih rok kruh služi, ter je postala strežnica v bolnišnici v Georgswaldu. Kamnito serce je moral imeti, kogar ni ganilo veselje in hvaležnost, ktero je ta ženska Bogu in Mariji za zopet dobljeno zdravje čast dajala.
(Dalje sledi.)
Mtasgleti po mrelu.
Afstrijansko. Verske postave v gosposki zbornici. (Dalje.) Dvorni svetovalec Neumann je med drugim hotel Cerkev podučiti, da mora napredovati; menda pa Cerkev sama vender bolje ve, kako in v čem ji je treba napredovati, kakor pa posvetni gospodje v gosposki zbornici. —
Knez in škof Vieri je te misli, da postavne predloge niso potrebne, ne koristne in razmeram pravice ne popolnoma primerne; — niso potrebne za Cerkev in tuai za deržavo ne. Praznin tistemu ni potreba zadela-vati, kdor jih ne dela. Za deržavni pozor pri oddajanji cerkvenih služb bi bilo prav dosti, ako bi ne bili odpravili papeževega pisma od 5. nov. 1855. Ako se pri gospodarstvu cerkvenega in duhovnijskega premoženja zgode kake skaze, kakor se očita, se pa tudi pri druzih gospodarstvih take nahajajo, še celo tam, kjer se dobički gospodarstva (tantieme) delijo. V kerški škofiji n. pr. se je poslednjih osem let več cerkev zidalo in cerkvenih reči napravilo, kakor poprej v 80 letih. To ne kaže, da bi ljudstvo imelo slabo zaupanje v cerkveno gospodarstvo. Kakor so govorili, da je bilo o velikem ognju v Čikagi preveč smolnate tvarine v kamnji, tako se zdi višemu pastirju, da tudi v kamnji, iz kterega se nove postave zidajo, je preveč vnetljive tvarine, in ne da bi se z njimi ogenj gasil, se bo le še bolj vnemal. Hoče se mir; toda to ni pot k miru, ako se pogodbe enostransko razdirajo, ako se škofu pri oddajanji služb naj bolj bistvena pravica odrekuje, ako nad župnikom vedno visi Damoklov meč na kancelijski niti nact glavo. Sad iz tacih postav bode imelo le prekucijstvo. Že tako
je malo duhovnov, pomanjkanje bode pa še veče, ako te postave veljavo dobč. Prašanje pa je, če bodo graj-šaki, ki zdaj tem predlogam priterjujejo, tudi takrat vsled tega nastoječe obdivjačenje ljudstva veselo pozdravljali. — Kar tiče pravico, vpraša govornik: kaj bi rekel hišni lastnik, ako bi mu deržavno gospodarstvo naznanilo, da sme sicer hišo zidati, za njeno ohranitev skerbeti, davka plačevati, osebenkarje bo pa deržava devala vanjo, deržava, ki pravi, meni gre „dominium altu m" (naj visi pohišna pravica). Enako zahtevanje, se mi zdi, se nahaja v §§. 4 in 6 te predloge; tudi tam je rečeno: škof, ti smeš cerkvene službe oddajati, toda kar je naj bolj bistveno pri tem, to sebi prihranim. — Se hujši se zdi mil. škofu zarad preganjanja duhovnih pastirjev iz službe, ki se ob. enem tudi z deržavno temeljno postavo ne zlaga. — *
Mariborski viši pastir mil. gosp. Stepišnek povdarja, da nove cerkvene postave ne zadevajo samo zunanjih pravnih razmer katoliške Cerkve, temuč da segajo v njeno najbolj znotranje bistvo, v njeno vredbo in v njeno od Kristusa samega dano vstanovo, da podirajo Cerkvi njeno samostojnost v opravi njenih znotranjih zadev, akoravno ji to deržavne postave zagoto . ijajo. Tedaj nove cerkvene postave deržavne temeljne postave žalijo. Tukaj se ne praša, kako se bode postava izverševala, če ojstro ali mehko, ampak prašanje je za načelo, princip. Hotli so nekteri cerkveno vlado, hierarhijo, od Cerkve ločiti; naj bi bili raji preiskovali, kakošno temeljno vlado je Kristus svoji Cerkvi dal, in pomislili, da to se šteje k verskim resnicam, — potlej bi ne bilo toliko zmešnjav v zapopadkih. — Deržava se obdaja s temi verskimi postavami kakor z okopom zoper Cerkev, kakor da bi ji drugaČ ne bilo moč s Cerkvijo v miru živeti. Po miru zdihuje vsa Evropa, da se že enkrat odstrani ^oboroženi mir". Z novimi postavami se pa to ne bo doseglo, sakaj pravi mir se doseže le na podlagi vzajemnega priznanja vsih tistih pravic, brez kterih ne deržava in nc Cerkev ne morete vspešno in prosto delati. Cena zgolj dozdevnega miru, ki bi se s takimi postavami odkupil, bil bi nepokoj :n vestna britkost za toliko sere, ki pač gotovo za blagor splošne domovine tako gorko in odkritoserčno bi je jo, kakor le ktere druge; bil bi nasledek beganje katoliškega ljudstva v njegovi veri, da ima Cerkev po-slanje od Boga itd.	(Konec nasl.)
— Sedanji čas imamo polno zborov. Na Dunaja delate poslanška in gosposka zbornica. K temu pa se je še delegacijski zbor pričel 20. aprila, kterega ude je cesar sprejel naslednji dan v Pešti. Predsednika sta Rechbauer in Goro ve. Na Dunaju si dajo opraviti dokaj s postavami zoper katoliško Cerkev; kolikor bolj pa mnogi govorniki udarjajo na Cerkev, toliko huje ,,polom" na nje pritiska, ki so še lani obetali zlato dobo,.gospodarskega napredka". Proste v skupne deržave za 1. 1875 znaša 116,1*43.054 gl., z zagernjenjem 5,476.412 gl. je tedaj primankljeja za 111,4(36.642 gl. Ni čuda, da sta oba predsednika tarnala v govorih pred cesarjem zarad hudih časov. Cesar je v odgovoru povdarja! prijazne razmere z vnanjimi deržavami. — Gosposka zbornica je 23. in 24. apr. imela na dnevnem redu postavo, ki hoče cerkvene posestva z novim davkom obložiti, in je to postavo sprejela. V kakošno nevarnost pridejo s tim samostani in cerkveno premoženje, so pojasnili papež in škofje. Spodnja zbornica je 25. apr. pričela in sklenila samostansko postavo, vsled ktere bo vlada zmožna vsako cerkveno družbo in vsak samostan odpraviti s pretvezo, da je deržavi nevarna. 28. apr. pa je zbornica pri posebni obravnavi to postavo še poojstrila, ker je določila, da brez privoljenja obeh zbornic se ne smejo nikakoršni novi samostani vstanoviti, in da avstrijanski samostani
ne smejo sprejemati nobenih udov iz druzih dežel in ne imeti tujcev za prednike! Da je pa v druzih krogih v Avstriji Prusov kakor toče, to so pozabili. To je menda tudi tisto prehvalisano »Človekoljubje", kozmo-politizem!? Minister Stremajer je rekel, da vlada teh sklepov ne bo sprejela in postave cesarju v poterditev ne bo predložila.
Iz Vratislava, 25. aprila. »Schles. Kirchenblatt" razglaša nagovor, ki ga je imel mil. knez in škof pri mašniškem posvečevanji 17. aprila. Tako le se glasi:
»Nikoli drugač, preljubi moji sinovi in bratje, kakor s pobožnim ginjenjem sem že nad dvajset let prihajal k temu altarju, kadar je med letom prišel čas, da sem njim, ki so posvetili svoje življenje službi Božji, roke pokladal in jih vodil v svetiše duhovstva. In nikoli drugač kakor s pobožno zahvalo sem povzdigoval oči in serce k Bogu, ko je bilo sveto opravilo končano in sem novo posvečene masnike pošiljal na delo v Gospodov vinograd. — Danes pa, spoznate pač vsi, me na polnujejo ti občutki ginjenja in hvaležnosti še v veliko veči meri: zakaj v kterem času vas spustim in v kakšne razmere vas pošljem, da se skazujte služabnike Kristu sove in delivce zveličanskih skrivnost Božjih? Nikoli od pervih treh stoletij keršanstva ni več zaprek zader ževalo mašnikove gorečnosti, nikoli ni več britkost ža lilo njegovega serca, nikoli ni njegovih trudov, skerbi in darežljivost spremljalo več zatiranja, obrekovanja in preganjanja, kakor sadaj. Kvas brezbožnosti in mese-nosti je prekisel čas; norčuje se z božjim usmiljenjem; verske dobrote zlorabi, zasramuje vero, zaničuje pobož-nost, Čednosti ne z-uipa, Cerkev deva v okove, grehu gladi pota, meša pravi pomen, ker imenuje dobro hudo, hudo pa dobro; resnico imenuje laž, laž pa resnico; pravico imenuje krivico, krivico pa pravico, in se v ti babilonski zmešnjavi z besedo in s pisanjem skupno vojskuje zoper keršanstvo, vojskuje se vnovič po zgledu puntarskega višega angelja zoper spravno Jagnje Božje v „kulturnem boju" — kakor pravijo — da bi nazaj pripravili staro neverstvo.
In v tem času morate med svčt! V tem boju se morate ustavljati! V tih preganjanjih morate spolnovati svoje delo in raji darovati sami sebe, kakor pa svoje sv. dolžnosti. Ali bote delali tako? In ali bote delali vsi? In vselej? To vprašanje, to vprašanje polno skerbi se je v prejšnjih, mirnejih časih pač marsikrat vsililo v občutke mojega ginjenja in moje hvale. Danes me ne moti nikakoršen dvom nad čistostjo namena, gorečnosti, ljubezni, ktera je vas pripeljala pred posvečevalni altar in vas spremlja na vaše sveto delo. Bi vas mar zamoglo tolažiti prazno upanje, da bote našli mir in zložnost v svoji službi? Pa sej veste in skušate vsaki dan: da mir in zložnost po svoji šegi najdejo le tisti, kterim Božje kraljestvo in njegova pravica ni pri sercu, v vnemar-nosti za srečo ali nesrečo sv. Cerkve svoje dni prespijo ali presanjarijo, ali pa v mesenem gnanji zapravljajo. Čas mašnikov Gospodovih je bil vedno Čas truda in skerbi, in to je dvojnato in trojnato še zlasti danda nasnji.
Ali pa bi vas moglo še motiti prazno upanje, da bote, kakor je bilo poprej v boljših časih, nahajali čast in veljavo v svoji službi? Toda sej veste in poskušate vsaki dan, kakšen duh se dandanašnji razodeva zoper duhovstvo! Zaničujte Cerkev, odpovejte ji pokoršino in spoštovanje; zasramujte svoje škofe in višji, ustavljajte se zoper cerkveni redi; in bote hvaljeni in preslavljani. Kolikor bolj zvesto in pošteno pa svojo službo spol-nujete, kolikor bolj serčno svoji veri pričevanje dajete,
kolikor bolj se kažete vdani Cerkvi in njeni službi, toliko bolj vas bo svet sramotil in psoval s farji, ultra-montanci in fanatiki, tudi še celo z »vladinimi sovražniki". *)
(Konec prih.)
Listek za raznotero robo in blago,
Tagblattove amfibije. Vratislavski škof je svoje no-voposvečence opominjal: »Pošljem vas kakor ovce med volkove. Bodite previdni kakor kače in priprosti kakor golobje." Tagblatt je te Kristusove besede bogoskrunsko pregriznil in pristavil: „Tedaj pol ovca, pol kača; čudne amtibije!" — Na to kratka zastavica: Pase in debeli se med katoličani kakor „ovca", pika in kolje katoličane kakor »kača": kakšna amtibija je pa to? —
V Gorici bratovšina vednega češenja presv. Rešnj. Telesa napravi razstavo svojih izdelkov za cerkve v drugi polovici tega mesca.
Štajersko društvo za čebelarstvo si je za svoj časnik izvolilo list: »Kranjska čebela" v Ljubljani, ki ga verlo vreduje gosp. Jože Jerič.
Čudeži pri H- D. V Lurdih na Francoskem čedalje bolj slove. Libejaluhi znajo gerdo zasramovati, druzega niso zmožni. Že pred nekimi leti je pošteni katoličan Artus obljubil 10,(XX) frankov tistemu, kteri spriča, da le en sam lurdskih Čudežev ni pravi čudež. Poslednjič je bilo pa na stavo celih 100,000 fr.; ali dolgi jeziki so potuhnjeno obmolknili, ker nobeden si jih ne upa dobiti.
Brazilijanski mavtarji, ki so začeli škofe zapirati, so v hudi zadregi. Ko so škofa v Olindi na 4 leta obsodili, so se začeli glasiti tudi drugi škofje s pervostolj-nikom cesarstva vred in zahtevajo, da naj tudi nje sodijo. Duhovstvo in ljudstvo je enega duha s škod in mavtarji so se začeli tresti. Policaji in vojaki v nekterih primerljejih niso mogli zapreti duhovnov, ktere je vlada zarad pridig preganjala.
liobrolni darovi.
Za sv. Očeta: Iz Žužemberka po gosp. župn. 6 gl. — Hel. Hauptman 1 gl. sr.; in po ranjci hčeri Amaliji
2	gl. sr., s prošnjo sv. blagoslova.
Za vame Božjega groba: Po p. n. g. dekanu Ko-vačiču: Doberniče 6 gl., S. Križ p. T. 6 gl., Trebeljno
3	gl., Hinje 2 gl. 90 kr., sv. Lorenc 1 gl.
Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: Po p. n. gosp. kan. P. Urhu 2 gl.
*) To se vidi tudi pri nas v „uinazanih listih", kterih ,,omika" je narbolj kosmata srovost in pohujsevanje našega naroda.
Pogovori z gg. dopisovalci*
G. M. S —a v R.: Serčna hvala! Reč je kakor nalaš za se« anji čas. — Zastran „St. gr." pri nas vse znaeajno nasproti. — P. M. v. Šv.: Hvaležno oboje sprejeli, pa se je nekoliko zavleklo; pride enkrat skupaj.
Odgovorni vrednik: Laka Jen* D. — Tiskarji in založniki: Jožef riaznilovi dediči v Ljubljani.