KAJ JE POVEDAL BOTER MATJAŽ
OSKAR HUDALES
7. V Guatemati
S Franflkora sva sedela prcd hišo, se grela v toplem spomladanskem soncu, gledala obraščeno goro ter ugibala, kdaj bo ozelenela ona bukcv nad skalo, ki vsako leto najprej ozcleni.
»Kaj pa premišljujeta?« naju je agovoril boter Matjaž, ki je prišel mimo.
Povedala sva mu, s čim. sva se bavila v roislih in pogovoru.
»Tudi jaz sem ravnokar razmisljal o tem,« je rekel botur, »in se ob tej
priliki nisem raogel ubraniti misli, kako raznolik je svet glede podnebja. Pri
nas imamo tekom leta štiri lctnc čase, ponekod imaja veeno polctje, drugod
zopet vedno zimo, najdcjo pa sc tudi kraji, kjer najdeš vse letne easc na-cnkrat.«
»Kako je vcndar to mogoče!« sva sc začudila.
»O, čisto mogoče je!« je odvrnil bo-ter. Državica Guatemala je na primcr tak kraj. Ali sta že ketlaj čula o njej?« Prav tisti tedcn smo se v šoli učili o Centralni Ameriki, zato sva mu pravilno in ponosno odgovorila na vprašanjc.
»Glavno pristaniŠče za Guatcmalo, Puerto Barrios, leži ob Atlantskem oceanu. Komaj ga je videti, ko se mu Vadja približuje, ker je mestcce krog in krog obdano od bujnega pragozda, ki se razprostira vzdolž vsega obrežja. Ta pragozd jc uprav značilen za pokrajino tropskega znacaja. Jate papig najrazličnejših vrst sc prepeljavajo po njem. Z vsakega drevesa mahajo kakor v pozdrav orhideje vseh vrst in barv. Vsa tla so pokrita s praprotmi; nekatere izmed njih doscžejo drevesno velikost. Nad vso to krasoto pa se dvigajo vitke kokosovc palme, nalahno se zibajoč v vroči sapi, ki vejc L morja.
Toda v tej tropski lepoti je skrita smrt v tcsni soseščini z najbujnejšim življenjcm. Noben kraj v Guatcmali ni tako razkričan radi tropskc mrzlice, ko ravno pristaniščc Pucrto Barrios. Potniki skušajo svojc bivanjc v tem mestu skrajšati na najkrajši čas. Kljub temu si nckateri v nekaj urah nakop-ljejo bolczen za vse življenje. Malarija ju najmanj, kar moreš tam iztakniti, kajti rumena mrzlica se navadno konča s smrtjo.
Po cclodnevni vožnji pridcš z vlakom iz zemlje večnega poletja v glavno mcsto državicc, lcžcče na visoki planoti v kraju večne poraladi, ali če hočctc, vedne jescni. Tu je podnebje milejše ko ob morju. V časih pred Kolumbom je bilo glavno mesto Antigna, ležečc ob vznožju ognjenika Agna- Lepo palačo kralja Aztekov je uničil potrcs ravno tisti dan, ko je azteški kralj pustil svoje življunjc v boju z ziata lačnimi Španci. Na mcsto kraljeve palače so zmagovjti zavojevalci postavili bahato zidano cerikev, ki pa jo je strahoviti potrcs zopet uničil. Španci 50 poizkusili zidati znova, a je potres sproti uničcval njih trud, Premagani Azteki so se zatekli v pragozdove. Njih potomci žive tarn še vedno in smrtno sovražijo vse belce. V teh gozdovih se najdejo tudi skdovi stare, ndkdaj tako cvetočc azteške kulture. (Boter nama jc pozneje pokazal
188
sliko velikega kamna, v (katerega so bili vklesani nekaki znaki — azteSka znamenja). Se više v gorah leži mestece Quezaltenango. V njcgovi okolici nastopa zima s snegom in ledom. Mesto ima ime po ptiču quezalu, kojega pcrje se sveti v vseh barvah, peresa v rcpu pa zrasto do cncga metra. Slika tcga ptiča krasi guatemalski grb in poštnc znamke te državc. Pripovcdka vt povedati, da je bil quezal Aztekom svct pttč. V vsakcm boju jim je plul nad glavami ter jih vodil k zmagi. Ko so fipanci to izvudeli, s<> najprej ustrelili ptiča, kar jc AzteJkc tako zmedlo, da jih ni bikj tcžko prcmagati. Dancs jc quezal zelo redek in ga je strogo prepovcdano streljati.
Lepa je Guatcmala, a jaz bi je vsccno nc zamenjal za naše krajc« Tudi midva sva mislila isto kljub temu, kar sva slišala o lepoti tc lcpe Kcmlje. Z noko pobožnostjo sva se zazrla v gozdove krog na§e vasi, ki jih Velika noč budi k novemu življenju.