Najnovejia poroiila „_O^qfOp rrqli«lrpcrR TTifm«>tra. Dunaj, 18« aprila, Posaraezni listi pišejo, da še Poljski klub glede odstopa ministra di\ Bobrzynskega ni storil nobenega končiioveljavnega sklepa. Vsled tega je Še sedaj nemogoče presoditi, ali se glede odstopa ministra ne da ge kaj spremeniti. (Mogoče toroj jet da Še Bobrzynski ostane,) Avstrijsko porožiio. Dunaj, 18. aprila.Vzhodno boilšče. Topovski boj se je mostoma oživel, Sicer nobeifi posebnih bojnih dogodkov. ItaUJansko bojlšče. Položaj nespremenjen. NaS letalec je včeraj v račnem boju nad Beljakom sestrelil sovražno Farman-letalo.. Zrakoplovce smo vjeli. Albansko bojišče. Italijani so skušali pri Skoci položiti poutonski most, a so bili po nagem ognju zavrnjeni. Ifajnovejše nemško aradno Berolin, 18. aprila. Prancosko boiišče. Na bojnem polju pri Arrasu je postalo na posameznih odsekih ariilerijsko delovanie zopet živahnejše. Na prednjem delu nagih črt ob obeh straneb reke Somme se vsak dan odigravajo boji našib straž s sovražnimi prednjimi 6etami. Artilerijski ogenj je bil pri St. Quentinu, čegar stolnica je bila veškrai zadeta, od časa do 5asa lvahnejgi. Na bojišcu ob reki A i e n e je vladal vBeraj dopoldne m i r, Francozi vsled izgub niso nadaljevali svojega prejšnjega dne neuspelega poskusa, predreti nemgko bojno črto. Se le proti vefieru so so pričeli delni napadi. Na grebenu Beautne, na višinah Craonne in severozahodno od gozda La Ville aux Boix so bile sovražne napadalne čete v nagem ognju odbite, ali so pa bile v boju iz bližine vržene nazaj, Tudi pri Les Godat in Gourcy ob kanalu Aisne—Marne so bili sovražni napadi odbiti. V zgodnjih jutranjih urah v Sampanji podvzoti francoski napadi so po najhujgem, že veft dni veduo vefijem artilerijskem ognju prodrli naprej v približni širokosti 20 km. Tudi tam od sovražnika podvzeti poskus, predreti našo bojno 8rto, je bil od naših zatvornih postojankah odbit. V nagem protinapadu smo zopet odvzeli tamkaj se bojujodim sovražnim divizijam dele gozdov, katere so že bili dosegli in sicer ned Moron Villiers in Auberive, vjeli 500 mož in vnlenili nekaj strojnih pušk. Na levem bregu reke Mozele in južnozahodno od Muhlhausena mimogrede živahno artlerijsko deovanje. Severno od Munstra, v Vogezib, so naše napadalne 5ete vjele 10 Francozov v sovražnih jarklh, Vzbodno bojififie. NoB«ne spremembe. Mnnednnsko botlfite. Zahodno od Bitolja jo zelo krepek napad našili Cet vrgel Francoze iz postojank na Crveni Steni, ki so prigle v bojih meseca raarca v sovražne roke, — Protisunld so bili odbiti, vietih je bilo 5ez 200 mož. vplenjenih vefi strojnih puSk in metacev min« parsVa dv^nea — vfetnik. List ^Allgemeen Handelsblad" porofta lz Londona: Prejgnji ruski carski dvojici se Je prepovedalo drug z drugim govoriti, ako niso navzofi stražniki. Ta odredba je zadela carsko dvojico, ker so se iz palafto utihotapljala razlicna pisma. Oar razpolaga nad tremi sobaml t pala&i, Straže so pomnožili. Hrana je postala bornejša.  Amsterdam, 17. aprlla. Po poro^ilu iz Novega Jorka pige list ,,NeuJork American": Mnogo clanov severoanieriškeGfa kongresa se je jzreklp nroti zvezi s Cetverosporazumnm. Celi severnamerigkl goneralni štab je pro'i pošil:anju fiftt v Evropo. Pomisleki kongresnih članov so politliCne narnve. Mnoeri trdi'o, da bi Severna Amerika no smola zapustiti svo:e dosedanie politike, ko se nl 7. nikomnr vezala, ka;ti ta politika je tako stara, kot severoamerifika ljudovlada snma. Bati se je, da bi kakorgnakoli zveza z evropskimi velevlasti privedla Amoriko do tega, da bi se Združene države udeložile tndi kakega poznejgega evropskega spora. Znomenitejši kongr^sni člani so mnenia, da bi Amer!io i,veza z eno nli drugo Cetverosiiorazmiiovo državo crivedln. v krptkem faau v težnven položaj. Zveze po mnPn;n teh mož ne obstojajo med narodi, ampak med vladami I Rekvli'Iranie v Celin. Iz Celja se nam piše:. le dni se bo vršilo še eno rekviriranje krompirja. Po kakem idjufiu, ne moremo izvedetu Menda se bo istotako rekviriralo po drugih glavarstvih. Dolžnost vlade je, da naznani tudi kmetu ključ, po katerem se bo odvzemalo. Tudi kmet ima pravico, vedeti za ključ in ne samo isti, ki odjema. Po postavi z dne 4. avgusta 1916, § 4, točka 5, 6, se mora posestnlku toliko pustiti, kar rabi za svojo hrano, za klajo in za seme. Druge postave od istega Sasa ni. Nove karte za kavo. Cesarska namestni^«, nam iaznanja, da se bodo te dni izdale nove karte za kavo, ki imajo svojo veljavo od 15. aprila do dne 1.0. unija, Karte se bodo glasile na eno osminko kilo- grama žgane in Ji kg megane kave. Cene za les. Iz Dunaja se poroSa, da so a\strijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les in sioer za kubični meter: Hlodi (plohi) mehek les (bor, smreka, jelka) 40—58 K, trd les (hrast in bukov) 80—118 K, deske (mehek Ies) 95—110 K. na Ceškem celo 150—200 K Hrastove debele deske 240-260 K, tanjge 265-275 K. Otesani ali oglati žagani mehki les 60-88 K, trdi 230-250 K. V Galiciii mehki les 87—110 K, za moravski otesani les 130— 220 K, Na Stajerskem za blode (plobe, stavbni mehki les) 35—50 'X za kubicni meter, za hlode trde 50 —60 K. Mehke deske 85—118 K, oglati ali otesani les 70-110 K, deske trde 110-220 K, Opaža se splogno naraščanje cen in vedno večje pomanjkanje blaga povsod. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju in so bile cene, ki so se gibale med 90 in 110 K, samo na papirju. Kljub dolgi in hudi zimi so hmeljski nasadi precej dobro prezimili, Na Ceškemboh' tos komaj ena tretjina hmel^skib nasadov obdelana. V mesecu marcu je na Cegkem ustavilo svoj obrat 8 srednjevelikih in 2 zelo veliki pivovarni in sicer v Trulnovem in v Taboru. Zasega ov8ie volne. Kakor znano, je \iada ovčjo volno zasegla. Glede te zasege se je tirolski deželni kulturni svet nedavno posvetoval in je sklenil sledeče: Zasega ovčje volne gre celo tako daleč, da kmetom, ki pridelujeio volno, niti toliko volne ne ostane, kolikor ie neobhodno rabijo za svojo tastno potrebo. Nasledek tega bo, da kmetsko prebivalstvo v doglednem času ne bo imelo niti potrebne obleke. Iz raznih nadomestnih tvarin, sesta^^eno sukneno blago je za obleko kmetskega prebivals,tiva nesposobno, ker se more pri težkem delu rabiti edinole o>>leka, ki je narejena iz trpežnega in močnotkanega blaga. Pri težkem delu na prostem pa mora imeti delavsko in kmetsko prebivalstvo obleko, ki ga cuva pred sla,bim vremenom in ki se preveč np. obrabi. V to svrho se raore rabiti edinole volneno blago. Deželni kulturni svet se bo obrnil na ministrstvo na Dunaj za odpomoi.