Poglejte tia StevilEe poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. List slovenskih »delavcev^ Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 Omm Bitter SepUaber 25th. 1840 at the Port Office rt New York, N. Y„ under Act of Centre« of Mareh Srd, 1879. vwt EOI , ] HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO PO&n NABAVNO0T NA SVOJ DOM O 111MII MM, mMJ to pranUwv). , i, | Citajte, kar Vas zanma VI No. 135 — Stev. 135 NEW YORK, FRIDAY, JULY II, 1941 — PETE K, 11. JULIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. — NEMCI VSTAVLJENI 18 DNI SE ZE PROTIVIJO NEMCI RUSOM PA DOZDAJ NISO DOSEGLI CILJA. — VSE KAŽE, DA SE JE BOJNA SREČA OBRNILA Hitlerjev velikanski mehanizirani stroj, ki se je tako uspešno vrtil po oapadni Evropi, je po 18-dnevnih hudih bojih na poti proti Moskvi nenadoma vstavil.. In nemško poročilo o vzhodni fronti pravi "nič posebnega se ni zgodilo", o zapadni fronti pa je bil ponovljen stari izrek: "Vse mimo na zapadni fronti." i% Ruski uradni list "Iz ve s tja", pravi, da so Rusi pj» 18 dneh postali gospodarji v zraku tako po kakovosti kot množini ae-ropLanov. Poročilo pravi, da so Nemci doživeli tako velikanske izgube, da sedaj že pošiljajo v boj "mlekozobe mladeniče."' Iz nemških in ruskih vojnih poročil je razvidno, da je bila nemška bliskovita vojna na celi 1800 milj dolgi fronti popolnoma vstavljena. Ruski aeroptani so uspešno preprečili, da Nemci niso prekoračili DvLne pri Polockem, 325 milj od Moskve. Na nekem kraju so nemške oklopne divizije skušale prebiti rusko črto, toda Nemci so bili pognani v beg in na bojišču so pustili 3500 mrvtih in ranjenih. Vjetih je bilo tudi 2400 Nemcev. Rusi tudi pravijo, da so zajeli težke nemške topove, veliko število strojnie in avtomatičnih pušk, 150 motornih koles ter mnogo drugega vojnega materjala. Nemci so mnogokrat napadli in slednjič se jim je posrečilo prebiti rusko črto, tedaj pa jih je zadela nesreča, da so bili poraženi, ko so Rusi dobili ojačenje. Poročilo sicer ne omenja kraja, kjer so se vršili ti boji, toda najbrže je bik) v okolici Lepela ob Berezini, kjer si Nemci najbolj prizadevajo, da bi si priborili pot proti Moskvi. R^jproc-iia.^ »rayU .da.SQ ruski letalci neprestano ob-streljevadi Nemoe okoli Ostrova, Novograda Volvnskega na potu proti Kijevu. Mnogo Nemcev je bilo ubitih, ko so hoteli prebresti Dvino, ki teče proti severozapadu v Baltik. Ruski aeroplani so napadli nemška letališča in uničili 28 nemških aeroplanpv, sami pa so jih izgubili 6. Rusi so tud{"'uhičili nemško oklopno divizijo blizu Lepela in pognali nazaj drugo divizijo južno od Borisova. Povsod na o-srednji fronti, zlasti okoli Polockega in Bobruiskega niso Rusi pustili niti pedi zemlje. Sest dni so se Nemci neumorno trudili, da bi se prebili skozi rusko črto, t&da ni jim uspelo in imeli so velikanske izgube. Tudi na ukrajinski fronti so Rusi vstavili Nemce v okolici Novgoroda Volynskega ter .v Besar^biji. Nemci so -bili tudi vstavljeni na severu pri Ostrovu, kjer skušajo prodirati proti Leningradu. Rusko poročilo pravi, da se v celi vojni nemški letalci niso nikdar spustiti v zfačni boj. Nek nemški letalec, ki je bil vjet, je rekel, da imajo letalci strogo povelje samo kriti prodiranje oklopnih armad-in ne se spuščati v boj. To je najbrže zaradi tega, ker je Nemcem že pričelo primanjkovati izvežbanih pilotov. . \ Mnenje angleških strokovnjakov Angleški vojaški' strokovnjaki pravijo, da ne bodo prav nič presenečeni, ako bodo Nemci v enem ali pa v dveh tednih zavzeli-Kijev, glavno mesto U-krajine. Toda zavzet je Ki'jeva nej>i 'bilo posebne važnosti, ra-zun da bi Nemci dobili bogata ukrajinska žitna polja in bi jim bila odprta pot proti Kavkazu, kjer se nahajajo bogata petro-lejska polja. Toda Nemci se Ukrajine in Kavkaza ne morejo polastiti, če ne zavzamejo tttoi Moskve. Rusija je trd oreh za nemško armado Posebni poročevalec lista! "Corriere della Sera", Curzio' Mailaparte, ki se nahaja z nemško armado v Besarabiji, poroča, da bodo imeli Nemci z Rusi zelo težko delo. Nemci morajo namreč premagati zelo težke naravne ovire, pa tudi zelo junaškega sovražnika. Poročevalec tudi pravi, da Rusi pri svojem umiku uničijo vsa poljska orodja in požgo hiše^ in žitna polja. Vsled tega Nemci s svojimi zmagami nimajo ni-kake koristi. "Pred vsem," pravi MaLa-parte, "je treba povdariti, da to ni lahka vojna in ne lahek sovražnik. Sovjetski vojaki se bore hrabro in se trdovratno branijo." ★ ■ Kratka nemška poročila 2*e tretji dan izdaja nemško vrhovno poveljstvo le zelo kratka poročila o bojih v Rusiji. Vendar pa je bilo včeraj sporočeno, da je bilo v predelu okoli Bjalostoka in Minska vjetih 328,898 Rusov ter znaša število vjetih Rusov že nad 400,000. OSLŠCE MORA IZPUSTITI AMERIKANC£ Državni department je od nemške in italjanske vlade zahteval, da. je ameriškim državljanom v Nemčiji, Italiji in čiji, Italiji ali pa v zasedenih deželah. _V nekaj dneh bo odplul v Lizbono največji ameriški pot-v zasedenih državah dovoljeno j niški parnik Westf Point, prej-odpotovati v Ameriko. 'šnji America, in bo pripeSjal A.merikanoe domov. Državni department je obvestil nemško in italijansko vlado, da ne bo dovoljeno iti nem-, škim in italjanskim podanikom iz Združenih "držav, ako ne~5o dovoljeno^ameriškim državljanom odpotovati iz Nemčije in Italije. Zadnja registracija tujcev je pokazala, da je v Združenih državah 660,000 italjanskih in 330,000 nemških . podanikov, medtem ko je v primeri s tem le malo Amerikanoev v Nern- Rarnik bo odptul 15. julija iz New Yorka in bo peljal nemške in italjanske \ konzularne jtf uradnike razmh nacijskih in fašističnih organizacij v Ameriki. Nazaj pa -bo pripeljal a-meriške konzularne uradnike, ki morajo na zahtevo Nemčije odpotovati iz Nemčije, Italije, zasedene Francije, Belgije, Holandske, Grčije, Jugoslavije, Čehoslovaške, Danske in Norveške. Dosti civilistov usmrče- . nih na Kitajskem Iz Hongkonga poročajo, da so Japonci, ko so prejšnji me sec vdrli v okraj Szevap južno od Kantona, pomorili 4500 civilist o^ jn zažgali nad 2100 hiš. Neki zastopnik kitajske vlade je izjavil, da so imeli Japonci tekom štiriletne vojne skoro dva milijona mrtvih in ranjenih. Nad 25 tisoč J a po n cev so Kitajci ujeli. Poleg tega so izgubili 2054 letal, 12 ti&oc 322 tankov ter več tisoč topov, strojnic in pušk. * Poročilo o kitajskih izgubah doslej še ni bilo objavljeno. LASKE IZGUBE Italjanska vlada je naznanila, da so Italjaniv 13 mesecih vojne izgubili 255,361 vojakov in samo v juniju 10,286. Za junij pa niso vključene izgube v Afriki. Med izgubami je največ pogrešanih, to je najibrže vjetih, in sicer 175,466; ubitih je ibilo 23,085, -ranjenih pa 56,810. Izgube so razdeljene naslednje : N a gnško-al'bansko-jugoslovanski fronti: mrtvih 463, ranjenih 630. Severna Afrika: 319 ubitih, 364 ranjenih, 7852 pogrešanih. Mornarica: 64 ubitih, 169 ranjenih in 299 pogrešanih. Zračna sila: 39 ubitih,.30 ranjenih in 56 DogreŠanih. POGLAVITNI HITLERJEV CILJ — PETROLEJ Krvavi izgredi v Dortaldsonu Pa. Majnerji so uničili več strojev terse nato spopadli s policijo. — Kompa-nija je skusada počeni priti do preOoga.— Dvanajst majnerjev ranjenih. Buski petrolejki vrelci v Baku, ki so največji na svetu, so po glavitni cilj Hitlerjevega prodiranja v Rusijo. Hitlerjeva motorizirana armada potrebuje velikanske množine petroleja, in zato hoče dobiti v svoje roke petrolejske naprave v Baku. V okolici Donalds on a, šestnajst milj zapadno od Potts-ville V Pennsylvaniji so se za-vršili vroči boji med majnerji in detektivi. iMajna je bila precej časa zapuščena, toda premogarji so vseeno hodili v njo in so nakopani premog prodajali. Lastnica premogovnika; je Williamston Colliery. Družba je pred nekaj dn^evi pripeljala stroje in parne lopate ter nameravala odstraniti s površine toliko zemlje, da bi prišla do premoga. Kompanje bi bilo v tem slučaju zelo poceni, ker bi ne bilo treba Jcopati rovov. Neodvisni majnerji so pa proti temu odločno nastopili. Nekaj strojev so uničili, nekaj jih pa zvrnili po obronku gore v reko. Družba je poslala proti njim privatne stražnike, in vnela se je krvava borba. Davnajst majner je v je bilo ranjenih, eden med njimi tako težko, da bo skoro gotovo podlegel poškodbam. Majnerji pravijo, da jim hoče družba odvzeti boren zaslužek, z razkopavanjem površine bodo pa tudi zemljišča izgubila svojo vrednost. Ko so se parne lopate zasadile v zemljo, se jim je približalo kakžnih^flQ majperjev, njem. Ustavilo jih je dvajset privatnih policistov, ki jih je družbi preskrbela Herbert Gosse-linova detektivska agent ura v Pottsville. Gosselin je majner je opozoril, da so dospeli na kompanij-sko zemljišče ter dostavil, da so njegovi juaje plačani zato, da slehernega zavrnejo. — Takrat se je vsula na nas toča kamenja, — je pripovedoval Goss^in. Nefedo je ustrelil; najbrž eden mojih ljudi. Temu je sledila obupna borba. John Lucas, voditelj 4'neodvisnih" majner jev je dal postaviti okrog kompanijskega zemljišča pikete. Družba je imela pri parnih lopatah zaposlenih dvajset majnerjev, članov United Mine Workers, ki so pa takoj ob izbruhu izgredov odšli in se niso več vrnili. Gerald Campbell pri kralju • Kralj Jurij VT. je sprejel v avdienci Geralda Campbella, novoimenovanega generalnega ravnateja angleške informacijska službe v iZidruženih državah. MORNARICA SE NE BRIGA ZA STRAJK V tovarno, ki je že dva tedna vsled štrajka zaprta, so prišli mornariški vojaki in odpeljali, kar mornarica, nuj no potrebuje. V mestu Ambler v državi Pennsylvaniji je velika tovarna Keasbey & Mattison Company, ki rzdeluje plošče iz as-besta. Pred dvema tednoma so zahtevali delavci višje plače toda vodstvo dražbe ni hotelo u-goditi njihovim zahtevam. — Vsledtega so zastavkali. Izza onega časa je tovarna zaprta. V teku štiriindvajsetih ur so j se v Četrtek že drugič pojavili pred tovarno mornariški trnki. Iz njih so stopili mornariški vojaki, odšli v skladišče, ter naložili truke z asbestnimi ploščami in jih odpeljali. To se je zgodilo po naročilu mornariških oblasti^ ki nujno potrebujejo asbestne plošče za zgradnjo • novih in popravo starih ladij. Tovarna ima obsežna vojna naročil al, ki jih prf zaradi stavke ne more izvršiti Mornariških vojakov ni nihče nadlegoval, pač je pa njihovo početje vzbudilo precej pozornosti. Takoj po njihovem prihodu se je Obrala pred tovarno velika množica stavkajočih delavcev, ki so se pa povsem mir-ho zadržali. OBŠIREN AMERKANIZACUSKI PROGRAM Uvedla ga bo WPA, I 4 milijonov dolarjev olajšati naturalizacijo. Howard O. Hunter, voditelj WPA, je pojasnil nekaj podrobnosti velikega amerikani-. zacijskega programa. WPA je namreč sklenila o-tajfertt luiluraJUttcijd pet 'imfi-jonom tujezemtoev, ki prebivajo v tej deželi. V ta namen bo treba deset tisoč učiteljev, stroški so pa preračunani na 14 milijonov dolarjev. — V Združenih državah, — je rekel Howard O. Hunter,— je pet milijonov tujezemcev, ki so v gotovem pogledu še vedno podaniki drugih držav. V času narodne krize predstavljajo ti tujezemci za Ameriko nekakšno nevarnost. — Oni, ki ne znajo našega jezika ter ne poznajo naše u-stave in naše vladne oblike, ka j lahko postanejo slepo orodje v ki potrebuje v ta namen . — Tujezemcem je treba rokah tujezemskih agitatorjev. Mnogi tukaj živeči inozemci bi radi postali državljani Združenih držav, mnogi pa tega niso postopek neznan. Z malimi izjemami bi bili vsi dobri državljani, ko bi bili enkrat natura-lizirani. Po Hunterjevem mnenju bi ddbilo vsako leto milijon tujezemcev potreben pouk v amerikanizaciji. Posebni tečaji bi bili v vaaki občin, kjer je gotovo število inozemeev. Tozadevni WPA program bi se izvajal pod pokroviteljstvom justičnega departmenta, ki so mu podrejeni naselniški in natural iosacijski uradi ter pod pokrovitejstvom šolskih odborov. "Italija je nemški protektorat" V Ann Arboa-7 Mieh., je govoril na. New Educational Fellowship konferenci bivši italijanski vnanji minister grofj Carlo Šforza ter rebel, da bil bilo nesnyeelno zanašati se na1 revolucijo v Italiji. Nemčija ima Italijo preveč v kremplji h da bi bila mogoča splošna vstaja. 1— Če bi začelo v Italiji količkaj vreti, bi pravi vladar Italije, Adolf Hitler, takoj poslal svoje vojaštvo v Milan, Benetke, Trst in Rim. ItaHjai je postala nemški protektorat, za-kar naj se zahvalijo fašisti svoji neumnosti in izdaji. PoJiti čni kravati v Argentini V mestu Lujan, ki je oddaljeno 60 milj od Buenos Aires, so se završili na praznik argentinske neodvisnosti krvavi' izgredi. Spopadli so se namreč pristaši totalitarnih in demokratičnih držav. Policija je aretirala več članov fašistične organizacije Aeion Nacionalista Argentina, ki so najprej metali kamenje, potem pa streljali na svoje nasprotnike. Proti večeru je ljudska množica vdrla v glavni stan fašistične organizacije, sežgala vse spise in razbila vse pohištvo. Zaradi izgredov je bila parada, ki se običajno vrši ta praznik, odgodena na poznejši čas. Nadaljna naloga CIO National Maritime unija in Oil Workers mednarodna unija sta se lotili težavne naloge. Organizirati nameravata 65 tisoč delavcev, zaposlenih na oljnih poljih v rafinerijah in na tankerjih Standard Oil Co. Kampanjo bo vodU O. A. Knight, predsednik CIO unije oljnih delavcev. — Prej ne bomo mirovali, — je izjavil Knight, — dokler ne postavimo BookefeMerja poleg Henryja Forda. Ford ni hotel dolgo let ničesar slišati o kakšni organizaciji. Naposled se je pa vendarle vklo-nil. In če se je vklonil Ford, se bo vklonil tudi Rockefeller, Socony Vacuum Company v Company v New Jersey, California, Indiani in Ohio so največje finančne skupine v Zdr. državah, ki še niso organizirane. Rooseveltova tajnica zbolela Marguerite (*'IMXssy' *) Le-hand, ki je že nad dvajset let privatna tajnica predsednika RooseveKa, je nevarno zbolela. Po mnenju zdravnikov ima vnetje živcev. Miss Leband vrši pri predsedniku izredno važno službo. Stanuje v Beli hiši. Njena soba je v telefonski zvezi s predsednikovim stanovanjem in zunanjim svetom. Če kdo želi ponoči govoriti s predsednikom po telefonu, na-primer kakšen poslanik v Evropi, mora najprej Miss Le-hand sporočiti, kaj mir namerava povedati Ona nato odloči, če se izplača predsednika buditi ali aie. Miss Lehand je spremi Vvala predsednika! na vseh njegovih potovanjih. . •»LABHimODX^-Hew Yorf Friday, July II, 1941 VSTANOVI3JEN L. 18*1 GLAS BSFARO^A" (VOICE OF THM PEOPLE) ll Own«ft and Publish «1 br SWrvnfe PobUahliif Cmvmr, <▲ Oacpontl««). ■tank BakMv, PrMMetft; 7. Lopriti. 8m. — Plftc* of bna\n»m of th* of above ofTloera: 21« WJD8T 18tb flTBUr, N1W TOM. W. T. 48th Year "Qiaa Naroda" Is laaoed OTery day except Saturday*, Sunday* x and Holiday* Babacriptlon Yearly 90.—. Adrertfaanwat on l|iia«wt Ba celo loco relja llat aa Ameriko la Kanado Id.— ; »K pol Ma ft.-}' aa Catrt leta 11.SO. — 2a New York aa celo leto «7.— ; aa pot lata 9S.B0. Ea laoaemaOo ad'oelo leto tT.—; la pol leta'$8.B0. "flUi Naroda" lxttaja T»»kl dan lsvsemH aobot, nedelj In praanlkor. "GLAS NABODA," 11« WEST 18th STREET, NEW YOBS. N. I, I—IMS 9m JUŽNA AMERIKA IN RUSIJA Nemški napad na Rusijo ni prebudil v narodu Združenih držaV le potrebe po večji slogi med Severno, Centralno in Južno Ameriko, pač pa tudi potrebo večje aktivnosti za dosego te blage v miselnem in praktičnem pogledu. Ko se je začela vlada Združenih držav pogajati z raznimi centralno- in južno-ameriškimi republikami glede mornariških in zračnih oporišč^ je završalo med nacijskimi in fašističnimi agenti. Ponavljati so začeli stare trditve, da namerava predsednik Roosevelt ustanoviti vseameriiški imperij z diktaturo v Washington«. Vsledtega bo z veseljem pozdravljen predlog, ki ga je poslala dne 31. junija republika Uruguay drugim južnoameriškim republikam. Združenim državam bo dana prilika spoznati mišljenje, ki ga imajo južno-ameriške repiiblike do te dežele. (Marsikateri dvom bo s tem izpodbit. _ Uruguay predlaga, naj bi ameriške države ne smatrale za vojskujoče se tiste tvoje sosede, ki bi bila v vojni s kakšno neameriško državo. To se pravi: — Če bi se n&primer Združene države zapletle v vojno b diktatorskimi silami, bi se navzlic temu smele posluževati pristanišč ter zračnih in mornariških oporišč drugih ameriških republik, neoziraje se na njihove nevtralnostne postave in določbe. Nepotrebno bi bilo omenjati, da se je wasbingtonska vlada takoj zadovoljila s tem predlogom, smatrajoč ga za izredno prijateljsko dejanje, ki je povsem v soglasju z njenimi lastnimi prizadevanji. . Republika Uruguay je tekom prve svetovne vojne zasledovala isto politiko, docim so bile skoro vse druge latin-sko-ameriške republike "nevtralne". In kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Republika Argentina je predlog enostavno zavrnila, repubila čile je pa izrazila svoje pomisleke. V Argentini in v Čile je dosti nemškega in italijanskega prebivalstva, ki izvaja na vlado precejšen vpliv. Po-ieg tega so v Čile precej močni tudi komunisti, ki so na vse prete-ge skušali preprečiti vsako sodelovanje med čilsko in wash-ingtonsko vlado. Če se že niso, se bodo komunisti kmalu premislili. Rusija je namreč prosila Ameriko pomoči, in Amerika ji je pomoč obljubila. Vslea te nenadne spremembe se bo tudi »tališče komunistov spremenilo. V Argentini, Čile in Braziliji je pa vsekakor main j nevarnosti kakor v Mehiki, najbližji sosedi Z'dmženih držav. Vlada Avle Camacha podpira pan ameriško solidarnost, v&led česar ji fašisti nasprotujejo, s fašisti vred pa tudi komunisti. t V iMehiki je zelo razširjena 1 'Falange Espagnola", kar bi se reklo po naše španska zveza. Organizacija ni prikrojena niti po fašističnem, niti po nacijskem vzoren. V Falangi so nemške, italijanske in japonske manjšine. V nji prevladuje seveda španski element. , Nedavno je rekel španski diktator Francisco Franco, da namerava1 Španska i*reorganizirati" svoje odnošaje z latinsko Ameriko ter da bo zahtevala Bvoj delež pri političnih in gospodarskih pravicah v onem delu sveta. Franco sicer ni po imenu imenoval Kube ali Filipinov, nedvomno je pa mislil ti dve bivši .španski posestvi. Nemška in italijanska vlada pošiljata v centralno in južnoameriške republike špansko govoreče agente in jih finančno podpirata. To je dokaz, da je tudi to gibanje v prvi vrsti naperjeno proti Združenim državam. Mehiški fašisti bodo izgubili podporo komunistov, katere so bili v obilni meri deležni, odkar je postal Ca6 predsednik. Tudi pri mehiških komunistih ne bo Hitlerjev pohod proti Rusiji ibrez vpliva. e go ukradenih stvari in stropa, s katerimi so cigani zastrupljali pe- LJliDSKA-KUfWteifc* NejnovejSa iHVrlftf navodil za Kuhinjo ir dom. Osna BOc Nw»ate pri: / KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY v x at. ok, jho o* ws (R tT nriirw IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih teslh je vsakem čltaieljn dnevnih ve*ti potfdWm ta priročni ATLAS, ki t* pHUe- VelikMt $H x 14)4 46 velikih strani; - 82 barvanlh zemljevidov tujih driav in 9 semljevldov Zdr. dri«v in zuttT vodilnih držav; ffi svetovnih slik popolnoma utajenih; Zanimivi svetovni dofodkt NaJnoveJK semljevM kaSe celi cvet In tndi: RAZDELITEV POLJSKE MElJ NttMfcbt) IN RCSfJO ITAIjCIAMBKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA* SEE E NTSMCm NOVA FINSKO-RD8KA MEJA Cena c^kfc^ po S PofflJJte svoto v snamkah as. no Zjxuta.______ P o 8 ebn o m t: hammondov zemljevid, ki sam sebe popravlja KUPON, ki ga dobite ^ atlaiora in ko aa Izpolnite ih poSQete k ladhJeteUn zemljevida, Vam' daje pravico, da dobite dodatne semtte-vide ■ novimi mejami vojskujočih se driav, kakor bodo pres># njifee po seflanjr vojni. "—_^S Naročit« Atlat vri; "GLAS NARODA" NEW ids rtitnino^ prašiče in drobnico. NTa- podlagi tega je orožni&tvo izviiŠllo več aretacij in nairle^ti-lo. cigane v pbci'n^ki zapor «v Koparfici. Kio so zato zvedeli kmfe^i« s^ žhrali pred občinsko hišo in prosili, oblast, da spusti cigane iz ječe- V .začetku prošnji jiiso ugodili, končno pa so v«e cigane Lzpustili iz zapora 3&netje nantreč inočejo ciganov vlačiti po sodiščih, hočejo samo to, da se nikoli vee ne prikažejo v Kopanico. Kmetje pripravljeni pacati v^.o odškodnino za poražene hiše; da -le ne vidijo feks je začel Marijo za šalo vteči v globljo vodo. Ona se je upirala in vpila naj jo pmsti ker ne žna plavati. Tedaj paSpU*titi na tla,, pa ni raoge Inaj je Kantolit4 -dvignil mlado ko-pa'ko na roke,, jo odnesel proti sredini Save in jo vrgel v vodo. K.intoličeva se je začela takoj potfCljati. Tedaij se je Maks izkaesaJ pripraven junaka. Na-meeto da bi giroto nreeil, je pobegnil nazaj na obalo. Valovi ho odnesli nesrečno Marijo s seboj in je utonila, preden fso ji mogli prihiteti na pomoč. Pred sodniki se je za^dvarjal Mak?, da je mMil, da Marija zna p'k. Izdali so ga krvavi madeži na srajci in pa praske na liou. ki mu jih je CTfdal>deir lttwrjetrih o-trok. Zločinec je prizna- lsvoj zfločin. Orožniki sodijo, da je ttjuzič v sjvezi tudi z drugimi krvavimi z-očini, ki so bili izvršeni. v z^d^jem času v naj: bližji okolici .Tuzle, ki ,pa do dyies še nišo pojasnjeni. Prijeta pobegla zločinca. Pred" Časom so iz kaznilnice v Ii^poglaivi pobegnili zločinci Pranjo Sabot i, Milan Udbrovič in1 Stjepan Bizovie. Sat>oti je iia svobodi, zagrešil nove zol-čine in tudi umor. Po dblgem zasledovanja se je orožnikom končno posrečilo, da so ga prijeli. Udorovič in Bizovič sta se do'tgo -čaas klatila po gozdovih pri VrVo^tici.. Nist'a pa megla priti do gorke obleke in sta zmVzortrala v lahki kagovarjalt Nekaj časa o A _J.__T»_'i i__i i " • • nniitib! nntam no n nl.nk V Dfegi Besi sta1 prižal na tng pred cerl^vijo dve skupini,svatov. Med obema skupinama je nastalo prerekanje. v Pošteno sti se pa udarila letni Josip StanŠa in Josip Vrbanič. 3tanša je napadel Vrbaniča z nožem in mu prerezal žilo, da Je Vrbanič kmalu i^rvtfveT. Nastal je splošen pretep, v katerem je neki Bribaničev prijatelj ranil Stanšo, ki so ga morali prepeljati v bolnišnica. So-di«če je odredilo^ da morajo Stanso, ko ozdravi, pripeljati v zapore, sodišča v Kaflovoči. Trojni rop&rski umor v bofeaa-ski gorski vasi. Kakor poročajo iz Saarjeva, se je v Turškem LokavCu zgodil strašen zločin. Ko se je Ju-snf Gjurič s svojo ženb Fati-mo vrnil s svatovanja v sosednji val-i, je nasely" "hiSna vrata odprta, 1-4 letnega pastirja- ££ Krosurnm-ioa p^i mrtvega pole^ ognjišča. Imd je prerezano grlo* Jusufova otroka,^ 5 letnega1 Osmana in 3: letno NasO; je zverinski isločinec v postelji zaklal. Še v smrti tsa bila oba otroka, ki sta se zelo ljubila, tesno obijeta. r Kakor ie prožni,-štvo ugotovilo, je racibojmk odnesel 800 dinarjev. Pet fisoc-di na rt-kiih bankovcev, ki jih je imel Jusuf skrite, ipa ni našel, srečil Anton Pritekel, ki si je zlomil nogO; Nesreča se je zgodila, ko je skočil z voza. Nogo ima zlomljeno nad členkom in je moral v bolnišnico, kjer ^o mu dali nogo v mavec. Doma politiki, potem pa o ženskah. Kadarf so moški sami, kaj radi udrihajo po ženskah. Saj mogoče ne mislijo tako slabo. — Ja, kam bomo prišli, kam bomo prišli, — je modroval po- akorajShJ^a okrevanja. Naročnik. ga bodo težko pogrešali, ker je možak. — Ko sem bil farmer. Pred kratkim je bil v|5«? majhen, je -bil prostor žen-Kan&asu na 'novi maši, sedaj! sk« v kuhinji ih v cerkvi, bo moral v tej vročini pa do- j J^vecjemu kakšna učiteljica ležati. Prijatelji mu želimo i je bila sem rn tam. Danes so pa že vse: odvetnice, sodnice, zdravnic, pri ruski mornarici kapitanke, apotekariee so, šo-ferke in zrakoplovke. Kmalu bodo prevladale moške. Le zapomnite si, kaj vam pravim v — -Še teple bodo na^ moške. Kottci mize je porilžno sedel Tinče Copa-tca. Ko je slišal te besede, je sklonil glavo, globoko vzdihnil in zatorrmral: — O, saj nas že . . . Iz Butal. Pratike 90 hranil za spouun. Rojak nam piše: — *'Kef vidim^ vik imate pratike V) znižani' cent, prosim pošljite mi jih 4. Jaz jih bodf>m hranil kot za spomin.'' — Ker jiih i-maiiKK še nekaj, lahko še drugim naročnikom pošljemo to zanimivo knjigo po tej zelo anržani ceni. >—» Knjigarna. ŠM D1NABJXV ZiafKAVIL V y ENI NOČI. ' V 4yasi' Pracqo pir Petrih ji je v "eiii noči aalunVp^ 5000'dlnaT- iVlfttni j'o^ip Turkovi e. .1 LpVi gostil -- - likerji in rdbrankrn vini. Poleg tega je kupil* dekletom - tndi daril«. Ko denar zapravit, gk jft ^ živi, pa,-niso živi, četudi so Butale šo doživele nekaj no1 vega. V Butalah j,e le redko- kdaj kaj novega, ia po vsej pm .vici očitajo sosedje Birtalcem, da je Bbg», Jo* jb u^tVaVil svet, v Butalah pogodb ojMalmn. Pa so prišli iz-mesta tuji l judje, razpeli šotor in oznanili £— deset kinematografe k i h predstav. Deset slrk, v katerih se gibljejo ljudje kot da bi bi- aretirala policija. Ugotovilo se je, da je denar ukradel svojemu dedu- oblekah in jih je v nočnem hla- 2] ----" dtt zelo zeblo. V ktfvarne pa sej ^ kakor živi. Ej, to so Btttalci strmeli v napeto platno, na katerem je mi-gefalo življenje. # Predstave so trajale komaj po dvajset Tninut, pa se je fin" taJcern zdelo, da je taka predstava vredna deset grošev. Skoro vsi stanovanja in naena-nr!a že vnaprej, da bo kosilo samo tako na liitrco. Rkseku-tor je bil elaibe volje in le sem ali tam je kaj pripomjnil. Kb pa je videl tak^ vročično či«če nje sta no van jr. se je obregnil s stmpeno opazko: : 4 Mania, ne pozabi pregrniti stopnic s preiprogamn." "lHa bi le ne gntvoril ved«no «amih nermrnoiti," se je razjezila žena, ki je nemilo drgnila' t\a v sobi. "Tako važen trenutek. a ti Se vedno le norčuje® in zbadaš. Raje svetuj- kaj naj pripravim za večerjo in kakšno vino naj kupim." "Ja, dekle, ko pa ne vt?m, kaj taka spoStljivost ' hams', niti ne vem, kako* ka> temtil dedku sluti želodec." Poslednji stavek je izrekel že med vrati, katere je zaloputnil z velikim ropotom in zato ni videl in ne slišal, da njegova žena kcmaj" zadržuje jok. Zvečer je bilo v stanovanju čisto kot v kasarni pred vi2lito. Eksekiutorjeva žena se je nemirno rvrtela okrog itedVinika in neprestano opominjala Matt jo: "Ne stoj tako kot bi bila ledena, poravnaj tamle prti?, pre-2Tni mizo če je vse v redu — in kako imaš navezano pentljo v bluzi? Moj Bog, sedem je že, a se nišam oblečena ..." A titrii go5*pttd' eksekutof je dcbil svoj delež. - "Gbzleči čisti ovratnik in ne p* mfm trkalo na vrata; mati si je >hit ro utrla roke v brisačo in dvignila oči v strop; kot bi pro&ilp. pomoči od zgoraj Marija se je oprla oib vratne podboje; sarryo eksekutor ni iagulbil prisotnosti duha. "I^alje," je gla-sno dejal ixi šel kar s,pdpo v roki gostu-nasproti. Prokurist je vv-topil. Oblečen je bil kot navadno. Manjino mater je obletel rahel občtttlfk peresnečenjar v rokah ni itttol šopka: kot si je predstavljala. Tudi prokuristov vi-de« jo je neprijetno dirnil; par v res bi mogel biti Manjin ded. A hitro* je opustila te prve dojme. ko se je prokurist predstavil eksekutorju. Ta je str-nil ponujeno nun desni eo in k or o "Siknil "... me veseli. A tu,'* in pokazal s špičko pipe preko rame: " je moja žena a tam, Ma-njo, že poznate." . "FJhsekn tor jeva-žena se je dela1 a kar naiibojj vljudno in ljubeznivo. "Jhko me veseli, da vr*f spoznavam, izvolite dalje, prc«im.M Matija se je rit* kratko po-zidravila s prokunistom, kateri1 ji je'poljubil'rotto. S tem sd je popol norita pridoBiV elcsekutfol^ jovo ženo. "Manjo .bi nosil n^rokahi. to se mm vidi že v o in ^ jjo^dil naČastno mesto. Žena je mpdtem nosita na mizo. ^aist ali j^ tifitia, katero je Mnnjina Tti&tf zastonj «lm^Ta oži vel V. Matija je mdl-čfcla, e4rsekutbr je floti* nrtrilPal-a prolcuristu tudi očividno ni bPo do besed. Po večerji, ka- fpfe jrgbfcoa^lttrifrt k<* maj dotaknil, si je eksekutor olbrisat usta it. prrtrčem in začel na mati pa ■se je začela, v dohu pritoževati nad' irioievo neotesanostjo, it' ni megla popraviti položaja. Pro!curi«t je "nekoliko prešeriečerio' pogledal preko OČal' in t?e nasmejal. "Veste, za kaj gre," je začel tiho. "Ore za gospodično Mfa-rifo in ®a njenO frt-ečo, kot upam. Po«rOčiti se hoSem z njo. kot vam je že gotovo povedala: Gospodična je na to pristala. Vir-šim svojo dolžnost, ko vas .prosim za dovoljenje, ako se strinjate z njeno odločitvijo ali'rie."j To j^ bilo v*e. \fcanjino mater je zopet obšel občutek presenečenja. Takole hladno si tega pač ni predstavljala. NOVI POVELJNIK VOJNE LADJEDELNICE Admiral Edward J; Marquart (y sreaini) prejema čestitke, i ko je prevzet poveljstvo nad vojno ladjedelnico v Brooklynu, N. T. Malta in malteški vitezi iFVanco>ki un-nih Gerard de^ačel ofolegati njihovo utrjeno Martigues je v Jeruzalemu u-i bivališče na Rodosu. ji. Koza je mirno prežvekovala in zdaj pa zdaij iztegnila kako nogo daleč od sebe. 1 Re-nlčno- jako dolgočasno je f RAZPRODAJA SEOVENSKpt KNJIG " po zmerni certi^, Pb 50c zvezek Andenoaove pripovedke za alovensko mladino Bele noči utrnil junak, (Doetojevahii)' Boiji mejniki (Iv«. PngOJ) Zgodim (Alej* Jiraeefc) Ommll in Honniratold (Jall Zey«r) C«^ Fridolin W ta njefo^ družin* (Fr. MittfaffcJ) Haum, voliti i pee (i. O. Cumeod) K»J se je Makvn sanjali (V. Kero-lenke) Na različnih potih (Frane Friecfa) Peter Pavel Claw (Dr. I, Prelij) Pravtea KUdlva (\1adlmlr Levstik) Sveta nt (Rudolf VraM) Slika Doriane Gray (Oscar WUde) duše v vieab • (F (A. Mirim«) M. Do- ^____ _ Za njim'bilo čut je te n oči. A nenado- 4,Xo, kai,'' je dejal mračnoUtariovil "red gostoljubnih me-1 so njihovi nasledniki še več- ™a je baraka oživela. Pa ne eksekutor. "Ge Manja misli, da Dihov,*' ki ga je nato leta 109S, krat poskušali uničiti te kr- j da bi se bila javila kaka bree-je to njena sreča .. jpriiha lin potvdU tudi papež] ščanske viteze, branilce križa.! ^na postaja! Sprejemnik ni I« Maojina mati si je otrlajpa^^ jj Gerard je tedaj j Leta 1310 in pozneje leta 1480 več deloviai, sploh oči Z rdlbcem in pristavila: i 'ustanovitelj polnejšega malte-' so viteai junaško in uspešno za- rabo. "Nič nimam, oiproti temu. če reda. Ti "gostoljubni ni bila za Zgodilo se je najhujše, Poleg uMlotc je razvidna do kd«j Imate p'^pt naroCalao. Prva Številka pomeni meeec, dro^a dan in tretja na leta. Da na*k prihranite- nepotrebnega dela ln ■ trojko t, Vrs prosimo, da ■lcuiate"na*b€nl-no pr^Vo&ano poravnati. PdAljlte naroteino naravne«* nam ali j«, pa plaOijtCr naSetru nuitopniac v VaieiB krmjb ail pa kaieresa i9»ed sastopnlkov, kojih boni ao tlslouka: s dtWW firkaml. her an apraH- Ceni" obiskati tu«n dru«e natelbine, kjer j« kaj aaiih rojakav aaa» ljenlb. Zastopnik bo Vam laroCU potrdilo aa pi^^n^ naročuLeo. (jjLLJFOilNlA : i San Franclaeor'J JOLOHAJX): Pueblo, Peter Oullc. Waieenbnrc. M. * INDIANA: Indianapolis: Frank Zupani ILLINOIS: Chicago, J. BevO% •Cloero. J. ft In lUlnole) 1 Jollet, Jennie Baabfch La Balle, J. SpeUea Maacoctan. Frank AagneOa NorUr CSHcavr ia Waakegaa. MAB1LAMD: KltamUler, Fr. ^•da^lvee MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA: Chliholm, J. Lokaalcb Ely, Joe. / Peibai Eveletb, Loale Qoaie . .Gilbert* Lon» Vee^ Hlbblng, John Porte MONTANA: Roan dap. If. M. Wankoe. L. IVBBRA8KA: Omaha, P. Broderiek »new TORK; Brooklyn. Ai 'Jftwinli .TMtim, F»1L_____ Worcester, Peter Rode OHIO: <• » - «■ - - Cleveland, Anton Bobek, ttntfer. Wfcoto Beanlk, Jc*f HHM>' Girard, Anton Nagode '"7 Lorain, Loola Balant, John En 1 Youagetown, Aatoo Klloti OKJOOON: Oregon OUy«. J». Watt**.' PBNNSXLVANIA: , 4 ^ Beeaemer, Jubn-Jevnlfcax. Coheifaaugh. Ooverdale la ok £ZZ3r**t Parrttl, Jerry 1 Fore* Palcich Fr. Blodnttar Greenatmrs. Fraak NbVak Hotner City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Pa XbtaiAovfn, Jete K^Mte -Krayn. Ant. TanSelj Lnaerne, Frank Balloek Uldway.Jo^2net Piftatrarfh 11» okolKr. Philip Pfkka> SUchud,- A*. Hren Turtle Greek, Fr. Weet Newton, Joeeph J< WISCONSIN. Mfi^auid^ #eet AlUa. F». flkek 8beboygan, ^eeeph KM ?. WYOMING: Rock Springs. Leda Taaekav DtamondvllM Me Mtf Manja privoli "No, ali ne bo takole malo velika ra»'ika v letih?" je vprašal oče in .dodal čreto nedolžno: "A ko]iko izvolite imeti let f" " "Qsen^ ih em da?! Eksekutor ri je neprestano prižigal pipo, katera riikakot4 v: ^rtenihi" so bili obenertr tudi branilici krščanske vere v Sveti dipieli. Zato so jih Sara»eni hudb sovražili ter jili po hudib bojih leta 1291 tudi pregnali iz Jeruzalem«. Meniha «0 se na to na«?e'i'li na otoku Cipru, kjer 90 jih tedanji gospodarji tegfe otoka, Benečani, prijazno sprejeli. I>ta 1309 ,pa so ti mteni-hi prišli na otok Rodbs. kjer so nhto ostali do 1. januarja leta 1523. Otok Rofe je v zgodovini tega Veda pftiv'tako vaE^ na postojanka kakor poznejša Malta. Najstarejša zgodovinsko potrjena poročila o tem viteškem redYl so prav z otoka Eotfosa. Viteški menihi m >e delili v dve vrsti: Eni so bi'1 i viteai po bosgi nrilosti. To so bili taki, ki niao btfi pienkenite^a rod«. Bh«ugi so biK častni vitezi, ki pa so mora?!r -dokazati, da so njihove rodovine že najmanj Štiri rodove plemenite. Vsi ti viteški menihi pa go se morali strogo držati redovnih pravil. Gtok Rodos -pada dandanes v tteko inkenovano Dvanajstero otočje, ki ga imajo Italijani. vmili vse turške napade na Ro- ka rse srpi oh more pripetiti br-dos. Ko so pa Turki tretjič zojavicu na fronti, *aj sta •v tem navadili na nje leta 1522, se viteški krščanski menihi niso mogli vieč uapeeno braniti proti primeru sprejenmik in oddajnik njegovo orožje. KarkoM je hotel sttoriti na aparatu ni preveliki turški sili, zlasti zato prav nič zaleglo. Treba je bine. ker jih tedanje evropske pomorske sile nL-o več tako podpirale. Tako so dne 1. jan. 1523 viteški menihi morali zapustiti otok Bodos ki -so ga zasedli zmagoviti Turki. Vitezi pa so zdaj Ibrez doma nekaj ča-t?.a Iblodili po svetu. Nekaj ča-so bivali tv Italiji, nekaj fa-sa v Franciji, potem spet na Si--oiliji- nikjer pa niso imeli trajnega dom»a. . lo pregledati le še slušalke in vivico, zakaj vse drugo je bilo videti v redu. Pa je našel napako — in sicer v vrvici pri sh*ši>Lki. Koza pod mizo se je zabavala z vrvico: žvečila jo je in je pre-grala gramijasto prevlako in o-bn -gola bakrena* konca sto'bila v igobcu koze, in kozi je bilo nemara še všeč, ko je občutila rtalahne električne sunke. Z Zapiski i« mrtveca etejevskf) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitoija (Ivan MeUk) Po 7 5c zvezek Brifegor (Artor Beratfe) Onstran pragozda uum OUfer Cur-wood) Po Strani lciobok (Danrir Pelgel) Rmana* doše (Ivan Cankar) Sertant Diavole (Marcel PrioDet) Železna cesta (Zaae Grey) Zlati Panter (Blnelalr Gibek) Gusar v oblakih (DonaU Ktoyhoe) Gospodarica sveta (Kart Fidor) Hektorjev Me« (Bene la Brnyere) Rde«a Megla (O. & FHcfa) Po $1 zvezek Ograbljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridicus (Pater Kajetan) Stvko (K S. Thampson) Rudarska balada (Marija Majcrjeva) Prigadbe fabeBee Maje (Waldemar Panicle) Pingvinski «tok (Anatele FAnee) Pisane zgodbe (Janko Kae) Ki iivljenja za ilvljenje (Ivan Zu-pnn) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohlkanee (J. P. Cooper) Skrivnostni stodenee (Pavri KeDer) Po $1.50 zvezek Zlodin in kana (F. Mi Doctojevskij) Sicileki kralj Karel V! jim je novo slušalko je bila motnja kmahi odstranjena. Koza pa je imela nato še jako nemjimo noč. Na&prej so jo strahovito končno " je- M .pritefcatfia vsa ganjena. bo " je dpdal eksekutor in kot bi ee nič ne zgodilo, dejal': "Samo kako naredimo s tem.f> "S Čim, proeimf" je vprašal gfj^pOd prbkurist. tako, kako se borno se- daj klicali: Vendar vam ne ^j^o poslovil, a;me«je bom dejal gospod prokurist; t» v družini ne gre. No, kar se mene tiče, vae-dabcev. Sultan Sitfitilan Veliki je hotel te svoje sovražnike mk^otifi in pregnati'. Zato je fiovo desetič prižigal pipo. Pro-itrrrst se je kar adteri!T, ka^ti rav dobro je razumet eksekri-orjeve pripombe. Eksekutbr- "Nlo, sedaj je to opravlj4-|;f ta ^ in •krčevito stisnila rote. Tftga ne bo ostala možu dobnla. le da prokurist odide; le Manja je komaj zaxireavela smešh in hva leznb pogledala očetk. Proku-ri-st je to' opazil. Vstal je in se ni jnie vec poljubil na odo.-!^kse-kutorjeva žena je spremila go-gpoete prdfcuri?ta prav na stop-riibe, a Se preden se' je Vtnila, je eksekutor glovesilto izjavil: ■ Defele, pojdi hitro v poste- li in jim odvizeli nekaj otokov. Malto pa so vitezi uspešno branili proti turškim napadom. ( Od wiaj ee začenja za Malteški red 2jgodovina velikanskih junaških bojetv. Njihova največja zmaga je -bila nad TVurki leta 1565 ,nakat je tedanji malteški veiliki mojster, Francoz De la Valette zgradil na Malti močilo trdnjavo, ki še danes stojt ter s svojim imenom spominja na tistega velikega mojstra in junaška dela njegovih s obratov. V redovnem, ozirn po Malte-«ki viteai poderj^ni neposredno samemro papežu. Bed je dobrodelna ustanova ter deluje za dobra dela in mir te moči storiti, nobenega /brzojavnega sporočila ni bilo moči sprejeti. Le v ozračju je po-ikljalQ in- šumelo, kar je bilo pomirijivo znamenje,. da je bil sprejemtnik v redu. Pri nje-ovih nogah je sedela» koza, ast stotnije. Samo tu^ai je bila &oza na varnem spričo psa, Ticrovi rob j« (Mavrice Krištof Dfanac (Jack London) Histerija (Gustave 10 Bone«) Lneifer (Jean ie La Hire) Izpod Golice <81a«ko Savinsek) Po zvezfek Prežereu (France Kidrič) Po $2.50 zvezek VUnJeva npatica (VL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENEC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. ¥. bi jen v Egiptu, kakor na Kitajskem v Siamfu ali BrunYi. Tn-di indijan-ski otroci so se vedno radi igrali s to igračko., katero so kajpada različno delali. Poseben prostor na razstavi ima šahovska igra in njej podobne igre. Tako poleg šaha gledajo ljudje na razstavi ttadi igro ^dama", kakor jo igftfjo v afriški zamorski republiki N;geriji, gledajo igtv> "tiger" kakHšno igrajo Malajei na Malajskem otočju. Obe ti dve igri sta famikaj znani že več sto let. Irdija je tudi razstavila razne igre s kartami. Med dfcugimi so tanikaj razstavljene karte, ki so se&tavljene ia desetkrat po 42 kart. Na vsaki karti je naslikano kako domače pogansko božanstvo. Vojujoči se narodi v Evropi bodp- prizadete vslei vstvarjajo zgodovino.^ $vetov- [pogodbe^in jih-boste prejeli't6- nih vesti pa ne-morete rasnim« no zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida^ kot je aaprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, 3 katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pse- ki je prav tako pripadal stotrn- men jene meje vseh držav, fcil 216 West 18th St., New Tori, kom 60 dni po zaključku vojne ia ko bodo^ podpisane mirovtfe pogodbe. (Listek, ki je< treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je ▼ vsakem atlasu.) Ti dodbttai zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno ^»iiil Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2:75 za Združene države in $3.— za Kanado, veliki atlas dobite pri KNJ GAMtl "QLA&JLirAMOVA" '•HI A S *I»ODI"-«,»Ioi« Friday, July IT. 1941 fitiwdvejin & im OSPOD iz KONOPBTA Napisal: I. WINDER. 41 • • Preziral je 4e žo^Ve, saJ niso bile ljodje, bile so agolj prsi in sterna. Venda1* so se mu zdele zabavnejše od visokih dam, ki so se vneto Jobrikalc bodočemu cesarju in tako elobo igrale konx-dtjo, d- na Dunaju vsak večer v Bungtheater. "Sraoje« se,. Franca,-kaj ne? In vendar ni na svetu nit lepšega, vakor umetnost." Frane FenLnard st ni smejai. Zamišljeno je gledal bratu v bledo obličje, k' ga je 5asi naj strpi nekaj tednov brez gledališča. Pametna Miarija Terezija mu je do-brotljivo prijgo'arjila: "A more biti kakšno gledališče lepše od soltičnega zahoda ob ii*>rju aH žarenja >aiiin v Dolomitih Vsako umetniško cifo hrepeni po tem pogledu Tako sfladika se Ferdinand Karel ni dal pregovoriti. Vzrojil je, ako so mu oče in mati in zdravniki .rekli, da mora na jug, % se hore .znebit" kašlja. Kidor ga je opozarjal na nevarnost bolezni, ga je šalil: "To-ej se pelji zdrav, rada bi te imela nekaj tednov pri sebi,' je nazadnje lekia Marija Terezija. Oče ga je vabil 2 lepintf priložnostmi z aa ;ov, ki se bodo ponujale na potovanju /.veli so v Mernmi, peljali sr se čez morje, miadi Ferdinand Karel je videl zarenje planin soJračne zahode ob morju in puamiide. Kadar je ibile ura sedem, je vadiimil: "Da bi mogel zdajle sedeti v dvornemf gledališču-'* raw Ferdinand ni »videl ničesar. Povsod, "še na ladji je beetn -rabil za pjrško, besen je stretjal na vsako živai, ki jo je zagledal , nestrpnost ga je mučila, sleherni dan je grozil-"Dolpro lega ne bom več prenašal uidem vami!" A kašelj je postajai rahlej-i. Pri j ca sta bil* čez nekaj tednov bolj zdrava na cko, oce in mati sta se pomirjena v mila z njima domov *ranu Ferdinand je piipeljal v veilkLh zabojih kože ubitih Ranljivost Sovjetske zveze Ogromen vojni proračun 70 bilijonov rabljev, čigar točno vrednost v valuti kake drroge dežele je težko oceniti, priča o važnosti, ki jo Sovjetska Rusija polaga v «vojo oboroževanje. Rete je, .da o^omne razdalje, silne ravni in gozodovi, malo razvito železniško omrežge še vedno postavljajo težke rešljive probleme za vsako armado, k! bi hote'e vdreti in osvojiti Četudi samp en del ozemlja. Sb pa tu drugi v.diki, katerim se doklej ni pov.*ečalo dovolj paž-nje, ki ipa VBekakor predstavijo0 glavni predmet skrbi sovjetskega generalnega štaba. Poseibne okoliščine sovjetskega gepsodarskega sistema bi omogočile odločnemu sovražniku, de 'bi odrezal od ostale dežele gotova življenjska središča surovin. Vrziimo pogled na dve karti. Na karto stare Rusije in na karto Sovjetske Rusije. Primerjajmo gostoto železniškega omrežja in ozirajnvo se pri tem na sovjetske statistike, čiga prodat-v tem primera sprejemamo. Takoj bony> videli, da izboljšanje ni pomemjbno. Razen glavne železniške proge, imenovane "Tnrksib" ki veže južno Sibirijo s Turkestanom, je nekaj prog manjše važnosti, je železniško omrežje ostalo v glavnem isto. Tako je problem obrambe žirv-ljenskih središč, ki so po večini raztresena zelo daleč od središča dežele, kar najbolj težak. Samo ena železniška proga, Rostov—Ordjonikidee — Der-bent—Baku, veže proelnlo pe-trolejsko pokrajino z ostalo (deželo. Od Bakua teče ta proga proti Tiflisu in pred-stvalja edino zvezo z velikimi plantažami bombaža na visoki ravni sovjetske Armenije. Iz Bakua pretaka cevovod petrolej proti Batuimu, kjer je nekaj rafinerij, od koder petrolej bodisi izvažajo, bodisi prevažajo z ladjami proti prtetan5-ščem na severni obali Omega morja predstavlja železnica, katere nosnbet je v ostalem lov maj zadostna v mirnem času, edino sredstvo za preskrbova-nje. Zamislimo si, da bi odločen sovražnik, dobro utaborjen pri Ornem morju, ibal*pripravljen žrtvovati nekaj stil bombnikov z velikim akcijskim radijem in tisoč padalcev, ki ha ji"h poslal nad ozemlje z orjaškima pre- dežeie in istočasno prikrajšati središče de-žeie za rudo iz Magnitogorsk«, za premog h Kužne ck a. Kajti ti produkti bi v tem primeru morali napraviti ogromjen ovinek po progi s ♦slabo noenost jor ki vodi z južnega Urala na Volgo. Toda vsak novi prevoz ob teh progah mora fatalno imeti porazne posledice. Sicer pa smo jih videli za časa vojne z Finsko, ko je prebivalstvo Leningrada bilo več mesecev brez najnujnejših življenjskih potrebščin zaradi vojaških prevozov, ki so se vr-i»o tej edtni progi. Omeniti je trefba poleg tega, da je -sovjetska jdržava vkljub progresivni motorizaciji. armade ni gospodarstva še daleč od tega, d« bi mogla šibko nosno«t svojih železnic v ynaeilni meri dopolniti s prevozi potom avtomobilskih kolon. Seveda more sovjetsko letalstvo do gotove mere zajamčiti varstvo prometnega omrežja. Toda ne pozabimo, da morajo biti lovska letala mimo njihove naloge, da ščitijo lastne bomftv inke. razpršene po vsem neizmernem ozemlju, ker pač ne morejo predvideti točke, kjer bo sovražnik najprej ndartil. [Vie ostalo pa zavisi od razsežnosti sredstev, ki jih bo angažiral nasprotnik. Če bi se ta odloaiL, da pod vz rame nenadne napade z množičnimi eskadrila-mi, spremljanimi s padalci, potem1 si je težko zamisliti učinkovito reakcijo razkropljenih obrambnih sR . Vidimo torej, da razsežnost ozemilja ni več pozitiven čini-telj. V sedanjih okoliščinah povečava" ranljivost Svjetske Rusije, ki smio jo zaenkrat proučili samo s tehniškega vidlika. Toda že ta analiza sama bo zadostovala za razumevanje dejstva, zakaj fi Sovjetska Ru-ija s tolikinrn napori prizadejala, .da tbi r^tala strani sedanjega konflikta. V očdgled, da je nemogo- Doma je r^e' svojo imenovanje za podpolkovnika, toda nika^sra ^vabila nn Dunaj. Skrivaj je (bil upal, da ga bo dal cesar spe* pok„cati in bo, *o ga najhujša bolečina mine, z duhom dovoh mooan, da uredi vprašanje prestolonasledstva in vsemu svetu. sluvrsno- Pre Istavi mfladega nečaka kot bodočesra cesarja. Oče 7e bil med potjo rekel, ne da bi ga bil 8in vprašS: odpj^^8^ m0r9JB! CeKarjeVe^ ^aja. preden izrečem Franc Ferdinand je s poznal, da cesar noče dati tega migljaja i\ da očt ne bo izrekel odpovedi. Zafto mu je bili vrnitev razočaranje. Njegova vojaška služb i je bila ^luSba podrejenega častnika vkljub povišanju in vklj'.ib očetovski prizanes^vosti, starega Ploenniesa, ki mu je d ovc! jev al. da s« je ukvarja^ s stvarmi, ki so spadale prav za prav v podnočie polkovne^a poveljnika. . Kei služba nadvojvodi ni bila po duši, se je spomnil svojih poset^erv in jih lodil nadzorovati. Obiskoval je gradove, po-s*sfcva iri šume ki so bile njegove, lovil, si dajai poročati in rjovel. Nikjer n. ostni dolgo časa ' Samo tri dni je strpel na gi^mi rh lun i cn na spodnjem Oeškein* ki jo je bil podedoval po inodenskesn vojvodi P.emJšljeval je, ali naj obišče tudi graa m ]>osestvo Konopišt-, ki ga je bil nedavnb kupil od princa Franca Ltf»bkovica zi šrst m ihjonov goldinajrev. Nič kaj ga m mlkelo, d;, 'bi e poijai tja, posestva so mu bliia samo za je^o donašala so malo, ir* Franc Ferdinand je mislil da m«i povsod kiajsaj .. Ker je bila.s Crhmnca v Konopišt^ kratka pot, se i« sielemi še nn novan posestvu nekaj ur jeziti in <*e od peljal tja. . Ko je z^glrdad grad v visoki legi. in širne gozdove okrog a mn je huo. kikor d* ne bi bil tega koščka zenflje še ni viael. Bi!o mu je, kakor da ne bi biLše nikoli videl na g^-adn ne gozda, tako čarobne ga je prevzel ta pogled Zakaj? In za*a- šfe danesf Sam ai vedel. Konopište je bil že ne-ka-arat obiska" n nikoli se ni tam posebno dobro počutil Da n^s ga ta grad skrknobtno priteoaL Skrivnosti glasovi so rou Šepetali. "To je tvoj dom." njoga k o'i viael mo. če s protiavijonsko obrambo in z zadostnimi četami čuvati tisoče kilometrov železniške proge med Rostov—-Baku in cevovodom proti Batumn, je mogoče predpostavijati, da bi sovražnik uspel s sledečimi si vpadi ter z plovnostjo padalcev te zveze razrušiti na mnogih mestih. Tako bi mogel deželo prikrajšati na surovinah, ki so za vodstvo vojne najvaž-ne|§e, ne da bi mu pri tem bilo treba mjslati na dejansko zajetje petrolejskih vrelcev. Pa bi ifcčrpala rezerr.Tie zaloge petroleja po drugih pokrajinah dežele, bi Sovjetska Rusija prišla v položaj, da vojne enostavno ne bi več mogla nadaljevati. . Toda te druge pokrajine je T>rav tako lahko mogoče izolirati. Samo ena že1eeniška proga veže Moskvo z Leningradom. Edina dobra cesta gre vzporedno s to progo. Ista nemožnost učinkovitega Suvanja vsake pedi na raadalji 650 km. Ista nemožnost priti na sever dežele po ovinku, razen če greš preko Smolenska in Pskova. kar potroji'o dolžino pota. Toda tudi ta proga bi ne mogla biti na varnem pred borrijb-niki in padalci. ^Nadaljevanj« pr£hodnji&) novi ©robovi na kanalskem. V zadnjih tednih je smrt pobi ala v Kana ski župniji več Ena sama železniška proga dcbrlh značajnih otselb. V ča-veže Moskvo z Uralom, in dalje stitljivi starosti 91 let je v Ka-s Sibirijo in Vladivostokom. En nahi preminula spoštovana ma- sam (posrečen vpad bi mogel od- rezati to slednje mesto od ostale vseon okraju kot Vitovwv«. matL Ugledna xajniea, ki je bila vse Svoje življenje dobra in marljiva ket mravlja, je izhajala iz znane Ivančičeve rodbine iz Deskel. Kmalu za njo je odše lv večnost Karel Valentinčič, kamnosek in grobokop v Kanalu. Dočakal je 63 let. Pokojni je kanafekim faranom kopai gro-bove, mnogim izmed njih pa je izldesal tudi lepe nagrobnike. V Morskem pri Kanalu je odšla po svoje pdaeilo vzledna gospodinja Miarija Vuga. stara 68 let. Dolga desetletja je neumorno gospodinjila pri Štefanovih in pomagala zgraditi trden kmečki dom. ' Bila je dobra in ipobožna krščanska mati, ki je lepo vzgojila svojo številno dmržino. Posebno se je odlikovala po svoji dobrotljivosti m je bila prava mati ubogih. Objokujejo jo njen vrli sin A-loizij in drugi otroci, zlasti pa *ijen 78 letni življenjski drag Jožef. Nemški konzul? ' odpotoval Po odredbi predsednika Roo^ sevelta, da morajo vsi nemški konzuli in nnjihovi uradniki do 10. julija odpotovati iz Zd:a-žetiih držav, se je včera^ * svojo ženo z aeroplancin z Lfi Guard i a Field v Wew Torku odpeljal nemški generalni konzul v New Yorku dr. Johannes Borehers v San Francisco. Na letališču ga je pričakovalo mnogo časnikarskih poročevalcev, da bi od njega izvedeli, kaj misli o tem, da morajo nemški konzularni zastopniki odpotovati iz Združenih držav. 4'Je včasih čas,'* je rekel, "ko mora človek govoriti; pa je drugi čas, ko mora molčati." Časnikarskim poročevalcem je dr. Borchers rekel, da se bo iz San Francisca odpeljal z aeroplanom v Toki^. ZI VI VIRI Spisal IVAH MATlClC DED — je ZEMLJO »trebil, toral OCE — M Je posejal in gledal bojno njeno SIN- Knjigo Je »Tojevnten pojav t slovenski knJlfeTnostl, kajti t nji J*.t trlnajatlh dolgih poglavjll: opisanih trinajst rodoT si' renskega naroda od davnih poCetkov ▼ starem aloranatio do danafinjega dne. KnLlga je vetno zrcalo nafiego »vtjenja in trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih vet kot mn more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo. VNUK — ae je dvignil proti beau novega 13-POGLAVIJ — 41S STRANI V PLATNU VEZANO Ceno »2. Poštnina plačano Avtor knjige Je IVAN MATlClC, ki Je spisal splo&no znano knjigo — NA KBVAVIH POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda" ti« WV8T lith STREET saaaa.L.. NKW YORK. N. I Zaatev a jo petnajstodstotno povišanje plače m zajamčen zaslužek $15 nsa teden. Podjetja so jim ponudila nekaj manj, toda štrajkarji niti za las ne odstopijo od svojih zahtev. Vse kaže, da bodo vsled stavke* prav 'kmalu prizadete tudi vse druge pralnice po severnem delu države New Jersey. vojaških vajah- Sedaj ima še dva sina pod orožjem. oskrba krasa z vodo. • V zadnjem času se je v listih mnogo obravnavala regulacija Pivke, ki se pravkar izvaja, in v tej zvezi tudi oskrba Krasa z vodo. Obenem so se objavljali tudi velikopotezni načrti o organizaciji tujskega prometa v kraških krajih. Pred kratkim pa je objavil v "Piccolu" svoj članek tudi kmetijski strokovnjak tnžaške pokrajinske u-prave d r. Vedovi, ki je nagiasil v njem da je "oksrba prebivalstva na Krasu z vodo slej ko prej skoraj v celoti Še vedno odvisna neposredno od dežja, in da so celi kraji ob suši še zmerom popolnoma brez vode, živina pa leto in dan navezana na blatne kale." * "'Cele občine,'* pravi dr. Ve-dqfvi, "kakor Lokva, DSvača, Štijak in Zgonik, imajo zgolj vodnjake, ki se v njiih, nabira deževnica. Isto velja tudi za 9 vasi v sežanski. 7 v tomajski, 3 v domibeneki olbčini ter za skoraj vse kraje v nabrežinski." V takih okoliščinah, beleži omenjeni strokovnjak, ni mogoče govoriti o zboljšanju tujskega prometa. "Pomanjkanje vode v deželi povzroča težave celo vojaštvu, ki so arzmesčeni po posameznih krapi.*' V svojem članku r«opravlja nato, kako bi bilo treba nanor ški vodovod povečati in zgraditi vodovodno omrežje po vsem Krasu, ^fogoče pa bi bilo rešiti ves proJMem dejansko le z izdatno državno pomočjo. Uslužbenci pralnic stavkajo Uslužbenci osmih velikih pralnic v Hudson in Bergen o-kraju v New Jersey so za stavkali. vojka ga je pokosila. Na aUbanskPTronti je padel 28 letni Danilo Trampuž, doma iz Gorice. Po poklica je bil u-čitelj, pa,je nadaljeval jezikoslovne študije na univerzi v Padovi. V boju je dobil strel v ylavo. Z letalom po težko ranjenega prepeljali v Bari, od tam v Trst, kjer je pa ki job Največji zdravniški skAi Ta-nam podlegel. Imel je slovesen pogreb, katerega se je udeležil tudi 'general z oddelkom pehote. Pokojnikov oče Ant. Trampuž, sodni oficial v pokoju, doma iz Kostanlevice na Krasu, je že pred 10 leti icagubi!< sina ki se je smrtno ponesrečil no do smeti ga je pobil. V soboško bolnišnico so pripeljali 18 letnega Stanka Kralja, dninarjevega sina iz Nun-eke grahe v ljutomerski okolici. Imel je popolnoma razbito glavo in je bil nezavesten. Poškodbe so bile tako hude, da je po 24 urah umrl. Obdukcija je dognala, da je«dobil udarec s kolorrt ki je nadbil lobanjo in zmečkal možgane. Žalostni u-boj je zakrivi1 tovariš nesrečnega Stanka, ki se je po dejanju menda sam javil orožnikom Preiskava bo dognala, al«, je bija vizrok uboja osebna mržnja ali flavadeii gostilniški pretep. sodniku je ukradel kolo podjetni prijatelj koles Fran-ček iz Ljutomera. Sodnik se je mudil'na Cvenu in je brezskrbno p rislonil svoje kolo ob zid. Ko se je vrnil^ kolesa ni bi o več na svojem mestu. Pran ček je bil obsojen >oboš-kim sodiščem na 2 meseca ječe. ti Jožefa ]®klavčič, znana v Poučni spisi angleško slovensko berilo. Bertovll dr. r. j. kern. vasan<- Gena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI noj Rtotee"* V tej knjigi ao oi aa naaelJetK- domaČi ŽIVINOZDRAVNIK, aptaal rranjo Da- , lar. 278 atranL Cena trda vea Gena $1.50 Zelo koristna knjigo aa vsakega Hvloorejca; opis raanlb bolezni ta adravUenJe; aUka. knjltieo _ Risan of toe United pojasnila to aako- Oenm 85o GOVEDOREJA. Spisal A »agvart. 140 atraoL 8 atikai» $1.- knjiga o dostojnem /VEDENJU. 111 strani Cena 60c. mlekarstvo. Spisal Aatoa Pave. s slikani ~ I«8 atranL Knjiga aa aslekarja ta l]otkltoi|o nlekaratva M! ODKRITJE AMERIKE, eplaal ti. MAJ AH. Trljo deti: 102, 141, 133 strani. Cena maiiko vea ; - Poljuden !n natančen opts odkrit la aovesa aveta. Spis ae Clta kakor aantmlva puraat trnje sestavljen po naJboUMb vino. Gena 50o PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea 2ftl •»... . Priročna knjižica, ki vaebuje vaa, kar Je pri nakup« te prodaji notrebno. Gena 75c. PROBLEMI SODOBNE CTLOZOTUR Splaal dr. F. Veber. >41 strani. KnJIco toplo priporočamo t—fcomar. h s« bob aesnadltl a glavnini Ct^ani sodobna fUosoflje. NAJVEČJI SP1SOVNK. — 186 strani. naAe Škodljive živali t podobi tn besedi. Opisal Pran Erjavec, 224 atranL BroA 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stmnL %Vea.. -Knjiga Je namenjeno v prvi vrati ao stavbao, nmecno ln strojno klJnCavnlCaratvA *»r Kela-•ollvaratvnt »i;-s 50c slovensko-nemfiki slovar. Šesta t 11 Dr. f. Bradač. — 625 atranL Oasn $1.25 umn^ čebela r. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. O— $1.— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNK. SeaUvlI H. Podkrajfck. — 437 atranL $1- EDRAVILNA ŽELlSČA. «2 atranL 25c Naročite pri: Slovjenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N.Y.