1 i^ENA LIR 30
i# ji a 31.
of1 ,asl(l i r»' islteS
Paitnlna plačana - Sped abbon. post. - n. gr.
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ financa h industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo
Leto x št. 237
PETEK, 19. OKTOBRA 1956
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
cem ja mo c
^Licoiceo
?
00-1
»iC
lil slf"
t.
1
Vtisi
Bocem, sept.
2e delj časa posveča domače in tu-časopisje veliko pozornost Južpim Tirolcem in tako imenovanemu južnc-'irolskemu vprašanju. Tudi italijanski '1 avstrijski politični in diplomatski erogi si vpeto prizadevajo, da bi vso 1,0 polemiko prikazali y čimbolj realki luči. Kakor si po eni strani dajejo ®uška nasprotujoče si trditve, tako je
Lotimo se končno
lašega kmetijstva!
Naš sodelavec, ki že leta živi sredi •lovenska vasi na Tržaškem in od bli-!l1 sledi razvoju našega domačega gozdarstva, nas s svojim naslednjim Prispevkom opozarja na nekatera pere-!a vprašanja našega kmetijstva; s te-''li je povezano življenje našega človeka na vasi, posredno pa tudi v me-stu, saj sta naša vas in mesto neraz-užno povezana. (Prip. ur.).
Pred očmi imamo deželo — naše va-in njihove zadeve, ki globoko segajo v njihov obstanek in zahtevajo teme-iite proučitve, a še bolj stvarne ukre-i16- Ne mislimo, da bi se vse lahko izvedlo čez nož. So to vprašanja ožje in jirše skupnosti, za katera bi se mora-pobrigati tudi oblastva. K srcu si mora vzeti tudi naše kmečko-delav-Z ljudstvo, ki ne sme meriti svojih ,'ivljenjskih nalog samo od danes do Tutri, ampak na večjo daljavo.
Naš človek se je moral vedno trma-Slo boriti s skrajno skopo prirodo za sV0j obstanek. Dvomimo ,da bi bila ta j ^orba kdaj trša od današnje. Kljub te-'''u tako radi ponavljamo, da Bog po-Sadi na kraško zemljo tistega, ki ga ho-trdo kaznovati. Pogoji za obstanek ^ tej zemlji so res težki in trdi, niso ^ nič trši od pogojev marsikaterega ;°sa evropske ip drugih celin. Ko bi j^bro poznali n. pr. zgodovino razvitih ‘t kulturnih Dancev in njihovo vztraj-in uspešno borbo za zboljšanje kme-'jjstva na neprikladni (sipinski) zem-*ii, ali pa borbo Holandcev z vodo, bi 1,6 bili zamenjali svoje usode z njiho-Vo v preteklosti, morda pa niti ne da-^es. O njih lahko rečemo :Dansko so gradili Danci, a Holandsko Holandci. Gradili so tako umno in vztrajno, da nam postavili dragocen vzgled, kaj >se se da doseči z zdravim življepj-s^im smislom.
Tudi pri pas smo ustvarili mnogo, a *udi mnogo zamudili. Niti zdaleč se te moremo primerjati z Danci in Ho-tandci. Pogrešali smo in pogrešamo za *° dva temeljna pogoja:	izobrazbo,
splošno in strokovno, a tudi trdno vo-'i° za smotrn napredek. Po svoji last-N krivdi? Nikakor ne; saj smo bili Poletja pastorka, pa naj je bila naša Načeha iz srednjeveškega gradu, iz dunajskih ali rimskih dvorov. Dejstvo je. ^a so bili in so še v večji meri dani 'tanes pogoji za preobrazbo zemlje in Višanje njene plodnosti, vsaj na več-lem delu njene površine.
Kakšne so te naše življenjske zade-Ve — ti problemi? Mislimo, da je tre-^a enkrat za vselej rešiti vprašanje, aU je še vredno baviti se s kmetijstvom i,'i pa ga prepustiti usodi in ga konč-110 izločiti iz okvira našega gospodarstva.
Po vsem kar kmetijstvo danes pred-"avlja v našem gospodarstvu in še bolj 1)0 tem, kar bi lahko pomenilo, je odgovor lahek; posredujte našemu di-loVnemu ljudstvu smotrno vzgojo in tokovno izobrazbo! To je poglavje, ki Ša je treba brez odlaganja rešiti in s tehi dati prizadetim možnost, da lahko ^avilno in sodobno presodijo gospodarske pogoje v tej gospodarski panogi- Dokler tega ne bo, dokler bo državna uprava nasproti našemu kmetijskemu sektorju samo mačeha, ne mo-semo še govoriti, ali se kmetovanje iz-Nača ali ne, pač pa moramo zabeleži samo njegovo propadanje. Komu v žrist? Dočim je naše razsodno ljudstvo na to že davno odgovorilo, ni še ^govora od Ustih, ki nas upravljajo 'U nam s skrajno birokratičnimi me'o-dami režejo usodo.
Ni in ni od nikoder potrebnega na-dka .iskrenih pobud in napotkov, ni "rizadevanj, ki bi pričala o razumeva-dju in naklonjenosti kmečkemu stanu, ?i je končno najdražji vrelec v člove^ 'ki skupnosti. Zato ne gleda naš člo-Vek na svojo zemljo s pravega vidika s potrebnim zanimanjem ter ne iztakne možnosti za gospodarski napredek. In vendar je toliko teh možnosti 'u pogojev, ki bi lahko našo zemljo dvignili iz skoraj mrtvega kapitala pa raven donosnega zemljišča.
Postavimo si n. pr. vprašanje: Ali Morajo naše zapuščene gmajne večno t|statj takšne kot so in leto za letom '•'ikrivati nova rebra? Zakaj bi se ne °tili pogozdovanja? Ne mislimo samo "s borove nasade, temveč tudi na dru-8o drevje, ki bi dalo tej naši zemlji “olj plemenito lice. Naj omenimo samo Jva plodonosni rastlini -— oreh in ka-r- Oreh, ki ima pri nas že svojo tra-d‘cijo, je žal že zelo redek, čeprav je fo mnenju strokovnjakov prav Kras dgoden za to sadno drevo. Nekatere vr-st® kakija ki je doma na Japonskem, s° prav malo zahtevne in zdržijo tudi Uraz.
. Navedli smo samo nekaj vprašanj 12 našega kmetijstva, za katere bi se korale zanimati kmečke in strokovne 0l'ganizacije, pa tudi naše podeželske '•bčine. Da, tudi te in prav te! Kot ne-t^sredne predstavnice ljudskih koristi iS° občine dolžne posegati v gospodarico življenje svojih občanov in se po-Cigatj za njihov vsestranski napredek, i N pristojnih oblastvih se morajo v °.anih primerih zavzeti za ugodno re-Uev vseh vprašanj, ki jih postavlja "Spredek naše vasi. Prepričani smo, da Se tej svoji nalogi ne bodo izneverile.
F. J.
sodelavca »Gospodarstva"
želja obeh vlad ,da se uglade s to zadevo povezana nesoglasja.
Ni naš namen, da bi se spuščali v proučevanje mednarodnega dogovora De Gasperi - Gruber jz leta 1946, s katerim so bile nemški narodnostni skupini zajamčene določene pravice, niti ne želimo razglabljati o polemiki, ki je nastala v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. Naša želja je le, da pred-očimo čitateljem »Gospodarstva« narodnostne razmere na Južnem Tirolskem v takšni sliki .kakršno vidi turist. Obenem bi radi spregovorili tudi o gospodarskih vprašanjih tega goratega področja na severu Italije.
DEŽELA IN GOSTOTA PREBIVALSTVA
Kadarkoli govorimo o Južnem Tiro-lu imamo v mislih ozemlje, ki ga imenujejo Italijani Alto Adige, Nemci pa Sudtirol. V administrativni razdelitvi italijanske republike pripada to področje bocenski provinci .Na severu in zapadu meji Južni Tirol z Avstrijo, na jugu s tridentinsko in bellunsko provinco, na zapadu pa s Švico.
Od 1948. leta dalje tvorita bocenska in tridentska provinca posebno upravno enoto — »Avtonomno tridentinsko-južnotirolsko deželo«. Italijani imenujejo te dežele »Regione Autonoma Tren-tino-Alto Adige«, Nemci pa »Autonome Region Trentino-Tiroler Etsohiand«.
Površina tridentsko-južnotirolske dežele meri 13.613 kv. metrov. Na tem ozemlju prebiva 750.000 oseb.
Južni Tirol (bocenska pokrajina) ima 349.000 prebivalcev, ki so naseljeni na površini 7.400 kv. km; potemtakem zng-ša gostota prebivalcev Južnega Tirola 47 oseb na kv. km. Pri tej priliki naj omenim, da znaša povprečna gostota naseljenosti Italije 162 oseb. Najman'-ša je v Dolini d’Aosta, kjer pride 30 prebivalcev na kv. km. največja pa v neapeljski provinci, ki se odlikuje s povprečno gostoto 1867 oseb. Naj še povem, da doseže gostota prebivals'ya Tržaškega ozemlja kar 1312; naše ozemlje je torej po gostoti takoj za neapeljsko pokrajino.
NARODNOSTNE RAZMERE
Prebivalci Južnega Tirola pripadajo trem narodnostnim skupinam. Nalšte-vilnejša je nemška, ki je strnjeno naseljena čez ves Južni Tjrol. Na drugem mestu so Italijani, ki so zgoščeni v dolini Adiže med Bocnom in južno od njega ležečim Salornom. Končno žive v Južnem Tirolu še Ladinci, katerih naselja so v Val Gardena in Val Ba-dia; tako tudi v Gortini d’Ampezzo.
Val Gardena je dolina, ki se spušča od gorske skupine Sella proti severo-zapadu in doseže približno na pol pota med Bocnom in Brixenom (Bressano-ne) dolino, po kateri sta speljani na Brenner cesta in železnica. Val Gardena je znana po turističnem kraju Orti-sei, nje prebivalci pa slove zaradi svojih lesenih izdelkov. Ta znamenita u-metna domača obrt je bila v Val Gardeni razvita že v 18. stoletju.
Dolina Badia se pa razteza od severnih obronkov gorovja Sella ter pada proti severu, dokler se ne odpre pred njo Val Pusteria (PusterLe), in to v vližim Brunecka (Brunico). Prav na vrhu doline Badia je znani letoviščar-ski in turistični center Corvara. La-dinci te doline govore jezik, ki ga imenujejo »badiotto«.
DVOJEZIČNOST
Vse gospodarsko, kulturno in politično življenje Južnega Tirola ima svoje središče v Bocnu. To zanimivo mesto je zgrajeno v kotlini nadmorske višine 262 m, v katero se z vseh strani stekajo številne in slikovite doline. V teh krajih namreč ne napravKa globokega vtisa na tujca le barvitost in oblikovna pestrost pokrajine, ki se za vsakim ovinkom prikaže v drugi sliki, temveč tudi svojevrstni narodnostni izraz Bočna ter vsega Južnega Tirola.
Kdorkoli se pripelje v te kraje, z vlakom ali avtomobilom, bo opazil, da so tako na železniških postajah, kakor
tudi na obcestnih tablah navedena imena naselij v dveh jezikih: italijanskem in nemškem. Na dvojezičnost boš naletel pri vsakem koraku, bodisi da gre za napis pa državnih uradih in trgovinah ali na oglasnih deskah, kjer so nalepljene uradne objave. Prijatelj dobre kapljice — izbira vin jo bogata ■— nikakor ne bo mogel zgrešiti gostilne. Na to ga bo opozoril velik italijanski in nemški napis . . .
Tudi poštni pečati so dvojezični, tako tudi obrazci za brzojave in vsemogočne druge tiskovine. Uprava bocer-skega muzeja je šla še dalje. Izdala je muzejski vodič ki pa ni pisan, le v italijanskem in nemškem jeziku, temveč tudi v angleškem jeziku. Obširni katalog letošnjega bocenskega velesejma (538 strani), je pravtako dvojezičen. Oglasi razstavljalcev pa so enkrat pisani v italijanskem, drugič pa v nemškem jeziku.
Vse to dokazuje, da je dvojezično poslovanje povsem možno. Potemtakem nikakor mi nepremagljivih ovir, ki bi preprečevale istočasno uporabljanje dveh jezikov na vseh področjih javnega udejstvovanja. V Južnem Tirolu je dvojezičnost dejstvo in pri razgovorih s pripadniki enega ali pa drugega naroda ni opaziti, da bi kdo temu oporekal.
MISELNOST MANJŠINE
Čeprav so po dogovoru med De Ga-sperijem jn Gruberjem zagotovljena pripadnikom nemške skupine službena mesta y javnih uradih, opazimo, da je zelo malo Nemcev zaposlenih v javnih službah. Na oko je težko ugotoviti, kje je vzrok temu. Kaže pa, da se niti sami Nemci me navdušujejo za službo v državnih uradih. To bo vsekakor držalo do tistega časa, dokler si ne izvoju-jejo avtonomije. Zakaj Nemci lahko čakajo do tistega dne, ni težko odgovoriti.
Ta narod je gospodarsko neodvisen, močno politično organiziran in preže1 z izredno narodno zavestjo. Južni Tirolci so medsebojno povezani in y krogu svoje skupnosti rešujejo gospodarska, socialna kulturna in druga vprašanja. Nemški prebivalec Južnega Tirola bo iskal službo le pri sorojakih. Pravtako pa bo južnotjrolski delodajalec zaposlil le pripadnike nemške narodnostne skupine.
Nadalje je med južnotirolskimi Nemci vkorenimjena železna disciplina in vsak ve .kaj terja od njega narodnostna skupnost. Medsebojno jih druži moč- j na, nevidna vez, ki jo po eni strani krepita narodna zavest, gospodarska neodvisnost in zaslomba s strani avstrijske vlade (in tudi memških odgovornih krogov), po drugi strani pa politična moč vse do najmanjšega gorskega naselja. Gorje tistemu pripadniku manjšine, .ki bi se pregrešil proti nepisanim zakonom Južnih Tirolcev. Njegovi sorojaki .ga nimajo le za odpadnika temveč ga proglasijo za izdajalca. Okolje-ga prezira in življenje mu postaja v svojem kraju vedno bolj neznosno. Zato mu ne preostane nič drugega. kakor da se preseli drugam.
Ko je že govor o miselnosti tega naroda naj še omenim', da vpisujejo nemški starši svoje otroke le v šole z nemškim učnim jezikom. Nemci imajo osnovne in srednje šole. Dočim je v teh šolah obvezen pouk italijanskega jezika, je pravtako obvezna nemščina v italijanskih šolah.
Pri tej priliki moram tudi poudariti, da so zelo redki mešani zakoni. Pripadniki manjšine se v veliki meri ženijo le med seboj. Južnotirolska dekleta so mi v razgovoru zatrjevala, da rajši o-pustijo tudi še tako ugodne partije z Italijani in se poročijo s svojimi rojaki.
Nemci so zelo navezani na svoj materin jezik. Kadar vstopiš v trgovino, te bo južnotirolski prodajalec nagovoril najprej v nemščini. Sele ko spozna, da kupec ne govori tega jezika, bo nadaljeval razgovor v italijanščini. Isto lahko opaziš tudi v javnih lokalih in vseh tistih obratih in podjetjih, v katerih so zaposleni Južni Tirolci
Ing. M. P.
„ Oprostite, ali je tu
Nemški kancler Adenauer se je odločil, da zamenja samo dva ministra in že se je zglasila vrsta kandidatov za ministrske stolčke. To željo po oblasti je karikiral eden izmed sodelavcev hamburškega tednika »Die Zeit«. Napovedovali so, da bo dr. Adenauer dvignil zunanjega ministra yon Brentana, na mesto podkanclerja, ki ga zavzema dr. Blueoher; hkrati naj bi von Bren-tano ohranil listnico zunanjega ministra. To napredovanje bi yon Brenta-nu odprlo možnost ,do bi nasledil dr. Adenauerja .Do te spremembe pa ni prišlo. Minister državne obrambe Blank je bil zamenjan- z J. Straussom ,ki je odločen nasprotnik Blankove politike. Blankov ugled je y zadnjem času zelo trpel. Z ene strani, ker m pri nemškem ljudstvu ponovna oborožitev tako popularna, kakor nekateri mislijo
Dusseldorf, oktobra
Nedavno potovanje podtajnika v italijanskem finančnem ministrstvu Ag-gradija v Bonn, ki je imelo namen zbuditi v nemških industrijskih in trgovskih krogih .posebno pri Kruppovi skupini zanimanje za Juž. Italijo, je izzvalo zanimanje za Južno Italijo, je izzvalo živahne razprave po nemških listih o nemško-italijanskem gospodarskem sodelovanju sploh, še posebej pa o možnosti nemških investicij v Južni Italiji. Poleg tega se konec oktobra sestane v Rimu nemško-italijanski odbor za gospodarsko sodelovanje. Napovedujejo, da bo ta odbor, y katerem so predstavniki vlade in gospodarstva obeh držav moral opraviti obsežno in zelo težko delo. V Italiji načenjajo vprašanje nemških kreditov zelo pogosto. Z druge strani Nemci opozarjajo da je nemški izvoz v Italijo mnogo večji kakor uvoz iz Italije. Zaradi tega se postavlja vprašanje. kako bi se dala nemško-italijan-ska trgovina bolj razviti in zmanjšati italijanski primanjkljaj v trgovinski bilanci. Sklep, da se ustanovi omenjeni italijansko-nemški odbor, je bil sprejel med obiskom nemškega zveznega kanclerja Adenauerja v Rimu, v začetku meseca julija 1956. Nekaj pozitivnega je bilo po nemških komentarjih že v tem, da so si člani tega odbora prišli na jasno, kaj .se da storiti y najboljšem primeru; kajti na italijanski strani si nikdo ne domišlja, da se da najti splošno zdravilo.
Po informa ijah iz nemških k'egov je danes že gotovo, da je izključeno državno posojilo v korist italijanskemu gospodarstvu. Večje so možnosti ,da se nemško zasebno gospodarstvo vključi v določene posle z Italijo. Za to daje priložnost italijanski jug, ki se v zadnjem času presnavlja. Kakor znano je nen-ška industrija v začetku tega stoletja
mesto prosto...?"
v tujini, z druge strani pa — in to je glavni vzrok njegove odstranitve — očitajo Blanku da je postavil na noge zastarelo vojsko in da ni dovolj u-pošteval popolnega preobrata bodočega voj e vanja, ki ga lahko povzroči a-tomsko orožje. Blanku očitajo, da bi til moral upoštevati načrt ameriškega poveljnika vojnih sil Radforda, ki računa z atomsko energijo. Atomski oddelek y ministrstvu vojske bo vodil ing. Balke, ki izdaja revijo »Die Atom-wirtschaft«. Na mesto ministra pravosodja Neumaverja pride von Markatz, ki je že v vladi kot minister za zvezne zadeve in zadrži hkrati to listnico. Von Brentano je pristaš sodelovanja s socialisti, ki so zdaj v opoziciji. Politično razmerje -strank ostane v vladi m-e-izpremenjeno čeprav sta odstopila ministra brez listnice Sohaefer in Kraft.
mnogo pripomogla h graditvi italijanske industrije v Severni Italiji. Malo je danes Italijanov, ki se spominjajo te nemške pomoči; z druge strani ne morejo Nemci pozabiti velikih finančnih izgub, ki sta jih prinesli nemškim poslovnim koristim zadnji dve vojni. Mnogo je bilo med tem časom- že urejeno ,toda s psihološkega vidika je razumljivo ,da so Nemci v zadevi nemških investicij v Južni Italiji zelo previdni. Nemški kapitalisti se tudi bojijo posledic, ki bi jih imela na notranjo gospodarsko politiko združitev obeh socialističnih strank, v kolikor bi ojačila težnje za podržavlj-enije pod jeli j.
Najnovejše izkušnje so tudi pokazale ,da čis'o nemške tvrdke ne bodo mogle prodreti y Južni Italiji, ker se miselnost južnih Italijanov zelo razlikuje od nemške. Nemci menijo, da bi utegnili imeti več uspeha mešana podjetja. V nemških trgovinskih krogih so tudi opazili, da severnoitalijanska industrija še vedno nima polnega zaupanja v industrializacijo dežele jušno od Rima. Velika podjetja kakor Olivetti, ki izdeluje pisalne stroje, in Monteca-dni, ki proizvaja kemikalije jn se bavi tudi z rudarstvom so že postavila tovarne y Neaplju in na Siciliji. Na italijanskem jugu se je pojavilo tudi a-meriško podjetje »Remington«, medtem ko se napovedujejo ustanovitve francoskih obratov v Apuliji.
Agrarna reforma je dala zemljo in kruh približno 100.000 italijanskim, družinam. »Blagajna za jug«, kateri je bilo nedavno dano na razpolago novih 600 milijard lir, bo verjetno poslovala do leta 1965. Predvsem1 bo financirala izvajanje javnih del, ki naj bi omogočila industrializacijo. Bilo bi zgrešeno misliti, da bi na jugu lahko uspevale samo industrije, ki bi bile vezane na kmetijstvo. Načelnik industrijske orga-
V ZAHODNI NEMČIJI SE VPRAŠUJEJO:
J se izplačajo invensticije v Južni Italiji?"
w
Od kod današnja blaginja na Švedskem
Ijes - jeklo - avtomatizacija
Stockholm .septembra
Švedi se kaj radi pohvalijo s svojim življenjskim standardom. Pravijo, da je najvišji v Evropi. Ze zaradi tega je ta dežela vredna zanimanja; saj si dandanes, ko govorimo o kaki državi, ki nam je malo znana, najprej zastavimo vprašanje »kako tam živijo in koliko zaslužijo« in šele potem -se zanimamo za druge značilnosti te dežele.
Se preden sem stopil na švedska tla, sem se zanimal za vzroke blaginje na Švedskem. Vedel sem, da je bila Švedska nevtralna v prvi in drugi svetovni vojni .Toda začudil sem se, ko sem u-gotovil, da niso bili Švedi v vojni kar 150 let. Poleg nevtralnosti v tako dolgem obdobju ima Švedska še to srečo, da ima skoraj neizčrpne zaloge najboljše železne rude in ogromno gozdno bogastvo. Švedsko jeklo nima konkurence. Kako čudno zveni, da uporablja ameriška avtomobilska industrija izključno švedske kroglične ležaje znamke SKF. Poleg tega je Švedska e-den glavnih proizvajalcev časopisnega papirja in vžigalic. Kdo bi si mislil, da So prav vžigalice prispevale k dvigu življenjske ravni na Švedskem. Te so si utrle pot po vseh petih kontinentih.
Osnova švedske blaginje sta torej dve , naravni snovi: železo in les. Brez teh bi danes Švedska verjetno bila med najrevnejšimi deželami v Evropi — saj drugih naravnih bogastev takorekoč nima — čeprav po površini dvakrat prekaša Italijo in) živi na tem ozemlju le 7 milijonov ljudi. Tudi njena zemljepisna lega -— na periferiji Evrope — ni ničkaj ugodna, zlasti glede glavnih svetovnih komunikacij, ki tečejo precej od rok. Da pa se Švedska toliko časa ni zapletla v vojno, je dolžna zahvalo verjetno prav tej svoji zemljepisni legi.
Švedska industrija se naglo razvija. Za to ima vse materialne pogoje. Primanjkuje ji pa nekaj, česar imajo v drugih evropskih državah na pre'ek: delovne sile.
Zakaj se pa Švedi tako trdovratno upirajo uvozu delovne sile? Saj bi jim n. pr. Italija v tem pogledu gotovo zelo rada pomagala. Švedi so trdi računarji brez vsake sentimentalnosti. 2e sedanja industrija teži namreč za avtomatizacijo. Na Švedskem še posebno izpodriva človeka stroj. Ta je veliko bolj natančen in skoraj neutrudljiv. Ze v bližnji bodočnosti se bo( po svetu pojavilo vprašanje: kam z ljudmi. Švedi tega problema ne bodo imeli.
Osnovni industriji sta torej na Švedskem lesna in metalurška. Njunj izdelki predstavljajo dve tretjini švedskega izvoza. Poleg teh dveh so še zelo razvite elektrotehnična, avtomobilska in ladjedelska industrija.
Vso državo prežema duh za čim večjim tehniškim napredkom. Znanstvena raziskovanja na področju elektronske in atomske energije so v polnem teku. Že sedaj uporabljajo elektronske možgane, ki ,so zamenjali celo vrsto računarjev. Znano je, da tak elektronski stroj izvrši na tisoče računskih operacij v sekundi . . . Mnogi menijo, da je Švedska evropska kopija ameriške industrijske civilizacije. S1 svojo visoko življenjsko ravnijo je postala mala A-merika in pribežališče brezposelnih, ki silijo na Švedsko iz vseh zahodnoevrop-
skih držav. Švedske oblasti bijejo s temi nenehen boj . . . Zlasti je veliko število Italijanov in Spancev, ki storijo vse. da bi lahko ostalu tu, ko jim uspe zaradi kakršnega koli opravka priti na Švedsko, Ponavadi jim y tej bitki pomagajo Svedinje, ko jih očara južnjaški temperament.
Ko sta si pokojni De Gasperi in Adenauer na vse načine prizadevala, da bi navdušila evropske države za združitev Evrope, so jima Švedi odgovorili nekako tako->le: Mi svoje življenjske ravni nikakor ne bomo znižali na račun evropskih držav ,y katerih vse preveč razpravljajo namesto, da bi delali.
Iz Kobenhavna nas je pripeljal parnik v švedsko pristanišče Halsingborg. Cim smo pristali, so nam v več jezikih izrekli dobrodošlico po zvočniku. Pozdravile so nas tudi velike table z napisom: Pozor! Na Švedskem vozimo po levi strani! Potniki so se takoj razvrstili v dve skupini. Prva skupina je šla proti izhodnim vratom z napisom »za Skandinavce«. Tem niso kontrolirali dokumentov ne pregledali prtljage. Pozneje sem zvedel ,da po dogovoru med skandinavskimi državami Skandinavci lahko prosto potujejo iz ene države v drugo. Med Švedsko, Dansko in Norveško pa je bila sklenjena še carinska unija. Sploh je opaziti veliko težnjo za sodelovanjem med temi državami, ki čutijo, da tvorijo neko skupnost prvič zaradi zemljepisne lege, drugič pa zaradi podobne miselnosti in načina živ-
Ijenja. Tako je n. pr. velika letalska družba SAS (Scandinavian Air Sy-stem), tei vzdržuje letalske zveze z vsem svetom, plod takega sodelovanja.
Za tujce je bil torej poseben izhod z velikim napisom »za tujce«. Tu so nam natančno pregledali potne liste. Nato smo morali izpolniti poseben karton za policijo. Obenem so nas obvestili, da se moramo v 24 urah prijaviti na policiji. Tudi prtljago so zelo skrbno pregledali. Verjetno so iskali kako steklenico žganja; na Švedskem namreč še sedaj ni promet z alkoholnimi pijačami prost. Nato smo odšli na postajo in počakali vlak za Stockholm. Prvo ,kar mi je padlo v oči, je bila shramba za prtljago ,sestavljena jz kovinskih omaric. Kovček ali podobno spraviš sam y tako omarico, vržeš y ključavnico kovanec od 2 ore in jo tako lahko zakleneš ter vzameš ključ s seboj. Takoj sem se spomnil švedskega gesla: Ce je le mogoče, zamenjaj človeka ki ga drago plačuješ, z avtomatom! S tem so tudi odpravili nepotrebno' čakanje in razburjanje pred garderobo in prihranili ljudem čas, ki je tu tako dragocen. V hodniku je bila postavljena še dolga vrsta raznih avtomatov: od avtomata za cigarete pa do avtomata, ki ti za kovanec preskrbi povoj in mažo ,če si se morda kje ranil.
STOJAN BERCE, stud. airrh.
(Se nadaljnje)
Cene in plače v zadnjih letih
Zanimivi so podatki, ki jih je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (Pariz) o gibanju cen potrošnega blaga v posameznih državah v zadnjih letih. Francozi z zadovoljstvom ugotavljajo, da so cene potrošnega blaga pri njih manj poskočile kakor v drugih državah.
Od leta 1953 do drugega, tromesečja letošnjega leta so cene potrošnega blaga v Franciij poskočile za 2,8%, v Vel. Britaniji za 12%, v Italiji za 11,5%, na Danskem za 11%, na Švedskem za 8%, na Holandskem' za 8%, v Zahodni Nemčiji za 5% in V Belgiji za 3,3%. Francoski podatki se nanašajo na 2il3 petrošnih predmetov.
'Tudi zvišanje oen blaga na debelo ni bilo v Franciji v tem času visoko. Znašalo je 2,4%, v Vel, Britaniji 8%, na Švedskem 9%, na Norveškem 9%, na Danskem 7%, na Holandskem' 4% in v ZDA 3,6%.
Kako je bilo z gibanjem plač? Francozi dokazujejo s statističnimi podatki, da so se plače v Franciji v razdobju 1953-1956 dvignile za 25%, medtem ko so na Angleškem, v Zah, Nemčiji in na Holandskem zvišali plače za 19%; v drugih državah je bil povišek manjši.
Francoski listi navajajo, da so se plače na Francoskem lahko tako dvignile in da so y Franciji lahko za tako malo zvišale cene, ker je francoska fnduiitri;-ska proizvodnja naglo napredovale. Samo v Zah. Nemčiji se je proizvodnja bolj dvignila v tem času kakor v Franciji. Od leta 1953 do drugega tromesečja 1956 je nemška proizvodnja napredovala za 41%, v Franciji za 38%, v Belgiji za 28%, v Italiji za 26%, na Holandskem za 26%, na Švedskem za 18 odst., y Vel. Britaniji za 14% in y ZDA za 4%.
letalom tudi pošiljke izpod 45 kg po znižani tarifi. Tarifa velja za prevoz
-	z milanskega letališča v Severno kakor
-	tildi Srednjo Ameriko in v Anglijo. Novo tarifo si lahko' nabavite pri podružnicah družbe »Gomdrand«.
Borza podpira Eisenhovrerja
V središču ameriških gospodarskih finančnih poslov y Wall Streetu so optimisti glede izvolitve (Ei:senhowerja za predsednika Združepih ameriških držav na volitvah ,ki bodo 6. novembra. Ta optimizem je pognal tečaje industrijskih papirjev zopet navzgor, tako da se je povprečni indeks zadnji teden dvignil za 15 točk v primeri s prejšnjim tednom1 in dosegel 482,39. Kand:-datur® sedanjega predsednika Eisenho-werja je podprl tudi veliki ameriški list »New York Times«, kakor je to storil pri zadnjih volitvah. O Steven-sonu .demokratskemu kandidatu in E'i-senhovverjevemu nasprotniku, gre glas, da s svojim razmotrivanjem med volilnimi govori sicer potegne za seboj bolj izobražene sloje, medtem ko ne more razvneti množic, ker je prestvaren jn logičen.
Ameriški republikahski tisk širi cpt!-mistične vesti glede bodočega razvoja ameriškega gospodarstva, da bi tako podprl Eisenhowerja. Tako naj bi proizvodnja in prodaja avtomobilov prihodnje leto dosegla 6 509.000 do 7 milijonov komadov, zmogljivost ameriških jeklarn pa naj bi se do leta 1959' dvignila na 143 milijonov top. Računajo, da bodo letos v Ameriki proizvedli 120 milijonov ton jekla.
MEDNARODNE LETALSKE
TARIFE »GONDRANDu	pn n		n		—	
Družba »Gondrand« je objavila nove tarife za prevoz v skupini (groupage). Po novi tarifi je mogoče odpraviti z	itiiraa		j			
	TTTT				U	
D
o
nizacije za Apulijo dr. Pirelli je izjavil, da se ta dežela zanima za naslednje industrije: ledenico za sadje in povrtnino, cementno tovarno, za tovarno (opekarno) gradbenega materiala, tovarno steklenic in tovarno lepenke in zavojnih sredstev.
V	celoti lahko rečemo, da niso nem-
ški komentarji glede investicij v Južni Italiji posebno optimistični. Ti zahtevajo določena zagotovila glede bodočnosti in pri tem opozarjajo pa priložnosti za bolj ugodne investicije, ki se kažejo zlasti v nekaterih državah vzhodne Evrope. Povsem razumljivo je razočaranje na italijanski strani, ki ga povzroča takšno nemško gledišče. ,Zdi se, -da je bilo prenagljeno računanje, da bo tudi italijanski Jug dobil kos od potice nemškega »gospodarskega čudeža«.	K R.
TRIDESET MILIJONOV DOLARJEV ZA JUŽNO ITALIJO
'Svet za gospodarsko izgraditev Južne Italije v senatu je posojilo 30 milijonov dolarjev (17 milijard 750 milijonov lir), ki so ga Združene ameriške države podelile Italiji, razdelil tako-le: 5 milijardi za napredek majhne kmeč-še posesti; 5 milijard za gostinsko obrt in 8 milijard 750 milijonov lir za industrializacijo južnih krajev.
Rusi pripravljajo atomsko uro
V	zvezi z vestjo ameriške poročevalske agencije United Press, da bi sovjetska urarska industrija utegnila prekositi švicarsko, navaja švicarski tisk naslednje podrobnosti o razvoju urarske industrije v 'Sovjetski zvezi. Rusi si prizadevajo, da bi to industrijo čimbolj razvili. Pred vojno so izdelali 2.5 milijona ur, leta 1950 pa 7,5 milijona ur. Nato se je industrija še razvijala. Danes računajo, da znaša proizvodnja 22 milijonov ur na leto; 7 milijonov je majhnih zapestnih in žepnih ur, ostale so vseh vrst. Po šestem petletnem' načrtu naj bi se proizvodnja ur dvignila na 33,6 milijonov. V Sovjetski zvezi je danes 15 tovarn, druge še gradijo. Dva sovjetska učenjaka N. G. Bosov in A. M. Prohorov, ki sta člana Akademije znanosti, si prizadevata ,da bi izdelala atomsko stensko uro. Sovjetske tovarne so opremljene s sodobnimi stroji, ki so tudi švicarskega izvora, čeprav jih Švicarji niso izvozili v ZSSR neposredno. Rusi izvažajo ure v sosed-* ne zavezniške države; verjetno jih bo^ do skušali plasirati tudi v Južni Ameriki. Švicarski tisk pripominja, da se švicarski industriji trenutno ni treba bati ruske konkurence, ker izdelujejo Švicarji predvsem žepne in zapestne ure, medtem ko ni proizvodnja teh vrst ur v Sovjetski zvezi še posebno razvita.
SE O NAFTOVODU MARSEILLE - ROTTERDAM
K našemu članku o načrtih za postavitev naftovoda Marseille - Rotterdam, ki smo ga objavili v zadnji številki, dodajamo zdaj vest, da so v Haagu že ustanovili družbo »Sappeur N V«, ki naj bi pripravila vse potrebno za graditev takšnega naftovoda. Pri ustanovitvi te družbe so sodelovali predstavniki naslednjih petrolejskih družb: California Texas Corporation (Caltex), Compa-gnie Fimaneiere Blanche de Petrol (Petrofina), Compagnie Franeaise de Petrol, Deutsche Erdoeil AG, Geseln-berg Benzini AG, Pechelbronn SAEM, Royal Dutch/Shell, Ruhrchemie AG, Seholven Chemie AG, Soconv Mobil Oil Company, Standard Oil Corrrany (New Jer.sey), British Petroleum Com-papy Ltd., Union Rheinisehe Braun-koihlen-Krafstoiff AG. N>a sestanku v Haagu so poverili nalogo za sestavo podrobnega načrta ameriški družbi Bechtel Corporation, ki se je uveljavila pri graditvi podobnih del. Družba bo sestavila' načrte do konca tega leta.
l r vlaku
V	kupeju tržaškega vlaka, ki odhaja fe Ljubljane ob 14.30. Sedem sedežev zasedenih, osmega ponudijo vljudni potniki Tržačanu. Kazalec na uri se nenehoma premika: 14.35 — 14.40. — 14.45. Še smo na ljubljanski postaji, morda čakamo zvezo z »ma-riborčanomv., ki ima zamudo?
— Ne, nam razlaga mladi strojevodja, ki potuje z nami, — Stroja še ni.
— Da, da, citat sem, da je v Jugoslaviji v zadnjem času veliko pomanjkanje železniških strojev.
— Strojev je še dovolj, a so obrabljeni, je nadaljeval strojevodja. Ob kurilnici jih je kar 13, pa jih razdirajo in posamezne kose prekladajo na druge, ki so bolje ohranjeni. Premalo investiramo ...
— Se pravi, da je naš stroj pokvarjen?
— Ne, morda je pila kakšna malenkost, zaradi katere ga niso mogn pravočasno pripraviti. Ali niste začutili sunka? Vidite, že so ga priklopili, zdaj pojdemo.
Kazalsc na uri se je medtem neizprosno pomikal dalje, tista malenkost na železniškem stroju ga ni brigala in pokazal je 15. uro, ko je okrepčani stroj pogumno potegnil dolgo kompozicijo ilr&aškega itn reškega vlaka. Verjetno js to eden izmed tistih parnih kolosov, ki jih je nekako pred 25 leti dobavila Jugoslaviji nemška tovarna Borsig na račun vojne odškodr nine.
—	V Švici zleti prometni minister zaradi dveh minut zamude, se oglasi zraven mene 28-letni fant. Sam sem videl, kako točno vozijo\ tam vlaki. Mi pa ..■
V	razgovor so kmalu posegli vsi potniki. Ne, to ni bil razgovor, bila je prava razprava, strokovna razprava. Končno so se potniki sporazumeli, da bo treba ukreniti nekaj odločnejšega. Sicer so v obnovitvenem načrtu za prihodnje teto na vrsti železnice. Na Poljskem so že naročili nove železniške stroje.
—	Vendar že precej popravljajo, je pripomnil Tržačan. —• Na pati na Zagrebški velesejem sem videl, kako na progi od. Ljubljane proti Zidanemu mostu menjujejo tračnice. Prav tako na reški progi pri Ilirski Bistrici in pri šapjanah.
Zapisal sem, da so strokovno razpravljali. Čudil sem se njihovemu strokovnemu izražanju in njihovi informiranosti, saj vendar niso bili to železniški strokovnjaki. Potnik levo od mene je bil uradnik pri nekem gradbenem podjetju, dalje v kotu je sedel medicinec, nasproti njemu monter, dalje trgovec, učiteljeva hči, železničar, na moji desni pa akademik. Govorili so vedno v prvi osebi množine: mi,..., kakor da se zavedajo svoje soodgovornosti kot državljani. Kakšna razlika med njimi in nami na Tržaškem! Mi se skoraj ne upamo izreči več tistega »mi«, ki prihaja samo iz zavestnih in enakopravnih državljanov. Oni živijo lastno življenje, v lastnem duhovnem in narodnostnem občestvu, v lastni državi in se razvijajo.
In še to: vsak je vzel s seboj na vlak vsaj po en list, nekateri so imeli poleg jutranje še popoldansko izdajo ali knjigo. Medicinec se je učil iz strokovne knjige, ki je bila po monterjevi pripombi skoraj samo latinska, akademik zraven mene je srkal iz Weiningerjeve vtEratika in morala«, v slovenskem prevodu, učiteljeva hčerka je pleta. Mnogo čitajo, razpravljajo pa tudi nemoteno kritizirajo. Njihova kritika je pozitivna in koristna, saj išče nove pati, a hkrati veča občutek odgovornosti upraviteljev v poidjetjih in ustanovah ter utrjuje državljansko zavest.
(Nadaljevanije na 2. trami)
ii /o
FANFALMI HODI PO SREDI Vsedržavni kongres demokrščanske stranke y Trentu je pokazal, da hodi glavni tajnik stranke Fantani še vedno po sredi. To se pravii da ne bo zazdaj »odprtja .na levo«, ki bi omogočilo sodelovanje Nennijevih socialistov. V de-mokrščanski vladi sodeluje še vedno Saragatova socialdemokratska stranka. Na desnici sta Fanfanijeva, nasprotnika v stranki bivša ministrska predsednika Scelba in Pella. V tržaški politiki prevladuje povsem desničarski duh.
SE SE BODO POGAJALI SOCIALISTI IN SOCIALDEMOKRATI. Pogajanja za združitev Nennueve socialistične stranke in Saragatove socialdemokratske. ki so se začela na pobudo Socialistične internacionale, so bila prekinjena. Med Nennjjem in Togliattijem, ki vodi komunistično stranko, je bil namreč nedavno sklenjen »dogovor o vzajemnem posvetovanju«, ki je neugodno vplival za združitev med socialisti. Te dni pa je Nenni pozval Saragata, naj imenuje svoje zaupnike v skupni odbor, ki bi nadaljeval s pogajanji, Magnani, vodja neodvisnih socialistov, je izjavil, da sporazum med Nennijem in Saragatom ne sme izključiti sodelovanja komunistov.
POMEMBNI OBISKI V BEOGRADU
Nedavni odhod' predsednika Tita na posvetovanje z voditelji sovjetske komunistične stranke v Jalto je bil za zahodni svet prava senzacija. Toda z nič manjšo pozornostjo pe spremlja svetovni tisk nadaljnjega razpleta odnosov med Beogradomi in Moskvo in obiskov voditeljev komunističnih strank, ki se zadnje dni vrste v Beogradu. Takoj po povratku maršala Tita je prispeto v Beograd posebno odposlanstvo bolgarskih komunistov, nato odposlanstvo italijanske komunistične stranke pod vodstvom poslanca Longa in končno še glavni tajnik madžarske komunistL-ne stranke Erno Gero. ki je stopi] na to mesto po odstranitvi stalinista in Titovega nasprotnika Rakosija. Proti koncu meseca pričakujejo še prihod predstavnikov romunske komunistične stranke. Ze samo ti obiski kažejo, kako vplivno mesto zavzema predsednik Tito med voditelji komunističnih strank. Ta okolnost seveda vpliva tudi na meddržavno politiko to se pravi na politične in gospodarske odnose med Jugoslavijo in državami, kjer so na oblasti komunistične stranke. Veliki zahodni listi izražajo v svojih komentarjih mnenje, da se je položaj maršala Tita po obisku v ZSSR še bolj utrdil.
JUGOSLAVIJA BO SE PREJEMALA GOSPODARSKO POMOČ JZ AMERIKE. Predsednik Eisenhotver, ki je imel zadevno pooblastilo od Kongresa, je odločil, da bodo ZDA tudi v naslednjem letu dajale gospodarsko pomoč Jugoslaviji. Poročajo, da je v tem pogledu dal ugodno mnenje zlasti ameriški po slanik v Beogradu James W. Riddle berger. Eisenhowerjev ukrep s‘a po zdravila tudi »New York Times« in »N. Y. Heraldi Tribune«. Jugoslovanski državniki so zatrdili, da se jugoslovanska politika nasproti ZDA ne bo menjala. Jugoslavija je za sožitje in so delovanje med državami ne gl-ede na njihovo notranjo vladavino in njihov gospodarski ustroj. Sklep ameriške vlade bo seveda ugodno vplival na gospodarski razvoj v Jugoslaviji.
NAJNOVEJSI POLITIČNI RAZPLET
NA MADŽARSKEM je pokazal, da je bil bivši madžarski zunanji mip. Las-zlo Rajk obsojen na smrt, ker je bil pristaš Titove politike proti Stalinu. Nedavno so njegovo truplo odkopali jn ga nato zopet svečano pokopali na državne stroške.
ZA 2500 MILIJONOV DOLARJEV AMERIŠKEGA OROŽJA bo nabav, la Zahodna Nemčija y prihodnjih treh le lih Za več kaKor polovico teh nabav jamči ameriška vlada. Zadevni sporazum je bil podpisan y Wasbingtonu. Do leta 1960 bo Nemčija pripravila vojsko 500.000 mož.
RAZCEP V RADIKALNI STRANKI.
Tik pred zaključkom kongresa je v francoski radikalni stranki prišlo do razcepa, ko je postalo jasno, da si je odločujoč vpliv v stranki priboril Men-des-France. Formalno je ostal sicer Herriot še predsednik, vendar je sam podprl Mendes-Franca. Iz stranke je odstopilo 15 poslancev in 20 senatorjev in sklenilo ustanoviti lastno stranko. Mendes-Fra riice je pristaš leve struje; glavni njegov nasprotnik je Edgar Faure. Herriot ima 85 }et.
SPOR ZARADI JUŽNEGA TIROLA
Na Dunaju so' bile pretekli teden velike demonstracije za Južno Tirolsko. Sprevoda po glavnih ulicah so se udeležili demonstranti iz vseh avstrijskih dežel. Nosili so napise, kakor »Pravico Južnemu Tirolu«, »Za Posarjem svobodo tudi Južnemu Tirolu« itd. Drugi napis; so zahtevali plebiscit ali posredo-
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
Italijanski odjemalci v zadnjem času povprašujejo bolj po avstrijskem lesu. in sicer po boljših vrstah .Vzrok, da gre od rok boljše blago, je deloma v tem, da je večina gradbene industrija v tem času zaposlena z notranjo opremo. Posledica te orientacije italijanskih trgovcev se bo čutila pri cenah; mnogi so namreč mnenja, da se bodo cene tega lesa povišale v pozni jeseni. Nasprotno so cene slabšim vrstam lesa čvrste; tu še vedno prevladuje ponudba nad povpraševanjem:. Kupčije s tramovjem močno zaostajajo. Tržaški trgovci tožijo, da je prodaja teh neverjetno težka. Dandanes zamenjujejo tramovje z drugim materialom, ki je cenejši. Kupčije z jugoslovanskim lesom med tržašimi trgovci in italijanskimi odjemalci so majhne. Bolje se prodaja jugoslovanski les v levantske in afriške države. Nekateri so mnenja, da se bodo cene jugoslovanskemu lesu v prihodnji spomladi znižale.
Blago vrste 0-III kvotira 26.500 do 27.000 lir za kub. meter, franko meja Trbiž neocarinjeno ;blago vrste III-IV okoli 23.500 lir, medtem ko stane tramovje po »tržaškem običaju« okoli 16 tisoč lir, nekatere kupčije so sklenili tudi po 15.500 lir za kub. meter.
izvoz španskih pomaranč in
MAiNDARIN NAZADUJE. Izvoz pomaranč in mandarin iz Španije je v sezoni 1955-56 znašal okoli 639.000 ton proti 910.697 v prejšnji sezoni. Posebno se je zmanjšal izvoz tega sadja v Francijo in Nemčijo zaradi močne konkurence severnoafriškega in italijanskega sadja. Predvidevajo, da se bo izvoz v sezoni 1956/57 še bolj skrčil ,in sicer zr okoli 100.000 ton v primerjavi z lanskoletnim.
PRED PODRAŽITVIJO ŽELEZA. V ZAHODNI NEMČIJI
Med predstavniki zahodnonemških železarn in vlade so v teku poga:anja glede povišanja cen. Zadnjo izjavo dr. Adenauerja razlagajo tako, da je vlada- v načelu pripravljena pristati na
lllll!llllll!l:illlllll![lilllll!llill!llllllll!lll!lllllllill;ili:llillil l l l: r l l l I 1:1 I
vanje Organizacije združenih narodov. Italijanska vlada je zaradi tega protestirala pri dunajski. Takoj, ko je predsednik italijanske vlade Segni izjavil, da Italija sicer natančno izpolnjuje sporazum De Gasperi-Gruber, a da je pripravljena pogajati se z Avstrijo glede nekaterih vprašanj, je dunajska vlada v posebni spomenici vnovič zahtevala pogajanja z Rimom. Dunaj pio-testira proti naseljevanju Italijanov v bocenski pokrajini in proti industrializaciji, ki omogoča naseljevanje Italijanov, in zahteva, da rimska vlada prizua nemščini značaj uradnega jezika in resnično avtonomijo Južnemu Tirolu, tako da se odcepi bosenska pokrajina od tridentinske, s katero tvori danes skupno deželo.
JUŽNI. TIROLCI PRIDEJO PRED SODISCE. Policijsko ravnateljstvo v Bocnu je objavilo, da je 13 Južnih Tirolcev obtožilo razžalitev italijanske vojske, lučanja kamenja proti straži ob vojašnici in razobešenja tirolske zastave. — V Brixenu so neznanci postavili pred vrata zgradbe, v kateri bi moral biti pokrajinski kongres demokrščanske stranke, bombo, ki je raznesla vrata.
povišanje. Nemški gospodarski listi poročajo ,da bo povišek znašal povprečno 32 mark pri toni, medtem ko bi bila vlada rada ostala pri povišku 20 mark.
TUDI PREMOG DRAŽJI
Sporazumno s Premogovno in jeklarsko skupnostjo bodo y Zahodni Nemčiji podražili premog za 2,50 marke pri toni. Premogovniki razlagajo ta svoj sklep s tem, da je bil skrajšan delovni čas rudarjev.
ZDRUŽENJE ITALIJANSKIH TOVARN PARKETOV
Pod okriljem Italijanske zveze lesne industrije so te dni v Milanu uttano-vili Združenje tovarnarjev parketov v Italiji (Gruppo degli industrialj par-chettisti dltalia). Združenje se bo prizadevalo urediti proizvodnjo in trgovino parketov. V Italiji je danes okoli 70 podjetij ,ki se bavijo s proizvodnjo parketov, okoli 30 drugih obratov pa proizvaja parkete kot postranski proizvod. V tej panogi je zaposlenih okoli 3000 delavcev. Proizvodnja italijanskih podjetij doseže okoli 200.000 kv. met ov na leto. V manjši količini parkete tudi izvažajo. Lansko leto so uvozili v Italijo iz" Francije, Jugoslavije, Bolgarije, Romunijie, Vzhodne Nemčije in Afrike za okoli 135 milijonov lir parketov. Za proizvodnjo parketov v Italiji uporabljajo predvsem slavonsko hrastovi-no, domači hrast, parjeno bukovino kostanj in mahagoni.
'IEŽKOCE IZVOZNIKOV SADJA IN ZELENJAVE ZARADI TUJE KONKURENCE
Sindikat italijanskih izvoznikov in izvoznikov sadja in zelenjave se je pritožil na pristojno ministra.vo zaradi vedno večjih težkoč, na katere naletijo Italijanski izvozniki sadja in zelenjave. Glavni vzrok ovir, ki nastajajo pri plasiranju italijanskega sadja ,so olajšave, ki jih dovoljujejo druge države svojim izvoznikom. Pomoč, ki jo podeli ameriška vlada za izvoz kalifornijskih pomaranč in mandeljnov, nagrade ki jih prejmejo grški in španski izvozniki in mnogi drugi ukrepi močno vplivajo na italijanski izvoz sadja in zelenjave. Francoski izvozniki so ji. pr. deležni v določenih obdobjih y letu nagrade, ki znaša 20 frankov za kg hiušk namiznega grozdja in paradižnikov. Za prevoz artičok, melancanov, korenja, malin, borovnic, dinj, hrušk; paprike in paiadižnikov po železnici, povrne vlada izvoznikom 50% stroškov. Prav v takšni meri (v nekaterih primerih celo 65%) povrne vlada za prevozne stroške sadja s kamioni. Zaradi teh o-lajšiav, ki jih uživajo tuji izvozniki, se italijansko sadje čedalje teže uveljavlja na tujih trgih.
Med Italijo in tujino
OLJA »ESSOm DRAŽJA. »Financial Times« poroča, da je družba Esso povišala za pol penija pri gallonu ceno naslednjih vrst svojega mineralnega o-Ija: Esso blue burning.. oil, Royal day-light burning oil jn Vapourising oil. Povišek velja od 12. oktobra.
LETOŠNJI IZVOZ ITALIJANSKEGA NAMIZNEGA GROZDJA. Od svetovnega pridelka namiznega grozdja; ki znaša okoli 25-30 milijonov stotov, pridela Italija čez 2,500.000. Računajo, da bo letos Italija izvozila skoraj 1 milijon stotov grozdja, dočim je leta 1955 izvoz dosegel 850.000 stotov. Letošnii izvoz se bo povečal zaradi večje potrošnje italijanskega grozdja na nemškem, švedskem in švicarskem trgu.
MALO ŽITA V AVSVTRALIJ1
Iz Melbourna poročajo, da bo letošnji pridelek pšenice dosegel manj kakor dve tretjini lanske letine. Pridelali bodo okoli 115 milijonov bušlov (lani 180,7 mil. bušlov). Ker je bilo suho vreme bo kakovost pridelka dobra .
V NEAPELJSKI POKRAJINI se je
število avtomobilov, tovornih avtomobilov in avtobusov v enem letu povišalo za 20.000.
TuU&Cfn
JABOLKA SO LETOS DOBRO OBRODILA. Letos bo v Evropi pridelek jabolk obilen. Predvidevajo da se jim bodo cene znatno znižale. Pri tem bo trpelo drugo sadje.
12 MILIJONOV TURISTOV LETOS
V ITALIJI. Kakor predvideva turistična ustanova ENIT, bo do konca tega leta število tujih turistov doseglo 12 milijonov ljudi. V Italijo prihaja vedno več turistov, vendar .se ustavijo v Italiji vedno manj časa. Zato število nočitev ne napreduje, in zdaleč zaostaja za številom prihodom turistov. Mnogo je takih turistov, ki se ustavijo v Italiji le nekaj dni. Dosti je tudi izletnikov, ki prekoračijo mejo samo za en dan. Prav tako se ne. ustavijo poslovni ljudje v Italiji več, kot je nujno potrebno. Turistična ustanova namerava v bodoče organizirati več kulturnih prireditev, ki bi pritegnile tuje turiste in tako podaljšale njihovo bivanje v Italiji.
VIŠJE CENE V ITALIJANSKIH HOTELIH. Organizacija italijanskih gostinskih obratov je komiteju za cene v Rimu predložila cene v gostinskih obratih za leto 1957. V nekaterih gostinskih obratih bedo cene nekoliko povišali. Se v tem mesecu izide »Annuario degli Alberghi« za leto 1957 z novim cenikom.
NOV TRGOVSKI SPORAZUM S ČEŠKOSLOVAŠKO
Od 1. oktobra dalje se trgovinska izmenjava med Italijo in CStR ne odvija več po sistemu zasebnih kompenzacij kakor do sedaj, marveč v splošnem kli-ringu. Tako določa noyi trgovinski spo-lazum, ki sta ga obe državi sklenili 29. septembra za dobo enega leta, ki pa se bo molče obnavljal iz leta y leto, če bi ga ena izmed pogodbenih držav ne odpovedala vsaj tri mesece pred potekom veljavnosti.
Dosedanja trgovinska izmenjava'med tema državama je bila razmeroma skromna; tako je dosegel lanskoletni italijanski uvoz iz CSR vrednost 6,250 milijonov, izvoz tja pa 4,473 milijonov I lir. Od novega trgovinskega sporazuma si obetajo znatnega povečanja izmenjave; saj predvidevajo kontingenti, kolikor so višinsko že določeni, blizu 22 milijonov dolarjev v italijanskem uvozu in okrog 16 mil. dol. v italijanskem izvozu v CSR.
Kontingentni seznam češkoslovaškega blaga obsega naslednje art.kle (v oklepajih je navedena količina v tisočih ZDA dolarjih): živa divjačina za lovišča (160), praška šunka in klobas? (110), jajčni proizvodi (30), gobe (80), krompir za potrošnjo (320), semenski krompir (240), stročja povrtnina za seme (p .m.), pivovarniški ječmen (640\ slad (960), krompirjev škrob (320), seme sladkorne pese (130), seme krmne pese (65), korenine cikorije (160), zelje in znojmske kumarice (64). hmelj (200), pivo (130), surovine za keramično industrijo (960), kalijeve soli (p. m.), antracit (1.600), naftalin (480), bencol (320), toluol (160), ksilol (20), kalijev pernvanganat v kristalu (40). drugi kemični proizvodi (640), kinematografski filmi (p. m.), lesno oglje (160), debla iglavcev (1.120), jamski fes (80), brzojavni drogi ,tudi impregnirani (480), žagan les iglavcev (1.207) celuloza (640), knjige in revije (15). brusi (110), nepregoren material z visokim odstotkom silicija (480), plošče za oblogo (190), plošče za tlak iz keramičnega peščenjaka (50), kopalne kadi (80). porcelan za gospodinjstvo, od čs-sar vsaj za 320.000 dol. kompletnih servisov (800), predmeti iz porcelana, keramike in fine gline za sanitarne in higienske potrebe (80). okensko steklo (720) izdelki iz stekla in iz pihanega polkristala. od česar vsaj za 320.000 do', kompletnih servisov (640), izdelki iz stekla .polkristala ali kris'a'a za tehnično ali laboratorijsko porabo (240), steklene in kristalne steklenice (130). stekla za razsvetljavo (40) stekleno biserje in posnetki dragega kamen;a (215', opeka, strešniki, steklene plošče in slično (15), izdelki iz kristala (480), prizme, plošče in posamezni deli za lestence iz kristala (480), bižuterija (240), ferokrom z nizkim odstotkom o-gljika in ferotitan (240), železarski polizdelki (800), specialna jekla (320), o-rodni stroji (800). drugi stroji (960), poljedelski stroji (30), porcelanski izolatorji za visoko napetost (80), traktorji (290), klavirji (130), glasbene izdaje in gramofonske plošče (30), svinčniki in mine za tehnično uporabo ter črnila vsake vrste (80) drugo blago (1.500).
Kontingentni seznam italijanskega izvoznega blaga . pa obsega: pomaranče in mandarine (400), limone (1.500), jabolka (640), drugo sveže sadje (160), suhe smokve (80), drugo suho sadje, zlasti mandeljni (1.200), sveže cvetje in žive rastline (p. m.), zelenjava ih zelišča za juhe (320), zgodnji krompir (320), vino in vermut (160), riž1 (p. m.), lupine in sokovi kislega sadja in druge rastlinske konzerve (240), sir (120), mandeljnovo olje (30), občno o-Ije (145) esenčna olja (160), pluta in izdelki iz plute (160), ekstrakti za struženje in barvanje (80), vinska kislina (80), česana kopoplja (960), surove go-
veje kože ne pod 45 kg (560), rajon in druga umetna ali sintetična vlakna, vštevši merinovo (1.600), zlitine železa, silicij, mangan (480), živo srebro (60 ton), cink (640), kadmij (260), žveplo (420), svinec (p. m.), barve, laki, pigmenti, tinkture, emajli in drugi vmesni proizvodi za barvanje (160), kemični proizvodi (480), farmacevtski proi-izvodi (240), dušična gnojila (p. m.), smole (polivinilov klorid, polistirol) (240), kroglični in valjčni ležaji (640), električni stroji in aparati (320), orodni stroji in drugi stroji (1.040), izdelki fine mehanike (80), avtomobili in pritikline (800), nadomestni deli za av-
tomobile, traktorje itd. (160) azbest (160), železarski končni izdelki, vštev-
ši tanko pločevino (640), pnevmatike in drugi proizvodi elastične gume (p. m.), kakao v prahu (50), usnje za podplate (p. m.), razne ustrojene kože (p. m.), marmor (10), knjige in revije (15), glasbene izdaje in gramofonske plošče (30), kinematografski filmi (p. m.), drugo blago (500).
Pogodbe in ustrezne fakture se morajo glasiti na .ZDA dolarje; blago se računa franko meja izvozne države.
Klirinški račun bosta vodili Oam-bital na eni in Češkoslovaška državna banka (Stalni Banka Ceškoslovenska) na drugi strani v ZDA dolarjih. Plačila preko klirinškega računa se ne vršijo samo za dobave blaga in ustrezne pomožne transakcije .marveč tudi, kakor običajno, za pristaniške stroške, plače, mezde, pokojnine, rente, potne stroške, abonmaje itd.
Pogodbeni državi sta si tudi dovolili vzajemni kredit do zneska 2 in pol milijona dolarjev.
Sporazum predvideva končno tudi modalitete za izvrš.tev tekočih kompenzacijskih in globalnih poslov.
Postave in delo
NOVI PREDPISI ZA PEKOVSKO OBRT
Z zakonom z dne 31. 7. 1956, št. 1002. ki je bij raztegnjen tudi na Tržaško ozemlje, so bili izdani novi predpisi za pekovsko obrt.
Obrtnico za pekarno izda pristojna trgovinska zbornica po zaslišanju posebne komisije, v kateri sedi poleg zastopnikov zbornice, delavskega sindikata in občine tudi zastopnik pokrajinskega pekovskega združenja. Ce gre za vov obrat, mora komisija upoštevati predvsem, če obstoji zanj krajevna potreba. Poleg tega mora noyi obrat ustrezati vsem tehničnim in higiensko-sanitarnim zahtevam, ki jih predpisuje novi zakon in ki jih nalagajo drugi zdravstveni predpisi. Odslej mora imeti vsak novi pekovski obrat, ne glede na število prebivalstva v dotičnem kraju, mehanično mesilnico ter peč na električno ali na posredno ogrevanje.
2e obstoječe pekarne, ki ne ustrezajo tehničnim in sanitarnim predpisom ki jih prinaša novi zakon, se bodo morale prilagoditi novim predpisom, in sicer v krajih z nad 3000 prebivalci v treh, v krajih s 1001 do 3000 prebivalci v šestih in y krajih z do 1000 prebivalci v devetih letih po uveljavljenju novega zakona. V ta namen bodo morale trgovinske zbornice v teku enega leta izvesti revizijo pekarn v svojem območju in v danem primeru naložiti prizadetim tiste izboljšave, ki so po novem zakonu potrebne. Stroški revizije ne gredo v breme pekarn.
Izmed drugih novosti je omembe vreden predpis, da morajo peki, ki dostavijo kruh zunanjim prodajalcem, priložiti vsaki pošiljki spisek z navedbo svoje firme, datuma ter količine in kakovosti dostavljenega kruha.
RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA TURIZMA. V prvih sedmih mesecih tega lata je Jugoslavijo obiskalo 195.377 turistov (lani v istem razdobju 250.608); število nočitev pa je znašalo letos 591.944 dani 901.483). Devizni dotok ni tako nazadoval kakor število turistov in nočitev. Število turistov se je zmanjšalo za 22% in število nočitev za 34%, medtem ko so devizni dohodki nazadovali samo za 4',,. V samem mesecu juliju so bili devizni dohodki za 6% višji kakor lansko leto v tem mesecu. V mesecu avgustu, za katerega še ni podrobnih podatkov, se je položaj bistveno zboljšal.
IZ DUBROVNIKA POROČAJO, da
je letos bilo v Dubrovniku sicer manj turistov kakor lansko leto .vendar je bil priliv deviz večji (212 milijonov proti lanskemu 188 milijonov din). V Sloveniji je bilo letos v prvih sedmih mesecih 198.037 domačih 'turistov (27 tisoč 299 manj kakor lani) in 36.107 tujih turistov (15.265) manj. Priliv deviz je bil za .122 milijonov dinarjev manjši kakor lansko leto.
„ A R A U T 0“
TOMAŽIČ & POŽAR
TRST U1" GALATTi 24 po3T BOX 245
TELEFON: 37 274 - BRZ.: ARAUTO
Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVIONSRE MOTORJE - ELERTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE
NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO
Gla/idve pU plačilu I CZ^h &tct//£ecf
Obmejno trgovino treba bolj razviti
Ne tržaški ne goriški sporazum nista dovolj izkoriščef
V	našem poročilu o zasedanju Itali-janskojugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-italijanske zbornice y Beogradu za časa Zagrebškega velesejma smo kratko omenili poročilo dr. Zidariča, odposlanca Trgovinske zbornice Slovenije, o razvoju obmejnega prometa med Trstom im jugoslovanskim obmejnim: področjem ter med Gorico im jugoslovanskim obmejnim področjem. Danes objavljamo to poročilo v daljšem izvelčku, ker je glede na ratifikacijo tržaškega sporazuma in vseh trgovinskih sporazumov, ki so bili sklenjeni konec marca 1955 med Italijo in Jugoslavijo toliko bolj aktualno. Sporazume je ratificirala poslanska zbornica, pe pa še senat.
V	svojem uvodu je poročevalec obžaloval, da so rezultati trgovinske izmenjave med obmejnimi področji v prvih šestih mesecih tega leta slabi, še posebno v izmenjavi med Trstom in obmejnimi področji. Na to okolnost je treba biti toliko bolj pozorni, ker se sicer promet med Italijo in Jugoslavijo razvija zelo ugodno. Obmejni sporazumi dopolnjujejo splošni trgovinski sporazum med Italijo in, Jugoslavijo in bi lahko prispevali k povečanju izmenjave med obema državama, ako bi se pravilno izkoristili.
Ker še ni bil ratificiran »tržaškj regionalni sporazum«, se je obmejna izmenjava morala razvijati v tesnem o-kviru protokolov vojaških uprav cone A in cone B, ki ne ustrezajo več današnjim političnim in gospodarskim razmeram. Izmenjava blaga se poleg tega omejuje z omejevanjem voznih licenc v Trstu.
Nazadovanje obmejnega prometa dokazujejo naslednji podatki: V času od leta 1952 do 1955 je izvoz iz cone B v cono A dosegel povprečno 772 milijonov Ur na leto, medtem ko je y prvem polletju 1956 znašal samo 297 milijonov 379.000 lir, to je okoli 89 milijonov manj kakor povprečno v prvih šestih mesecih v razdobju 1952 do 1955.
Po novem tržaškem regionalnem sporazumu bi izvoz v Trst lahko dosegel nad eno milijardo lir, to je nad trikrat več kakor je povprečno znašal v prvem polletju 1956. Se posebno je nazadoval izvoz vina, sadja in povrtnine mleka, živine in nekaterih tipičnih kmetijskih proizvodov v tržaškem zaledju, kjer je Trst vedno rad nabavljal prav te pridelke, ki ustrezajo potrebam in okusu tržaških potrošnikov.
Na -skrčenje prometa še posebno vpliva politika uvoznih licenc. Tako se n. pr. izdajajo v Trstu licence za uvoz vina vsem mogočim podjetjem, katerih število narašča od meseca do meseca. Resnih uvoznikov jugoslovanskih vin je v Trstu ]e 15-20. medtem kc se u-vozne licence izdajajo 50-60 jpodjetjem. Licence postanejo tako predmet kupoprodaje, kar negativno vpliva na cene jugoslovanskih izvoznikov.
Izmenjavo ovira tudi trda carinska manipulacija. Cepray se prvi carinski
Pomorstvo
BRODARINE IZ AMERIKE V EVROPO POVIŠANE
Iz New Yorka poročajo, da se bodo brodarine na rednih progah med Združenimi ameriškimi državami in Belgijo Holandijo, Zahodno Evropo in francoskimi pristanišči na Atlantiku povišale za 10%. To povišanje sta napovedali Norih Atlantic-Continental Freight Con-ference in Nort Atlantic-Fren:h Atlantic Freight Conference. Verjetno bo temu povišanju sledilo tudi povišanje brodarin med ZDA in Anglijo.
-SPiinARO-,
SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAM1 - SERV0LA TEL. 98-847
SCALO LEGNAMI- PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184
Tetegr.: SPADGPEDIT
VISTA
TRST, UT Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala.
pregled opravi že pa meji, pošilj* ] blago še y carinske urade v »Pu? ■ franco«, kjer nastajajo zaradi dokd . nega carinjena zopet velike zamu^-Tako pride sadje in povrtnina na šele drugi dan in .s tem izgubi na ■ kovosti in ceni.
Govornik je nato naglasil potrel j da bi se tudi y obmejnem prometu porabljalo načelo liberalizacije, ki yel i za splošni trgovinski sporazum. HK< ] ti naj bi se uvedel tudi manipulati'' kredit.
Glede go.iškega obmejnega prom«]jc
pravi poročilo, da se je ta letos z« zt dvignil v primeri z lanskim, in si® I ker je sporazum od 31. marca lanske i leta znatno povečal obseg izmenja i
v primeri s sporazumom iz leta 19
V prvem polletju letošnjega leta vrednost izvoza dosegla 224,531.000 I ki vrednost uvoza pa 209,287.000 ijr. Ta in se je izvoz povečal za 30%, uvoz pa 26% v primeri z razvojem v prvem P 1-etju lanskega leta.
Toda če pomislimo, da določa spof z um obseg izvoza na 953 milijonov in da predvideva uvoz prav v tol1 šnem obsegu, nas niti letošnji rah •ne more zadovoljiti. Z italijanske sU ni opravljajo to izmenjavo v veliki' čini uvozniki in izvozniki iz gori>
pokrajine, medtem ko je delež tv^ iz videmske pokrajine zelo majh' Ker izdaja uvozna in izvozna dovol nja samo gorjška trgovinska zborpi' mora trgovec iz Vidma predložiti ! trebne listine najprej svoji trgovin* zbornici v Vidmu, nato pa še trgov1 ski zbornici v Gorici. Tudi ta okolpj , 1 ovira razvoj izmenjave. Treba bi P , odstraniti to oviro in omogočiti vd is udeležbo videmskih gospodarskih k- »J gov na goriškem obmejnem sporazum1 P'
J/7 v Laku
Š1
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tako se je vlak po hudem bop klancem pri Borovnici bližal Loi' cu. Naši kritiki seveda niso pozof na nozko grlo« pred Borovnico, P 1 še ni bil dograjen drugi tir — t Logatca. Tu so se že prikazali oknih rdeči železni drogi, znamtf elektrifikacije od Postojne proti J Ibijani. Droge je treba vklesati kraško skalo, delo napreduje poč1 Potniki so tudi vedeli, da je napet električne energije pri Logaitcu f U| šibka, da je tu potrebna tnapajal. ^ postaja, na kar bodo električni OT v. lahko vozili do Logatca. Govoril1., ^ tako strokovno in podrobno, da i L. moje znanje fizike ni moglo slei’^
Monter v kotu se je vračal z Jfjst nic; dela na elektrifikaciji proge senice-Podrožčica na Koroškem, strijci bodo elektrificirali svojo jf vico predora, a Jugoslovani progo Jesenic do polovice prodora, Ut okoli 9 km. Delo je težavno, ker lajo v predoru lahko samo pot1 (od. polnoči do 4. ure J, ko se prot ustavi. Predor je dvotiren. Opremo elektrifikacijo so Avstrijci po (nat1 lu že pripeljali na jugoslovarf •stran. Eden izmed avstrijskih m1 terjev se je nasproti našemu potu' pohvalil, da prejema 8.000 šilinf plače na mesec. V resnici znaša kvečjemu 1500-2000 šilingov.
Ta trditev je vnela v kupeju živi no razpravo o plačah in življenjst stroških ter o proizvodnosti. PreJ dalo je mnenje, da bi se dala st<t nost dvigniti z uvedbo akordnega la; delavci bi več zaslužili in bi b pridno delali. Potniki so se strini v tem, da je delo v tujini bolj int1 zivno. Nekateri med njimi so to st preizkusili. Vprašanje plač, povečal proizvodnosti in zvišanje življenj! ravni bodo obravnavali med razt vo o gospodarskem načrtu za leto J1 v zvezni skupščini.
Moj sosed mi je nenadoma odld postavil vprašanje: V Trstu ima lavec 40.000 lir na mesec, kaj ne?
Zmajal sem z glavo, češ da se redki specializirani delavci povzprf do te plače. Hotel je še vedeti, koli je treba za prehrano ene osebe dan. Najmanj 500 Ur, po računih delavca milanskega »Corriere ČU Sera«, okoli 17.000 lir na mesec mogel verjeti, misleč, da pretiravt Vedel pa je, da je v Trstu mnogo H čil di brez dela.
Za monterjem, ki je sanjal o 8l šilingih na mesec, je prišel na vrs zdaj še on. Zakaj naj bi ne verjeli madalje da avstrijski monter zasl1 8.000 šilingov, a tržaški delavec 40l lir? Saj je tako 'težko živeti brez > zij. Weininger je končal s samot rom v mnogo boljših časih, ko ji svojo knjigo razbil zadnjo, mol največjo in najbolj potrebno ilut o idealih življenjske spremljevot človeka.
L. B.
ni
di
15
je
i
lic.
tic
de;
Do
13,'
I
trte
Ve:
URUGVAJ
NA POTU RESNIČNE DEMOKRATIZACIJE
V Urugvaju je -borba med liberalci (CoZorados-rdeči) in konservativci (BZtmcos-ibeli) ponehala okoli i. 1886. Bila pa je zelo huda. Večkrat so posegali v borbo tudi sosedi, zlasti Argentinci. Urugvajcu Oribeu se je pridružil Rosas; skupno sta oblegala Montevideo celih osem let! Med branitelji mesta se je izkazal Giuseppe Garibaldi (1841), poznejši voditelj italijanskih republikancev. Odkar so se »Co-lorados« dokončno zasidrali na vladi, se je ipolltično življenje pomirilo in uravnovesilo. »Blancos-i« so navadno močni v parlamentu, dočim je izvršna oblast v rokah Ooloradosov.

i
lužna Amerika
dežela

neizčrpnega
bogastva
VENECUELA
80 LET DIKTATURE
Urugvaj je edina država v Južni Ameriki, ki nima konkordata s Sv. stolico, je pa tudi med redkimi, kjer ni bilo verskega preganjanja.
Najpomembnsjši predsednik države je bdi Batlle Ordbnez (ordo-njes) (1903), ki j odpravil ideotoške-udarniške programe ter začrtal deželi »program sloge in zgraditve«. Batllova ustava je edinstvna v Ameriki. Ta zelo omejuje oblast predsednika ki je v drugih republikah zelo velika, predpisuje »spoštljivo« ločitev med Cerkvijo in Državo, teži za gospodarsko decentralizacijo v prid podeželju. Batl-lovo delo je izpopolnil Terra (1934). Urugvaj je bil prvi v Južni Ameriki, ki je dal volilno pravico ženam ter uzakonil oskrbo za stare, onemogle, bolnike itd. V osnovnih šolah je vsa zdravniška oskrba brezplačna. Socialno spada med najbolj napredne dežele, ne samo v Lat. Ameriki, temveč tudi drugod po svetu.
Urugvajska valuta je močna in stalna; gospodarsko se čvrsto udejstvuje, kar je tembolj priznanja vredno, ker ni Urugvaj indu-strialiizirania dežela. Urugvaj je neopaženo prešel iz skrajnega kapitalizma v dejanski socializem.
»Nam ni toliko, da bi naša domovina bila velika in mogočna, ampak da bi bila dežela srečnih ljudi« je izjavil Batlle Ondonez.
Po odcepu od Velike Kolumbije (1830) je Venecuela izkrvavela v bojih med unitarci in federalisti. Zmagali so poslednji. Sledili so še hujše borbe med liberalci in konservativci. Prava sreča za deželo — vsaj z gospodarskega vidika — so bila tri dolga obdobja stroge diktature, med katerimi je zavladal, sicer nasilno vzpostavljen, a splošno- zaželeni mir.
Do leta 1863. je vodil deželo nam že znani »llanero« Jose Pdez, Bolivarjev namestnik, ustanovitelj države in njen trikratni predsednik.
Drugo dolgo samovlado je uvedel kruti Antonio Guzman Blanco, ki je, kljub grozodejstvom, ki jih je izvajal nad nasprotniki, ostal v dobrem spominu med ljudstvom zaradi važnih gospodarskih reform. Nadeli so mu naslov »Obnovitelja Venecuele«. Vladal je 20 let. Slednjič je 1. 1909. zasedel predsedniški stol Juan Vicente Gomez ter ga ohranil do smrti 1. 1935.
Mož je bil neizobražen, a poln praktičnega smisla. Na njegov račun po Ameriki zbijajo šale še danes. Vsa važnejša mesta je porazdelil med sorodniki. Pravijo, da je imel čez 40 nezakonskih sinov. Skoraj vsi so postali guvernerji in višji uradniki zveznih državic, iz katerih sestoji Venecuela. Po smrti diktatorja jih je ljudstvo odstranilo, nekatere celo pobilo. Kot gospodarstvenik je bil Gomez ta-
lent. Pod njim so vzcveteli trgovina in mala industrija; zgrajene so bile lepe ceste. Posebno pa je nastala tista petrolejska veleindustrija, ki danes postavlja Venecuelo med najbogatejše države na svetu. To vzbuja skomine med ljudstvom in zaradi tega najbrž še dolgo ne bo pravega miru v, državi.
da
da:
da
di.
sec
dic
ali
vil
Je
sp;
n
KOLUMBIJA — ALI LITERATURA NA VLADI
Kolumbija je značilno parlamentarna država. Ljudstvo, ki je sorazmerno bolj izobraženo kot. v sosednih deželah, strastno sledi političnim dogodkom. V zbornici se vrstijo izvrstni govorniki; razprave vzbujajo veliko pozornost in so za Kolumbijca naj večja zabava.	;
Ekvadorski fpisatelj Juan Montalvo primerja narode Venecuele, Kolumbije in Ekvadorja mladeničem, ki si izbirajo poklice: »Vene-ouelec si je izbral kasarno:; Kolumbijec klasično šolo, Ekvadorec pa je šel v samostan«. Glede Ekvadorja opazka ni točna. Pisatelj hudomušno namigava na pretirano politično religioznost predsednika Garcie Morena, čigar osebni sovražnik je bili. Toda za Kolumbijo velja. Bogota, kolumbijsko glavno mesto, slovi že od nekdaj kot »južnoameriške Atene«. Izmed predsednikov je bilo mnogo odličnih literatov (Arboleda, Marroquin. Caro, Sukrez itd.).
Kolumbijci se radi ponašajo z svojo demokratično tradicijo, edina država v Južni Ameriki, kjer so vsi predsedniki zadnjih 50 ■ bili zakonito izvoljeni. Toda ta umerjenost je le navidezna; KoN bij a ima to prednost, da je tam strankarstvo dednega značaja, beralec je liberalec po družini, po rojstvu; pravtako konservativL To nista dva politična tabora, to je dvoje plemen, sta dve kasti, it katerima je prepad sovraštva zelo hud in nevaren.
Glavni dogodki iz kolumbijske zgodovine so:
Leta 1848 premaga liberalec Tomas Cipriano Mosguera (moskef konservativce in proglasi zvezno ustavo; nekaj škofov je bilo izg(1 ndh iz države, med njimi sam bogataški nadško/ Motns. Manuel squera, rodni brat zmagovitega generala.;
Velik predsednik je bil Rafael Niinez (niinjes) (1880-1894), ki po želji ljudstva vladal kot diktator 14 let. Čeprav liberalec je iz* jal čisto konservativne programe (unitarna ustava). To je liberat stranko silno razočaralo. Po njegovi smrti so se liberalci uprli, a bili po »tisočd.nevni« državljanski vojni (Los mil dias), ki je do mo® izčrpala deželo, poraženi. (Rafael Reyes).
Pokrajina (provinca) Panama, ki so jo naščuvale Združene ai( riške države je izkoristila težavni položaj republike in proglas1 svojo neodvisnost (1. 1903).
Konservativci so ostali na krmilu večji del sedanjega stolet V materialnem pogledu j Kolumbija v zadnjih časih čudovito nap1 dovala, tako da jo smemo primerjati z Urugvajem.
Ije: Pa: I hU te kh ‘n da; Ms i Pir
1 V otroških letih obeh bratov se je dogajalo, da je eden veP »maševal«, drugi pa načeloval četam. Mali »mašnik« je postal W verski general Cipriano, »generalček« pa nadškof v Bogote.
LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje)
<lx
I
fiia
<lv<
eiij
I
tec
stu
Vil:
'aj
tja

PRILIKOM VAŠE G POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
MAGAZIN ENGr.ESKIH STDEOVA »
TRST - ULICA SAIV1 MC0L0’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST
PRODIJI NI UELIR0 I MILO ORIGINALNIH ENGLESR1H ŠTUF0UA ZA MUŠRA I ŽENSRA ODI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE.
r0j
bi
F
ho
C
BANKE" NA STROKOVNIH ZAVODIH
Pred nekaj dnevi smo čitali v nekem tukajšnjem italijanskem dnevniku o didaktični knjigovodski razstavi, ki jo je priredil tehnični zavod »Leonardo da Vinci« v Trstu. Med dijaki in profesorji naše Trgovske akademije je vest vzbudila precejšnje zanimanje, radovednost in veliko vsakovrstnih ko-nientarjev. Prav bo, če našim bralcem Povemo, za kaj gre in da Slovenci v tem pogledu prav nič ne zaostajamo in da smo nekaj podobnega imeli v Ljubljani že pred tridesetimi leti.
Na zavodu »Leonardo da Vinci« so dijaki pod vodstvom svojih profesorjev priredili razstavo knjigovodskega značaja t. j. organizirali so »banke«, ki jo vodijo in upravljajo dijaki zadnjih letnikov trgovskega oddelka. Miniaturna banka deluje kot vsaka barka, le da so njeni nameščenci dijaki; ti imajo opravka s posebno publiko, ' ki prihaja iz raznih denarnih zavodov in bančnih ustanov. Tej kompetentni publiki morajo dijaki dajati vsa po-P|tr.ebna pojasnila v zvezi z bančnim delovanjem in poslovanjem. Kot valuto ali plačilno sredstvo ima banka svoje »lire«. Namen atke razstave je, da dijaki svoje teoretično zpanje pretvorijo v praktično.
Ko sem prebiral vest o razstavi, me je spomin peljal nazaj za trideset let v Ljubljano na tedanjo trgovsko akademijo. Istočasno sem primerjal našo tržaško slovensko trgovsko akademijo s tedanjo ljubljansko in s tukajšnjim Zavodom »Leonardo da Vinci«.
V tistih letih je na Trgovski akade-tniji v Ljubljani poučeval knjigovodstvo priznani strokovnjak prof. Franjo Sič. Bil je izkušen profesor, ki je znal teorijo povezati s prakso. V ta namen je na trgovski akademiji organiziral »kontoar« ,kjer so se dijaki uvajali v Praktično poslovanje ne samo bančnega ,ampak tudi vseh vrst knjigovodstva. V nalašč za to opremljeni učilnici je
vsak dijak imel svoje delo kol pravi uradnik. Dijaki so se po nekoliko urah prakse razvrstili in se oprijeli drugega dela tako, da je vsak po možnosti spoznal vse važnejše posle tega ali onega podjetja. Razpolagali so s posebnimi zvezki ali poslovnimi knjigami i. dr., da so si laže zapomnili, kako, kje in kam se kaj knjiži ali prenaša. Spoznali so na ta način glavno knjigo, dnevnike, saldakonte, korespondenco itd.
Take in podobne pobude je treba pozdraviti in vsestransko podpreti, pa naj prihajajo od koderkoli .Kdor živi s šolo in pozna praktično življenje ,mora vsako tako pobudo zagovarjati, pa naj jo sprožijo na zavodu »Leonardo da Vinci« ali v Ljubljani. Kar gre v korist mladini, bodoči generaciji, ki bo zasedla razna mesta v javnem in zasebnem gospodarstvu, smo dolžni podpreti in dati vsestransko pomoč, da se takšne zamisli uresničijo im razvijajo.
Brez dvoma je zavod »Leonardo da Vinci« v vsakem pogledu na boljšem kot naša trgovska akademija. Vemo, da ima potrebne kabinete, da imajo dijaki učne knjige iz področja knjigovodstva ,trgoyinstva .trgovskega računstva, prava, ekonomije itd. Nam vse to skoro v celoti primanjkuje. Pristojne oblasti bi nam bile morale vse to preskrbeti ,ker so to dolžne storiti. Cu-jemo iz vrst profesorjev ,ki jim je mar za šolo in šolsko mladino, da bi se z vnemo vrgli tudi pa praktično stran pouka, če bi ... da ne ponavljamo, kar smo že tolikokrat pisali.
Pozivamo pristojne oblasti, da bi se zavzele tudi za naše strokovne šole in jih opremile z vsem ,kar jim pr.pada. Zakaj pe bi tudi naši dijaki prihodnje leto priredili nekaj podobnega kot njihovi italijanski tovariši in s tem nadaljevali tradicijo starejših generacij, ki so pred tolikimi leti vse to že imele?	Lat.
Ss
n}1 RESOLUCIJO za proglasitev trža-zaf Ske proste cone je vnovič izglasoval K tržaški občinski svet.
BARIKADE PRED TRŽAŠKO HIŠO. V ulici Ginnastica so se stanovalci hiše št. 24 zabarikadirali v njej in že Več dni jim ljudje, ki se v velikem številu mudijo na pločnikih, preskibuje-jo živila skozi okna. Gre za 18 družin, ki se morajo izseliti na ukaz občinske uprave. Hiša je stara in že, leta 1952 so jo proglasili kot neprimerno za bivanje. Zadnje čase pa se je stanje strehe tako poslabšalo, da preti nevarnost da se zruši. Stanovalci se sklicujejo na *akon, ki predvideva preskrbo novega stanovanja za podobna primere in izjavljajo, da ne bodo zapustili hiše, doji kler jim občina ne bo pre.krbela dru-ge strehe.
SE VEC BREZPOSELNIH. Pretekli teden je šest pomožnih podjetij, ki o-Pravljajo razna dela za tržaška Javna skladišča .odpustilo 49 delavcev. Podjetja zaposlujejo že več let skupno o-krog 150 delavcev in opravljajo z nji-ftii vzdrževalna dela na železniških tirih, pomolih, žerjavih, itd. Delegacija odpuščenih delavcev se je napotila k Predstavnikom oblasti.
STAVKE NE BO. Uslužbenci državnih železnic in pošte so po svojih sindikatih napovedali splošno stavko za 15. in 16. oktober. Zadnji trenutek pa je minister Zoli obljubil, da se bodo i začela pogajanja s predstavniki sindi-katov in da bo država po možnosti u-godila zahtevam delavcev. Sindikalne organizacije so zaradi tega odpovedale stavko.
POUK SE JE ZAČEL tudi na višjih Srednjih šolah. V Trstu je vpisanih pri-jj bližno šest tisoč dijakov, od katerih 1275 v slovenske višje srednje šole.
TURIZEM PRINAŠA VEDNO VEC.
V okviru državnega kongresa za tisk v Trstu je visoki komisar za turizem P. Romani na tiskovni konferenci spregovoril o turizmu v Italiji. Poudaril je, da turizem prinaša vsako leto vedno več dohodkev mnogim državam, med temi tudi Laliji. Komisar je omenil Nemčijo, kateri se mora Italija zahvaliti za dobro tretjino vseh deviz pridobljenih s turizmom. Leta 1955 je obiskalo Italijo šest milijonov turistov. Vsako leto se njihovo število veča za 15%. Prav tako je komisar omenil, da se veča število turistov v Grčiji vsako leto za 67%, v Jugoslaviji pa za 38 odstotkov.
SE 70 ha DOMAČE ZEMLJE POJDE
Vse kaže, da namerava Ustanova za industrijsko pristanišče razlastiti vso zemljo, ki jo je zajel prvotni načrt za gradnjo pristanišča, neglede na protesie kmetov, ki jim jemljejo zemljo proti malenkostni odškodnini. Gre za zadnjih 70 hektarov zemlje.
Z »VULKANIJO« V AMERIKO. Pretekli petek je odplula motorna ladja »Vulkanija«. Z ladjo je odpotovalo 136 čezoceanskih jn 60 sredozemskih potnikov.
OSEBJE RDEČEGA KRIZA V TRSTU je že pred časom predložilo osrednjemu ravnateljstvu nekaj zahtev. Zadnje dni je ravnateljstvo ponovno zavrglo te predloge. Osebje ja sklenilo proglasiti splošno stavko, ako ne bo ravnateljstvo popustilo.
NA TRŽAŠKEM KOLODVORU so
začeli z deli za prenovitev perona in tirov. Postaja odpravi vsak dan 120 vlakov.
LETINA NA TRŽAŠKEM
:oi
NOVE TURISTIČNE PROGE. V Be-
se
rt*
ol'
Z
h
dl
Hetkah se je zaključila konferenca za turizem, na kateri so sklenili ustanoviti nekaj novih avtobusnih prog z izhodi-ščiam v Trstu. Večinoma bodo proge skrbele za povezavo med Trstom in karnijskimi pokrajinami, Trbižem in furlansko nižino.
»MARCO N. MART1NOLI«. Te dni so
Združene jadranske ladjedelnice izro-> čile plovni družbi »Manco U. Martino-iich« motorno ladjo »Marco U. Marti-tloli«. Ladja, ki so jo splovili v ladjedelnici Sv. Marka 11. junija letos, bo Popolnoma natovorjena dosegla hitrost '3,2 vozla.
Na Tržaškem bo letošnji vinski pridelek povprečno enak lanskemu, to se pravi, da bo izpod običajne ledne. V Bregu (Ricmanjih, Boljuncu in Dolini) je bila letina razmeroma dobra, pri Sv. Api in v Skednju je toča pobrala okoli 50% ' grozdja; slabo je bilo tudi na Katinari, nekoliko bolje v Lonjei-ju. V Piščancih je letino pokvarila pe-ronospora, nekoliko tudi toča, pridelek je bil približno enak lanskemu. Bolj so zadovoljni vinogradniki s Proseka in iz Križa, medtem ko so se trte v nabrežinskih vinogradih obnesle slabše. Na tržaškem Krasu je pridelek splošno dosegel 2 tretjini običajnega, terana pa bo še manj. V Samotorci je bilo manj giozdja kakor v Saležu in Zgoniku.
of
j‘
ol
u?
,oi
Kaj pomeni beseda
2e marsikdo me je vprašal, kaj po-'Ueni beseda »panoga« in ali je to slovenska beseda ali tujka. Ko sem nekoč vprašal nekega učitelja, mi je rekel, da mora biti tujka in je segel po Bradačevem slovarju tujk. Seveda je ni dašel, ker je beseda panoga slovenska dasi j<e podobna nekaki spačeni besedi. Sestavljena je namreč iz glavne besede »noga« in iz predpone »pa«. Besedica »pia« pomeni nekaj, kar ni pravo ali kar je krivo ali nepristno. Za pravilno razumevanje besede »panoga« si le treba misliti človeški ali živalski sPaček, nestvor ali izrodek (monstrum ' tnastro), ki ima večje število nog ali V nožič, kakor je običajno in redovitno.
Tako imamo n. pr. še sledeče sestav-'ianke: paberki, pakrog, paroj, patoka, kastorek, pastorka in parog.
Paberki so plodovi, ki se pri »pobi-ranju« ali »nabiranju« prezrejo, kakor Se to zgodi pri trganju grozdja, pri jdatenju orehov, pri pobiranju jabolk 'n hrušk itd. Torej paberki so spregledani plodovi, katerim gospodar ne pri-Msuje večje gospodarske vrednosti in e(i 6Usti, da jih otroci ali ubožci poberejo ' (po-ropljajo).
Pakrog je na desno in na levo stran dianj ali več razvlečen krog, ki ima dvojno žarišče in se običajno imenuje eHpsa.
Paroj je čebelni roj, ki se pojavi v neobičajnem zakasnelem času v avgustu ali v septembru in je tudi po številu čebel mnogo manjši, kakor so običajni roji. Ce so čebele zbežale iz pa-'®ja zaradi pomanjkanja meda, se tak roj imenuje tudi lakotni roj, ko čebele 1'ajši umrejo skupino na prostem, kakor td izbirale v panju.
Patoka je zadnji vinček izstisnjen iz tropin (petjot).
Celokupno gospodarstvo, in sicer v
malem obsegu v lokah posameznikov ali v velikem obsegu v rokah vseh državljanov ali mnogoštevilnih družb raznih oblik, ki 'se imenuje narodno ali državno gospodarstvo (nacionalna ekonomija), se ideli y mnoge oddelke ali odseke, ki se imenujejo tudi panoge.
Primerjajoč celotno gospodarstvo drevesu z močnim deblom in z mnogoštevilnimi vejami v krošnji, uporabljajo nemški in italijanski nacionalni ekonomisti za označevanje raznih oddelkov (vrst ali kategorij) celokupnega gospodarstva besedo »veja«, in sicer v nemškem jeziku z besedo »Zvveig« ali »Abzweigung« im v italijanskem jeziku »ramo« ali »diramazione«.
Tako se celotno gospodarstvo lahko primerja krožni plošči, ki se razdeli ,s potegnjenimi polmeri (radiji) od središča na obod ali obseg (periferijo) kroga v večjih ali manjših razdaljah. Tako dobimo večje ali manjše odseke (sektorje) in pododseke ali podsektorje, ki predstavljajo razne panoge raznih vrst gospodarstev.
Razmotrivanje o delitvi celotnega narodnega gospodarstva v razne oddelke-panoge nam pojasni sledeče raz-čienjenje gospodarstva ,ki ga delimo na: 1. pridobitno gospodarstvo, 2. industrijsko obdelovanje in predelovanje od narave pridobljenih dobrin in 3. v trgovanje, t. j. posredovanje dobrin med pridelovalcem in industrijcem na eni in med potrošniki na drugi strani. Med pridobitvene oddelke-panoge štejemo:
1. zemljedelstvo (nemško: Bodenkul-tur; ital. coltura del suolo); 2. živinorejo; 3. gozdarstvo; 4. rudarstvo in 5. morsko floro in faumo (rastlinstvo in živalstvo).
pod 1. panoge zemljedelstva: poljedelstvo (žitarice, gomolj«tvo, semen-stvo), travništvo in pašništvo, vrtnar-
PO OBISKU
državnega poglavarja
Obisk predsednika republike Gron-chija v Trstu, ki je bil povabljen na kongres italijanskih časnikarjev, je potekel strogo po določenem uradnem protokolu. Predsednik je sicer spregovoril v občinskem svetu in v vladni palači sprejel tudi župane štirih slovenskih občin, ki so mu izročili pozdravno pismo v imenu Slovencev na Tržaškem, vendar ni po želji vladnega komisarja prišlo do pravih razgovorov o političnih vprašanjih med njim in ljudskimi predstavniki. Tako tudi ni bila dana možpost našim šolnikom, da po svojem sindikatu izrazijo predsedniku svoje želje glede šolskih vprašanj kakor glede dokončne uzakonitve slovenskih šol in sestave učnega načrta. (Kakor je naš list že poročal, se po ukazu šolskih oblastev letos ne poučuje več angleščina kot tuj jezik na nižjih slovenskih srednjih šolah, na učiteljišču in na klasični ‘gimnaziji, medtem ko se na realni gimnaziji poučuje samo kot neobvezni predmet, na tr-•govski akademiji pa je obvezen samo en tuj jezik, namesto dosedanjih dveh). Napovedan je bil tudi obisk predsednika vlade Segnija, ki pa ni prišel v Trst. Tako niso mogli naši šolniki niti njemu izreči svojih želja. Nekateri slovenski politiki, n- pr. dr. Dekleva, so mimo grede ujeli predsednika na občini in mu razložili položaj Slovencev na Tržaškem. Pozdravno pismo, ki ga je v imenu slovenskih županov prečita! dolinski župan D. Lovriha, so poleg njega podpisali še D. Furlan, župan devinsko-nalDrežipske občine, A. Pirc za Zgonik, J. Bizjak za občino Repentabor, nadalje tržaški občinski svetovalci dr. J. Agneletto, dr. J. Dekleva in Fr. Gombač, pokrajinski svetovalec M. Grbec in še nekateri občinski svetovalci drugih občin. Nastopili so skupno ne glede na njihovo politično prepričanje.
V njem priznavajo predstavniki slovenskega ljudstva lojalno položaj, ki ga je ustvaril londonski sporazum, a hkrati zahtevajo spoštovanje narodnostnih pravic.
Med tržaškim prebivalstvom so izzvale splošno odobravanje predsednikove besede v občinskem svetu. Predsednik Gronchi je pozval Tržačane k skladnemu sožitju in sodelovanju, češ da so se stari nacionalizmi preživeli in da mora zmagati državljanska jn človeška solidarnost. Treba je upoštevati zemljepisni položaj Trsta in delati na zlitju o-beh kultur. ,
PREDSEDNIK GRONCHI OBIŠČE 3. novembra Gorico in Videm, 4. novembra, na praznik zmage po prvi svetovni vojni, pa vojaško pokopališče v Sredpolju (Redipugliji).
IMenai/adno odkritje
na zdravniškem kongresu
Od 8. do 12. oktobra je bil v Portorožu zdravniški kongres, katerega se je udeležilo okoli 200 jugoslovanskih zdravnikov. Vsako leto se zberejo internisti iz Hrvatske in Slovenije na stanovski sestanek — to je bil četrti kongres — da bi izmenjali misli o svojih izkušnjah in napredku medicine. Dogovorjeno je bilo, da se za te sestanke izberejo izmenoma letoviščm kraji v Sloveniji in na Hrvatskem. Letos so kot gosti prvič prisostvovali tudi internisti iz drugih republik, kakor iz Srbije, Makedonije in Črne gore. Na štiridnevnem sestanku je bilo podanih kar 42 poročil, katerim je sledila strokovna razprava.
Letošnji sestanek je prinesel pravo senzacijo ,ki je toliko večja, v kolikor su senzacije na medicinskem področju redke. Neki hrvatski zdravnik je namreč poročal o ugotovitvi prvega primera bolezni na človeku, ki je znana pod imenom »piroplazmoza« in se pojavlja na živalih. To je parasitarna bolezen, ki je po svojih zunanjih znakih podobna malariji in nastopa z močno mrzlico. Letos je na Hrvatskem za to boleznijo umrl neki človek, ki se je te hude bolezni gotovo nalezel od Živah. O tem odkritju so bili obveščeni važni mednarodni zavodi, ki so tudi izrekli svoje strokovno mnenje. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je to v zgodovini zdravilstva prvi primer piroplazmoze na človeku, ki je bil znanstveno ugotovljen.
Zdravniki so se nastanili v hotelu »Central« ,ker je hotel »Palače« y tem času zaprt. Priredili so tudi izlet na Socerbski grad, od koder so si ogledali Trst.	Ib.
»panoga"
styo( sočivje, zelenjava, zdravilne in začimbene rastline i.dr.), cvetličarstvo, tobak, hmelj, vinogradništvo, sadjarstvo itd.
pod 2. panoge živinoreje: govedoreja, konjereja, svinjereja, ovčjereja, kozjereja, kunčereja, perutninarstvo, čebelarstvo, umetna rej'a nekaterih divjih živali za pridobivanje kožuhovine in raznovrstni lovi.
pod 3. panoge gozdarstva: pridobivanje vsakovrstnega lesa za pohištvo, stavbarstvo, ia-djedelstvo drva za kurjavo, za kuhanje oglja, solajke itd., pridobivanje gob, nastilja, raznovrstnih jagod (maline, borovnice, robidnice, prusnice, šipkove jagode, zdravilne rastline itd.).
pod 4. panoge rudarstva: pridobivanje raznoterih kovin, raznoterih mineralov .raznih surovin za- industrijo, premoga, nafte, raznih kamenin im zemeljskih vrst (boksit, kremenčev pesek, kaolin itd.).
pod 5. panoge morske flore in faune: lovljenje rib, nabiranje alg, morskih gob, koralov itd.
Tako smo spoznali iz površnega pregleda zemljedelstva, živinoreje, gozdarstva in rudninstva mnogoštevilne odseke ali panoge raznih gospodarstev, toda v industriji in obrtništvu jih imamo še mnogo več. Vidite jih, če obiščete sodoben velesejem ali manjše krajevne razstave. Gredo namreč v stotine. Razne in mnogoštevilne odseke ali panoge imamo tudi v trgovinstvu.
Mislim ,d'a sem tako dovolj izčrpno pojasnil pomen besede »panoga«, o kateri povem svoje mnenje, da mi ni bila nikoli všeč ali simpatična. Mislim, da bi bilo lepše, če bi se namento besede »panoga« uporabljala beseda »odsek« (sektor).
Dr. Leopold Bobič
Nabrežinsko vino je ugajalo
Šola za trgovinske vajence v Ilovi Gorici
‘ Nova Gorica, oktobra
Po priključitvi k Jugoslaviji je Primorska ostala brez večjih strokovnih šol in zavodov za vzgojo strokovnega naraščaja raznih industrijskih in drugih strok, ki ga je na drugi strani zelo primanjkovalo. Poleg objektivnih razlogov je tudi gornji 'povzročal vrsto težav v proizvodnji in otežkočal normalno poslovanje nekaterih podjetij in ustanov.
Razumljivo je torej, da skrb za vzgojo novih rodov strokovno usposobljenih delavcev zavzema že vsa povojna leta važno mesto v gospodarskih prizadevanjih odgovornih organov na Primorskem. Prvi večji uspeh je bil dosežen pred šestimi leti, ko so v Novi Gorici odprli strokovno šolo za vajence pohištvena stroke, ki je edini tovrstni zavod v Sloveniji. Pozneje pa so v raznih predelih sedanjega goriškega okraja odprli še več manjših strokovnih šol. V tej zvezi naj1 omenim°. 3e V načrtu ponovna ustanovitev vajenske šole za zidarje v Renčah, kjer je ta obrt močno- razvita že poldrugo stoletje in je znana tudi y tujini.
Primorska bo kmalu dobila tudi lastno šolo za vzgojo trgovskega kadra. Zgradili jo bodo skupaj z internatom ob Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici in bo imela prostora za 90 učencev. Doslej so morali vajepci iz Slovenskega Primorja obiskovati ustrezen učni zavod y Brežicah na Štajerskem. Pogodbo o gradnji nove šole, ki bo plod večletnih prizadevanj Trgovinske zbornice in drugih goriških gospodarskih organov, so te dni podpisali predstavniki slovenske Trgovinske zbornice in Okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici.
Po predračunu na osnovi investicij-škega programa naj bi obe poslopji z najnujnejšo opremo stali 94 milijonov dinarjev. Verjetno pa bodo stvarni stroški nekoliko višji, ker so le-ti odvisni od najboljšega ponudnika na licitaciji, ki bo prihodnji mesec. Od omenjene predvidene vsote bo Trgovinska zbornica Slovenija v zaporednih obrokih iz svojega sklada za kadre prispevala 66,5 milijonov dinarjev, ostali znesek pa Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici.
Novo šolo in internat bodo začeli graditi že v začetku decembra ter naj Di bila dograjena do konca prihodnjega leta. Februarja 1958 bosta sprejela že1 prve učence.	M. D.
GRADBENI MATERIAL V TRSTU
Opeka 11.30 lir komad; votlaki 13 x 6 x 24 10.80; votlaki 13 x 8 x 26 11.80; votlaki 40 x 20 x 8 34 lir. Bloki (votlaki) 26 x 26 x 13 39.50 lir; isti 40 x 20 x 6 30 lir; planete za streho 40 x 20 x 3 23.50 lir; planete polne 26 x 13 x 2 10.80 lir; korci 40 cm dolgi 16.5; 45 cm dolgi 18.20 in 50 cm dolgi 23.50 lir. Cement 1100 lir stot; čisto apno 750 lir stot; morski pesek 800 lir kub. m; rečni pesek 1300 lir kub- m; gramoz 1300 lir kub. meter. To so cene za blago v tovarni, brez davka IG)E (3%).
PIACENZA. Rečni pesek 400 lir kub. meter; gramoz prečiščen in opran 600; polna opeka 10.000 lir 1000 komadov; štiriprekatni votlaki 8500; dvoprekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa 25.000; navadni strešniki 18.000.
„GOSPODARSTVO“
izhaja vsak drugi pe ek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA; lelna 700 lir, pol etma 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda stvoi št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za cs‘alo inoz m.tvo 2 dolarja Jelino. Naroča se pri A D.I.T, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ul ca 3/1. tek. rač. p i Komunalni banki št. 60 KB-l-Z 1246. — CENE OGLASOV: za vrak m/m višine v širini enega stolp a 40 Ir, za ino-zem tvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Beri e Založnik: Založba »Gospodar tva« Tiskarna »Graphls« v Trstu
Nabrežine si me moremo niti zamisliti brez njenih kamnolomov, ki so znani že iz rimskih časov. To nam potrjuje njen najstarejši rimski kamnolom. Malokdo pa pozna neko drugo prav tako staroslavno nabrežinsko znamenitost in mansikdo se bo začudil, ko zve. da prihaja najboljše domače vino prav iz nabrežinskih vinogradov. Naša domača vina, namreč vina z današnjega Tržaškega ozemlja, so sploh izvrstna, toda mabrežinsko je izmed vseh najboljše. Kakor nabrežinski marmor je tudi vino iz naforežinskiih vinogradov slavno že iz rimskih časov. Saj piše rimski zgodovinar Plinij o »nobile vino Pucino« in »Pucina vina in saxo cočjuuntur« (na pečinah se prekuhajo) ter dodaje: »Livija Avgustova je dočakala 82 let, ker je pilai pucinsko vino, ki raste v zalivu Jadranskega morja, nedaleč od izvira reke Timave, kjer na kamnitem bregu, morski veter malo veder vina prekuha.« (Sila: »Trst in okolica« str. 37).
Jaz sem imel sicer že pred nekaj leti priliko seznaniti se z izvrstno nabrežinsko kapljico, toda tedaj pisem dal temu dogodku posebne važnosti, ker sem1 mislili, da je bilo tisto vino le slučajno tako dobro. Pred kratkim pa sem imel v Nabrežini zopet priliko, govoriti o dobroti tega vina, toda z nabnežinskim prijateljem nisva mogla ugotoviti, zakaj je to vino še boljše od
Važno opozorilo
Odkar obstajojo pa Tržaškem slovenske in industrijske strokovne šole in tečaji, so njihovi absolventi, fantje in dekleta takoj dobili vajenska mesta. Napačno pa je tarnanje tistih staršev, ki mislijo, da mora njihov sin na ACE GAT (občinsko podjetje za dobavo vode, elektrike in plina). V Trstu ni začetek in konec vseh dobrin le ACEGAT, AOE1GAT se sicer zelo širi, a njih uradi in delavnice so prenapolnjeni z raznimi priporočenci.
Boljše so napravili tisti učenci, ki so se lotili vajenstva in so se mnogi tako obnesli, da več trgovskih hiš in podjetij danes prav išče absolvente slovenskih strokovnih šol, ker so resni in marljivi. Poleg tega pa še vešči obeh jezikov .italijanskega in slovenskega.
Ce pogledamo zlasti ob nedeljah časopise, lahko vidimo, da je zadnje mesece vprav veliko povpraševanje po vajencih in vajenkah. Ker so gospodarji dolžni vajenca plačati po sindikalni lestvici, ,so tudi plače vajencev kot začetnikov kar čedne. V jedilni stroki n. pr. zasluži 14 leten fant do 17.000 lir plače in še večkrat čedne napitnine, tako da pride tudi do 20.000 lir mesečno.
Res je, da pri današnji draginji 20 tisoč Ijr ne1 predstavlja bogastva, toda za 14 letnega fanta je to že precej in predstavlja lep prispevek k družinskemu gospodinjstvu. Ta prispevek je tem bolj dobrodošel, če pomislimo na veliko brezposelnost v našem mestu.
Pri tem razveseljivem dejstvu pa obstoji tudi velika nevarnost. Ker so u-čen i in učenke šoloobvezni le do 14. leta starosti, mnogi ne marajo končati šolskega leta, kaj šele, da bi končali popolno strokovno šolo. Komaj čakajo, da so stari 14 let in že zapuste šolo kar sredi leta in hitro na delo, da zaslužijo tisočake,'ki jih sicer hranijo in nalagajo za vespo ali lambreto, mnogi pa tudi doma prispevajo za skupno gospodinjstvo. V polni meri radi privoščimo mladini veselje do dela in do zaslužka, a pri tem jih moramo v njihovo dobro opozoriti na .eno: KONČAJTE NAJPREJ POPOLNO STROKOVNO SOLO INDUSTRIJSKE OZ. TRGOVSKE STROKE Z ZAKLJUČNIM IZPITOM (maturo) IN SELE. POTEM POJDITE ZA VAJENCA IN VAJENKO!
Ce imate za sabo popolno strokovno šolo, imate pred sabo široko odprto pot, da postanete kvalificirani in usposobljeni delavci, mojstri, vodje obratov .trgovin in podjetij. .Zakaj je danes toliko brezposelnih? Ker ne znajo no-
sosednega kriškega. .Se istega dne1 pa sem v Križu zopet govoril O' tej zadevi ip s kriškim1 prijateljem sva prišla do zaključka, da je to odvisno od visokih pečin, pod katerimi so nabrežinski vinogradli. Sonce namreč razgreje te pečine, ki potem, oddajajo svojo toploto trtam še po sončnem zahodu. In tako dobimo pečinsko vino »vinum Puici-num«, kar bi dokazovalo, da so bili naši predniki že v rimskih časih na jadranski obali, medtem ko trdi zgodovi-n>a, da ,so prišli šele v VI. stoletju v naše kraje.
Kje .so bili Slovani pred šestim stoletjem, tega nihče ne ve, kar pomeni, da so naši predniki živeli y svoji predzgodovinski dobi. Vsak narod ima, seveda svojo lastno zgodovinsko lini predzgodovinsko dobo ;Eigipčani soi n. pr. tisočletja živeli v svoji zgodovinski dobi, medtem ko so istočasno prebivalci Evrope in tudi poznejšega rimskega Cesarstva živeli še y globoki in mračni predzgodovini. lin tako ne moremo vedeti, kje go Slovani živeli v svoji predzgodovini, toda ne moremo niti vedeti, kje niso živeli, zaradi tega ni izključeno, da so v predzgodovinski dobi lahko tudi živeli v Trstu in njegovi okolici ;seveda ne kakor vladajoči nared, ker bi bila sicer zgodovina o njih pisala, ampak kakor zasužnjeni kmečki narod brez orožja, ki ,se ni mogel braniti pred roparskimi narodi. Tako so
našim vajencem
bene obrti, ker nimajo nobenega pravega poklica, ker nimajo spričevala popolne strokovne šole.
Cernu je danes toliko preoblikovalnih strokovnih tečajev? Da starejši nadoknadijo to, kar so v mladosti zamudili ,a prepogostokrat tudi zanemarili. In ker danes ne znajo ničesar, tudi ne morejo dobiti primerne, zaposlitve.
Kdo je danes brez dela? Poglejte jih! Tisti, ki so rasli med vojno. Niso končali .redne strokovne šole, niti se uucili kake obrti. Res je, da niso sami krivi, krive so neurejene medvojne razmere, a posledice trpijo opi. Prav tako pa se niso potrudili ,da bi po vojni nadoknadili to, kar so med vojno zamudili. Po vojni je bilo dela dovoli in niso vpraševali, kake šole imaš, nili kaj znaš. Rabili so težake, jih zaposlili ip težaki so tudi ostali še danes, če jih ni zadela usoda brezposelnih.
Današnji čas ne potrebuje veliko težakov. Današnji čas zahteva kvalificirane delavce, obrtnike in trgovske moči. Za to stopnjo, pa je potrebna izobrazba, ki jo daje Je popolna strokovna šola.
Zato naj starši pazijo in prav tako mladina, da ko dopolni 14. leto starosti, naj se ne pusti zvabiti takoj na delo ,naj ne zapušča predčasno šole. Solo je treba končati! Vajenec lahko sicer postaneš s 14. letom starosti, a usposobil se boš, če boš imel tudi spričevalo o dovršeni strokovni šoli. Mnoge zvabijo .slučajne lepe prilike na delo in so v strahu, da se take priložnosti ne povrnejo. Bodite brez skrbi! U-godne prilike se vedno, bolj odpirajo ip jih je vedno več.
Mladina naj gleda, da se y šoli več nauči: oba jezika, računstva, risanje ročna dela. Vsi ti predmeti so nujno važni za vsak poklic.
Med'.Slovenci je veliko težakov (fakinov) v pristanišču. To delo ni lahko i i pogosto je združeno tudi z velikimi nevarnostmi. Toda če j.e oče težak, pi s tem rečeno, da mora biti tudi sip težak! Pristaniške naprave se modernizirajo, človeško silo ip hrbet nadomeščajo stroji. A stroje mora voditi le strojnik. Ce je bil torej oče težak in na hrbtu vreče nosil, naj postane sin strojnik, tako si bo laže hladil svoj znoj.
Prehajamo y dobo specializacij, to je posebnih strokovnjakov za določeno delo ,za določena področja. Strokovnjaki so iskani in dobro plačani, a morajo se svojemu delu priučiti .Težak pa o-stane težak in je plačan po najnižji kategoriji.	Drš.
že Rimljanom
ga ti ptemagali in zasužnjili s svojim orožjem. Zgodovina piam pove, da i.o pni mas še pred Rimljani vladali Kelti, a nad komi so vladali, kdio jim j.e oodielloval polja in jih redil, tega nam zgodovina ne pove, kakor nam tudi ne pove, kdo so bili grški heloti, rimski sužnji, indijski s udre (naj,nižja indijska kasta, edina, ki je obdelovala polje in redila druge) itd. .Zgodovina govori le o vladajočih narodih, kar ni nič čudnega ker so jo pač oni sami napisali.
Daleč v zgodovino in po svetu nas je zavelo pečinsko vino in čas je, da se streznemo doma in v sedanjosti. Kolikokrat sem bil že v Nabrežini, a vse do zdaj, so mi bili nabrežinski vinogradi prava uganka. Kje pa so pravzaprav ti vinogradi? Vino iz njih sem že pil, tudi o nabrežinskem Bregu so mi večkrat govorili, a jaz si nikakor nisem mogel predstavljati, kje je pravzaprav ta breg. V Nabrežini se ga ne vidi, tudi z železniške postaje Razpotje (Bivio) ne. Ako se voziš po železnici ,s kriške postajie proti Nabrežini, postane breg takoj za postajo tako strm in 'kaimeniit, da ne1 more biti tu govora o kakšnem poljedelstvu, ko se pa približujemo postaji Razpotje, ti pa breg sploh izgine izpred oči. Zato sem nekega jutra sklenil, da slednjič razvozlam to uganko in sem se odpeljal z vlakom do kriške postaje.
Od tam sem se po nadaljevanju že opisane brojniške ceste napotil proii izviru Brojmioe. Na obeh straneh večinoma akacije, tudi hrastiči rastejo kar ven iz sivih skal, pod železnico se še vidijo zadnji vinogradi. Pot nadaljuje potem med borovci, ki so razgrnili po cesti preprogo! iz igel dp napolnili zrak S svojim prijetnim vonjem. Daljie strme gole skale, ki skoraj navpično padajo v morje; v ozadju devinski grad. Cesta gre tu navzdol čez železniško progo proti črpalkam, vodovoda, kjer je tudi mala luka s štirimi čolni. Pred portičem me je iznenadila zelena oaza, položen breg z bujnimi vinogradi. Mislil sem, da bo pa drugi strani vodovodne postaje začel nabrežinski Breg, pa sem se zmotil, ker so za to oazo zopet strme in navpične skale prav do morja. Pred luko je malo kopališče, kjer se je kopalo nekaj mladih ljudi, ki so se pripeljali z avtom in motorji po obalni cesti iz mesta. Voda je bila tako krasno svellozelena ,kakor Soča, kjer teče med skalami. Dalje proti obzorju pa postaja morje vedno bolj temno zeleno in slednjič sinje. Nad vodovodno zgradbo sem prispel na obalno cesta in, po tej isem nadaljeval pot proti iSesljiamu, do katerega je š-: 4 to pol kilometra, kakor nam pove kamen ob cesti. Cesta od točke nad izvirom Brojnice do Trsta meri 13 km. Od tu miaprej1 je Breg zelo strm, v začetku je pod cesto še nekaj grmovja, potem pa do predora, skozi katerega je napeljana obalna cesta, same gole pečine nad cesto to pod cesto, skoraj navpično do samega morja.
Predor je izklesan v ogromno pečino, ki se kakor kraška prednja straža zoperstavlja morju in čuva nabrežimske vinograde. Ti se začenjajo prav tu pod preluknjano pečino in se vrstijo potem dalje proti Sesljapu ter se povzpnejo do železniške piroge prav tam, kjer se spuščajo stopnice z nabrežimske planote do morja. To je edina pot, ki jo imajo .nabrežinski kmetje v svoje vinograde. Mnogo jih ni teh vinogradov, toda tudi te so vinogradniki že začeli opuščati. Neki kmet mi je prav na, teh stopnicah pripovedoval, da pridelujejo Nabrežine! samo še 500 hektolitrov vina na leto. Zdaj bo kmalu novo vino in kdor ga hoče sam pokušati, se ne sme mnogo obotavljati1, ker osmice v Nabrežini niso več osmiee, ampak trajajo komaj eden ali dva dpi.
Se to bi hotel v naglici omeni/i, da bi bij zares smrtni greh, ako bi na-breižinske vinograde popolnoma zanemarili in da jih same kraške skale, čeprav so ogromne, ne bodo mogle ohraniti, ako se ne bodo za to zavzeli sami Nabrežinici.
— o:l —
MAGAZZINI del CORSO Trieste - Corso Italia 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043 Bogata izbira dežnih plaščev površnikov ^ . .,	.	. jop in hlač Ogleju si naše	1 izložbe!	za moške, ženske in otroke po najnižjih cenah ZANESLJIVA TRGOVINA		JRANS - TRIESTE" s. □ r.,. TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
		
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo		Tovarna „G0ŠA" „Alfa Eomeo.. i	i vam nudi moderne avtobuse in trolejbuse 1	1
		za informacije se obrnite na: TOVARNO »G OŠ A« n SS9Er Smederevska Palanka
„Gondrand(f TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTt PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO		
		
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali		Kmelijsliaiialiavfla in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebičinc za vinogradništva, poljedelstvo iu živinorejo!
		
^5^ £0	£0 Prodaja in izVaža nado- GORICA - Trg E, DE AMICIS1	^ ^ pritikline za avtomobile, motorje in Telefon 21.38	kolesa		
G. M. CDLOMBIN S FKSLIO
UVOZ - IZVOZ
■•IzlTOVlA 1] in IZI>EI^KOV
Trst, Ulica 1. dellaCroce4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
Zalaga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
Gorica - Ul. Croce 4
Telefon	pisarna 34-97
„	dom 20-70
BRIC IVAN
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-3/3
Prci/.cmamn vsakovrstne prevoze za tu In inozemstva. — Poslrn/.ba hitra. Cono ugodne
GOSTILNA
FURLiAJV
REPENTA BOR
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne !
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor !
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo so cene čvrste. Na tržaškem tranzitnem trgu je promet s kavo precej popustil zaradi zmanjšanja povpraševanja iz Avstrije.
Povprečne čepe kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za kg fob: Rio N. Y. 5 600'; Rio N. Y. 3 645; Santos extra prime good to large bean 91; Victoria 5 good to lar-ge bean 560; jrednjčameriška kava, v dolaijih za 50 kg lob; Ecuador extra Superior Nat. 51; Haiti naravna XXX 60.50; Salvador naravna 67; Kostarika 86; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Moka Hodeidah 1 500; Gimma 455; afriška kava, v šilingih za cwt cif; U-ganda oprana in prečiščena 270; Male-sia A. P. 1 256; Malesia A. P. 2 198/6; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12,% nečistoče 217.
Povprečne cene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 1420; Rio N. Y. 3 1460; Santos extra prime good to large bean 1740; Victoria 5 good to lar-ge bean 1375; srednjeameriška': Ecuador Superior Extra naravna 1535; Haiti naravna XXX 1645; San Salvador 1740; Kostarika 1925; arabska: Gimma 1625; Moka Hodeidah 1 1690; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1270; Ma-lesia A. P. 1 1265; Malesia A. P. 1165; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1190.
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je opaziti manjše zanimanje za nekatere pridelke zaradi večje pie-vidnosti prekupčevalcev. To velja zlasti za tržišče z debelimi prašiči, grozdjem, olivnim oljem in otrobi. Ustalile so se cene prašičev za zakol, ki so v zadnjem času nenehoma rastle.
Na tržišču z olivnim oljem so razmere nejasne. Ni še zanesljivih podatkov o razpoložljivih količinah lanskega pridelka in o pričakovanem letošnjem pridelku. Zaradi visokih cen olivnega o-Ija so trgovci začeli ponarejati in mešati vrste olja. Trg se bo normaliziral šele takrat, ko bo proizvodnja zopet večja, tako da bo lahko zadovoljila povpraševanje tudi manj premožnih potrošnikov.
Za mehko pšenico je običajno zanimanje. Za trdo pšenico pa je večje povpraševanje. Cene koruze so ostale ne-izpremenjsne. Cene krme so krepke.
Ponudba klavne živine je bila v zadnjem tednu večja; cene se niso izpre-menile ,ker se je povečalo tudi povpraševanje. Ustaljene so cene masla, do-čim so se cene sira nekoliko dvignile.
Na trgu z vinom povprašujejo po večini po vinih stare proizvodnje; zaloge tega so se že skoraj izčrpale.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7400 do 7700, dobra 6500-6800, navadna 6300 do 6400, trda pšenica dobra 9400-9700; pšenična moka tipa »00« 9800-11.200; moka za testenine tipa »0« 8500-9200, tipa »T« 8100-8400; tipa »2« 7200-7400; pšenični zdrob tipa »0« 11.800-12.000, tipa »1« 11.500-11.700; pšenični otrobi 4100-4200; koruza lina 5800-6100, srednje vrste 5100J5300, navadna 4650-4750; inozemska koruza 4900-5300; koruzna moka
I.	7100-7500 H. 6000-6200, EH 5400-5600; rž 6500-6600; inozemska rž 5250-5450; ječmen 5700-5800; inozemski ječmen 4800-5700; oves 5500-5800; inozemski o-ves 5200-5300; proso 5900-6600; inozemsko proso 5100-5300.
VEROELLI. Neoluščeni riž: navaden 5500-5800; Pierrot 5500-5700; G. Rossi 6000-6200; Maratelli 5700-6000; Rizzotto 6200-6500; Razza 77 6300-6500'; R. B. 6500 do 7000: ArboriO' 6300-6600.
Oluščen riž:	navaden 9800L 10.000;
Pierrot 9900-10.100; Maratelli 11.00 do
II.	500; Razza 77 12.400-12 800; R. B. 12.700-13.000; Arborio 12 600-13.200.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave krajevne vrste 380-460.000 lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 lir par; voli krajevne vrste 430-630.000 lir par ijumci in junice 2-3 leta starosti 5 stotov težki 360-390.000 lir par; krave prvesnice 185.000 lir glava; krave 2 stota težke 86 95.000 lir glava; molzne krave 130-200.090 lir glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki 310-360 lir kg; krave 6 stotov težke 310-366; jiunci 5 stotov težki I. 304-375, II. 280-310; telički I. 500-550, II. 410-450. Prašiči: prašički za rejo 390-430, suhi prašiči 350-400; prašiči 100-150 kg 325-335, nad 150 kg 340-350. — Vprežni konji I. 200-220 lir kg ali 100-140 000 lir glava, konji za zakol I. 280-300, II. 200-220; žrebeta za zakol I. 320-350, II. 130-160; vprežni mezgi 90-100' lir kg ali 60-70 000 lir glava; mezgi za zakol I. 190-200, 11. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 180 do 190, II. 160-170. — Ovce 200-240; jagnjeta 40|5-426.
PERUTNINA
MILAN: Živi piščanci domače vrste extra 720-750 lir kg; živi piščanci I. 630-700, H. 550-570; inozemski piščanci živi 500-520; domači zaklani piščanci I. 800-250, II. 700-750; inozemski piščanci zmrznjeni:	madžarski 550-600,
danski 600-650, jugoslovanski 450-550; žive kokoši domače vrste 550-600; žive
inozemske kokoši 480-540; zaklane kokoši domače 800, inozemske sveže (zaklane y Italiji) 700-720; inozemske zmrznjene 500-600; živi kopuni 750-800; zaklani 950-1000; žive pegatke 750-800, zaklane 900-1000; zaklani golobi 850-1000; žive pure 600-680; živi purani 550 do 570; žive race 450-520; zaklane race 500-600; žive gosi 400-420; zaklane gosi 450-500; gosi za rejo 800-1400 lir komad; živi zajci 350-360; zaklani s kožo 465-500, zaklani brez kože 480’550.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 810 do 840, maslo H. 750-780, III. 730-750; IV. 730-740; Sbrinz svež 420-460, 3 mesece star 540-580; Provolone svež 440-470, 3 mes. star 510-540; Grapa svež 360- 370, zimski proizv. 1955-56 490-530, majski proizv. 1955 540-570, zimski proizv. 1954 1955 570-600; Emmenthal svež 480-520, 3 mes. star 570-600; Italico svež 370 do 390; Taleggio svež 330-340,
KRMA
CREMONA: Seno majske košnje 2800 do 3000 lir stot; detelja majske košnje 2300-2400; seno II. košnje 2700-2900; seno III. košnje 2500-2600; pšenična slama stlačena 800-900.
OLJE
FIRiENZE. Za kg fco proizvodnja: olivno olje extra do največ 1% kisline 830-850, do največ 1,50% kisi. 809-830, do največ 2,50% kisline 730-800, do največ 4% kisi; 700-730; dvakrat rafin -rano tipa »A« 630-640, tipa »B« 480 do 485; prvovrstno semensko olje 390-395; olje iz zemeljskih lešnikov 405-410.
ZELENJAVA IN SADJE
MlIjLAN. Suh česen 230-280, korenje 25-35; cvetača 55-120; svež fižol 60-80; fižol v stročju 140-170; koromač I. 80-90, II. 40-50; gobe 1000-1200; cikorija
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) . Koruza (stot. dol. za bušel) . NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . . Cin (stot. dol. za funt) . . . Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. sa funt) . . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . Živo srebro dol. za steklenico Kava (stat. dol. za funt Santos 2)
LONDON
Za gibanje cen surovinam na mednarodnih trgih v zadnjem tednu je značilno več ali manj sploš-no popuščamo cen. Tako je popustila cena bakru, činu in kavčuku pa tudi žitaricam ter bombažu.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 12. oktobra nazadovala od 228 3/4 na 226 3/8 stotinke dolarja za funt, cena koruze od 136 1/2 na 133 3/8 stotinke dolarja za funt. Vladne cenitve letošnjega pridelka koruze so zdaj bolj ugodne; tako so 1 .oktobra cenili letošnji pridelek na 3.360! milijonov buš-lov, medtem ko se je septembrska cenitev glasila na 3.335 milijonov. Pridelek pšenice cenijo pa 975 milijonov bušlov.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Sladkor je za malenkost popustil, in sicer y New Yorku od 3,25 pa 3,24 stotinke dolarja za funt. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni svetovno proizvodnjo na 120,300.000 ton, to se pravi za 4,5% više kakor lansko leto. V zah. Evropi j,e bila proizvodnja za 7,6i% večja kakor lani, v Sovjetski zvezi pa za 3,3i%. V New Yorku je cena kavi (pogodbe M) napredovala od 70,05 na 72,15 stotinke dolarja za funt. Kakao je v New Yorku v tednu do 12. oktobra nazadoval od 24.71 na 23,75 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cena bombažu je v New Yorku popustila od 34,50 na 34,46 stotinke dolarja za funt. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni bodoči pridelek na 13 milijonov 268.000 bal, medtem ko se je cenitev 1. sapfembra glasila na 13 milijonov 115.000 bal. Ameriški izvedena so mnenja, da bo cena bombažu v začetku novega leta poskočila, ker se bodo kmalu pokazale posledice politike podjetja Soil-Bank, ki je sklenilo skrčiti površino posejano z bombažem. Poleg tega je ameriška vlada od petih milijonov bal bombaža, ki ga je sklenila prodati po konkurenčnih cenah prodala že 4 milijone. V Aleksandriji je cena karnaku napredovala od 107 na 110,10 talarja za kaplar, .cena aš-muniju pa od 80,25 na 81,30 talarja za kantar. V Liverpoolu je ameriški mid-dling (15/16 palcev) napredoval od 25,05 na 25,40 penija za funt. V New Yorku je cena volni ostala neizpreme--njena pri 145 stotinkah dolarja za funt
40-50; zelje 80-100; inozemski krompir Bintje 33-39; Majestic 30-32; zelena paprika 30-35; rumena paprika 80-100; paradižniki Riviera 30-55; špinača 60-70; bučice 130-180.
Namizno grozdje 60-100; kaki 35-70; smokve 40-70; jabolka Delicjous 80 do 110; hruške Clairgeau 60-80; hruške Kaiser 110-140; limone 140-180; orehi Sorrento 300^310.
KOZE
MILAN. Cene fco prodajalec: Krave do 30 kg 230-240 lir kg, nad 30 kg 230 do 235; junci do 30 kg 270-275, 30-40 kg 240-250; voli 40-50 kg 220-230; nad 50 kg 210-230; biki nad 40 kg 160-170. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 750-770, 3-6 kg 760-790, 6-8 kg 640-670; žrebeta do 12 kg 330-360; konji 200-220; mezgi 140-150; osli 100-110; napol ostriženi ovni 500-530; jagnjeta, belo krzno 850-875, krzno drugih barv 575-600; kozlički 26 do 31 kg 1700-1750, nad 31 kg 1750-1800; koze 820-870.
Suhe kože iz čezmorskih dežel Cordo-va Sierra 340-350; Capo 390-400; Capo osoljene kože 295-315; Addis Abeba 270-345; kože iz angleške Somalije 439 do 690.
VREČE
ROVfGO. Vreče iz jute formata 120 x 70 cm 800^830 g težke 320-350 lir kg, id. 700-730 g težke 320-350; id, 450-480 g težke 320-330; vreče za krompir 300-330 g težke 330-340; rabljene vreče 110 do 120 lir komad; rabljene vreče za o-trobe 90-100 lir komad; platno iz jute 330-340; vreče za umetna gnojila 1.15 x 65 cm 480-490 g težke 320-330 lir kg; papirnate vreče za umetna gnojila 52-55 lir komad; papirnate vreče večjega formata 65-70 lir komad; barvane in ' sterilizirane krpe 230-250 lir kg; navadne krpe 120-130 lir kg.
39,—	39.-	37.-
103.75	193.37	107,-
16.—	16	16.—
13.50	13.50	13.50
27.10	27.10	27.10
64.50	64.50	64.50
34.40	34 60	33 93
257.—	257,-	257,—
62 25	61.75	61.25
za vrsto suint. V Londonu je česana volna vrste 64’s B nazadovala od 131 1/2 na 128 penijev za funt. Na viru je cena volni čvrsta; volno kupujejo v večjih količinah še vedno Vel. Britanija .Zahodna Evropa in Japonska. V zadnjem, času sta tudi Sovjetska zveza in Kitajska kupili večje količine volne.
KAVČUK
V Nevv Yorku je cena kavčuku v tednu do 12. oktobra popustila , od 32,90 na 32,20 stotinke dolarja za funt. V Londonu je vrsta RSS ostala neizpre-menjena pri 26 3/4 do 27 penija za funt. Mednarodna skupina za proučevanje kavčuka sporoča, da je svetovna proizvodnja naravnega kavčuka y prvih osmih mesecih tega leta znašala 1,197.500 ton, v lanskem' letu v istem razdobju približno prav toliko. V istem razdobju letošnjega leta je potrošnja znašala 1,237.500, lani 1.217.500 ton. Svetovne zaloge gumija so znašale ob koncu prejšnjega meseca 860.000 ton, lani 815.000 ton; Napredovala je proizvodnja umetnega kavčuka, ki je dosegla v prvih osmih mesecih 810.000 ton, lani v istem razdobju 689.000 ton.
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra je popustila na obeh glavnih tržiščih, to je v Londonu in Nevv Yorku. V Londonu je padla od 192 1/2 na 285 funtev šter-lingov za tono (1.016 kg). Angleška vlada bo v kratkem prodala 36.000 ton bakra. Cena bakrenih odpadkov v ZDA je nazadovala za okoli 0,50 stoUnke dolarja za funt in sicer na 31 stotink za funt. V New Yorku je nazadovala od 36,05 na 35,35. Proizvodnja bakra je v Čilu v prvih devetih mesecih dosegla 314.315 ton (lansko leto 307.561 ton), prav tako je napredovala tudi v Peruju. V Sovjetski zvezi so v zadnjih letih zelo razvili proizvodnjo cina. V Londonu se je 15. t. m. sestal Mednarodni svet za cin. Na sestanku razpravljalo o ustalitvi cen na podlagi sporazuma, ki je bil uveljavljen 1. julija. Antimon Laredo je v Nevv Yorku p-stal meizpremenjen pri 33 stotinkah za funt ;lito železo pri 43,06 dolarja za tono, Buffalo pri 63; prav tako staro železo pri 57,33; živo srebro pri 255-257 dolarjev za steklenico. Cena barvastih kovin V Zahodni Nemčiji 13. oktobra: svinec 148 08 DM za 100 kg. cink 124,94 in cin 960 DM za 100 kg.
v v v
MEDNARODNA TRZ1SCA
19. 9. 22672 ISS.t/s'
3 10 2283/4 138
17. 10.
231 V8 13S 3/4
Baker tf. štor. za d. tono)			297	2921/£	281,—
Cin (f. šter. za d. tono)		.	793	782-	813-
Cink (f. šter. za d. tono)		. .	96-	9574	95 78
Svinec (f. iter. za d. tono)		116.	HS-Vs	115 7*
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	: . - 499.	498,-	497.10
VALUTE V MILANU
3. 10. 1936 15, 10. 1956 Min. Mstrs
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)	82	80	811	90
Funt šterllng	6500	H.473	6375	6.500
Napoleon	4.850	4.800	4800	4850
Dolar	623.50	624.50	623.50	624.50
Franc, frank (100)	154.75	155.50	134,—	156.5/8
Švicarski frank	145.50	143.50	—	— . —
Funt it. papir	1.610	1.624	1.610	1 624
Avstrijski šiling	23 25	23,—	23,-	23.50
Zlato	719-	719	716	719
BANKOVCI V CURIHU 15. 10. 1936
.ZDA (1 dol.) 4.28 Anglija (1 Lit.) 11.1772 Franclja (100 ir.) 1.0772 Italija (100 lir) 0 67 Avstrija (100 i.) 15 97 Cehoslov.	11.50
Nemč. (100 DM) 101.2o
Belgija (100 fr.) 8.587« Holand. (100 fl.) 110.50 Švedska (100 kr.) 79,80 Izrael (J f.št.)	J.40
Španija (100 pez.) 9.35 Argent (100 pez.) 13,35 Egipt (1 f.Jt.)	9,35
3. 10. 1956		10. 10	min.	make.
Južna železnica	1.470	1,489	1470	1498
Splošne zavarov.	19.400	19.400	—. —	—.—
Assicuratrice	4.370	4,370	—.—	—.—
Riun. Adr. Sle	6.200	6,200	—.—	—.—
Jeroljmič	9.000	9.000	—.—	—,—
»Istra-Trst«	545	545	—	—.—
»Lošinj«	12,500	12.500	—t.—	
Martinolič	6,500	6.500		—.—
Premuda	21.900	21.900	—, -	—.—
Tripkovič	16.200	16.206	—.—	—.—
Openski tramvaj	2.385	2.385	—.—	—.—
Temi	268.—	278.-	268	278
ILVA	480.-	485,-	480	485
Zdr. jadr. ladjedel	317,-	317,-	—.—	—.—
Ampelea	1,450	1.456	—.—	— :—
Arrigoal	1.000	1 600		
mnlk KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A B t.O FjLZ I Š T. 1 O I. - TE LE FO N, ŠT. ,54^58.
sebnega dela. Endivlija, zalef8 čebula, češenj in še druge rast’ line so že posejane. Tudi (> čas da bi zalivali, kot smo ^ delali! še pred enim meseoeP
Pripravi zemljo na spomladansko seievl
Ko so glavna jesenska dela Končana, pohitimo z jesenskim pripravljanjem zemlje za pomladansko setev, da nas ne prehitita mraz in slabo vreme. Spomladi sadimo med drugim krompir. Priprava zemlje za krompir se vršil že jeseni, in sicer tako, dia globokemu oranju Sledi gnojenje s hlevskim gnojem. To opravilo ima izredno važnost če hočemo uspešno pridelovati krompir v naslednjem letu.
Z globokim jesenskim oranjem in istočasnim gnojenjem omogočimo, da se gnoj. in zemlja, v vsej zorani globini popolnoma prepojita z zimsko vla-o. Vlažna zemlja pozimi zmrzne in spomladi je, takai zemlja bolj rahla. Z oranjem smo že-v jeseni pomešali gnoj in zemljo. To mešanje ise nadaljuje vso zimo in naslednjo poletje ko se voda pretaka po zrahljani
rastlin redke ali' se sploh ne razvijejo v tej globini radi mehaničnih ovir ali drugih neugodnih činiteljev. Gnojilna moč Hlevskega gnoja je s tem močno okrnjena in rastline ne morejo takšnega gnoja izkoristiti. Jeiseni) zorana zemlja je sipo-mladi rahla kakor kvas. Ko se spomladi dovolj osuši zravnamo brazde z Vlačo in njato zemljo pobranamo. Navadno v jeseni zorane zemlje ne preorjemo ob nastopu, pomladnega letnega časa, le če je preveč zapitevelje-na, se lotimo plitvega oranja (8 — 10 cm). Na ta način obdelana zemlja ohrani v sebi večji del zimske vlage. Poleti se taka zemlja ne oisušl tako hitro
Naši vrtnarji pobirajo zeleni*', vo in jo prodajajo. Opozori*1
je drobnejši od češnje; barveno, vkolikor gre za trošarino na Rh moramo, naj ne zametuj^ je temno rdeče, meso je aro- vino. Kakor poroča milanski zdravih ostankov rastline, at* matično in prijetno kiselkaste- >ilil Sole«, se občine kaj rade Pa'k jih spravijo na kompost11 ga okusa. Drevo je precej šib- zatekajo k, obdavčevanju vina, Kup. Izpraznjene lehe bomo P0, kejše od češnje in rodi obilno (kadar zaidejoi v finančno stisko gnojili in prekopani že pred t3 1 in redno vsako leto. V zadnjih in določajo na vino višje tro- stopam mraza, letih so plačevali za kg mara- šarine, kakor jih dopušča za- V kleti: Po končanem bKi ške tudi po 240 dinarjev.	kon z dne 2. julija 1952 št. 703. nem vrenju bomo pretočili
VPRAŠANJE TROŠARINE NA Tako je moral finančni minister no v čiste) sode. Pri temi se m‘r VINO'	poseči v davčno politiko rim-	zavedati, da ae vrenje &
Organizacija 'italijanskih kcae- ske občine in omejiti davek na daljuijie tudi v sodu. Sodi mod* tovallcev pazno sledi davčni po- vino, ki ga je ta določila v pi-o- jo biti polni. Ne smemo dop3
'lij »
L,j
litiki italijanskih občin poseb- tizak^niftetm obsegu.
Kmet in vrtnar konec oktobra
Na njivi; Po deževnih dneh je zemlja najbolj prikladna za jesensko obdelovanje. Pohitimo pripraviti zemljo za jesensko setev ozimin. Tudi ona zemljišča, ki r.e nameravamo posejati sedaj; bomo preoirialli in pusti-
in to daje mnogo boftse rastne stl.anilno ? njiv koruznico. Ne.
obdelan naj ne ostane niti naj-
stiti, da pride mlado vino dotik z zrakom, ker obstaja t' varnost, da <se vino skisa. Vr* njei moramo sitatala rpdzaroV#’ da v primeru nepravilnega P1 teka posežemo v ta proces raznimi sredstvi, ki so splošri znani vsem umnim k’leta^r>je,,,
V sadovnjaku: V tem času bomo sadili mlada sadna drevesca. Pri sajenju moramo paziti, da|.prikrajšamo veje in korenine rriladih drevesc. Poleg ČEBELARJI V SI.OVENIJI tega moramo natrositi dlovdllj njlSO ie|t,os posebno zadovolji komposta v neposredno Mižimo Cebele so inMj& splošno i7vei korenin, da bo rastlina imela
pogoje vsem kmetijskim rastlinam. Zakaj taka priprava zemlje prija krompirju? Krompir (kali že pri — 8° C. Ce' sadimo gomolje v toplo zem-
no slabo pašo zaradi deževn*
takoj na razpolago prepotrebno ga vremfen^ poleti. Čebelarji
hrano. Ne pozabimo, da je rastlina živo bitje im da smo ,jb Skrbeti moramo za seme pe- pri. presajanju iztrgali iz kraja,
manjši košček zemlje.
zemiljii im grude razpadajo ter Ijo, poteka kaljenje hitreje. Fri-
še zemlja seseda. Tudi spomladansko bramamje ali obdelovanje s kultivatorji nam ugodita zemljo. V težki zemlji prepreči hlevski gnoj zlepljeni e in sprejemanje zemeljskih delcev, tako da zemlja ni zbita, amjpak rjahla in ohrani SVO; zi0g. Hlev-* skl gnoj vsrka velike količine vode, Katere oddaja šele ob poletni sušil. Zato gnoj, podoran jeseni in pozimi varčno urav-
MARASKA NA KRASU
se, repe, korenja in drugih rastlin. Za iseme izberemo najlepše osebke, obrežemo jim liste, pri tem pazimo, da jim ne ranimo druge rastline ra- srca in jih spravimo v prežimo vjaffišča. Spomladi jih bomo posadili na prosto.
V vinogradu: Po trgatvi začnemo jesensko globoko kap, ki lahko (traja do prvih mrazov. Namen te 'kopi je v 'tem, da
zadevati se moramo, da ustvarimo take rastne pogoje, da krompir in stejo čim hitreje. To načelo velja posebno za naše kraje, kjer poletna suša dela velike preglavice.
kjer je že imela razpredene korenine. Sedaj se mora rastlina ponovno vrasli, zato potrebuje hrano.
Na vrtu: Na vrtu nimamo po-
mesraii nabaviti velike količiri sladkorja, da bodo lahko P1*' hranili čebele čez zimo.
Oglašajte v .Gospodarstvo
»Slovenski Jadran« poroča, skušamo ohraniti v zemlji čim-
da je zadružna zveza v Kopru pri Zavodtu za masllinarslbvo i
nava talno vlago, zmanjšuje vočarstvo v Kaštelu Starem pri škodljivi vpliv preobilnega dež- Splitu naročila čez 1000 drevesc ja in del|j časa trajajoče polet- maraške. Kmetovalci na Krasu ne isluše. S hlevskim gnojem naj bi pričeli saditi maraško, dovajjamo zemlji poleg neraz- ker je po mnenju strokovnjia-kroijenih organskih redilnih Kov Kraška zemlja ugodna za snovi tudi številne nevidne gojitev maraške. Izvedenci so drobnoživke. V jeseni in v zimi mn6rlija, da uspeva tudi mara-pa čez vse polletje, če nd nasto- Ikjer raste rašeljika. Mapa občutna suša se te drobno- raška je zvrst višenj. Njen plod žftvfce' bujnoi razmnožujejo in -
več zimske vlage. Poleg tega da pridobino precej vlage zemljo ugodimo, ker voda, ki je v njej, pozimi zmrzne in s tem občutno popravi Zllog (strukturo). Vinograde moramo tudi gnojiti, iker vinska trta potrebuje obilo hrane. Ne smemo gnojiti samo z mineralnimi gnojili. Ne pozabimo, da so mineralna gnojila le dodatek gnojenju z naravnim gnojenjem.
hkrati razkrajajo hlevski gnoj in rudnine. Z razmnoževanjem, razkrajanjem gnoja in rudnin ter z dihanjem bakterije proizvajajo toploto, s. katero segrevajo zemljo v svoji okolici in zrak v njej. Visledl tega obdelanemu in gnojenemu sloju zemlje, ki vsebuje sprstenino, zrak in dlrobnoživke pravimo »živi-ca«, ker je ta sloj prav zaradi prisotnosti' drobnoživk kot živa tvornica. Tako nastala toplota in izdihan zrak razširjata odprtinice v obdelani zemlji ter tako pospešujeta rahljanje orne plasti. Zrak, ki ga izdihavajo droibnoživke, vsebuje ogljikov dvokis. Ta, razkraja in topi apnenec in druge rudnine, ki izboljšujejo ter temeljiteje ustvarjajo zaželeni grudičasti zlog prsti. Hhrati se iz zračnih tal in gnoja s posredovanjem vode, zračnega dušika in Kisika tvorijo rastlinska hraniva. Preostali izdihani in izrabljeni zrak izpuhti iz zemlje in pušča svoboden prostor za novi sveži zrak, ki, pronica iz nadzemnih plasti in pospešuje ter poživlja razvoj itn delovanje taljmih bakterij ter razkrajanje gnoja in rudnin. Izpuhtevanje in vsn feavanlje zraka, in vlage, povzror čata znatne spremembe v toploti. T|a tudli pospešuje rahljanje in! razkrajanje organskih snovi, ki se nahajajo v obdelanem' sloju zemlje. To je posebno važno, kadar popušča zimska zmrzal, nastopa topla pomlad ter začno kaliti in rasti posejana semena in posajene rasiuine.
Kakor ismo že omenili, orjemo zemllijO' za krompir že v jeseni ali vsaj pozimi. Orjemo 22 do 25 cm globoko. Ce njiva ni bila preorana do te globine že več let, orjemo le za kakih 5 do 8 cm globlje' v mrtvi sloj. Se bolje pa je. v takem primeru orati in obračiati zemljo do navadne globine, takoj za, vsako posamezno brazdo pa rahlj a-rpo mrtvi sloj s podzemnim pllugomi ali podlrivačem. Mali posestnik, ki nima močnega •pluga in močne živine, primerne zal globoko oranje, a ima dovolj na razpolago delovnih molti, poglobi in rahlja dno brazde s, tem,, da prekoplje ali pretepati z ravnico, močno motiko ali lopato. Pri tem pusti poglobljeno mrtvo zemljo »mrtvico« kar na dnu brazde. To delo je sicer zamudno toda zato temeljito in izdatno.
Mrtvico rahljamo tudi tako da orjemo z navadnim plugom, ki odreže ip obrača brazdo poglabljamo pa z dkugim železnim plugom, ki ima samo črtalo in lemež brez obračalne deske. Le-mež izpodreže, zrahlja in vzdigne poglobljeno' mrtvico ter jo pusti ležati na dnu brazde. To gre hitreje kakor ročno delo, samo jie treba plug primerno naravnati, da režeta črtalo in lemež v zaželeni globini. Slaba stran teh dveh načinov je v tem, dia vprežna žival, pri oranju naslednje brazde, poglobljeno zemljo zopet nekoliko stlači. Radar gnojimo s hlevskim gnojem, ne smemo tega spraviti pregloboko v zemljo. To dosežemo pril globokem oranju tako, da delamo prav ozke brazde. Pri (tem se brazde ne obračajo' popolnoma, temveč 'samo za eno četrtino, t.j., brazda se samo prisloni ali nagne na prejšnjo. Gnoj ostane plitvo pod površjlem. Zrahljani sloj mrtvice ne vržemo še isto leto na površino, ampak čakamo vslaij tri leta, da se v njem) razvijejo drobnoživke, ki ga ugo-de lin s tem popravijo njegovo strukturo. Ce spravimo hlevski gnoj pregloboko v zemljo, posebno, če je ta težka in vlažna, se tvori iz istega le kisli humus, ki se težko in počasi razkraja. Rastlinske hranilne snovi se sproti izpirajo v globlje plast?, kjer so korenine naših njivskih
Gostilna

CAHDUCC! «/

Postrežemo
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS!
TELEFON ŠT. 41-176
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
TRST
STRADA VECCHIA PER ISTRIA
Umetna gnoji/a - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge poirebsčine
Tifidha
u voz
SIE.JV JOŽEF
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
iMPORT - EXPOR T
ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN
MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE
RIM TRE NOVEMSRi; 9 — TELEEOHl 24=863
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
b
V8E ZA
kmetovalce EDFURU FURLANI
TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169
Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Urodje — Usakuvrstua semena i. t. d.
JUGOLINIJA
RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami:	Telefoni
JUGOLIIUIJA - RIJEM	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter : J [1601,1 Al E 62526
VZDRŽUJE REDNE BtaGOClVIE IN POTNIŠKE PROGE
Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu:
80RT0LUZZ1
“N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di ^ — Telegrami: „NORD-ADRIA" Trieste - Tel/
37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi šU


d. d.
IMPORT - EXPORT
Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cicerone 30214 - Scalo Leguami 06716
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTČ
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroj6
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ*
b
I!
hi
St;
sl;
ša
'ce
tu
ke
til!
til
ii'n
8l<
str
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE NIILIZIE 19 - TEL. 96-510
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dolgB
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Radio TV-SOSSI
OPČINE — Trg Monte Re 4
Tel. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoli)
PRODAJA IN POPRAVILA VSAK -VRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L, NAPREJ
POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJI!
Al
Sc
k
4.i
ttu
ski
ia
dai
'je
šrr
ski
»ki
Hš
Pr«
»e
oki
P0(
>zs
lob
ta
I
Pn
Pa
Prc
izp
ka
ja
E'
'S
ita;
nil
Prt
So.
Sa
I
Pis
Pis
Poj
lik
to
Pil
Se
clu
ipj
Prs
ža,
šar
hii