OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO E Q U ALIT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 1, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 64 Novi grobovi FRANCES STOLPA Snoči je po dolgi bolezni preminila na svojemu domu na 6712 Bonna Ave. dobro poznana Frances Stolfa, rojena Cok. Stara je bila 62 let ter je bila doma iz Lokve na Krasu pri Sežanih, kjer zapušča brata Franka in Rudolfa, sestre Marijo, Kar61i-no in Paulino ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 41 let in je bila članica dru.štva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ ter društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SpZ. Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Mrs. Anna Prosek, vnuka Clifford in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob eni uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. * MICHAEL SKUFCA Po daljši bolezni je snoči umrl eden izmed naših pijonirjev, Michael Skufca st., p. d. Klin-garjev. Star je bil 77 let in se je v Ameriki nahajal okrog 60 let. Stanoval je na 19417 Chickasaw Ave. Doma je bil iz Hinje. Delal je veliko vrsto let za Winton Motor Car Co. Bil je član Katoliških borštnarjev. Tukaj zapušča otroke: Frances, Michael, Joseph, Albina in Sylvester, brata Johna v Salida, Colo., in Aestro Karolino Urbančič v stari domovini. Pogreb se bo vršil ,v četrtek zjutraj iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče sv. Pavla. * RUDOLPH P. OTONIČAR Kot smo včeraj poročali, je Preminil na svojemu domu na 1110 E. 66 St. Rudolph P. Oto-Mičar, star 35 let. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Clevelandski delavci št. 9 SDZ, društva sv. Vida št. 25 KSKJ in podr. št. 5 %MZ. Tukaj zapušča očeta Rudolfa, doma iz Blok, mater Mary, rojeno Arko, doma iz Sodražice, ženo Mary in tri otroke, Rudolpha, Anthony in Mary Ann. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj pb 9.45 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. DomaČe vesti Nova znamka za sladkor Danes je postala veljavna znamka št. 11 (Spare Stamp) za 10 funtov sladkorja. Ta znamka bo v veljavi do 30. septembra, toda pričakuje se, da bo s 1. julijem zopet ena znamka veljavna za 10 funtov sladkorja. Zopet doma Mr. in Mrs. Matt Beros, ki vodita Beros Studio na 6116 St. Clair Ave., sta se povrnila iz počitnic v Floridi, kjer se jima je Zelo dopadlo. Fotografsko atelje je sedaj zopet odprto kot ponavadi v popolno zadovoljstvo odjemalcev. ^edna seja Nocoj ob pol-osmih se vrši re-seja podr. št. 14 SŽZ v Slov. ^fustvenem domu na Recher ■^Ve. članice so vabljene, da se Meležijo polnoštevilno. Koncert in opereto "SNUBAčr ■ priredi pevski zbor "Slovan" NA VELIKONOČNO NEDELJO, 6. APRILA '°v. društvenem domu Recher Ave. ob 4. uri popoldne Franco naznanil, da bo Španija zopet monarhija Zakon predvideva, da kralja ne bo, dokler Franco ne umre ali odstopi LONDON, 31. marca—Španski diktator gen. Francisco Franco je naznanil, da bo Španija zopet postala monarhija s kraljevskim svetom in z njim samim kot šefom države. Po zakonu, ki bo ustvaril no-* —-—- vo ustavo, bo onemogočeno, da se ponovno postavi na oblast kralja kot takšnega, dokler ne bo Franco umrl ali pa prostovoljno odstopil. Franco si obenem pridržuje pravico, d^ imenuje svojega naslednika. V zakonu je rečeno, da je Španija "katoliška in socialna država," ter da bo v slučaju smrt-ti ali pa nezmožnosti šefa države, regentski svet imel pravico, da predloži osebo s kraljevsko krvjo, ki bi ga nasledila. Ta oseba "s kraljevsko krvjp" pa bo morala biti potrjena z dvetret-jinsko večino "parlamenta." V radio govoru, ki ga je imel za osmo obletnico uničenja španskih republikancev, je diktator Franco pojasnil zakon in zagovarjal svoj režim. Rekel je, da svet enkrat ni znal dovolj ceniti njegovega protikomuni-stičnega stališča, toda da se •'takšni čuti sedaj spreminjajo." Novi zakon pravi, da bo v kraljevski svet vključen kardi- PREMOGARJI SO ŽE VČERAJ ODHAJALI NA "ŽALNO STAVKO" I2 Washingtona se javlja, da so premogarji po raznih delih že včeraj ostali doma, ne da bi čakali polnoči 1. aprila, za kateri čas je John L. Lewis odredil žalno stavko v zvezi s katastrofo v Centralia, 111. ' Računa se, da je 2G odstotkov premogarjev predčasno prenehalo z delom. Žalna stavka ima trajati šest dni. Notranji tajnik Knig je izjavil, da bo v najkrajšem času predložil kongresu priporočila za varnost v rudnikih, obenem pa rekel, da ee ne želi spuščati v kontro' er?n z Lewisom, ki je zahteval njegovo resjgnacijo. predlaga se zakon, da se ustavi telefonsko stavko WASHINGTON, 30. marca— Kongresnik Fred Hartley, pred-nal-primat, ali pa najbolj spo- sednik delavskega odbora, je da- štovani nadškof, šef generalnega §taba, predsednik sveta države, predsednik vrhovne sod-nije in predsednik španskega instituta. Vsak kandidat za kraljevski prestol mora po zakonu biti španski katoličan, star najmanj 30 let in mora položiti prisego, da bo spoštoval "osnovne zakone španske države." nes predložil v odobritev osnutek zakona, ki naj bi odvrnil nevarnost stavke telefonskih delavcev, katera je napovedana za 7. aprila. Ta zakon bi v slučaju sprejema pooblastil justičnega tajnika," da izposluje injunkcijo v svr-ho preprečenja stavke. Delavski odbor bo razmotrival' o osnutku zakona jutri. Maršal Tito zahteva priključitev Koroške Žigosa imperialiste in vojne hujskače ki ogrožajo mir sveta ZBORNICA ODLOČILA, DA CLEVELAND NE BO "MENJAL ČASA" (Iftvelandska mestna zbornica je na stiočiiji seji napravila konec prerekanju glede "počasnega" in "hitrega" časa tekom poletnih mesecev s tem, da je z glasovi proti 10 sklenila, da se obdrži "stari" oziroma "počasni" čas, in nam torej ne bo treba kazalca na tir ah potiskati za eno uro kakor so zahtevali zagovorniki "hitrega časa." Večina councilmanov je rekla, da so poizvedovanja med prebivalci raznih vard dala jasno razumeti, da so proti igračkanju z lu-o. Borbo za "hitri čas" je vodil councilman Edward Pucel iz 10. varde. Za spremembo je glasoval tudi councilman John Prince iz 32, varde, dočim je councilman Edward Ko-vačič iz 23. varde volil proti spremembi. GRŠKI KRALJ JURIJ UMRL Baš pred zaključkom lista je bilo potom radija objavljena vest, da je danes zjutraj nenadoma podlegel srčni ka-|Pi 56-letni grški kralj Jurij. Marshall ostro i odgovoril na ruski "ultimatum" otiiocicek vržen iz tretjega nadstropja padel v roke NEW YORK, 30. marca—Fotograf Henry A. Whitfield je pokazal izredno prisotnost duha, ko je rešil življenje nekemu 17-mesečnemu otročičku. Iz svojega stanovanja v ,šestem nadstropju je Whitfield videl, kako se iz sosedne stavbe vali dim in bruha ogenj. Opazil je na oknu tretjega nadstropja Mrs. Mattie Pettwrson, ki je vsa izven sebe zaman gledala, kako bi rešila svojega otročička. Whitfield ji je zaklical, naj ga drži in pritekel na ulico ravno v pravem času, da je ujel v zraku 17-mesečnega otročička, katerega je mati izpustila. MOSKVA, 31. marca—Državni tajnik Marshall je danes rez-I ko odgovoril na stališče Sovjet-|Ske zveze glede nemških repara-jcij in ekonomske spojitve Nemčije. Molotov je poprej konferenco j zunanjih ministrov opozoril, da Rusija ne bo pristala na ekonomsko zedinjenje Nemčije, dokler ne bo dobila absolutnega zagotovila, da bo deležna vojne odškodnine iz tekoče nemške produkcije, kakor je bilo dogovorjeno v Jalti in Potsdamu. "Ako ne pridemo do resničnega soglasja in resnične želje, da izvršimo naše sporazume v besedi in duhu," je rekel Marshall, "tedaj bi bilo bolje, ako sploh ne pride do nikakega sporazuma." Britski zunanji minister je pred Marshallovim govorom sprožil sugestijo, da se gospodarska združitev Nemčije izvrši s 1. julijem. Po tem načrtu, ki je očitno nesprejemljiv za Ru-sijq, bi Nemčija morala kriti vse okupacijske stroške, predno bi začela izplačevati reparacije. Pismo iz domovine V našem uradu imamo pismo iz starega kraja za Frank Jelu-šiča. Zasliševanja glede Tnimano-ve politike se nadaljujejo Predlaga, da bi Združeni narodi mogli ustaviti od Trumana priporočano akcijo v Grčiji in Turčiji stassen obiskal v. m. molotova LONDON, 31. marca. — Radio Moskva poroča, da je Harold e. Stassen, bivši governer Minnesota in napovedani republikanski predsedniški kandidat, dar nes obiskal sovjetskega zunanjega ministra V. M. Molotova. WASHINGTON, 30. marca—Senator Arthur H. Van-denberg je danes pri zasliševanju, ki ga vodi senatni odbor za zunanje posle v zvezi s Trumanovimi priporočili za intervencijo v notranje zadeve Grčije in Turčije, predlagal, da se organizacijo Združenih narodov pooblasti, da lahko z večino glasov ustavi vsako ameriško pomoč Grčiji in Turčiji, ki bi jo kongres odobril. Svetoval je amendment, po*----- katerem bi moral predsednik Truman ustaviti vsako pomoč, če bi to zahtevala organizacija Združenih narodov. Besedilo amendmenta naj bi vključilo tudi ustavljanje pomoči, če bi katera koli vlada Grčije in Turčije, ki predstavlja večino prebivalstva, to zahtevala in istotako če sam predsednik najde, da so cilji tega postopka uspešno zavrženi, ali pa če se jih ne m^re doseči. Odbor za zunanje zadeve je nadaljeval z svojim zasliševanjem, ko sta podala svoje stališče kongresnik Fred L. Crawford in Hamilton Fish, ki je izjavil, da če Zedinjene države intervenirajo v Evropi, bodo izzvale podobno intervencijo v ameriški hemisferi. Fish je rekel, da je Trumanov načrt za pomoč Grčiji in Turčiji "nevar- , (^sedilo članka ni v celoti no zapuščanje naše tradicional-' odartjeno, toda del-no se gla-ne zunanje politike in sabotaža ' ^' Monroeve doktrine. Kongresnik Crawford bi uporabil silo proti Rusiji BELGRAD, 31. marca—Maršal Tito je v jugoslovanskemu parlamentu imel govor, katerega so prisotni poslanci z navdušenjem pozdravili. " Tito je v govoru rekel, "da*^ ameriški imperializem odprto preti z vojno," toda, da bo Jugoslavija "držala s Sovjetsko zvezo in svojimi prijatelji, ki so večji kot "fronta imperialistov in vojnih hujskačev." V svojem govoru je Tito zahteval priključitev Koroške k Jugoslaviji in izjavil, da "imperialistične sile v Grčiji ogrožajo mir na Balkanu in v svetu" in napadel ameriškega ambasadorja Richard C. Pattersona, da ni "pravilno obveščal vlade Zedi" njenih držav o razmerah v Jugoslaviji." "Iz zapada vedno slišimo o atomski bombi^ in nevarnosti vojne," je rekel Tito. "Mi vidimo, kako se Anglija, Zedinjene države in nekatere druge države vmešavajo v zadeve Grčije, Kine, Indonezije in zadeve ostalih držav, kako zatirajo svobodo narodov in njihove demokratične pravice." Opozoril je, da je svet ogrožan vsled delenja na dva bloka, na mali, toda nevarni blok "imperialistov in vojnih hujskačev," drugi, ki je "veliki front narodov vseh držav, ki želijo mir." Tito je tudi v trpkih besedaTi obsodil akcijo Zedinjenih držav, ki so zavrnile prošnjo Jugoslavije za živež. • CANNON JE NOVI AMERIŠKI AMBASADOR ZA JUGOSLAVIJO WASHINGTON, 31. marca— Predsednik Truman je danes imenoval Cavendish W. Canno-na za ameriškega ambasadorja v Jugoslaviji. Predsednik je tudi poslal v senat za odobritev nominacije šestih drugih am,basadorjev za evropske in južnoameriške države. Med njimi še nahaja tudi Stanton Griffis, ki je bil preteklega tedna imenovan za ameriškega ambasadorja v Poljski. Mr. Cannon, ki bo nasledil ameriškega ambasadorja v Jugoslaviji Richarda C. Pattersona, ima 27 let izkušnje v mednarodni evropski politiki in je bil pred imenovanjem za ambasadorja prvi tajnik ambasade v Lizbonu. Svarilni glas na kongres Zed. držav z desne strani Ena stran obstoječe mednarodne situacije, -ki n^s navdaja z upom, da Amerika navzlic alarmantnemu razvoju, ki je,nastal vsled Trumanovega predloga za odprto intervencijo v Grčiji in Turčiji, ne bo izgubila glave, prihaja od strani poštenih ameriških konservativcev. Pojavili so se tudi nekateri vodilni republikanci, v kongresu in izven kongresa, ki dvigajo svarilni glas, da se Amerika ustavi in pomisli, kam gre, predno se spusti na pot, ki Ameriki in 'svetu ne more prinesti drugega kot katastrofo, kakršne človeštvo še ni videlo. Značilno pismo na vse člane*---—- Kongresnik Fred L. Crawford je rekel, da bi "Zedinjene države morale povedati Rusiji, naj se razoroži, ali pa da bodo (Zedinjene države) uporabile atomsko bombo in ekonomsko silo proti njej." (Pred Varnostnim svetom Združenih narodov sta Anglija in Zedinjene države po poročilu od 24. marca zavrgle predloge sovjetskega zunanjega ministra Molotova za splošno razoroženje, z motivacijo, "da svet še ni pripravljen za razoroženje.") Crawford je brez vsakega obotavljanja rekel, da bi stališče, katero zastopa, pomenilo vojno, če bi se Rusija zoperstavljala, ameriškega kongresa je naslovil Ernest T. Weir, predsednik National Steel Co., ki ga tu pri-občamo v glavnih potezah: Predlog predsednika Trumana glede Grčije in Turčije postavlja Zedinjene države pred deti njegove končne meje. Ta predlog potiska to deželo v kom-(Dalje na 3. strani) Prog. Slovenke št. 3 članice krožka št. 3. Progresivnih Slovenk se vabi na redno eno največjih vprašanj v zgo-1 mesečno sejo, ki se bo vršila ju-dovini—piše Weir. Ako spre j-1 tri večer ob 7:30 uri v Sloven- memo ta predlog, bo to pomenilo popoln prelom z vso našo zunanjo politiko preteklosti. S tem se spustimo v intervencijo in udeležbo ter odgovornost za notranje zadeve drugih narodov. To pomeni začetek gospodarskega izčrpavanja ljudstva te dežele, o katerem ne more nihče predvidevati, koliko nas bo eventualno stalo. Ne samo to,' temveč pomeni tudi uporabo vojaške sile Zedinjenih držav—v začetku sicer v omejenem obsegu, ampak ne* da bi mogli ve- skem društvenem domu na Recher Ave. Poroka Dne 12. aprila se bosta poročila Dorothy Marie ^ul, hčerka Mr. in Mrs. Anton Skul iz Maple Ave. v Madison, O., in Andrew R. Sopko, sin Andrew Sopko iz Painesville, O. Poroka se bo vršila ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Marije v Painesville. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu! Ameriški delegat zahteva pojasnila glede Makedonije BELGRAD, 31. marca—Mark Ethridge, delegat Zedinjenih držav pri preiskovalni komisiji organizacije Združenih narodov, je pozval bolgarskega zveznega uradnika George Kouliševa, da pojasni neki članek, ki je bil pri-občen v glasilu bolgarske komunistične stranke, v katerem članku je rečeno, da bi Bolgarija pozdravila ustvarjanje republike Makedonije v federaciji z Jugoslavijo." Ameriški delegat je v svojem pozivu zahteval bolj natančno pojasnilo tega članka. "Bolgarski narod bi pozdravil i: zadovoljstvom ustanavljanje makedonske države znotraj bratske Federativne ljudske republike Jugoslavije." "Zedinjenje ostalih delov Makedonije je lahko ustvarjeno edino na podlagi ustvarjanja takšne države. Takšno zedinjenje je v interesu mirnega razvoja v Bolgariji in v interesu tesnega sodelovanja z bratsko Jugoslavijo." Obenem je Ethridge zahteval od grškega zveznega uradnika Alexis Kirouva, da poda pojasnila v zvezi z njegovo izjavo, v kateri je rekel, "da Bolgarija popušča v svoji opoziciji proti priključitev bolgarske Makedonije k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in sicer v zameno za podporo, ki bi jo Jugosla- toda če bi prišlo do "vojne, bi j Bolgariji pri zahtevi Rusija bila tepena." (Kongres- Tracije." nik Crawford seveda ni podal j ^ nobenih razlogov, zakaj naj bi | Zvišanje relifa se na Rusijo metalo atomske j Clevelandska mestna zborni-bombe, toda rekel je, da "Zedi- ca je snolči sklenila, da se živil-njene države imajo 'moč,' da'ska podpora osebam, ki so na razorožijo svet in da bi morale relifu, zviša za 25 odstotkov za začeti z Rusijo.") dobo enega meseca, ko se upa Zasliševanja glede predlogov dobiti odobritev od strani dr-Trumana za intervencijo v Gr- žavnega dobrodelnega direktor-čiji in Turčiji se bodo nadalje- ja. vala še v naprej in kot sedaj izgleda, ne bo v kongresu še tedne padla nobena odločitev. Trgovec oropan Pred svojim domom na Cleveland Heights je bil snoči oropan avtomobilski trgovec Man-nie Berk, lastnik Ace Motor Sales Co. na 7217 Euclid Ave. Rop so izvršili trije moški, ki so mu vzeli $935, uro in prstan, in zbežali v avtomobilu. Na obisku Dobro poznana Mrs. Augusta Frančeškin, ki se je s svojo družino pred časom preselila v Greenwood, Wis., se je te dni nahajala v Clevelandu na obisku pri sorodnikih in prijateljih. Upamo, da se je prav dobro zabavala. Program rokoborbe Nocoj se bo vršil isti vspored rokoborbe, kot je bil začrtan za prošli torek večer, katerega pa se je vsled slabega vremena prestavilo na nocoj. Rokoborba se vrši v Centralni orožarni. GLASBENA MATICA priredi KONCERT v NEDELJO, 13. APRILA v avditoriju Slov, nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 4. ur? popoldne Vstopnice se dobi v Oražmovi slaščičarni in pri članih. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 53IM2 Issued Every Day Except Saturday«, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: CPo raznadalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): for One Year—(Za celo leto) -—-- for Hali Year—(Za pol leta) --- yor 8 Months—(Za 3 mesece) -—- r ENAKOPRAVNOST 1. aprila 1947, UREDNIKOVA POŠTA -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)----- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)------- For Half Year—(Za pol leta) ■■ - -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Mirko G. Kuhelj, tajnik SANSa: TRAJNI MIR ALI NOVA VOJNA? (Dalje in konec.) Veliko večino ameriškega tiska in. radija je zajela fanatična epidemija, ki kuži tipičnega brezbrižnega Ameri-kanca s sovraštvom do vsega, kar je v zvezi z Rusijo in s slovanskimi narodi. Ti so se prvič v zgodovini povezali v prijateljstvu in sodelovanju za dosego tisočletnih slovanskih teženj; stara pravda za vse. Ta slovanska vzajemnost pa, po mnenju tistih, ki vidijo v nji konec njihovega izkoriščanja slovanskih narodov, "ogroža" status quo zlasti tistih narodov in priviligiranih posameznikov, ki so se bogatili na račun apliciranja rimskega izreka "Divide et im-pera!" (Razdvajaj in vladaj!) na slovanske in druge izkoriščane narode, kateri bi znali Slovane posnemati. Anglosaški svet pozna Slovane le tedaj, kadar mu teče voda v grlo in brezupno išče njihove pomoči za svojo rešitev. V tem položaju je*pripravljen obljubiti vse, da se le reši. In ko zopet stoji na' svojih nogah, pozabi na obljube in nadaljuje svoje navajene posle. Postopa ravno tako kot pove zgodba o človeku, ki je padel v reko in se potapljal. "Pomagajte, rešite me, ljudje božji!" je kričal in na debelo požiral vodo. Pa je prišel vandrovec, skočil za nesrečnežom in ga potegnil na suho. Ko je dotični človek prišel k zavesti in je spoznal, da je rešen, je pričeriskati svoj klobuk. Rešitelj mu dopove, da je klobuk najbrž voda odnesla. Oni pa se raztogoti in zakriči: "Ti si kriv, da sem izgubil klobuk. Zdaj ga mi pa plačaj]" Koliko čaasa bodo Slovani še plačevali za take "klo? buke"? In ali bo ameriški narod dopustil, da se bodo njegova sredstva uporabljala za vzdrževanje zahtev po plačitvi za "klobuke," ki jih je odnesla borba svobodoljubnih narodov vsega sveta proti svetovni poplavi fašizma, ki je ogrožal tudi "kapitalistični" in starokopitni imperialistični klobuk? Načelna izjava SANSa nam vsem nalaga dolžnost, da nasprotujemo vsem korakom, ki bi znali zaplesti Ameriko in ostali svet v novo vojno. Podpirati imamo organizacijo Združenih narodov, ki je poklicana, da pravično reši vsa mednarodna vprašanja in probleme, ki delajo razkolj med narodi in ogrožajo težko pričakovani, mir. Tudi predsednik' Združenih držav nima pravice iti rramo organizacije Združenih narodov in na svojo pest, a na odgovornost vsega ameriškega ljudstva zapričeti akcije, ki bi nas dozdevno vodile v borbo za "zaščito demokracije" v monarhofaši-stični Grčiji in oportunistični Tiirčiji, resnično pa v vojno proti slovanskim narodom, ki se ne marajo klanjati mednarodni kliki, ki jo brez vednosti ameriškega ljudstva zastopa in ameriško industrijsko silo v njene koristi izrablja Rooseveltov naslednik. Tudi prihlinjenega izgovora ne pripoznamo, da gre le za obrambo grškega naroda proti komunizmu in za zaščito Turčija, ki se je med vojno mastila na račun Amerike in bodo obvarovali radikalne politične ideologije s topovi, puškami in smodnikom, nasprotno z odpravo sistema, ki pre-])rečuje lačne želodce in suženjstvo. Ideologije ni mogoče ubiti z materialnimi sredstvi. Ubije jo le boljša ideologija. Svet se obrača vedno le v eno smer in Amerika nima toliko dolarjev niti ne vojne opreme, da bi smer spremenila. Naše zunanje politične smernice se bližajo večji krizi. Niti predsednik niti državni department ne povesta vsega ozadja. Kongres in javnost dobivata informacije le v maliii krpicah, da se skrijejo neprijetne posledice in fakti. Grčija je le zadetek, le neka španska stena, za katero se skriva obča borba proti deželam in vladam, ki gledajo za svojo ' rešitev proti Rusiji. Viso'ki uradniki^ zanikajo resnost položaja za javna poročila,, privatno pa govorijo vse kaj drugega. Nad polovico Grčije je v rokah odpornih partizanov, v borbi proti katerirc je Anglija zapravila že nad 600 milijonov dolarjev, Am/črika pa nad 500 milijonov. Anglija se umakne 31. mar^a in prepušča Ameriki nadaljno odgovornost. Zarady tega nujna sila, da bi se kongres izrekel še predno'ima priliko izvedeti za resnico. Angleški imperializem je v banJfrotu. Ameriški bilijoni so ga rešili trenutno pred smrtjo, ne pa njegovega "klobuka." Za Grčijo pride T^čija, ki^^v je med vojno mastila na račun Amerike in Nemčije, pr;»eko njenih mej pa je Palestina, Suez, Arabia, Irak, Irany. , . kjer so ameriške in angleške oljne družbe ih za nji'^.i bilijoni dolarjev ameriškega kapitala. Ta kapi- 'Snubači" v Suclidu Euclid, O. — Za vašo zabavo in kratek čas, ter obenem tudi za pomoč pevskemu zboru Slovan", bomo zopet priredili lep koncert z opereto "Snubači" in sicer na Velikonočno nedeljo. Na ta koncert vabimo tudi našo mladino, posebno pa naše fante-veterane. Ravno mi je prišlo na ušesa, da nemeravajo ustanoviti slovensko šolo in zato je za te naše fante tukaj izredna prilika, da se lahko učijo materinega jezika kar dvakrat: enkrat v šoli, drugič pa, če pristopijo k pevskemu zboru "Slovan". Ta zbor v resnici ne bo nobenemu nič, škodoval. S pristopanjem v njega boste ojačili zbor tako, da nas bo na prihodnjem koncertu še večje število. Torej, fantje kar korajžno . . . Ker vem, da radi posečate vse prireditve, zakaj ne bi prišli tudi na "Slovanov" koncert? Zvečer se bo vršil ples in boste prav gotovo imeli veliko veselja z vašimi dekletami. Zbor z svojimi koncerti pomaga obenem domu in sebi. Bolj kot bodo ti koncerti in prireditve uspešne, lažje bomo pomagali pri graditvi novega doma. To je pa posebno važno za vas, veterane, ki boste imeli boljše in lepše prostore. Ob tej priliki pa moramo zopet poudariti, da "Slovan" naredi vsakemu uslugo, da se vedno odzovemo kadar nas kdo vpraša za /sodelovanje. Zato moramo eden drugemu pomagati tudi v finančnem oziru. Prošnjam še nismo odrekali, če smo videli, da je pomoč za to ali pa ono stvar potrebna. To smo lahko storili ko je v blagajni kaj bilo, ko pa je "majhna" prazna, seveda naš trud je zastonj. Naš zbor se'je precej pomnožil in se še bo, posebno po temu koncertu. Naš pevovodja Frank Vautar pravi, da bi najrajši videl pred seboj vsaj 50 pevcev. Zato, dragi rojaki in rojakinje, če bomo z našim koncertom dobili nadaljno spodbudo za delo je predvsem odvisno od vas. Če boste na Velikonočno nedeljo napolnili dvorano, bomo z Š3 večjim veseljem hodili na vaje, kajti prepričani bomo, da naš trud ni zastonj, da ne sedimo pri vajah dve do tri ure zastonj. Nihče ni zato plačan in edino kar imamo od tega, je zavest, da občinstvo upošteva naš trud in da ob prilikah izraža z svojim posetom priznanje. Še enkrat, dragi rojaki in rojakinje, ne pozabite na zbor "Slovan" in na koncert, ki se bo vršil v nedeljo ob 4 uri popoldne. France iz Ljubljane. Dom na planini' ("Home on the Range" prestavil Angel Plesničar) ■ Oh, daj mi dom kje na hribih da bom; kjer pastir z živino med goram, kjer nikjer ni sled razžaljivih besed in nebo ni oblačno cel dan. Dom, dom na planini, kjer pastir z živino med goram, kjer nikjer ni sled razžaljivih besed in nebo ni oblačno cel dan . . Oh, nič za cel svet samo daj mi živet kjer čebelce nabirajo med — tam gor na planini. Saj sem jaz njih sin, tja podal bi se rad iz tujin. Dom, dom na planini ... Oh, da bi še enkrat dragi očka in mat, me pokregala kot po navad; da bi slišal njih glas, videl njih obraz, da bi ne bil za nami že čas. Dom, dom na planini . . . Gornja pesem bo vključena v koncertni program pevskega zbora "Slovan". Koncert z opereto "Snubači" bodo pevci "Slovana" podali, na Velikonočno nedeljo 6. aprila v Slovenskem društvenem dontu na Recher Ave. Pismo iz Žužemberka Mr. Anton Perušek, ki stanuje na 5146 Miller Ave., Maple Heights, O., je dobil zanimivo pismo od svojega brata Jožefa. Pismo se glasi: "Dragi brat! "Tvoje pismo sem prejel in sicer 27. januarja t. 1. Pišeš, da te veseli, ker tukaj delamo z veseljem. Res je, da delamo z veliko vnemo in da na deželi ob-navijamo porušene domove. Prav z posebnim veseljem pa dAajo industrijski delavci, ker vedo, da delajo za svojo lastnq korist in za korist ljudstva. Pri nas je kapitalizem uničen; nima več v rokah tovarn in rudnikov domači in tuji kapitalist. Naš delavec ni več suženj in tlačan tujega kapitala, ampak je na svoji zemlji in v svoji industriji sam svoj gospodar. Zasluži na mesec od 6.000 do 9,000 dinarjev, toda ne kot podložnik kapitalističnega izkoriščevalca, ampak je svoboden človek in uživa ugled in čast. Tudi sindikalne ornanizacije vsepovsod obstojajo, v katerih ima delavstvo besedo. "Pri nas je izVršeno podržav- tal so "ameriški interesi," za zaščito katerih hočemo postaviti "Trumanovo doktrino," ki pa ni Trumanova. Ta doktrina se je porodila v pisarnah ameriških oljnih družb, za interese katerih naj bi se zopet lila kri naroda, ki nosi umetne odgovornosti za zaščito "ameriških interesov," se reče za zaščito oljnih družb, ki so za odškodnino za koncesije pričele izrabljali naravna bogastva nazadnjaških narodov izven Amerike. Slovenci v Chicagu so imeli sestanek 27. marca, da se organizirajo in množično protestirajo proti taki politiki na velikem shodu v Kolizeju dne 13. aprila. Vsaka slovenska naselbina naj povzame korake' da se organizira in javno izrazi svoj protest proti političnim smernicam, ki jih propagira državni department. Pišite, svojim kongresnikom, senatorjem, državnemu departmentu in v Belo hišo, da nasprotujete vsakemu koraku, ki izziva nove žrtve in prelivanje nedolžne krvi v imenu "krive" demokracije. Za Jugoslavijo, ki je toliko tvegala in žrtvovala v borbi proti fašistom in nacistom, nima Amerika danes ne : denarja za posojilo niti ne žita za prodajo, za zaščito naših I nedavnih sovražnikov pa je že danes pripravljena prelivati kri vaših sinov, ter jim nuditi sredstva za povzročitev nove I vojne katastrofe. ■ \ ! I Pomagajmo državam, ki nujno rabijo naše pomoči pred lakoto in pomanjkanjem, s sredstvi, ki dajejo živijo-i nje! Nasprotujmo pa pomoči v orožju, ki'prinaša narodom j smrt in pogin! ' Ijanje industrijskih podjetij, katero so delg,vci z navdušenjem sprejeli. Manifestirali so po mestih in tovarnah z zastavami sindikalnih organizacij in državnimi, ter nosili razne napise. Pri vhodih v tovarne ali pa rudnike, povsod vidiš napise: "Rudnik je naš;!! "Tovarna je naša!" "živel maršal Tito!" "Nočemo biti sužnji!", "Delu čast!" in še nešteto drugih napisov vidiš vsepovsod. "Tudi agrarna reforma se je izvršila, katere pa je bil spet kmečki delavec posebno vesel. Kajti grajščino in veleposestniško zemljo so razdelili kmečkemu revnemu ljudstvu, dali so zemljo tistemu, ki jo sam s svojimi rokami obdeluje. Gotovi kompleksi pa so bili dani v skupno zadružno obdelavo, kjer jo ljudstvo skupno obdeluje in skupno uživa. Tako smo že danes dosegli pri kmečkemu in industrijskemu delavcu ogromne uspehe. Pri nas ni brezposelnosti in tudi stavk ne, primanjkuje pa največ delavčev-stro-kovnjakov. "Pišeš, da si dobil časopise, toda bil sem razočaran, zakaj ni naših slovenskih časopisov kot "Slovenski poročevalec", "Ljudska pravica" in še več drugih. "Slov. poročevalec" je glasilo Osvobodilne fronte, "Ljudska pravica" pa glasilo komunistične stranke Slovenije. To sta dva glavna dnevnika, ki prinašata vso zunanjo in notranjo politiko, gospodarska vprašanja ter nasvete za reševanje dnevnih problemov. Mogoče, da so jih vrgli vstran ob priliki cenzure. "Na vprašanje glede elektrifikacije, ti odgovarjam, da mi v Žužemberku imamo elektriko že od leta 1940. Jaz jo imam tudi v moji novi hiši. Imam tudi dva električna likalnika, enega 6 kg težkega za delavnico, enega pa za doma. Glede elektrike gre še precej dobro, samo za plačati je precej. V Drašče vasi pa še nimajo elektrike, čeravno gre omrežje visoke napetosti ravno gor po brez ju nad našo hišo proti šmihelu. V Drašče vasi pa so vseeno že drogove postavili in čakajo samo na material. V letošnjem letu bo gotovo že svetila, če se bodo kaj pobrigalLza materijal, katerega ni preveč na razpolago. "Kakor em Ti že pisal, sem tudi ta četrti paket dobil in sem ti že nekaj več o teh zadevah pisal. Od paketa smo prej plačevali 38 din. ko so bili še na cenzuri pregledani, sedaj pa jih tukaj pregledujemo na pošti, kot sem Ti že pisal, ter plačamo 11 din. če pa je med potjo na novo zavit se plača 17 dinarjev. Tudi jaz sem večkrat na kontroli pri pošti in vidim, kaj vse ljudje dobijo v paketih in koliko jih dobijo. "Zdaj pa vas vse skupaj lepo pozdravljam. Pepe. Pismo iz Solkana Mrs. Doroteja Strancar je prejela pismo od svOj'ega brata Štefana Kompara iz Solkana na Primorskem, ki pjše o razmerah, ki sedaj vladajo v našem Slovenskem Primorju. Brat se zahvaljuje za pisma in pakete, l:i jih je dobil, ter nadaljuje svoje pismo kot sledi: "V Slovenskem Primorju imajo dosti boljši živež kakor pa ga imamo mi, ki se nahajamo na Morganovi črti. Meso in drugi živež je dosti bolj po ceni kakor pa pri nas tu v Gorici, plače pa so enake. Sedaj je že več kot eden mesec odkar so zaprli mejo med Slovenskim Primor-jem in Gorico. Poprej smo t^i mi prinesli kakšno kilo mesa čez mejo toda sedaj se lahko prenese edino kar človek sne v enem dnevu. Mi smo si pridelali eno malo turšče in en kvintal pšsnice, sedaj pa tega ne moremo pripeljat v Solkan dokler ne bo podpisana mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo. "Še vedno ne vemo, kam bomo prišli, dali pod Italijo ali pa (Dalje iia 3. sUani), Vasilj Grossman: Nacistična klavnica v Trehlinki (Iz ruščine prevel: J. Kaučič.) (Nadaljevanje) Zagrmeli so streli na vseh koncih in krajih taborišča; za-regljale so strojnice na zavzetih od jetnikov na stražnih stolpih in pred gestapovskimi barakami. Zmagoslavno, kakor zvonovi na veliki praznik, so odmevale ročne granate in eksplozije tankov. Vse ozračje se je treslo od groznega ropota in treskanja; gorele so barake in gestapovska stanovanja . . . . žvižganje krogel je popolnoma zadušilo šumenje debelih mrtvaških muh, ki so se od straha dvignile v zrak pred ognjem in ropotanjem. Na soncu so se bli-ščale okrvavljene sekire, noži in bodala razjarjenih upornikov. Ta dan je hudobna in živalska kii gestapovcev prvič oškropila dvorišče treblinske klavnice in jasno modro nebo je zmagoslavno praznovalo uro maščevanja nad živalmi. Ponovila se je stara zgodba: človeška bitja v živalski podobi, katera so se predstavljala za potomce neke "višje rase", bitja, katera so še do včeraj glasno kričala: "Ach-tung, mutzen ab!" (Pozor, kape doh!) in bitja, katera so po-smehavajoč klicala varšavske upornike iz hiš na morišče s pre-tresajočim glasom gospodarjev; "Alle r-r-r-r-raus!" (Vsi takoj ven!), ta bitja, prepričana v svojo vsemogočnost, so se izkazala, ko se je šlo za njihovo lastno kožo, za največje strahopetce, padajoč na koleni in proseč milosti. Postali so popolnoma brezglavi in tekali so sem in tam, kakor preplašene podgane. Na svojo in v naprej zasnovano obrambo, so popolnoma pozabili. O tem sploh ni vredno, da bi govorili ali pisali. Dva meseca in pol pa uspelem uporu v treblinski klavnici, je nastal sličen upor v Sabiburski klavnici, kjer so Nemci izdelo-vah iz človeških trupel poljska gnojila ter jih pošiljali v Nemčijo. Upor je izbruhnil dne 14. oktobra 19^4. Vodja upora je bil neki ruski ujetnik po imenu Saško, doma iz Rostova na Donu. V Sabiburski klavnici se je zgodilo isto, kakor v Treblinski; na pol mrtvi in sestradani jetniki, so znali dobro obračunati z gestapovskimi junaki. V Sabiburski klavnici so se uporniki poslužili še enega načina, katerega se uporniki v Treblinki niso poslužili. Saško j^ namreč ukazal upornikom, da si napolnijo svoje žepe z drobnini suhim peskom, katerega so potem metali gestapovcem v oči, ter jih tako slepili in jih delali nesposobne za borbo. Toda upor v Sabiburski klavnici ni bil tako uspešen, kakor je bil v Treb-hnski. Upor je bil zadušen, toda kljub temu je padlo več ducatov gestapovcev in mnogo stotin upornikov. Le redkim se je posrečilo pobegniti in med temi srečneži je bil tudi vojak Saško. Ko se je treblinskim upornikom zazdelo, da so dovolj temeljito uničili treblinsko klavnico, so se z eno-minutnim mol-, "poslovili od pepela milijo-' HOV Žrtev, potem so pa odšli v ■ bližnje gozdove. Toda nemško okrožno povelje se ja naglo zavedlo. Poslali ^ čete iz vseh bi:žujih garpizij v sled za uporniki in na pomoč je prišla celo nemška aviacija. Cele tri dni se je VI šila borba v gozdovih okrog freblinke med dobro oboroženimi Nemci in golorokimi uporniki. Uporniki so se razkropili po grmovju odkoder so nepričakovano skakali Nemcem od zadaj na vrat, jih zabadali z ncži, se jim vcepljali z zobmi v vrat in jih z rokami dušili. Toda končno so podlegli veliki premoči in le malo katerim se je I jjosiučilo pobegniti in dočakati UUI. xuud, OVUJ liaHlCil iio aosegli. Oijic 6. avgusLa lela 1944 je vico.iiiaKa Kačiviucci enei.aia s .:>v o J bHil' Liiim OUtU.uUv' cin JCJill. A o Lcin anevu so saixio se uožigau oscaia zakopana irupia. Kar se upornikom ni posrečilo uničiti za časa upora, so pa Nemci sami začeli lazuirua. Razbijali so zidana poslopja, rali bodečo žico okiog tauonsja in požgali še ostanke OaraK, ivi niso zgorele ob času upora, vsa mehanična naprava pnnsKin celic je bila demontirana in poslana v Nemčijo, betonirane celice pa razstreljene. Tudi postajno poslopje so razstrelili, pobi ali so tračnice in železniške prage in vse nekam odpeljali Kaj so Nemci s tem hoteli doseči V Ali so morda hoteli skriti sledove milijonov umorjenih ljudi? Ali je sploh biio mugoče SKriti vse te strašne zločine? Kako naj prisilijo k molku tisoče ljudi, Kaceii so bili tukaj kot žive priče, kateri so vsak uan videli pri-iiajajoče vlake z žrtvami iz vsen koncev Evrope! Ah je mogoče izbrisati iz Človeškega spomina tisti cini dim, kateri se je aan m noč, tekom trinajst mesecev vaiil nad treblinsko klavnico in po bližnje okolici? Ali je mogoče iztrgati iz človeškega spomina 13-mesečno obupno kričanje žena, mater in otrok pred vnodom v plinske celice? In rad bi vedel kje je tista nadnaravna moč, ki bi znala prisiliti k molku okoliške kmete, kateri so dan za dnem odvažali človeški pepel iz klavnice ter ga razsipali ob cestah in potih okrog klavnice? In končno: ali je mogoče prisiliti k molku vse žive priče, katere so bile prav do zadnjega dne nasilno zaposlene pri sežiganju zadušenih žrtev? Ne, vse to je nemogoče! Gesta-povci ne bo več ustrašili z glasnim krikom:: "Mutzen ab!", ali pa z grožnjami plinskih celic teh prič. Himmler nima več oblasti nad svojimi podrejenimi pomagači, kateri zdaj s poveše-nimi glavami in tresočimi rokami,- tiho pripovedujejo svojo zgodovino' ponorelih zločinov. Sovjetski častnik, s Stalingrad-skim odlikovanjem n a prsih, točno popisuje list za listom o zločinih gestapovskih živali. Poleg vrat stoji na straži vojak s stisnjenimi pestmi, tudi na njegovih prsih se blišči Stalingrad-sko odlikovanje, njegov suhi in od vetra potemneli obraz izgleda surov. To je obraz ljudske sodbe! In ah ni čudno, da je prišla v Treblinko pri Varšavi ena izmed zmagoslavnih stalin-gradskih armad? Niso zastonj postali zbegani Hitlerjevski veljaki v februarju leta 1943; ni zastonj tako nagloma priletel v Treblinko sam gestapovski veljak Himmler, ter ukazal postaviti ogromne peči, sežgati trupla umorjenih žrtev in temeljito uničiti krvave sledi nemške kulture. Toda njegov trud je bil zaman. Stalingradci so kaj kmalu prišli v Treblinko in pot od Volge do Visle se jim je zdela precej kratka. Danes se celo zemlja okrog treblinske klavnice upira biti udeležnica teb krvavih zločinov, katere so izvršili nad človeštvom nemški "nad-ljudje". Zato bruha zemlja iz sebe kosti in razne pred-I mete, katere so hoteli skriti va-jfijo nemški fašisti s tihim odo-I bravanjem celokupnega nemškega naroda. (Dalje in konecJ Oglašajte v Enakopravnosti \ STRAN ENAKOPRAVNOST 1. aprila 1947. PREŽIHOV VORANC: JAMNICA ROMAN SOSESKE Spisan leta 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije (Nadaljevanje ) Ko je Ahac mislil, da je žs vse pri kraju, pa ga je na vsem lepem iznenadila mati sama. Nenadoma je prišla k njemu in mu prinesla novo hranilno knjižico, rekoč: "Ahac, tu imaš hranilno knjižico. Jaz je nočem imeti doma. Hrani jo ti in je ne daj nikomur iz rok. Ako bom kaj potrebovala, bom prišla k tebi in boš ti zame jemal denar ven. če bi me pa bog na vsem lepem poklical k sebi, pa dobro pazi, kaj ti povem. Iz tega denarja plačaj pogreb, oskrbi zame vsako leto eno mašo na dan moje smrti, pet tisoč daj Nežinemu sinuf, ki ga je imela s Tumpeževim, da bo vedel za svojo babico, kar pa ostane, je tvoje . . . Tako boš dobil vsaj nekaj iz Permanove-ga grunta . . . Da, in še nekaj bi ti rada rekla . . • Perman si je svoje nesreče sam kriv. Kdo ve, kje se potepa, toda moj sin je, tvoj brat je.. . Če se bo kdaj zopet vrnil v Jamnico, bo gotovo prišel kot berač. Prosim te, ne zapusti ga, pomagaj mu, kakor veš in znaš, da mu ne bo treba kje za plotom poginiti . Govorila je hitro, hlastno, kakor bi se bala, da bi se ji misli pretrgale in bi potem nevedela dalje. Sin se je omehčal. "Ah, mati, ne govorite tako. Krepki ste še in boste še dolgo živeli. Če bi pa kaj prišlo, se bo zgodilo tako, kakor želite. Jaz sem sploh že mislil, da se vam ne bi bilo treba mučiti pri Za-bevu. K meni bi prišli, bomo že našli prostora ..." Toda mati, ki še vedno ni obf-'lila oči od njega, ga očividno ni poslušala; kakor da ima še nekaj na jeziku. "Ahac, še ne nekaj sem pozabila," je dodala hitro, "sedmina ne sme biti pri Lukaču. Z njim se je za našo hišo začela nesreča ..." Potem je odšla tako naglo, kakor je bila prišla . Permanca je ostala pri Zabe-vu; kakor je trdila, največ zaradi otroka, ki mu je takrat rešila življenje in ki ga je silno vzljubila. Toda njeno življenje se je prej izteklo, kot je mogel kdo pričakovati. Do pozne starosti trdna starka je začela naglo hirati in leto dni potem, jo je stisnila zima. Sedmina ni bila pri. Lukaču, ker jo je Zabev napravil doma, kakor bi mu umrla njegove, lastna mati. Permanca ni dočakala, kar si je najbolj želela, da bi smrt še pred njo pet odprla kakor nevidno brez-danje žrelo . . . Ahac je že drugič izgubil dediščino. Četrto poglavje Bilo je že pozno jsonoči, v v Munkovi bajti, ki je stala na koncu prostrane gorice, je še vedno brlela drobna lučka. Hiša na drugem koncu je bila že temna in tam je šlo že vse počivat. Nad Munkovo jamo je ležala hladna, a lepa suščeva noč. Polje nad hišo je bilo še pokrito s strnjenim snegom, a pod hišo so bile že velike kopnače. Zadnji dnevi so bili jasni, polni sonca, in sneg se je naglo umikal proti gori. Po sončnih krajih so nekateri kmetje začeli že gnojiti. Jama je bila tiha, le od potoka se je slišalo enakomerno ropotanje mlina, ki je delal za Munke tudi ponoči. Stara Munkinja je šla že v posteljo, njen mož pa je še vedno obračal v rokah čeljusti novih grabelj, ki jih je delal za, svojo snaho Bunkinjo. Trudil se je, da bi napravil čim lepše in lažje orodje, in bilo je, kakor da bi v to delo polagal nekaj tiste svoje ljubezni, ki jo je ved* no gojil do sinove žene. Bunko-vo gospodarstvo mu je sicer de- jlalo mnogo preglavic in skrbi, a za vse to je dolžil bolj sina kakor snaho. Če se je spomnil njenih devetih otrok, se mu je srce vsakikrat zmehčalo. Malo je bilo žensk v Jamnici, ki bi bile tako blagoslovljene, kakor je bila Bunkinja. Mož se je zadnja leta. zelo postaral. Postave je bil še vedno tršate, toda lasje so mu postali popolnoma beli in, ker se zadnje leta tudi ni več bril, je nosil tudi čisto belo, bolj široko kakor dolgo brado, ki mu je pokrivala' vse lice gori do oči. Iz tega zarastlega obraza je gledalo le smelo čelo, uporni, šilasti nos in iznad njega dvoje še vedno živih oči. To je bil zdaj stari, Munk. Ko je Munk nazadnje odložil čeljusti, ne vedoč, ali naj še nadaljuje z delom, ali pa naj gre spat tudi on, so se zunaj na pragu zaslišali težki koraki. Starčeve oči so se takoj čudno za-bliskale in čez njegov obraz je švignila nemirna senca. Spoznal je korake in vedel, da prihaja v hišo njegov sin Bunk. Vedel je tudi, da je sin pijan. Ostro je prisluhnil poznemu ropotu. Koraki so se za hip ustavili, ko da-bi tisti, ki hodi, ne vedel, ali naj vstopi, ali pa naj se obrne in nadaljuje pot v noč. Toda koj nato so noge znova zaropotale in v sobo je stopil Bunk. (Dalje prihodnjič) ZBOROVANJE BIVŠIH POLITIČNIH JETNIKOV PARIZ, 31. marca. — V Parizu se je pričelo prvo zborovanje mednarodnega kongresa bivših političnih jetnikov, katerega so se udeležili predstavniki 18 držav. Svarilni glas na kongres Zed. držav z desne strani od terorističnih aktivnosti več tisoč oboroženih mož, ki jih vodijo komunisti . . Ako je neka vlada tako slabotna, da ne more sama obračunati "z več tisoč oboroženimi mbžmi," ne glede, kdo jih vodi, tedaj smemo upravičeno reči; prvič, da ako mnogo ljudi v Grčiji dejansko ne simpatizira s temi "več tisoči," pa jim gotovo ni dosti mar za eno ali drugo stran, in drugič, da taki vladi ne more nobena zunanja sila dosti pomagati. Politična rast se ne da ustaviti s silo Ako podvzamo to akcijo v Grčiji, bomo s tem Rusiji dejansko rekli: "Mi smo nasprotni komunizmu in bomo pomagali grški in turški vladi, da vodita boj proti njemu." Ali ni zelo možno, da bo Rusija pod temi okolščinami odvrnila: "Storite, kar hočete, ampak v takem slučaju bomo tudi mi podvzeli korake v pod-poru komunizmu." Pozabiti ne smemo, da ima Rusija mnogo sredstev poleg vojne za pospeševanje komunizma — dejansko mnogo več kot pa jih imamo mi za boj proti njemu. Neprijetno kakor nam to utegne biti, ampak priznati moramo, da mnogo ljudi sirom sveta gleda na komunizem v ugodni luči in da ga smatrajo za popolnejšo obliko vlade. Komunistično gibanje imamo tudi v naši lastni deželi, ampak ne moremo storiti mno^, da bi preprečili njegov sprejem od nekaterih izmed naših ljudi. Politično rast je prav tako nemogoče ustaviti kot versko rast —zlasti ne z uporabo sile. In predlagana avantura v Grčiji, ne glede na vse drugo, je temeljno uporaba sile. olje po 800 lir, špeh po 700 lir. Sladkorja dobimo na mesec 30 dkg na osebo in sicer je od 160 do 320 lir, v prosti prodaji pa 1,000 lir. Makarone dobimo po 2 kg na mesec in so po 30 do 40 lir, v prosti prodaji pa 140 lir, krompir' je po 48 lir, goveje meso po 460 do 500 lir, fižol pa 200 lir. "Slaba moška obleka stane 15,000 do 30,000 lir, čevlji pa od 4,000 do 6,500. "Sedaj pa ti bom opisal zaslužke : Franci ima 2,100 lir plače na mesec, moj sin pa zasluži okrog 4,000 lir. Sedaj si lahko zamisliš kakšna draginja je tu. Sedaj samo čakamo, da bi videli kako bo pod Jugoslavijo ker v Jugoslaviji je vse podržavljeno. "Za enkrat smo bili srečni, da smo imeli svoje v Ameriki in da ste nam pomagali, tako da smo lažje shajali v teh dveh letih odkar je vojna končana. Pri koncu mojega pisma vas vse lepo pozdravljam. Tvoj brat Štefan. Dela za ženske POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v Čistem, prijetnem ozračju. (Nadaljevanje s 1. strani) plikacije Evrope in Srednjega To je investicija, ki smo jo'na- 'Vzhoda pod okolščinami, ki pravili za svobodo in mir sveta." utegnejo vojne. Urednikova pošta dovesti do dejanske Nobenega pojasnila glede "vitalnih interesov" Nihče še ni pojasnil, kakšni vitalni interesi Zedinjenih držav nas silijo k temu koraku. In če gre za take vitalne interese, nam še niso bila pojasnjena dejstva tega položaja, vsled katerih je postala akcija tako nujna. Edino, kar je bilo 'dano kongresu in ljudstvu, je predsednikova trditev, da gre za vitalne interese Zedinjenih držav in da je takojšnja akcija bistvena. Predsednikov govor pa se veliko bolj odlikuje po svoji me-glenosti in uporabi fraz kot pa po jasnih razlogih, ki so ga narekovali. Očitna dolžnost članov kon- sel dvignit denar. Precej je zapazil, da so se ga v posojilnici nekam ustrašili. Načelnik Dvornik se je v zadregi začel čohati za tilnikom. "Kaj pa je, ali ni kaj prav?" je vprašal Ahac naglo. "Vse je prav, toda povedati ti moram, da je vloga zamrzni-Vse vloge so zamrznile in morem ti nič izplačati . . " ^ Ahac je zazijal in je komaj slišal v zadregi izgovorjeno besedo: "Kriza, gospodarska kriza." Ta trenutek se je zaprla ne-vidna lovka sto in storokega polipa, ki se je iz glavnega me-sta prilepila n a Dobri je, na amnico. Zaprla pa se je samo bip,^ dokler nevidne ustnice niso požrle kaplje, ki se je imenovala; petdeset tisoč dinarjev, po jamniško pa žulj pemjaške je potem se je lovka zo- resila Zabevko, ki je še vedno gresa je, da preprečijo prenag-hirala v umobolnici. Ijeno akcijo-da vztrajajo, da se Takoj po materini smrti je | obelodanijo vsi fakti in da so Ahac odpovedal v hranilnici t podani ljudstvu v razumljivem njaterino vlogo. Takoj prvi!jeziku-in končno, da podvza-uradni dan po preteku šestme- j mejo končno akcijo v luči faktov sečnega odpovednega roka je in izražene volje ljudstva. Pot, ki vodi v vojno in demoralizacijo sveta Dejansko je Amerika danes manj močna kot kdaj prej v zgodovini. Močni izgledamo le v primeri s porušenim svetom. V tem oslabljenem stanju naj bi se torej podajali v novo avanturo, o kateri nam ni nič znanega, ki pa nas more najprej voditi v vojno, končno pa v popolno demoralizacijo sveta in izgi-njenje najmanjšega upa za kakršenkoli red v človeški družbi. Zadnji dve svetovni vojni sta britski imperij dejansko porušili. Ali to ni zadosten vzgled, da se ustavimo in pomislimo, predno se podamo na pot, ki utegne imeti isti konec? Predsednik je v svojem govoru rekel; "Zedinjene države so prispevale 141 milijard dolarjev k zmagi v drugi svetovni vojni. Ampak kje je svoboda in kje je mir? Ali je svet, ki ga imamo danes, takšen dohodek od "investicije," ki upravičuje, da pričnemo iznova trositi ogromne vsote denarja? Predsednik je tudi rekel: "Pomoč, katero priporočam za Grčijo in Turčijo, ne znaša več kot eno desetinko procente te -investicije." Mar predsednik ali kdo drugi za en sam trenotek misli, da je vsota, katero predlaga, polna vsota? Tistih $400,000,000 je očividno samo začetek. Sledili jim bodo novi milijoni in milijarde za označene in druge dežele, ki bodo z grškim in turškim vzgledom pred seboj stavile zahteve na našo radodarnost. Grški vladi ne more nihče dosii pomagati Predsednik je rekel: grške države je danes ogrožen (Nadaljevanje z 2. strani) pod Jugoslavijo. Najbrž pa bomo ostali pod mednarodnim ozemljem z Trstom vred, ker ne morejo doseči sporazuma in ker se kapitalistične države bojijo, da se komunizem ne bi razširil v Italijo. Toda kmalu bomo že vedeli kako bo in kaj. žal mi je radi sina če/ne bomo prišli pod Jugoslavijo, ker on je tam dobil službo. "Imamo velike zmešnjave glede zamenjave denarja. V Italiji je en dolar po 450 do 480 lir tu pri nas pa je le 225 lir. V Italiji denar manj velja kot pa pri nas tako, da v Italiji zaslužijo delavci več kot pri nas, toda kot sem rekel, je denar manj vrfe-den. Seveda, kar dobimo na odmerke je tu dosti bolj po ceni kot pa v Italiji. Opisal ti bom cene raznega živeža, ki ga dobivamo na odmerke: Kruh je 21 lir kila ko g& dobimo na odmerke, drugače pa v prosti prodaji po 80 lir. Mast, ki je dobimo na odmerke 25 dkg na mesec, je po 80 lir, v pro-Obstoj sti prodaji pa 800 I)r; maslo je v prosti prodaji po 1,200 lir. [Morate biti vešči angleščine 'Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo. DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. Razno Se mora prodali takoj-—Bungalow s 5 sobami; kombinacijski fornez. vse udobnosti. Cena $7,600. 1294 W. 93 St., J. RECKERT. ME 0989. Dela za moške TEŽAKI ZA ČISTILNICO OBLEK Plača od ure. D. O. SUMMERS CO. — HE 7220 Delavci za livarno Crane Men Acetylene Cutters Annealer operatorji Chippers STALNO DELO Plača od ure in nadurno delo. Vežbanje na delu. Crucible Steel Casting Co. W. *84 ST. IN ALMIRA DELAVCI ZA LIVARNO CRANE MEN — ACETYLENE CRANE MEN ACETYLENE CUTTERS ANNEALER OPERATORJI CHIPPERS STALNO DELO Plača od ure in nadurno delo. Vežbanje na delu. CRUCIBLE STEEL CASTING CO. W. 84 St. in Almiia Posluga Kleli prenovimo, izkopamo, zgradimo pod starimi domovi, naredimo stopnjice, stene, zamašimo luknje v kleti, da je varno proti podganam, zgradimo garaže in vsakovrstno delo iz opeke. Prvovrstno delo. — FL 8389. Specialisti za nove strehe na domovih. Prvovrstni materij al za nove strehe je sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURIlE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590. BARVANJE—P APIRANJE UMIVANJE STEN Zanesljivo delo po ekspertih RA 3914 Plumbing—Healing. Odvodovodno kanalizacijo električno sčistimo. Vršimo vsakovrstna monterska popravila. Točno in zanesljivo delo po bivših vojakih. — PO 0131. UMIVANJE STEN na domovih, v uradih in trgovinah Izurjeni delavci. Interior Cleaning Co. — PO 1673 ■W ■■■VS/ Zemilisca HIŠA NAPRODAJ 5 sob, opremljena ali brez opreme. Se prodaja radi odhoda iz mesta na jug. Odprta na ogled vsaki dan med 2. in 5. uro. Cena $8,300. 21128 GOLLER AVE. Euclid phio Hiša odprta na ogled na 1193 E. 170 St., od Grovewood Ave. v nedeljo od 2. pop. do 7. zv. Velika moderna hiša s 6 sobami v prvovrstnem stanju. Zidana garaža za 3 avte. Cena je bila znižana na $16,500. Ako želite se proda na lahka mesečna odplačila. Za nada-Ijne podrobnosti pokličite F A 2745. HIŠA ZA 2 DRUŽINI Dela za moške Popravimo strehe, škrilnate in tile; siding; kleparska dela in mizarstvo. SO-letna izkušnja. — M. J, Severin, OR 1449. ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite JOHN ROŽANCE v uradu EAST SHORE REALTY CO.—778 E. 185 St. na uradu: IV 6561 — na domu: KE 3662 CEMENTNA DELA DOVOZI, HODNIKI, KLETI, PODI, STENE IN DRUGA TAKA DELA ANTAL ON 0382 NE ODLAŠAJTE! DENAR VLOŽEN DO 10. APRILA 1947, BO DONAŠAL OBRESTI OD 1. APRILA 1947 Vložite torej sedaj vaš prihranek na hranilno vlogo v našemu zavodu, ki plačuje obresti po najvišji meri, da je vam v dobrobit in tudi v varnost. Nasa posojilnica pomapa tudi vojnim veteranom za dosego njih lastnih domov. Do 31. decembra 1946, je dobilo 257,600 veteranov GI posojila pri posojilnicah. Veseli smo, da je imel tudi naš zavod s pomočjo naših vlagateljev priliko pomagati našim zaslužnim veteranom. Naš cilj je pomagati jim se v večji meri, torej bo vaša vloga v dobrobit vam in naši mladini. ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 8235 ST. CLAIR AVENUE JOHN ZULICH INSURANCE , AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. IŠČE SE 1, 2 ALI 3 SOBE. opremljene ali ne, za dvojico brez otrok. Najraje med E. 55 in E. 79 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5675. LASTNIK PRODA HIŠO za dve družini, 4 sobe spodaj, 4 zgoraj; moderne naprave; dve garaži, cementni dovoz, lota 40x135. Hiša v zelo dobrem stanju. Nahaja se v slovenski naselbini. Naslov in telefonska številka se izve v uradu Enakopravnosti. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. \BN 4371 NA 19316 SHAWNEE AVE. SE PRODA 2 garaži; 10 sob; lota 45x140. Za podrobnosti se poizve na omenjenemu naslovu. Razno čiščenje stenskega, papirja in umivanje sten ter Kem-toning. Za ekspertno delo pokličite Jim Bird, MA 6377. Težaki za livarno—odpremljevalci brusači. Stalno delo—plača od ure. — Crucible Steel Casting Co., W. 84th St. & Almira Ave. Popi^avljač za avte; prvovrstne delovne razmere. Plača od ure. G. & M. AUTO CO.. 7224 Euclid Ave., EX 3327. TEŽAKI—neizurjeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison STROJNI OPERATORJI WARNER & SWASEY MILLING MACHINES DRILL PRESS — GRINDERS BENCH HANDS 3. šift.— Plača od ure. LE ROI CO. 12500 Berea Rd. Mladenič-stroj episec pri 20 letih; mora imeti lepo pisavo in biti natančen za delo v prodajnem oddelku s poslovodjem. Prilika za priučiti se prodajanja. — MA 1342. Dela za ženske Ženske za nočno snazenje DOBRA PLAČA Employment Office 7. nadstropje THE MAY CO. ŠIVANJE—LIKANJE ČEKIRAN JE—ASSEMBLERS Plača od ure D. O. SUMMERS CO.. HE 7220 Splošno pisarniško delo. Mora imeti znanje "dictaphone"; tedenska plača. 40 ur tedensko; prednost ima stanovalka na zapadni strani. VIKING AIR CONDITIONING 5600 Walworth LIKANJE Stalno delo; $1.25 na uro SWISS CLEANERS 20145 West Lake Rd., AC 4408 ŽENSKA, STAREJŠA ZA LAHKO TOVARNIŠKO DELO Snažno. — Dobra prilika za bodočnost. Prednost ima ženska, ki ima nekaj znanja angleščine. CL 4768. Prodajalka. Izurjena v prodajanju korsetov in spodnje oprave; stalno delo. Carson's, 14806 Detroit, AC 2740. Klerkinja. Prijaznega vedenja in izurjena; za čistilnico obleke. Plača od ure ali na teden. Vogue Cleaners, 1931 South Taylor Rd., Cleveland Heights, YE 8900. Klerkinja. Dobra prilika; stalno delo. Tedenska plača. 40 ur, 5 dni. Cyclone Fence Division, EN 1230. Operatorica stroja za knjigovodstvo; tudi za splošno delo. Tedenska plača, stalno delo. Great Lakes Storage, 6904 Wade Park. Junior stenografka, stalno delo; 40 ur tedensko; tedenska plača. — Canfield Oil Co., 3216 E. 55 St. Klerkinja—Transportacijski urad; nekaj strojepisja, telefon. Mora biti natančna v številkah. Stalno delo—tedenska plača.—HE 2919. NORTHEAST CLEANERS & TAILORS 18419 St. Clair Ave., LI 4516 Najmlajša slovenska zadruga čistilcev in krojačev na severovzhodni strani mesta. Lično in zadovoljivo delo. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. KDO POTUJE V CALIFORNIJO ALI FLORIDO? Želim se pridružiti k potovanju v en ali drugi izmed teh krajev. Sem zanesljiv in imam spričevala. Kdor potuje in bi sprejel spremljevalca, naj pokliče po telefonu Montrose 112 R, POZOR, VETERANI! Sedaj je čas, da kupite hišo za eno ali 2 družini, blizu cerkve in šole v slovenski naselbini na Holmes Ave. Potrebuje se $1300 takoj. Gteorge Kasunič, HE 8056 VAŠI ČEVLjr BODO ZGLEDAH KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. STENOGRAFKA SPREMLJEVALKA Majhen urad v mestu. Tedenska' plača. — MA 7805 OPERATORICE ZA POWER ŠI-VALNE STROJE—Izurjene — Plača od ure. — 1255 W. 41h St.. CH 0456. Splošno tovarniško delo za tipkanje naročil, razpošiljanje računov in telefonsko delo; 5 dni tedensko. Ure od 8. zj. do 4.45 pop. — The Hauser King Co., Caxton Bldg., 812 Huron Road. Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovor, npst. če želite lahko tu ostanete. FA 7433 STENOGRAFKA izkušena ali ne; zanimivo delo pri zavarovalninski družbi; tedenska plača, prilika na napredek; 5-dnevni tednik. AETNA 600 Leader Bldg.. MA 5600 STENOGRAFKA STALNO DELO Mora imeti nekaj izkušnje 40 ur tedensko. Tedenska plača. 850 E, 72nd St.. od St. Clair Ave. EX 7200 COMPTOMETER OPERATORICA IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača Fair mount Tool & Forging Company 10611 OUINCY AVE.. GA 4312 MR. STARNER 1. aprila 1947. ENAKOPRAVNOST STI^AN 4 PRE2IH0V VORANC: IZ DNEVNIKA NACIONALISTKE ROZIKE GERMOLL 1. maja 1941. Danes sem od vodje naše celice bila določena za otroško za-ščitnico. To je velika čast zame, če pomislim, da sem stara šele 24 let in da sem prav za prav še dekle. Enega otroka sicer imam že sama, čeprav bi bilo mnogo bolje, da bi ga nikdar ne rodila. Tista svinja, ki je oče, je pobegnil kdo ve kam, kot da bi se me zbal, ko sem postala mati. Vendar sem gotovo zaradi tega pan krta dobila danes funkcijo otroške zaščitnice, zakaj celični vodja mi je pome-žiknil in mi dejal: "Ti si kot nalašč za ta posel, boljše bi sploh ne mogli dobiti." Skušala bom dokazati, da sem vredna tega zaupanja, in izkazala se bom hvaležna našemu velikemu voditelju. Dobro se zavedam, kako velike naloge stoje pred menoj. Saj živim v kraju, ki mora biti šele preoblikovan, da bo vreden biti v državi velikega rajha. Tukajšnje ljudstvo je še neumno, zabito, pokvarjeno in veliko dela bo, da ga preobrazimo v novem duhu, da bo moglo postati vreden član našega velikega naroda. Doma povsod govorijo slovenski, nemški nočejo govoriti, čeprav so bili predniki tega ljudstva nemškega rodu. Otroci morajo biti najprej preoblikovani. V enem letu noben otrok ne sme več govoriti tega svinjskega jezika. To bo moja najsvetejša naloga, ki jo moram izpolniti, če sem vredna članica naše organizacije. Celični vodja mi je prav pomenljivo namežiknil. Mogoče je še na kaj drugega mislil zraven. Sicer je oženjen, toda kaj mi to mar. Jaz bom gledala, da bom svojo dolžnost izpolnila tako, kakor mi je nalaga moja stranka. Heil Hitler! 1. junija 1941. Danes se je zgodilo nekaj, kar moram zapisati tudi v svoj dnevnik. Sicer to ni taka velika stvar, ki bi pomenila kak velik uspeh pri mojem delu, toda je značilna za moje življenje. Danes smo imeli otvoritev otroškega vrtca. Kako se je to poznalo. Otroci zavednih staršev so prepevali nemške pesmi in vzklikali našemu velikemu voditelju. Kako se človeku pri tem širi srce. Toda bilo je tudi mnogo otrok, ki se niso mogli vživeti v ta duh. Ti so stali ob strani, si grizli prste in gledali izpod čela kakor zločinci. In potem so, o groza, pričeli med seboj govoriti tisti hlapčevski jezik. In videti bi morali, kako so jim šla lica narazen. Tedaj sem jim rekla, da ne smejo govoriti slovenski pod to streho, ampak nemški. In glej! Obstali so zakrknjeno na mestu. Tisti mulec od Slemnika je zajokal: "Jaz nemški ne znam." Paradiževa smrkovka pa se je nakremžila kakor njena stara in zasikala čisto na glas: "Jaz nemški že ne bom govorila!" Ali sem jo TELEF0N3KA STAVKA JE VAŠA ZADEVA Ker je to vaša zadeva telefonska družba misli, da ste upravičeni vedeti vsa fakta. Stavka bi ustavila potrebno postrežbo in bi ustvarila neprilike za tisoče ljudi, obenem bi) paralizirala trgovino ter ogrožala življenje in lastnino. Družba se zaveda resnosti take stavke, zato je urgirala in uradno ponudila arbitracijo na zahtevah glede plač. Te zahteve bi morale biti arbitrirane v Ohio od Ohijčanov, ker Ohij-čani so prizadete stranke. Plače v Ohio so za ohijske razmere. Cene za telefonsko postrežbo so napravljene po ohijskih zakonih in plačane od Ohijčanov. Plačilna pogodba družbe je z Ohio Federation of Telephone Workers, ki je avtonomna unija in ohijska korpora-cija. Družba se je vedno pogajala in poravnala nesporazume s to unijo. Telefonske plače so ugodne v primeri z drugimi deli, ki zahevajo isto izvežbanost v vsakem naselju. To mora biti smernica družbe z namenom, da privabi take ljudi, ki so potrebni, da izvršujejo najboljšo postrežbo po zmerni ceni. Plače, ki so nad tem, bi bile nepoštene za odjemalce, ki plačajo ceno za postrežbo, ki preskrbi denar za plače. i TELEFONSKI LJUDJE DELAJO DOBRO Morda poznate nekaj telefonskih ljudi. Mnogo jih je in fini ljudje so. -Ako jih poznate, lahko sami presodite, kako obstoje. Vedeli boste, da imajo izvrstne delovne pogoje, stalno delo, lepe dohodke, do tre,h tednov počitnic s plačo, liberalno odškodnino za bolezen in preskrbljeno za pokojnino. Vedeli boste tudi, da so telefonski ljudje plačani v času, ko se uče dela in imajo priliko za napredovanje,' kot nikjer drugod ... v kaki organizaciji, kii privede vse upravno osobje iz svojih vrst. Ta fakta so bila vedno dobro poznana v tem delokrogu. Na primer, kadar je operatorica v srednje velikem mestu z družbo samo 18 mesefev, vključno časa za treniranje, dobi povprečno na teden $37jOO. Vrhu tega dobi še plačano za nadurno delo, kfr plača je na podlagi 40 urnega tednika, in povrhu dobi za večerno delo in posebej za praznike in nedelje. Za osem let sužbe dobi regubrno povišanje plače. Operatorica v velikem mestu dobi povprečno dva ali tri dolarje več, v malem mestu pa par dolarjev manj kot v srednje, velikem mestu. KAJ UNIJA ZAHTEVA Unija zahteva $12 na teden povKka za vse in dodatno odstranitev vscih zvez telefonski'h plač z razmerami v naselju in mnogo drugih sprememb. Ako bi se ugodilo vsem unijskim zahtevam, bi to zneslo $35,000,000 na leto. Ta povišek bi znesel povprečno več kot $2 na mesec za vsak teilefon. Družba upa, da se vsa ta zahteva lahko poravna brez kakih nevšečnosti za publiko. . THE OHIO BELI TELEPHONE COMPANY 'zplačaia, da seji je kri pocedila z strupenega gobca. Tudi učiteljica ni ostala dolžna ničesar. Ce bi ne bila navzoča okrožna voditeljica, bi že pokazali tej 5mrkolinki. Saj jih poznam, to zalego. Toda tega bo kmalu konec, v kratkem času bo vse očiščeno, kar je garjevega. Potem bomo šele lahko dihali, ker bo zrak čist. Tako bi se pa pošten človek lahko zadušil v tej gnilobi. Lista je že sestavljena. Gledati moram, da pridejo tudi Slemniki in Paradiži nanjo, ker drugega ne zaslužijo. Naš kraj mora postati čist, mora postati naša trdnjava. Jaz bom svojo dolžnost izpolnila, pa naj se zgodi, kar se hoče. Jaz sem otroška zaščitnica. Heil Hitler! 1. septembra 1941 Selitev je za enkrat končana. Napravila je pravi poplah v deželi in moram reči, da je pomagala. Učitelji so izseljeni in v šoli ni nikogar več, ki bi okuže-val našo mladino. Največji tr-doglavci so izginili in kar je ostalo, bomo počasi preoblikovali. Ostalo je sicer še nekaj nepotrebnežev, nekaj takih, ki bi jih jaz napravila raje danes kot jutri. Nekaj se jih je potuhnilo in skrilo v mišje luknje, toda ti nas ne bodo prevarali. Mi stojimo budno na straži za našega velikega voditelja. Heil Hitler! 1. decembra 1941 Včeraj sem prav za prav prvič stopila v akcijo kot otroška zaščitnica. Pri Blatniku so zaprli stara dva. Pri zadnji selitvi smo ju pustili na miru, ker smo upali, da se bosta spametovala in počasi vključila v novi red. Toda kopriva ne pozebe nikoli. Tako se je zgodilo tudi tukaj. Stari je A,čel rovati in njegova žena, tista kranjska pri-tepenka, ni m6'gla več krotiti jezika. Morali smo ju zgrabiti zaradi zgleda za druge ljudi. Sedaj so ju odgnali v Celovec, od tam bosta šla v Begunje in potem naj se zgodi z njima, kar sta zaslužila. Pri hiši so bili trije pamži, ki bi ostali sami doma. Stara dva sta ju hotela po sili vzeti s seboj. Starejšega je vlekel Blatnik s seboj, dva pa je držala stara. V vsaki roki enega. In kako se je drla: "Otrok vam ne dam in ne dam. Ubijte me, ali otrok vam ne dam. Otroci so moji. Kako morete iztrgati otroka iz materinih rok?" Kar sikala je vame, kakor kača. In otroci so vekali, da mi še zdaj, zveni po ušesih. Tedaj mi je dejal Herman: % "Napravi ža vendar red " Takrat sem pristopila in iztrgala stari najprej starejšega otroka iz rok. Potem sem ji iztrgala tistega, ki ga je nosila la prsih. Herman je istočasno! iztrgal otroka očetu. Sodrugi so morali stara dva ukleniti, ker se nista hotela vdati in sta venomer vpila: "Moji otroci, moji otroci! Pustite nama vsaj otroke!" To je bil cirkus. In otroci sami, kot da bi se bili nalezli so- (Dalje na 6. strani) Green Beverage 256 E. 156 Street \ med Grovewood in Corsica Ave. IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE ANTON IN PAULINE JANŠA Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570 V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABWENE SOPROGE IN MATERE Rose Jaklich ki je za vedno zatisnila svoje oči ijine 29. marca 1944. Žalujoči ostali: JOSEPH JAKLICH, soprog; FRANK in JOSEPH, sinova; ROSE LEVSTEK in ANNA ZUPANČIČ, hčeri. Cleveland, O., 1. aprila, 1947. Naznanilo! SEDAJ IMAMO NA RAZPOLAGO NOTE ZA KOMADE, ki jih igra FRANK YANKOVICH (za harmonike in klavir) 40c SHANTY POLKA LET'S GO TO THE GREEN TOWN—valček BEACH POLKA HAPPY HOUR—valček VsakC IlOtC CAFE POLKA WALTZ MEDLEY Imamo tudi L in 2. zvezek slpvenskih valčkov in polk za harmonike—po $1.25 TU SO NAJNOVEJŠE PLOŠČE PO FRANKIE YANKOVICHU Col. 12313—SHANTY POLKA HAPPY HOUR—valček Col. 12314—CAFE POLKA (Hey, Ba B^ Re Ba) HURRAY SLOVENES Col. 12321—JOLLY POLKA CHEER UP. SWEETHEART—Waltz Mi imamo popolno zalogo vseh Yankovichevih plošč. Naročila za tri ali več plošč pošljemo po pošti Trgovina je odprta vsak veter do 9. ure razen ob sredah Pri nas si tudi^ lahko nabavite radio aparate in druge električne predmete po zmernih cenah. MELODY MART 12323 St. Clair Ave. GLenville 1158 OBIŠČITE NAŠO GOSTILNO! Vedno boste dobro postreženi z najboljšim pivom, vinom in žganjem. Okusen prigrizek. KERN CAFE 231 East 156 St. - IV 9555 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami! ZAPRTO OB NEDELJAH KUNdC PERROIIIUFE 390 East 156th Street Phone: KEnmore 9809 Serving Meals at All Times Our Rathskeller is available for Parties, Banquets, Weddings, etc, EXCELLENT FOOD—BEER—LIQUORS—WINES VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! lAURKH'S 15601 Holmes Avenue BEER AND WINE TO TAKE OUT COMPLETE KOUNTAIN SERVICE CANDY AND TOBACCO Mulberry 9467 VESELE VELIKONOeitE PRAZNIKE VSEMI NOTTINGHAM TAVERN 18526 St. Clair Ave. J. TANKO in J. SAMSA, lastnika KEnmore 9857 ^ V naši gostilni boste vedno prijazno postreženi z dobrim svežim pivom, pristnim žganjem in najboljšim vinom. Okusen prigrizek. Ples vsako soboto Odprlo ob nedeljah do 2.30 SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! MR. IN MRS. FRANK TELICH 17105 GROVEWOOD AVE. IV 7273 (^BPER lunches Hinner^ Suppm- Slovenska gostilna, kjer boste vedno prijazno postreženi. Vino—pivo—žganje—dober prigrizek. Ako želite izpiti kozarček dobrega žganja ali kozarec svežega piva ali pristnega vina, pridite k nam. mm CAFE MRS. ANTONIA SVETEK, lastnica 768 East 200th St. Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami! & 1. aprila 1947. ENAKOPRAVNOST STRAN 5 FRANK TONY CAFE 1259 Marquette Ave., EX. 0267 Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za poset v bodoče. Našim gostom vedno postrežemo prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom. Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! Vsem klijen+om in prijateljem / želi DR. A. L. GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SND 6411 ST.CLAIRAVE EX 5300 vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! CARL G. OPASKAR, M. D. Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GL.: 3134 — Res.: PO. 8055 DR. VINCENT OPASKAR Zobozdravnik 6402 ST. GLAIR AVENUE — HEnderson 4114 FRANK V. OPASKAR Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 3786 ^ Res.: WAshington 0989 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! J. METELKO, 0. D. 6417 St. Clair Avenue VESTI IZ KOROŠKE (Posnelo iz "Koroškega tednika") Prebivalstvo Lobnika je doprineslo velike žrtve Prebivalstvo Lobnika pri Železni Kapli je naslovilo na dr. Vilfana pismo, iz katerega posnemamo nekaj izvlečkov. Slovenci in antifašisti iz Lobnika smo prepričani, da bodo zavezniki upoštevali naše velike žrtve, ki jih je Ičbniško prebivalstvo doprineslo za svojo narodno osvoboditev na strani zaveznikov. Lobnik ima samo 30 hiš, ki pa so dale 23 partizanov, od teh jih je padlo 12. Iz Lobnika je bil prvi komandant prvega koroškega bataljona tovariš Franc Pasterk-Lenard, partizan od oktobra 1942, padel 4. aprila 1943 pri Mežici. Iz našega kraja je bilo izseljenih 12 slovenskih družin. V koncentracijskih taboriščih je bilo 32 oseb, od teh se jih šest ni več vrnilo. Tovariš Jurij Pasterk je bil zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju obsojen na smrt in 29. aprila 1943 obglavljen na Dunaju. Kljub vsem žrtvam se naš položaj v tako imenovani "demokratični" Avstriji ni nič spremenil. Požgana slovenska domačija pri Mikeju še vedno ni obnovljena, čeprav je bila vsa družina v partizanih. Nacistu in narodnemu izdajalcu Vrbniku pa so avstrijske oblasti takoj izdale dovoljenje za gradnjo hiše. Hišne preiskave pri zavednih slovenskih družinah so vsakdanji pojav, pri izseljenih druži-hah tudi aretacije. Kakor smo bili pripravljeni doprinašati žrtve za končno osvoboditev, tako hočemo tudi naprej storiti vse, da bi se za vselej osvobodili. Kje sd grobovi avstrijskih partizanov? Iz Dol pri Podravljah nam piše star kmet: Iz dneva v dan beremo v koroških reakcionarnih listih o velikem doprinosu Avstrije k zmagi zaveznikov. Koroški Slovenci pač najbolje vemo, koliko nasprotnikov nacizma je bilo v Avstriji. Vettio, koliko prostovoljcev je šlo na fronto za Hitlerja in koliko jih je potem padlo "za Fuehferja in Veliko Nemčijo." Dobro se spominjamo hvalospevov onim, ki so "padli v borbi proti bčljševikom in ban-ditom." Danes pa govorijo in pišejo o številnih svojih borcih za svobodo. Vprašamo: Kje so groboVi teh avstrijskih borcev, kje počivajo padli avstrijski partizani? Vemo in priznavamp, da so se tudi arv-strijski atitifašisti borili v sestavu Titovih partizanskih edi-nic na jugoslovanskem ozemlju. Toda ^rtigih avstrijskih partizanov ne poznanio, razen če ime-nujertio partizane tudi tiste, ki so zadnje dni pred zlomom sedeli nekje na Svinški planini v gostilni, ker vse pridno zbiranje kosti in cUn j ni pripomoglo (Jo zaželene Hitlerjeve zmage. Koroški slovenski pevci vabljeni v Jugoslavijo Glavni odbor Enotnih sindikatov za Slovenijo je s pismom z dne 24. januarja 1947, naslovljenim na Slovensko prosvetno žvezo v Celovcu, povabil slovenske koroške pevce na pevsko gostovanje v Slovenijo oziroma v Jugoslavijo. V pismu je rečeno med drugim: "Zvedeli smo, da vaš zbor pri- j pravlja koncertni program. Čutj solidarnosti in bratstva do svo-' jih rojakov, ki še trpijo pod tujim jarmom, nam narekuje iskreno željo, da vidimo in čuje-mo vaš zbor v svoji sredi. Zato vas prosimo, da priredite enomesečno gostovanje po naši skupni, osvobojeni domovini. "V želji, da se našemu vabilu odzovete, vasi skreno pozdravljamo. "Smrt fašizmu—svoboda narodu!" Slovenski antifašisti v očeh varnostnih oblasti povzročajo nemire Stara je navada koroških var-, nostnih organov, da na tihem nadzirajo zavedne koroške Slovence. Poznani so številni odloki, ki so jih prejemale žandar-merijske postaje in občine z označbo "Strogo zaupno," "Tajno" ali "Pod ključem." Mislili smo, da teh navad v novi "demokratični" Avstriji ne bodo več obnavljali. Pa ni tako. Na akt varnostnega direktorja za Koroško E. Nr. 80 res./46 z dne 28. avgusta 1946 z označbo "Strogo zaupno," je odgovoril načelnik žandarmerijske postaje v gkofičah Knoll med drugim : "Razpoloženje ljudstva zaradi slabe preskrbe s hrano ni poteebno ugodno. Razen tega pa ljudstvo vznemirjajo Titovi pripadniki (OP), ki rovarijo s pomočjo komunistične, stranke." . • Nasprotno pa gospod žandar-merijski načelnik ne ve ničesar povedati o izzivanju nacistov v ŠkofiČah, ne ve ničesar o fašističnih inozemcih. Po njegovem mnenju se vsi ti obnašajo kar v redu. Očividno gospod Knoll še nikoli ni slišal, kako nacisti grozijo s ponovno izselitvijo in razlastitvijo. Za izdajalce v naših vrstah ni pfostora Iz Šmihela pri Pliberku nam pišejo: Šmihelčani smo zadnje čase pri kulturnih prireditvah doživljali, da so nastopali tudi ljudje, ki v času nacizma niso stali na Strani naroda. Bili so hlapci okupatorja, krivi trpljenja mnogih naših najboljših v ječah, iz-seljeništvu, v koncentracijskih taboriščih. Ker so se zbali sodbe lastnega ljudstva in kazni, sO pribežali k nam na Koroško, da bi še naprej sejali razdor, rušili enotnost in širili svojo proti-Ijudsko politiko. V teh dneh, ko se sklepa o usodi našega ljudstva, ne moremo trpeti izdajalcev v svoji sredi. Danes se borimo pod vodstvom OF za priključitev k novi Jugoslaviji in zato je vsak sovražnik OF tudi naš sovražnik. Šmihel je bil od nekdaj neporuš-Ijiva slovenska trdnjava in tudi danes ne sme postati protiljud-ska belpgardistična postojanka. Oklanjamo belogardistične "pro-svetaše." Naše kulturno delo naj bo ljudsko in napredno, vredno žrtev, ki so padle v borbi za svobodo in za priključitev Slovenske Koroške k matičnemu narodu v okvirju FLRJ. Vojni zločinec—občinski lajnik v Rožeku Na občini v Rožeku je še vedno občinski tajnik, znani nacist Kanduč, ki je še pred nedavnim ponosno nosil svoj nacistični znak in preganjal zavedne Slovence. Nekaj tednov pred zlomom nacizma so se francoski Vojni ujetniki uprli, da bi šli kopat strelske jarke. Pri tej priložnosti je Kanduč predlagal, da bi ustrelili pet francoskih ujetnikov. Ta želja se mu sicer ni izpolnila, pač pa si je nakopal sovraštvo francoskih vojnih ujetnikov, pred katerimi se je moral po kapitulaciji skrivati. OčiviiJno pa so odgovorne oblasti v "demokratični" Avstriji ne razburjajo preveč nad tem, če je kdo hotel zakriviti smrt zavezniških vojnih ujetnikov, ker niso smatrale za potrebno, da bi tega fašista odstranile z mesta, ki ga je imel v nacistični dobi. Gospodinjska šola v Št. Ruperlu V januarju so gojenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu izvolile svoj delovni odbor in se tako aktivno vključile v delo in borbo Zveze mladine za Slovensko Koroško. Prvi izraz aktivnosti tega odbora je bil v tem, da so dekleta zavrgle vse brošure in liste, ki niso sodobni in ne odgovarjajq današnji borbi slovenskega naroda na Koroškem, ter se naročile na "Slovenski vestnik," ki jim bo služil kot podlaga za učenje maternega jezika in za iz-venšolsko politično izgradnjo, Z veliko vnemo so se dekleta začele pripravljati za proslavo dr. Franceta Prešerna. Pod vodstvom tovariša Zdravka Hart-manna in tovarišice'Milke Hart-mannove so sestavile pester program, s katerim so nastopile v soboto 8. februarja v svoji učilnici. Soba je- bila lepo okrašena s slikami Franceta Prešerna in maršala Tita. Pesmim in recitacijam je sledil slavnostni nagovor tfcvariša dr. L. Sienčnika, ki je orisal življenje pesnika in čas, v katerem se je boril za prstVice svojega naroda. Na koncu se je tovariš dr. Petek dekletom zahvalil za njihov trud in jih v jedrnatih besedah pozval, da nadaljujejo s svojim delom. y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! < ULLE Plumbing and Heating Co. BOILERJI NA PLIN, BURNERJI NA PLIN IN FORNEZI NA P^N Odpremo odvodovodne cevi — inštaliramo kanalizacijo. 15601 WATERLOO ROAD KEnmore 7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave Iskrena velikonočna voščila vsem! JOE IN JENNIE LEVSTIK 1169 East 76th Street GOSTILNA Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo vedno s svežim pivom, vinom in prigrizkom. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! MR. & MRS. ANTON PETKOVŠEK 965 ADDISON ROAD HEnderson 4893 \ Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem! žganje — pivo — vino Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! MIKE JALOVEC 6424 Spilker Ave. GOSTILNA WHITE CITY CAFE 623 East 140th Street Julia in John Sustarsic Liberty 9837 FISH FRYS VŠAK PETEK GODBA VSAKO SOBOTO 7900 St. Clair Avenue STEAKS — BARBECUE RIBS AND FULL COURSE DINNERS MARY & JOE SUSTARSIC 5379 St. Clair Avenue ENdicotf 9741 Gostilne VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO IGRA IZVRSTNA GODBA Pri nas vedno dobite dobro pivo, žganje in vino ter okusen prigrizek Skupno želimo vsem našim gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! STRAN 6 ENAKOPRAVNOST DANICA'S CAFE j. MR. & MRS. JOSEPH IN DANICA HRVATIN, LASTNIKA 16901 Grovewood Ave. i,. m ^ želimo vsem gostom in prijateljem vesele \ velikonočne praznike! Poskusila bova vedno postreči naše goste najboljše s okusnim pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. Se priporočava vsem za naklonjenost. FRANK'S CAFE 800 East 200th St. KEnmore 9858 % FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas, — Se priporočamo. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! % GODBA ZA PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO GlEN PARK UFE PIVO-VINO—ŽGANJE MR. IN MRS. FRANK CHAMPA 1049 East 185th Street \ IV 9501 Se priporočamo za naklonjenost. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! JOHN'S CAFE JOHN IN JENNIE MULLEC, lastnika 689 EAST 200th ST. KE 9816 Pri nas dobite sveže pivo, pristno vino, dobro žganje in okusen prigrizek ter veselo družbo. IZ DNEVNIKA NACIONALISTKE ROZIKE GERMOLL (Nadaljevanje s 4, strani) vraštva od starih dveh. Nikakor jih ni bilo mogoče pomiriti. Najprej sem jih spravila k sebi, toda ta satanska kri se nikakor ni marala pomiriti. Nobeno seme ni hotelo jesti in kričali so, da mi je služkinja hotela pobegniti. Potem sem si jih pa le izposodila. Ali sem jih nasekala. Dva dni jim potem nisem dala jesti. To je pomagalo. Da bi videli, kako so potem žrli, kakor prasci. Včeraj sem jih peljala v Celovec v otroško zavetišče, od tam gredo dalje v rajh k poštenim ljudem, kjer bodo dobili pravo vzgojo. Sicer ne verjamem rada, da bi se tako seme kdaj poboljšalo, kec kri je kri, toda tako je ukaz^ naš voditelj in njegova povelja se morajo izpolniti. Starih Blatnikov tako ne bodo več dobili na spregled in naša otroška vzgajali šča tudi niso kar tako. Mogoče bodo le postali otroci pošteni člani našega naroda. Tisto Blat-nikovo spalnico moram na vsak način dobiti. Kdo bi si bil mislil, da imajo v tej bajti tako pohištvo. Rolf mi bo pomagal. 1. junija 1942 V otroškem vrtcu gredo sedaj stvari že kolikor toliko. Otroška vrtnarica je dekle na mestu. Slovenske beseda se pri nas ne sliši več, otroci se že sramujejo spregovoriti slovenski. Mladina prepeva nemške pesmi o zmagi, da je veselje. Že so tudi primeri, da otroci doma s starši nočejo več govoriti slovenskega jezika. Zakaj, še so nekateri zanikrneži, ki se še niso naučili našega veličastnega jezika in še zmerom po starem lajajo. Prišel bo čas, ko bomo tudi s temi obračunali, zakaj naš voditelj je sporočil našemu deželnemu vodji: "Napravite mi deželo zopet nemško." To se bo zgodilo, to se že godi. En narod, ena država, en voditelj. Heil Hitler! 1. aprila 1943 Popolnoma prav sem imela, da nisem hotela imeti otroka. Danes ni časa baviti se s takimi rečmi, ker imamo polne roke drugega važnejšega opravila. Te dni smo pet družin spravili v lager, vse tam izpod gore. Eden je imel bandite v hiši, pa tega ni javil naši komandi. Drugi je za to vedel, pa je tudi molčal. Tretji je dal banditom vola. Prvi je imel tri otroke, drugi dva, tretji pet, četrti tudi tri in peti, bog pomagaj, kar osem otrok. Vsega skupaj sem imela ena in dvajset otrok na grbi ves teden. Kake komedije, preden sem se jih iznebila. Cel avto smo jih odpeljali v Celovec. Upam, da ne bo nobenega nazaj, zakaj taka svojat ne zasluži nič drugega. 1. marca 1944 Zaradi živcev se nikoli nisem mogla pritožiti. Toda zadnje grozilno pismo me je menda spravilo iz tira. Koliko takih pisem sem že dobila. Toda ta so bila čisto drugačna. Pisala in podpisala ga je tista Lapuhova cafuta, tista banditska priležni-ca., Kaj pa piše? Ni mi mogoče ponavljati vsega, kar je noter nakidala. "Ali se zavedaš, kaj prav za prav delaš? Ti si otroška za-ščitnica, ali y resnici si prav za prav morilka nedolžnih otrok. Ti delaš angeljčke že na tem svet-tu. Ali sploh veš, koliko nedolžnih otrok že imaš na duši? Tri in petdeset takiB žrtev kriči do zdaj po maščevanju. Nekaj si jih sama podavila, druge si poslala v lager. Ti jemlješ otroke materam od prsi. To more le živina, še ta ne. Opominjam te, da prenehaš s tem zločinskim početjem, ker te bomo sicer poklicali na odgovor. Kazni ne uideš, nam nihče ne bo ušel in tudi ti ne. Lapuh, partizanka." Ne, nočem nadaljevati, zakaj pero je preslabotno, da bi moglo ponavljati take besede. Toda tudi to pismo me ne bo spravilo na kolena. Jaz bom svojo dolžnost vršila dalje, pa čeprav bi me to stalo življenje. Heil Hitler! 1. oktobra 1944 Hvala bogu, naše romantike je zdaj konec. Zelo pozno sicer, toda še ne prepozno, če bomo tako nadaljevali. Pri Šuleju je naša patrulja našla bandite v hiši. Naši junaki, niso izgubljali časa, ampak so vse lepo zgnali skupaj in zažgali bajto z ljudmi vred. Menda je zgorelo vseh osem zločincev. Med njimi tudi štirje otroci, ki so imeli še mokro za ušesi. Tako je prav. Niti noben ne sme ostati za izdajalci. Šulajka, ta psica, je menda držla otroka na prsih in vpila: "Prizanesite vsaj otroku, nedolžnemu otroku!" Naši pa.se niso dali pretentati in so oba, staro in pankrta zagnali v ogenj. Vsaj ni več zamude z njimi, če bi mi skraja tako ravnali, bi ne prišli tako daleč, kakorv smo zdaj. Naši bi ne stali na Reni in tudi ne na Visli, ampak vsaj tam, kjer smo stali že lani. Drago smo plačali našo popustljivost, zdaj jo bodo pa še drugi plačali. Heil Hitler! 1. februarja 1945 Lapuhka bo imela kaj računati. Sedaj lahko prišteješ osem takih "žrtev" k stotemu številu "nedolžnih žrtev". Ali smo jih! Po deželi kar šumi. Taka reč izda in taka reč tudi pomaga. Ni bilo mogoče ukreniti drugače, zakaj to, kar so delali, je presegalo vse meje. Naj popišem malo, kaj se je zgodilo, saj sem bila zraven. Pri Peršmanu smo napravili napad, ki se je stoodstotno posrečil. Vse smo našli v hiši, se prav v gnezdu. Banditi se niso hoteli vdati in so začeli streljati na nas. Osem naših junakov je padlo. Ali smo jim potem dali vetra! Na vseh koncih smo zažgali hišo in tudi vsa gospodarska poslopja. Bajte so bile lesene in stare, mogoče že nekaj sto let. Ko jim je v hiši že pričelo pripekati, so pričeli bežati. Čisto razumljivo, kaj ne! Tudi gozd je bil zelo blizu in priložnost zapeljiva. Tudi za take tiče. Kmalu je začel tudi bandit-ski drobiž letati na spresuš. Prvo seme se je prekucnilo takoj čez prag. Potem sta jo ucvrla dva ven pred hišo. Zijala sta okrog sebe, kot da bi padla z neba. Potem sta spet dva prišla iz hiše. Ta dva sta bila mogoče po pet let stara. Prijela sta se za roke in skupaj tekla skozi sadovnjak. Seveda nista prišla deleč. Najprej se je deklica prekopicnila v sneg, za njo je padel mulec. Bilo je, kot da bi hotel deklico pokriti s svojim telesom. Nobeden ni izpustil glasu. Sedaj jih je bilo že pet na dobrem. Mogoče so pa oni trije že na ražnju . . . Kaj še! Zdaj je priletelo spet nškaj čez prag. V cunje zavito in umazano. Za otrokom je pritekla na dan tudi tista čepasta Pešma-nova sestra. 'Usmilite se nedolžnega otroka, usmilite se! Ubijte mene, tukaj sem, toda prizanesite nedolžnemu otroku!" se je začela dreti, kakor bi bila obsedena. Kdo ve, kaj bi bila še vse počela, pa ji je nekdo zamašil go bee. Preden pa je padla na zo be, se je še prekucnilo njeno seme v blato, da je to lahko videla na svoje nesramne oči. Hiša je bila že vsa v plamenih in podoba je bila, da ne bo več žive duše iz nje. Kaj še? Kmalu sta prikinkala čez prag še dva pankrta, ki sta se tudi držala za tace. Zunaj pred hišo sta oba, kakor na povelje počenila na kolena, sklenila tace in jih dvignila proti nebu, kakor bi prosila milosti. Potem se je slišalo neko rahlo lajanje "Ne ustrelite naju, ne ustrelite naju!" Seveda po bindišar-sko. Kroti sta bili bržkone ta ko naučeni. Mislila sem, da bosta tudi ti dve kroti tako hitro končali, kakor je onih šest. Toda kaka prevara. Puške, ki so bile prej še ropotale od vseh strani proti goreči hiši, so zdaj naenkrat utihnile. Ali je ta prikazen ta ko delovala na naše junake? Ka ka mehkužnost! Sramota! Seveda sami stari žaklji okrog mene, "Streljati!" sem zavpila. Nihče ni ustrelil. Spake so še vedno klečale pred hišo. "Podleži! Bojazljivci!" sem zakričala in ustrelila sama. Najprej se je prekucnila desna spaka, potem leva, obe sta imeli med palcem še sklenjeni roki kot da bi molili. To je bil prizor za bogove. Hvala bogu, še sem trdna, še sem stara Rozika Gr-moll. Kako usmiljenje, prosim vas! Saj tudi banditi nimajo usmiljenja. Mojega Roberta so pobili kakor psa in še toliko drugih idealnih sinov naše zemlje. Klin za klin, zpb za zob, oko za oko! Sedaj, ljuba moja La-puhla, sedaj pa že spet lahko šteješ in preštevaš. Sedaj jih osem kar lahko zraven ^prišteješ, če te zanima. Koliko jih boš naštela zdaj? Hudir vedi Kolikor se ti zdi, draga moja Videli bomo, kdo bo zmagal, če bi morali mi oditi s tega sveta, potem bomo šli zadnji. Vse, kar je živega, bomo prej iztrebili Zapomnite si to. Heil Hitler! 1. aprila 1947. Waterloo Dept. Store 15504-12 WATERLOO ROAD Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke. Fine spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino. Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele velikonočne praznike , VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! ACME DRY (LEANING 672 East 152nd street Obleke sčiščene pri nas izgledajo kot nove, ker napravimo vedno prvovrstno delo. Naš telefon je: GLenville 5374 (OLIINWOOD DRY CLEANING FRANK KOVACH, lastnik IS2IO Saranac Road GLenville 4746 Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. Naj bo duh velikonočnih praznikov 2 vami! Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami! JADE TAILORS AND DRY CLEANERS 17001 Grovewood Ave. IV 5585 »Ot HONORABU MILITARY SERV« Mi vam sčistimo in zlikamo, da bo izgledalo kot novo. Točna in prijazna postrežba. Se priporočamo. MR. in MRS. P. ROPOS, ml., lastnika. SON (LEANEU & DYERS 406 EAST 156 STREET IVanhoe 5252 ČISTILNICA Mi pridemo iskati in dopeljemo na dom. Lastujemo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvovrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo. MICHAEL A. SON, lastnik Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami! GAIETY BAR INN 16701 Waterloo Road EimiBEHro Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM želita MR. in MRS. JOHN TERčEK. lastnika Za dobro sveže pivo, pristno vino in žganje, pri-dite k nam. — Vedno prijazna postrežba. eoniE- '^eat aiid Sandunc7ie$ DRAUGHT "^Le-«wivtcfr Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem! MRS. MARY JAKSE IN SINOVI Slovenska gostilna 884 EAST 200lh STREET -- STRAN 7 Conifr Sleal DRAUGHT at id Sandwiches TADLhaeAvice-r«ATH»iAoie-9 GOOD TIME CAFE Mr. in Mrs. Victor Hočevar, laslnika 9413 St, Clair Ave. VSAK PETEK SERVIRAMO RIBJO PEČENKO GODBA IGRA VSAK PETEK IN SOBOTO Kadar zaželite dober prigrizek, fino pijačo in prijetno zabavo, obiščite našo gostilno. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! CARL'S CAFE 1301 East 54th St. PALISKA—BUBNIC, last. m Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom. GODBA IGRA VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! SNELIER - KOCJAN (AFE 1297 East 55th Street % Zahvaljujemo se vsem našim gostom in prijateljem za obisk naše gostilne, ter se priporočamo za naklonjenost tudi v bodoče, ker vedno bomo postregli najboljše. (^"B^ER Lunclies 1}inners Su/jfmfy MUSIC DANCINGr FINA PIJAČA IN OKUSEN PRIGRIZEK VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! HE(KER TAVERH 1194 East 71st Street JOHN SUSTARŠIČ in FRANK HRIBAR, lastnika ENdicott 8866 I Gostilna LlQtiPl'S eesT Priporočamo se vsem prijateljem in znancem, da obiščejo našo gostilno, v kateri vam vedno postrežemo s finim pivom, vinom in žganjem. Na razpolago tudi imamo vedno okusen prigrizek. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! MERRYMAKERS CAFE FRANK IN MARIAN SODNIKAR Se priporočamo prijateljem in znancem za obisk. VEDNO PRVOVRSTNA POSTREŽBA 4814 Superior Avenue I PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM GOSTOM IN PRIJATELJEM! Uspehi državnega vinogradniškega posestva v Gornji Radgoni Ponalis iz "Slovenskega poročevalca" • Državno vinogradniško pose- zirali tudi strokovne tečaje za stvo v Gornji Radgoni je eno vse svoje člane, dosedaj so jih najmodernejših tovrstnih vino- imeli pet. Ob koncu tečaja imajo gradniških posestev v Sloveniji, izpite in bodo najboljši nagra-Skupno je zaposlenih na pose-' jeni od sindikata. Tudi drugi vi-stvu okbog 200 ljudi. j nogradniki se lahko udeležijo Posestvo je letos doseglo ve-'teh tečajev. Na lastno iniciativo like' gospodarske uspehe. Pride- so ustanovili tudi gospodarski lali so 28 vagonov vina, 10 vago-1 svet, v katerem so zastopani vi-nov več kakor so predvidevali,'ničarji in delavci iz notranjega kljub temu, da je toča v poletju ^ obrata. Ta svet ima nalogo, da' spodarstva tudi v kmetijstvu, delno poškodovala trsje. Po na pQ^lagj. praktičnih izkušenj i svetuje upravi posestva z svojimi izkušnjami, ki so koristne za celotni uspeh posestva. Posestvo vrši tudi med privatnim sektorjem tamkajšnjega okoliša svoje pozitivno delo. Kmetje se na uspehih posestva uče in se bodo tako tudi oni posluževali novih metod dela. Na ta način se utrjuje, vez med državnim in malim privatnim sektorjem, ki tako drug drugega izpopolnjujeta in bosta skupno z zadružnim sektorjem pripomogla k izvajanju načrtnega go- V grosupeljskem okraju vprečno je bil pridelek 45 hekto- GrodbenO delovnosf litrov na en hektar. Produkcijski stroški pa so znašali 21 dinarjev od litra. Posestvo ima tudi najnaprednejše vzgajališče trsja po k Ionskem načinu in svojo lastno trs-nico s približno 6,000 trsi. Posestvo se bavi tudi z novim načinom vzgajanja trsja v visoko rast tako, da doseže trsje velikost 1.5 metra, na ta način Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" (Okrajni ljudski odbor Gro-1 vili bodo upravno poslopje v Te-suplje je ob prevzemu gradbenih menici in končali obnovo ope-nalog osnoval okrajni obnovit-j karne Dob. veni odbor, v katerem sodeluje- j Podjetju primanjkuje gradbe-jo člani okrajnega ljudskega od- nih strokovnjakov in sposobnih bora in množičnih organizacij.} delovodij. Ker pa bodo uvedli I Obnovitveni odbor bo organizi-1 letos v okraju nadzorstvo, ki bo odpade tudi vez, na drugi strani ral prostovoljno delo in zbiral preprečilo šušmarstvo, se bo je pa tudi bolj odporno proti pe-ronospori, saj je znano, da prihajajo klice peronospore iz zemlje in se pri zemlji nahajajoča vinska trta prej okuži z to boleznijo, kakor pa visoko rastoča razpoložljiva materialna sred-.stva. Za tehnično vodstvo obnovitvenih zadrug bo skrbel okrajni gradbeni referent, za administracijo pa zadružni referent. Poleg tega imajo obnovitvene število gradbenin delavcev mizarjev in tesarjev pri Dolenj-gradu in obnovitvenih zadrugah znatno povečalo. Vsi ti uspehi tehnikov bodo V načrtu je, da napeljejo po'zadruge pri okrajnem odboru , TT hitrejšemu vinogradu žice, na katere se bo' nameščenca za nabavo in razde-ovijala vinska trta, s tem bo od- litev gradbenega materiala. padlo kolje, katerega je treba j Od 15. septembra lani je v pogosto menjati, inpregnirana okraju Grosuplje obnavljalo žica pa bo trajala do 30 let. V | gradbeno podjetje Dolenjgrad, letošnje mletu bodo izvedli elek- ki js do 1. januarja 1947 opra- obratu na železnici in so zlasti važni za čim racionalnejše izkoriščanje te pomembne ustanove v našem gospodarstvu. Največje lesno podjetje v dr- trifikacijo, to je napeljave elek-.vilo za pol milijona gradbenih žavi bo postala "Drina" v Foči trike do svojih viničarjev in vi-j del. Po razpustu tehnične baze | (Bosna in Hercegovina). To m nogradov, saj bodo potem vršili se je podjetje razširilo in bo v! podjetje gradi zdaj industrijsko škropljenje z električnimi mo-1 letošnji gradbeni sezoni zaposli- gozdno železnico Foča-Drina, ki |lo okrog 150 delavcev ter pre- bo vezala državno progo Usti-Izgradili bodo tudi moderno vzelo za 4,200,000 dinarjev ^ prača-Foča z gozdno železnico SlišiInico na električni pogon in gradbenih del. IBrod na Drini-Zelengora. Po popravili ceste do svojih vino-1 Za bodočo sezono člani Do-' progi Foča-Gadsko-Bileče bo gradov. Skupne investicije so za lenjgrada izdelujejo načrte, de- podjetje zvezano z morjem in de-to leto predvidevane na 600,000 lavci popravljajo orodje in sa- lalo bo v glavnem za izvoz, dinarjev. j mokolnice, gradijo novo skladi- j * Posestvo je razstavilo v Mari-1 šče in popravljajo opekarno V rudniku Kakai^j so izbrali boru na vinarski razstavi 10 vrst j Dob. Tehniki so zaposleni tudi z 19. januar za udarniški dan. vina in je bilo od teh devet kot načrti za razširjenje upravnega Tekmovali so za povečanje proizvodnje in so dosegli rekordno dnevno proizvodnjo. V medsebojnem tekmovanju posameznih rovov so se izkazali predvsem rudarji "Stare jame," "Ričice" in "Nove jame," ki so za po-vpreč 28'/ presegli delovno normo. K-velikemu uspehu "udarniškega dne" so prispevali tudi delavci izven rovov in železničarji. najboljših nagrajenih. Sindikalno življenje je na posestvu zelo razvito. Vsi delavci poslopja. Letos bo podjetje obnavljalo porušene šole v okraju' in javne so organizirani v sindikalni po- zgradbe v Grosuplju. Obnovili družnici poljedelske stroke, bodo več stanovanjskih in go-Ustanovili so svoj socialni fond, 'spodarskih poslopij, zgradili bo-V katerega plačujejo prostovolj- ^ do traktorske postaje in šolo ne prispevke, za onemogle ali na Muljavi ter dokončali preu-pri delu ponesrečene sotovariše. reditev prostorov notranjega od-V okviru sindikata so organi- seka ljudskega odbora. Popra- 81 I B B 1^ .6 Euclid'Race Bunny Center Ice Cream (SLADOLED Z OBLIKO ZAJČKA V SREDINI) Samo V kvartah Servira o$em oseb Naprodaj v naši trgovini ali pri vašemu EUCLID-RACE DAIRY ICE CREAM PRODAJALCU EUCUD - RACE DAIRY B AND ICE CREAM CO. 505 EAST 200th ST. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI B ir B KEnmore 0515 GAY INN CAFE LIQUOR — WINE — BEER 6933 St. Clair Avenue ENdicott 8811 FRANK & EMILY SVIGEL, lastnika Zahvaljujemo se za naklonjenost ddsedaj in se priporočamo za bodoče. VSAK PETEK IN SOBOTO IGRA I ZBORNA GODBA Postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem ter s prigrizkom. VESELE VELIKONOČNE PRAZNUJE VSEMI THREE CORNERS CAFE 1144 East 71st Street FRANK BARAGA — J. LEVSTIK I Vesele velikonočne prasnike želimo vsem obiskovalcem in 'prijateljem! ' T r, J r m oancino ' Lunches , ^ Hinners * Se priporočamo, da nas obiščete za praznike. Postregli vam bomo z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter z finim prigrizkom. " MR. & MRS. JOHN SAURICH MR. & MRS. JOHN LENARSIC GOSTILNA 7513 St. Clair Avenue (joodlats w Br bite Našim gostom postrežemo z različnimi likerji, 6% pivom in vinom ter sendviči. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! NIGHT CLUB 1128 East 71st St -1129 East 68lh St. 1 m a ^ (jy Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom. STKAN 8 ENAKOPRAVNOST 1. aprila 1947. ANDREW RUZIK 6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica Nai bo duh velikonočnih praznikov z vamil FRANK KLEMENCK 1051 ADDISON ROAD HEnderson 7757 Barvar in dekorator Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za v bodoče. Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojakoml PODPIRAJTE VAŠEGA SOSEDA! 47 let v tej naselbini THE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL CO. Office and Yard: 1321 Marquette Road HEnderson 5080 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! "A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE" GOLilB FUNERAL HOME 4703 Superior Ave. — EX. 0357 POGREBNI ZAVOD MR. & MRS. JOE BEUJ GOSTILNA 3304 St. Clair Avenue Pri nas dobite vedno najboljšo pijačo, pivo, vino, žganje ter dober prigrizek. Prijazno se priporočamo, da nas rojaki-obiščejo. Želimo vesele velikonočne praznike vsem gostom iif, prijateljem! KESERICH TAVERN 6507 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem gostom in pri)atelieml Kaj pomeni Slovencem Us+ava Ljudske republike Na dan, ko je slovenski narod sprejel svojo prvo ustavo—mnogoletna želja vseh naprednih Slovencev—je bila vsa Ljubljana ter ostali kraji v Sloveniji, kot izraz izvršitve davnih hotenj, praznično razpoložena, v zastavah. V velikih skupinah so prihajali ljudje na prostrani Kongresni trg v sprevodih, s pesmijo, zastavami, godbo, da tu zvedo, doživijo zgodovinski trenutek, ki je za bodoče poko-Ijenje neizmerno važen. V sosednji zgradbi ob Kongresnem trgu je zasedala Ustavodajna skupščina in sprejela prvo slovenskega naroda, ustavo Ljudske republike Slovenije. Iz starih zidov Ljubljanskega gradu je v počastitev tega velikega trenutka odmevalo grmenje topov. Zakaj je ljudstvo, ves slovenski narod tako globoko doživljal ta dogodek ? Zakaj so plapolale zastave, čemu toliko radosti? Veliki slovenski pesnik Prešeren je že pred več kot sto leti napisal besede: . . od tod samo krvavi funt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije." v resnici slovenska zgodovina ni poznala lepih, svetlih dni. Tudi po Prešernu ljudstvo na Slovenskem ni zadihalo svobod-neje. Okovi habsburških cesarjev so ga oklepali, mučili, dušili. Novo veliko upanje mu je prinesel konec prve svetovne vojne. Toda tudi tedaj je postal slovenski narod žrtev krivičnih mirovnih pogodb—-rapalske in sanžer-menske—ki so raztelesile slovensko zemljo na tri dele. Tudi znotraj države v bivši Jugoslaviji Slovenci niso dosegli tega, kar so želeli. Ob napadu fašistične Italije in Nemčije je malo, v vsej njegovi zgodovini teptano ljudstvo vstalo ter vstopilo v borbo. Ce je ljudstvo v težkih okoliščinah prijelo za orožje, je bilo jasno, da je bila mera nezadovoljstva zvrhano polna: boj je torej veljal nasilnemu, brezdušnemu okupatorju pa tudi staremu redu. Obenem z bojem in narodnoosvobodilnim gibanjem je nastajala, se razvijala in krepita nova oblast—ljudska oblast. Zato je sprejeta, ustavBile uza-i konjenje tistega, za kar so se slovenske delovne množice borile. Kmetje in delavci,ki so v preteklosti in danes s svojim znojem gradili, se mučili brez odmora, predstavljajo steber države, Mnogi od njih so postali poslanci pa tudi ministri. Zato je tudi razumljivo, da bodo vestno čuvali koristi delavcev in kmetov. Uzakonjer.ja pridobitev osvobodilne vojne vsebuje 2. člen ustave, ki se glasi: "Slovenski narod si je v svoji osvobodilni borbi in v skupni borbi vseh narodov Jugoslavije ustvaril svojo ljudsko državo. Ljudsko Republiko Slovenijo ^(LRS). Izražajoč svojo svobodno voljo, živeti skupno z bratskimi naroli v federativni državi, se je slovenski narod na osnovi pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in do združitve z drugimi narodi, ter na osnovi načela enakopravnosti združil z drugimi narodi Jugoslavije in njihovimi ljudskimi republikami." Bogastvo zemlje—last vsega naroda To, kar je sen delovnih ljudi v vsen državah sveta, to je danes v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji uresničeno uzakonjeno. Zemeljska bogastva bodo služila vsem, denar se ne bo odslej več stekal v žepe poedincev, odstranjeno bo zlorabljanje človeka po človeku. Že na zasedanju zvezne Ljudske skupščine (v Beogradu) je bil sprejet zakon o nacionalizaciji tovarn, rudnikov in drugih večjih privatnih gospodarskih podjetij. Zdaj to odločitev potrjuje še ustava Ljudske republike Slovenije, kakor tudi ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ). Tako so bili nacionalizirani znani premogovni rudniki Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Kočevju, premogovnik v Velenju, St. Janžu ter ostali manjši premogovniki, dalje železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, tekstilne tovarne v Kranju, Tržiču, Mariboru, Celju itd. S tem se izročajo zopet podjetja, ki so bila nekoč v rokah tujega kapitala, skupnosti, državi, s čemer se bo neodvisnost Slovenije in Jugoslavije I še bolj utrdila tako politično kakor gospodarsko. Člen 13. namreč pravi: "Proizvajalna sredstva v Ljudski Republiki Sloveniji so ali ob-čeljudska imovina, to je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij, ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. "Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri, naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, br-zojav, telefon in radio so obče-lju(^k& imovina." Zajamčena svoboda veroizpovedi Mnogo nepotrebnega hrupa je uprizorila domača, zlasti pa svetovna reakcija zaradi verskega vprašanja. Za vero so se skrivali razni preživeli politikanti in drugi škodljivci nove Jugoslavije, s pomočjo katere so hoteli —računajoč na globoka verska čustva slovenskega naroda—še prav posebno oblatiti novo ljudsko oblast. Da se ne bi več dogajale zlorabe vere in da verniki kljub temu ne bodo prikraj-!šani pri izvrševanju svojih ver-'skih obredov, je bilo potrebno točno ločiti in opredeliti svobodo veroizpovedi na eni strani ter prisvajanje cerkve in vere v politične namene na drugi strani. I To ločitev zajema 24. člen, ki se glasi: "Državljanom LRS je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. "Cerkev je ločena od države. "Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih zadevah in pri izvrševanju verskih obredov. Verske šole, ki priprav? Ijajo duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države. I "Zloraba cerkve in vere v po- j litične namene in politične orga-1 nizacije na verski podlagi so prepovedane. i "Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim." Pribežališče borcev za demokracijo Vsi borci za resnično demokracijo bodo lahko našli na slovenskih tleh nov dom. Člen 30. se namreč glasi: "V Ljudski Republiki Sloveniji uživajo pravico pribežališča tudi državljani, ki so preganjani zaradi nastopanja za demokratična načela, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svoibodo znanstvenega ter kulturnega dela." To so samo nekateri členi, ki osvetljujejo napredne zamisli in pridobitne predvidene v ustavi. I Zato je ona upravičeno ponos slovenskega naroda, je garancija za boljšo bodočnost vseh Slovencev. Pred sprejetjem ustave je bil dan osnutek ustave, ki jo je izoblikoval in predložil ustavodajni odbor, v preučevanje vsem državljanom Slovenije.^ Osvobodilna fronta, sindikati in druge organizacije ter posamezniki so predložili svoje popravke in nova besedila, od katerih so jih nekaj vnesli v ustavo. ,Takih predlogov je bilo preko 300. To je znova dokaz, da se slovenska I ljudska oblast ozira na potrebe lin želje večine naroda ter na najbolj demokratičen način se-I stavija in sprejema tako važno odločitev, kakršna je ustava. Tako ne bodo le maloštevilni poedinci, temveč tudi sleherni Slovenec, trboveljski nidar, jeseniški kovinar, predilniška delavka, vrhniški usnjar, bel o-kranjski in štajerski viničar, pohorski gozdar, skratka vsi delovni ljudje uživali sadove naravnega bogatstva svoje domovine. Po dolgih težkih letih zatiranja, tlačenja je vznikla najnaprednejša ustava, kakršne si morejo Slovenci v domovini želeti. Obenem pa je ustava tudi izraz neodvisnosti, državnosti ter predstavlja temelj za zboljšanje gmotnega stanja in dviga celokupnega slovenskega naroda v sklopu Federativne ljudske republike Jugoslavije. SANS. Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Ce ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM FOUR POINTS TAVERN JACK SKRYANC IN GEORGE MOSNIK, lastnika VOGAL E. 152nd ST. IN SARANAC ROAD MU 9889 Se priporočamo vsem, da obiščite našo gostilno. — Vedno sveže pivo, dobro vino, pristno žganje in okusen prigrizek. bOBRA GODBA ZA PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO Lefty Miklavčič orkester. — Serviramo pohane ribe. \ želimo vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem! MR. & MRS. FRANK CERKVENIK Gostilna 4502 ST. CLAIR AVENUE V naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno m prijazno z okusnim prigrizkom in najboljšo pijačo. ANTON KOREN 4304 St. Clair Ave. GOSTILNA Vesele velikonočne praznike želimo vsbm odjemalcem in prijateljem! Vljudna postrežba—najboljša pijača in jedila— prijazna družba. PAULICH'S BAR GOSTILNA 5238 St. Clair Avenue serve 'MmJLuncltes Hvala vsem našim gostom in posetnikom za dosedanjo naklonjenost, ter se prijazno priporočamo za obisk tudi v bodoče. Vedno bomo postregli točno z najboljšo pivo, vinom in žganjem. Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem! MR.INMRS.MARIOKOLEN( 6220 St. Clair Avenue ENdicott 9138 GOSTILNA Postregli vam bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem. Serviramo tudi okusen prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM! \Nai bo duh velikonočnih praznikov z vamil MODICS CAFE ' 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje