Št. 351.
V Ljubljani, sobota dne 18. februarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 via.
.JUTRO’ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in prMnfkib — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravmJtv* aesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto eeloietno K 18-—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, Mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. s	Telefon številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravruštvo je v Frančiškanski nllct S. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nt vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. •	Telefon	številka	118.
Današnje zasedanje deželnega zbora.
Nov udarec bo prizadjal danes deželni zbor vojvodinje Kranjske svoji centrali beli Ljubljani.
Le zato se je skicalo zasedanje, d* sprejmejo klerikalni kimovci de-želnozborske večine zakon za 10 milijonsko melijoračno posojilo.
Današnje zborovanje bo stalo kranjsko deželo 10 milijonov novega dolga, na stotisoče novih bremen samo za obresti tega dolga.
Na Ljubljano bo odpadel o gr o -men letni prispevek za obresti 10 milijonskega melijoračnega posojila.
200.000 do 250.000 kron bo morala Ljubljana prispevati vsako leto samo za obresti 10 milijonskega meljoračnega posojila.
Ker pa se od tega posojila ne bo smel porabiti niti vinar za Ljubljano, je razvidno, da bo Ljubljana samo plačevala, dobivala pa ne bo za to ničesar.
'ines plača Ljubljana nekaj čez po	ilijona kron deželnih	doklad, od
iaprej	pa ji preti en	četrt mill-
,ion	novih	davkov samo	od zakona,
bodo	danes sprejeli	v deželnem
i-. >ru klerikalni poslanci. In kdo bo plačal te nove doklade?
Posestniki, trgovci in obrtniki jih bodo lahko prevalili na druge same. Ostali pa bodo delavci, uradniki in konzumentje, ki jih ne bodo več mo,-gli prevaliti in ki jih bodo morali 'epo plačati.
Jasno je, da bodo danes kleri-
i sprejeli v deželnem zboru zakon, k' ,e v prvi vrsti naperjen proti nižjim slojem, ki so med konsumenti največji reveži. Kmalu se bodo poznale nove deželne doklade. Že danes neznosna draginja se bo še povečala.
Nekaj časa si bodo siromaki še pritrgovali, a vsaka stvar ima svoje meje. Radovedni smo, kaj stori ljubljanski konsument potem, ko ne bo mogel več stradati in l^o bo že vsled stradanja popolnoma ubit?
Edinole pravično in pošteno bi bilo, da bi klerikalci danes v deželnem zboru sprejeli določilo, po katerem odpade od 10 milijonskega posojila 40 odstotkov tudi na Ljubljano, da se tudi v našem mestu izvedejo melijoracije.
Delavske hiše, tržnice, kanalizacije, pospeševanje živinoreje v Trnovem in na Barju in še vse polno drugih potreb ima Ljubljana, ki se vse lahko smatrajo za melijoracije in ki so nujne, da se jih reši.
Če nimajo klerikalci ljubezni do naše Ljubljane le na jeziku, če ni zanje beseda: ljudstvo le fraza, s katero slepijo nevedne ljudi, potem, danes ne morejo drugače postopati in ne morejo sprejeti zakona, ki je le enostranski, ki je za Ljubljančane le škodljiv in ki bo še največja nesreča za naše mestno prebivalstvo.
Noben izgovor klerikalcev in noben zagovor ne opraviči klerikalce, če
bi nastopili proti Ljubljani. Ničevi so izgovori, da bo z melijoracijskim posojilom narasla in se zboljšala produkcija kmetijskih produktov na deželi in da se bodo živila v Ljubljani pocenila. Na eni strani imajo in bodo imele cene živil vedno rastočo tendenco, na drugi strani pa se producent tako navadi na visoke cene, da bi bila zanj samo nesreča in škoda, če bi jih zopet moral vsled nadpro-dukcije znižati.
Sicer pa ne smemo pozabiti, da klerikalcem ni za melijoracije. Če bi radi revežem pomagali, naj klerikalci razdele vsaj en del ogromnega cerkvenega premoženja med, ljudstvo, od katerega so ga iztisnili. Če že tega nočejo, naj vsaj prenehajo še naprej tirjati od ljudstva novih prispevkov za cerkveno premoženje!
Tega seveda ne bodo storili ti grabeži, ker jim ni za ljudstvo in za nj egov bi agor!
10	jmilijonsko milijoračno posojilo hočejo samo zato, da bodo potolažili nezadovoljne in zahtevajoče volilce, katerim so pri zadnjih volitvah obetali vse mogoče in nemogoče stvari.
Dr. Lampe, čeprav je majhen, bo neznansko zrasel, če dobi 10 milijonov kron, katere bo lahko poljubno razsipaval.
Z desetmilijonskim posojilom se začne v kranjski deželi nova doba nečuvene korupcije. S tem denarjem bodo klerikalci p od kupa-vali v stiskah živeče ljudi, s tem denarjem bodo uničevali značaje, pritiskali na naprednjake, d rž al i po koncu svoje agitatorje in ki-movce. Fajmoštre, samostane, Nemce in nemškutarje bodo najpreje zboljšali, potem pridejo šele drugi njihovi pristaši, za druge bo pa 10 milijonskega posojila že zmanjkalo.
Pravijo, da preti nevarnost kadar se zbirajo gavrani.
Danes pridejo zopet skupaj v deželni zbornici črni ptiči, ki bodo sprejeli 10 milijonsko melijoračno posojilo.
Nesreča bo to za celo deželo, nesreča bo to za Ljubljano!
Iz slovenskih krajev.
Iz Trsta. Občni zbor pevskega društva »Ilirija* vTrstu. Nič posebnega nimajo na sebi razni društveni zbori, ker se na istih poročajo le stvari,'ki so važne za delovanje društva. Udeležba je vedno več ali manj pičla, ker ima društvo malo društvenikov, še manj pa prijateljev. Temu dejstvu smo že vajeni in se niti ne čudimo, ako vidimo tako malo zanimanja za društvo. V zadnjem času pa se je lotila posebna agonija naših pevskih društev. Več ali manj se sklicujejo pevska društva na to, da imajo malo podpornikov, ki bi pomagali društvu na trdnejše noge. Vsak pevec se žrtvuje le toliko časa, dokler najde pri tem kako zabavo. Kakor hitro pa vidi, da se bolj izobraženi
krogi zaničljivo izražajo o pevskih društvih, mine tudi najbolj potrpežljivega vsaka dobra volja in pevsko društvo nima ne izvršujočih in tudi ne podpornih članov. — »Pevska društva niso več potrebna,* se sliši in bere celo po časopisih, »zato se naj razpuste!* Ne verujemo, da bi bila pevska društva res tako nepotrebna. No, gospodje, si mislijo, kar je pevsko društvo storilo za provzbujo slovenskega naroda, je storilo, nadalfe ga ne tre-bamo. Mi smo ustanovili drugo društvo, ki bo bolj služilo višjim krogom, za delavce je pa dobro, kar je. Vse bolje olikane ljudi vzamemo mi v svojo sredo, delavca pa pustimo, naj se pogreza v navadne krokarije. To je in nič drugega, čeravno se pravi, da ima neko društvo namen izobraževati pevce za učitelje navadnim pevskim zborom. Ta smrtni boj opažamo posebno v Trstu. Pred nekaj dnevi se je bavila »Edinost* mnogo s pevskim društvom »Kolo*. Bile so polne kolone samega čtiva o razpustu »Kola*,
o	opravičenju postopanja odbora in o vabilu pristopa k podružnici »Glasbene Matice* v Trstu. Delovanje pevskega društva »Kolo* je bilo že našim prednikom dobro poznato posebno
v	Trstu in danes stojimo ra razvalinah tako spoštovanega in tako požrtvovalnega društva. Teden pozneje pa se je čitalo, da misli tudi »Ilirija* na razpust društva. Da bi bilo to resno mišljeno, smo dvomili, vendar smo pa opazili, da so se nekateri prav resno trudili, da bi bili delavsko pevsko društvo »Ilirija* vrgli v grob. Posrečilo se jim ni. Delavstvo je za svoje pevsko društvo nastopilo na občnem zboru, in »Ilirija* je izšla iz te agonije mnogo slavnejša, nego je bila poprej. Ker smo že pri »Iliriji*, poglejmo si njeno delovanje nekoliko podrobneje. Kar se je zgodilo pred leti, ko se je društvo ustanovilo, je vsakemu več ko znano. Poglejmo samo na zadnje leto. Ni je bilo veselice N. D. O., na kateri bi »Ilirija* ne bila drage volje sodelovala. Delavstvo pri Sv. Jakobu se je res, to moramo priznati, le na »Ilirijo* naslanjalo. Vse veselice so bile izključno le od delavstva posečene, in »Ilirija* je bila deležna velikih aplavzov. Pred tednom pa se je mislilo pevsko društvo razpustiti in to gotovo le na kak migljaj od zgoraj. Delavstvo pa je pošteno odgovorilo s tem, da je pristopilo trumoma k društvu kot podporniki. Pričakujemo od društvenega odbora, da bo tudi letos posetil vse svoje moči napredku društva, tako, da bo marsikomu težko prihajalo, ko bo slišal o uspehih društva. — Napisali smo te vrste na rovaš našega šentjakobskega delavstva. Ono, ki je ob vsaki priliki nosilo zastavo N. D. O., naj tudi sedaj pokaže, da ljubi »Ilirijo*, da ljubi sploh pevska društva in se žrtvuje za njih obstanek.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Žalostna pesem o še bolj žalostni usodi Ljubljane
ali
kakšna bo Ljubljana, če bi jo kedaj
imeli klerikalci popolnoma v svojih
krempljih.
(Epos v 140 verzih oziroma 35 kiticah. — Poje se po napevu znane narodne pesmi.)
Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca skumrana, na plečih nese Žaklja oj, težka Žaklja dva.
Ponosna njena krona je zdaj brez lintverna: na glavo posadili so ji kameljona.
In nekdaj lepa lica so zdaj nagubana, frizura nekdaj krasna je zdaj vsa skuštrana.
Njen beli plašč zamazan in razcapan je ves in tu in tam zakrpan — to žalostno je res!
Ukradli so ji šolne s teh njenih nežnih nog; zdaj reva bosa hodi po trdih tleh okrog.
Po razcefranem plašču ji ščurki lazijo in pajki in stenice — ji srčno kri pijo.
Ostudno to golazen poznate dobro vsi: šopiri se objestno in luči se boji.
Ime požrešni trumi je »črni klerikal* — kako se je otreseš?
Recept je »Portugal*!...
In slavno belo mesto, Ljubljanca dolga vas, kako izpremenila je lični svoj obraz!
Kjer so gimnaz’je stale, kjer je liceum bil, in kjer je bil teater — tja se je far zaril.
Spodili so študente, spodili šolmaštre, povsod se zdaj menihi in nunice rede.
Še »Mestni dom* zaprla je črna sodrga — tam se je naselila
„Marij’na bratovšč’na\
Iz »Narodnega doma* nekdaj živahnega so naredili štalo za konja škofov’ga.
Na Gradu starodavnem, na »šancah* tam nekje, kot v srednjem veku temne* grmade zdaj gore.
Na njih se evro brezverci in proti kutarji redakcija od »Jutra* s plamenom tam gori
Anton Bonaventura veselo se smehlja:
»Smo vendar vas ugnali,
vi	banda zoprna?*
Še Schwarz prišel je gori pogledat si to reč, pa dolgo ni tam čakal — smrdelo je preveč.
Pa ne po liberalcih, tud’ po brezvercih ne: po kutah je smrdelo — oprane niso b’le.
In ko je vse pri kraju na Gradu gori b’lo, so šli v Ljubljano doli na grand-pojedino.
Ljubljanca pa na cesti je bridko tarnala težila sta jo Žaklja, oj, težka Žaklja dva.
In kaj ima v teh Žakljih? v me vpraša morda kdo. — Čemu me povprašuješ?
Saj je zapisano!...
In ko tako zdihuje na cesti revica — tu plemeniti Šuklje pokliče Lauterja:
»Čemu ta baba cvili?
Kali pojedino!
Zgrabite in zvežite, v pržon zaprite jo 1*
Lampe se tudi vzdigne v in pravi: »Prav tako! Čemu bi poslušali to staro babnico?
Za rabo ni nobeno babše izmozgano, kar d’narja je imelo, že vse pobrali smo.“
In Lauter šel je venkaj Ljubljanco zgrabil je — nič stok ji ni pomagal, v pržon zaprl jo je.
In revica Ljubljanca, od vseh ostavljena v nesnažnem je pržonu tako-le tarnala:
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Jetnik je vstal.
— Kako to? je vprašal.	......	i*.	-	•
Roland je privzdignil ploščo, ki jo je bil spustil nazaj, in
Id je zakrivala njegov rov.
-— To sem napravil jaz; je dejal. Le poglejte!
Mož se je ozrl v temni rov. Nato je dvignil do Rolanda pogled, poln začudenja in občudovanja.
— Kako ste to dosegli?
Roland se je nasmehnil.
_ Z drobci razbitega vrča sem odpraskal dva kamna; s kremeni, ki sem jih našel med malto, sem praskal naprej in izdolbel ta rov. Stvar je bila jako preprosta, kakor vidite.
Mož ga je poslušal z nepopisnim zadivljenjem.
— Zmotil sem se, je povzel Roland. Torej je treba pričeti iznova.
Zdaj pa je jetnik odkimal z glavo.
— Pričeti iznova! In kam hočete priti? . . .
— V kanal!
— Nemogoče! . . •
. — Nemogoče! je vzkliknil Roland, in mrzel znoj mu je stopil na čelo. Kako to?
— Poslušajte, je dejal jetnik. Jaz sem tukaj šele malo dni.
— In kje ste bili prej? je vztrepetal Roland.
— Bil sem pod svinčenimi strehami. A lina moje ječe se je odpirala na kanal. S silnim trudom se mi je posrečilo izruvati kos omrežja tako, da sem mogel vtakniti glavo skoz, ter razgledati okolico; videl sem doževsko palačo, videl Most Vzdihljajev, videl sem Veliki Kanal ...
— In? . . .
— In tudi mene je za hip navdala misel, da bi se spustil v kanal, i nevarnostjo, da si razbijem glavo ali polomim kosti.
Toda moral sem se odreči temu načrtu . . .
— Kako da? Zakaj? . . .
— Zato, ker je kanal vso noč zastražen! . . . Podnevi je straženje nepotrebno: toda, kakor hitro bi kdo izdolbel luknjo, ter prekopal zid, in bi ga stražniki zapazili, bi padel pod kroglami arkebuz ...
— Toda ponoči! je zarohnel Roland.
— Ponoči veslajo tik ob zidu ječe neprestano tri gondole, polne oborožencev. Izvedel sem že od kraja, zakaj je ječa pod takim nadzorstvom. Zdi se, da so se bali zarote, ki bi bila imela nalogo, osvoboditi nekega važnega jetnika ... O, le verjemite mi, kdor je enkrat tu, ne vidi več svobode . . .
Roland ga ni nič poslušal.
Niti na to ni mislil, da more biti tisti važni jetnik, ki ga daje Desetorica tolikanj skrbno stražiti, edinole on sam. Bil je ves poražen. Zagrizena krivičnost sovražne usode ga je navdajala z omotico. Besen upor, upor vsega njegovega bitja, tem mogočnejši, čim se je zakrival z molčanjem, mu je budil odločnost, poizkusiti poslednja, skrajna sredstva.
Videl je, da je obsojen na vekomaj. Nemogočnost bega mu ni puščala nobene nade več; in v tem resnobnem trenotku se je oklenil misli samoumora . . . bega v smrt!
Toda jetnik je povzel z zatemnelim glasom:
— Sicer pa, če bi se vam tudi posrečilo uiti, jaz bi ne mogel več!
— Zakaj ne? je dejal Roland, ter se nehote oprijel nejasne nade.
— Zato ne, ker bom skoraj gotovo obsojen na smrt . . . Da, je nadaljeval videč, da se je Roland zganil, vi se čudite, da vam pravim to tako mirno. Toda smrt je še zmirom boljša od dosmrtnega jetništva . . . Ravno v tej minuti se svetniki posvetujejo o moji usodi, in morda jutri, morda pa še to uro, mi pridejo povedat, da me rabelj pričakuje 1
— Rabelj! je zamolklo vzkliknil Roland, ter vztrepetal, kakor da se je nenadna, temna in turobna misel dvignila liki pošasti nad razvalinami njegovih upov.
— Da, rabelj 1 . . . Pred štirinajstimi dnevi sem v napadu gneva udaril nekega ječarja. On sicer ni umrl, toda dejali so, da sem ga hotel ubiti. In zato so me odvedli v to ječo, ter so
mi povedali, da zapirajo vanjo tiste, ki so obsojeni na smrt!.,.
— Ječa obsojencev! je zamrmral Roland z bledim usmevom. Semkaj me je torej vodila pot v svobodo! . . .
Njegov sobesednik pa je bil počenil v kot svoje ječe; naslanjal je glavo v dlani, ter nedvomno premišljal o smrti, ki je bila tako blizo njega.
Roland ga je nekaj časa gledal; a tudi v tem strašnem trenotku je bilo v njegovem srcu prostora za usmiljenje.
— Pogum! je dejal. Morda vam pa puste življenje.
Mož je odmajal z glavo:
— Ne, ne! ... To pot me bodo usmrtili!
— Vi pravite: To pot?
— Da . . . pomilostili so me, ko so me prijeli . . . vzlie temu, da sem bil že takrat obsojen na smrt, in je bila nagrada razpisana na mojo glavo ...
Nehote, in vzlic neizmernemu obupu, ki ga je bil navdal, je Rolanda zanimala jetnikova povest. Včasih se mu je zazdelo, da je že slišal njegov glas. Na njegovem obrazu je videl poteze, ki so se bile nekako že izbrisale v njegovem spominu, a jih je moral nekdaj videti, ob času, ki se ga ni določno spominjal.
— Vi pravite, da so vas pomilostili? ga je vprašal.
— Da . . . zato, ker sem bil storil Svetu Desetorice r starih časih veliko uslugo . . . Oh, takšno uslugo, da če mislim nanjo, si pravim pogostoma; to je bil naj večji zločin mojega življenja . . .
Jetnik je povesil glavo na kolena ...
—	Kakšno uslugo? je	vprašal	Roland, čuteč,	kako mu
zamolklo utriplje srce. Govorite . . .
— Počemu? Na smrtno uro je vseeno. In vsega je konec na smrtno uro ...	\
— Vendarle! . . . Govorite, prosim vas . . . Hočem, da govorite!	Zakaj pravite, da	je bila	usluga, ki sta	jo storili
Desetorici, zločin? . . .
— Zato, ker je ta usluga — ta	zločin pomagal	ugonobiti
rodbino,	ki je bila nedolžna!	je odgovoril jetnik z glasom ne-
izrekljivega obupa . . . Toda pustiva to! Rad bi umrl, ne da budim v sebi te strašne spomine. Morebiti mi bo tako laglje umreti! . , .
I	(Dalje.)
„0h, kje so tisti časi, oh, kje — oh, kje — oh, kje — ko bila sem spošfvana? o-je, o-je, o-je!
Ko so mi daljni tujci iz vseh krajov sveta hodili se poklanjat, oh, kje je doba ta!
Otroci nehvaležni so me oropali, še čevlje so mi vzeli in zdaj pijo mi kri.
Otroci nehvaležni veselo se goste tu pa nesrečna mati otira si solze.
Prodali in izdali, oropali so me, zato prokletstvo kličem na njihove glaveI*
Tako je govorila
Ljubljanca revica---------
v tem pa se je vršila naprej pojedina...
To pesem o Ljubljani je zložil naš Bav-bav in dal jo je natisnit — četud’ komu ni pravi
Splošni pregled.
Turki se odrekajo angleškega protektorata. V listu »Jeune Ture* napada Ahmed Agalef Angleže, ker se vmešavajo v turške zadeve, kakor se je to videlo iz raznih _ oficijelnih govorov zadnje dobe. Članek pravi, da politiki in socijologi govore in pišejo, da na Angleškem ni več onega smisla za politiko, kakor je bil včasih in da Angleži nimajo več dobrih politikov. Novo Turčijo je baje treba razločevati od stare Turčije; čas, ko se je delal nemir v otomanski državi da so potem drugi od tega imeli dobiček, je minil. Ako Angleži ne bodo odnehali od svoje hujskarije po stari metodi, bodo vstali Afgani, Beludži in Hindus ter bo nastal požar na vzhodu, v katerem bodo Angleži sami pogoreli. Tako piše list, toda to ne bo motilo Angležev, da bi ne nadaljevali svoje politike in s tem motili nemške namene na vzhodu.
Rusi grade nove morske trdnjave. Po sklepu ruske obrambne komisije se zgradi novo vojno pristanišče v finskem zalivu blizo kopališča HangOd. Na nasprotni strani bi zapirala pot trdnjava pri Revalu. S tem bi bil finski zaliv varen pred vsakim napadom.
Obiski v Rimu. Znano je, da je proglasil papež letošnje leto, ko se slavi 50 letnica združene Italije, za leto žalosti, da odpadejo torej vse večje zabave v Vatikanu in tudi obiskov papež ne bo sprejemal, posebno katoliških vladarjev letos ne mara v Rim. Tudi Viljema, nemškega cesarja, ki je sicer protestant pa ima ž njim diplo-matične zveze, neče letos videti v Rimu; dozdaj so se priglasili trije vladarji na obisk: srbski, bolgarski in norveški, tem sicer, ker niso katoliške
MATI LISTEK.
Smeh.
Rusko spisal Leonid Andrejev. Prevel P. Pamidor.
(Dalje.)
In kdo je bil kriv vsega tega? — Samo ona pač! O, hu . . . Ne, ne — ne ! Morda je niso pustili zdoma; morda je bolna, ali — navsezadnje celo mrtva . . . Ona je morda mrtva, jaz pa kolnem!
2
»Gospodična Marija Vladimirovna je tudi tam,* mi je pripovedal takoj nato znanec — in sicer brez najmanjšega znaka kakih stranskih misli: ni mogel namreč na noben način vedeti, da sem jaz čakal od polsedme do poldevete ure v tem pasjem mrazu prav te gospodične Marije Vladimi-rovne. No, — sploh pa . . .
»Tako?* sem odgovoril razmišlje-no, kakor vtopljen v daljne misli. Na tihem pa sem zagodrnjal zopet: o, hu . . .
»Tam* je bil namreč maskeradni večer pri N-jevih. N jevi pa so bili ljudje, ki jih nisem videl še nikoli, ki jih je pa moj nezavestno sočuteči znanec poznal. Danes bom videl N jeve
—	tja pojdem! Toliko je gotovo.
»Illustrissimi siguoril* sem zaklical z najradostnejšim glasom, srce pa mi je isti hip stisnil leden mraz. „Saj smo o pustu; vse se zabava. Torej se moramo tudi mi zabaviti.*
vere, ni take zamere, da pridejo v Rim, ampak papež bi rajše videl, da bi letos nobenega vladarja ne bilo tja. V koliko se bodo kralji in cesarji ozirali na papeževo željo, še ni gotovo znano. Papež je bil zadnje čase bolehen, imel je katar, bilo je potrebno, da je imel popoln mir. Vatikanski zdravniki trdijo, da bo kmalu zopet zdrav.
Srbski kralj v Rimu. Srbski kralj je bil v Rimu čez vse svečano sprejet. Na kolodvoru so ga pozdravili ministri in kralj. Ko se je kočija peljala po mestu, je občinstvo navdušeno pozdravljalo srbskega kralja. Obisku se pripisuje velik političen pomen.
Stollpln o Poljakih. V ruskem drž. sovjetu je govoril ministrski predsednik Stolipin o rusko-poljskih od-nošajih in je povdarjal posebno to, da se Poljaki povsod v dumi in drugih institucijah združujejo samo po narodnosti ne pa po strankah. To se godi vsled tega, ker so Poljaki narod, ki živi v sanjah o bodoči slavi, v resnici pa imajo slabo sedanjost in nesrečno zgodovino. Poljaki poznajo le cilj: domovina. Zato mora imeti Rusija proti njim svojo politiko, ako neče nekoč doživeti poraza na zapadu.
Vlisingen ne bo utrjen. Ker je nastal zaradi nameravanega utrjenja Vlisingena tak krik po Evropi, je nizozemska vlada sklenila, da opusti utrditev da ne bo evropskih in mednarodnih vprašanj in zmešnjav.
Velikanski mraz na Krimu. Na Krimu je padlo toliko snega, da so cele vasi pod snegom ali pa popolnoma odtrgane od prometa. Guverner, ki je potoval Jalto, sije moral dati delati pot skozi sneg. Škoda je velika, ker mora ljudstvo nasade rabiti za drva.
#
DNEVNE VESTI.
Tudi .Edinost* je prišla za »Slovencem*, ker včeraj smo videli v njej črno na belem natiskano nekoli-kokrat pravo ime našega lista. Težko je šlo, to vemo, ali šlo je vendar, ker končno so morali sprevideti gospodje v uredništvu »Edinosti*, da smešijo same sebe, ako »prezirajo* list, ki ga ima tako rado tržaško slovensko občinstvo in ki ga tako nervozno čitajo tudi rodoljubi v kavarni »Balkan*. Se bodo pač morali privaditi na »Jutro* tudi gg. iz uredništva dolgočasne didaktične »Edinosti*.
Gosp. J. M. Čok odgovarja v »E-dinosti* na naš dopis iz Trsta, v katerem je bil po zaslugi ožigosan pro-vincijalizem in separatizem gotovih tržaških krogov. Gosp. J. M. Čok naj nam veruje, da so njegove članke v „Edinosti“ v Ljubljani vsi tako razumeli kot naš tržaški dopisnik in da so naš dopis vsi odobravali, ker je ekskluzivnost gotovih tržaških krogov začela presedati že vsem — tudi tržaškim — Slovencem, ker ti krogi so vseslovenski samo takrat, kadar je treba izventržaškim Slovencem dajati lekcije, sicer pa prav radi obzidujejo tržaško ozemlje s kitajskim zidom. Bo pač treba posvetiti malo v te tržaške razmere, kakor je večkrat potrebna kritika naših razmer iz Trsta!
»Slovenec* je pa res iznajdljiv! Za to, ker smo malo obširnejše poročali o potovanju srbskega kralja čez Ljubljano, nam podtika dinastičnost, srbsko dinastičnost, setfeda! Kdor je pazno čital naša poročila, je moral zapaziti, da mi nismo čisto nič poveličevali osebe kralja Petra, pač pa smo
»Da — ampak kako?* je vprašal eden, že vnaprej brezupno.
»Da — ampak kje?* se je oglasil nekdo na drugi strani.
»Zbobnjajmo še nekaj znancev skupaj, kostimirajmo in maskirajmo se in potem haj^ k znanim in neznanim*, sem odločil jaz in se ozrl postrani na tovariša, ki je poznal N-jeve, »to se pravi, enem izmed nas morajo biti seveda znanci.*
In zares — ti popolnoma brezbrižni ljudje so postali živahni. Že o-menjeni tovariš je predlagal sam, da bi šli k N jevim in vse je obšla nakrat razigrana veselost: kričali smo skakali in peli vse križem. Poklonili so se mi zaradi moje genialne ideje in zložili skupaj drobiž, kar ga je pač bilo. In čez pol ure smo bili polnoštevilni, peljali smo se k izposojevalcu mask in napolnili njegov lokal s svežim mrazom, tajajočim se snegom, mladostno razigranostjo in smehom.
Jaz sem hotel imeti lep kostim, v poetično mračnem tonu, tako nekaj elegantno otožnega, in sem rekel: »Dajte mi kostim španskega kavalirja, prosim*.
A španski kavalir je bil bržčas v življenju nenavadno dolg in postaven gospod, kajti jaz sem izginil v njegovi obleki popolnoma in sem se čutil notri samotno in zapuščeno, kakor v ogromni viteški dvorani njegovih dedov. Stopil sem slovesno iz kostima in zahteval drugega.
»Želite morda klovna — pisanega, z zvončki?*
pozdravljali srbski narod, ki ga je pri tej priliki predstavljal slučajno srbski kralj in smo to celo naglašali v naših poročilih. O monarhiji imamo pa mi svoje določeno mnenje, ki je drugačno od »Slovenčevega* mnenja, ali je enako v Belgradu, na Dunaju, v Parizu in povsod. — O naših deficitih naj pa »Slovenec* molči in naj rajše misli na svoje deficite, ker naši bodo gotovo prej plačani kot njegovi, ker so mnogo manjši od njegovih in ker se »Jutro* vedno bolj razširja, medtem ko »Slovenca* niti klerikalci ne marajo in čitajo rajše »Jutro*, ki se bojuje za pravico in resnico, a »Slovenec* samo laže in zavija, kot pravi jezuit.
Že zopet velesrbska gonja na Slovenskem. Ni še leto dni, kar so se naši klerikalci z vlado vred nesmrtno blamirali z uprizoritvijo velesrbske gonje v Ljubljani. Kot plačilo zato, da so očrnili Ljubljano in n a-prednjake sumničili veleizdajstev so naši klerikalci dobili to, da je začela centralna vlada napredni živel preganjati in da ni potrdila zopetnega župana Hribarja. S a-tansko zlobne laži so takrat pisale klerikalne izdajice o svojih sobratih, samo, da bi dosegle svoje podle namene. Sedaj klerikalci že zopet začenjajo z velesrbsko gonjo. Bližajo se občinske volitve in ker poštenih sredstev za ta boj sploh n i-m a j o, hočejo pridobiti vlado za to, da bo vplivala na državne uradnike pod pritiskom laži. Ker se tudi klerikalci sami ne upajo več pisati o srbskem zarotništvu v Ljubljani, ker vedo, da bi se jim smejale celo krave njihovega veljaka Boltatuga Pepeta, z 1 e g 1 i so zopet kukavičje jajce v nemškem časopisju. Graški »Tagblatt* in celjska »Die Deutsche Wacht* zopet pišeta o srbski zaroti v Ljubljani. Trapasti celjski list piše celo, da je 10.000 dinarjev pripravljenih za ljublj. občinske volitve. Graški list pa napada državnega uradnika, ker je predlagal »zarotnika* g. Adolfa Ribnikarja za p edsednika političnega društva za dvorski okraj. Nemške žurnaliste bi bilo res treba za tako pisavo kaznovati radi nezapopadljive neumno-s t i, klerikalce, ki take vesti v nemške liste zanašajo, pa radi hudobnosti in lumparije.
Čudna lastnost »Slovenčevega* poročevalca. »Slovenec se zaganja v shod, ki ga je priredilo »Gospodarsko in politično društvo za dvorski okraj" pri Marčanu na Rimski cesti. Očividno ga jezi, da je govornik gospod Adolf Ribnikar klerikalce do nagega slekel in povrh še našeškal. »Slovenčev* poročevalec, ki bi moral biti zadovoljen, da ga trpe naprednjaki na svojih shodih in ga ne vržejo ven kakor to delajo klerikalci z našimi ljudmi, je povrh še nesramen in podtika govorniku, da je lagal ko je govoril o ko'zlih (o jezuitih tu ni bilo govora!) ki v Marijnem domu opravljajo razna obrtna dela. Tudi glede obiska na shodu je »Sl«enčev* poročevalec napačno poročal. Brščas je bil vinjen, da je vse tako zmešal. Vsekako je to čudno, da ima včerajšnji »Slovenčev* poročevalec ravno nasprotne lastnosti od njegovih tovarišev. Drugi vidijo namreč v sladkoginjenem stanju vse po dvoje, on pa je videl vse najmanj dvakrat manjše.
Belokranjska železnica in naši klerikalci v deželnem odboru so postali že zanimivi. Pl. glavar Šuklje in dr. Lampe sta dozdaj skozi poldrugo leto farbala Belokranjce, da se prične železnica graditi že preteklo pomlad,
»Klovna?* sem zaklical razžaljeno.
»Ali morda bandita? — takole z velikim širokokrajnim klobukom — z bodalcem . . .*
Bodalce! — To bi bilo kakor nalašč! Žalibog bandit, čegar obleko sem dobil, še ni dosegel svoje polnoletnosti. Bil je najbrž samo izkvarjeni paglavec sedmih ali osmih let. Njegov veliki klobuk je pokril komaj del moje bodoče pleše in njegovih žametnih hlač so me morali izvleči s silo — kakor iz pasti.
Paž tudi ni bil za nič — bilo je preveč madežev na njem, a da bi ga dali v kemično čistilnico, je bilo že prepozno, kljub znani neverjetni hitrosti, s katero izvršujejo ta koristna podjetja čiščenje. Menih zopet je imel preveč lukenj.
»No — bo kmalu kaj s tabo? pozno je že,* je priganjal že kosti-mirani tovariš N.
Samo en kostim je bil še — kitajski plemenitaš.
»Toiej sem s Kitajcem,* sem rekel s primerno kretnjo, in dali so mi Kitajca. Vedi vrag, kako motovilo je bilo to! O kostimu samem ne govorim. Tudi bedastih pisanih čevljev ne omenjam, bili so mi veliko preveliki, tako da so tvorili njihovi nemajhni konci nerazumljive in brezmiselne okraske na obeh tečajih mojih nog; molčim tudi o neki obledeli cunji, z velikim, dolgim cofom, ki sem si jo moral postaviti kot lasuljo na glavo in si jo privezati s trakovi nanjo; ti
zdaj pa je že druga spomlad tu, pa se ne ve druzega kot to, da so načrti narejeni, in da enkrat prično z gradnjo, morda to poletje, morda tudi še le na jesen. Zdaj lahko kmetski volilci izprevidijo, da so Lampeta in Šukljeta samo polna usta obljub pa praznih besed, od katerih pa kmet nima nobene koristi!
Pol milijona novih davkov na leto bi morala plačevati Ljubljana, če bi bil sankcijoniran novi cestni zakon in pa zakon, ki ga bodo sprejeli klerikalci danes za najetje 10 milijonskega posojila v melijoračne svrhe. Danes znašajo deželne doklade v Ljubljani tudi dobrega p o 1 milijona. Podvojiti pa se bodo morale vsled novih zakonov v Ljubljani deželne doklade in draginja bo še večja, žrtve zopet bolj neznosne. Na beraško palico mora priti Ljubljana. Samo samostani bodo še lahko izhajali in Čensto-horske orgije bodo v njih uganjali menihi in nnne. Iz njih pa bodo ti črni zajedavci lezli na Ljubljano in ji pili kri ter sesali mozeg. Današnja slika nam to krasno predstavlja.
Klerikalne sleparije privolitvah v trgovsko-obrtno zbornico, ki jih odkrivamo v našem listu zelo vznemirjajo prizadete klerikalce. Voditelji teh sleparij menda kar spati ne morejo tako se boje, da ne pridejo vsak hip pod ključ. Na debelo so sleparili. V pisarni klerikalnega veljaka se je goljufalo in ponarejalo podpise na g 1 a s o v n i c a h. In kako je bilo z okni v tej pisarni? Ali jih niste vselej mojstersko zagrni-
li	in še čez ključavnico ste obesili debelo c u n j o? In ko se je pokazala bleda žena glavnega klerikalnega sleparja med vrati s svetohlinskim, zlobnim nasmehom, na to črno delo in v »sveti* jezi s povzdignjenim glasom rekla: Nič se nitre-b a bat’, liberalce ž i h e r g o 1-fama, tu ni noben greh. Postrelili bi žiher te barabe liberalne!* In primarši-ral je liter dobrega cvička in na to se je pilo! O, pravljične noči! — Ali Vam ni o vsem tem prav nič znano dični podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice gospod Kregar?
Katoliški kavalirji, fej. Političen boj navadno ni čeden, a naravnost gnusen še postane, če se polittki spozabijo tako globoko, da napadajo posamezne ženske in če je ost teh napadov obrnjena celo proti zasebnemu življenju. Napadati ženske, tega se sramujejo tudi divjaki, ki smatrajo tako delo pod častjo moža. Naši klerikalni kavalirji pa v svoji brezstidni gonji napram vsemu, kar ni klerikalno, zaostajajo glede dostojnosti daleč za indijskimi barbari. Pod naslovom »Trškanova mama* brizga »Slovenec* svojo strupeno goljado na obče spoštovano gospo Trškanovo, posestnikovo soprogo iz Vodmata. Zakaj? Le zato, ker se gospa ne sramuje dejansko pokazati svoje protiklerikalno prepričanje, ker noče igrati vloge hinavskih tercijalk, kot jo igrajo žene morda ravno tistih klerikalnih kavalirjev, ki so nesramni napad na žensko zagrešili. Ne vemo, koliko je »Slovenčeva* vest zadevno te gospe in branjevk resnična. Vemo pa, če je gospa Trškanova branjevkam skušala povedati resnico o katoliških ljudskih sleparjih, je s tem storila le svojo dolžnost kot zavedna narodnakinja. Vsa čast ji, če je to storila, katoliškim kavalirjem pa, ki napadajo ženske, trikrat fej!
Osebna vest. Kapelnik slovenskega deželnega gledališča, g. profesor
trakovi so me rezali v ušesa, in jih pritiskali tako močno naprej, da so molela naprej kakor pri netopirju,
»In maska? — Na to si pozabil !*
»Da — maska! To je bila, dovolite, nekaka abstraktna fiziognomija. Imela je sicer nos, oči in usta, — vse zelo lepo in pravilno, celo dosledno izveden slog in tudi vse na svojem pravilnem mestu, ampak človeškega ni imela absolutno ničesar! Celo ko je ležal človek že nekaj časa v grobu
—	kjer mu je pač vse jedno — ne more izgledati tako brezbrižno! Maska ni izražala niti žalosti niti veselosti, niti zanimanja niti začudenja. —-Izražala ni prav ničesar, čisto ničesar. In pri tem je gledala človeka odkritosrčno in mirno, resno in neomajno. Moral si je smejati, če si se hotel ali ne! Zdi se mi, da bi se moral tudi pri najhujšem zobobolu tako smejati, kakor da bi te strašne nadloge sploh nikoli ne bilo na svetu. Zgrabil te je pač nepremagljiv smeh, prevzel te in obvladal tako popolnoma, da si se samo smejal, smejal . . . Tovariši so se zvijali, valjali se po zofah: potem so se zgrudili onemogli in zrušeni po stoleh in se smejali tam dalje, vedno naprej, brez odmora, vedno slabeje, dokler ni nastopila ona praznota v želodcu, ki zavre smeh tako bolestno občutno.
»To bo odločno najoriginalnejša maska !* so dejali, ko so prišli zopet do besed.
Stal sem tam med njimi in sem gledal, kako so se smejali. V začetku
Friderik Reiner je angaže-van za »Volksopero* v Budimpešti. Kontrakt za tri leta je gospod kapelnik podpisal te dni. Z njim izgubimo nadarjenega, marljivega dirigenta, katerega bomo težko pogrešali.
Promocija. Danes bo promovira« na graškem vseučilišču doktorjem filozofije abs. phil. J. A. Glonar. Čestitamo !
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v stari Breskvarjevi gostilni, Velika čolnarska u-1 i c a 17 shod za člane in somišljenike. Poročalo se bo o gospodarskem položaju, o novem volilnem redu in predstoječi občinski volitvi. Krakov-čanl in Trnovčani! Pridite vsi na shod, da izveste resnico in se prepričate o nakani, ki je naperjena proti Ljubljani In ki zna postati osode-polna za Vaše denarnice.
Volilni shod priredi v nedeljo popoldne ob 3 uri pri Vidmarju (Moharju) na Barju gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Volilci iz Ilovice, Hauptmance, Crne vasi in karolinške zemlje, udeležite se shoda polnoštevilno, da se tam pojasnijo klerikalne nakane z Ljubljano in njenimi prebivalci!
»Napredno, politično In izobraževalno društvo za Kolizejski okraj* priredi danes, dne 18. februarja 1911. predpustno veselico v salonu gostilne pri »Levu* na Mar. Terez, cesti. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vinarjev.
Naše šolsko polje. Poznaš »Slom-škarja*, ki bi naročil knjige ali tiskovine od podjetja, ki je v naprednih rokah? A mi? Leto za letom kupujemo drage šolske tiskovine v klerikalni tiskarni in bukvami ter sprejemamo knige ki delajo reklamo klerikalni u-čiteljski organizaciji. S podpiranjem »Slovenskega učitelja*, „Vrtca* in drugih listov takega kalibra ali celo®,Mladosti* dajemo izvestnim ljudjem v roke orožje, ki nas mnogokrat tepe. Geslo zavednega naprednjaka bodi: »Proč z vsemi časopisi, ki izhajajo v nasprotnih rokah!*
Nujna prošnja našim možem v krajnih šolskih svetih. Imejte pod kontrolo šolske naročevanje knjig in časopisov! Pri prvi seji sklenite, da poslej krajni šolski svet ne da niti vinarja za list, ki ga bo naročil klerikalni učitelj brez vaše vednosti. Ne zabite tega, stvar je velevažna!
V	naročitev priporočamo: Knjige »Slovenske Šolske Matice*, »Učit. Tovariša", »Popotnik", »Zvonček*, »Domače ognjišče*, »Naša bodočnost* (po več iztisov) ter mladinske knjige, ki jih izdajata »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta* in »Zaveza*. Klerikalna krama naj zgine iz naših šol! Možje, strankarska disciplina zahteva brezobzirnosti napram vsakemu klerikalnemu učitelju. Takoj na delo!
Popotnik (2 štev.) prinaša sledečo vsebino: Avguštin Požegar: Misli o reformi ljudske šole. — Pav. Flere: H. Scharrelmann. — Dr. Fr. Ilešič: Izpraševanje in izpiti. — Drag. Hennek: Risanje in rokotvorni pouk. — J. K. Tuberkuloza. Književno poročilo. — Razgled.
Naša bodočnost. Vsebina 2 štev.: Sokolski dom v Domžalah — Dr. R. M. Preko Tirolske v Italijo — M. V. Brezovnik: Črna smrt. Peter Štrgulca: Razvoj občil. Iv. F. Sokrat in Platon
—	Vestnik za sokolski naraščaj. Listek. List ima tudi podobe, ki pojasnjujejo članke. Naročajte in širite »Našo
sem se moral, ko sem jih videl, smejati z njimi, dasi se še nisem videl v ogledalu in — že sem se valjal od smeha. Celo krčevito ceremonijo neukrotljivega smeha sem napravil zdaj jaz s svoje strani, najpreje solo, nato z rahlim spremljanjem tovarišev, kakor v koru, ki so bili prisiljeni napraviti znova nekaj taktov v furiji divjega smeha. Ko smo se popolnoma utrudili in ko smo premagali par slabejše se ponavljajočih napadov, smo se mogli slednjič odpraviti na pot,
»A mask ne odložimo na noben način!* je predlagal eden. »Častna besedav?*
»Častna beseda ! Častna beseda !*
3.
Zares — bil sem najoriginalnejša maska. Sledili so mi v celih gručah, obračali so me s smehom okrog, suvali me in ščipali, in če sem se hotel jeziti, če sem pod masko dal obrazu resen izraz in se energično obrnil proti njim, da bi si priboril miru, tedaj je narastel smeh do tolikih homerskih dimenzij, da je vse drugo v hiši izginilo kakor tiho se smehljajoče in se umaknilo grmenju, vriskanju, divjemu toku nebrzdano prostega smeha. Pri vsakem koraku sem bil obdan od oblaka smejanja, in dolgo časa mi je bilo nemogoče, oprostiti se tega železnega obroča veselosti in smeha. In vendar sem moral napraviti tol Bil sem vedar v istem prostoru kakor ona. Njo sem vendar moral videti; mogel sem jo tudi, in v neskončni
bodočnost*. Stane samo 3 krone na leto.
Zgodovinski Erazmov grad na Dolenjskem. Kakor znano, se nahaja v Luknji pri Prečini na Dolenjskem (uro hoda iz Novega mesta) zgodovinski grad, prvotna last Erazma Predjamskega, po svoji legi sličen onemu splošno bolj znanemu na Notranjskem. Grad je že več let popolnoma zapuščen, še bolj pa zanemarjen. Ko ga je pred par leti kupil g. Josip Količek iz Kandije, ga je za silo skušal rešiti popolnega razpada. Za ohranitev tega gradu se je zanimalo tudi društvo za ohranitev zgodovinskih spomenikov na Dunaju, ter v to svrho dovolilo 4000 K podpore pod pogojem, da se stara popolnoma razpadla streha na osrednjem poslopju nadomesti z novo. G. Košiček je že pripravil ves les za to. Medtem pa je grad prodal gosp. Seidlu, znanemu novomeškemu trgovcu, (bratu goričkega profesorja). Novi lastnik bi moral započeto delo dovršiti, Toda preteklo je že nekaj časa od takrat, ali storilo se ni čisto nič drugega, kot pa je že pripravljeni les neznano kam izginil in da je g. Seidl prišel na glavarstvo po onih 4000 K, katere tnu da glavarstvo ne sme preje izročiti, predno bo grad popravljen. Ker pa se je opravičeno bati, da bode grad preje popolnoma izginil s površja, kot se bo pod tem lastnikom popravil, apelujemo na pristojno oblast, da se resno pobriga za to, da se ta zgodovinski spomenik obvaruje pred popolnim razpadom.
Hudičevo vodo je pil, drevesa je grizel, travo je jedel komaj 20 let stari a že večkrat kaznovani France Žagar rojen v Trnovem (Ljubljana). Žagar je bil hlapec pri Rojcu kjer se po izpovedbi prič shajajo poštenjaki Žagarjevega kalibra. Dne 23. decembra je prišel iz ječe, se napil pri Šarabonu .hudičeve vode‘, šel h premogarju Valentinu Kugi, na katerega dvorišču ga je popadel pes. Žagarja je to tako vjezilo, da je grozil, da ubije psa in gospodarja, katerega je potem res ugriznil v roko. Kuga je pred njim zbežal v stanovanje M. Lavtar, kje sta bila dva dečka zaprta v kuhinji. Žagar je s steklom opremljena vrata razbil, vrgel debel kamen na štedilnik ter tako uničil kosilo uboge družine. Ker je hotel vse potolči, so poslali po stražnika. Mihael Sitar, mestni nad-stražnik je Žagarja aretiral. Žagar je nekaj časa mirno šel, ko pa se bližata na stražnico na Taboru, je zbežal. Prišel je n* pomoč še stražnik Klan-čičar ter Polanšek. Posrečilo se jim je begunca ujeti, ga zvezati, a ko je bil že zvezan se je vrgel na tla, grizel okrog sebe kar je zasačil, ranil je dva stražnika, grozil vsem tem, da jih zakolje, ko pride ven, in ko že drugega ni mogel, je grizel drevje in travo okrog sebe. Šele ko je prišel še en stražnik na pomoč, so ga s težkim trudom spravili v zapor. Pri aretaciji je tudi prav barabsko preklinjal boga in vse svetnike. Deželno sodišče je mlademu Divjaku naložilo 15 mesecev težke ječe. Predsednik g. Vcdernjak mu je priporočal naj ko pride ven, ne pije več »hudičeve vode“, ampak vodo iz našega izbornega vodovoda. Težko, da se bo Žagar po tem nasvetu ravnal. Kot vse kaže, bo zopet
Jri .hudičevi vodi* ostal in — utonil, a, ta hudičeva voda!
Nevaren tat pod ključem. Franc Pušnik iz Rožnega Dola na Koroškem je še mlad, a jako nevaren tat. Služil je pri g. Hermanu na Savi, nekoč zaprosil gospodarja, da mu da 20 K za pot v Ljubljano, je šel na Koroško, ponoči se vrnil, udrl v stanovanje ter ukradel iz zaprte omare blizo 200 K Tudi pri Mariji Terček v Zeleni jami
radosti nad tem sem pozabil na srd vsled brezuspešnega čakanja v mrazu in na razdraženost, ki se me je po-laščala, ko sem moral toliko časa čakati na trenotek svidenja: smejal sem se z dtugimi in se prerival skozi množico in sem iskal nje .... ki je še vedno nisem ugledal. In ravnotako nenadoma je izginilo veselje do smeha in v brezmejnem hrepenenju po nji sem bil zopet daleč od tega smejanja in veselja in brezskrbnosti. Iskal sem po vseh sobah, a za menoj je vrvela, kričala in se smejala množica . . . Vendar! — tam je stala! Kakor da sem vstopil nenadoma v čudovito luč
—	obstal sem ukopan. Vse hrepenenje dneva, ki se je za nekaj časa umirilo v nenadnem vrtoglavem posetu te maskerade, se je vzbudilo zdaj z nebrzdano silo in se koncentriralo ob Pogledu nanjo! Saj je vendar stala tu, °na, ki me je vsega napolnjevala, vsega prevzela. Modre oči, kakor plamenice v snopu zlatega žita, pod črni-jni obrvmi in okokom svetlih krasnih las, so sijale na vse naokrog s tihim sijajem umirjene krasote, in vsa njena postava, obkrožena od tega zlatoru-rumenega miru kakor od sanjavega odseva klasične lepote, me je vlekla k sebi z neodoljivo močjo, in me napolnjevala s trepetajočo srečo. Ko je nenadoma nastopil odmor, sem stopil hitro k njej.	(Konec)
je iz zaprtega kovčega ukradel denar, drugim pa več raznih predmetov. V Ljubnem in Fohnsdorfu na Štajerskem pa je celo svoje tovariše sleparil s tem, da je hodil zanje k blagajni po denar ter blagajničarju rekel, da so ga delavci-tovariši pooblastili, da naj zanje prevzame plačilo. Naše deželno sodišče je nevarnega tatu in sleparja obsodilo na 6 mesecev težke ječe.
Železniška nesreča. Predvčerajšnjem ob tri četrt na 7 zjutraj je na Rakeku povozil vlak sprevodnika Ja-vorščaka v trenotku, ko je isti vezal vozove. Nesrečnežu je vlak skoro popolnoma odtrgal desno nogo. Težko ranjenega s* odpeljali takoj še z istim vlakom najprej v bolnišnico v Postojni, odtod pa v deželno bolnico v Ljubljano. Spremljal« sta ga na poti dva postojnska zdravnika.
Fran Lier mrtev. Češki igralec Fran Lier je umrl po daljši bolezni dne 13. t. m. na Smichovu pri Pragi. Pokojnik je bil tudi par sezon angažiran v Ljubljani, kjer je bil kot inteligenten in talentiran igralec splošno priljubljen. Nepozaben ostane njegov »Vzgojitelj Lanovec“ in druge njegove vloge. N. v. m. p.!
Telovadno društvo .Sokol" v Ljubljani prične zopet z obligatno telovadbo trgovsko-obrtnega naraščaja. Zatorej se poživljajo vsi vajenci, da zahajajo k telovadbi, ki se vrši vsak torek in četrtek od pol 8 do pol 10 ure zvečer v telovadnici na Cojzovi cesti. Apelujemo na vse gg. mojstre in šefe, naj ne branijo naraščaju pristopa v naše vrste ter prosimo, da pripomorejo resnično do obilne udeležbe; dolžnost naraščaja pa je, da se odzove v velikem številu.
Ciril - Metodova podružnica v Stepanji vasi ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo. 19. t. m., ob 3. uri popoldne pri g. Jožetu Anžiču (pri Šoršu) v Stepanji vasi. Pridite vsi, da vam podamo jasen račun o našem delovanju v minolem letu!
V	Domžale! Jutri zvečer vsi zavedni Slovenci v Domžale, to bodi naša parola. V novem sokolskem domu, ki bo dne 2' julija t. 1. slovesno ot-vorjen, se namreč vrši prvič ples čilega .Domžalskega Sokola". Vlak odhaja v Domžale ob sedmih zvečer in pride tjakaj ob 7 55. Povratek ob 6 zjutraj. Na razpolago bodo tudi vozovi. Kdor bi se hotel vrniti v Ljubljano z vozom, naj se zglasi pri br. Lojzetu Janušu, bančnemu pristavu, ki bo vse potrebuo ukrenil. Voz rabi do Ljubljane pičlo uro. Nazdar!
Akad. društvo slovenskih agra-noraov „Kras“ na Dunaju, naznanja svoj IV. redni občni zbor, ki se vrši dne 20. svečana ob 8 uri zvečer z o-bičajnim dnevnim redom. Lokal: XVIII. okraj „Vichwegers Gasthaus „zum Kleeblatl“ — vogal Schulgasse in Mit-terberggasse. Slovanski gostje dobro došli!
Zabaval večer s plesom priredi, kakor smo že poročali, tehniško osoblje »Učiteljske tiskarne* danes zvečer ob 8 uri zvečer v restavracijskih prostorih .Narodnega doma*. Na sporedu so poleg plesa tudi komični prizori, petje, klavirski komadi, licitacija, ko-riandoli itd. Vstop vsakemu dovoljen; vstopnina 50 vin.
Mladinski odsek .Vzajemnosti* priredi v nedeljo dne 19. februarja 1911 ob 4. popoldne v salonu restavracije g. F. B a 1 i j a na Glincah zabavno priredbo s petjem. Na sporedu so tudi deklamacije, šaljivi prizori in druge zabave. Po sporedu ples. Vstopnice v prednabavi 30 vin., pri blagajni 40 vin.
Veselični odsek društva slov. trg. sotrudnikov v Ljubljani vabi vse obiskovalce plesnih zabav, na svoj zaključek, ki se vrši v nedeljo dne 19 februarja ob 7 uri zvečer v dvorani hotela .Ilirija*.
Mrzlo polje na Dolenjskem. Da gospodje pri .Jutru* ne bodete mislili, da smo pri nas res tako mrzli, kot nas mogoče sodite po imenu našega kraja, se napotimo z gorečo prošnjo do vas, da ovekovečite v .Jutru* tudi naše Mrzlo polje, ali pa nas s to gorečo prošnjo vred vržete v ogenj. Da res nismo tako mrzli, kakor nas izdaja naše ime, zato že skrbi naš oče župan. On ne le, da je krčmar, je postal v zadnjih časih tudi strašno vnet, da postane tudi medičar. Po našem okraju se dobi v dobrih letinah mnogo medu. Doslej so ga jemali od nas le medičarji, ki imajo od oblasti potrjeno dovoljenje za to obrt. V zadnjem času pa jim je to kupčijo prevzel naš oče župan Andrej Turk. On nakupuje in prekupuje med, ter ga prodaja in oddaja zopet naprej. Da ta kupčija še bolj nese, se sklepa navadno v njegovi gostilni. Bog ve, da mu nismo nevošljivi, če poleg svojih županskih in drugih poslov, vjame semtertja tudi še kak krajcar. Ali vsled te nove županske obrti večkrat trpimo mi in trpe z nami gotovo tudi obrtniki medičarji, s katerimi smo stali preje v neposredni kup-čijski zvezi in naše blago bolje prodajali kot s tem županovim prekupo-
vanjem. Pri vas v Ljubljani in drugod se borijo županstva zoper prekupo-valce, kateri draginjo le še pospešujejo, pri nas pa županstvo samo to delo opravlja, ter s tem jemlje poklicanim obrtnikom njihov kruh, občinstvu pa zagreni nakup medene sladkobe. Kajti, če medičarji ne morejo v svojem okraju dobiti zadosti domačega pristnega pridelka, morajo naročati od drugod dražjega in slabejšega. Posledice pa občuti potem najbolj mestno občinstvo. Vidite gosp. urednik, kako smo se mi iz Mrzlega polja doma pri tem medu ogreli. Ker pa ne maramo, da pridemo preveč v ogenj in upamo, da bo to zadostovalo, za danes končamo.
K včerajšnjem poročilu iz sodnije popravljamo, da gospa Antonija Vičič ni sprevodnikova žena ampak žena strojevodje juž. železnice. Toliko da ne bo pomot.
Domača plesna veselica se vrši danes, dne 18. febr. v vseh gostilniških prostorih .Pri Kroni* v Gradišču št. 7. Vstop prost.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker jej-es najboljša.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Pasivna resistenca državnih uradnikov v Trstu.
Dunaj, 17. februarja. Posledice včeraj pričete pasivne resistence državnih uradnikov in slug v Trstu so vedno občutnejše. Pasivna resistenca zavzema vedno večje dimenzije; udeležili so se je državni nastavljenci vseh kategorij. Na glavni pošti ima ekspedicija vedno 2 do 3 ure zamude. Tudi na državnem kolodvoru je zamuda splošna. Tovorni vlaki stoje v dolgih vrstah in ne morejo naprej. Poroča se, da se bodo pridružili pasivni resistenci tudi uslužbenci tržaške luke, da se tako izrečejo solidarne s poštnimi uradniki. Zlasti veliko škodo imajo vsled pasivne resistence tržaški trgovci in obrtniki. Po najnovejših poročilih so tudi uradniki in uslužbenci južne železnice izjavili, da so pripravljeni v znak simpatij državnih uradnikov in uslužbencev pridružiti se pasivni resistenci.
Trst, 17. februarja. Poštni uradniki in uslužbenci se branijo prevzeti čezurno delo. V višjih poštnih krogih se zatrjuje, da bo v slučaju, če pasivna resistenca ne bo kmalu prenehala, prišlo do popolne anarhije in zmešnjave v poštnem obratu. Na brzojavnem, telefoničnem in carinskem uradu je vse polno nepregledanih vlog. Položaj v državnem skladišču je od ure do ure slabši. Trgovci imajo že dosedaj velikansko škodo. Uradniki južne železnice do danes zvečer še niso pričeli s pasivno resistenco. Vlada se strašno boji kapitulacije, to pa iz enostavnega umazanega vzroka, ker se boji, da potem tudi v drugih krono-vinah ne bi državni uradniki in uslužbenci proglasili pasivne resistence.
Dunaj, 17. februarja. Dosedaj se na Dunaju še ne poznajo dosti posledice pasivne resistence državnih uradnikov in uslužbencev v Trstu. Iz Krakova so došla poročila, da so krakovski poštni uradniki pripravljeni takoj na migljaj dunajskih državnih uradnikov pričeti s pasivno resistenco.
Meštrovldeva kiparska dela uničena.
Belgrad, 17. februarja. V Bel gradu je zavladalo velikansko razburjenje in vznemirjenje, ko je danes došla vest, da so bila dela slavnega srbskega kiparja Mestroviča vsled krivde ogrskih železnic na progi Zagreb-Belgrad skoro popolnoma uničena. Osem umotvorov je popolnoma nerabnih. Meštrovič je, kakor znano, nameraval svoja dela razstaviti v srbskem paviljonu na jubilejni razstavi v Rimu.
Rothschlldova oporoka.
Dunaj, 17. februarja. Danes je bila uradno razglašena oporoka umrlega avstrijskega milijonarja Alberta Rothschilda. Pokojnik je imenoval dedičem svojega velikanskega premoženja svoje otroke. Premoženje znaša nad 500 milijonov kron. V dobrodelne namene je daroval Rothschild samo bagatelo 2 milijona kron in ne, kakor se je prvotno trdilo 12 milijonov kron.
Povratek grofa Thuna z Dunaja.
Praga, 17. februarja, danes se je češki cesarski namestnik grof Thun vrnil z Dunaja v Prago.
Delegacije.
Budimpešta, 17. februarja. Vojni odsek avstrijske delegacije je danes nadaljeval debato o vojnem proračunu. Redni in izvanredni proračun vojne uprave je bil sprejet. S tem je delo vojnega odseka avstrijske delegacije približno dokončano. Na vrsto pride samo še glasovanje o mornaričnem proračunu.
Donavsko-jadranska železnica.
Carigrad, 17. februarja. Zastopniki francoske železniške družbe še niso oddali svojega mnenja o nameravanih železniških projektih v Albaniji. Zlasti se še niso posvetovali s turško vlado glede donavško-jadranske železniške proge. Francoski zastopniki so le izjavili, da so pripravljeni financirati zgradbo takozvane severne proge. Turški vladni krogi so popolnoma zadovoljni s tem načrtom. Le generalni štab se je odločno izjavil proti tej progi in se z vso vnemo zavzema za progo Skopi je-Gosti vas-Al esia.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna*, Ljubljana.
Mali oglasi.
Lokal za pisarno ali prodajalno se odd». Pojasnila: Inseratnl oddelek .Jutra*. 94/10—7
Not* vila, 18 let davka prosta, se proda. Ogleda se lahko vsak dopoldan. Natančneje se poizve pri g. Černiču, Streliška ul. 28.
104/4-1
Dre gospodični se sprejme takoj v prodajalno kruha. Vpraša se v trgovini H. Privšek Prisojna ul. št. 4.	105/2—1
Brivnica na prometnem kraju v Ljubljani se takoj proda. Ponudbe na inseratnl oddelek .Jutra*.	109/8—1
Ehrmonlj s šestimi spremeni, z močnim in lepim glasom ter jako trpežen se ceno proda. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra*.
111/3-1
Dve »obl t pritličja za društvo, ali pisarno se takoj oddasta. Naslov pove inseratnl oddelek .Jutra*.	112/2—1
KORESPONDENCA.
Mlad grAlfak, bi se v svrho ženitve rad seznanil z mlado, inteligentno in duhovito gospodično. Ponudbe če mogoče s sliko pod .Graščak 1* na inseratni oddelek .Jutra*.
110/1—1
Javna zahvala.
Ob priliki požara v naši hiši na Bregu št. 8, štejemo si v častno dolžnost, izreči našo najiskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so v trenutkih skrajne nevarnosti z izrednim pogumom in vse časti vredno požrtvovalnostjo zastavili svoje moči pri reševalnem delu.
V prvi vrsti imenujemo slavno tukajšno prostovoljno gasilno in reševalno društvo, ki je pod vodstvom svojega čislanega podnačelnika gosp. dež. poslanca Josipa Turka z izredno naglico pravočasno prihitelo na lice mesta in po večurnem napornem delu ne strašeč se nevarnosti, udušilo ogenj, ter preprečilo še večjo nevarnost in nesrečo.
Naša zahvala pa gre tudi vsem drugim, bodisi civilnim in vojaškim gospodom, ki so nam prihiteli na pomoč, ter po svojih močeh prispevali, da se je posrečilo ogenj omejiti.
Zahvaljujemo se pa še posebno iskreno tudi vsem tistim someščanom iz sosedstva in občinstva, ki so v najnevarnejših trenutkih iz golega človeškega sočutja in sledeč plemeniti ini-cijativi svojega srca, postavili sami sebe v nevarnost, ter s svojo hladnokrvnostjo, previdnostjo in pogumom dosegli, da je pri vsej tej nesreči ostala naša rodbina polnoštevilna.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1911.
Franja dr. Tavčarjeva, dr. Ivan Tavčar z rodbino.
DA7AD f Mazilo zoper izpadanje in ca
■	•	pospešitev rasti las; tudi tam,
kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhla). Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto - manufakturi .Adrlja* B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
V hiši pri ,Anžoku‘ v Spod. Šiški, Vodnikova cesta št 9
se oddajo s 1. majem v rajem
tri lepe iišee, hlev ie sirešje za seno.
Natančnejša pojasnila v gostilni ravnotam.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža"
je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3-50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dra^a.
m
VABILO
domači
plesni veselici
katera se Trši
dne IS. februarja isu
v vseh gostilniških prostorih „pri Kroni", Gradišče št. 7.
Vstop prost.
Za mnogobrojen obisk se priporočava « odličnim spoštovanjem
J. M. Aman.
VABILO
2^ plesni veselici
ki ge Trši
danes v soboto zvečer
v gostilni ,Breg 18‘.
K obilni udeležbi vljudno vabi
gostilničarka.
Dobro vpelj’ana
mizarska obrt
z vsem potrebnim orodjem se odda takoj v najem, ali se pa sprejme delovodja. Izdelujejo se tudi rakve. Naslov pove inseratni oddelek ,Jutra*.
Sprejme se
^ pomočnika
ki se izborno razume na
angleško damsko krojaštvo
in na
: delo za gospode. :
Oferte Je poslati na inseratni oddelek „Jutra" pod šifro „K. P. K.“
za
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave,
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vine.Blchter, Dunaj IX. Sobieskyga8set. Zalog« Id» A. MOLL, lekarnar, Dnnaj I., Tnchlanben •
Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo K 61—
trojno
8-—
Balzam pospešujoči ra°.t las in brade z uporabnim navodilom l 1	stekleničica	.	K 2.—
1	.	.	.	4--
1	.	.	. 6--
Naročlla Iz	province po pošti
le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri narotfn tepice naj se navede obseg glave.
P. Frtttscher, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
Poročni prstani
nočni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi
1 par od K 7*—
naprej
v modernih fasonah — graviranje brezplačno !
pri
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
— Ceniki s keledarjem zastonj tndi po pošti. Največja zaloga stenskih ur.
lito ii L
po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 v; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2'— in K 4'— priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.)
Mirnski premog.
Premog Iz Mirne na Dolenjskem
je brezizjemno za vsako varčno gospodinjo izvrstno gorivo, ker pogori brez vsacega nadležnega duha, vsebuje jako malo žvepla ter nikakih neizgorljivih snovij (kamna). Prodaja se na dom postavljen v večjih množinah 50 kg K 1*—, pri manjšem odjemu; 50 kg K 1*10. — Cel vagon: K 160'— loko Ljubljana. — Glavna zaloga:
H. RICHTER, Ljubljana, Cojzova cesta štev. 1.
Naročila se sprejemajo v podružnici g. Iv. Jelačina, Cojzova cesta štev. 1 in pri g. Fran Pleničarju, c. kr. oficijalu v. p., Stari trg 6, vhod Vodna steza 1.
TTsta-KLO-vljesta, 3.S-4'7.
TJsta.zxoT7-lj ena. HS-4'7.
Ljubljana Turjaški trg, štev. 7.
Hajvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
IVajnižje cene.	IVajsoliduejše	blago.
,Jutro4se prodaja vTrstu
po 4t vinarje
v na.3led.2n.5HbL toToalszarnajh.:
Becher, ulica Stadion,	Ceclliflli,	ulica	del	Istra,
Tretisaii, ulica Fontana,
Pipail, ulica Fabra, lSeik, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci,
Stanič, ulica Molinpiccolo,
Sekovar, Vojaški trg,
Ilrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar,
Magolo, ulica Belvedere,
Geržina, Rojan,
Baunaelier, Campomarzio,
Bruna, s. S. Martiri,
Ercigoj, ulica Masimiliana,
Rončclj, ulica S. Marco,
Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopilllo, ul. Bariera, SpOder, rilca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
Luzatto, ulica Aquedotto, Šegul in, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Olimpija
krema
je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana.
Tovarniška znamka „IKO“.
£■0 u
Lastna tovarna ur v Švici.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti
L. Weiss, Dunaj H. Hofenedergasse 1.
Meitil
uvoz ka velepražarna.
Nova podružnica
v Ljublja
Šelenburgova 7|
Vsled preselitve se proda dobro ohranjen
glasovir
za prav nizko ceno.
Poizve se v Prisojni ulici štev. 7, I. nadstr. (na Friškovcu).
Gostilna
pri Erklavcu
Novi Vodmat št. 3 se zeradi bolezni gospodarja
odda v najem.
Likvidacijski odbor
Glavne posojilnice y.Mubtian!
sklicuje v smislu § 49. zadr. zak.
izredni občni zbor ,\
na 26. februarja 1911, dopoldne ob 10. uri
—	=	v	Mestnem	domu. =====--------
Na dnevnem redu je poročilo o bilanci in razglasitvi konkurza in eventualno popolnitev likvidacijskega odbora.
Ljubljana, dne 14. februarja 1911. Ukvidadjski odbor.
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor
prj nakupovanju vencev!'
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo ki-asnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro iti točno.
m
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim najboljša naravna vina, več vrst najfinejšega mošta: prosekarja, ljutomer-čana i. ar. od veleposestnika grofa Fr. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko).
Izborna domača kuhinja.
Cene najnižje.
J
irt'
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni oeni.
Onmilnis l vsaiema vlaka. Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11,
nasproti hotela „UN10N“.
Karol Počivaunik.
Gospodična
ki službuje že nad 2 leti pri nekem notarju izven Ljubljane, želi vstopiti v službo pri kakem notarju ali kot blagajničarka v Ljubljani. Prijazne ponudbe na inserat. oddel. „Jutra“ pod „K 16“.
	
	
RfiH	
Ugoden nakup.
Prodam popolnoma novo
opravo z. špecerijsko trgovino
za zelo nizko ceno. Vpraša in ogleda se pri
Simon Praprotniku
mizarskem mojstru,
Ljubljana, Jenkova ulica št. 7.
3.’«' UKA r iCA *>- -'C f- r
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okrasu! i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč Komp.
lv;................ *^r
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avatro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Del. glavnica: K 5,000.000.
Jtoz. Iona; K 450.000.
Ljubljanska krodltna banka ir li)ttSil|ant.
Stritarjeva, ulica štev. li.
===== Podružnic« v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. =====
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke A K 18*—; žrebanje: dne 1, marca; glavni dobitek: K 300.000*—.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|20|0.