Pogovor s prvim možem skupine KB 1909 Borisom Pericem pred torkovo skupščino delničarjev ^2 fl I UPI Í l' i Danes bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili poletni voz avtobusov podjetja Trieste Trasporti Primorski dnevnik NEDELJA, 10JUNIJA 2012_ Št. 136 (20.459) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Inavguracija v znamenju »glasnih« odsotnosti Rado Gruden Jutrišnja inavguracija novega srbskega predsednika Tomislava Nikolica bo šla v zgodovino predvsem zaradi odsotnosti nekaterih njegovih kolegov, ki bi bili verjetno vsi prisotni, če bi na volitvah zmagal Nikolicev predhodnik Boris Tadic. Gre sicer za hipotezo, ki pa najbrž ni daleč od resnice. Slovenski predsednik Danilo Türk se je sicer salomonsko izgovoril, da ga ne bo, ker na inavguracije ne hodi, njegova kolega iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, Ivo Josipo-vic oziroma Bakir Izetbegovic, pa sta bila zelo jasna. Prvi ni mogel »požreti« Nikoličevih besed o Vukovarju kot srbskem mestu, drugemu pa je novi srbski predsednik, ki se je še nedolgo tega kot pristaš haaškega obtoženca Vojislava Še-šlja ponašal z nazivom četniški vojvoda, na široko odprl še nezace-ljeno rano, ko je dejal, da v Srebrenici ni bilo genocida. Gre za zaskrbljujoče izjave, ki lahko Srbijo spet oddaljijo od Evrope, kateri se je v zadnjih letih precej približala. Očitno se Nikolic kljub odmiku od Šešlja ne more odreči nacionalistični govorici, ki v delu Srbije še vedno naleti na pozorna ušesa. Vendar pa bo moral svoja stališča že v kratkem pojasniti tudi najvišjim predstavnikom Evropske unije, s katerimi se bo sestal sredi prihodnjega tedna. Predsednika Evropskega sveta Van Rompuy in Evropske komisije Barroso ga bosta gotovo zelo jasno spomnila na pogoje, ki jih mora Srbija izpolniti, če hoče upati na članstvo v Evropski uniji. Nikolic veliko izbir nima: ali te pogoje sprejme ali pa si naloži odgovornost za morebitno ponovno mednarodno izolacijo Srbije. evropska unija - Španija bo uradno zaprosila za evropsko pomoč Sto milijard evrov za rešitev španskega bančnega sistema Odločitev po triurni telekonferenci evropskih finančnih ministrov medja vas - Slavje na borjaču Pri Pinotu 10-letnica društva Timava Izdali zbornik Grmada in Timava - Zahodna vrata Tržaške pokrajine - Glavni gost zgodovinar Pirjevec MEDJA VAS - Petkov popoldan je bil na borjaču gostilne Pri Pinotu posvečen 10-letnici delovanja Slovenskega športno kulturnega društva Timava Medja vas - Štivan. Po obujanju spominov doseda- njih predsednikov Davida Perica, Igorja Tomasetiga in Simona Perica je besedo prevzel gost, zgodovinar Jože Pirjevec, ki je zaobjel zgodovinsko dogajanje od 17. stoletja do današnjih dni. Za poslastico pa je poskrbel Igor Tomasetig, ki je za jubilej uredil zbornik Grmada in Timava - Zahodna vrata Tržaške pokrajine. Za glasbeno kuliso so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade. Na 6. strani MADRID - Španija bo uradno zaprosila Evropsko unijo za pomoč za rešitev lastnega bančnega sistema. Prejela naj bi sto milijard evrov evropskih sredstev, kot so se včeraj po triurni konferenci odločili finančni ministri evro-skupine. Španske oblasti sprva niso hotele zaprositi za evropsko pomoč. Ko pa so bili objavljeni podatki o katastrofalni situaciji španskih bančnih zavodov, ji ni preostalo drugega. Odločeno je bilo tudi, da bo sredstva prejela španska vlada, ne pa neposredno banke, kot naj bi prvotno želela Španija. Na 19. strani Gianni Mina pričevalec zgodovine Na 4. strani Na slovenskih šolah na Tržaškem konec pouka Na 5. strani V Tržiču mlad skuterist pod avto Na 9. strani Sovodenjski kulturni dom potreben obnove Na 10. strani Avtorska mapa v spomin na Maria Magajno Na 26. strani POSEIDON ^^ ^^ 1 1 »P i /,"■■ > MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Draguljan SkerlavHi tu Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 Trst, p. BattistiJ/TelJ 040-7606012 2 Nedelja, 10. junija 2012 ALPE-JADRAN / kb 1909 - Pogovor s predsednikom Borisom Pericem pred torkovo skupščino delničarjev Poslovni načrt v luči konsolidacije poslovanja in rasti Na dnevnem redu tudi ukinitev »finančne« kvalifikacije družbe, dokapitalizacija in sprememba statuta Finančna delniška družba KB 1909 bo imela v torek v Kulturnem domu v Gorici izredno in redno skupščino delničarjev, pred katero smo se pogovorili z njenim predsednikom Borisom Pericem. Kako je Skupina KB 1909 poslovala v lanskem letu? Glavna družba KB 1909 je lani poslovala pozitivno, medtem ko je skupina imela negativen rezultat v konsolidirani bilanci. To pa je v glavnem odvisno od stanja na specifičnih tržiščih nekaterih družb. Pri tem gre namreč za rezultat več različnih faktorjev, ki vplivajo na bilanco. Lanski rezultat je bil negativen predvsem v sektorju kave in tudi v distribuciji tiska je bil precej manjši kot leto prej. Tako da je kriza dejansko nekoliko oklestila rezultate podjetij oz. družb v skupini. Ko sva že pri tem, katera podjetja oz. sektorji so v največjih težavah in katera so kljub krizi uspešna? Ne moremo govoriti o specifičnih težavah, pač pa o spletu različnih faktorjev. V bistvu se je nekoliko zaustavilo poslovanje v nepremičninskem sektorju, v medicinskem sektorju gre zelo dobro, založniška dejavnost je lani zabeležila rahel padec, letos pa se napovedujejo boljši rezultati, pa še v sektorju kave je bili lanski rezultat negativen. Pri tem pa velja opozoriti, da smo v okviru razvoja prisotnosti na trgu pražene kave, kupili nova podjetja, tako da smo v tej fazi imeli tudi precejšnje izredne stroške zaradi prestrukturiranja proizvodnje in poslovanja. Glede elektronike pa lahko povem, da je poslovanje še kar dobro, čeprav občutimo padec naročil. Zanima me, ali je bilo lansko leto na Ljubljanski borzi tudi za vas negativno? Na splošno smo pri naložbah v borzne vrednostne papirje utrpeli kar nekaj izgub. Imamo naložbe v vrednostnih papirjih na različnih borzah, tako da Ljubljanska borza nima kake posebne pomembnosti za nas. Na Ljubljanski borzi kotirajo naše obveznice, ker pa je krog vlagateljev omejen na dolgoročne vlagatelje, in to predvsem na banke, s katerimi poslujemo, nismo zabeležili pomembnih premikov. Že lani ste napovedali dokapitali-zacijo holdinške družbe, ki je zdaj na dnevnem redu torkove skupščine. Bodo svež kapital zagotovili sedanji delničarji? Delno sedanji, delno pa tudi novi. Če sedanji delničarji ne bodo vplačali v celoti, bomo delnice ponudili novim vlagateljem. Ciljamo na 8,5 milijona evrov, ki bi jih realizirali v teku enega leta. Od tega bi bilo dva milijona evrov rednih delnic in 6,5 milijona evrov prednostnih delnic, ki jih bomo ponudili vsem delničarjem, tako da bodo imeli tudi vsi naši sedanji redni delničarji možnost odkupiti prednostne delnice, ki bodo imele 5,5 % letno zajamčeno donosnost. Na dnevnem redu torkove skupščine pa bo beseda tekla tudi o spremembi imena oziroma ukinitvi »finančne« kvalifikacije družbe. To so nam narekovale zakonske spremembe. Septembra lani se je namreč spremenil zakon o finančnih družbah, ki predvideva, da naziv »finančna« lahko uporabljajo samo tiste družbe, ki se ukvarjajo s kreditiranjem in finančnim poslovanjem z javnostjo in morajo biti vpisane v poseben seznam pri Banki Italije, ki tudi nadzoruje njihovo poslovanje. Mi pa ne poslujemo in ne nameravamo poslovati z občani, ker delamo samo v okviru skupine povezanih podjetij, zato moramo ta naziv umakniti. S tem ne bomo več vpisani v poseben seznam in podvrženi kontroli centralne banke, kar nam tudi olajša poslovanje. Kaj boste še izpostavil v vašem torkovem poročilu? Precej poudarka bo namenjenega spremembi statuta, saj bomo spremenili način upravljanja družbe. Iz sedanjega enotirnega sistema gremo namreč v dvotirni sistem z nadzornim svetom in upravo, kar bo nedvomno spremenilo način upravljanja družbe. Imeli bomo več nadzornikov, ki bodo izraz našega širokega lastništva, uprava pa se bo nekoliko zožila. Predstavili bomo tudi poslovni načrt za naslednja leta, ki temelji na konsolidaciji poslovanja in nadaljnji rasti. Temelj rasti pa je dokapitalizacija, ki nas bo precej utrdila. V tem kriznem obdobju gremo v povečanje kapitala, da okrepimo temelje, na katerih sloni naše poslovanje, saj bomo z do-kapitalizacijo imeli skoraj 42 milijonov evrov kapitala, kar je v tem trenutku zelo pomembno za dolgoročno stabilizacijo družbe in skupine. Delničarjem bomo predlagali da nam ponovno zaupajo in vložijo v družbo, da bomo lahko s primerno kapitalizacijo kljubovali negotovostim in izzivom, ki nas čakajo v naslednjih letih. Kakšen pa je letošnji četrtletni poslovni obračun in kakšne rezultate pričakujete do konca leta? Pričakujemo, da se bodo razmere v primerjavi z lanskim letom izboljšale in da bomo dosegli boljše rezultate. Splošno finančno krizo pa bo še občutiti, saj preživljamo izredno krizno obdobje. Sicer so v teh prvih mesecih leta 2012 rezultati pri nekaterih podjetjih še kar spodbudni, seveda eni bolj, drugi manj. Nismo zabeležili kakih večjih padcev prometa. S tem sicer mislim na povprečje, so pa nekatera področja, na katera ima kriza večji učinek. Lahko se zgodi, da je povpraševanje na področju elektronike manjše, je pa boljše na primer na področju založništva, tako da se razlike v poslovanju v skupini delno kompenzirajo. Prednost skupine povezanih podjetij je ta, da so naložbe in povezana rizičnost razpršene v različnih branžah in se poslovni rezultati v skupini kompenzirajo. Za konec pa še vaša ocena o krizi območja evra s posebnim ozirom na Italijo in Slovenijo. Ali se bomo rešili? Rešitev bomo že našli, saj ni konec sveta. Vedno se najde izhod, saj ga je našla tudi Argentina, potem ko je pred leti šla v »default« in se je z velikimi žrtvami ponovno dvignila na noge. Problem pa je, kako bomo vso to zadevo plačali in koliko nas bo stala oz. kakšni bodo stroški rešitve. Predvsem stroški za šibkejše države EU, kot sta Italija in tudi Slovenija. To bo osnovni problem: koliko bo treba žrtvovati pri standardu, pri delovnih mestih in pri javnih storitvah. Sara Sternad Predsednik KB 1909 Boris Peric kroma sep - Srečanje V sredo v Trstu zastopniki 18 držav TRST - V sredo se bodo v Trstu sestali zunanji ministri in njihovi namestniki iz osemnajstih držav članic Srednjeevropske pobude (SEP). Razpravljali bodo o evropski integraciji in razvojnih strategijah na tem območju. SEP-u predseduje letos Ukrajina, zato bo srečanje vodil ukrajinski zunanji minister Konstantin Grišenko. Navzoči bodo tudi predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Evropske komisije in Ja-dransko-jonske pobude. Organizatorja mednarodnega vrha sta ukrajinsko zunanje ministrstvo in sekretariat SEP, ki ima sedež v Ulici Genova v Trstu. Na dnevnem redu je predvsem analiza evropskih integracijskih procesov: govorili bodo o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, o Srbiji s statusom kandidatke za vstop, o pogajanjih s Črno goro in Makedonijo ter o položaju Albanije ter Bosne in Hercegovine. tiskovno sporočilo - Slovenska skupnost Pozitivna ocena obiska vladnega podtajnika Ruperta TRST - V daljšem tiskovnem sporočilu, ki ga povzemamo, zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje petkov obisk vladnega podtajnika Saveria Ru-perta in srečanje s skupnim predstavništvom. Šlo je namreč za prvovrstni dogodek, kjer se je predstavnik italijanske vlade iz prve roke seznanil s položajem slovenske narodne skupnosti. Poseben pomen pa ima pri tem tudi pozornost, ki je bila med srečanjem namenjena izvajanju zaščitnih določil, ki jih predvideva državni zakon 38/01. SSk tako z večjim optimizmom pričakuje obljubljeni skorajšnji sklic vladnega omizja pri notranjem ministrstvu, ki bo vključevalo tudi ostala ministrstva, glede na tematike, ki bodo na dnevnem redu. Obljuba, ki jo je v tem smislu dal vladni podtajnik Saverio Ruperto je pomembna, saj je bil sklic omizja večkrat napovedan, a se žal doslej še ni uresničil. Z zadovoljstvom pri SSk sprejemajo tudi dejstvo, da je Ruperto izrazil pozitivno držo do prisotnosti Slovencev v izvoljenih telesih. Še posebno aktualno je vprašanje prisotnosti slovenskega predstavnika v parlamentu. V tem smislu je SSk preko deželnega tajnika Damijana Terpina izrecno izpostavila to odprto vprašanje in poudarila potrebo, da se tudi italijanska volilna zakonodaja prilagodi evropskim standardom, kot to velja v EU in v sosednjih državah še zlasti v Sloveniji, kjer živi italijanska manjšina. To vprašanje mora biti ustrezno upoštevano še zlasti sedaj, ko se napovedujejo ustavne reforme z bistvenim znižanjem števila članov parlamenta, kar bi utegnilo ogroziti samo tradicionalno prisotnost slovenskega predstavnika v senatu. SSk z veseljem jemlje na znanje dejstvo, da se je podtajnik Ruperto strinjal z zastopnikom SSK, da je najbrž prav sedaj pravi čas, da se vprašanje zastopanosti Slovencev v parlamentu reši. Slovenska skupnost izraža še pozitivno skupno oceno nad ostalim srečanji vladnega podtajnika Saveria Ru-perta, ki je izkazal posebno pozornost vsem relevantnim medijem naše narodne skupnosti in predstavnikom Slovencev iz videmske pokrajine. Pomembno je seveda, da italijanska vlada posveti posebno pozornost Primorskemu dnevniku kot edinemu dnevniku slovenske narodne skupnosti ter se mu zagotovi sredstva in pogoje za neovirano delovanje. Pri tem pa je tudi pomembno, da se ovrednoti tudi celoten sklop slovenskih medijev v Italiji. Čimprej pa mora biti rešeno vprašanje, ki zadeva dvojezično šolstvo v videmski pokrajini. V prvi vrsti je potrebno, da tudi s strani vlade pride do vzpodbud za hitro zagotovitev nove šolske strukture v Špetru. SSk upa, da bo petkov vladni obisk učinkovito premaknil naprej celoten postopek za uresničevanje zakonskih določil o pravicah Slovencev v Italiji, ki smo res italijanski državljani a ne le slovenskega jezika in izvora, pač pa zagotovo tudi ponosni pripadniki slovenskega naroda. Pri SSk v zaključku sporočila še ocenjujejo, da bo torkov obisk slovenskega premierja Janeza Janše pri italijanskem kolegu Montiju še dodatno potrdil pozitiven premik v odnosu italijanske vlade do naših vprašanj. pordenon - Včeraj ob 4. uri zjutraj, 4,5 po Richterju Potres v Furlaniji Epicenter v Barcisu, potres zaznali tudi v Venetu - Nobene večje škode PORDENON - Med potresom v Emiliji in včerajšnjim jutranjim potresnim sunkom v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu ni -po mnenju italijanskih seizmologov - nobene geološke povezave. Zemlja se je stresla nekaj minut po 4. uri zjutraj. Sunek je imel jakost 4,5 stopinje po Richterjevi lestvici, trajal je vsega nekaj sekund, epicenter je bil 7 kilometrov globoko pod krajem Barcis v pordenonski pokrajini, čutili pa so ga tudi v bližnji pokrajini Belluno, širše v Venetu in v videmski pokrajini. Potres je povzročil razumljiv preplah, večje škode pa ni bilo. Ljudje v bližini epicentra so zapustili svoja stanovanja in stekli na ulice. Mnogi so telefonirali gasilcem v Pordenonu in v Bellunu, mnogo klicev je prejela tudi krajevna civilna zaščita. Tehniki so opravili izvide po vaseh v bližini epicentra in niso ugotovili večje škode. Le v kraju Chies d'lpago je župan sporočil, da je sunek porušil nekaj dimnikov na strehah, ljudje pa niso bili poškodovani. Skgz SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja jutri, 11. junija 2012, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20) Župan občine Barcis, kraja epicentra, Tommaso Oli-vieri, je potrdil, da ni bilo škode. Videl je ljudi, ki so stekli na ulice, a so se potem tudi vrnili v svoja stanovanja. Barcis je močneje občutil uničujoči potres v Furlaniji iz leta 1976. Takrat je bila škoda precejšnja, ob obnovi poškodovanih in porušenih hiš pa so uporabili vse predvidene protipotresne ukrepe, tako sedaj ni bilo hudih posledic. Predsednik dežele Veneto Luca Zaia je že od zgodnjih jutranjih ur sledil poteku dogodkov. »Vemo, da je tam potresna cona, zato smo z občinami in civilno zaščito že večkrat opravili specifične vaje, da bi z njimi zmanjšali nevarnosti morebitnega potresa. To se nam je sedaj obrestovalo,« je ocenil. Območje okrog Belluna je bilo v preteklosti prizorišče nekaterih uničujočih potresov. Leta 1873 je potres dosegel deseto stopnjo po Mercallijevi lestvici, leta 1890 se je zemlja močno stresla v Cadoreju. Po mnenju seizmologa z vsedržavnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo Fran-cesca Meleja »ni nobene korelacije med potresom v Furlaniji in Venetu s potresom v Emiliji. »Zemlja se preteguje, pravi nam, naj bomo pozorni.« Tako je potresni sunek pesniško obarval furlanski pisatelj in kipar Maurizio Corona, ki živi v kraju Erto, nedaleč od Bar-cisa. »Prerokbe ljudstva Maya nimajo s tem nobenega opravka: zemlja nam pošilja jasne signale, da je naveličana. Zato bolj kot razprave in zasedanja o zemlji, bi bili koristni resni protipotresni ukrepi,« je menil Corona. slovenija - Stranke V SD ne že želijo, da državo vodijo ljudje, ki se sprehajajo med vlado, Dz in sodišči LJUBLJANA - V SD ne želijo, da bi Slovenijo vodili ljudje, ki se sprehajajo med vlado, državnim zborom in sodišči, je na tradicionalnem pikniku ljubljanske mestne organizacije SD v Mostecu dejal novi predsednik stranke Igor Lukšič. Za njihovo stranko je namreč eno temeljnih vodil to, da imajo "čiste roke". Lukšič je v svojem govoru na srečanju dejal, da so se v politiko zadnje čase začeli rekrutira-ti ljudje, "ki imajo dolge repe, ti pa sežejo tudi do sodišč". Sam je pa prepričan, da je politika prostor, ki mora biti čist, vanjo vpleteni ljudje pa ne smejo biti del klientelistične strukture. Le na tej osnovi se lahko krepi demokracija, je menil. Zato je ocenil, da stranke ne bi smele imeti predsednikov, ki morajo pojasnjevati neka svoja ravnanja iz preteklosti. Dejal je, da je stranka idejna, ne pa interesna grupacija. Stranka po njegovih besedah ni podjetje, pa tudi država ne more biti vodena kot podjetje, saj to ni, je bil poudaril. Glede odnosov z vlado je dodal, da je opozicija lahko konstruktivna, šele ko je tudi koalicija taka. "Če pa vlada pripravlja načrt razprodaje državnega premoženja, načrtuje razgradnjo organizacije slovenskega športa ali maje šolstvo in javno zdravstvo, naj ne računa na podporo, ampak blokado," je opozoril. Lukšič pravi, da je želja SD, da bi se vsi prebivalci Slovenije počutili dobro, zato bo njihov predsedniški kandidat tudi kandidat vseh državljanov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 10. junija 2012 3 celovec - Kulturna ekskurzija članic in kulturnih delavcev ZSKD na avstrijsko Koroško Izmenjava izkušenj pri delovanju društev v dvojezičnem okolju Pot jih je od Šentjakoba v Rožu preko Celovca vodila do Železne Kaple in Lepene CELOVEC - Konec prejšnjega meseca so se člani društev in kulturni delavci ZSKD odpeljali na obisk h kulturnim delavcem in članom Slovenske prosvetne zveze (SPZ) na Koroškem. V Šentjakobu v Rožu je udeležence pričakal poslovodja SPZ Janko Malle, ki jih je vodil po poteh slovenske prisotnosti na tem območju. Letošnjo kulturno sezono koroških Slovencev so društva in kulturne organizacije obeležila s spominom na 70-letnico tragičnega pregona Slovencev iz njihovih domov v pregnanstvo. Na raznih kulturnih točkah so postavljene razstave, ki pričajo o položaju Slovencev pod nacizmom. Izletniki so obiskali kulturni center, v katerem se odvija glavnina gledališke dejavnosti. Teatr Trotamora je ambiciozna gledališka skupina, ki se po kakovosti kosa s poklicnim gledališčem, z alternativnim pristopom pa uprizarja žgoča druž-benokritična vprašanja in se družbeno angažira. V Šentjanžu v Rožu deluje dvojezični k&k center - kulturni in komunikacijski center - z močno razvejano kulturno dejavnostjo, ki nudi gledališki abonma, glasbene festivale, umetniške in druge razstave ter izobraževalne programe. Trenutno je na ogled razstava o slovanskih narodih v času nacističnega pregona. Poučna ekskurzija se je nato nadaljevala v Celovcu z ogledom slovenske knjigarne Haček. Janko Malle je podrobno predstavil njeno delovanje, ki se ne omejuje le na prodajo knjig, ampak ima bogato in zgledno kulturno ponudbo, zlasti za najmlajše in za širjenje bralne in li- Gostitelj Janko Malle (v sredini) je bil na vseh prizoriščih (posnetek je iz knjigarne Haček) prijazen vodnik za goste iz FJK terarne dejavnosti. Sledilo je srečanje s predstavniki SPZ in društev. V Železni Kapli-Beli so si kulturni delavci ogledali Forum Zarja, galerijo Vprega, Omanove ornamente, reliefe Nežike Novak in oltar Petra Kaschniga in spoznali njihovo dejavnost, nato pa jih je pot vodila po dolini Lepene - deželi slovenskih literarnih ustvarjalcev, kjer domujejo pomembna imena zamejske koroške ustvarjalnosti, kot so večkratna nagrajenka Maja Haderlap, Prešernov nagrajenec Florijan Lipuš, Valentin Polanšek in Jože Blajs. Dolina je tudi spomenik težkih partizanskih bojev, katerih spomin hrani Peršmanov muzej. Velik pomen za Slovence v dolini ima nekdanja osnovna šola, ki so jo obiskovali slovenski šolarji iz celotne doline, po njenem zaprtju pa je spremenila svojo vlogo in z velikimi napori domačih kulturnikov postala sodobno in nepogrešljivo kulturno središče za ohranjanje slo- venske prisotnosti na tem območju. Ekskurzija se je zaključila s pokušnjo tipičnih lokalnih jedi in skupnim srečanjem obeh kulturnih zvez. Pomen srečanja je bil zlasti v izmenjavi izkušenj pri delovanju in vodenju društev in kulturnih organizacij v posebnostih dvojezičnega okolja (rsc). sso Zdaj je važen sklic vladnega omizja TRST - Svet slovenskih organizacij ocenjuje, da je petkov obisk vladnega pod-tajnika Saveria Ruperta pomembna odskočna deska za nadaljnji razvoj odnosov med italijansko vlado in slovensko narodno skupnostjo. SSO upa, da bo uresničena obljuba o začetku postopka za čimprejšnji sklic vladnega omizja za slovensko manjšino. Slovenska narodna skupnost namreč že dalj časa čaka na sklic tega omizja, ki mora prvenstveno preučiti stanje izvajanja zaščitnega zakona 38/01 in tako zagotoviti zaščitno raven, ki jo predvidevajo tudi mednarodne pogodbe in razni evropski standardi. Kot piše v tiskovnem sporočilu SSO upa, da bo podtaj-nik Ruperto na primeren način posegel za hitro in učinkovito rešitev vprašanja zgradbe za dvojezično šolo v Špetru. Vsako zavlačevanje je namreč nadvse škodljivo za bodočnost šole in za vse, kar se je v teh letih razvilo. Pri SSO so tudi zadovoljni s pozornostjo, ki jo je podtajnik posvetil slovenskim medijem, ki predstavljajo nezamenljiv temelj za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti. V prvi vrsti gre za zagotovitev nemotenega obstoja edinega slovenskega dnevnega časopisa, Primorskega dnevnika. Obenem pa gre upoštevati tudi vse druge medije, ki tvorijo res bogato informativno in kulturno mrežo v slovenskem jeziku. SSO še pričakuje pričakuje, da bo mogoče uvesti boljši način finansiranja slovenske narodne skupnosti, tako da bodo lahko vsi na bolj miren način programirali delo in načrte za prihodnost. POTOVALNI URAD o- » a w w ^ Aurora Viaggi 'a o 0 Od daljnega 1963 vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice Mario Magajna Predstavitev in podelitev fotografske mape Glasbeni intermezzo: Sara Bembi in Carlo Venier, flavta Četrtek ob 14.6.2012, 18.30 Salone degli incanti Nabrežje Nazario Sauro 1 Trst Narodna in študijska knjižnica Inštitut za etnologijo V sodelovanju s: 5 !_□ V I K Projekt so podprli: Pokrajina Trst Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorski dnevnik NASI IZLETI IN POTOVANJA yfTE, Laško in Celje MP* še zadnja mesta =QAi Gardaland Belgijska tura J^n Carska pot od Moskve do Sanktpetersburga ^ Norveška in Lofoten 0* Trbiž in Rajbl jpi Beograd in srbski samostani Transibirska proga Bohinjsko jezero fe Dežela Kozakov ^^ s plovbo po Dnjepru pa še v avgustu Kitajska, Praznik jabolk na Koroškem, Budimpešta, Moskva in Sanktpetersburg, Peru, Irska in otoki Aran, Kašmir in Ladakh ter Praga, Crikveniška rivijera, Kranjska gora in Soška dolina ob 15. avgustu. 16.06. 24.06. 02. - 08.07. 02.07. - 12.07. 07. - 15.07. 08.07. 10. - 15.07. 14. - 27.07. 22.07. 27.07. - 04.08. G ivanje na otoku RAB 1 ŠE ZADNJA MESTA Od 24.06. do 01.07. enotedensko bivanje, polpenzion in avtobusni prevoz samo 383,00 evrov „ Bivanja v najlepših turističnih krajih v Grčiji, Španiji, Turčiji in na krasnih plažah Severnega Cipra, avtobusni prevoz do letališča in zavarovanje proti odpovedi vedno vključeno, po zelo dostopnih cenah. Krasne jadranske plaže in lepa zelena Slovenija vabijo na počitnice. Zaupajte ¡^enosti! POTOVALNA AGENCIJA AUR0RA, UL. MILAN0,20 TRST TEL 040 631300 :AX 040 365587, E-MAIL aurora@auroraviaggi.com, Ur www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 -12.00 cena*- Y ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it 4 Nedelja, 10. junija 2012 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it staro pristanišče - Podelitev priznanja pričevalec zgodovine Gianniju Minaju Gianni Mina in Gianni Mura o novinarstvu, športu in Roccu Nekoč je bilo za novinarja poznavanje pridevnikov vrlina« » Pričevalec zgodovine. To je priznanje, ki so ga včeraj v prostorih skladišča št. 26 v Starem pristanišču podelili Gianniju Minaju. Gre za priznanje v sklopu mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta, ki ga letos prvič podeljujejo in si ga bodo prislužili novinarji, ki so se v dolgoletni karieri posvetili žgočim temam zlasti na športnem področju. Podelitev priznanja je bila priložnost za res zanimivo srečanje dveh Giannijev. Ob Giovanniju Marziniju, odgovornemu uredniku deželne mreže Rai, ki je podal uvodne besede, in Gigiju Garanziniju, ki je uredil razstavo ob 100-letnici rojstva Nerea Rocca, se je namreč nagrajencu pridružil še Gianni Mura, novinar dnevnika »La Re-pubblica« in na splošno eden najbolj cenjenih novinarjev v Italiji. Gianni Mina je dobro znan na raznih področjih novinarstva; od športa do zgodovine in filozofije, s posebnim poudarkom na latinski Ameriki, na katero je zelo navezan. Prav zaradi nekaterih njegovih kritičnih nastopov na državni mreži Rai sodi Gianni Mina v tisti (ožji) krog novinarjev, ki že nekaj let doživljajo neke vrste »embargo«, ki mu preprečuje sodelovanje in pripravljanje oddaj na državni mreži. Ob podelitvi se je Mina spomnil Marca Luchette, ki je tako kot številni novinarji začel s poročanjem s športnih prizorišč, a je nato prešel na druge teme, »saj športnega novinarja označuje radovednost in sla po poročanju o tem, kar se resnično dogaja po svetu«. Tudi Gianni Mura ne skriva svojega kritičnega pogleda na sedanji svet nogometa, ki je tako oddaljen od obdobja, ko je bil Rocco še živ. Med res nadvse zanimivo debato so v ozadju kazali dokumentarec, katerega si je leta 1974 zamislil Gianni Mina z naslovom »Unora con« (Ura z); v njem sta se na Roccovem domu na Rocolu srečali dve nepozabni osebnosti: novinar Gianni Bre-ra in Nereo Rocco. V ospredju so prazne steklenice vina in Brera, ki je mirno kadil pred kamero. Skratka oddaja, ki bi v modernem času nikakor ne sodila na televizijo. Gian-nija sta si bila edina, da je z mnogih zornih kotov stanje v novinarskem svetu zdaj veliko slabše kot pred nekaj desetletji. Mina se je sicer spominjal, kako je 17 let preživel kot prekerni delavec na Rai-u. A bil je prepričan, da bo nato stalno mesto le prišlo in ob tem je vedel, da je bilo poznavanje več kot 40 pridevnikov vrlina, kar pa je danes bolj sporno. (I.F.) Gianni Mina, Gigi Garanzini in Gianni Mura med ogledom dokumentarca o Nereu Roccu kroma bazovica - V torek SKD Lipa tudi letos prireja Pesem na M'zarju Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice prireja tudi letos Pesem na M'zar-ju. Pobuda spada v sklop pobud Prešerno skupaj, pri kateri sodelujejo kulturna društva vzhodnega Krasa s pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in Zveze slovenskih kulturnih društev. Tradicionalni bazovski koncert na prostem bodo letos oblikovali domači zbori: otroški pevski zbor Slomšek, moška vokalna skupina Lipa in mešani pevski zbor Lipa. Moško vokalno skupino bodo spremljali tamburaši SKD F. Prešeren iz Boljunca, ostala dva zbora pa bosta zapela ob klavirski spremljavi. Glasbeni gost Lipe bo letos Godbe-no društvo Viktor Parma iz Trebč. Čeprav trebenska godba večkrat igra v Bazovici, na tradicionalni prvomajski budnici ali na proslavi za bazoviške žrtve, bo tokrat ponudila krajši koncert svojih uspešnic, med katerimi tudi skladbo, ki je bila obvezna na tekmovanju v Riva del Garda, na katerem je godba uspešno nastopila pred dvema mesecema. Orkester, ki se je v letošnji sezoni "okrepil" z mladimi upi, bo prihodnje leto slavil 100-letnico ustanovitve. Godbo že vrsto let uspešno vodi Luka Carli. SKD Lipa in vsi domači pevci toplo vabijo domačine in ljubitelje glasbe na ba-zovski M'zar, in sicer v torek 12. junija ob 21.uri. V slučaju slabega vremena bo prireditev v dvorani športnega centra Zarja. barkovlje - Petkov koncert ob 30-letnici zborovske poti Aleksandre Pertot Njenih trideset zborovskih Natrpana dvorana SKD Barkovlje - Nastop Glasbene kambrce, MePZ Barkovlje, Noneta Primorsko in MePZ F.B. Sedej - Spomin na Pavla Ugrina opčine - V Finžgarjevem domu Jutri se začenja Mala gledališka šola Matejke Peterlin V organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete - Letos 58 udeležencev Lahko bi rekli, da je Mala gledališka šola Matejke Peterlin postala že tradicija, saj lahko ugotavljamo, da se je ob svoji enajsti izvedbi že krepko vkoreni-nila v zavest otrok in staršev. Vsi mali ljubitelji gledališča ga nestrpno pričakujejo, starši pa cenijo pobudo, ki otroke sprosti in jim obenem nudi kulturno in jezikovno obogatitev. V tednu po zaprtju šole se namreč odvija na Opčinah v prostorih Finžgarjevega doma oz. Ma-rijanišča poletni gledališki teden za najmlajše, ki ga v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete vodi Lučka Susič ob sodelovanju številnih vaditeljev Radijskega odra ter drugih ani-matorjev in pomočnikov. Vsako leto pa je glavni režiser poklicni igralec ali režiser, ki je po nagnjenjih in izkušnjah blizu otroškemu svetu. Letos je to odgovorno vlogo sprejela mag. Nataša Konc Lorenzutti, diplomirana igralka, profesorica umetnosti govora in pisateljica pretežno otroških knjig (izdala jih je že več kot deset ). Število vpisanih gojencev iz leta v leto narašča kljub trdnim sklepom organizatorjev, da v nobenem primeru ne sme preseči števila 50. Letos je bilo povpraševanje tako veliko, da je bilo to število doseženo že v poldrugi uri - in nazadnje jih je bilo sprejetih 58, še okoli dvajset pa jih je na čakalni listi. To je seveda odlično spričevalo za organizatorje, voditelje in animatorje, ki v petih dneh z intenzivnimi vajami dosežejo, da se otroci naučijo novo igrico s petjem in plesom in jo potem že na petek predstavijo z javnim nastopom. Potem ko so v enajstih letih odigrali skoraj vse klasične pravljice, je letos (kot že lani) Lučka Susič napisala izvirno igrico Sončna vila in njen zlati plašč, v kateri si stojita nasproti svet Sončnih vil in Mračne sile, dogaja pa se v modernem svetu, v svetu modnih defilejev in kompjuterjev. To igrico bodo mali gojenci (stari od 6 do 13 let) uprizorili v Finžgarjevem domu v petek, 15.junija, prva izmena ob 17. uri, druga pa ob 19. uri. Vabljeni so ne samo starši in prijatelji, pač pa vsi, ki so mladi po srcu. spletni pd Novi vozni red avtobusov tudi na spletu Danes se bodo na Tržaškem spremenili vozni redi za krajevne avtobuse, ki sodijo pod podjetje Trieste Trasporti. Gre za običajno uvedbo poletnega voznega reda, ki bo veljal do 9. septembra. Primorski dnevnik ob tiskanem voznem redu, ki je priložen današnji tiskani izdaji, bralcem omogoča, da spletno verzijo voznega reda preverjajo redno na naši spletni strani www.pri-morski.eu Odčitaj in prenesi na svoj pametni telefon Petkov praznik so sooblikovali tudi barkovljanski pevci in gojenci Glasbene kambrce kroma V petek zvečer je dvorana bar-kovljanskega društva pokala po šivih, saj jo je občinstvo zapolnilo do zadnjega kotička. Na programu je bila glasbena prireditev, s katero so Bar-kovljani želeli počastiti 30-letnico zborovske poti Aleksandre Pertot. Domačinka je svoj jubilej zaznamovala s štirimi zbori, s katerimi v zadnjem času največ sodeluje, na petkovem koncertu z naslovom Mojih 30 zborovskih pa so izvajali pisano paleto slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Slavnostni večer je uvedla predsednica SKD Barkovlje Sandra Poljšak, ki je prisotne spomnila, da se v njihovem društvu letos veliko dogaja. Vidno ganjena in počaščena nad tolikšnim zanimanjem za njen večer je bila slavljenka, ki se je v svojem nagovoru zahvalila družini, soprogu, Barkovljanom in Barkovljankam in vsem tistim, ki so ji na tej 30-letni poti stali ob strani. Večer, ki je bil poln odličnih pesmi iz bogate zakladnice domače in tuje glasbe, pa je Pertotova posvetila spominu na nepozabnega prijatelja in kolega Pavla Ugrina, ki je umrl lani septembra. Ta človek je veliko naredil za našo skupnost, zbor in društvo, je ganjena dejala slavljenka, ki je prireditev nato začela s svojimi najmlajšimi pevci - z gojenci Glasbene kambrce. Ti so navdušili občinstvo s skladbo Jimba. Nato je nastopil Barkovljan-ski mešani pevski zbor, ki je nekoč nastopal pod vodstvom Milana Per-tota, danes pa skupaj ne nastopa več, vendar pa so se letos zaradi različnih jubilejev pevci spet zbrali, in - moramo priznati - občinstvo prijetno presenetili. Pevci so v petek zvečer zapeli tri barkovljanske ljudske skladbe, ki jih je priredil Milan Pertot, skladbo Kolysanka in pesem Adija Daneva Lepu je spomlade. To pesem, ki smo ji lahko prisluhnili tudi pred tremi tedni na slavnosti ob 30-letni-ci poimenovanja barkovljanske šole, so pevci zapeli skupaj z gojenci Glasbene kambrce in s klavirsko spremljavo. V nadaljevanju večera je prireditev popestril Nonet Primorsko iz Mačkolj, ki je pod taktirko Pertoto-ve zapel štiri skladbe, v zadnjem delu prireditve pa je nastopil še MePZ Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, ki se je prav tako predstavil s štirimi skladbami, navdušil pa zlasti z zadnjo skladbo V gostilne, ki jo je napisal Adi Danev. Pevci so odlično zapeli in zaigrali gostilniško vzdušje, publika pa je njihov nastop nagradila z bučnim aplavzom in nasmehom na ustih. Večer je ponudil še ponovitve pesmi, nastopajoči so zapeli tudi slovensko himno, priča smo bili zelo ganljivi, a obenem tudi komični poslanici barkovljanskih pevcev in podeljevanju šopkov slavljenki, ki bo potrebovala kar nekaj vaz, v katere bo lahko postavila cvetlične aranžmaje. Voščilom pa se je pridružila tudi Živka Persi iz pokrajinskega odseka Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je poudarila, da Aleksandra Pertot s svojimi izkušnjami bogati celotno slovensko skupnost. Ob koncu koncerta in izrekanja čestitk pa se je začela zelo prešerna družabnost, na kateri ni manjkalo domačih dobrot, slanih prigrizkov in veliko petja. Navsezadnje je bil petkov večer pevski praznik, ali pač. (sč) / TRST Nedelja, 10. junija 2012 5 šolstvo - Na slovenskih šolah na Tržaškem se je pouk zaključil Slovo od šolskih klopi -na svidenje septembra V torek začetek državnega izpita na nižjih, 20. junija pa na višjih srednjih šolah Na svidenje septembra: to je bil najbrž pozdrav, ki si ga je večina učencev, dijakov, učiteljev in profesorjev izrekla v petek in včeraj, ko je na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem še zadnjič zazvonil šolski zvonec in so stekle še zadnje zaključne prireditve. Za osnovnošolce in nekatere nižješolce je zadnji dan pouka napočil že v petek, za ostale nižješolce in višješolce pa se je pouk končal včeraj, medtem ko bo v otroških vrtcih pouk do konca meseca junija. Vsi pa včeraj niso brezskrbnih misli zapustili šolskih prostorov, saj je za nekatere na vidiku še zaključna preizkušnja - državni izpit: to velja tako za dijake tretjega letnika nižje kot tudi za tiste, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali peti letnik višje srednje šole. Na nižjih srednjih šolah se bo t.i. mala matura, kot so ji nekoč pravili, začela že v torek s prvo pisno nalogo iz slovenščine, v naslednjih dneh pa se bodo zvrstile še ostale pisne naloge iz italijanščine, matematike in tujih jezikov, prihodnji ponedeljek, 18. junija, pa bo na vseh nižjih srednjih šolah na sporedu še vse-državna pisna preizkušnja, pisnemu delu pa bo sledila še ustna preizkušnja. Vseh dijakov, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali tretji razred nižje srednje šole, je 125. Včerajšnji zadnji dan pouka na višjih srednjih šolah pa je potekal v znamenju športnega dne na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu, medtem ko bo na končni uspeh višješolcev treba počakati še nekaj dni: ocenjevalne seje bodo namreč potekale v prihodnjem tednu, ko bodo tudi objavili zaključne izide za večino dijakov. Za nekatere pa se šolsko leto še ni končalo: gre za 117 petošolcev (46 na Liceju Franceta Prešerna, 32 na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, 13 na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana in 26 na Tehniškem zavodu Žige Zoisa), ki jih letos čaka državni izpit: ta se bo pričel 20. junija s prvo pisno nalogo iz slovenščine. Naslednjega dne, 21. junija, bo na sporedu druga pisna naloga, ko bodo prišli v poštev predmeti, značilni za posamezne učne smeri, 25. junija pa bodo dijaki pisali še tretjo nalogo, ki jo bodo sestavile posamezne maturitetne komisije upoštevajoč več predmetov. Nato se bo matura prevesila v drugi, ustni del. katinara Fanta sta še vedno na intenzivni negi Mlada Tržačana, ki sta se v torek zvečer hudo poškodovala v prometni nesreči na cesti med Zgonikom in Gabrovcem, sta še vedno na oddelku za intenzivno nego v katinarski bolnišnici. Progno-za je za oba devetnajstletna pacienta še vedno pridržana, saj je imela nesreča težke posledice in še ni mogoče zatrditi, da nista več v nevarnosti, sporočajo karabinjerji. L. Z. in L. S., ki stanujeta v tržaškem mestnem območju, sta se v torek okrog 22. ure skupaj peljala na skuterju s 50-kubičnim motorjem, ko je voznik v bližini botaničnega vrta Car-siana izgubil nadzor nad vozilom. Padla sta na tla in zdrsnila v grmovje ter zid ob pokrajinski cesti. Vzroke nesreče preiskujejo karabinjerji nabrežinskega poveljstva, ki se s fantoma še niso mogli pogovoriti, saj njuno zdravstveno stanje zaenkrat tega ne dopušča. Upanje je, da se bo slika ta teden nekoliko izboljšala. opčine - Zaključni prireditvi OŠ Bevk in NSŠ Kosovel Od lepot življenja na kmetiji do zabavnega dogajanja v razredu gropada - Posledice v prometu Usad ob cesti v deževnem vremenu Včerajšnji naliv je pustil posledice med Gropado in Padričami. Zrušil se je obcestni zi-dek (foto Kroma), usad pa je ogrozil pokrajinsko cesto in udeležence v prometu. Tržaški občinski policisti so obvestilo prejeli ob 12.23. Pod zidkom je popustila gmota iz peska, ki so ga uporabili, ko so pod cesto svoj čas speljali cevi. Popravila so v pristojnosti pokrajinske uprave, redarji pa so napovedali, da bo promet zaenkrat potekal izmenično enosmerno. Učenci OŠ Franceta Bevka (zgoraj) so s pesmijo in besedo prikazali lepote življenja na kmetiji, dijaki NSŠ Srečka Kosovela pa so na šaljiv način predstavili življenje v šolskem razredu kroma Openski Prosvetni dom se je v preteklih dneh kar dvakrat dodobra napolnil, ko je gostil zaključni prireditvi domačih šol, se pravi Osnovne šole Franceta Bevka in Nižje srednje šole Srečka Kosovela. Na kmetiji je lepo Prvič se je dvorana Prosvetnega doma napolnila v četrtek popoldne, ko je na odru zaživela prireditev, ki so jo oblikovali učenci OŠ Franceta Bevka. Slednji so uprizorili predstavo Na kmetiji pri Rozeti, s katero so hoteli prikazati, kako lepo je lahko življenje na kmetiji, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega, predvsem pa je ob kmetih polno živali - krav, konjev, osličkov, prašičkov, koz, ovc, psov, mačk, petelinov in kokoši. Zgodba, ki so jo pripravile učiteljice tudi na podlagi lepe izkušnje nedavnega celodnevnega izleta na kmetiji v Vivaru v Furlaniji, se je prepletala z izvajanjem znanih slovenskih in tujih glasbenih uspešnic, ki so jih učenci prepričljivo podali ob spremljavi Jane Drasič ter tako razveselili množico staršev in sorodnikov, ki je prisostvovala nastopu. Prireditev, ki se je je udeležila tudi ravnateljica Marina Castellani, je bila priložnost, da se starši hvaležno oddolžijo učiteljicam za neutrudno delo v teku šolskega leta, prav tako je predstavljala tudi slovo od petošol-cev, ki bodo prihodnje leto gulili srednješolske klopi. Vsi ostali se bodo - skupaj z bodočimi prvošolci - ponovno srečali septembra. Šaljivo o življenju v razredu Le dan pozneje, v petek, se je dvorana Prosvetnega doma ponovno napolnila, ko je opoldne stekla prireditev NSŠ Kosovel, na kateri so nastopili tako dijaki proseške podružnice kot openskega sedeža, ki so v odigranih prizorih podali šaljiv prikaz dogajanja v šolskem razredu. Tako so proseški dijaki odigrali prizore, ki jih je na podlagi del Antona Ingoliča (Tajno društvo PGC), Slavka Pregla (Genij v kratkih hlačah) in Pavleta Zidarja (Glavne osebe na potepu) priredila in režirala prof. Manica Maver, medtem ko je prof. Vilma Purič poskrbela za besedilo in režijo prizorov, ki so jih odigrali openski dijaki. Tako je občinstvo videlo, kako so dijakom med poukom po glavi rojile čisto druge misli in so popolnoma po svoje razumeli razlago, ki so jim jo o predmetih podajali profesorji. Na petkovi prireditvi so najboljše dijake tudi nagradili s knjižnimi nagradami, za katere je dala prispevek Zadružna kraška banka, poleg tega so podelili tudi Vegova in Cankarjeva priznanja za nastop na tekmovanjih iz matematike in slovenščine ter ter priznanja za nastop na tekmovanjih iz angleščine in kemije. Sindikati, poslanci in senatorji o pokojninah Pokrajinski predstavniki sindikalnih organizacij Cgil, Cisl in Uil se bodo jutri ob 11. uri srečali s tržaškimi poslanci in senatorji, da bi z njimi obravnavali problem vseh tistih oseb, ki so se na osnovi nedavnih ukrepov znašle brez službe in pokojnine. Srečanje bo na sedežu sindikata Uil v Ulici Polonio 5. To je druga pobuda na to temo po javnem zborovanju, ki je bilo 24. maja, sledile pa bodo še druge, saj sindikati poudarjajo, da je na področju pokojninske politike veliko hudih težav, ki se odražajo tudi na krajevni ravni. Čezmejni projekt o ribogojstvu Innovacqua je čezmejni evropski projekt, ki ga izvajajo podjetja za sladkovodno in morsko ribogojstvo ter raziskovalne ustanove. Projekt koordinira Univerza v Trstu (oddelek za vede o življenju), v njem pa sodelujejo videmska, padovska in no-vogoriška univerza, Istituto zoo-profilattico sperimentale delle Ve-nezie, tržaška zadruga Shoreline, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in slovensko podjetje Vodomec doo. Cilj je vzpostaviti trajno omrežje med partnerji za izmenjevanje znanja in skupno razvijanje tehnoloških inovacij na tem področju. Projekt bodo predstavili jutri ob 15. uri v dvorani Tessitori v Trstu (Trg Oberdan 5). Razpisi EU za prevajalce Jutri ob 10. uri bo na Visoki šoli za tolmače in prevajalce (Ul. Filzi 14) predstavitev razpisov, na podlagi katerih bo Evropska unija zaposlila več prevajalcev. Plesna predstava v Kulturnem domu Športno društvo Alfa Dance vabi danes ob 18. uri v Kulturni dom v Trstu, kjer bo na vrsti deveti praznik plesa in mladih. Nastopajoči bodo prikazali delovanje društva Alfa Dance od septembra do danes - s klasičnimi, hip hop in drugimi točkami. Pokrovitelja sta italijanska olimpijska zveza Coni in italijanska zveza za športni ples. Mobilni urad občinske policije Tržaški občinski policisti bodo s svojim kombijem, ki ga imenujejo mobilni urad, v ponedeljek na Trgu Val-maura (od 9. do 13. in od 15. do 19. ure), kjer bodo nudili informacije in pomoč predvsem oboževalcem Bru-cea Springsteena. V torek pa bodo od 9. do 13. in od 15. do 19. ure v Bar-kovljah, kjer se bodo tako kot lani prisotni skozi celo poletje. Margherita Hack • V« I in »mačja« nagrada Znana astrofizičarka Margherita Hack bo prihodnji teden praznovala okrogel jubilej, dopolnila bo devetdeset let. V torek ob 18. uri bo na prefekturi slovesen sprejem, ki ga organizira tržaški astronomski observatorij, včeraj pa je znanstvenica izročila posebno nagrado, ki jo zavetišče za mačke Il Gattile vsako leto podeljuje ljubiteljicam živali. Hac-kova je med ustanovitelji zavetišča in združenja, ki ga upravlja. »Srebrno marjetico« je letos prejela tržaška profesorica in animalistka Daniela Schifani Luchetta, vdova v Mostar-ju ubitega novinarja Marca Luchet-te. Med enajstimi dosedanjimi dobitnicami tega priznanja so nekdanja Miss Italije Susanna Huckstep, TV-voditeljica Licia Colo, novinarki Gioia Meloni in Laura Tonero, igralka Zita Fusco in druge. 6 Nedelja, 10. junija 2012 TRST / medja vas - Slovesnost ob jubilejni, 10. obletnici delovanja društva Timava Med obujanjem spominov in utrjevanjem narodne zavesti Gost zgodovinar Jože Pirjevec - Predstavitev zbornika Grmada in Timava-Zahodna vrata Tržaške pokrajine V prikupnem kotičku obsežnega »borjača« vaške gostilne Pri Pinotu v Medji vasi je v petek zvečer Slovensko športno kulturno društvo Timava Med-ja vas-Štivan praznovalo 10-letnico dejavnosti. Po lagodnem zbiranju okrog sedemdesetih članov, članic, vaščanov, govornikov in predstavnikov javnih ustanov, je moški pevski zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Hermana Anto-niča z Zdravljico uvedel uradni del programa, ki je učinkovito potekal do zaključka, ko je kot na največjih državnih proslavah čisto slučajno ob refrenu pesmi Vstajenje Primorske letalo v nizkem letu preletelo prireditveni prostor. Med slovensko himno in Vstajenjem Primorske je napovedovalka in po-vezovalka večera Elena Legiša povabila k mikrofonu vrsto gostov. Prvi je spregovoril župan Vladimir Kukanja, ki je poudaril željo po sodelovanju med občinsko upravo in krajevnim društvom, Živka Persi pa je v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev čestitala društvu za dejavnost in izpostavila njegovo razpoznavnost zaradi izvirnih pobud, ki jih uresničuje. Pozdrav in voščila za nadaljnje delovanje je izrekel tudi predsednik krajevnega jusa Adam Pahor, ki je izpostavil, da vpliva delovanje krajevnega društva postopoma na drugačna gledanja in doživljanja prebivalcev dveh sosednih vasi. Med udeleženci večera so bili tudi odbornik Andrej Cunja, deželni svetnik Igor Gabrovec, kot zastopnika pokrajinske uprave pa Igor Dolenc in Sabrina Morena. Trije dosedanji predsedniki društva David Peric, Igor Tomasetig in Simon Peric, so povedali v kratkih in živahnih posegih ter z neoporečnim izražanjem, kaj se je najznačilnejšega dogajalo v obdobju njihovih predsedovanj. Praznovanje na borjaču gostilne Pri Pinotu v Medji vasi kroma Za osrednji poseg, ki je presegel krajevno dogajanje in zaobjel stoletne silnice ter ozaveščanje slovenskega prebivalstva na Tržaškem, so Medvejci in Štivanci medse povabili zgodovinarja Jožeta Pirjevca. V kratkih in zelo plastičnih govornih potezah je sestavil mozaik, ki se je začel nekje v 17. stoletju, ko je šlo dobesedno še za »dvig iz bede in tekmo s smrtjo«, in se zaključil v zadnjih desetletjih, ko se povsod nekaj živahnega dogaja na kulturnem, športnem, gospodarskem in socialnem področju in smo postali pravzaprav »najbolj konstruktiven element v tej družbi.« Vmes pa niso izostali Napoleonovo obdobje, revolucija leta 1848, naknadna diktatura, čitalnica v Trstu leta 1860 in po- sledično društva vsepovsod, politično gibanje Edinost, tržaški Narodni dom leta 1905 kot izziv sebi in drugim ter njegov večnamenski značaj, nato velika vojna, razkosanje naroda in v Italiji brez mednarodnega priznanja, fašizem, ilegalna organiziranost, izhod iz pohlevnosti in brez vojaškega izročila v narodnoosvobodilno vojno, ko smo se na širši družbeni šahovnici profilirali kot politični osebek. Pred predstavitvijo priložnostne, 96 strani obsežne publikacije, so pozdravili zastopniki prijateljskih društev Cerovlje-Mavhinje, Fantje izpod Grmade, Devin in Ladjica (z devinskega območja), Kreme-njak iz Jamelj, Kraški šopek iz Sežane in bivši podžupan Massimo Romita, ki se je zahvalil za 10 let koristnega sodelovanja po začetnih iskrivih soočenjih. Pisec in urednik publikacije Igor To-masetig je nato spregovoril o zamisli, nastajanju in vsebinah knjige z naslovom Grmada in Timava - Zahodna vrata Tržaške pokrajine. Že platnice so bogato povedne, v notranjosti pa je okrog 250 posnetkov in na desetine opisov ter pričevanj. Izdaja je vredna posebnega članka, za zaključek tega pa povzemamo nekaj vrstic iz spremne besede: »Gre za zbornik v duhu krajevnega leksikona, v katerem najdemo vse, kar je mogoče o nekem kraju povedati: geografijo, zgodovino, demografijo, etnografijo, imenoslovje, šolstvo, gospodarsko osnovo, hišna imena, arhitekturo, prosti čas ... « (a.r.) DSI - Jutri ob 20.30 Osvetljevanje primorskih tabujev Prihodnja dva "ponedeljkova večera" Društva slovenskih izobražencev bosta posvečena žalostnim poglavjem naše polpreteklosti. Jutrišnji malo obravnavanemu vprašanju, koliko so bili med drugo svetovno vojno razdeljeni tudi Primorci, koliko je bilo ideološkega in fizičnega nasilja tudi med Slovenci na območju, kjer naj bi po prevladujoči predstavi - drugače kot "na Kranjskem" - vladala izjemna enotnost in kjer naj bi ne bilo ne revolucije ne bratomornega nasilja. V ponedeljek, 18. junija, pa bo okrogla miza, posvečena italijanskim taboriščem za Slovence in sploh interniranju civilistov v fašistični Italiji. Ob izidu slovenskega prevoda njegove znamenite knjige I campi del duce bo prisoten tudi zgodovinar Carlo Spartaco Capogre-co iz Kalabrije. Pri jutrišnjem večeru Osvetljevanje primorskih tabujev ne gre za kako oživljanje starih sporov, temveč za iskanje odgovora na vprašanje, zakaj so se razmerja med rojaki zlasti v času od septembra 1943 do junija 1945 marsikje tako spremenila, da se to negativno vleče do današnjih dni. O tej problematiki govorita tudi dve novi zgodovinski študiji. Pri Slovenski matici v Ljubljani je jeseni izšla obsežna knjiga dr. Mire Cencič iz Šempetra pri Novi gorici Primorska sredina v primežu bratomorne vojne. Mag. Renato Pod-bersič iz Nove Gorice, ki je zaposlen v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, pa je pri tej ustanovi kot 2. zvezek njene zbirke Revolucionarno nasilje pred dnevi izdal študijo Revolucionarno nasilje na Primorskem, Goriška in Vipavska 1941 - 1945. Na jutrišnjem večeru DSI bosta avtorica in avtor predstavila omenjeni študiji, z njima pa se bosta pogovarjala časnikarja Jože Možina in Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 10. junija 2012 MARJETA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 24.47 in zatone ob 12.03 Jutri, PONEDELJEK, 11. junija 2012 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,6 stopinje C, zračni tlak 1011,9 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 1 km na uro vzhodnik, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. OKLICI: Bernardino Barbiero in Marija Jeremic, Sandro Valent in Alessandra Basso, Pasquale Troisi in Dorijana Sto-kovac, David Puntel in Alessandra Za-nocco, Donato Esposito in Elena Giu-seppina Sklemba, Saturnino Trione in Roberta Biloslavo, Giulio Gallo in Voli-ca Arandjelovic, Gabriele Cont in Valentina Zanin, Daniele Pentassuglia in Serena Menardi, Emanuele Pavan in Valentina Nastati, Andrea Orzan in Parvin Pironi, Luca Talamelli in Silvia Berengo, Stefano Deponte in Debora Spogliarich, Pietro Parisse in Francesca Petrera, Fa-bio Mammano in Luisa Vatta, Andrea Amato in Karina Maksymchuk, Umberto Ferrante in Maurizia Zupin, Lorenzo Crevatin in Emanuela Giugovaz, Giacomo Centonze in Marie Louise Dolores Pizzo, Nicola Gongolo in Entela Kallollari, Marco Negrini in Federica Menegotti, Enrico Michelone in Miche-la Giuricin, Fabrizio Franzelli in Alessia Venturini, Roberto Serato in Tiziana Lo Nigro, Alessio Arno in Sabrina Marchesi. [13 Lekarne Nedelja, 10. junija 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Mi- lje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di pizza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 7673912). Od ponedeljka, 11. , do sobote, 16. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Lorax«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«. CINECITY - 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.00, 18.30, 21.00 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »The dark shadow«; 15.30, 17.30, 19.30 »Lorax«; 21.30 »Lorax 3D«; 15.30, 18.20, 21.10 »Killer Elite«; 20.15, 22.15 »Viaggio in paradiso«; 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Project X - Una festa che spacca«; 15.00, 16.45, 18.30 »La carica dei 101«. FELLINI - 16.20, 19.10, 20.30 »Silent Souls«; 17.40, 22.00 »Viaggio in paradiso«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.10 »Love and se-crets«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »La mia vita e uno zoo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 22.00 »Cosmopolis«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Edward e Wallis: Il mio re-gno per una donna«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »21 Jump Street: Mladenič v modrem«; 19.00, 20.50 »Diktator«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.20, 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 13.10, 16.50 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 13.30, 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.45 »Možje v črnem 3«; 12.10, 15.30, 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.15 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 19.10, 21.20 »Jekleno nebo«; 19.25 »21 Jump Street«; 13.20, 18.00, 20.40 »Pro-metej 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte incredi-bilmente vicino«; Dvorana 4: 15.45, 17.15, 18.45 »La carica dei 101«; 20.15, 22.15 »Dark shadows«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.10, 18.00, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 15.00, 16.45 »Lorax«; 18.30, 20.20, 22.15 »Marilyn«; Dvorana 3: 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 (dig.) 3D«; 15.30, 17.30 »La carica dei 101«; Dvorana 4: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Molto forte incredibil-mente vicino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«. Kam po bencin Loterija 9. junija 2012 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 37 20 51 50 79 Cagliari 86 9 41 62 51 Firence 84 54 18 71 85 Genova 86 32 19 51 14 Milan 47 23 30 82 2 Neapelj 28 25 80 90 9 Palermo 23 68 3 45 22 Rim 76 53 39 62 90 Turin 37 42 19 56 10 Benetke 41 19 16 72 18 Nazionale 63 6 49 13 84 Super Enalotto Št. 69 31 34 52 54 78 82 jolly 74 Nagradni sklad 2.513.789,49 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 4.928.189,11 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 25.137,90 € 1.013 dobitnikov s 4 točkami 375,35 € 35.264 dobitnikov s 3 točkami 21,47 € Superstar 81 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 37.535,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 2.147,00 € 2.748 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.188 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.198 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 10. junija 2012 7 Slovensko prosvetno društvo Mačkolje Odbor Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje se zahvaljuje vsem članom in sodelavcem, ki so pripomogli k uspehu jubilejne 50. izvedbe Praznika češenj. Zahvala naj gre obenem pokroviteljem vseh pobud, ki so se odvijale v luči te pomembne obletnice: Slovenski prosveti Trst, Zadružni kraški banki, Pokrajini Trst in medijskemu partnerju Radiu Trst A. Prav posebna zahvala pa gre upravi Občine Dolina v osebi županje Fulvie Premolin ter ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmili Novak. 13 Obvestila ŽUPNIJSKI SKUPNOSTI S PROSEKA IN KONTOVELA vabita na slovesnost sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ki bo danes, 10. junija. Slovesna evharistija bo v župnijski cerkvi na Kontovelu ob 9. uri; sledila bo procesija po kontovel-skih in proseških ulicah, v župnijski cerkvi na Proseku pa blagoslov in slovesna evharistija. V slučaju slabega vremena procesija odpade. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu vabi na 1. poletni glasbeni kampus za otroke in mladino od 6 do 14 let, ki bo v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah od 18. do 22. junija. Urnik: 8.30-17.00. Informacije in prijave na tel. št. 3283635626, goranruz@gmail.com do vključno danes, 10. junija. ŠAGRA NA KRMENKI - KD F. VENTU-RINI vabi na šagro danes, 10. junija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program z nastopom mednarodne operne akademije iz Križa pri Trstu z opero Ljubezenski napoj, sledi koncert godbe na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ples z ansamblom Mi. Vabljeni! AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na okroglo mizo Osvetljevanje primorskih tabujev. Dr. Mira Cencič bo predstavila svojo študijo Primorska sredina v primežu bratomorne vojne, mag. Renato Podber-sič pa svojo študijo Revolucionarno nasilje na Primorskem, 1941-45. Z njima se bosta pogovarjala časnikarja Jože Možina in Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, v sklopu 14. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 25. do 29. junija (urnik 8.00-15.00) v prostorih KRD Dom Briščiki (Bri-ščiki 77). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vpis do 11. junija! Informacije na www.glasbena-matica.com, info@festivalkras.com, tel. 340-7682864 ali 347-2576505. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure: od 11. do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. OBČINA DOLINA obvešča, da do 15. junija poteka (vsak dan 10.00-12.00; 11. in 13. junija tudi 15.00-17.00) vpisovanje v občinska poletna centra. Od 18. do 29. junija (2 izmeni; 7.3017.00): športni kamp nogometa/odbojke/košarke (od 6 do 14 let), ki bo deloval pri občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini v konvenciji z A.Š.D. Breg; od 2. do 27. julija (4 izmene; 7.30-17.00): tradicionalni poletni center, ki je oddan v zakup Združenju Slovenski dijaški dom in bo deloval v prostorih COŠ M. Sam-sa in telovadnice Nižje srednje šole F. Tomizza šolskega centra pri Domju (od 3 do 11 let). Obrazci in podrobnosti o vpisovanju: www.sandorligo-dolina.it; tel. št. 040-8329 281/239 (Urad za izobrazbo in šolske storitve); e-pošta: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS prireja srečanje o novem urbanističnem načrtu v kmečkem turizmu na Padričah v ponedeljek, 11. junija, ob 20.30. Vabljeni vsi Padričarji in Pa-dričarke! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 11. junija, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kremenjak (Prvomajska ul. 20) v Jamljah, Gorica. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo organizirala srečanja z občani na tematiko javnih del po vaseh in novega davka IMU: 11. junija pri Domju, v centru Ukmar ob 20. uri; 12. junija v Borštu, v srenjski hiši ob 20. uri; 13. junija v srenjski hiši v Mačkoljah ob 19. uri in v srenjski hiši v Prebenegu ob 20.30; 15. junija v društvenih prostorih v Gročani ob 19. uri in v Babni hiši v Ricmanjih ob 20.30; 18. junija v Sprejemnem centru v Boljuncu ob 20. uri; 19. junija v Dolini, v društveni dvorani V. Vodnik ob 20. uri. AŠD SHINKAI KARATE CLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo v torek, 12. junija, ob 20. uri v sejni dvorani športnega središča v Zgoniku. Vabljeni vsi člani. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu od torka, 12. do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.30-12.15, ob sredah tudi 14.30-16.45. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 12. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. MLADINSKA SKUPINA MLADI ZA PRIHODNOST obvešča, da bo nagrajevanje ob zaključku literarnega natečaja »Grmada v Pristanu, ob 20. obletnici Republike Slovenije« v sredo, 13. junija, od 18. ure dalje v agri-turizmu v Cerovljah (št. 1/o). Vabimo vse udeležence, starše, prijatelje, dijake, profesorje in ravnatelje. Ob zaključku bo sledila družabnost in prigrizek s profesorjem in pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo tudi podelil nagrade. SKUPNOST SAN MARTINO AL CAMPO bo predstavila svoje socialno poročilo za bienij 2010-11 v sredo, 13. junija, ob 11. uri v prostorih Muzeja Sartorio, L.go Papa Giovanni XXII, 1. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 13. junija, ob 10. uri na zadnjo Kavo s knjigo v sezoni. Gostja srečanja bo prof. Marija Pir-jevec. Z njo se bosta pogovarjali Loredana Umek in Nadia Roncelli. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani! SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden. Otvoritev: Utrip narave - fotografska razstava Helene Volpi, pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem 14. junija ob 20.30 v Ljudskem domu; Rum'n Kocacola magični kabaret -nastopajo Vikj, Eva in Tanja 16. junija ob 21.00 v domu A. Sirka; Na zdravje maestro - Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Milič) z glasbenim presenečenjem 21. junija ob 21.00 v agrituriz-mu (Križ 262 - v primeru slabega vremena v domu A. Sirka); Kresna noč - Li Giullambri, žonglerji iz Spilim-berga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena). SPDT prireja tečaj nordijske hoje v četrtek, 14. junija, od 17.30 do 19.30. www.primorski.eu * Zbirališče pri spomeniku na Prose-ku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. 20-LETNICA MATURE LICEJ F. PREŠEREN - maturanti l. 1992, realčani in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čim prej na preseren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo v petek, 15. in v ponedeljek, 18. junija, zaprt zaradi selitve svojega sedeža. Od torka, 19. junija, bo inštitut ponovno deloval na novem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu, 4. nadstropje. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane na redni občni zbor v petek, 15. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreato-rio 2. Se priporočamo za čim številnejšo udeležbo članov, ker bo potekala volitev novega odbora. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.sandorligo-dolina.it Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, ponedeljek 14.30-16.00. DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Prapro-tu: 16. junija - turnir v briškoli, extempore, ples z ansamblom Happy Day; 17. junija - turnir v skrlah za 15. memorial Doljak Radovan, tekma v košnji, ples z ansamblom Alter Ego; 23. junija - turnir v briškoli, ples z ansambli Alter Ego in Ne Bojsega; 24. junija - nastop plesne, pevske in glasbene skupine ŠKD Vigred, ples z ansamblom Kraški Ovčarji. ŠD PRIMOREC organizira v soboto, 16. in v nedeljo, 17. junija, ter 23. in 24. junija Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Treb-čah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040572770 med 19. in 20. uro. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA vabi na pohod v nedeljo, 17. junija. Dobimo se na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder bodo ob 9. uri krenili z avtomobili do Zagorja pri Knežaku. Ob 9.30 sledi ogled makete Pivške kotline, nato na razgledno točko Silentabor. Po prehojenih 11 km zaključek pri gradu Kalec. Informacije na tel. 041-350713 (Ludvik Husu). NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IMU V ZGONIKU: Davčni urad Občine Zgonik sporoča, da bodo vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Davkoplačevalci bodo morali sami izračunati znesek. Na občinski spletni strani www.comune.sgonico.ts.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 18. junija na razpolago za informacije davka IMU z naslednjim urnikom: torek, četrtek, sobota od 9.00 do 13.00. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur - tečaj namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Priče-tek: v ponedeljek, 18. junija. Pridobi se potrdilo, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: 100 ur - tečaj namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev ANP v nedeljo, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Vpis in informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad. ORATORIJ V MARIJANIŠČU - počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 2. do vključno petka, 6. julija. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 3358186940. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU -Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vu-zenica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481-531495, www.zskd.eu, in-fo@zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. ARTEDEN/12 - Delavnice za otroke Igrajmo se umetnike, od ponedeljka, 2. do petka, 6. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in vpisovanje na tel. 333-5062494. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za-četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage Amalije Renčelj vd. Marzi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala MePZ Lipa za lepo petje. Družina ZAHVALA Ob smrti dragega Darkota Zidariča se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter vsem, ki so se ga spomnili s cvetjem in z darovanji v dobrodelne namene. Družina Šempolaj, 10. junija 2012 Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Tanji in družini vsi pri Sintesi in Arte Svojemu pevcu Dariu Zidariču in družini izražamo iskreno sožalje ob izgubi očeta. MePZ Igo Gruden Ob izgubi dragega Darkota izreka družini iskreno sožalje SKD Vigred VZPI-ANPI Devin Nabrežina izreka svojcem občuteno sožalje ob izgubi dragega Darkota. ZAHVALA Gloria Cosmina vd. Trampus Iskrena zahvala vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina ZAHVALA Hvala vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin Marie Versa vd. Riolino Nori Prosek, 10. junija 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna ZAHVALA Marija Racman vd. Petaros Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala g. Suardu za verski obred, cerkvenemu zboru in MePZ Slovenec-Slavec. Družina 11.6.2002 11.6.2012 Zofija Guštin vd. Križman Vedno v naših srcih. Milko z družino 8 Nedelja, 10. junija 2012 TRST KD F.Venturini Šagra na Krmenki Danes, 10. junija 16.00 odprtje kioskov 17.00 kulturni program: - Opera LJUBEZENSKI NAPOJ izvaja Mednarodna operna akademija iz Križa pri Trstu Maestro A. Svab - Godba na pihala od Sv. Antona pri Kopru 20.00 ples z ansamblom Ml SKD VESNA v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS priredi n OTVORITEV KRIŠKEGA TEDNA 2012 UTRIP NARAVE fotografska razstava Helene Volpi Pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem Četrtek, 14. junija - ob 20.30 Gostilna Bita, Ljudski dom RUN'N K0CAC0LA magični kabaret Nastopajo Vikj, Eva in Tanja Sobota, 16. junija - ob 21.00 dom Alberta Sirka NA ZDRAVJE MAESTRO Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu Nastopajo: MePZ Rdeča Zvezda in MoPZ Vesna dir. Rado Milič ... z glasbenim presenečenjeml Četrtek, 21. junija - ob 21.00 Agriturizem Bibc KRESNA N0C Li Giullambri-žonglerji iz Spilimberga Sobota, 23. junija pri Procesji ob 21.30, sledi SVETOIVANSKI KRES ¿KB € m ¿Pogteßno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 SKD Igo Gruden BALETNA PRIREDITEV ob zaključku pripravniških tečajev za manjše in večje deklice v razredu prof. Marjetke Kosovac danes, 10. junija 2012, ob 18.uri v Kulturnem domu v Nabrežini Vabljeni! glasbena mT1 matica šola Marij Kogoj Trst 3. ZAKLJUČNA AKADEMIJA OB ZVOKIH HARFE v torek, 12. junija 2012, ob 20.30 v cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se!« od 17. do 22. junija, »Naš Trst« od 24. do 29. junija. Prijave sprejemamo do 11. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. 15 Prireditve GLASBENA MATICA ŠOLA »M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barko-vlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, danes, 10. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« organizira 16., 17. in 23., 24. junija 2012 38.ŠAGROV PRAPROTU ter 20. junija 2012 KONCERT ZA EMERGENCY . Društvo slovenskih izobražencev vabi JUTRI v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na -okroglo mizo- OSVETUEUANJE PRIMORSKIH TABUJEV Sodelujeta Mira Cencič, avtorica študije Primorska sredina v primežu bratomorne vojne in mag. Renato Podbersič, avtor študije Revolucionarno nasilje na Primorskem, 1941-1945. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Rosalba Calliari, Nausikaa Concina, Lucia Jankovski, Valentina Jogan, Ivana Milič, Marco Obersnel in Carlo Ve-nier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na zaključni »Baletni nastop« tečajev prof. Mar-jetke Kosovac danes, 10. junija, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Nabrežini. PREŠERNO POLETJE s pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in ZSKD - SKD Lipa iz Bazovice organizira v torek, 12. junija, ob 21. uri na M'zarju »Pesem na M'zarju«. Koncert bodo oblikovali domači zbori in godba na pihala »V. Parma« iz Trebč. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Športnem centru Zarja. SKD PRIMOREC prireja v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst zaključno pobudo letošnje sezone Tisoč in en večer pod zvezdami v četrtek, 14. junija, ob 20.30 na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. S trebušnimi plesi in novo plesno zvrst tribal fusion se bodo predstavile plesalke Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra pod vodstvom mentorice Sanje Lovrečič. V primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija, ob 20.30. SKD V. VODNIK vabi v petek, 15. junija, ob 21.00 v Šanco na 3. Junijski večer. Nastopil bo MoPZ V. Vodnik. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. KONCERT MEPZ LOJZE BRATUŽ: Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na koncert Hvalite gospodovo ime, ki ga bo oblikoval MePZ Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja v soboto, 16. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi na koncert hrvaške klape Opatija v soboto, 16. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gro-čani. Pobuda spada v sklop poletnih prireditev Prešerno skupaj slovenskih kulturnih društev vzhodnega Krasa. Toplo vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 17. junija, ob 17. uri v Marijin dom pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27) na prireditev »Na uokno pu-šelc, na vrata krancel!« - pri Sv. Ivanu nekoč in danes (režija L. Gec). Z njima se bosta pogovarjala časnikarja Jože Možina in Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30 Zvrstila se bodo razmišljanja in spomini domačink in domačinov, dokumentarec P. Rudeža in nastop kitarista I. Starca. Etnografski kotiček sta pripravila M. Pasarit in M. Canciani. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, Skd Vigred, KD Rdeča zvezda in MK Prosek Kontovel organizirajo v sredo, 20. junija, koncert za Emergency v Praprotu. Odprtje kioskov ob 18. uri. Nastopajo razne plesne in glasbene skupine. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). Hip, hip, hura! Inka in Alan sta mamica in očka postala, malega Ivana bosta pestovala. Z njimi se veselimo vsi prijatelji. Na montrealski univerzi Mc Gill v Kanadi je predčasno dokončal štiriletni študij in diplomiral iz ekonomije in iz poslovnega ter mednarodnega managementa Rok Čebron Ob pomembnem življenjskem dosežku mu čestitata družini Čebron in Kostnapfel ¿J Čestitke V Skednju je danes naša BARBARA Abrahama objela, saj tudi njo je 50-letnica življenja dohitela. Naj še naše voščilo njeno srce dohiti, čestitamo in želimo ji obilo srečnih in nasmejanih dni! Prijatelji Carmen, Luciano, Gregor, Kristina, Vlasta, David, Majda, Branko, Erik in Natalie. Draga BARBARA! Veliko sreče, lepih sanj naj ti prinese tvoj rojstni dan in Abraham naj zaživi v radosti, brez skrbi. Vse najboljše ti želi Trubarjeva klapa. V Boljuncu in v Ricmanjih vse veselo je, ker mali IVAN na svet pokukal je. Srečnima staršema Inki in Alanu ter nonotom voščijo iz srca Eda, Sandi, Anja in Erik. Abraham prav veselo poskakuje, v naši sredi spet gostuje. Tokrat je na vrsti NADJA naša, ki v urejanju frizur nas vse prekaša. So- SKD Primorec /a/w na ZAKUUČNI VEČER v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj *** Tisoč in en večer pod zvezdami ^ z nastopom plesalk Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra Četrtek, 14. junija 2012, ob 20.30, na vrtu Ljudskega doma v Trebčah I/primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija 2012, ob 20.30 letniki ji voščimo zdravje in veselje, da bi se ji uresničile vse skrite želje. V petek prava je bla lunca, saj se je Lisi rodila punca! Pri Cheer-dance Millenium se že veselimo, saj novo cheerleaderko KATE prav kmalu dobimo! Danes praznujeta zlato poroko SILVANA in UCIO MAHOR-ČIČ. MoPZ Fran Venturini jima čestita, voščilu se pridružuje tudi MoPZ upokojencev iz Brega. in Zveze slovenskih kulturnih društev M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 17. junija, ob srečanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Do-načko goro. Vpisovanje do danes, 10. junija. Prijave in informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija). IZLET V LJUBLJANO na ogled drugega dela razstave »Razprta obzorja« v sredo, 20. junija. Program lahko dvignete v Tržaški knjigarni ali v Ul. Torrebianca 23/B. Informacije na tel. 040-3225190, 3397769367. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. KRU.T vabi, ob 150-letnici Klimta, na Dunaj: ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov, od 13. do 15. julija. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it, Ul. Cicerone 8/B. 0 Mali oglasi DELOVNA, POŠTENA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot hišna pomočnica, najraje v dolinski občini. Tel. št. 339-5605221, v večernih urah. FORD FOCUS, 1.8 TD in SW ghia, zelene metalne barve, letnik 2001, 129.000 km, nove gume in taksa plačana do decembra 2012, v odličnem stanju prodam. Cena: 2.900 evrov. Tel. 347-1542693. KUPIM HIŠO z vrtom na Krasu ali v Bregu, primerno za 5-člansko družino. Tel. 347-1663324. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatično mucko in prikupnega muc-kota. Tel. št.: 040-213701. PRODAJAM AVTO punto evo start & stop, bele barve, 1.4, letnik 2011, 20.000 km, cena 8.500 evrov. Samo resni interesenti pokličite na 3453361760. PRODAM 6-hektolitrski vlečni atomizer na kardan znamke irco, v dobrem stanju. Tel. št. 329-7260688. PRODAM SKUTER honda PS 125, 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni, letnik 2007. Tel. 334-3539564. PRODAM SKUTER yamaha xerox 50 cc, bele in modre barve, prevoženih 5.000 km, vedno v garaži, letnik 2009 (oktober), Tel. št. 3471312619. PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 70 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, majhna klet in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cin-zia). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE objavlja RAZPIS za mesto UMETNIŠKEGA KOORDINATORJA za sezoni 2012/2013, in 2013/2014. l/se potrebne informacije in pogoji (rok prijave do 20. junija 2012 do 12. ure) so na voljo na spletni strani www.teaterssg.com PRODAM STANOVANJE pri sv. Ivanu: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica z oknom, balkon, v 4. nadstropju z dvigalom in s centralnim ogrevanjem. Cena 105.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2866351. PRODAM ZEMLJIŠČE, 1.340 m po 15,00 evrov na meter. Tel. 040280910. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM prikolico LB za prevoz čolna, nosilnost 1.000 kg. Tel. št. 3485913170. UGODNO PRODAM odlično ohranjeno lončeno peč modre barve, model carinzia de biasi s klopjo. Tel. 328-9633243. V DOLINI dajemo v najem skladišče z zagrajenim dvoriščem. Vstop v poslopje je na glavni cesti. Cena po dogovoru. Tel. 334-9484084. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti dajemo v najem skladišče 63 kv.m. z wc-jem. Informacije na tel. št.: 040-211043. Hi Osmice BORIS IN MARGARET sta odprla osmico na Katinari pri Nadliškovih. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk. DRUŽINA CORETTI je odprla osmi-co v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmi-co v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižar-ne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih, Salež 24. Toplo vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel. št.: 040-2296058. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. št. 040-229293. Nedelja, 10. junija 2012 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik goriška - Za lastnike kmečkih poslopij in pripadajočih pritiklin Še do konca novembra za vpis v katastrske knjige Pod pritiskom agencije za teritorij občinski tehnični uradi vse bolj pozorni na zadevo V pričak°vanju »Bossa« I S J J JI V pričakovanji na intrisnu konce Ukleščen v avtomobilu V prometni nesreči, ki se je v petek zgodila v Ajdovščini, je eden od voznikov ostal ukleščen v avtomobilu. 21-letni voznik je v križišču izsilil prednost 54-let-niku. Pri trčenju je obe vozili odbilo izven vozišča, starejši voznik je ukleščen v avtomobilu. Iz zvite pločevine so ga rešili gasilci, zatem pa je bil odpeljan v šem-petrsko bolnišnico. (km) Do 30. novembra je čas za vpis v kataster vseh kmečkih poslopij s pripadajočimi gospodarskimi nritiklinami, kot so hlevi, seniki in lope za orodje. Pred nekaj leti je agencija za teritorij popisala vsa poslopja v Italiji, pri čemer je z uporabo letalskih fotografij ugotovila, da je katastru nepoznanih vsaj en milijon najrazličnejših stavb. Po uvedbi davka IMU se je državna vlada odločila, da spodbudi lastnike k vpisu doslej katastru nepoznanih nepremičnin v katastrske knjige, kar je kot rečeno treba storiti do konca novembra. Italijanski davkoplačevalci morajo davek IMU plačati za vse nepremičnine, tudi za podrtije s pločevinasto streho, ki morajo biti vpisane v katastrske knjige pod pripadajočo kategorijo. Vpis je potreben tudi za vse kmečke hiše, ki so bile na podlagi stare zakonodaje narisane na katastrskih mapah na parcelah, na katerih so bile zgrajene. Za vpis v katastrske knjige je predvidena izpopolnitev obrazcev DOCFA (»DOcumenti Catasto FAbbri-cati«), v katere je treba zapisati vse značilnosti posamezne nepremičnine vključno z lego in številom sob. Vpis nepremičnin v katastrske knjige je seveda vezan na plačevanje davkov. Po novem morajo tudi kmetje plačevati davek IMU na svojih hišah in gospodarskih poslopjih, pri čemer so prebivalci goratih in delno goratih območij oproščeni plačila za pritikline svojih domov. Med gorata območja so v goriški pokrajini vključena tudi občine Števerjan, Sovodnje in Doberdob, med delno gorata pa Gorica, tako da bodo števerjanski, sovodenjski, doberdobski in goriški kmetje davek IMU plačevali samo za svoje hiše, ne pa tudi za pritikline. Pri zahtevi agencije za teritorij po vpisu vseh kmečkih hiš v katastrske knjige se postavi problem za vsa poslopja, kot so lahko skladišča, lope za orodje in kurniki, ki so bili zgrajeni brez potrebnih gradbenih dovoljenj. Vsaka zgradba, ki sloni na cementni podlagi, mora namreč biti vpisana v katastrske knjige, iz česa naj bi bile izvzete le lesene hišice, ki so danes zelo razširjene, ter druga manjša zavetišča za živali in lope za orodje, obstoj katerih morajo vsekakor njihovi lastniki sporočiti tehničnim uradom občin, kjer živijo. Za lesene hišice naj bi vsekakor veljalo, da ne smejo imeti fiksnih temeljev, pač ŠTARANCAN-DOBERDOB Jutri zadnje slovo od nesrečne Rosine Pogreb 60-letne Rosine Lavrenčič bo jutri. To je bilo dokončno določeno včeraj dopoldne, potem ko so že v petek na goriškem sodišču izdali dovoljenje za pokop. Lavrenčičeva bo jutri med 9. uro in 11.45 ležala v mrliški veži tržiške bolnišnice, ob 12. uri bo pogrebna maša v cerkvi v Štarancanu, kjer je pokojnica živela štirideset let. Po maši bodo krsto odpeljali v Doberdob, kjer jo bodo žup- Lopa za orodje ob njivi v sovodenjski občini bumbaca pa morajo le biti postavljene na površino zemlje. Agencija za teritorij je okrepila pritisk nad občine, ki so zaradi tega na to vprašanje bolj dovzetne. Iz Sovodenj smo tako na primer izvedeli, da je bilo v zadnjih časih s polj med vasjo in bregom Soče odpeljana prikolica, ki je bila tam dalj časa parkirana, njeni lastniki pa so svojo parcelo tudi ogradili. Ker je bila prikolica brez registrske tablice in sploh je bila parkirana na območju soškega parka, so jo morali njeni lastniki morali odpeljati. Po tem dogodku so se tudi drugi lastniki lop za orodje in kurnikov za domače živali iz nik in domačini pričakali pred cerkvijo ob 13. uri. Od tod bodo pokojnico pospremili na doberdobsko pokopališče, kjer jo bodo pokopali v družinski grob. Medtem je še naprej v goriškem zaporu 57-letni Claudio Varotto, ki je La-vrenčičevo do smrti zabodel prejšnjo sredo na njunem domu v Štarancanu. Njegova odvetnika pripravljata prošnjo za izpustitev iz zapora, saj naj bi Varotto v prejšnjih dneh imel težave z dihanjem, njegovo zdravstveno stanje pa naj ne bi bilo dobro. Jutrišnji pogreb bo potekal ravno na dan, ko bi se morala La-vrenčičeva in Varotto poročiti. Sovodenj odpravili v občinski tehnični urad, kjer so razčistili svoje dvome, saj je celotna zadeva okrog vpisa v registrske knjige precej zapletena. Zakonskih novosti je namreč kar nekaj, nedavna uvedba davka IMU pa je vse skupaj dodatno za-komplicirala. Prebivalci Sovodenj in drugih vasi spričo prave poplave birokracije ugotavljajo, da je treba na žalost pozabiti na nekdanje čase, ko si na svojem dvorišču lahko zgradil kurnik, pri čemer se nisi bal, da ti ga bodo fotografirali iz letala ter zanj zahtevali vpis v katastrske knjige in plačilo najrazličnejših davkov. tržič - Nesreča Skuterist pod avto V Ločniku podrli pešca V Tržiču se je včeraj nekaj minut po 15. uri zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 16-letni domačin. S svojim skuterjem je vozil po Ulici Don Fanin, ko mu je Tržičanka srednjih let za volanom avtomobila tipa Opel corsa izsilila prednost. Mladenič je padel na tla in ostal ujet pod avtomobilom, izpod katerega so mu pomagali reševalci iz službe 118. Najprej so ga prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico, od tod pa s helikopterjem v katinarsko bolnišnico pri Trstu. Mladenič je bil vseskozi pri zavesti, tako da naj ne bi bil v smrtni nevarnosti kljub hudim poškodbam, ki jih ima po telesu. Do prometne nesreče je ob 13.30 prišlo tudi v Ločniku. 16-le-tni mladenič, ki se je rodil v Srbiji, zdaj pa živi v Ločniku, je prečkal Ulico Udine po prehodu na pešce, pri čemer ga 55-letni slovenski državljan za volanom fur-gona tipa Volkswagen transporter ni opazil in ga podrl. Mladenič je padel na tla in si poškodoval obraz. Na zdravljenju so ga sprejeli v goriški bolnišnici; tudi on naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Nesreča v Tržiču bonaventura V pričakovanju na jutrišnji koncert Bru-cea Springsteena v Trstu, bo tudi v Gorici ena izmed spremnih pobud v režiji deželnega turističnega urada. Na Vi-demski univerzi v Ulici sv. Klare bo ob 10.30 okrogla miza »Razvoj glasbenega in založniškega tržišča od Springsteena do "talent show" oddaj«. Debatirali bodo radijska voditelja DJ Ringo in Nick the Nightfly, producenta Pier Paolo Peroni in Robert Santelli, novinar Mario Luz-zato Fegiz, kitarist Maurizio Solieri in prof. Luca Cosettini. Vsi prisotni pod 35. letom bodo ob vhodu prejeli dva kupona, s katerima bodo ob koncu okrogle mize sodelovali pri žrebanju šestih brezplačnih vstopnic za jutrišnji koncert. Ločniška pošta iz Gorice Pošto v Ločniku bodo z jutrišnjim dnem dostavljali poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neoddana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Ob grobu prof. Bekarja V sredo, 13. junija, ob 17.30, na dan, ko je leta 1966 smrt dočakala prof. Milana Bekarja, se bodo nekdanji dijaki srečali ob glavnem vhodu goriškega pokopališča in se nato odpravili do njegovega groba, kjer bo kratka spominska slovesnost. Na-birka denarja jim je omogočila, da so plačali 30-letno najemnino za grob, ki so ga tudi uredili. Kdor hrani prof. Bekarja v lepem spominu, se jim lahko pridruži. Marušičeva in Verdelago Galerija Studiofaganel v Ulici XXIV Maggio v Gorici bo danes ob 11. uri prizorišče odprtja razstave z naslovom »Camminar leggeri in un mondo pe-sante«. Na ogled bodo dela Klavdije Ma-rušič in Andree Verdelaga. Delavnica cvetličarstva V okviru natečaja »Gorizia in fiore« (Gorica v cvetju) bo v torek, 12. junija, ob 17. uri na sedežu podjetja Flo-ricoltura Gaggioli na Majnicah delavnica cvetličarstva; vstop bo prost. gorica - Odpirajo trgovino oblačil in artiklov iz druge roke Nori na »vintage« V Semeniški ulici bodo prodajali tudi modne dodatke - V obdobju krize naj bi bila še zlasti dobrodošla možnost zamenjave ,f L Y SREČANJE Z AVTORJI 2012 Gost večera pesnik MIROSLAV KOŠUTA Projekcija dokumentarnega filma »Come una vela logora di tempo« v režiji TATJANE ROJC Četrtek, 14. junija 2012, ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20) Vabljeni! Izložba nove trgovine bumbaca Predvsem ženske imajo v svojih garderobah kar nekaj oblek, ki jih ne nikoli oblečejo. V glavnem ne gre za poškodovane obleke, le v njih se več dobro ne počutijo. Zato ženske - in v vse večjem številu tudi moški - svoje rabljene, vendar po kakovosti in videzu še skoraj nove obleke nosijo v trgovine, ki so specializirane v »vintage« trendu oblačenja. Trgovci jim obleke odkupijo ali pa omogočijo njihovo zamenjavo z drugimi artikli, ki jih prodajajo. »Vintage« trgovine so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja iz Združenih držav Amerike razširile v Evropo, najprej v London in Pariz, nato pa še v Italijo, kjer jih jih v večjih mestih poznajo že kakih dvas-jet let. V zadnjih letih se je »vintage« trend razširil tudi v manjša mesta, med katere bo treba zdaj uvrstiti Gorico, ki bo prihodnji teden dobila svojo trgovino z oblačili in artikli iz druge roke. »Vintage« trend oblačenja v mesto ob Soči »uvaža« goriški trgovec Alessio De-stro, ki se je odločil, da bo trgovino z artikli in oblačili iz druge roke odprl v Se- meniški ulici, nasproti bara Principe. V trgovini, ki bo jo bodo odprli v torek, 12. junija, ne bodo prodajali le oblačil, pač pa tudi najrazličnejše modne dodatke, očala, artikle za dom, videokasete in še marsikaj drugega. Kupci bodo v trgovino lahko prinašali svoje rabljene predmete in oblačila, možna bo zamenjava blaga, kar naj bi bilo še zlasti vabljivo v sedanjem obdobju splošne gospodarske krize, ko so ljudje pozorni na vsak evro. V novi goriški trgovini zagotavljajo, da bodo njihove cene zelo nizke. Ženska obleka bo stala tudi deset do dvajset evrov, za modne dodatke, kot so pasi in torbice, bo treba odšteti še kak evro manj. Med kupci pričakujejo Goričane in Goričanke vseh starosti ter še zlasti univerzitetne študente, ki jih je v Gorici vse več in ki so že tradicionalno med najbolj zvestimi obiskovalci tovrstnih trgovin. V Bologni, ki velja za pomembno univerzitetno mesto, je tako na primer cel kup »vintage« trgovin, ki skupno razpolagajo že s preko 1000 kvadratnih metrov prodajnih površin. 10 Nedelja, 10. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nekoč je bil mestu v ponos O velodromu ni več niti sledu Velodrom je lepo viden na fotografiji iz leta 1930 (levo), ravno tako tudi na zgornjem posnetku iz neznanega leta; poleg dirk so na njem prirejali telovadne in kulturne shode, ki so privabljali na tisoče ljudi (levo spodaj) gorica - Kulturni dom za potresence Ne samo izrazi solidarnosti, temveč konkretna pomoč Pozivajo slovenske ustanove in organizacije k darovanju v solidarnostni sklad »Kdor takoj pomaga, dvakrat pomaga« je bilo geslo humanitarnih akcij, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih izvedel Solidarnostni odbor Gorica. Njegovi pobudniki so bili Kulturni dom, kulturna zadruga Maja in ZSKD pod pokroviteljstvom SKGZ in SSO. Odbor je nastal leta 1991, v času vojne v Sloveniji, danes pa se odziva na potrebe ljudi v Emilii Romagni, ki jih je prizadel potres katastrofalnih razsežnosti. Pri Kulturnem domu že vrsto let gojijo odnose z združenji in ustanovami iz Emilie Romanje. Naj omenimo sodelovanja na likovnem (Claudio Pesci, Loretta Dorbolo), glasbenem in gledališkem področju (I Nomadi, Luigi Grechi, Fiamma fiumana & Mondine di Novi itd.). V zadnjem času so okrepili tudi stike z zadrugo Coop Consu-matori Nordest iz Reggio Emilie; ne gre le za rutinsko sodelovanje, temveč za uresničevanje skupnih pobud socialne in solidarnostne narave. Kulturni dom bo zato v navezi z zadrugo Maja in v okviru Solidarnostnega odbora Gorica izvedel vrsto nabiralnih akcij za pomoč potresencem v Emilii; prispevke bodo zbirali med prireditvami v Kulturnem domu. Zadruga Coop Consumatori Nordest in Kulturni dom se torej obračata na slovenske ustanove in organizacije s prošnjo, naj naslovijo na svoje člane in na javnost poziv k darovanju v solidarnostni sklad. Prispevke lahko oddajo v Kulturnem domu ali pa neposredno pri Coop Consumatori (Ulica Lun-go Isonzo Argentina 79 v Gorici); za podrobnejša navodila tel. 0481-33288. Omeniti velja, da so bile zadnje solidarnostne pobude Kulturnega doma - v korist potresencem v Abrucih, poplavljencem v Kanalski dolini in za Mejri Mulalič iz Tuzle - uspešne; prvo so izpeljali v okviru festivala Komigo, naslednji dve pa v okviru prireditve Across the Border. Oba festivala imata torej tudi humanitarni pečat. (ik) V Ulici Padlim v An Nasiriyah (»Ai caduti di An Nasiriyah«) v Gorici potekajo obsežna gradbena dela. Na tabli pred gradbiščem je zapisano, da bodo ob tamkajšnjem parkirišču za avtobuse zgradili upravno stavbo podjetja APT. Še do pred nekaj leti pa se je cesta med železniško postajo in vojašnicami na Tržaški ulici imenovala Ulica Velodromo. Če bi spraševali Goričane, ali vedo, zakaj se je ulica tako imenovala, bi najbrž v veliki večini primerov dobili negativen odgovor. Bolj redki namreč vedo, da je tam še pred sedemdesetimi leti stal velodrom, lepo kolesarsko dirkališče, ki je veljalo za ponos Gorice. Velodrom so zgradili v času Avstro-ogrske, slovesno pa so ga predali namenu na prvo nedeljo junija 1902, pred 110 leti. Bil je prava gradbena mojstrovina. Dirkalna steza je bila betonska s privzdignjenimi krivinami in je skupaj merila 333 metrov. Na dirkališču se je dogajalo marsikaj. Poleg dirk so tam prirejali tudi telovadne in kulturne shode. Leta 1904 so tam svečano razvili prapor goriškega Sokola, ki sedaj krasi zgornjo vežo Kulturnega doma v Gorici; slavnostni govornik je tedaj bil pisatelj Ivan Tavčar. Dve leti kasneje je na velodromu potekala velika kolesarska prireditev z udeležbo kakih 6000 obiskovalcev. Na tekmovanju je kar nekaj zmag odnesel kasnejši pionir slovenskega letalstva, Edvard Rusjan, sicer odličen kolesar in član kolesarskega društva Gorica. Prva svetovna vojna je nato razdejala Goriško. Po pričevanjih ljudi jo je velodrom kar srečno odnesel, saj je bil le lažje poškodovan. Po vojni, v zgodnjih dvajsetih letih, si je na travniku, ki ga je obdajala betonska steza, svoje nogometno igrišče uredila slovenska ekipa Sparta, ki jo je proti koncu leta 1926 fašizem prisilno ukinil. Velodrom je še nekaj časa sameval in propadal, nakar so ga mestne oblasti dale porušiti. Še danes ni pojasnjeno, zakaj so odstranile tako lep in uporaben objekt, posebno še, če pomislimo, da je bilo kolesarstvo v Italiji že takrat bolj razvito kot v Avstriji. Podatek, da je Gorica pred sto leti imela velodrom, bomo danes zaman iskali v zgodovinskih knjigah. Tudi fotografij o tem objektu je le za vzorec. Skratka, s spremembo imena ulice je velodrom izbrisan iz skupnega spomina Goričanov. (vip) sovodnje - Občni zbor društva Vaški Kulturni dom potreben prenove V Sovodnjah je konec maja potekal redni občni zbor kulturnega društva Sovodnje, na katerem so izvolili nov odbor z dveletnim mandatom. Predsednik Erik Figelj je podal poročilo, v katerem se je osredotočil predvsem na nujna popravila, ki jih zahteva sovodenjski Kulturni dom. Kot je bilo slišati tudi med prebiranjem blagajniškega poročila, največji stroški, ki letno bremenijo društvo, so vezani na kurjavo. Stavba, ki v zadnjih petnajstih letih ni bila deležna popravil, ni primerno izolirana, zaradi česar ima društvo v zimskih stroških velike stroške za njeno ogrevanje. Zaradi tega so v Sovodnjah začeli razmišljati o prenovitvenih delih, ki bi prispevala k večji energetski varčnosti Kulturnega doma. Poslopje bi poleg tega potrebovalo novo streho, saj je sedanja prekrita z azbestnimi kritinami, ki so v dobrem stanju, vendar bi jih bilo vseeno primerno zamenjati. Seveda so vsa omenjena prenovitvena dela stroškovno izredno obremenjujoča. Ali jih bodo res uspeli izpeljati, pa bo odvisno od prispevkov, ki jih bo društvo uspelo pridobiti od formalnega lastnika doma, družba Albe, ter drugih javnih in zasebnih ustanov. Tajniško poročilo in poročila posameznih skupin, ki delujejo znotraj društva, so potrdila, da društveni delavci uspejo pripraviti pobude, ki so primerne za vse generacije. Posebno izpostavili so otroški zbor, ki je namenjen otrokom iz vrtca in osnovne šole ter vadi pod izredno uspešno taktirko Jane Drassich, pustno skupino, ki je letos na sovodenjski povorki štela preko 80 udeležencev, in mladinski odsek, ki prireja izlete in praznovanja za mlade. Društvo je letos gostilo tudi dve gledališki predstavi, izdalo svoj koledar, priredilo tečaj trebušnih plesov, organiziralo izlet na božične tržnice na Koroško in Štajersko, sodelovalo pri sovodenjskem Občinskem prazniku in pustnem praznovanju v organizaciji društva Karnival ter nadaljevalo s tradicionalnimi pobudami, kot so martinovanje, mi-klavževanje in postavitev mlaja. Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov odbor, ki ga sestavlja sedemnajst društvenih članov. Glede na prejšnji mandat so bili na svojem mestu potrjeni predsednik Erik Figelj, podpredsednica Maja Devetak, tajnica Anja Petrovčič, blagajnik Edi Peli-con in gospodar Rudi Petejan; nadzorni odbor sestavljajo Emil Tomsič, Zlatka Pelicon in Patricija Batistič. rubije - Ob doprsnem kipu Cvetje za Trubarja, očeta slovenske pisane besede Obletnico so obeležili člani pripravljalnega odbora za postavitev Trubarjevega kipa Primož Trubar, oče slovenske pisane besede, se je rodil 9. junija leta 1508, zato pa so se včeraj njegovemu spominu poklonili pred kipom, ki stoji pred rubijskim gradom. Včerajšnjo obletnico so obeležili člani pripravljalnega odbora za postavitev Trubarjevega kipa v Rubijah, ki so ga slovesno odkrili leta 2008. Včerajšnjemu po-klonu, ki je bil priložnost, da so k spomeniku položili šop cvetja, se je pridružila tudi sovodenjska občinska uprava, ki jo je zastopal podžupan Slavko Tomsič. Prisoten je bil tudi Venko Černic, lastnik rubijskega gradu, ki naj bi po načrtih postal hotel visoke kategorije in naj bi prispeval k privlačnosti celotnega goriškega prostora. gorica - Izlet društva upokojencev Osrčje Evrope Prepotovali so dežele ob Donavi ter si ogledali Bratislavo in Dunaj Izletniki iz Goriške pred dunajskim Hofburgtheatrom foto epd Na štiridnevnem potovanju je od 24. do 27. maja lepa skupina goriških upokojencev prepotovala dežele ob Donavi, kjer se stikajo tri kulture - slovanska, nemška in ogrska. Peljali so se tudi mimo Gradiš-čanskega, naseljenega s Hrvati. Ob najdaljši evropski reki so nekoč bivali tudi naši predniki, ki so pred stoletji osnovali državo Moravsko. Kljub pritiskom germanskega in madžarskega prebivalstva se je tu ohranila slovanska država Češkoslovaška, ki se je leta 1989 po t.i. »žametni revoluciji« mirno razdelila v Češko in Slovaško. Izletniki so si prvega dne ogledali prestolnico Slovaške, Bratislavo, »lepotico Donave«, ki se ponaša z zgodovinskimi zgradbami, res vrednimi ogleda. Naslednje tri dni so med vožnjo z avtobusom in tudi peš občudovali glavno mesto habsburškega cesarstva in današnje Avstrije, tisti Dunaj, ki je več kot 500 let vladal velikemu delu Evrope in številnim narodom. Izletnike so naravnost očarali izredno zanimivi mestni predeli s krasnimi stavbami, kot so mestna hiša, Hofburg, zimska rezidenca Habsburžanov, Belvedere, katedrala sv. Štefana in kapucinska kripta. Večerjali so v znanem stolpu Donauturm, si ogledali Schonbrunn in preživeli večer ob glasbi v Grinzingu. Tudi park Prater z visokim vrtečim se kolesom je navdušil izletnike, ki bodo Dunaj ohranili v najlepšem spominu. (ed) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. junija 2012 1 1 vrh - Lokanda Malvazije s Krasa in iz Istre Malvazija je morda najbolj razpoznavna jadranska vinska sorta. Izvirala naj bi s Peloponeza (drugi prisegajo na Malto), od koder so jo stari Grki popeljali po skoraj vsem takrat poznanem svetu. Po zaslugi beneških trgovcev se je kasneje razširila na obeh straneh Jadranskega morja. Njen razvoj se je razlikoval glede na okolje, tako da pravilneje govorimo o malva-zijah. Med najbolj razpoznavnimi sta kraška in istrska malvazija, o kakovosti le-teh pa se bomo lahko prepričali v četrtek, 14. junija, v Lokan-di Devetak na Vrhu. Hišni gospodar Uštili je z večeri, posvečenimi posameznim vinskim sortam, začel že pred leti in vsakič zadel v polno. Izbor proizvajalcev je skrbno opravljen, tako da lahko tudi »laik« spozna prvine različnih vinarjev. Tokrat bo verjetno presegel vsa pričakovanja, saj bo v četrtek od 20. ure dalje potekala po-kušnja malvazij kar dvanajstih proizvajalcev s Krasa in iz Istre: Rubijski grad, Kante, Zidarich, Škerk in Škerlj z naše strani, Čotar, Fon in Renčel s kraških obronkov v Sloveniji, Klabjan iz slovenske Istre, Clai in Matoševič iz hrvaške Istre, Miličič pa s Pelješca. Večer bodo seveda popestrile dobrote iz Gabrielline kuhinje, morske specialitete gospe Manuele iz gostiln Refolo iz Tržiča in istrski okusi, ki jih bo ponudil Ron, mentor lokala WineCafe na goriškem Travniku; rezervacije na tel. 0481-882488. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Q Kino o primorskem dnevniku po vaseh V torek Štandrež, nato Romjan, Jamlje in Vrh Prisotna bosta odgovorni urednik Udovič in predsednik zadruge Kufersin Kakšna usoda čaka Primorski dnevnik? Katera je njegova vloga? Zakaj je v finančnih težavah? Kako naj se iz njih pobere? Kako mu lahko bralci in naročniki pomagajo? Kakšna so njihova pričakovanja, želje, pripombe? O tem bo tekla beseda na prvem javnem srečanju o Primorskem dnevniku, ki bo v torek, 12. junija, ob 19. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu. Prisotna bo- sta odgovorni urednik Dušan Udovič in predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jurij Kufersin, moderator bo Albert Voncina. Naslednja srečanja na isto temo in z istimi sogovorniki bodo v sredo, 13. junija, na sedežu Združenja staršev v Romjanu, v torek, 19. junija, na sedežu društva Kremenjak v Jamljah, v četrtek, 21. junija, pa še pri društvu Danica na Vrhu; začetek bo ob 19. uri. SOVODNJE Lutkovni teden za otroke Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela bo tudi letos organiziralo poletni tečaj za osnovnošolske otroke. Udeleženci bodo odkrivali svet lutk pod mentorstvom študentk Karen Ulian in Ivane Milič. Otroci se bodo zbirali v sovodenjskem župnišču vsak dan od ponedeljka, 18., do petka, 22. junija, in sicer od 7.45 do 13. ure. Starši, sorodniki in prijatelji si bodo lahko ogledali sadove njihovega truda v ponedeljek, 25. junija, ob kre-sovanju na Largi na Vrhu; informacije in vpis na tel. 338-8229940 (Karen Ulian) in 320-2129284 (Katia Tomsič). Pohitite, ker je število mest omejeno. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Lorax«; 18.30 - 20.10 - 22.00 »Marilyn«. Dvorana 2: 15.30 - 17.00 »La carica dei 101«; 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Molto forte incredibilmente vicino«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Lorax«; 20.00 - 22.00 »Marilyn«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Molto forte incredibilmente vicino«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.00 -20.15 - 22.15 »Project X - Una festa che spacca«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Lorax«; 18.30 - 20.20 - 22.15 »Marylin«. Dvorana 3: 15.30 - 17.00 »La carica dei 101«; 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Molto forte incredibilmente vicino«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »Project X - Una festa che spac-ca«. Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.20 - 22.15 »Marylin«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«. ~M Koncerti ŠTANDREŽ ROCK FESTIVAL 2012 v organizaciji KD Oton Župančič bo v soboto, 16. junija, od 16.30 dalje v domu Andreja Budala v Štandrežu. PROSVETNO DRUŠTVO IN MEŠANI PEVSKI ZBOR PODGORA ob 60. obletnici smrti Vinka Vodopivca prirejata v sodelovanju z župnijskimi pevskimi zbori iz Solkana, Šempetra pri Gorici in Kapele - Nove Gorice, spominsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 16. uri na Sv. Gori. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v dvorani samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bosta v torek, 12. junija, ob 20. uri nastopila pianista Carlo Coraz-za in Simone Peraz. SNOVANJA 2012: »Glasbeni mozaik« bo v parku dvorca Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici v petek, 15. junija, ob 20.30; nastopali bodo izbrani solisti in komorne skupine iz razredov klasične in elekrične kitare ob spremljavi šolskega orkestra centra Emil Komel. SI Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Pri- Zveza slovenske katoliške pzosvete Združenje cerkvenih pevskih zborov. Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju s SS0 VABIJO NA SLOVESNOST ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti Prof. MIRKA FILEJA (1912-1962) - ob 18. uri krajša slovesnost ob doprsnem kipu skladatelja v parku KC Lojze Bratuž - sv. maša s petjem združenih zborov na notranjem dvorišču pod lipami (V primeru slabeiia viemena bo sveta masa v dvoiani l\C Lojze Biatuz) - priložnostni govor in nastop MoPZ Mirko Filej Združene zbore in MoPZ Mirko Filej vodi Zdravko Klanjšček Na orgle spremlja g. Mirko Butkovič Gorica, nedelja 10, junija 2012, ob 18. uri, Kulturni center Lojze Bratuž Dobrodošel mali Liam! Mamici Katji in očku Luki si v veselje in ponos, čeprav pokukal na svet si brez zobkov in bos. Bodi vedno vesel in zdrav, nas srček mali! Iz srca čestitamo nonoti in vsi ostali. 0 Čestitke Draga BRANKA in VILKO, ob vajini obletnici vama vsi Miklevi kličejo kar tako naprej! jave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči kotal-karski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena). MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje na tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali na naslov mladin-skidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; za informacije in vpisovanje: okval@vir-gilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). MLADINSKI DOM prireja poletno središče »Poletni izzivi« od 11. do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Žabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita k vpisu v poletno središče Srečanja 2012, ki bo potekalo od 11. junija do 3. avgusta v zavodu Sv. Družine (ul. Don Bosco 66 - Gorica); informacije nudi Damijana Ceščut vsak dan med 9. in 11. uro ter med 19. in 21. uro po tel. 335-5952551. POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika, do 13. ali do 16. ure (s kosilom). Za brate in sestre je predviden popust; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na info@dijaskidom.it, do 25. maja. S Izleti gi bosta spregovorila avtor Renato Podbersič in novinar ter zgodovinar Jože Možina, povezovala bo novinarka Erika Jazbar. 13 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2.oktobra; informacije in prijave po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik, povezan z izletom v zanimiv kraj. Kateri kraj bodo člani obiskali, bo društvo sporočilo pozneje. Srečanje bo v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. KRUT vabi ob 150-letnici rojstva umetnika Gustava Klimta na izlet na Dunaj od 13. do 15. julija. Program izleta, pojasnila in prijave v pisarni v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it ali v pisarni v Gorici, tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it. 0 Prireditve NOV PROSTORSKI PLAN OBČINE SO-VODNJE: sovodenjska občinska uprava vabi na informativno srečanje o smernicah novega načrta v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prostorih domače Zadružne banke v Sovodnjah, Prvomajska 75. JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: danes, 10. junija, bo v centru Danica na Vrhu četrta izvedba Iger brez meja; 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in gu-bance, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v Sovodnjah z nastopom pevske skupine Danica, med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta kotalkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: v torek, 12. junija, ob 21. uri predavanje Inge Miklavčič Brezigar »Moja srečanja z aleksandrinkami«, sledila bo vi-deoprojekcija filma »Aleksandrija, ki odhaja«. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predstavitev knjige »Revolucionarno nasilje na Primorskem. Goriška in Vipavska 1941-1945« v petek, 15. junija, ob 20. uri pod lipami pri Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. O knji- AŠZ MLADOST išče osebo za prostovoljno upravljanje in vzdrževanje (s povračilom stroškov) nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 3288274010 ali 340-9329906 (v večernih urah). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) obvešča, da so našli otroška očala za vid in fotoaparat. ŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 3. turnir prijateljstva v soboto, 16. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kre-menjak (Prvomajska ul. 20) v Jamljah (Doberdob). OBČINA SOVODNJE vabi udeležence na razstavi vin, olja, kruha in gubance, da prinesejo svoje izdelke 16. junija do 17. ure na sedež društva Vipava na Peči. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju v bližini centra Gorice, samostojni vhod, garaža za dva avta in shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. V DOBERDOBU dajamo na razpolago travnik na 12.000 kv. metrih za košnjo in odnašanje trave; tel. 347-5875297. Prispevki V spomin na Silvana Kerševana darujejo letniki 1941 iz občine Sovodnje 400 evrov za SCGV Emil Komel. Pogrebi JUTRI V ŠTARANCANU: 12.00, Rosina La-vrenčič (od 9.00 do 11.45 v mrliški veži bolnišnice v Tržiču) v cerkvi; ob 13. uri pred cerkvijo v Doberdobu, sledil bo sprevod do pokopališča. ZAHVALA Silvan Lakovič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. Družina 11.6.1992 11.6.2012 Štefka Besednjak Križman Tvoja dobrota nam je trden kažipot. Sin Dušan z družino 1 2 Nedelja, 10. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Za učence nižje srednje šole Slovo od šolskih klopi na krilih ustvarjalnosti Pripravili pevske, plesne in gledališke točke - Nagrado Ivana Sirka prejel Vittorio Samuele Ferietti štandrež Pod milim nebom smeha do solz »Mož naše žene« bumbaca S plesom, petjem, gledališkimi prizori, fotografijami in še marsičem so se včeraj poslovili od šolskega leta učenci nižje srednje šole iz Doberdoba. Zaključna prireditev je potekala v župnijski dvorani, ki je bila za praznično priložnost skorajda pretesna, toliko je bilo prisotnih staršev in drugih sorodnikov. Učenci so pokazali, kaj so se med letom naučili med raznimi delavnicami. Uprizorjeni sta bili dve krajši predstavi, ki sta nastali v okviru gledališke delavnice pod mentor- Včerajšnja zaključna predstava doberdobskih nižješolcev bonaventura stvom zunanje sodelavke Elene Husu, zapel je šolski pevski zbor, ki ga vodi prof. Irena Pahor. Učenci so prikazali tudi krajši intervju v nemškem jeziku, kakršne so opravilli med enodnevnim izletom v Celovcu. Eno točko so učenci pripravili tudi v angleščini, med raznimi nastopi pa so bile projicirane fotografije iz raznih zelenih tednov, ki so se jih nižješolci udeležili med letom. Na ogled so bile tudi fotografije Doberdoba in njegovega jezera, ki so nastale v okviru delovanja šolske- ga fotografskega krožka pod vodstvom prof. Helene Volpi. Dekleta iz tretjih razredov so predstavo popestrila tudi s plesno točko, ki so jo sama pripravila. Pred zaključkom predstave je v imenu Sindikata slovenske šole nagovoril prisotne Joško Prinčič in nato podelil nagrado v spomin na prerano preminulega profesorja Ivana Sirka, ki je poučeval tudi na doberdobski nižji srednji šoli in številne tamkajšnje učence navdušil za učenje slovenskega jezika. Letos si je nagrado prislužil Vittorio Samuele Ferletti. Med nagrajevanjem so podelili tudi Vegove značke in druga priznanja, pohvalo si je zaslužilo tudi pet učencev, ki so se uspešno udeležili pesniškega natečaja Mlada Vilenica; v zborniku lanske izvedbe so bile objavljene pesmi Samueleja Vittoria Ferlettija in Vide Gallo, letos pa so si objavo prislužili Sara Marche-san, Mojca Marušič in Erik Fabris. Prisotne je nagovorila tudi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. Staršem in otrokom se je še posebej zahvalila za potrpežljivost, ki so jo izkazali v začetku šolskega leta, ko obnovitvena dela na nižji srednji šoli še niso bila zaključena. Po besedah ravnateljice so prav vsi starši in otroci sodelovali in pomagali, da je šolsko leto steklo in se nadaljevalo brez večjih travm. Zahvalne besede so na odru izrekli tudi starši učencev 3. A in B razreda, ki so se zahvalili profesorjem za trud, vložen v vzgojo in izobrazbo otrok. Po predstavi se je praznično druženje nadaljevalo na šoli, nato pa so se dokončno poslovili od šolskih klopi v pričakovanju, da bo septembra šolski zvonec spet zazvonil in naznanil začetek novega šolskega leta. S predstavo »Mož naše žene« se je v petek na igrišču ob župnijskem domu Anton Gregorčič začelo »Gledališče pod zvezdami«, ki ga prireja Prosvetno društvo Štandrež. Igra v izvedbi Beneškega gledališča je priklicala lepo število ljudi, ki so se nasmejali do solz. Drevi ob 20.45 bo na vrsti predstava »Sobe« v postavitvi KUD Valentin Kokalj (Visoko). Sledili bosta v petek, 15. junija, ob 20.45 komedija »Ali ženske kdaj odnehajo« (kulturno društvo Domovina -Osp) in v soboto, 16. junija, ob 20.45 »Zbeži od žene« (Prosvetno društvo Štandrež). Lastniki gledališkega abonmaja Štandrež 2011 si lahko brezplačno ogledajo eno izmed predstav; ob slabem vremenu bodo dogajanje preselili v župnijsko dvorano. poljane - Ob upokojitvi šoferja šolabusa Hvala, Pepi! Celih 34 let je z vseh koncev doberdobske občine vozil otroke v vrtec in šolo Poljanci so Pepiju Semoliču pripravili presenečenje Celih 34 let je s šolabusom vozil v vrtec in šolo otroke z vseh koncev doberdobske občine. V vsej svoji delovni dobi ni doživel niti ene prometne nesreče, bil je previden in vesten, zato pa je bil ob upokojitvi deležen številnih zahval in pohval. Pepi Semolič se je na doberdobski občini zaposlil leta 1978 in še isto leto je sedel za volan občinskega šolabusa. Z njim je vsak dan prevozil na desetine kilometrov od Sabličev do Devetakov, svoj zadnji delovni dan pa je opravil v četrtek, 31. maja, ko je doživel dve prijetni presenečenji. Sredi jutra je prejel telefonski klic, češ da je doberdobski vrtec poplavljen. Pepi je takoj dal škornje v občinski tovornjak in oddrvel v vrtec, kjer ga niso čakali poplavljeni prostori, pač pa otroci in vzgojiteljice, ki so mu v zahvalo za številne vožnje s šolabusom zapeli nekaj pesmic. Ko je ob koncu pouka peljal šolarje domov, je drugo presenečenje doživel na Poljanah, kjer ga je na postajališču šolabusa pričakala domala cela vas; otroci, njihovi starši in sploh vsi Poljanci so se mu zahvalili in mu podelili spominsko listino, na kateri piše: »Prihajal dolgo let si s šo-labusom na Poljane. Nas zjutraj pri Natalji pobiral si še vse zaspane. Proti Doberdobu si zavil in vsak dan pred šolo, vrtcem nas pustil. Potlej nas skozi Jamlje in Dol varno vozil si domov. Je danes zadnji "giro" skozi vas, ker prišel je penzije čas.« Prejšnji četrtek so v Jamljah Se-moliča s prazničnim sprejemom počastili še žena, otroci in sosedje, na občini pa so se mu zahvalili vsi kolegi, župan Paolo Vizintin in občinski tajnik. Zadnje zahvale je bil Pe-pi deležen v petek, ko se mu je pred šolo v Doberdobu v imenu šolskega osebja in otrok zahvalila ravnateljica Sonja Klanjšček. gorica - V Dijaškem domu so se poslovili od šolskega leta Zaključni nastop in zahvala dolgoletni vzgojiteljici Majdi V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici so se poslovili od šolskega leta v sredo, ko je preko 90 otrok skupaj s starši, prijatelji in vsem osebjem preživelo razigran večer. Številni publiki so gojenci prikazali, koliko zanimivega in novega so se naučili med dodatnimi dejavnostmi, ki jih vzgojitelji izvajajo med celim šolskim letom in ki so pomembne za vsesplošno rast otrok. Večer so uvedli osnovnošolci s himno Dijaškega doma, ki jo je pred leti napisala prof. Dina Slama. V nadaljevanju so nastopili Smrkci plesne šole Luna-Lunca. Takoj za njimi so se po modni pisti sprehodili manekenke in manekeni, ki so med letošnjim šolskim letom spoznavali oblačila in poklice preko projekta »Oblačila pripovedujejo«. Najmlajši nastopajoči večera so bili udeleženci ludoteke Pikanogavi-čka, v okviru katere so od marca do maja izpeljali osem ustvarjalnih srečanj, ki se jih je udeležilo 22 otrok. Ob tej priložnosti so zaplesali ob glasbi plesa »Sloni«. Večer so popestrili najstarejši gojenci Dijaškega Kristina Knez se za mikrofonom zahvaljuje Majdi Mozetič (zgoraj); zaključni ples gojencev (desno) fotor.m. doma, ki obiskujejo 3. razred nižje srednje šole, s skeči, v katerih so ironično prikazali nekaj utrinkov iz vsakdanje učne ure. Zahvalili so se priljubljeni vzgojiteljici Majdi Mozetič, ki po petindvajsetletni službi odhaja v zaslužen pokoj. Za njimi so kavboj-ci zaplesali ob zvokih poskočne country glasbe. Iz Divjega zahoda so odplesali v Alpe, kjer so se zavrteli veseli Kekci 1. in 2. razreda. Nižješolci so odigrali nekaj prizorov v živo iz filma »Življenje ima svetlo stran«, ki ga pripravljajo v okviru projekta pod vodstvom Stena Vilarja. Program so zaključili plesalci plesne šole Luna Lunca. Na koncu programa je publiko nagovorila ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki se je zahvalila koordinator-ki projekta »Šola za starše« Jani Pečar in ostalim sodelavcem. Posebno zahvalo je izrekla dolgoletni podravnateljici in vzgojiteljici Majdi Mozetič, ki je v petindvajsetih letih dela prispevala k vzgoji zelo velikega števila gojencev in je dala pomemben doprinos k vsem dejavnostim Dijaškega doma. Potem ko so se komaj poslovili od šolskega leta, pa se v Dijaškem domu že pripravljajo na poletno središče; svoja vrata bo odprlo jutri ob 7.30. Nedelja, 10. junija 2012 AKTUALNA TEMA Perspektive manjšinskih medijev v času digitalizacije informacije Hanzi Tomažič * Najprej in sprva naj bi vprašanje manjšinjskih medijev ne obravnavali z zornega kota neke posebnosti oz. eksotičnosti, temveč naj bi obzorje razširili na spremembe na medijskem področju v času digitalizacije informacij, ki so se v zadnjem desetletju pospešile in ki še dolgo niso pri koncu. V vsej dramatičnosti in širini so te spremembe pri nastajanju, v di-stribuiranju, pri marketingu, predvsem pa pri navadah medijske uporabe, zajele vse medije, tiskane v prvem krogu bolj kot televizijo, najmanj na prepihu se mi zdi položaj radija. Na tem mestu ni prostor in čas za poglobljeno sliko, naj naštejem samo nekaj izhodiščnih točk, ki vodijo do temeljite spremembe paradigm, pri čemer se osredoto-čam dejansko na tiskane medije: spremenjene bralne navade mladih, medem pa tudi že srednje generacije, ogrožajo desetletja deljujoče modele v temeljih: vedno bolj je pod vprašajem vloga medijev kot »gate keeper«, torej tista instanca, ki izbira in do- loča kaj je novica in kaj ni, bralci tudi od medijev vedno bolj zahtevajo komunikacijo na višini oči, poleg tega konkurenčni pritisk raste, saj je ista informacija navadno oddaljena samo en klik. To je za novinarje prav tako težavno, kot je katastrofalno za založnike relativno hitro propadanje modelov monetarizacije »news biznisa« ki so sloneli na virih dohodkov iz oglaševanja in naročnine. Na vsak način se tako eni kot drugi le težko privajajo novim časom in pri novih modelih tako žurnalizma kot tudi založniške monetarizacije novic je še vse preveč neznank in tveganj. Navsezadnje - tako lahko rečemo - so ti splošni pojavi bolj ali manj zajeli vse medije, najbolj prestižne in velike časopise v velikih državah (glej samo umiranje časopisov v Ameriki) kot najbolj zakotni in obrobni list sredi Evrope. S tem smo pri manjšinskih medijih in neodgovorno bi bilo razmišljati o reformah in spremembah, pri tem pa podcenjevati učinke medijskega razvoja, ki ga prinaša digitalizacija. Seveda, prvi pogled na te medije že kaže tudi nekaj prednosti prav v takem trenutku: ti mediji po navadi ne delu- APrimorski r dnevnik nedeljske teme jejo po principih tržne gospodarske uspešnosti, zato jih propad založniških modelov ne prizadene tako neposredno, prav tako po navadi nimajo toliko družbene moči in oblasti, da bi se morali zdaj bogve kako sekira-ti zaradi zmanjšanja le-tega. Zato je morda ob razmišljanju o reformah pametno pogledati kaj se morda ob takem prelomnem obdobju da izluščiti iz posebnosti teh medijev. Ali imajo morda ravno zaradi svoje majhnosti in obrobnosti večje možnosti pri spreminjanju modelov, tako žurnalističnih kot založniških? Ali imajo prav zaradi tega, ker niso tako izpostavljeni prepihu dnevnega obstoja na trgu možnost večjega tveganja za kakšen eksperiment, ki bi prav prišel tudi večjim medijskim sistemom? Preden odgovorim na ta vprašanja, bi rad povedal kaj sam mislim, da je glavni smoter in cilj manjšinskih medijev. Vidim predvsem tri, čeprav bi lahko še dodal ta ali oni vidik, toda osredotočim se na tri cilje pri čemer se v zadnjem skriva še meta-cilj. 1.) Mlajšo - v resnici pa tudi srednjo generacijo spraviti tako daleč, da berejo in da berejo v slovenščini, ne iz navade, prisi- le ali kaj podobnega ampak zato ker jih to, kar berejo zanima in ker ima to opraviti nekaj z njih življenjem. 2.) Nagovoriti jedro in robove narodne skupnosti na tak način, da se večina v tem poročanju prepozna kot posebna skupnost. 3.) Razlagati povezave, osvetliti oza-daja, ustvarjati mnenje, ki slehernemu pripadniku narodne skupnosti širi obzorja, pogum, sočutje in samozavest ... (... zdaj pa pride še metacilj ...) ... in to ne samo v biotopu zamejske lokalnosti, temveč kot del - imenujmo to s starim izrazom - slovenskega kulturnega prostora, v širšem kontekstu pa kot evropski državljan v alpe-jadranskem prostoru. Na teh treh ciljih bi jaz osebno - predvsem na ozadju v uvodu omenjenih sprememb na medijskem področju - iskal morebitne odgovore za bolj kvalitetnejšo medijsko strategijo z manjšinskimi mediji. Moje desetletja dolgo sodelovanje pri raznih medijskih konceptih kaže, da se moraš - hočeš nočeš - pri tem pa pogovarjati tudi o denarju, zato najprej nekaj stranskih pripomb tudi o tem. Omenil sem manjkajočo gospodarsko podlago za finančno uspešno poslovanje teh medijev. Vsi modeli, ki kaj drugega obljubljajo, po mojem spadajo prej na področje fantastike kot realnih možnosti. Zato so ti mediji, tudi dolgoročno, odvisni od donacij večjih sistemov, navadno so to državni denarji, v primeru slovenskih manjšinskih medijev, predvsem denarji Republike Slovenije, nekaj primaknejo še države, kjer ti mediji delujejo, vse premalo pa je v tej zgodbi evropskega denarja. Konec koncev je pač tako, da je navadno denarja potem toliko, da je premalo za živeti in preveč za umreti. Ostaja nekaj ne-lagodja na obeh straneh, zahteve enih do drugih pa konec koncev ostajajo v okvirih, so skromni, to pa ne v najboljšem pomenu besede. Zato menim, da se mora to vprašanje razčistiti že kar ob začetku: Ja, treba je vzeti nekaj več denarja v roke. Ja, treba je poiskati tudi nove - morda neobičajne vire financiranja. Predvsem pa: treba je zahtevati odgovornost in rezultate, manj v smeri monetarne uspešnosti, temveč bolj v smeri posebnih izkušenj, ki jih morda v tem prelomnem trenutku od večjih medijskih sistemov, ki so na dnevnem tržnem prepihu ni mogoče pričakovati. Neue Züricher Zeitung je lansko leto sredi starodavne medijske hiše ustoličila »task force«, maloštevilno skupino mladih z izkušenim mentorjem na čelu, ki naj bi delovala kot neke vrste poskusni laboratorij, ki prinaša frišni veter v zidove znamenite medijske ladje. Zakaj bi kakšen tak medijski laboratorij ne implementirali v sistem manjšinskih medijev in potem kot država profitirali iz izkušenj, ki se tam izcimijo? S tem sem namreč že sredi razlage kako bi lahko k zgoraj zastavljenim trem ciljem, našli tri ustrezne odgovore. Naj jih kar na začetku strnem v tri pojme, ki se ne naslanjajo na ustaljeno medijsko prakso. Ti pojmi so: start up, jedro, požlahtitev! 1.) START UP Kako mlajše generacije navdušiti za branje? Kako mlajše navdušiti za skupni slovenski kulturni prostor? Bodimo si odkriti: vsi poizkusi v to smer so se bolj ali manj izjalovili. Pri vsem spoštovanju do raznih inicativ - najnovejši je novi podportal RTV slovenija - je dejstvo, saj pri nas na Koroškem, to, da je zanimanje za te vsebine iz Slovenije in iz ostalega zamejstva dokaj skromno. Odprava tehničnih ovir z možnostmi digitalne distribucije neodvisno od kraja samega je to dejstvo kvečjemu le še bolj boleče pokazalo. Velja to, kar smo pred leti ugotovili v anketi naših bralcev - vsebine iz Slovenije oz. ostalega zamejstva so na koncu lestvice želja bralcev. Če torej po ustaljeni poti ne gre, bi poizkusil drugače. Kaj bi bilo, če bi Republika Slovenija in države kjer so nastaljeni manjšinski mediji, predvsem pa Evropska unija podprli neke vrste start-up v obliki medijskega laboratorija kjer bi za določeno dobo šestim mladim iz Slovenije in zamejstva dali možnost, da eksperementirajo z novodobnimi oblikami krepitve sodelovanja in povezovanja. Da bom še bolj konkreten: mladi pridejo dandanes do informacij predvsem s priporočili prijateljev. Socialna omrežja facebook, twitter, google+ so danes že najpomebnejši distributer novic, pri tabličnih računalnikih in mobilnih telefonih so najuspešnejše aplikacije, ki kuratirajo in agregirajo novice iz najrazličneših medijev in specializiranih področij. Mladi bi v dvojicah (Slovenija-zamejstvo) s četrletno rotacijo aktivno sodelovali pri manjšinskih medijih, pri čemer bi v prvi vrsti ustvarjali - tudi z pomočjo novih multi- in crossme-dialnih možnostih (blog, socialmedia, video, audio, google hangout etc.) - poglede in priporočila za svoje sovrstnike. Naj ob tem dodam še osebno pripombo: čisto ob začetku moje novinarske poti sem za tri mesece delal pri Družini v Ljubljani kar je zadostovalo, da je moj pogled na teme in način oblikovanja časopisa za vse življenje ostal vseslovenski. 2.) JEDRO Nevarnost reform je, da se ob vseh dobrih namenih včasih uniči ali zvodeni še tisto kar deluje oz. obstaja. Kjer se pišejo koncepti se navadno manjšinskim medijem natrpa še ta ideja in še ta in še tretja. Pri jedru - in to so pač enostavno obstoječi mediji, ki imajo dokaj zvesto, praviloma res starejšo bralsko družino - so radikalnejši posegi lahko usodni. Tako kot zagovarjam pri ostalih točkah čim več poguma, čim več eksperimenta, tako bi bil pri jedru čim bolj previden glede sprememb. Lokalnost, skoraj bi lahko rekli hiperlokalnost manjšinskih medijev je njenja največja prednost in dejanj-sko jedro obstoja teh medijev. Angažiran, jasen, iskren lokalni žurnalizem je osnova tega o čem se pogovajamo: sem spada krajevna politika, kulturna dejavnost, pa seveda tudi voščila, šport, trač, ravno tako kot sočutno napisane osmrtnice in podobno. Vse to ustvarja »community« , skupnost v najboljšem pomenu besede. Tukaj imeti jasno linijo in pogum, da opustiš kar ne gre na strogo omejen prostor tiskane izdaje, hkrati pa ažurna in zanimiva spletna stran za dnevne novice in morebitne male oglase - to je dandanes klasika lokalnega žur-nalizma, ki ima ob vseh spremembah na medijskem področju svoj važen prostor in mesto. 3.) PLEMENITENJE: POŽLAHTI- TEV Ob vsem zgoraj omenjenem pa ostaja želja in hrepenenje po posebnem, po večjem okviru, po žlahtnejši informaciji, po čti-vu, ki ni podvrženo vsakodnevnem medijskem direndaju, kjer se aktualnost šteje v minutah. Komentarji, eseji, daljši pogovor, reportaža. Branje za dušo, za oddih, za orientacijo, takorekoč, nekaj kar ne bo izginilo ob vsej ihti in hrupu sprememb. Vprašanje je, kako dolgo bo takšna žlahtna vsebina prišla k bralcu v obliki natiskanega papirja z vso lepoto haptičnega dojemanja časopisa ali pa bo prišel čas, ko bo to roba za elegantno vitki tabličnik, ki ni več računalnik, temveč spremljevalec za kavč in ob-mizje. Vseeno kako hiter ali počasen bo ta prelom: takšna oblika novinarstva je še kako potrebna in ne bo izginila, zato se tudi v ta konec splača investirati. In sicer spet v osebe: tukaj ne v mlade kot v prvem primeru, temveč v izkušene osebnosti s širokim obzorjem in znanjem. Take, ki bi znali urejevati tiskane priloge - šitirinajstdne-vne ali mesečne - kot dopolnilo obstoječim tiskanim manjšinskim medijem in hkrati imeli znanje in ambicijo to tiskano prilogo nadgraditi kot za celoten slovenski kulturni prostor zanimivo tablično aplikacijo, kjer bi tiskano gradivo dopolnili z interaktivnimi vsebinami, ki jih ta nova medijska platforma nudi. Take kompetente medijske osebnosti, ki bi za to delo pritegnili vrsto zunanjih sodelavcev in tako slehernemu pripadniku narodne skupnosti širili obzorja, pogum, sočutje in samozavest in to ne samo v biotopu zamejske lokalnosti, temveč kot del slovenskega naroda in kot evropski državljan v alpe-jadranskem prostoru. Bi to ne bila vsebina, ki bi bila privlačna tudi za bralce iz Slovenije? * Hanzi Tomažič je glavni urednik Nedelje, škofijskega tednika na avtrijskem Koroškem 1 4 Nedelja, 10. junija 2012 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Dolina reke Dore Baltea Dolina Aoste, je ena najbolj znanih in opevanih rečnih dolin z neizmernim bogastvom naravne dediščine, neokrnjene narave ter naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Nastala je s premikanjem ledenikov, ki so nekoč prekrivali tudi dolino. Oklepajo jo najvišji in najslikovitejši vrhovi štiritisočakov (Mont Blanc 4810 m, Cervino 4478 m, Monte Rosa 4634 m in Gran Paradiso 4061 m) ne le Italije, temveč tudi Evrope. Geografsko je razdeljena na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del meji na severu z Švico, na jugovzhodu pa z Piemontom. Po vsej dolžini doline teče reka Dora Baltea, kjer se ji dno doline ali »Plamine«, kot ji pravijo Valdostanci, večkrat razširi v široka, terasasto oblikovana korita, ki so prijazna pašnikom, poljedeljstvu in vinogradništvu kot obdelovalne površine, kakor tudi gostejši poseljenosti. Saj se ob glavni cesti, predvsem na sončni severni strani v dolg niz vrstijo manjši in večji kraji, med temi tudi mesto Aosta in večina gradov. Posebnost doline je, da ob glavni dolini, ki se razteza vodoravno od vzhoda proti zahodu ima tudi stranske prečne doline, od severa proti jugo-vzhodu ali jugozahodu. Ob vznožju gorske skupine Alp Monte Rosa (z 4634 m visoko špico poimenovano po švicarskemu generalu in kartografu Henriju Du-fourju) je dolina Gressoney, dolina Val Veny, kjer na ledeniku Grandes Murailles na višini 3.000 m izvira potok Butine ter dolina Valtournanche, ki se zapre pri kraju Breuil-Cervi-nia. Ko je po letu 1934 dograjen kos ceste ob vznožju gore Cervino, poimenovane tudi »najplemenitejša skala Evrope« (za Valdostaince kar »la Becca«) in poveže kotlini Breuil in Val-tournanche, Cervinia postane eno najpomembnejših smučarskih središč v Evropi. Ob vstopu v dolino 160 km dolge reke Dore Baltea, ki te vso po Aosti zvesto spremlja, se ti misel zatopi v neutrudno več-tisočletno snovanje moči narave, kjer se skrivata nalezljiv mir in lepota. Tu se svet nenadoma strmo dvigne. Če pa se človek ozre na levo ali na desno stran brega reke, ugotovi, da je dolina tudi zibelka gradov - teh je kar 132 - in ohranja vse, kar se je dalo ohraniti iz njihove bogate preteklosti. Dora Baltea najpomembnejša reka Aoste, priteče izpod Mont Blanca. Nastane iz dveh visokogorskih izvirov (1.400 m nadmorske višine), prvi na ledeniku Pré de Bar v dolini Val Ferret in drugi na ledeniku Miage v dolini Val Veny. Na svoji poti se prebija skozi kotline po razmeroma ozki dolini, mimo glavnega mesta Ao-sta, tu se ji pridruži še desni pritok Buthier, Dora pa nadaljuje svojo 160 kilometrov dolgo pot do izliva v reko Pad v Piemontu. Poseben čar ji dajejo tako imenovane travertinske pregrade, beseda Dora pa je keltskega izvora in pomeni tekoča. Že prvi dan, ko smo v prvih popoldanskih urah prispeli v kraj Fenis, nas je vreme veselo presenetilo, zjasnilo se je, celo pot je namreč deževalo. Ogledali smo si istoimenski grad, ki je prava ikona srednjeveških gradov. Zgrajen je na temeljih antične trdnjave po naročilu Aimona Challant med 13. in 15. stoletjem. Do leta 1716 so v njem gospodovali nasledniki plemiške družine Challant in je bil tudi večkrat dozidan. Totalna restavratorska dela so bila opravljena med leti 1935 in 1942. Danes je last Dežele. Grad ima tloris peterokotnika, na vogalih so manjši obrambni okrogli stolpi z povezovalnimi hodniki, le na jugozahodni strani je glavni kvadratni stolp, le-ta je pripadal antični trdnjavi, skozi katerega je tudi vhod v grad. Na sredi ima palacijsko jedro. Obdan je z dvojnim, vmesnim in zunanjim obzidjem z zobčastim nadzidkom. Stanovanjski del ima v pritličju kuhinjo z dimnikom za sušenje in prekajevanje mesa, shrambo, jedilnico, sobo z orožjem, delovno sobo-davkarijo. V prvem nadstropju so reprezentančna dvorana z kapelo in spalnice. Zelo bogato je notranje dvorišče s polkrožnim stopniščem, ki je prvotno vodilo v višja nadstropja in zunanjimi lesenimi hodniki, poslikanimi z freskami slikarja Giacoma Jaqueria, po naročilu Bonifacija I. Challant (Sv.Jurij, ki ubije zmaja, modrijani in preroki z kartušami, ki vse- Dolina reke Dora Baltea bujejo pregovore in sodbe, Marijino oznanjenje in svetniki) Oprema je reprodukcija pohištva iz 15. in 16. stoletja. Po ogledu smo se odpeljali do kraja Sarre, le nekaj km oddaljenega od Aoste, do hotela, kjer nas je čakala večerja " hrana dobra in obilna', vljuden personal in lep hotel. Tri bistvene osnove, če se vse dni izleta poslužuješ istega hotela. In še prijetno presenečenje: v skupini smo imeli tudi harmonikarja. Mislil je, da nam bo z igranjem na harmoniko popestril le prvi večer, pa ni bilo tako, igral nam je vse večere. " Nič hudega, razmigati si moram prste " je komentiral izletnik Rado Andolšek. Starorimsko-srednjeveško mesto Aosta Čeprav izkopanine pričajo, da je bila dolina Aoste naseljena že 3000 let pr. n. št., segajo prvi zgodovinski podatki v leto 25 pr. n. št., ko so Rimljani tam ustanovili postojanko Od mesta Aosta se proti ga sv. Bernarda s prelazom na hoden je le v poletnih mesecih Švico omogoča predor pod vi 44 leti. Kljub tako veliki višini j< zgodovinskih obdobjih. Za čas Mons Jovis - je dobil pomemb Na najvišji točki na švicarski s na sredi 11. stoletja ustanovil z ti in tako prvi krstil prelaz, ki Hanibal, zagotovo pa Napoleoi sredno podedovali reševalni p zatočišču prvič naslikali leta 16 daj nižji in vitkejši, so v snegu u bolj se je izkazal Berry, ki je n; kot 40 ponesrečencev. Skrajno zahodno pa je al] ki povezuje dolino reke Isere : leži na 2188 metrih nadmorsk Trdnjava Bard Augusta Praetoria (današnje mesto Aosta), da bi si s tem zagotovili nadzor nad prelazoma Malega in Velikega Svetega Bernarda. Prav zaradi tega strateškega položaja so si potem skozi stoletja prilaščali dolino Aoste mnogi osvajalci, tako Bur-gundi v 5. stoletju, Ostrogoti, Bizantinci in Longobardi v 6., Franki v 8. in končno Savojci na začetku 11. stoletja. O bogastvu in kulturni moči antične Auguste Preatorie, smo se lahko najbolje prepričali, ko smo si ogledali odlično ohranjen mogočen Avgustov slavolok, postavljen premočrtno nasproti Pretorskih vrat na vzhodu, najpomembnejših od štirih, ki so vodile v obzidano mesto. Vtis naredijo ostanki 22 m visokega, z oboki razčlenjenega pročelja rimskega gledališča z amfiteatrom. Danes se tam vrstijo razne prireditve. Srednjeveški kompleks sv. Orsa tvorijo zvonik iz 12. stoletja, kapiteljska cerkev na tri navate v gotskem stilu, pravokotno samostansko dvorišče z stebri, na katerih so ilustrirane podobe in priorat z osmerokotnim stolpom. V bližini raste več kot stoletna lipa. Vredna ogleda je tudi stolnica z neo-klasičnim pročeljem, po arheoloških najdbah je razbrati, da je cerkev obstajala že v času pokristjanjevanja. žno od Mont Blanca, blizu meje ižji prelaz severnega alpskega lažji prehod med Savojo in do Po ogledu mesta smo se o deno smučarsko središče, pole Mont Blanc in številne tisočak di po tunelu pod Mont Blanco cijo. Nahaja se v zahodnem del Valdigne, pod 4810 m visokim pre in razcepi na sever proti Šv Val Veny. Lep sončen dan je Mont B gledu nanj ti zastane dih in po gora, malo prej so me s svojim še spremljale lepo pregledno o Na povratku v hotel smo v vinski kleti Cave des Onze. I ga in združuje vinogradnike iz grade na levi in desni strani re višini med 550 in 800 m. Prišel je dan za ogled doline Gressoney. Ob vznožju Monte Rosa v dolini potoka Lys se v kotlinah nahajata vasici St.Jean in la Trinité, ki imata v ozadju prekrasen pogled na Monte Rosa. Da so tu prisotni pripadniki etnične skupine Walser spoznaš po napisih in oznakah, ki so tudi v jeziku Titsch. Walser je ljudstvo germanskega izvora. V kanton Vallese so prišli okrog 8. stoletja med 12. in 13. stol. pa so se nastanili v alpskem območju okrog masiva Monte Rosa v Italiji, v Švici, Liechten-steinu in Avstriji. Sami sebe imenujejo Titsch. Dolina Cogne z mondenim krajem Cogne se razprosti- Presenetljivo zanimiv je bil ogled tipične kmečke valdostan-ske hiše, sestavljene iz kamna v spodnjem delu, iz lesa pa v zgornjem, sestavljene iz treh ambientov: "la cor" vhod, "il beu" bivalni del za človeka in živali in "la mezon de foua" kot predel za predelavo kmečkih pridelkov. Hišo so dediči zapustili občini, ki jo je spremenila v muzej. Čeprav je deževalo, smo se tistega dne vseeno napotili po pešpoti do znamenitega slapa Lillaz. Zadnji grad, ki smo si ga na tem potovanju ogledali, je bil grad Issogne. Tudi ta, kakor Fenis, je pripadal plemiški dru- di Bard. Po štirinajstdnevnem boju 14. maja leta 1800 ga je Napoleon porušil do tal, leta 1830 pa so ga ponovno obnovili. Kasneje so bili dograjeni še trije objekti, vsak na drugi višini, ki tvorijo celoto trdnjave Bard. Danes se tam nahaja muzej o Alpah, mimo trdnajve pa je je vodila cesta, ki so jo zgradili Rimljani tako imenovana "via consolare delle Gallie" Ostanke vidimo v bližnjem kraju Donnas, ker je približno 400 m te ceste vklesane v skalo. Danes je Dolina Aoste najbogatejša med italijanskimi deželami. Poleg turizma, industrije in izkoriščanja vodne ener- severu vzpenja dolina Velike-i sedlu, visokem 2469 m. Pre-i. Celoletno cestno povezavo z hom, ki je bil zgrajen že pred bil prelaz uporabljen že v pra-a Rimljanov - imenovali so ga no strateško in vojaško vlogo. ;trani je sv. Bernard iz Mento-avetišče ob prastari rimski po-ga je vsaj po legendi uporabil . Pozneje so svetniško ime po-si, ki so jih ob visokogorskem 95. Legendarni bernardinci, te-spešno iskali žrtve plazov. Naj-i začetku 19. stoletja našel več pski prelaz Mali sveti Bernard, z dolino Aoste. Njegovo sedlo e višine v Savoji (Francija), ju- b z Italijo. S svojo višino je najn-loka in kot tak omogoča naj-lino Aoste. odpeljali v Courmayeur, mon-eti pa izhodišče za vzpone na e v njegovi okolici. Znan je tu-m, ki povezuje Italijo z Franu, tu se dolina zoži in dobi ime masivom Mont Blanca se za-ici kot Val Ferret in na jug kot lancu dal poseben čar. Ob po-omisliš "zdaj se znajdem sredi panoramičnim dostojanstvom >d daleč". > se ustavili v kraju Aymavilles .eta 1990 je nastala kot zadru-: enajstih občin, ki imajo vino-ke Dora Baltea na nadmorski žini Challant. Da bi pokazal svoje bogastvo, ga je mecen Giorgio di Challant, dal zgraditi tako, da je bolj podoben elegantnemu gosposkemu bivališču 15. stoletja, kot pa gradu. In ta njegov namen pride do izraza predvsem, po tem, kako sta načrtovana notranje dvorišče in park. Sredi dvorišča je vodnjak v obliki granatovca, po zidovih na zgradbi so narisani grbi, lu-nete na stropu obokanega stebrišča prikazujejo scene iz vsakdanjega življenja. Zadnji dan smo si ogledali trdnjavo Bard. Zaradi strateške pozicije - v tej dolini reka Dora Baltea teče po zelo tesni strugi - je nastal na visokem skalovju grad Bard, kasneje pa trdnjava. V 15. stoletju je na ostankih trdnjave Amedeo V. Savojski zgradil grad. Med Napoleonovimi osvajanji je bil tu- gije je kmetijstvo še vedno eden glavnih gospodarskih dejavnikov. Da bi ohranili tradicijo in kvaliteto prehrambenega sektorja, kakor tudi vinskih kleti in destilerij, so se pridelovalci začeli združevati v manjše zadruge ter srednje in manjše privatne strukture. Glavne kulture so krompir, vinska tra in sadno drevje, čebelarstvo in predelava suhomesnih izdelkov. Na visokih planotah še intenzivno gojijo krave mlekarice za proizvodnjo sirov. Med ogledi gora in dolin Aoste smo spoznali in tudi poskusili glavne protagoniste valdostanske kulinarike, slanino Lard d'Arnad, sir Fontina in Toma di Gressoney, pršut Jambon de Bosses in La Vapelenentse - enolončnico iz trdnega kruha in sirom Fontina. ra južno od mesta Aoste. Tu se nahaja tudi Nacionalni park Grand Paradiso z najvišjim vrhom, visokim 4061 m in pokriva skupaj s piemontskim delom več kot 70 kvadratnih kilometrov površine. Leta 1856 je bil park ustanovljen kot lovno območje, kasneje, leta 1922, so ga kot nacionalni park zavarovali, da bi zavarovali alpskega kozoroga, gamsa, svizca in hermelina pred izginotjem. Je najstarejši in najbolj znan italijanski narodni park. Leta 1963 so združili francoski narodni park Vanoise z italijanskim in skupaj pokrivata 1250 kvadratnih kilometrov alpske površine. Kraj Cogne je bil že od nekdaj pomembno rudarsko središče vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Tu so kopali železno rudo, oziroma magnetit, ki so ga pošiljali v obdelavo v jeklarno Cogne v Aosto. V pripravi je projekt za obnovo rudnikov. Cogne leži ob vznožju Gran Paradisa, pod njim pa se razteza velika travnata ravnina Prato di Sant' Orso, ki je tudi zavarovano območje. Danes je Cogne predvsem turistični kraj, ima pa tudi dolgo tradicijo klekljanja čipk. V muzeju, ki smo si ga ogledali, so poleg razstavljenih čipk tudi gospe v narodnih nošah, ki obiskovalcu pokažejo, kako se klekljajo čipke. ï\>, . ■.. V -V-.'.'^ sA % ^ ■■ V ___ 1 6 Nedelja, 10. junija 2012 NEDELJSKE TEME / PREVENTIVEN JUNIJSKI POSEG V VINOGRADU Obvezno škropljenje proti ameriškemu škržatu, prenašalcu zlate trsne rumenice ■ ■■ ¡P® Med nevarnejša obolenja vinske trte spadajo rumenice, ki so neozdravljive. Med temi je najnevarnejša zlata trsna rumeni-ca, ki je opazna predvsem v poletnem času, ko listi belih sort najprej rahlo porumenijo, nato pa dobijo zlato barvo, ki zajame tudi listne žile. Pri rdečih sortah pa se listi obarvajo rdečkastno ter postanejo trdi in lomljivi. Z ministrskim odlokom z dne 31. maja 2000 je postalo zatiranje zlate trsne rumenice in njenega prenašalca ameriškega škržata (Schaphoideus titanus) obvezno. Deželna služba za varstvo rastlin je osvojila tozadevni državni normativ, ki določa zatiralne posege proti prenašalcu zlate trsne rumenice. Ta bolezen se namreč širi preko omenjene žuželke, ki jo prenaša iz obolelih trt na zdrave, zato je prisotnost okuženih trt v vinogradu nevaren vir okužbe. Pri tem velja poudariti, da se na srečo bolezen ne prenaša z rezjo trte, tako zimske kot zelene. Prenaša pa se, čeprav v manjši meri, z vegetativnim razmnoževanjem trte (npr. s cepljenjem). Na Tržaškem ni bilo še primerov tega obolenja, strokovnjaki pa so opazili naraščajočo prisotnost ameriškega škržata, prenašalca rumenice. Zato je obveznost enkratnega škropljenja proti škržatu ute- meljena. Utemeljenost pa je še večja, če upoštevamo, da se je zlata trsna rumeni-ca pojavila že pred leti v Sloveniji na obmejnem območju. Slovenska služba za varstvo rastlin je sicer sprejela hitre in učinkovite ukrepe za zajezitev širjenja te bolezni, kljub temu pa še obstaja ta možnost zaradi prisotnosti prenašalca. Najučinkovitejše sredstvo je torej, kot že poudarjeno, njegovo zatiranje. Izkušnje so namreč pokazale, da so bile posledice zaradi obolenja po zlati trsni rumenici zelo hude, kjer niso vinogradniki opravili nobenega posega proti škržatu. Veliko manj posledic je bilo, kjer so ukrepali zatiralno, nobenega primera obolenja pa ni bilo, kjer so škropili preventivno. Zato vabimo naše vinogradnike, naj opravijo obvezni preventivni škropilni poseg proti škržatu, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje na druge. Za vinogradnike, ki ga ne opravijo, so predvidene administrativne sankcije. Glede na čas je prvi poseg možen okvirno tekom prve dekade junija z specifičnimi pripravki proti četrti razvojni stopnji (ličinka) žuželke, ki lahko že povzroči okužbo. Ta poseg opravimo po koncu cvetenja z FLUFENOKSURO-NOM (Colosseo) ali INDOKSAKAR- BOM (Avaunt EC). Za poznejše škropljenje svetuje Deželna služba za varstvo rastlin uporabo zatiralnih sredstev proti odraslim žuželkam na podlagi ene izmed sledečih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPIRIFOS - METIL (Cleaner, Etifos, Kukar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPIRIFOS (Dursban 75 WG), ETOFENPROX (Trebon), TIAMETO-XAM (Actara 25 WG), PIRETRO (Pi-retro verde, Biopiren Plus, Pirecap). Na osnovi dosedanjih opazovanj bo treba poseg izvršiti v zadnji dekadi junija. O tem bomo sicer točneje poročali na osnovi navodil, ki jih bo s tem v zvezi posredovala Deželna služba za varstvo rastlin. Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne rumenice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja. Za morebitne doatne informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Kmečko zvezo (tel. 040 362941) ali na Deželno službo za varstvo rastlin v Trstu, Sca-la dei Cappuccini št.1 (tel. 040 3775852). Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Splača se poskusiti z artičokami in kardiji Artičoke in kardiji niso dosti razširjene zelenjadnice po naših vrtovih. Kar mogoče omejuje njihovo gojenje pri nas, je velika občutljivost na nizke temperature. Kljub temu se jih v bolj zavetnih in milih legah splača poskusiti gojiti tudi pri nas. V Slovenski Istri, v Sečovljah, so na primer uspešno začeli gojiti artičoke in kardije tudi za trg. ARTIČOKA(Cynara scolymus) pripada družini Compositae in je zimzelena trajnica. Gojimo jo 3 do 5 let. Po svetu je zelenjadnica stara in dobro znana rastlina. Poznali so jo že stari Grki in Rimljani, ki so jo razširili po celi Evropi. Artičoka zraste v obliki razvejanega grma visokega do 1,5 m, odvisno od sorte. Od artičok uživamo cvetne koške oz. cvetne brste. Artičoko gojimo na sončnih in zračnih legah, a vendar v zavetju pred močno burjo. Omejevalni faktor so nizke temperature, artičoka namreč ne vzdrži temperatur pod - 5 stopinj C. Še najbolje pa je, da temperatura ne pade pod ničlo. Zato jo moramo pri nas gojiti v bolj milih krajih in legah, kot na primer v Bregu. Občutljiva je na nihanje temperatur in na slano. Pozimi jo lahko zavarujemo na primer s tunelom in z odgrinjanjem zemlje ob rastlini. Artičoka se prilagodi različnim tlom, pa čeprav najbolje uspeva v rodovitni in z organsko snovjo bogati zemlji. Tla naj bodo dobro propustna. Suše zelenjadnica ne prenaša, zato jo moramo redno zalivati. Najraje uspeva artičoka v nevtralni zemlji. Sorte se v glavnem delijo v spomladanske in jesenske. V naših krajih artičoka proizvaja v spomladno-poletnem obdobju. Spomladanske sorte so tudi bolj kakovostne. Jesenske sorte pa so bolj primerne za južno Italijo in sredozemsko območje, kjer rastlina proizvaja od jeseni vse do pomladi. Artičoko lahko razmnožujemo s semeni. Sejemo spomladi v notranje prostore, maja pa rastline presadimo. Veliko bolj razširjeno pa je razmnoževanje s stranskimi poganjki ali artičokami za razmnoževanje. To so izrastki ali nove rastlinice, ki zrastejo iz podzemskih brstov ob rastlini. Artičoka namreč razvije podzemska stebla ali rizome. Stranske poganjke sadimo od polovice februarja do polovice aprila in od polovice septembra do konca oktobra. Na jugu Italije za razmnoževanje uporabljajo tudi podzemske brste, ki jih odrežejo poleti, ko rastlina miruje. Pred sajenjem jih silimo, da brstijo. Pred gojenjem tla obdelamo 30-40 cm globoko. Po navadi to storimo jeseni. Gnojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem. Artičoka je zelo zahtevna na organsko snov. Čas sajenja je pri nas konec zime ali začetek pomladi. Stranski poganjki, ki jih izberemo za sajenje, naj bodo dobro razviti, visoki naj bodo 20-40 cm in naj imajo 4-5 listov. Imeti morajo nekaj korenin. Sadilna razdalja naj bo 1 - 1.20 m ena od druge. Med gojenjem redno zalivamo, a ne preveč, da se ne bi ob koreninskem vratu tvorila gniloba. Plitvo okopavamo in občasno zagrnemo sadike. Če smo ob sajenju dobro pognojili tla s hlevskim gnojem, ni treba prvo leto spet gnojiti, drugače gnojimo naslednjo pomlad z mineralnimi gnojili. Naslednjo jesen gnojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem, spomladi pa z mineralnimi gnojili. Občasno moramo odstraniti stranske poganjke, če jih je preveč. Pred zimo zavarujemo artičoke pred mrazom. Pobiranje se za jesenske sorte začne jeseni in traja vse do maja-junija. Spomladanske sorte pa pobiramo maja in junija. Pobiramo skalarno. Poberemo vsekakor preden cvetni koški začnejo postati rdečkasti in preden se zunanji listi socvetja odprejo. Takrat namreč postanejo preveč trdi. Po pobiranju odstranimo stebla. V poletnem obdobju artičoka ne proizvaja, saj ne mara temperatur nad 25 stopinj C. V poletnem obdobju namreč rastlina vegetativno miruje. Če cvetnih koškov ne poberemo, se iz njih razvijejo cvetovi. Veliko ljudi to izkoristi, da goji artičoko kot okrasno rastlino. Artičoka je zelo zdravilna zelenjadnica. Vsebuje veliko vitamin in mineralov, predvsem železa. Vsebuje tudi dosti fenolov in oksidante, ki blagodejno vplivajo na organizem. Pospešuje delovanje jeter in izločanje žolča. Čisti, razstruplja organizem, krepi telo, pospešuje prebavo in znižuje holesterol. Artičoki sorodna zelenjadnica je KARDIJ (Cynara cardunculus), ki ima glede gojenja zelo podobne značilnosti. Pri kardiju so užitni odebeljeni listni peclji, ki jih pobiramo od septembra do novembra, vse do februarja, odvisno od sorte in podnebja. Po navadi v naših krahih pobiramo do novembra, zaradi mraza. Z razliko od artičo-ke je kardij enoletna rastlina, izjemoma daje dober pridelek tudi drugo leto. Kardij ima v primerjavi z artičoko manjše cvetne popke in cvetove. Večkrat ga razmnožujemo tako, da ga sejemo aprila, konec maja pa rastlinice presadimo. Do konca poletja se rastline dobro razrastejo in odebelijo. Poberejo se notranji listi (zunanji so pretrdi). Približno 3 tedne pred pobiranjem belimo stebla, da postanejo kardiji beli in okusnejši. Magda Šturman 18. junija začetek kmetijskih tečajev Ad formandum Na Ad formandumu bodo v ponedeljek, 18. junija, pričeli tečaji s področja kmetijstva. Na vseh treh sedežih slovenskega zavoda v Trstu, Gorici in v Špe-tru bodo namreč štartali s programi izobraževanja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo usposobiti za vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja. Še zlasti slednje predstavlja bogato dopolnilo že utečeni kmečki dejavnosti in se odlično spaja z enogastronomsko in turistično ponudbo našega prostora. SPLOŠNO KMETIJSTVO Potrdilo o uspešno končanem tečaju je nepogrešljiv dokument za vsakogar, ki želi koriščati prispevke, namenjene kmetijski dejavnosti, kot predvideno po programu za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112. To velja predvsem za mlade, ki se nameravajo posvetiti kmetijski dejavnosti in lahko samo z omenjenim potrdilom dokažejo svojo poklicno usposobljenost. Ne glede na koristnost pridobljene diplome je tečaj iz splošnega kmetijstva strokovna obogatitev, saj zajema vse najvažnejše aspekte te gospodarske dejavnosti. Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine zadevajo splošno kmetijstvo, tehnike gojenja rastlin (vinogradništvo, oljkarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, cvetličarstvo), živinorejo, ekonomiko kmetijstva in upravljanje podjetja. Predvidene so praktične vaje na terenu in vodeni ogledi kmetij. Tečaj traja 150 ur in stane 300 evrov. UPRAVLJANJE TURISTIČNE KMETIJE Tečaj usposablja za vodenje turističnih kmetij, hkrati pa omogoča tečajnikom, ki ga uspešno zaključijo, koriščenje subvencij, ki so predvidene po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine zadevajo ekonomiko in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju, prehrambeno tehnologijo (obdelava hrane, sira, mesa), pripravo tipičnih jedi s praktičnimi vajami v kuhinji; marketing in psihologijo prodaje. Tečaj traja 100 ur in stane 200 evrov. Tečaje bodo izvajali v Trstu, Gorici in Špetru. Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Zainteresirani naj se čim prej zglasijo na sedežih Ad formanduma, in sicer: ♦ v Trstu (ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360; ts@adformandum.org), ♦ v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adformandum.org), ♦ v Špetru (ul. Alpe Adria 61, tel. 0432.727349, ud@adformandum.org). NAJPOMEMBNEJŠA GLIVIČNA BOLEZEN Inkubacijska doba pri zatiranju peronospore Peronospora je v naših podnebnih razmerah nedvomno gospodarsko najpomembnejša glivična bolezen vinske trte. Še posebej je nevarna v deževnih letih, kot je letošnje, ko lahko povzroči veliko škodo. Bolezen je sicer vinogradnikom dobro znana, a ne bo odveč, tudi upoštevajoč pogoste letošnje padavine, če damo nekaj navodil za njeno zatiranje. Istočasno jim seveda svetujemo, da upoštevajo navodila za boj proti peronospori, ki jih daje svetovalna služba Kmečke zveze. Pri zatiranju te glivične bolezni je ključne važnosti pravočasen poseg, ki je možen le ob upoštevanju vremenskih razmer, od katerih je odvisna inkubacijska doba peronospore in s tem čas posegov za njeno zatiranje. Zato se nam zdi koristno, da podrobneje spregovorimo o inkubacijski dobi glivice, katere poznavanje je ključnega pomena za njeno uspešno zatiranje. Glede prepoznavanja znakov glivičnega napada, se bomo omejili le na najvidnejše. Na listih se pojavijo okroglaste pege rumen-kasto-vodene barve, ki jih imenujemo tudi »oljčni madeži«. Po nekaj dneh se pojavi v okviru madežev na spodnji listni strani bela plesniva preobleka. Inkubacijska doba Čas, ki poteče od okužbe do pojava bolezenskih navedenih znakov, imenujemo inkubacijska doba. Trajanje te dobe je lahko različno dolgo, ker je odvisno od temperature. Navedli bomo nekaj primerov. Ob srednje visoki temperaturi (20-24°C), ki je značilna za prvo polovico junija, je inkubacijska doba dolga 9-10 dni. To se pravi, da se po poteku teh dni lahko pojavijo znaki napada peronospore, zato moramo opraviti škropljenje pred tem datumom. Če je na primer deževalo 8. junija in je temperatura dosegla v naslednjih dneh povprečno 20-24 °C, bomo škropili pred 16-17. junijem. Ob višjih temperaturah (25-30 °C), pa je inkubacijska doba krajša, traja le 78 dni. Če je prišlo do padavin, ki lahko povzročijo okužbo 12. junija, bo ob navedeni temperaturi potreben poseg pred 19-20. junijem. Pri tem upoštevajmo tudi sredstva, s katerimi škropimo. Kontaktna (baker in ditiokarbonati) zavarujejo trto pred napadi 6-7 dni, sistemična pa še enkrat več. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB KMEČKA ZVEZA Obvestilo oljkarjem Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča oljkarje o zdravstvenem stanju oljčnikov. Glede škodljivcev obvešča, da je prisotnost oljkovega molja (Prays Oleae) zanemarljiva in niso potrebni varstveni ukrepi. Proti oljčni kozavo-sti (Spilocaea oleagina) pa svetuje, kjer je opazna prisotnost bolezni, poseg po fazi cvetenja z bakrovimi pripravki. Posebej pa svetuje poseg na sorti belica, ki je zelo občutljiva na to gljivično bolezen. Nadalje svetuje služba škropljenje z bakrovimi sredstvi na oljkah, ki imajo vidne znake škode po pozebi. Zapadlost Obveščamo člane, vpisane v Trgovinsko zbornico, da zapade plačilo letne članske pristojbine v ponedeljek 18. junija. Prosimo tiste, ki bi radi poravnali plačilo preko Kmečke zveze, da se oglasijo v naših uradih, če tega niso še storili. Knjigovodski oddelek KZ / NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. junija 2012 17 Zanimiv rezultat javnomnenjske raziskave na Sardiniji Čedalje manj »Italijanov«, čedalje več »Sardincev« Na slikah: pod naslovom vrsta sardinskih napisov, ki jih je financirala deželna vlada; desno policist trga tekaču krajevno zastavo; spodaj ustanovni občni zbor novega združenja v Piemontu Manjšinska zastava moti britanske policiste Olimpijske igre v Londonu so tako rekoč pred vrati in olimpijska bakla potuje po Združenem kraljestvu. To potovanje pa ne poteka brez težav. Ena takih se je zgodila v Corn-wallu, kjer živi maloštevilna, vendar zelo borbena manjšina, ki govori stari jezik Kernewek oziroma Cornish v angleščini. Ko je eden nosilcev bakle razvil zastavo Cornwalla, črno zastavo z belim križem sv. Andreja, mu je varnostnik zastavo iztrgal iz rok; To pa je bil dogodek, ki je močno razburil duhove in bo verjetno imel epilog v britanskem parlamentu. Liberalno-demokratski poslanec Dan Rogerson je namreč od policije zahteval, da javno obžaluje dogodek, ko je policist 20-letnemu tekaču strgal regionalno zastavo. To zastavo je nosilcem olimpijske bakle izročil predstavnik krajevnega radia Michael Taylor. V začetku ni bilo težav, saj so si tekači poleg bakle podajali tudi zastavo, dokler krajevnemu policistu ni prišlo na misel, da bi zastavo odstranil. Vendar naj ne bi šlo za pobudo posameznika, saj je Rogerson povedal, da je policist prejel navodila po brezžičnem telefonu, preden je odstranil zastavo. Poslanec je protestno pismo poslal tudi predsedniku organizacijskega odbora londonskih olimpijskih iger lordu Coeju, ki je bil pred leti tudi sam poslanec v zastopstvu Cornwalla, z zahtevo, naj se opraviči mlademu tekaču. Poleg tega je poslanec Rogerson vprašanje sprožil v parlamentu, kjer je med drugim dejal, da je dogodek povzročil veliko nezadovoljstva in tudi jeze. »Za veliko ljudi v Cornwallu je bil ta dogodek znak, da so avgledka, valižanska in škotska identiteta dovoljene, identitete Cornwalla pa olimpijski odbor s sedežem v Londonu nikakor noče priznati. Ti ljudje imajo pravico do opravičila,« je poudaril. V odgovor je predstavnik olimpijskega pripravljalnega odbora odgovoril, da lahko nosilci bakle v uradni uniformi nosijo samo baklo in nič drugega. »Pričakujemo, da bodo ljudje v tistih 300 metrov, ki jih pre-tečejo, spoštovali to pravilo,« je dejal in dodal, da nosilci bakle lahko prej ali potem počnejo s svojimi zastavami, kar želijo, pa tudi ljudje ob robu ceste v pozdrav mahajo z različnimi zastavami Dogodek je razburil tudi konservativno poslanko Sheryll Murray, ki je dejala, da k+jo je prizor, ki ga je videla na televiziji, močno prizadel. Mladi se počutijo prej Sardinci kot Italijani, kdor je dopolnil 60 let okleva in se definira Sardinec in Italijan obenem. To so ugotovili v raziskavi, ki jo je izvedla univerza v Cagliariju in jo je objavil osrednji sardinski dnevnik L'Unione sarda. Na vprašanje o identiteti so mlajši od 30 let odgovorili »sardinska«, nekoliko starejši, od 30 do 45 let pa so odgovorili »bolj sardinska kot italijanska«. Starejši med tema dvema identitetama ne ločijo, italijanska ali sardinska je vseeno. Gre za odgovore na anketo, ki jo je izvedla stolica za ustavno prasvo in statistiko na univerzi v glavnem mestu Sardinije in pri kateri je sodelovala tudi univerza v Edinburgu. Najprej so re- zultate dela, ki ga je sofinancirala sar-dinska deželna vlada in ki je potekalo cela tri leta, predstavili na Škotskem, tokrat pa je bila na vrsti Sardinija. Profesor ustavnega prava Gian-mario Demuro, ki je koordiniral raziskavo, se je dela lotil z namenom, da preveri percepcijo Sardincev glede identitete, avtonomije dežele in posebnosti statuta. Na spletu so objavili vprašalnik, na katerega je odgovorilo 6.000 Sardin-cev. Potem je ekipa, ki jo je vodil profesor Francesco Mola, je potem obdelala odgovore, da so bili rezultati v skladu s statističnimi pravili. Končni rezultat kaže, da italijanska identiteta na Sardiniji še zdaleč ni večinska, saj je 49 odstotkov anketirancev ocenilo, da je prevladujoča deželna ali krajevna identiteta, medtem ko se je samo 17 odsto- tkov opredelilo za italijansko identiteto. Če temu dodamo, da se je 70 odstotkov sodelavcev v anketi izreklo za mešano, večplastno identiteto, je slika popolna. Naslednje vprašanje je zadevalo občutek posameznika: se sam definira za Sardinca ali Italijana? Tu so rezultati dokaj jasni, saj se četrtina udeležencev opredeljuje za Sardince, kar 40 odstotkov pa prej Sardince kot Italijane. Vendar se tu postavlja vprašanje: ali to zadostuje za določilo, da mora biti sar-dinska identiteta temeljno določilo novega statuta avtonomne dežele Sardinije? Ustavni pravnik Andrea Deffenu ocenjuje, da ne: po njegovem mnenju vprašanje identitete ne sodi v deželni statut, ker teži k delitvi prebivalstva na dva dela. Ustreznejša so zakonska določila, morda celo ustavna določila, za zaščito kulture, jezika in tradicij. Ustreznejša bi bila preambula, ki bi Sardinijo definirala kot gostoljubno deželo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in na solidarnosti. To so torej predlogi, ki jih avtorji razstave naslavljajo politikom. Ob tem pa še opozorilo, da se je 40 odstotkov udeležencev v anketi izreklo za neodvisnost Sardinije, tako od Italije kot tudi od Evropske unije, kar 46 odstotkov, v večini starejših, pa bi želelo, da bi Dežela pridobila pristojnosti tudi na področju davčne politike. Pravnika Giovanni Coinu in Roberto Cherchi sta komentirala druge aspekte ankete, med temi na primer dejstvo, da kar 95 odstotkov dvomi v sposobnost dežele, da upravlja avtonomijo. Sicer pa obstajajo glede posameznih re-sorjev deželne vlade deljena mnenja: v zdravstvu in izobraževanju bi udeleženci ankete zagotovili večje pristojnosti Dežele, stroške pa naj bi še naprej plačevala država. Toi podatki pa tudi kažejo, da upada zaupanje v Deželo, če politika ni kos pristojnostim, ki jih posebni statut zagotavlja deželi. Sardinci bi želeli biti med drugim bolje informirani o delovanju deželnega sveta; palačo krajevnega parlamenta ocenjujejo kot mračno, zaprto, nedostopno, medtem ko je - za primerjavo - škotski parlament odprt, transparenten. To pa je le ena izmed razlik med Sardinijo in Škotsko, ki jih je ta anketa ocenila. Ugotovila pa je še nekaj: namreč, da med identiteto in avtonomijo ni obvezne povezave, čeprav je število prebivalcev, ki čutijo pripadnost svoji državi, torej Italiji, zares zelo skromno. BALEARSKI OTOKI Katalonci v zapor zaradi protesta Španska policija je na Balearskih otokih aretirala pet ljudi, ki so sodelovali pri protestih in incidentih, ki so ji sledilibzaradi krčenja pravic katalonskega jezika s strani deželne vlade, ki jo vodi predstavnik Ljudske stranke (Partido popular - PP) José Ramon Bauzâ. Trem od peterice are-toiranih očitajo zasedbo uradov od-borništva za izobraževanje 15. maja, zadnja dva pa naj bi predsednika deželne vlade žalila med njegovim nedavniom obiskom v mestecu Ma-nacor. Slednja dva so po zaslišanju izpustili iz zapora in obtožili nemirov na javnem prostoru. Sicer pa se protesti proti deželni vladi stopnjujejo in pred nekaj dnevi demonstranti niso dovolili predsedniku deželne vlade, da obišče občino Soller; z barikado so namreč zaprli cesto iz šprotesta proti politiki deželne vlade na področjih kulture in jezikovnih pravic. Tudi tu je policija zaprla štiri demonstrante. V Piemontu z borbenimi gesli ustanovili novo združenje za spremembo zakona 482 in priznanje piemontskega jezika Piemontski jezik prebivalcem Piemonta: s tem geslom je mladinska organizacija Gioventu-ra Piemonteisa v Astiju organizirala srečanje z občani in politiki s predlogom, da zahtevajo formalno priznanje piemontskega jezika. To pa bi bilo mogoče samo s spremembo okvirnega državnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin, znanega kot zakona 482 iz leta 1999. Na tem srečanju so ustanovili odbor Piemont 482, v katerega so se povezale vse organizacije, ki si prizadevajo za vključitev piemontskega jezika v državno manjšinsko zakonodajo. Dejstvo, da so ljudje do zadnjega kotička napolnili dvorano, kaže, da velja za to pobudo zelo veliko zanimanje. Trije pobudniki, Carlo Comoli, Roberto Novero in Giovanni Marco Polli, so orisali razloge, ki so privedli do te pobude, pri čemer so bili zelo kritični do italijanske države, ki še vedno ne ponuja ustreznih odgovorov na zahteve o priznanju jezika, ampak, nasprotno, razveljavlja celo zakone, ki jih v zvezi s tem vprašanjem sprejema dežela Piemonte. »V parlamentu kar pet zakonskih predlogov čaka na razpravo, kajti dogaja se nekaj nedopustnega, saj državni zakon priznava štiri jezike, ki jih pripadniki manjšin go- vorijo v Piemontu, to so okcitanščina, franko-provansalščina, francoščina in walser, ne priznava pa največjega, to je piemontskega jezika,« je poudaril Comoli. Srečanje, kateremu je prisostvovalo tudi nekaj političnih predstavnikov Severne lige, se je končalo z vabilom na zborovanje, ki bo 21. jhu-nija v Turinu. 1 18 Nedelja, 10. junija 2012 NEDELJSKE TEME / POGOVOR - Rade Šerbedžija Ko enkrat postaneš tujec, vzljubiš takšno življenje Kaja Kraljevič (STA) /gralec Rade Šerbedžija je pred dnevi na izolskem festivalu Kino Otok predstavljal svoj novi film, ki govori o rušenju konvencij in problematiki tujstva. Rade Šerbedžija je eden največjih igralcev nekdanjega jugoslovanskega prostora, ki se lahko pohvali tudi z izjemno mednarodno igralsko kariero, od Hollywooda do evropskega filma. Sodeloval je z umetniki, kot so Vanessa Redgrave, Phillip Noyce, Tom Cruise, Stanley Kubrick, Clint Eastwood in Angelina Jolie. V Izolo se je tokrat pripeljal s hrvaške Reke, kjer zadnja leta živi in poučuje na tamkajšnji novi igralski akademiji. Šerbedžija se o političnih vprašanjih tokrat ni želel pogovarjati. »Že več let igram sam s seboj nekakšno igro in ta je, da ne želim dajati nekih velikih političnih izjav, ker me to več ne zanima. Ugotovil sem, da sem igralec in da me radi gledajo tudi tisti, ki sledijo popolnoma napačnim ali drugačnim političnim vizijam,« je pojasnil. Šerbedžija je na izolskem festivalu Kino Otok predstavljal film italijanskega režiserja Andree Segreja z naslovom Ime mi je Li, v katerem igra ribiča s slovanskimi koreninami in nadimkom »poet«. V filmu, ki je postavljen v italijansko mestece Chiog-gia v Beneškem zalivu, vzpostavi pristno in nežno prijateljsko vez s prav tako priseljeno Kitajko. Prebrala sem nek zapis o filmu, ki pravi, da »gre za srečanje, ki je neke vrste poetični beg pred osamljenostjo, tihi dialog med dvema različnima kulturama, pa vendar je med njima bližina. Potovanje v globoko osrčje lagune, ki zna biti mati in zibelka identitet, ki se nikoli ne ustavijo in ne poznajo meja, pa vendar okolica to njuno prijateljstvo težko sprejme«. Verjetno vam je takšna situacija zelo blizu in poznana. Kako ste doživljali to vlogo in ali ste skozi ustvarjalni proces prišli do kakšnih novih spoznanj glede podobnih vprašanj? Dovolj sem star in ni več veliko stvari, ki se jih moram naučiti glede vloge. Bolj gre za to, da je situacija obrnjena, vlogi, ki je napisana, dodajam svoje izkušnje in tako je bilo tudi pri tej vlogi. Ko govorimo o samoti, tujstvu v manjši ali večji družbi, ni večjih razlik, še vedno gre za tujca. Vem kako tujec hodi, kako se usede, kako pije, kako kadi in kako molči. Najtežje se je bilo naučiti italijanskega narečja z beneškim akcentom, a je bilo hkrati zelo zabavno, ker sem imel glede tega podobne težave kot italijanski igralci. Izjema je bil italijanski igralec, ki v filmu igra mojega prijatelja, ki je tam blizu rojen, zato to narečje govori odlično. On mi je veliko pomagal. Tudi sicer smo se z ekipo med snemanjem veliko družili. Imeli smo tudi zelo veliko vaj. K projektu smo pristopili zelo resno in mislim, da sem uspel narediti eno svojih najboljših filmskih vlog. Nedvomno gre za bolj angažiran film, ki poziva k sprejemanju drugačnosti, rušenju konvencij, odprtosti. Pa vendar, ali imate tudi vi občutek, da želijo danes gledalci iz filma potegniti le tisti bolj zabavni del, poglobljeno razmišljanje pa jim je odveč, tudi če film to omogoča? Ta film je drugačen od tistih, ki se jih danes snema, hodi po poti umetniških filmov, ki so jih snemali pred 20, 30 leti režiserji. kot so Pavlovic, Makavejev, Klop-čič, Slak in Tadic. Zanimiv je bil odziv občinstva na premieri v Benetkah. Film je bil prikazan v sekciji avtorski filmi. Že dolgo se ukvarjam s filmsko umetnostjo, a do sedaj ob umetniškem filmu še nisem doživel te vrste ovacij. Bilo je 15 minut aplavza, ljudje so jokali in prihajali do nas. To je bilo šokantno. Nato sem ugotovil, zakaj. Ljudje, ki niso najstniki, so se prenajedli filmov, ki nam jih Američani nenehno ser-virajo kot umetnost. Čeprav so to že vsi razumeli, Angleži, Francozi, vse velike kinematografije, še vedno vsi oponašajo Američane. To vem, ker sam igram v teh filmih. Tako se je izgubil pravi avtorski film, ta, Ime mi je Li, pa je pravi avtorski film. Kritiki so napadli selektorja beneškega filmskega festivala, ker filma ni uvrstil v italijanski tekmovalni program. »Končno smo dobili sijajen italijanski film in ti ga ne uvrstiš v program,« so pisali v italijanskih medijih, kjer je bila glede tega velika polemika. Na festivalu Kino Otok so letos v spomin na režiserja Matjaža Klopčiča pripravili tudi projekcijo filma Sedmina, v katerem igrate. Česa se spominjate iz tistega obdobja, kako je bilo sodelovati z njim, kaj je bilo v njem kot režiserju posebno, drugačno? Matjaž je bil pravi filmski poet. On je drhtel, ko se je približal kameri ali svojim igralcem, moškemu ali ženski, ni bilo pomembno, bil je zaljubljen v vse svoje igralce. Bil je tudi zelo ljubosumen, če si pomislil na kaj drugega kot na njegov film (smeh). IKopčič je bil krasen človek, pošten, preprost in krasen cineast. Njegov film Na papirnatih avionih je denimo čista poezija. To je zame eden najlepših filmov kadarkoli posnetih na tleh nekdanje Jugoslavije. In vedno je delal z direktorjem fotografije Rudijem Vavpotičem, kakšen gospod, kakšen filmski umetnik, eden najboljših s katerimi sem kadarkoli snemal film! Med vojno ste bili tudi v Sloveniji, nato vas je pot vodila v London, sledil je Hollywood. Zdi se, da ste se korakoma vse bolj oddaljevali od vaših korenin, hkrati pa je vse bolj cvetela vaša mednarodna igralska kariera. Verjetno ni naključje, da ste v tistem času na Brionih ustanovili tudi gledališče Ulysses, se to vračanje domov, to hrepenenje kaže tudi v programski politiki gledališča? Na nek način se. Naša prva predstava je bila Kralj Lear, ki govori o razcepu domovine, o propadu cesarstva in o človeških eksistencialnih tegobah in težavah. Gre za enega najbolj globokih Shakespearovih tekstov. Tu sva z Radkom Poličem odigrala najini pravi vlogi. Sprva sva to poskušala v Cankarjevem domu, ko je on igral Leara in jaz Glosterja. Toda prostor v Cankarjevem domu je bil prevelik, čeprav je režiser Dušan Jovanovic krasno zrežiral. Z izjemo Milene Zupančič, ki si je domislila nekakšen voziček, s katerim se je vozila po odru,, nihče od nas ni uspel preseči te scenske pregrade. Niti Polič, ki je popoln igralec. No, na naši predstavi pa sva z Radkom uspela. Jaz sem igral Leara, on pa, nepredstavljivo dobro, vlogo Norca. Kasneje smo v teatru Ulysses igrali prav tako relevantne predstave, Medejo, tekst Ma-rat/Sade, Čakajoč Godota. Za tem smo igrali še zadnjega Brechta, Ustavljivi vzpon Artura Uia, v katerem smo govorili o tem, kako v družbah pride do fašizma, nacizma. Je pomembno to nenehno vračanje nazaj? Letos makedonski režiser Aleksan-dar Popovski režira Odiseja, moja Lenka (režiserka Lenka Udovički) pa Nušiceve-ga Pokojnika, povratnika, človeka, ki živi v izgnanstvu in se vrne. Rečejo mu, da ne sodi več sem, da je mrtev. In on zopet vse zapusti in gre ponovno naprej. Naš letoš- nji repertoar je torej pravšnji odgovor na vaše vprašanje (smeh). Kje se po vseh teh selitvah in popotovanjih pravzaprav počutite doma? Dom je seveda zelo pomemben. Toda ko enkrat postaneš tujec, vzljubiš takšno življenje. Pred nekaj leti mi je prijatelj, eden največjih pesnikov na Hrvaškem, Daniel Dragojevic rekel, «kako ti jaz zavidam, tebi je uspelo tisto, kar meni ni vse življenje, postati tujec v lastnem narodu». (smeh) Nekaj posebnega je namreč v tem, ko iz takšne pozicije bolj natančno vidiš stvari, si nekako pomirjen, mirnejši, konec koncev si sam. Ne odgovarjaš za nič in si na svoji cesti, kot Don Juan. Na nek način izgubiš ta življenjski nagon, ki ga imamo vsi ljudje, pripadati nečemu, ozki naciji in svojemu majhnemu mestu. Ugotoviš, da smo vsi enaki. Slovenci radi ponavljajo, majhni smo, prekleto smo majhni (smeh). Tega kot tujec ne občutiš, si del sveta, pa čeprav ljubiš svoje. Jaz ljubim vse svoje, svoje srbsko, svoje hrvaško, svoje slovensko, vse to ljubim na nek poseben način. In kot žival občutim samo vonjave, vonj tega morja, vonj vsega, naše kože, vsega našega. Pravzaprav je lepo postati te vrste pacifist. Zadnja leta živite predvsem na Reki. Ste po vrnitvi iz ZDA okrepili sodelovanje z režiserji v regiji? Katere bi morda izpostavil kot najbolj perspektivne? Z gledališčem na Reki nimam stika. Ne hodim na predstave niti mi ne pošiljajo vabil na predstave, ne vem zakaj. (smeh). Delam pa na akademiji, na študiju, ki sem ga uvedel. Študira se v angleškem in hrvaškem jeziku. V angleščini, pravzaprav amerikanščini, poteka odrski govor, zato imajo moji študentje, sploh tisti z dobrim posluhom, dobro možnost, da izgubijo naglas, kar je velika stvar. Tako bodo imeli priložnost snemati filme po svetu in igrati v svetovnih gledališčih. Poleg tega smo pripravili res dober in zanimiv študij z zelo močno teorijo. Imamo odlične sodelavce, posebej me veseli, da sem od naših ljudi uspel pripeljati Karpa Godino, ki predava predmet Igralec pred kamero. Ali pri poučevanju igre sledite kakšnim uveljavljenim metodam? Ne, nisem pristaš metod. Mislim, da ne metoda ne nič drugega ne more pokvariti nadarjenega igralca. Včasih, če si nadarjen, je bolje imeti slabega kot sijajnega profesorja. Šalim se. Se vam zdi, da svetovna gospodarska kriza že vpliva na filmsko produkcijo? Se že opazi zmanjševanje sred- stev za avtorske filme, da je še večji poudarek na komercialnih? Se opazi. Težava ni toliko v tem, da so honorarji sedaj najmanj razpolovljeni, kot da ni denarja za same filme. Ni več denarja za dražje snemalne lokacije, recimo, selimo se v interiere. Seveda se film lahko posname tudi brez denarja, toda to je drugačna vrsta filma. Je tudi v ZDA tako? Da. Morda ne v tistih hollywoodskih filmih, ki so določeni za velik finančni uspeh, pa še tu so težave. Ankete so pokazale, da mlajšega občinstva, ki je ključno za zaslužek, ki hodi v kino in kupuje po-kovko - starejši namreč ne gredo več v kino in gledajo filme doma -, ne zanimajo več mega zvezde, ampak si želijo filme z neznanimi igralci. Kar je zelo zanimivo in dobro, Kaj počne Rade Šerbedžija, ko si vzame čas samo zase? Ves čas imam tisto, kar potrebujem. Če denimo snemam film in moram biti ob desetih na snemanju, sem zelo pogosto ob osmi uri zjutraj že na teniškem igrišču. Malo zamenjam urnik in gre. Sodim tudi med tiste igralce, ki radi kaj popijejo in pijem tudi med snemanjem. Ne spomnim se, da bi, razen dvakrat, trikrat, karkoli zafrknil, ker sem se napil (smeh). Povem na še, da sem zelo zaljubljen v svojo ženo in ona še vedno ljubi mene. Imava drug drugega. Vsi smo bili zaljubljeni v pesem Ne daj se Ines, komu bi danes peli »ne daj se«? Kaj pa vem. To je zelo lepa pesem, predvsem dobra poezija Arsena Dediča in dobro narejena glasbena podlaga. Ko je pesem nastala in sem jo pel, sem bil zelo priljubljen igralec, vse se je nekako sestavilo, bila je del imidža. Težko je pojasniti, zakaj najstniki stari 16 let danes še vedno poslušajo Ines in jim je všeč. Moje hčerke, njihova generacija, poslušajo Ne daj se Ines in še vedno deluje. POD ZELENO STREHO 90% prihranka pri ogrevanju: resničnost ali utopija? ■ L a Barbara Žetko Vsi vemo, da je postala v zadnjih letih gradnja nizkoenergijskih hiš nujna izbira, a to je šele prvi korak na poti do energijske samozadostnosti v stanovanjskem sektorju. Evropska direktiva o učinkoviti rabi energije namreč predvideva, da bodo morale biti od leta 2020 dalje vse novogradnje ničenergijske. V osmih letih se moramo torej pripraviti na te ambiciozne zahteve, za izvedbo katerih pa je zelo pomembno ne samo izobraževanje projektantov, tehnikov in gradbenikov, temveč je bistveno, da se spremeni tudi naša filozofija o bivanju v novih zgradbah. Zavedati se moramo, da živimo v obdobju, v katerem se dogaja prava revolucija v pojmovanju gradnje, ko se bomo morali prilagoditi novim bivalnim navadam. Človek pa je na srečo zelo prilagodljivo bitje in kar se mu je zdelo še do pred kratkim nepojmljivo, postaja sčasoma ne samo sprejemljivo, temveč celo normalno. Morda se bo enako zgodilo s pasivnimi hišami, ki so danes pri nas še prava redkost, v naslednjih letih pa bodo postale običajen način gradnje, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah. Prvi certifikat za pasivno hišo v Sloveniji je bil izdan komaj leta 2010, čeprav je bilo do tedaj zgrajenih kar nekaj tovrstnih hiš, v Italiji nekaj let prej, v Avstriji, Nemčiji in Švici pa so začeli graditi pasivne hiše od leta 1998, kjer so jih postavili že več kot deset tisoč! Kaj je pasivna hiša? Pasivna hiša je trenutno najbolj energijsko varčna hiša, katere letna poraba toplote za ogrevanje ne presega 15 kilovatnih ur na kvadratni meter bivalne površine, kar je celo 90 odstotkov manj kot pri nekaterih zgradbah, starih štirideset ali več let. Objekt ne potrebuje klasičnega sistema ogrevanja, kot so npr. radiatorji ali peč, saj za tako nizke potrebe po toploti zadostuje toplozračno ogrevanje. Ogret zrak, ki ga dovaja v prostore prezračevalna naprava, je treba v mrzlih dneh še nekoliko dogreti, ponavadi s toplotno črpalko. Pri tem je vredno poudariti, da je nujno opremiti hišo s sistemom kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadlega zra- ka, saj v pasivnih hišah ni priporočljivo odpiranje oken v zimskih dneh, ker bi se s tem izgubila velika količina toplote. Včasih se investitor ne odloči za tak sistem gradnje, ker je prepričan, da ne bo smel odpirati oken in bo imel zaradi tega občutek klavstrofobije. Uporabniki lahko vsekakor odprejo okna, kadar si to želijo, je pa nesmiselno, saj je zrak v pasivnih hišah vedno svež. Skrajna skrbnost pri izvedbi Pasivna hiša mora biti dosledno načrtovana in izvedena po določenih strogih predpisih. Hiša je lahko zgrajena iz različnih gradiv bodisi masivnih, npr. opeka ali beton, bodisi iz lesa. Izbira je odvisna od osebne želje investitorja in od njegove finančne zmogljivosti. Zgradba mora imeti zelo dobro toplotno izoliran zunanji ovoj brez toplotnih mostov, ta ovoj pa mora biti zrakotesno izveden, saj je velik del toplotnih izgub odvisen od netesnih mest med posameznimi elementi. Na to moramo biti pozorni predvsem pri lahkih konstrukcijah iz lesa, pri katerih uporabljamo najrazličnejše tesnilne in lepilne trakove, profile itd., da lahko zagotovimo popolno zrakotesnost. Pri reševanju toplotnih mostov pa je problematika še bolj kompleksna in se je je treba lotiti že pri načrtovanju. Posebno pozorni moramo biti pri vogalih, robovih, prebojih in šibkih točkah, kot so npr. balkoni, okna in vrata, pa tudi stiki stavbe z neogrevano kletjo, stiki zunanje stene s streho itd. Veliko pozornost je treba posvetiti tudi pri vgradnji zunanjih vrat in oken. Izbira teh je prav tako pomembna, ker morajo tako zasteklitve kot okenski okviri upoštevati točno določene standarde, ki jih zahtevajo predpisi. Prav za pasivne hiše so razvili posebna okna, ki jih zdaj uporabljajo tudi za energijsko manj zahtevne zgradbe. Ta okna imajo dodatno toplotno zaščiten okvir in tri-slojno zasteklitev s posebnimi nizkoe-misijskimi nanosi. Taka okna prepustijo pozimi več sončne energije v notranje prostore kot izgubijo toploto iz njih, kar je seveda pozitivno v mrzlih mesecih, poleti pa morajo imeti za preprečevanje pregrevanja zastekljene površine ustrezno zaščito pred sončnimi žarki. To je pomembno predvsem v naših krajih, kjer so lahko poletja zelo vroča in soparna. Zaradi tega je primerno tudi natančno oceniti, kateri je najprimernejši način gradnje. Masivna gradiva, kot npr. opeka, zelo dobro shranjuje toploto v sebi in jo z dolgim časovnim zamikom oddaja v notranjost, kar predstavlja veliko prednost pri izravnavanju temperatur v prostoru. Za doseganje pasivnega standarda je torej pomembno upoštevati vsako posamezno komponento, tako pri načrtovanju kot pri gradnji. Samo tako bomo lahko dosegli res zadovoljiv rezultat, bivali v izredno prijetnem okolju in prihranili veliko količino denarja, ki ga bi sicer uporabili za ogrevanje naše hiše. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 10. junija 2012 1 Q benetke - Medtem ko minister Passera napoveduje vladni odlok za gospodarsko rast Razvoj? Guverner Banke Italije Ignazio Visco pesimist BENETKE - Guverner Banke Italije Ignazio Visco je pesimist. »Gospodarska predvidevanja so negativna. Negotovost je velika; v bančnem sektorju obstajajo resne težave; gospodarska rast je močno upočasnjena. Povrhu vsega se Grčja nahaja na politično mrtvi točki.« Besede prvega moža italijanskega bančnega sistema na srečanju sveta Italija-Združene države v Benetkah so bile vse prej kot spodbudne. Ob slikanju sedanjega vse bolj črnega stanja, je Visco nakazal, kaj bi morala Evropa tačas storiti: »Sprejeti bi morala pogubne ukrepe v smeri davčnega in finančnega poenotenja. Poleg tega bi morala okrepiti proces reform, tako na državni kot na nad-državni ravni.« Na ta način naj bi po njegovem mnenju »pospešili rast«. V tej zvezi je guverner Banke Italije Visco poudaril, da je zaznati »pomanjkanje evropske politične unije,« zaradi česar so vse težave, v katerih se nahajajo posamezne države, še potencirane. Visco se je obregnil tudi ob italijanske banke in njihovo delovanje. Ban- čni zavodi imajo sedaj - po izdatnem prilivu denarja iz Evropske centralne banke - dovolj sredstev na razpolago, da bi lahko podprle povpraševanje po kreditih, ter ob tem spomnil, da je 112 banko »decembra in februarja sodelovalo pri operacijah Evropske centralne banke in prejelo 140 milijard evrov. O gospodarskem razvoju je bil govor tudi na srečanju italijanskega ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere z mladimi industrijci v kraju Santa Margherita Ligure. Minister je deman-tiral domnevna razhajanja s podmini-strom za gospodarstvo Vittoriom Gril-lijem in napovedal, da bo vlada v kratkem izdelala odlok za razvoj in ga bo tudi odobrila. Grilli in državno knjigovodstvo sta iznesla kritike na ta račun, češ da ni na razpolago potrebnih sredstev. Passera je povedal svoje tudi o davkih. »Pošteni ljudje plačujejo previsoke; naš cilj je znižanje davkov zasebnikom in podjetjem z bistvenim znižanjem sedaj zelo visokega davčnega utajevanja.« Mu bo uspelo? Guverner Banke Italije Ognazio Visco včeraj v Benetkah ansa evropska unija - Po telekonferenci finančnih ministrov evroskupine Španiji sto evropskih milijard BRUSELJ, MADRID - Sto milijard evrov, toliko naj bi evropski finančni ministri rezervirali za reševanje španskega bančnega sistema. Gre za vsoto, ki naj bi jo ponudili Španiji v obliki posojil. Na srečanju naj bi se tudi domenili pod kakšnimi pogoji bi bile države z evrom pripravljene Madridu odobriti svež denar. V zameno za rešilna sredstva naj bi se vlada premiera Mariana Rajoyja zavezala k izpolnitvi določenih pogojev, ki pa bi se nanašali izključno na ureditev razmer v bančnem sektorju. V Madridu so včeraj najprej zatrdili, da z njihove strani do evroskupine še ni in še vsaj nekaj dni ne bo romala nobena prošnja za finančno pomoč. Španska vlada ni »v nobenem trenutku« razmišljala o takšni prošnji, saj čaka na ocene izvedencev o kapitalskih potrebah bank. Te bo prejela v 10 do 14 dneh, je pojasnil minister za industrijo Jose Manuel Soria. Mednarodni denarni sklad (IMF) je po opravljenih bančnih stresnih testih v petek razkril, da bi banke četrtega največjega gospodarstva v območju evra potrebovale vsaj 40 milijard evrov svežega kapitala. Končna vsota pa bi lahko bila, če bi želel Madrid resnično pomiriti trge, še enkrat višja. To prepričalo špansko vlado, da uradno zaprosi za pomoč. Po treh urah telekonference finančnih ministrov evroskupine je sinoči, ob 19. uri, vendarle klonila, in napovedala, da bo zaprosila za evropsko pomoč. Španija se je doslej izmikala uradni prošnji za pomoč, glavni argument pa je bil čakanje na mnenja strokovnjakov o potrebah bančnega sektorja. Potem ko je IMF z objavo svojih ocen nekoliko pohitel - razkril jih je tri dni pred predvidenim rokom - se je ugibalo, ali je to ocena, ki jo je Španija čakala. Španska centralna banka je sicer naročila tudi neodvisno revizijo španskega bančnega sistema, ki naj bi bila zaključena do 21. junija. Poročilo o drugem, bolj natančnem pregledu, ki ga bodo opravile revizijske hiše Deloitte, KPMG Pricewaterhousecoopers ter Ernst & Young, pa bo predvidoma zaključeno do konca julija. Drugače kot v primeru Grčije, Irske in Portugalske, ki so pred tem zaprosile za pomoč držav z evrom in IMF, je tudi Španija hotela zaprositi za pomoč španskim bankam, kar pa je evrosku-pina zavrnila: naslovnik pomoči bo španska vlada. (STA) Španska vlada bo zaprosila za 100 milijard evrov za rešitev bančnega sistema kroma Atentat v Brindisiju: Vantaggiato se je razjokal LECCE - Giovanni Vantaggiato je tudi pred sodnikom za predhodne preiskave priznal, da je odgovoren za atentat v Brindisiju, v katerem je umrla 16-letna dijakinja Melissa Bas-si, šest dijakinj pa je bilo ranjenih. Njegov odvetnik Franco Orlando je po več kot triurnem zaslišanju povedal, da je ponovil, kar je bil takoj po aretaciji izjavil preiskovalcem, ni pa dodal nič novega o vzrokih njegovega podlega dejanja. Zagovornik je le dodal, da se je Vantaggiato, 68-letni obrtnik iz kraja Copertino, med zaslišanjem razjokal ter »se spomnil mrtvega dekleta in njene družine.« Sodnica za predhodne preiskave Ines Casciaro bi verjetno danes potrdila aretacijo Vantaggiata. Moskva za mednarodno konferenco o Siriji MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj vztrajal pri čimprejšnji organizaciji mednarodne konference o Siriji, ki bi se je udeležil tudi Iran. Čeprav je priznal, da so razmere v Siriji vse slabše, pa je ponovil, da Rusija v VS ZN ne bo podprla uporabe sile proti režimu v Damasku. Na novinarski konferenci je poudaril, da želijo z mednarodno konferenco doseči uresničitev mirovnega načrta za Sirijo posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Ko-fija Annana, ter izpostavil nujnost udeležbe vseh držav, ki imajo vpliv v Siriji, torej tudi Irana, ki ima vpliv na sirsko vlado. (STA) Afganistan: od julija umik francoskih vojakov PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je sporočil, da bo Francija začela svoje bojne enote iz Afganistana umikati julija, umik pa končala do konca leta. Potem ko so bili včeraj v Afganistanu ubiti štirje francoski vojaki, je še dejal, da jim bodo pripravili nacionalno spominsko slovesnost in da bodo ranjene kmalu pripeljali domov. Pred tem je francosko obrambno ministrstvo potrdilo, da so bili v samomorilskem napadu na vzhodu Afganistana v provinci Kapisa ubiti štirje francoski vojaki mednarodnih sil pod poveljstvom Nata Isaf, še pet pa jih je bilo ranjenih, od tega trije huje. Odgovornost za napad so prevzeli taliba-ni. Hollande je s potrditvijo umika izpolnil predvolilno obljubo. S tem se bodo francoske sile iz Afganistana umaknile dve leti prej kot druge bojne enote Isafa. Francija ima v Afganistanu okoli 3500 vojakov, nameščeni pa so večinoma v provinci Kapisa. (STA) srbija - Pred jutrišnjo inavguracijo predsednika Nikolica »Vidni« bodo predvsem odsotni Ne bo predsednikov Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije - Generalna skupščina ZN za predsednika izvolila Vuka Jeremica BEOGRAD - V Srbiji je vse pripravljeno za jutrišnjo inavguracijo novega srbskega predsednika To-mislava Nikolica. Čeprav pričakujejo precej gostov, pa slavje ne bo popolno, saj bodo razen črnogorskega predsednika Filipa Vujanovica, drugih predsednikov držav, ki sop nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ne bo. Slovenskega predsednika Danila Türk uradno ne bo, ker na inavguracije ne hodi, bolj pa bodeta v oči odsotnosti Iva Josipovica in Bakirja Izetbegovi-ca. Hrvaški predsednik je Nikolicu zameril izjave o srbskem Vukovarju, bosansko-hercegovski pa Niko-liceve trditve, da v Srebrenici ni bilo genocida. Prisotna pa bo Evropska unija s komisarjem za širitev Štefanom Fülejem, ki bo Nikolica gotovo spomnil, kaj Evropa pričakuje od Srbije, če hoče ta kdaj postatri nova članica Evropske unije. Sicer pa je Srbija v petek doživela tudi veliko priznanje, ko je bil še trenutni srbski zunanji minister Vuk Jeremic izvoljen za predsednika Generalne skupščine ZN. Položaj je dobil po srditi diplomatski tekmi z litovskim veleposlanikom pri ZN Daliusom Čekuolisom. Predsednika Generalne skupščine ZN so morali prvič po več kot 20 letih določiti z glasovanjem. Položaj predsednika Generalne skupščine, ki je predvsem protokolaren, ponavadi rotira med regionalnimi skupinami pri ZN. Skupine običajno predlagajo kandidata, ki se ga na mesto sprejme brez oporekanja. Vendar so morale članice ZN tokrat glasovati, potem ko se vzhodnoevropska skupina ni mogla odločiti, ali naj predlaga Jeremica ali Čekuolisa. Jeremic je prejel 99 glasov, Čekuolis pa 85. Glasovanje je potekalo tajno, ena članica se je glasovanja vzdržala, nekaj predstavnikov članic 193-članske organizacije pa ni bilo prisotnih. "Smo majhna država, ki se še razvija in ne pripada nobeni politični ali vojaški zvezi. Sodelovati želimo z vsemi," je še dejal Jeremic. Položaj bo za eno leto zasedel septembra, ko se bo pričela nova Generalna skupščina ZN z vsakoletnim srečanjem svetovnih voditeljev. Petkovo glasovanje za predsednika skupščine je bilo prvo po letu 1991. Izid glasovanja je bil negotov vse do zadnjega, saj je na obeh straneh potekala srdita kampanja. Še posebej evropske države pa so bile razdeljene glede tega, katerega kandidata bi podprle. Kampanja tudi ni potekala brez sporov. Litva je obtožila Rusijo, da je z izražanjem podpore Jeremicu obujala stare zamere iz hladne vojne. Čekuolis je bil kandidat za mesto predsednika Generalne skupščine ZN že od lani, medtem ko je Jeremic v kampanjo vstopil šele januarja. Jeremic bo nasledil katarskega veleposlanika pri ZN Abdulaziza al Naserja. Srbski predsednik Tomislav Nikolic med prisego ansa 20 Nedelja, 10. junija 2012 TRST APrimorski r dnevnik DEFOE SE JE VRNIL KRAKOV - Napadalec angleške nogometne reprezentance Jermain Defoe se je vrnil v reprezentančni tabor v Krakovu, potem ko je v četrtek odletel v London, ker je njegov 47-letni oče umrl za rakom grla. Zvezdnik Tottenhama je pred slabimi tremi leti zaradi nasilne smrti izgubil 26-letnega polbrata, nato pa je na pogrebu umrla še babica. Defoe sicer ni prvi napadalec reprezentance in bržkone ne bo začel uvodne tekme Anglije jutri proti Franciji, ker pa mora Wayne Rooney «oddelati» še dve tekmi suspenza, se kaj lahko zgodi, da bo zaigral. PAPADOPULOS GRE DOMOV VARŠAVA - Avram Papadopulos, branilec grške nogometne reprezentance, je že končal nastope na prvenstvu stare celine. Papadopulos si je na tekmi proti Poljski rže v 37. minuti resneje poškodoval križne vezi levega kolena, zato se bo vrnil domov v Grčijo. Na mesto nogometaša Olym-piakosa grški selektor Fernando Santos ne bo smel vpoklicati novega igralca, saj pravila Uefe določajo, da se v primeru poškodbe nogometaša izbrane vrste lahko zamenja z drugim le do prve tekme svoje ekipe. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it ŠPANIJA - ITALIJA 10:1 GDANSK - Mnogi na Poljskem se v teh dneh sprašujejo, ali Španijo res pesti huda gospodarska kriza. V Gdansku, kjer igrajo »furi-je«, so našteli kar 10.000 španskih navijačev, ki tudi radodarno segajo v žep v veliko veselje domačih gostincev in drugih, ki živijo od turizma. Ocenjujejo, da bo na današnji tekmi proti Italiji razmerje med navijači na tribunah 10:1 za Špance. Se ljudem slabše godi na Apeninskem polotoku ali so jim klubi bolj pri srcu od reprezentance? skupina b - Danci ugnali Nizozemce, Nemci boljši od Portugalske Prvo presenečenje HARKOV - Če so slovenski sodniki na čelu z Damirjem Skomino svoje delo opravili po pričakovanjih (mogoče bi moral Primorec v končnici tekme zaradi igranja z roko dosoditi enajstmetrovko za Nizozemce), pa to zagotovo ne velja za močno favorizirane svetovne podprvake, ki so nepričakovano izgubili proti Danski. Tulipani so bili večino tekme boljši, imeli številne priložnosti, a kljub tako uglednim napadalcem, kot sta Robin van Persie in Klaas-Jan Huntelaar, niso zatresli mreže Dancev. Med drugim je v 18. minuti Arjen Robben prišel sam pred vrata, vendar se v zanj neznačilnem slogu v ugodnem položaju raje odločil za podajo v sredino kot za strel, v 36. minuti je Robben ustrelil z roba kazenskega prostora in zatresel vratnico. Če so Nizozemci «mešali in mešali», pa so Danci na drugi strani igrali preprosto, čakali na svoje priložnosti in - čeprav ne tako pogosto kot v končnici prvega dela - znali biti tudi nevarni, ko so prišli do strela. Čeprav se je ob disciplinirani igri obeh ekip dolgo zdelo, da se bo prvi pravi derbi Eura 2012 med Nemčijo in Portugalsko končal z neodločenim izidom, pa so se Nemci dobrih 15 minut pred koncem tekme odločili uporabiti eno bolj zanesljivih orožij - visoko podajo na Maria Go-meza. Ta je tudi obrodila sadove oziroma prve tri točke na turnirju. Po pričakovanju se je tekma med Portugalci in Nemci začela bolj previdno, resda z nemško pobudo v polju, toda portugalsko disciplino v preprečevanju zadnjih podaj in strelov. Na drugi strani poimensko zavidanja vredna ekipa Paula Benta ni unovčila prodornosti Nanija, mojstrstva, hitrosti Cristiana Ronalda in spodobnih strelskih sposobnosti Helderja Postige, saj ti trije niso imeli žoge prav veliko v svojih nogah. V 45. minuti pa je vendarle močno opozorila Nemce. Pepe je namreč z dobrih desetih metrov zadel prečko. Drugi polčas so bolje začeli Portugalci, ki so tudi prek Ronalda (ta je še naj-nevarneje meril v 82. minuti, ko je namu-čil Manuela Neuerja) in Nanija (v 84. minuti je bržčas bolj po sreči zatresel prečko) iskali vrzeli v nemški obrambi, toda ta je vse naloge opravila z odliko. Tudi sicer sta ekipi obrambno delovali zelo zanesljivo, medtem ko je za nogometne sladokusce primanjkovalo iznajdljivosti v napadu in sploh organizaciji napada. Nepričakovan razplet v Harkovu. Danci ugnali favorizirano Nizozemsko ansa Danska - Nizozemska 1:0 (1:0) Strelec: Krohn-Dehli (24.). Nizozemska: Stekelenburg, van der Wiel (od 85. Kuyt), Heitinga, Vlaar, Willems, van Bommel, N. de Jong (od 71. van der Vaart), Sneijder, Robben, van Persie, Afellay (od 71. Huntelaar). Danska: Andersen, Kjaer, Agger, S. Poulsen, Jacobsen, Kvist, Eriksen (od 74. Schoene), Zimling, Krohn-Dehli, Rommedahl (od 84. Mikkelsen), Bendtner.a Nemčija - Portugalska 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Gomez (73.). Nemčija: Neuer, Boateng, Hummels, Badstuber, Lahm, Khedira, Schweinsteiger, Müller (od 90. Bender), Özil (od 87. Kroos), Podolski, Gomez (od 80. Klose). Portugalska: Rui Patricio, Pereira, Bruno Alves, Pepe, Coentrao, Veloso, Raul Meireles (od 80. Varela), Joao Moutinho, Nani, Helder Postiga (od 70. Nelson Oliveira), Cristiano Ronaldo. naš pogovor - Novinar Gianni Mura ni ravno optimist pred tekmo Italije proti Španiji »Dovolj je častni poraz« Gianni Mura sodi med najbolj priznane športne novinarje v Italiji. Pred začetkom evropskega prvenstva in današnjim krstnim nastopom Italije proti branitelju naslova Španiji ni ravno optimist: »Mislim, da je precej odvisno od tega, kako se bodo Prandellijevi fantje odrezali na prvi tekmi proti Španiji. Če bo Italija ponovila nastop proti Rusiji, lahko izgubi proti komurkoli, saj smo videli na delu ekipo brez koncepta. Če pa izboljšajo igro v napadu in obrambi, a zlasti če začnejo igrati kot prava ekipa, bi se lahko tudi uvrstili v četrtfinale. Nikakor ne pričakujem, da bi lahko premagali Španijo. To se lahko tudi zgodi, a zadovoljil bi se s častnim porazom. Za Italijo je predvsem mperativ zmagati na ostalih dveh tekmah.« Obdobje pred evropskim prvenstvom zelo spominja na svetovno prvenstvo leta 2006, ko je Italijo pretresal športni škandal. Če na zadevo gledamo od zunaj, bi lahko bil vtis res tak, saj se je reprezentanca tudi takrat približala prvenstvu v podobnih težkem položaju. A nikjer ne piše, da vsaka ekipa reagira na enak način. Vsaka lahko psihološko reagira drugače. Gotovo je verodostojnost italijanskega nogometa na zelo niz- Gianni Mura kroma ki ravni, a je treba tudi priznati, da za to niso krivi igralci, ki nastopajo za reprezentanco. Navsezadnje, če je v škandal vpletenih le 60 ali 70 nogometašev, smo sorazmerno celo pod italijanskimi standardi, če nogomet primerjamo z nekaterimi drugimi področji javnega življenja.. S tehničnega vidika je v zadnjih dneh veliko govora o De Rossijevem položaju. Ne strinjam se s Prandellijevo odločitvijo, da ga pomakne v obrambo. Menim, Španija - Italija (Gdansk, ob 18.00) GDANSK - Prandelli, najbolj cenjeni italijanski trener, ki je kot igralec zmagoval z Juventusom, a največkrat kot rezerva, na klubski ravni pa je bil deležen veliko pohval, a ni v bistvu osvojil ničesar, pričakuje, da se Italija proti Španiji ne bo samo branila. »Napadali bomo najmanj s štirimi, petimi igralci. Proti Rusiji smo res izgubili, a smo imeli najmanj sedme priložnosti za gol,« je pred tekmo povedal selektor »azzurrov«. Italija: Buffon, Bonucci, De Rossi, Chiellini, Maggio, Pirlo, Balzaretti (Giaccheri-ni), Marchisio, Thiago Motta, Cassano, Balotelli. Španija: Casillas, Arbeloa, Sergio Ramos, Pique, Jordi Alba, Busquets, Xabi Alonso, Xavi, Iniesta, Fernando Torres, David Silva. da je med najboljšimi zveznimi igralci v Italiji, tako da bi moral igrati na sredini igrišča. Zame prihaja s takim krpanjem luknje v obrambi le do ustvarjanja nove luknje v zvezni vrsti. Kaj pa menite o napadalni dvojici Cassano-Balotelli? Gre za stavo. Nekako kot takrat, ko se odločiš za piknik. Lahko imaš srečo in naletiš na čudovit sončen dan ali pa začne deževati in gre praznični dan rakom žvižgat. Ba-lotellija sploh ne bi bil povabil v reprezentanco, čeprav bi se iskreno veselil, ko bi dosegel šest zadetkov. Doslej se mi zdi, da je bolj navdušil za to, kar je počenjal zunaj igrišča, kot pa na njem. Balotelli je edini bolj postaven napadalec v tej reprezentanci, kljub temu pa se mi zdi Prandellijeva stava preveč tvegana. Sam bi prej zaupal Boriniju, a ne bi pozabil niti na Giovinca. Kot polšpica je med najbolj v formi Diamanti. Stavil bi vsaj na dva od teh treh igralcev. V zadnjih dneh je s svojimi izjavami javnost razburil Gigi Buffon. Če mislite na izjavo, da »sam odločim, kako porabiti denar, ki ga zaslužim,« je to znak, da se Buffon ne zaveda, v katerem času živi. Če pa mislite na izjavo »raje dva ranjenca kot mrtev«, ni v tem primeru povedal nič novega. Kdor se razburja zaradi te izjave, si najbrž nikoli ni ogledal nogometne tekme. To pa nima nič opraviti s stavami. Buf-fon je odličen vratar, a je tako prepričan, da mora vedno povedati resnico, da so zaradi tega prepričanja njegove izjave včasih popolnoma neprimerne. Predsednik vlade Mario Monti pa meni, da bi morali v Italiji vsaj dve leti prenehati z igranjem nogometa. Popolnoma se strinjam z njim, če tej dveletni prekinitvi dodamo petletno ukini- tev vsega političnega dogajanja. Drugače pa gre za trditev brez učinka. Monti namreč prav gotovo dobro ve, da nogomet pomeni tudi za državno blagajno velik priliv denarja. Govorimo o stotinah milijonov evrov. Kdo pa je vaš favorit? Menim, da je favorit Španija, a po mojem bo zelo pozitivno presenetila Nemčija. In ne gre pozabiti na Rusijo. (I.F.) ukrajina Nepojasnjena smrt španskega navijača KIJEV - Ukrajinski mediji poročajo, da so v neki vasi v bližini Donjecka našli mrtvega 46-let-nega španskega nogometnega navijača, policija pa meni, da je šlo za nasilno smrt. Potem ko je hotelsko osebje v majhnem kraju Makejev-ka pred časom prijavilo njegovo izginotje, Španec je bil na oddihu pred začetkom Eura, je policija našla njegovo truplo.Ukrajinski mediji pišejo, da je policija že prejela tri osumljence za njegov umor in jih zadržala na zaslišanju. Za zdaj še ni znano, zakaj je bil španski navijač v Ukrajini, medtem ko Španija v prvem delu evropskega prvenstva igra na Poljskem - prvo tekmo bo furija odigrala v nedeljo proti azzurrom v Gdansku. Če bo uradna policijska preiskava pokazala, da je bil španski navijač umorjen, bo to nov udarec za Ukrajino, skupaj s Poljsko gostiteljico Eura, ki se že sooča s političnim bojkotom evropskih voditeljev zaradi kršenja človekovih pravic nekdanje premierke Julije Timošenko. Pred začetkom Eura je nekdanji angleški reprezentant Sol Campbell rojake opozoril, «naj se nikar ne odpravljajo v Ukrajino, ker se ne bodo domov vrnili živi». REKORDER - Danski igralec Jetro Willems je z 18 leti in 71 dnevi postal najmlajši nogometaš z nastopom na EP, doslej se je s tem lahko ponašal Belgijec Enzo Scifo, ki je bil leta 1984 na tekmi proti Jugoslaviji star 18 let in 115 dni. Skupina A Skupina B Grčija 0 0 0 0 0:0 0 Češka 0 0 0 0 0:0 0 Poljska 0 0 0 0 0:0 0 Rusija 0 0 0 0 0:0 0 Izidi: 18.00 Varšava: Poljska - Grčija; 20.45 Vroclav: Rusija - Češka. Torek, 12. junij: 18.00 Vroclav: Grčija - Češka; 20.45 Varšava: Poljska -Rusija. Sobota, 16.junij: 20.45 Varšava: Grčija - Rusija; 20.45 Vroclav: Češka - Poljska Danska 1 1 0 0 1:0 3 Nemčija 1 1 0 0 1:0 3 Portugalska 1 0 0 1 0:1 0 Nizozemska 1 0 0 1 0:1 0 Izidi: Nizozemska - Danska 0:1, Nemčija -Portugalska 1:0. Sreda, 13. junij: 18.00 Lvov: Danska - Portugalska; 20.45 Harkov: Nizozemska - Nemčija. Nedelja, 17. junij: 20.45 Harkov: Portugalska - Nizozemska; 20.45 Lvov: Danska - Nemčija Skupina C Skupina D 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 Hrvaška Italija Irska Španija Danes, 10. junij: 18.00 Gdansk: Španija -Italija; 20.45 Poznan: Irska - Hrvaška. Četrtek, 14. junij:18.00 Poznan: Italija - Hrvaška; 20.45 Gdansk: Španija - Irska. Ponedeljek, 18. junij: 20.45 Gdansk: Hrvaška - Španija; 20.45 Poznan: Italija - Irska 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 Anglija Francija Švedska Ukrajina Jutri, 11. junij: 18.00 Donjeck: Francija -Anglija; 20.45 Kijev: Ukrajina - Švedska. Petek, 15. junij: 18.00 Donjeck: Ukrajina - Francija; 20.45 Kijev: Švedska - Anglija. Torek, 19. junij: 20.45 Kijev: Švedska - Francija; 20.45 Donjeck: Anglija - Ukrajina Četrtfinale, četrtek, 21. junij: 20.45 Varšava: 1. skupine A - 2. skupine B (1). Petek, 22. junij: 20.45 Gdansk: 1. skupine B - 2. skupine A (2). Sobota, 23. junij: 20.45 Donjeck: 1. skupine C - 2. skupina D (3). Nedelja, 24. junij: 20.45 Kijev: 1. skupine D - 2. skupine C (4) Polfinale, sreda, 27. junija: 20.45 Donjeck: zmagovalec ČF 1 junij: 20.45 Varšava: zmagovalec ČF 2 - zmagovalec ČF 4 (2) zmagovalec ČF 3 (1). Četrtek, 28. Finale (nedelja, 1. julij): 20.45 Kijev: zmagovalec PF 1 - zmagovalec PF 2 ŠPORT Nedelja, 10. junija 2012 21 WIGGINS PRED ZMAGO ŽENEVA - Kolumbijec Nairo Quintana (Mo-vistar) je zmagovalec 6. etape kolesarskega kriterija Dauphine. Na 167 km dolgi preizkušnji od Saint-Alban-Leysseja do Mor-zina je drugo mesto zasedel Avstralec Ca-del Evans (BMC), tretji pa je bil Španec Dani Moreno (Katjuša). Britanec Bradley Wiggins (Sky), ki je bil četrti, ima v skupni razvrstitvi minuto in 20 sekund prednosti pred moštvenim kolegom Avstralcem Michae-lom Rogersom, Evans na tretjem mestu pa zaostaja še 16 sekund več. Slovenec Jani Brajkovič je zdaj sedmi (+3,07). SRBSKI ODBOJKARJI NA OI TOKIO - Srbija si je na odbojkarskem kvalifikacijskem turnirju v Tokiu po zmagi nad Iranom s 3:0 po šestih odigranih krogih zagotovila prvo mesto na turnirju in s tem tudi že nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. Poleg Srbije se bo iz te skupine na OI uvrstila še najbolje uvrščena azijska reprezentanca.Na olimpijski turnir so se že uvrstile reprezentance Rusije, Poljske, Brazilije, Italije, Tunizije, ZDA, Argenitne ter gostitelji Velika Britanija. Na OI se bosta uvrstili še dve reprezentanci s kvalifikacijskih turnirjev v Nemčiji in Bolgariji. KVALIFIKACIJE VN KANADE: VETTEL PRVI, ALONSO 3. MONTREAL - Svetovni prvak v formuli 1 Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) je dobil kvalifikacije pred današnjo dirko za VN Kanade, ki se bo začela ob 20. uri. Na dirkališču Gillesa Vi l-leneuva v Montrealu si je drugo mesto privozil Britanec Lewis Hamilton (McLaren), tretji pa je bil vodilni v skupnem seštevku prvenstva Španec Fernando Alonso (Ferrari). S četrtega startnega položaja bo dirko začel Avstralec Mark Webber (Red Bull), peti je bil Nemec Nico Rosberg (Mercedes), šesti pa Brazilec Felipe Massa (Ferari). tenis - Roland Garros spet osvojila po letu 2005 Vrnitev Šarapove atletika Ruzzier zmagal na Slovaškem Atlet Fabio Ruzzier iz Lonjerja je bil včeraj v kraju Borsky Mikulaš na Slovaškem med zmagovalci 42. mednarodnega tekmovanja v hitri hoji, ki je štel obenem kot odprto prvenstvo Slovaške. Na razdalji 5 km med veterani je Ruzzier zmagal v času 24:27, kar je glede na deževno vreme in slabo podlago na progi soliden rezultat. V njegovi kategoriji je nastopilo 23 tekmovalcev iz Slovaške, Češke, Grčije, Madžarske, Litve, Italije, Bolgarije in Romunije, Ruzzier pa je tekmoval za Atletski klub Koper. Tudi Škrati in ekipa šole Gregorčič na košarkarskem 3:3 Na današnjem košarkarskem državnem šolskem finalu 3:3, v okviru prireditve NBA School Cup, bodo gledalce na Velikem trgu v Trstu, poleg navijačic Dallas Cheerleaders, Cheerleaders Italia iz Turina in Zmajčic iz Ljubljane kratkočasili tudi Škrati našega navijaškega društva Cheerdance Millenium Nastopi bodo ob 10.45, ob 13.10 in 14.25. Na finalu nastopa tudi ekipa goriškega liceja Gregorčič v postavi Mateja Petejan, Jana Croselli, Eva Batistel in Tamara Peteani. NOGOMET NA MIVKI Michele Leghissa se je vpisal med strelce Na turnirju Euro Beach v Ter-racini je italijanska nogometna reprezentanca na mivki premagala Romunijo z 8:2. Med strelce se je vpisal tudi kapetan »azzurrov« Michele Leghissa. Italija bo danes ob 15.15 igrala še proti Švici. MARANESE - CHIONS 20:19! - V elitno ligo je napredovala Maranese, ki je v finalu play-offa promocijske lige šele po maratonskem streljanju enajstmetrovk (20:19) premagala Chions. Po rednem delu je bilo 2:2. PARIZ - Rusinja Marija Šarapova je zmagovalka teniškega odprtega prvenstva Francije v Parizu. V finalu je premagala Italijanko Saro Errani s 6:3 in 6:2 ter je s tem postala zmagovalka vseh štirih turnirjev za veliki slam. Šarapova se bo po uspehu v francoski prestolnici jutri zavihtela na mesto vodilne na ženski svetovni teniški lestvici WTA. Šarapova je po svojem prvem finalu na igriščih Rolanda Garrosa kot deseta igralka v zgodovini zaokrožila karierni grand slam. Po letu 2005 se je znova zavihtela na prvo mesto ženske teniške karavane. Leta 2008 jo je zaustavila poškodba rame. Po operaciji se je maja 2009 vrnila na teniška igrišča in po premoru osvojila svoj četrti turnir najvišje kategorije na turneji WTA. Pred tem je to uspelo že Maureen Connolly, Marija Šarapova je v Parizu kot deseta igralka v zgodovini zaokrožila karierni niz zmag na vseh štirih turnirjih za grand slam ansa Margaret Court, Chris Evert, Shirley Fry, Steffi Graf, Doris Hart, Billie Jean King, Martini Navratilovi in Sereni Williams. Šarapova je leta 2004 zmagala na turnirju v Wimbledonu, leta 2006 je osvojila odprto prvenstvo ZDA, leta 2008 pa je bila najboljša še v Avstraliji. «Imela sem izjemna dva tedna. Danes pa je bil zelo zahteven dvoboj in upam, da bom z Erranijevo še velikokrat igrala dobre tekme,» je najprej dejala Šarapova in požela velik aplavz, ko je nekaj misli strnila še v francoščini. «Imam izjemno ekipo, ki mi je pomagala, da sem se vrnila po poškodbi. Njej gre zahvala za današnji uspeh, najprej pa družini, ki mi je nudila psihično oporo tudi tedaj, ko je bilo videti vse še zelo črno. Danes pa bo priložnost za slavje,» je dodala Šarapova. Petindvajsetletna Šarapova, zaročenka slovenskega košarkarja Saše Vu-jačica, je kot druga nosilka četrtopo-stavljeno igralko turnirja, Čehinjo Petro Kvitovo, v polfinalu premagala po vsega uri in 17 minutah. Tudi finale je začela izjemno in povedla s 4:0. Erranijeva je nato dobila dve igri, Rusinja pa je na svoj servis povišala na 5:2 in svoj začetni udarec v deveti igri po 36 minutah pretvorila v vodstvo z 1:0 v nizih. Rusinja je tudi drugi niz začela z vodstvom, prvo igro je dobila brez izgubljene točke za nov «break». Po vodstvu z 2:0 je v tretji igri vodila že s 40:0, vendar je Italijanka s svojo prvo prednostjo dobila igro na svoj servis (1:2). Er-ranijeva je prišla do prednosti tudi v naslednji igri po servisu tekmice, kljub temu pa je Rusinja povedla s 3:1. Podobno je bilo tudi v peti igri niza, ko Italijanka prednosti ni izkoristila za odvzem servisa, po tretjem vodstvu Šarapove za točko pa je Italijanka lahko žogico poslala v mrežo (4:1). Šele v šesti igri je Erranijeva izkoristila prvo priložnost za «break» (2:4), kar ji je Rusinja z le eno izgubljeno točko takoj vrnila (5:2). Po treh priložnostih za zmago, Erranijeva je imela eno točko za «break», pa je Šarapova po natančni igri prisilila Italijanko k napaki po lovljenju težke žogice. Tako se je po uri in 29 minutah veselila svoje «Marija je danes igrala izjemno in me v mojem prvem finalu na največjih turnirjih zasluženo premagala. Neverjeten uspeh sem dosegla, kar verjeti ne morem. Se še vedno ne počutim kot igralka prve deseterice, vendar bom kmalu tja prišla,» je napovedala Erranijeva. nigerija Ugrabili nogometaša Obodoja RIM - Neznanci so v Nigeriji ugrabili nogometaša Lecceja, še prej pa Udineseja, Christiana Obodoja in za njegovo izpustitev zahtevali odkupnin. Obodo se je v domovini odpravljal v cerkev, ko ga je na cesti ugrabila skupina ljudi. Kasneje so telefonirali njegovi materi in zahtevali 150.000 evrov odkupnine. Najbolj pretresen zaradi ugrabitve je bil v Italiji trener Serse Cosmi, s katerim je Obodo debitiral v italijanski A-ligi v Perugii, star komaj 17 let. B-LIGA - Varese - Sampdoria 0:1 (pozzi v 91. min.). Sampdoria je napredovala v A-ligo. ODBOJKA Danes finale v Trstu Sisley Treviso in Lube Banca Macerata sta finalista državnega odbojkarskega prvenstva za mladince, ki od četrtka poteka v Trstu, Finale bo danes ob 11.30 uri v športni palači Palatrieste. V polfinalu je Sisley s 3:1 premagal ekipo Casa Modena, Macerata pa je s 3:0 odpravila Itas Trentino. Tekma za 3. mesto se bo danes začela ob 9. uri. Ženski finale je v Potenzi. Na njem v dresu ekipe Marzola Povo iz Trenta nastopa tudi tržaška Slovenka Katarina Pučnik. Njena ekipa ni bila posebno uspešna, danes jo namreč čaka finalni dvoboj šele za 13. mesto. VATERPOLO - V polfinalu končnice za napredovanje v moško A1-ligo je tržaška vaterpolska ekipa Palla-nuoto Trieste v gosteh izgubila proti Laziu z 10:8. Druga tekma bo v sredo v tržaškem bazenu Bianchi ob 15.00. žogarija - Zaključni nastop v Ljubljani Učenci openske šole Černigoj na EP stavijo na zmago Španije V petek so Ljubljano preplavili res številni otroci iz šestih držav za zaključek 15. izvedbe Žogarije, zelo zanimivega projekta, ki je zasnovan tako, da otroke osnovnih šol ne samo približujejo športu, temveč tudi ostalim dejavnostim in zlasti konceptom poštene igre in prijetnega druženja. Projekt Žogarija sestavljajo številne aktivnosti: protokol fair play (10 zlatih pravil poštenega obnašanja), igranje nogometa 3 proti 3 mešano (za otroke 2. in 3. razreda), spretnostne igre z žogo (za otroke 4. in 5. razreda, ravno tako mešano). Ob tem se otroci udejstvujejo še v ostalih aktivnostih: Fair play, Pojej, povej naprej - zdrav obrok - priprava, EKO ustvarjalne delavnice, Plesni in pevski nastopi, Navijaške skupine šol, Kviz znanja, Tudi Vi odrasli - sesanje. Na letošnji Žogariji so nastopili otroci iz Avstrije, BiH, Srbije, Slovenije, Madžarske, Italije in Hrvaške, organizator in pobudnik projekta Slavko Sakel-šek pa je potrdil, da želijo v prihodnjih letih Žogarijo nadgraditi in vključiti v projekt še druge države. Na letošnjem zaključnem festivalu je sodelovala tudi osnovna šola Avgusta Černigoja iz Opčin, ki se je izkazala in zasedla končno tretje mesto, medtem ko so se zmage veselili šolarji iz Mostarja. Ravno nekateri učenci openske šole so nam ob zaključku res zanimive pobude podali kratko napoved pred za- Učenci openske šole v Ljubljani četkom evropskega prvenstva v nogometu, ki bo v naslednjih tednih v središču športnega dogajanja. 10-letni Samo je navijač Milana in Italije, sam pa se tudi bavi z nogometom. Samo ni imel obotavljanj pri napovedi o zmagovalcu: »Zmagala bo Nemčija!« Na Žogariji so bile nogometne ekipe 3 proti 3 obvezno mešane, kar ni nič čudnega, saj se vse več deklet odloča za igranje nogometa in ta šport tudi redno spremljajo. To velja na primer za 11-letno Julijo, ki je na klubski ravni navi-jačica bavarskega Bayerna, in skoraj naravna posledica je, da ji je najbolj pri srcu reprezentanca Nemčije. Kljub temu kroma dvomi, da bodo naslov osvojili Nemci, bolj stavi na Anglijo: »Mislim, da bo slavila Anglija in bo tako ponovila zmago na klubski ravni, saj je letos ligo prvakov osvojil Chelsea.« Med ekipami, ki nastopajo na letošnjem evropskem prvenstvu, ni Slovenije, tako da si morajo navijači slovenske izbrane vrste na tem EP izbrati kako novo »simpatijo«. Za otroke pa to sploh ni problem in izbira nove ljubljenke je dokaj enostaven proces. Naj bo to zaradi priljubljenega posameznika, ki igra za to ali ono reprezentanco, ali za katerikoli drugi razlog. 8-letni Marko je vzljubil Švedsko, a ekipa, za katero igra Zlatan Ibrahimovic, naslova ne bo osvojila. Marko namreč stavi na »azzurre«: »Naslov bo osvojila Italija«. Nogometaš Primorja Danijel (10 let) redno spremlja italijansko prvenstvo, saj je strasten navijač Juventusa, drugače pa bo na prvenstvu navijal za edino preživelo reprezentanco iz bivše Jugoslavije, to se pravi Hrvaško. Danijel pa verjame, da bo Španiji uspelo po evropskem prvenstvu izpred štirih let in svetovnem izpred dveh osvojiti še tretjo zaporedno lovoriko. In ravno Španija je najresnejši kandidat za končno zmago tudi po oceni 11-letnega Micheleja. Čeprav bodo »rdeče furije« po njegovem mnenju imele kar trdo nalogo. Michele bo drugače navijal za Italijo. Še ena predstavnica nežnejšega spola je kar rade volje povedala svoje mnenje o prvenstvu. Navijačica Italije, 11-let-na Kristina, je brez obotavljanj odgovorila, da bo Španija zmagovalka prvenstva. Da je branitelj naslova najresnej-ši kandidat za novo prevlado na Stari celini je prepričan tudi 11-letni Matija, ki je navijač Juventusa in Italije, a kljub temu sumi, da bo na kocu pokal dvignila ravno Španija. Za učence OŠ Avgust Černigoj iz Opčin je torej najresnejši kandidat za zmago Španija. Se bodo napovedi otrok tudi uresničile? To bomo zvedeli 1. julija. (I.F.) 22 Nedelja, 10. junija 2012 ŠPORT / umetnostno kotalkanje - Debora Sbei nastopa na Pokalu Sedmak/Bressan »Tanjo Romano sem občudovala že kot otrok« Petnajstkratna svetovna prvakinja Tanja Romano je bila v prostem programu ne-premagana od leta 2003. Nato ji je leta 2009 zagrenila življenje Debora Sbei (letnik 1990). Za Romanovo je bil pravi »šok«, ki ga je prebolela šele leto kasneje, ko se je v velikem slogu vrnila na svetovni prestol in nato obesila kotalke na klin. Z Deboro Sbei smo se pogovorili včeraj popoldne na openskem Pi-kelcu med Pokalom Sedmak/Bressan. Ali veš, da danes tekmuješ pri Poletu, matičnem društvu in domu Tanje Romano? Vem. In to mi je še posebej v čast. Tekmovalna sezona se je začela pred kratkim. Prvi del priprav je za nami. Prva pomembna tekma bo konec julija v Roccara-su, kjer bo člansko državno prvenstvo. Tam blizu sem tudi jaz doma, bolj natančno iz Giulianove, tako da bom tekmovala pred domačimi navijači. Po državnem prvenstvu bo državni selektor določil, kdo gre na svetovno in kdo na evropsko prvenstvo. Ciljam seveda na nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo konec septembra na Novi Zelandiji. Ali prvič nastopaš na Poletovem Pokalu Sedmak na Opčinah? Prvič. Konkurenca je zelo solidna. To me zelo preseneča. Tekmovala bom proti lanskim glavnim nasprotnicam s svetovnega prvenstva. Tu na Opčinah bom testirala svojo formo in formo ostalih kotalkaric. Bo prav zanimivo. Med sezono skušam tekmovati čim več, saj si samo tako nabiram nove izkušnje in preizkušam nove metode. Jaz bom tekmovala le jutri (danes op. av.) pozno popoldne, saj sem se odločila le za nastop v dolgem programu. Na tem pokalu je to mogoče. Ali si ga mogoče v primerjavi z lansko sezono, ko si osvojila naslov svetovne prvakinje, kaj spremenila? Prvič v Italiji se bom predstavila z glasbeno podlago z lanskega svetovnega prvenstva. Na Pikelcu od 8.30 Pokal Sedmak/Bressan se bo po včerajšnjem kratkem programu nadaljeval danes z dolgim. Na Pikelcu na Opčinah bo živahno že od jutranjih ur. Program se bo začel ob 8.30 z najmlajšimi. Sladokusci bodo prišli na svoj račun pozno popoldne, ko bodo nastopili najboljši. Nagrajevanje bo ob 21. uri. Katero disciplino imaš raje: krajši, dolgi program ali obvezne like? Pr dolgem programu so mi všeč nekateri posebni liki, ki mi jih je predlagal moj novi koreograf Samo Kokorovec. Z njim sodelujem prvo sezono. Daljši program pa pripravljam skupaj še z enim Tržačanom, Sandrom Guerro. V daljšem programu se spozna dušu kotalkarice in njeno originalnost. Katero glasbo pa najraje izbiraš? Indijsko. Všeč mi je orientalska melodija. Ali sama izbiraš drese? Krojačici dam poslušati glasbo, ki sem jo izbrala, in nato ona sama nariše in sešije dres. Kdo je bil oziroma je še tvoj ko-talkarski zgled? V tem športu je za veliko večino ko-talkaric model Tanja Romano, saj jo poznate, kajne? (smeh). Tanja je šampionka. Meni je bilo v veliko čast, da sem lahko tekmovala proti njej, saj sem jo občudovala že kot otrok. Čeprav se je Tanja odločila, da opusti agonizem, lahko še vedno veliko prispeva za umetnostno kotalkanje kot trenerka in demostratorka. Imela si tudi to čast, da si jo premagala na svetovnem prvenstvu 2009. Zame je bil to veliki podvig. V Frei-burgu v Nemčiji je bilo nepozabno. Takrat sem prvič nastopila na članskem svetovnem prvenstvu, potem ko sem leto prej slavila zmago na mladinskem. Nihče ni pričakoval moje zmage, čeprav sem jaz ciljala na eno od kolajn. Leta 2010 pa ... Je Tanja zasluženo zmagala v prostem programu, čeprav sem jaz zmagala v kombinaciji. Kdo so trenutno tvoje najbolj nevarne nasprotnice? Italija je svetovna velesila v tem športu, tako da so moje kolegice zelo nevarne nasprotnice. Nato sta Španka Carla Pei ter Slovenka Lucija Mlinarič. Kateri so tvoji načrti za prihodnost? Rada bi še naprej zmagovala na svetovnih prvenstvih in srčno bi si želela, da bi kotalkanje postal olimpijski šport. Rada bi nastopila na olimpijskih igrah. Drsanje na ledu je olimpijski šport. Ali nisi nikoli pomislila, da bi se preizkusila v tem športu? Že veliko oseb mi je to predlagalo. Morala pa bi začeti vse znova. Kotalke so moja ljubezen. Jan Grgič Deborah Sbei med nagrajevanjem na svetovnem prvenstvu leta 2010 na Portugalskem corbelletti odbojka - V organizaciji ŠZ Olympia Od jutri5. mémorial Bratov Špacapan Nastopajo tudi Olympia, Val, Sloga in Naš prapor V športnem centru ŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra se bo jutri začel že 5. memorial Bratov Špacapan, ki se bo do petak vsak večer odvijal na odprtem igrišču. To je zdaj eden najbolj priljubljenih odbojkarskih poletnih turnirjev pri nas, na katerem nastopajo skoraj vsa naša društva in društva z Goriškega, Tržiškega in Novo-goriškega. Organizator je devet ekip razdelil v tri skupine. V polfinale se bo uvrstil zmagovalec vsake skupine in najboljše drugouvrščena ekipa. Vsak dan bodo na sporedu tri tekme na dva dobljena seta. Tekme se začnejo ob 19:45. Spored Skupina A (jutri, 11.6.): Olympia - Naš Prapor, sledi Naš prapor - Kanal, sledi Kanal - Olympia. Skupina B (torek, 12.6.): Val -Prvačina, sledi Prvačina - Fincantieri Tržič, sledi Fincantieri - Val. Skupina C (sreda, 13.6.): Olympia 1. divizija - Mossa, sledi Mossa - Sloga, sledi Sloga - Olympia 1. divizija. Polfinale (četrtek, 14.6.): zmagovalec skupine A - zmagovalec skupine B, sledi zmagovalec skupine C -najboljša drugo uvrščena ekipa Finale (petek, 15. 6.): za 3. mesto, sledi finale na tri dobljene sete. Rokometaši šole Kosovel so se izkazali tudi na deželnem finalu Na deželnem šolskem rokometnem prvenstvu za nižje srednje šole v telovadnici liceja Marinelli v Vidmu so tržaško pokrajino zastopali fantje NSŠ Srečka Kosovela z Opčin. Šlo je za troboj, na katerem sta nastopili še šoli Dimesse z Vidma in I.C Casarsa iz Pordenona. Naši dijaki so tako kot že na pokrajinski ravni, vnovič prijetno presenetili. V prvi tekmi so namreč z 10:8 premagali Videmčane, kljub temu, da so po prvem polčasu izgubljali s 5:2. Ker je Videmčane v drugi tekmi tro-boja premagala tudi Casarsa (15:7) je zadnja tekma med Ko- sovelom in Pordenončani odločala o deželnem prvaku. Dijaki Kosovela, ki jih je vodila prof. Erika Škerl, so dobro začeli in ob odmoru vodili s 5:3. V drugem polčasu so se njihovi nasprotniki reorganizirali in izenačili. Šest minut pred koncem je Casarsa izkoristila številno premoč (kazenske minute sta prejela kar dva igralca Kosovela), dosegla nekaj zadetkov prednosti in tudi zmagala. Pohvalo zaslužijo vsekakor vsi igralci, še posebno, ker ne gre za rokometaše, temveč za košarkarje in nogometaše. Najboljši strelec je bil Luka Gregori z 8 zadetki, Igor Švara pa jih je dosegel šest. Izkazal se je tudi vratar Kocman. Kosovel: Kocman, L. Gregori 8, Furlan 2, Švara 6, Rossi 1, Covarelli 1, Daneu 1, Buri, P. Gregori, Sarazin, Skerk, Grgič ,Ciuch, Samsa. košarka V sredo »gala« tekma Breg-Jadran V okviru tradicionalnega košarkarskega kampa Basketbreg 2012, ki se začenja jutri v Dolini, bo v sredo ob 20.00 v telovadnici Športnega centra Silvano Klabjan v Dolini, na sporedu tudi prijateljska tekma med članskima ekipama Brega in Jadrana, poimenovana Sezonska Gala tekma zamejske košarke, saj gre za dvoboj med ob koncu sezone najuspešnejšima ekipama slovenskih društev. Obe ekipi sta namreč kronali sezono z udeležbo v play offu državne divizije C oziroma deželne C-lige. V sredo bo kamp ŠD Breg med drugim obiskal slovenski košarkarski reprezentant in ka-petan Olimpije Ljubljana Goran Jagodnik, ki bo tudi gost večerne tekme. Tabor ŠD Breg je v teh dneh razveselila tudi novica, da bo njihov mladi košarkar Igor Gregori (letnik 1999) z reprezentanco FJK nastopil na prestižni Trofeji Bulg-heroni v Sondriu. tenis - Cirila Devetti Vse višje na svetovni lestvici veterank Naša teniška igralka Cirila Devetti letos zelo uspešno nastopa na mednarodnih veteranskih turnirjih ITF. Tako uspešno, da se je na svetovni lestvici v kategoriji over 50 že prebila nič manj kot na 31. mesto, čeprav je bil njen cilj sprva zgolj uvrstitev med 100 najboljših. Nazadnje ji je veliko točk prinesel nastop na turnirju najvišje kategorije v Umagu. Na njem se je prebila v polfinale, v katerem je izgubila šele proti kasnejši zmagovalki, Portugalki Luisi Gouveii, ki na svetovni lestvici zaseda 13. mesto. Še prej je uspešno tekmovala tudi v Cervii, kjer je bila konkurenca še bolj številčna. Po dveh zmagah je izpadla šele v četrtfinalu, v katerem je s 6:1, 6:3 izgubila proti 3. nosilki, Italijanki Greco, 18. na svetovni lestvici. Ker za lestvico pridejo v poštev samo rezultati z najkakovostnejših tekmovanj, se bo Devettijeva tudi v prihodnje udeležila predvsem močnejših turnirjev, žal le tistih, ki niso predaleč od Trsta in so v skladu s službenimi obveznostmi. Devettijeva, sicer mama naše najboljše igralke Paole Cigui, aktivnega igranja tenisa nikoli ni opustila, zdaj pa je še bolj motivirana. Redno trenira vsaj trikrat do štirikrat na teden, njeni sparring partnerji na treningih pa so predvsem moški (med njimi je tudi Marij Čuk), sicer treningi zanjo ne bi bili dovolj intenzivni in koristni. »Priti viosko na svetovni lestvici niti ni bilo pretežko, imela sem tudi malo sreče. Nekatere nasprotnice so sicer odločno močnejše od mene, proti enakovrednim in slabšim pa težko izgubim. Igram disciplinirano in imam strategijo,« je povedala Devet-tijeva. Izkušnje pač štejejo. In vztrajnost tudi. (ak) Ü] Obvestila AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. ŠD JUVENTINA organizira poletni kamp od 13. do 23. junija (vsak dan od 8.30 do 17.30) na nogometnem igrišču v Standrežu. Prijave (do 10. 6.) in informacije: 3290913340 (Maja Peterin) ali 3333693689 (Luciano Collenz). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata »v Doberdobu 3. turnir prijateljstva« v soboto, 16. junija za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo mlajših cicibanov. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. SK DEVIN vabi na 38. občni zbor, ki bo v nedeljo, 17. junija 2012 na sedežu v Slivnem ob 15.uri v drugem sklicanju. Sledila bo podelitev priznanj najmlajšim smučarjem za delovanje v zimski sezoni in družabnost. OK VAL in ZSŠDI organizirata v doberdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). AŠD BREG vabi na redni Občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija ob 20.00 uri v prvem in ob 21.00 uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan. AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET/ KONTOVEL IN ZSŠDI organizirajo kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 18. junija do petka, 22. junija in druga izmena od ponedeljka, 25. junija do petka, 29. junija. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: picerik@hotmail.it / ALPE-JADRAN Nedelja, 10. junija 2012 23 kulturna dediščina - Včeraj podelitev v Gorjanskem Štrekljevo nagrado dobila znanstvenica Marija Stanonik Za sistematično prizadevanje, da bi slovstvena folkloristika dobila primerno mesto KOMEN - Na ŠtrekljevI domačiji V Gorjanskem pri Komnu so včeraj podelili 12. Štrekljevo nagrado. Komisija jo je letos namenila Mariji Stanonik, vrhunski znanstvenici, ki z interdisciplinarnim pristopom povezuje razne humanistične vede, so zapisali v obrazložitvi. "Teoretičnim podlagam folkloristike, posebej slovstvene, njeni raziskovalni identiteti in avtonomiji, utemeljeni na lastni raziskovalni praksi, domačem strokovnem izročilu, razmejitvami med etnologijo in filološkimi vedami, primerjavami z mednarodnimi tokovi, je namenila številne razprave. Te posegajo v njeno zgodovino, teorijo in metodologijo in so sintetično predstavljene v obsežnih monografijah," še piše v obrazložitvi nagrade. Stanonikova je bila nosilka več raziskovalnih projektov, trenutno pa vodi temeljni raziskovalni projekt Slovenski pregovori kot kulturna dediščina in je nosilka inštitutskega raziskovalnega programa Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks. V njeni preko 1000 enot obsegajoči bibliografiji je 20 znanstvenih in šest strokovnih monografij, 64 izvirnih in 25 preglednih znanstvenih člankov ter več kot 800 drugih strokovnih prispevkov. Celoten opus dela Marije Stanonik kaže na njeno sistematično prizadevanje, da bi slovstvena folkloristika bila deležna primernega vrednotenja in da bi dobila ustrezno mesto tako v znanstveni, strokovni kakor širši kulturni zavesti. Marija Stanonik Štrekljevo nagrado občina Komen podeljuje za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi. Ob stoletnici smrti dr. Karla Štreklja je Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil tudi simpozij o Karlu Štreklju. radio trst a Danes in jutri oddaji posvečeni Štrekljevi nagrajenki TRST - Radio Trst A bo danes ob 12.00 predvajal prvo izmed dveh oddaj, posvečenih etnologinji in slavistki dr. Mariji Stanonik, letošnji dobitnici Štre-kljeve nagrade. V oddaji bo govor o njenem dolgoletnem arhivskem in terenskem delu pri zbiranju pripovednega gradiva za zbirko GLASOVI, v kateri je izšlo že 40 knjig z različnih koncev slovenskega etničnega ozemlja. Iz celotnega opusa dr. Stanonikove se kaže prizadevanje, da bi bila slovstvena folkloristika deležna primernega vrednotenja in da bi dobila ustrezno mesto tako v strokovni kot širši kulturni zavesti. Gostja bo predstavila tudi delovanje Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, kjer je zaposlena kot znanstvena svetnica in raziskovalka. Druga oddaja bo na sporedu jutri ob 14.10. Radijski srečanji z dr. Marijo Stanonik je pripravila urednica Ines Škabar. koncert - Ob 21. uri sloviti ameriški rocker na stadionu Rocco Springsteen jutri v Trstu TRST - Na tržaškem stadionu Nereo Rocco se je včeraj nadaljevala priprava odra za jutrišnji koncert ameriškega rockerja Brucea Springstee-na. Zadnje aparature bodo prispele jutri dopoldne, saj jih morajo pripeljati iz Firenc, kjer bo »the Boss«, kot mu pravijo, pel in igral nocoj. Organizacijski stroj je stekel s polno paro. Zadnje vstopnice bodo razdelili jutri, blagajno ob stadionu bodo odprli ob 7. uri. Vse kaže, da bo tudi tržaški koncert razprodan, saj so doslej prodali skoraj vseh 30 tisoč razpoložljivih vstopnic. Vrata stadiona Rocco bodo odprli ob 17. uri. Napovedan je prihod na tisoče Springstee-novih ljubiteljev, največ iz severovzhodne Italije, na tisoče pa jih bo prišlo tudi iz bližnjih Slovenije, Hrvaške Avstrije. Dostop do stadiona Rocco bo možen z avtobusi, saj bo območje okrog prizorišča koncerta (Ul. Valmauram Ul. Palatucci, Ul. Miani, Ul. Macelli) od 8. ure do konca koncerta zaprto za promet. Koncert se bo začel ob 21. uri, po vsej verjetnosti pa se bo zavlekel čez polnoč, saj je namreč Springsteen s svojo E Street Band v Milanu (na sliki Ansa) igral čez tri ure in pol. hrvaška Speleologa rešili iz jame na Velebitu ZAGREB - Članom hrvaške gorske reševalne službe je včeraj zgodaj zjutraj iz jame Kita Gace-šina na Velebitu uspelo rešiti poškodovanega speleologa. Reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo 150 reševalcev, so zaključili 26 ur po prejemu prvega uradnega obvestila o nesreči. Zdravstveno stanje poškodovanega je stabilno. V okviru reševalne akcije je v sami jami hkrati delalo do 70 reševalcev, ki so, razdeljeni v več ekip, na transport opreme in ljudi pripravljali posamezne dele jame, je pojasnil vodja hrvaške gorske reševalne službe Vinko Priz-mic. Najožje dele jame so morali razširiti, da so skozi njih lahko potegnili nosila z ranjencem. Poškodovani jamar je sedaj rešen, reševalce pa čaka še precej dela. Gre za pospravljanje jame, iz katere bodo morali potegniti več kot tono vrvi in druge opreme, ki so jo uporabili pri reševanju. Pričakovati je, da bo ta del akcije zaključen do večera. 29-letni hrvaški speleolog je pri raziskovanju jame Kita Gace-šina na globini približno 500 metrov padel in se huje poškodoval. V jami se je nahajal s 14 drugimi kolegi iz vse Hrvaške, ti pa so tudi obvestili reševalce. V isti jami so sicer podobno reševalno akcijo hrvaški reševalci izvedli tudi lani, ko so iz globine 300 metrov rešili bolnega speleo-loga. Tokrat se je nesreča zgodila še okoli 200 metrov globlje. Sprva so ocenjevali, da bi lahko reševalna akcija trajala več dni. Hrvaška je za pomoč pri reševanju jamarja zaprosila tudi Slovenijo, vlada pa se je v petek na dopisni seji odločila, da na pomoč napoti skupino do 16 jamarskih reševalcev, pripadnikov Civilne zaščite. Kita Gacešina leži v južnem delu Velebita, na širšem območju Zadra. Predstavlja največji sistem jam v Dinarskem krasu na Hrvaškem. Doslej so raziskali več kot 22 kilometrov jame. Kot so zapisali na spletni strani speleologija.hr, ima Kita Gecešina daljši podtalni sistem rovov kot Postojnska jama. Ravno zaradi številnih še neraziskanih rovov je priljubljeno mesto za številne speleologe. koroška - Sodstvo in politika Dva vidna deželna politika pred sodniki Scheuchu bodo (ponovno) sodili zaradi suma korupcije, predsedniku ljudske stranke in nekdanjemu deželnemu svetniku Martinzu pa v zadevi Hypo-Banke CELOVEC - V naslednjih tednih bosta v celovškem deželnem sodišču pred sodnikom stala kar dva visoka koroška politika - prvi namestnik deželnega glavarja in predsednik koroških svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch, drugi pa nekdanji deželni svetnik in predsednik ljudske stranke na Koroškem (ÖVP) Josef Martinz. Brez dvoma je enkraten dogodek, da sta obtožena kaznivega dejanja kar dva politika, ki sta v začetku letošnjega leta še sedela v deželni vladi, oba pa sta vrh tega predsednika strank, ki trenutno tvorita vladno koalicijo na Koroškem. V zadevi Scheuch je deželno sodišče v Celovcu na začetku tega tedna sporočilo, da bo ponovitev sodne obravnave v zvezi s tako imenovano afero »Part of the game« 25. junija in 6. julija. Sodnica bo Michaela Sanin, kajti sodnik ne sme biti isti, ki je vodil prvi postopek. Scheuch je obtožen, da naj bi v sklopu zgoraj omenjene afere od ruskega investitorja za posredovanje avstrijskega državljanstva zahteval fi- Uwe Scheuch nančno podporo za svojo stranko, Hai-derjevo Zavezništvo za Avstrijo (BZO). Pri procesu gre za ponovitev sodnega postopka, kajti avgusta lani je bil desničarski politik na prvi instanci zato Josef Martinz obsojen na 18 mesecev zapora, od tega šest mesecev brezpogojno! Višje deželno sodišče v Gradcu pa je spomladi letos sodbo presenetljivo razveljavilo in pri tem navedlo formalno na- pako v sodnem postopku - t.i. »prepoved presenečenja« oz. da sodnik obtožencu ni dovolj dobro obrazložil obtožbe. Višje deželno sodišče v Gradcu je za svojo odločitev potrebovalo skoraj pol leta, vsebinsko pa k prvi sodbi ni reklo niti besede. Pri sodnem postopku proti Jose-fu Martinzu gre predvsem za okoliščine pri (nadvse sporni) prodaji večinskega deleža koroške Hypo banke Bavarski deželni banki (Bayern LB) leta 2007, pri kateri sta na koroški strani bila glavna akterja (medtem pokojni) deželni glavar Jörg Haider in Martinz. Državno tožilstvo v Celovcu je vložilo tožbo proti Martinzu (ki je v začetku leta sicer odstopil kot deželni svetnik, ne pa tudi kot predsednik koroške ljudske stranke - prip. ured.), zaradi domnevne vpletenosti pri izplačilu honorarja beljaškemu davčnemu svetovalcu Dietrichu Birnbacherju. Gre za honorar v višini šest milijonov evrov (!), ki ga je Birnbacher zaračunal za svoje svetovanje pri prodaji de- želnih deležev koroške Hypo banke. Obtožbo zaradi poneverbe pa je državno tožilstvo vložilo, ker je sodni izvedenec ovrednotil Birnbacherjevo delo z največ 200.000 evri. Pri tem ni nepomembno, da je prvotni honorar, za katerega sta se Haider in Martinz kot privatnika dogovorila z Birnbacherjem, znašal celo 12.143.160,01 evra (!). Birnbacher je ta honorar (1,5 odstotka od dobička prodaje) kasneje - in očitno tudi zaradi pritiska javnosti - zmanjšal na polovico, morda tudi, ker sta na močan politični pritisk v javnosti naletela tudi Haider in Martinz. »Popust« v višini kar šestih milijonov evrov pa je Birnbacher uradno označil za »patriotski rabat«. Poleg Martinza se bodo morali pred sodiščem zagovarjati tudi davčni svetovalec Birnbacher sam ter tedanja predsednika uprave koroškega deželnega Holdinga Hans Jörg Megymorez in Gert Xander. Za vse obtožence velja domneva nedolžnosti. Ivan Lukan 24 Nedelja, 10. junija 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 7.05 Nan.: Wind at My Back 8.40 Film: I se-questrati di Altona (dram., Fr./It., '60, r. V. De Sica) 10.25 Nan.: Pepper Anderson 11.15 Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 0.10 TeleCamere 12.55 Aktualno: Lezioni dalla crisi 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Geo Magazine 2012 15.30 Film: Belle ma povere (kom., It., '57, r. D. Risi) 17.05 Film: Splash - Una sirena a Manhattan (kom., ZDA, '84, r. R. Howard) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Rubrika: Blob 20.55 Film: Pane, amore e fantasia (kom., It., '53, r. L. Comencini, i. V. De sica, i. G. Lollobrigida) 22.40 Dnevnik in deželni dnevnik 22.55 Dok.: Onna, questo mio povero paese 0.00 Dnevnik u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.30 Rubrika: Ti racconto un libro 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Correndo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Donnavventura 14.30 Film: Papa e un fantasma (fant., ZDA, '90, r. S. Poitier) 16.30 Film: La donna che visse due volte (triler., ZDA, '58, r. A. Hitchcock) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: High crimes -Crimini di stato (triler, ZDA, '02, r. C. Franklin, i. A. Judd, M. Freeman) 23.40 Ak- tualno: L'Italia che funziona 0.00 Film: Commedia sexy (kom., It., 'G1, r. C. Bigagli, i. A. Benvenuti, R. Tognazzi) Canale S 6.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Road Italy - Day by day 7.00 Nad.: La casa delle sette donne 8.20 Aktualno: Easy Driver 9.05 Nan.: La casa del guarda-boschi 9.50 Dnevnik L.I.S. 9.55 12.20 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. maša in Angelus 13.30 Dnevnik 14.00 Game show: Non sparate sul pianista 16.30 Dnevnik 16.35 Šport: Stadio Europa 17.45 Nogomet: EP, A skupina, Španija - Italija, prenos 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.25 Avtomobilizem: Fl VN Kanade, prenos 21.30 Šport: Pole Position 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Circle of life 10.30 Film: A Beverly Hills... signori si diventa (kom., ZDA, '94, r. P. Spheeris, i. J. Varney) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: L'onore e il rispetto 2 16.00 Film: Amore appeso a un filo (rom., Avstr./Nem., '07, r. H. Kranz) 18.00 Nan.: I delitti del cuoco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 21.15 Nan.: Caterina e le sue figlie 3 23.30 Film: Ragazze interrotte (dram., ZDA, '99, r. J. Mangold, i. W. Rider, A. Jolie) v Italia 1 22.00 Film: Dieci inverni (dram., It./Rus., '09, r. V. Mieli) 23.55 Nočni dnevnik 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Dok.: Terza pagina 7.00 9.55 Risanke - Cartoon Flakes 9.00 Igra: Battle Dance 55 10.00 Film: McBride - Omicidio dopo mezzanotte (krim., ZDA, '05, r. K. Connor) 11.25 Film: La nave dei sogni - Namibia (rom., Nem., '99) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Šport: Dribbling Europei 14.15 Nan.: Il commissario Herzog 16.20 Film: Omicidi nell'alta società - Il dolce profumo del male (krim., Avst./Nem., '09, r. P. Saemann) 17.55 Dnevnik L.I.S. 18.00 Nan.: Il Clown 18.40 Nan.: Due uomini e mezzo 19.10 Šport: Pole Position 20.00 Avtomobilizem: F1 VN Kanade, prenos 20.25 Nogomet: EP, C skupina, Isrka - Hrvaška, prenos 21.20 Dnevnik 23.15 Šport: Notti Europee 0.45 Aktualno: Protestantesimo 7.00 Nan.: Mowgli. il libro della giungla 7.40 Risanke 10.00 Film: Free Willy 3 - Il salva-taggio (pust., ZDA, '97, r. S. Pillsbury) 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Risanka: Simpsonovi 13.55 Film: Superman (fant., ZDA, '7S, r. R. Donner, i. C. Reeve) 16.40 Film: Barbie e la magia della moda (ris., ZDA, '1G, r. W. Lau) 16.00 Film: Jimmy Grimble (kom., V.B., 'GG, r. J. Hay) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.25 Film: Matrimonio a quattro mani (kom., ZDA, '9S, r. A. Ten-nant, i. M.K. Olsen, A. Olsen) 21.25 Dok.: Archimede - La scienza secondo Italia 1 0.30 Reportaža: Confessione Reporter La 7 LuA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.20 Motociklizem: Superbi-ke, WSKB iz Misana, 1. tekma, prenos 13.00 16.30 Šport: Paddock Show 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Medical Investigation 15.00 Mo-tociklizem: Superbike, WSKB iz Misana, 2. tekma, prenos 17.00 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Reportaža: Missione natura Album 23.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Dok.: Quando eravamo re (ZDA, '96, r. L. Gast, i. M. Ali) ^ Tele 4 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.15 Aktualno: Musa Tv 7.3011.15, 19.30 Rotocalco AdnKro-nos 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.50 Variete: Idea in tavola... 12.15 Aktualno: Super Sea 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.10 Variete: Camper Magazine 13.30 Variete: A tambur battente 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.25 Vi-deomotori 16.40 SMS - Solo Musica e Spet-tacolo 17.30 Risanke 20.00 Variete: Epoca... che storia 20.30 Aktualno: Dai nostri arc-hivi 2012 21.00 Deželni dnevnik 21.15 Film: La segretaria quasi privata (kom., ZDA, '57, r. W. Lang, i. S. Tracy, K. Hepburn, J. Blon-dell, G. Young) 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Kratkometraža: Maremetraggio If" Slovenija 1 Tv Primorka 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane nanizanke za otroke 10.45 Izob.-svet. odd.: Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Alpski večer 2012, 2. del (pon.) 15.05 Film: Daisy Miller (ZDA) 16.30 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 0.45 Igralci brez maske: Aleksander Krošl 18.20 1.45 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti pop Pop TV 19.55 Formula 1: VN Kanade, prenos iz Montreala 21.50 Dok. serija: Pogled na... 22.20 Izob.-dok. serija: Village Folk -Ljudje podeželja 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.10 Nad.: Sinovi anarhije 0.15 Alpe-Do-nava-Jadran (pon.) 2.00 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.15 Infokanal (t Slovenija 2 6.50 Skozi čas (pon.) 7.15 Minute za... 7.40 Globus (pon.) 8.15 Slovenci po svetu (pon.) 8.45 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 9.15 Turbulenca (pon.) 9.50 Glasbena matineja 10.55 Kajak kanu na divjih vodah: Svetovni pokal, prenos iz Cardiffa 12.00 Žogarija 12.30 Rad igram nogomet 13.00 17.00 Evropsko prvenstvo v nogometu 13.05 EP v nogometu: Nizozemska - Danska, posnetek iz Harkova (pon.) 14.55 EP v nogometu: Nemčija - Portugalska, posnetek iz Lvova (pon.) 16.50 Državno prvenstvo v ulični košarki, reportaža iz Novega mesta 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Nan.: Peklenske mačke 11.20 Nan.: Zasebna klinika 12.15 Film: Srečanje z nevarnostjo (ZDA) 14.00 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 15.00 Petrovi stilski nasveti (resnič. serija) 15.55 Petične nosečnice (resnič. serija) 16.55 Film: Nevestin oče (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor, v živo 22.30 Film: Nevarno zapeljevanje (ZDA) 0.30 Film: RT strahu (ZDA) A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nad.: Dobrodošli v resničnost 8.55 Nan.: Moja super sestra 9.20 Dok. film: Fifa 2006 - Veliki finale 11.20 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.10 Nan.: Domače kraljestvo 12.40 Nan.: Vsi moji moški 13.10 23.50 Nan.: Šerifova pravica 14.00 Šef pod krinko (resn. serija) 15.00 Film: Moj očka, tabornik (ZDA) 16.35 Film: Bitka za šolo (ZDA) 18.00 Dok. serija: Steven Seagal - Varuh zakona 18.30 Norci na delu 19.00 Adrenalina 20.00 Film: Pobeg iz bolnišnice (ZDA) 21.55 Film: Predator (ZDA) 0.40 Ris. serija: Batman 17.50 EP v nogometu: Španija - Italija, prenos iz Gdanska 20.10 Žrebanje Lota 20.35 EP v nogometu: Irska - Hrvaška, prenos iz Poznanja 23.00 EP v nogometu: Španija - Italija, vrhunci 23.15 EP v nogometu: Irska - Hrvaška, vrhunci 23.30 Londonski vrtiljak (pon.) 0.00 Športni izziv (pon.) |r Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Q - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Effe's Inferno 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.40, 0.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.40 Nogomet: EP Irska - Hrvaška, neposredni prenos 22.55 Nogomet: EP Španija - Italija, posnetek 1.05 Čezmejna Tv - TDD 13.30 Tv prodajno okno 14.00 Žogarija v Celovcu 14.30 Besede miru - Sporočilo miru 15.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 15.30 Pravi ključi 16.30 Priznanja ACS za leto 201117.00 Slovenija danes - Si-niša Grmovšek, župan občine Bovec 18.00 Za več pravega veselja brez alkohola 18.15 Z Mojco po domače 19.15 Duhovna misel (pon.) 19.30 Tedenski pregled 20.00 Znanstveni večer, predava doc. dr. Jernej Barbič 21.30 Pogovor in pika - Tomaž Gantar 22.00 Veliko platno 23.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mizica, pogrni se! (A. Facchini in A. Rust-ja); 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z et-nologinjo dr.: Marija Stanonik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Oddaja časnikarskega oddelka; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 7.00, 8.10 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon: Evropsko prvenstvo v nogometu; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele, sledi Quilisma; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00-15.00, 20.00-21.00 50 anni di musica indie; 15.0017.00 E ...state freschi; 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Koncert vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret: Roman Rozina; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu se vam obeta krajše zatišje. Ker boste pri delu izredno učinkoviti, se boste domov lahko vračali prej kot ponavadi. Preživite čim več časa v krogu svoje družine. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zapleti z denarjem se počasi umirjajo. Glede na to, da zadnje čase nimate sreče pri nakupih, raje ne sprejemajte pomembnih odločitev. Z večjimi nakupi kakšne teden še počakajte. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Napetosti bodo začele popuščati. Sprijaznite pa se, da vseh težav ne morete odmisliti. Včasih so napetosti večje, drugič manjše. Pomembno je, da ste jim kos, kar ste že dokazali. V^gP RAK 22.6.-22.7.: Morda bi bilo bolje, če bi za nekaj časa upočasnili svoje konje. Loteva se vam utrujenost, vi pa še kar brezglavo hitite. Vzemite si več časa zase in se odpravite na samoten sprehod po gozdu. LEV 23.7.-23.8.: Nerešena (^^r vprašanja v zvezi s službo bodo začela dobivati odgovore. Uredilo se bo bolje, kot ste pričakovali. Končno boste zlezli na zeleno vejo in zaradi srečnih okoliščin utrdili svoj položaj. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred ljud-^^ mi ste zadnje čase nastopali nekoliko bahaško, toda le zato, ker ste bili negotovi vase. Notranje se boste umirili in spet navezali pristnejše stike z drugimi. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kon-^ ^ čno se boste tudi vi sprijaznili s tem, da ne more biti vse tako, kot si zamislite. Nekaj vajeti boste že zdaj spustili iz rok in se počutili veliko bolje. Zdravje: dobro. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Počutje se vam bo izboljšalo, saj vam planeti pošiljajo veliko energije. Težko boste zdržali dolgo časa na enem mestu. Željni akcije in sprememb boste pri svojih odločitvah. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav ste zelo iznajdljivi in se znate postaviti zase, zadnje čase nimate prave motivacije za delo. Morda potrebujete nekaj več počitka, saj je za vami naporno obdobje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Službeno delo vas ne bo več utrujalo, čeprav boste morali pred dopustom še kar nekaj postoriti. Ostalo vam bo dovolj energije, da boste tudi prosti čas preživeli čim bolj aktivno. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Želeli si boste, da bi naredili vse, kar pričakujejo od vas, čim bolje. Motite se. če mislite, da je mogoče ustreči prav vsem pričakovanjem. Postavite si lastne cilje in se ne ravnajte. RIBI 20.2.-20.3.: Primanjkovalo vam bo potrpljenja. Takoj ko se bo pri delu kaj zataknilo, se boste začeli jeziti. Napake so sestavni del vsega, kar počnemo. Imejte namesto njih pred očmi svoje kvalitete. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. junija 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Lepi pravljični svet (Nanos) 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: II tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Dnevnik 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: La signora in giallo 21.10 Film: Il mio nome e nessuno (western, It., '73, r. T. Valerii, i. H. Fonda, T. Hill) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Verdet-to finale 15.15 Film: La vendetta non paga (rom., Nem., '10, r. O. Dommenget, i. J. Klinge) 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Šport: Stadio Europa 17.45 Nogomet: EP 2012, Francija -Anglija, skupina D, prenos 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP 2012, Ukrajina - Švedska, skupina D, prenos 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee 23.50 Film: II socio (triler, ZDA, '93, r. S. Pollack, i. T. Cruise, J. Tripple-horn) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Storm - Una tempesta a 4 zampe (druž., Dan., '09, r. G. Campeotto) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cronaca (v. A. Vie-ro) 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Avvocato per amore (rom., Nem., '06, r. O. Dommenget) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Film: The Blind Side (dram., ZDA, '09, r. J.L. Hancock, i. S. Bullock) 6.15 Nan.: Top Secret 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costie-ra 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Ringer 23.25 Dnevnik 23.40 Rubrika: Stracult (a casa) di Marco Giusti 23.50 Film: Espiazione (dram., Fr./V.B., '07, r. J. Wright, i. K. Knight-ley) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora in Agora Brontolo 10.10 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: Ferdinando I, Re di Napo-li (kom., It., '59, r. G. Franciolini) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Tre donne al verde (kom., ZDA, '08, r. C. Khouri) 22.55 Dok.: Paesaggi con figure - Viaggio nell'Italia da ritrovare 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.00 Aktualno: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Tutti per Bruno NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (9. junija 2012) Vodoravno: Ipsa, majorka, Korn, Ivanovo, Aladar, Neva, Rim, Kope, tri, NOB, ciza, T. N., moto, Erjavec, Samatorca, eta, Al, tla, nat, patoka, France Prešeren, adamit, ranger, L. A., osa, nota, Enej Aminta, avt, Ana, anode, le, I. R., Orjen, mirakel, Vransko jezero, Asirija, os, Teodora, as; na sliki: Samatorca. O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.35 Kviz: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Rookie Blue 0.50 Nan.: Nip/Tuck 1.45 Nan.: Saving Grace La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: I due volti della vendetta (western, ZDA, '61, r. M. Brando) 16.50 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) 23.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Aktualno: Madama Palazzo (v. S. Gernini) 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 SMS - solo Musica e Spettacolo 12.05 Variete: Camper magazine 12.25 Aktualno: Epoca... che storia 12.55 Videomotori 13.10 22.35 Variete: Le-zioni di pittura 13.30 Tržaški dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino 14.15 Today we eat sicilian 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Tržaški dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.02 Dok.: Luoghi magici 19.30 Tržaški dnevnik 20.00 23.30 Kratkometraža: Maremetraggio 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Nata libera (pust., V.B., '65, r. J. Hill, i. V. McKenna, B. Travers, G. Keen) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Film: La segretaria quasi pri-vata (kom., ZDA, '57, r. W. Lang, i. S. Tracy, K. Hepburn, J. Blondell, G. Young) |r Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.20 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Mihec in Maja 10.15 15.40, 16.20, 18.30 Risanke 10.25 Iz popotne torbe (pon.) 10.40 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 11.00 Igr. otr. serija: Tomažev svet (pon.) 11.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.30 Poučna nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Duhovni utrip 17.45 Pogled na... 17.55 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro! (pon.) 13.15 Evropsko prvenstvo v nogometu 13.15 EP v nogometu: Irska - Hrvaška, posnetek iz Poznanja (pon.) 15.05 EP v nogometu: Španija - Italija, posnetek iz Gdanska (pon.) 17.50 EP v nogometu: Francija - Anglija, prenos iz Donetska 20.10 Žrebanje 3x3 plus 6 iz Krpanove dežele 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.5016.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.5015.35 Zakon brez ljubezni (nad.) 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.5517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabav. serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Le-potilni salon (ZDA) 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Franklin in Bash 23.25 Nan.: Vohun v nemilosti 0.20 Nan.: Mentalist A Kanal A 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Raziskovalni junaki (ris. serija) 7.50 Svet, povečava 8.25 12.15 Brata (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.45 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.55 16.05 Resn. serija: Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Nevarno zapeljevanje (Avstral.) 17.05 Nad.: Na kraju zločina - Miami 18.0019.45 Svet 18.55 0.15 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Zaznamovan za smrt (ZDA) 21.45 Nan.: Ka-liforniciranje 22.25 Film: Ulični bojevnik (ZDA) 20.35 EP v nogometu: Ukrajina -Švedska, prenos iz Kijeva 23.00 EP v nogometu: Francija - Anglija, vrhunci 23.15 EP v nogometu: Ukrajina - Švedska, vrhunci 23.30 Film: L... kot ljubezen Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila TVS1 11.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napoved-nik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Film: The Lady is a Square 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.35 Športna mreža 18.20 23.25 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.05 Primorska kronika 19.00 21.35 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 20.40 EP v nogometu: Ukrajina - Švedska, neposredni prenos 21.45 EP v nogometu: 2. polčas, neposredni prenos 22.35 Žogarija 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Vaš krog 18.00 Šport Špas: 5. dan druženja in gibanja vseh generacij 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.00 Občina Brda - slavnostna seja 21.00 Odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan: v studiu Lucija Pirjevec in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z etnologinjo dr.: Marija Stanonik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Feri Lainšček - Sprehajališča za vračanje, roman v verzih, 7. nad.; 18.00 He-vreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol z Mojco Klarič; 9.30 Poročila; 10.00 EP v nogometu; 10.30 Poročila; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling - Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fe-giz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 8.00, 9.05, 11.00, 12.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama/Top albumov; 20.45 Londomat; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 10. junija 2012 KULTURA / fotografija - Predstavitev bo v četrtek v avditoriju nekdanje ribarnice na tržaškem nabrežju Avtorska mapa v spomin na legendo slovenske fotografije Maria Magajno Mapo z desetimi fotografijami sta izdala Narodna in študijska knjižnica ter Inštitut za etnologijo Mario Magajna je bil med tržaškimi Slovenci dolga leta pojem fotografa. Ves povojni čas, vse do leta 1993, se je redno pojavljal na naših prireditvah in drugih javnih dogodkih ter ta ali oni utrinek ujel v svoj fotoaparat. To je spadalo k njegovemu poklicu, saj je skoraj petdeset let deloval kot fotoreporter Primorskega dnevnika. V svoj objektiv pa je rad ujel tudi vsakdanje življenje v mestu in na vasi, opravljanje raznih poklicev, razposajeno igranje otrok, kraško burjo ali kriške ribiče. Deset Magajnovih črno-belih fotografij, ki so nastale med letoma 1947 in 1952, bo odslej bogatilo arhive nekaterih italijanskih in slovenskih umetnostno-zgodovinskih institucij, najbrž pa tudi marsikateri dom. Narodna in študijska knjižnica, kateri je Magajna (njegov priimek se je uradno pisal Maganja) podaril svojih skoraj 300.000 posnetkov, in Inštitut za etnologijo sta se namreč odločila, da izdata avtorsko fotografsko mapo in tako promovirata vrhunsko delo pokojnega tržaškega fotografa. V ta namen jo bosta izročila nekaterim arhivom in muzejem. V avtorski mapi bo deset fotografij (vse bodo s tiskarsko tehniko Art giclée tiskane na fotografskem brezki-slinskem papirju), krajši esej izpod peresa fotografinje in novinarke Mete Krese ter Magajnov življenjepis. Mapo bodo v četrtek ob 18.30 predstavili javnosti v avditoriju ne- kdanje ribarnice (Salone degli Incan-ti) na tržaškem nabrežju, kjer je samo še ta teden na ogled bogat izbor slovenskih umetnikov, ki nosi naslov Razprta obzorja; pri organizaciji četrtkove predstavitve sodeluje zato tudi konzorcij Slovik. Prisotni si bodo mapo lahko ogledali in si s predhodnim naročilom zagotovili svoj izvod (izdaja mape je omejena na 50 izvodov). Večer bosta s svojima flavtama oplemenitila gojenca Glasbene matice Sara Bembi in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama. (pd) V spomin na Maria Magajno (na posnetku levo) bodo v četrtek predstavili avtorsko mapo, v kateri bo deset fotografij (na posnetku ena od njih), ki jih je Magajna posnel med letoma 1947 in 1952 kassel - Naslednjih sto dni ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu Documenta 13 odprla svoja vrata Letos največ prizorišč in sodelujočih doslej - Poteka vsakih pet let - Letošnjo documento je pripravila Američanka Carolyn Christov-Bakargiev V Kasslu je včeraj vrata odprla documenta št. 13. Ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti v svetu na vsakih pet let predstavi aktualne tendence v sodobni umetnosti, obenem predstavlja prostor za nove razstavne koncepte. Umetniška vodja letošnje documente je Američanka Carolyn Christov-Bakargiev. Documento, ki bo trajala 100 dni, je odprl nemški predsednik Joachim Gauck. Christov-Bakargieva tudi na letošnji izdaji pričakuje 750.000 obiskovalcev, kot so jih našteli pred petimi leti. Na documenti je letos 300 sodelujočih iz 55 držav, kar je največje število sodelujočih doslej. Chri-stov-Bakargieva ob tem poudarja, da je od sodelujočih le polovica umetnikov, drugo polovico pa predstavljajo znanstveniki, denimo, biologi, fiziki, zoolo-gi, filozofi pa tudi politični aktivisti, hipnotizerji in drugi. Kar počnejo slednji, "je lahko umetnost, lahko pa tudi ne", besede umetniške vodje povzema nemška tiskovna agencija dpa. Christov-Bakargieva je še dodala, da meja med tem, kaj je in kaj ni umetnost, postaja vedno manj pomembna. Umetnost zanjo pomeni prostor "postavljanja vprašanj in ne dajanja odgovorov", poleg tega je ne zanimajo toliko koncepti kot sam proces dela, torej kako umetnost nastaja. Večina sodelujočih je dela, ki jih predstavlja, izdelala posebej za documento. 13. documenta, eno najpomembnejših razstav sodobne umetnosti, so odprli včeraj in je takoj pritegnila veliko pozornost (spodaj); na posnetku desno pa je japoOnski umetnik Šinro Otake pred svojim delom Mon Cheri ansa Čeprav glavnino predstavljajo dela živečih umetnikov, pa je mogoče videti tudi dela nekaterih že preminulih ustvarjalcev, denimo španskega slikarja Sal- vadorja Dalija in celo izumitelja na področju računalništva Konrada Zuse. Med sodelujočimi umetniki so tudi nemška umetnica Rosemarie Trockel, ki se je na documenti leta 1997 predstavila z delom Hišica za prašiče in ljudi, južnoafriški slikar in cineast William Kentridge, kitajski umetnik Song Dong bo predstavil kup odpadkov, ki ga je že skoraj popolnoma "kolonizirala" trava, Francoz Pierre Huyghe pa bo razstavil gomilo iz komposta. Znotraj samega mesta je documenta zasedla 30 prizorišč, kar je največ doslej. Razen v tradicionalnih razstaviščih in v parku Karlsaue je umetnost predstavljena na številnih novih lokacijah, tudi v enem od kinematografov v mestu in na železniški postaji. Najobsežnejša je razstava v parku Karlsaue, kjer bo na prostem predstavljenih 30 umetniških del. Park, ki ga v tlorisu označujejo geometrijske oblike, je nastal leta 1586. Obsega 125 hektarjev in danes velja za priljubljen kraj oddiha in rekreacije. Del documente je že od njene druge izdaje, leta 1987 je na osmi documenti v njem Thomas Schütte postavil svoj znameniti ledeni paviljon. Največje pokrito razstavišče documente pa je Fridericianum, kjer se sicer v času, ko ni razstave, vrstijo predstavitve sodobne umetnosti. Stavba v klasicističnem stilu je bila med letoma 1769 in 1776 zgra- jena po načrtih Simona von Louisa du Ryja in velja za prvi javni muzej v Evropi. Razstave letošnje documente so na ogled še v documenta-Halle, kinu Gloria, Novi galeriji, na glavni železniški postaji in v prenovljenem Muzeju bratov Grimm. V letošnjo izdajo se bodo z dogodki, ki bodo potekali vzporedno, vključila tudi tri mesta v tujini: afganistanska prestolnica Kabul, egiptovski Kairo in nacionalni park Banff v Kanadi. Tam bodo v času documente med drugim potekali seminarji in predavanja, v Kabulu pa bodo med drugim odprli razstavo in pripravili filmski program. "Muzej 100 dni" je leta 1955 ustanovil slikar in profesor Arnold Bode kot dodatni program k zvezni hortikulturni razstavi. V njem je želel predstaviti umetnost, ki so jo nacisti označili kot degenerirano. Zaradi uspeha prve izdaje so documento ponovno pripravili čez štiri leta. Na prvi documenti so našteli 130.000 obiskovalcev. Število je postopoma naraščalo, leta 2007 pa so jih na 12. izdaji našteli 750.000. Documento so sprva pripravljali na štiri leta, od leta 1972 jo pripravljajo na pet let. Tedaj se je spremenil tudi koncept; vsako izdajo pripravi drug umetniški vodja, ki ima pri tem veliko svobodo. Carolyn Christov-Bakargiev je odraščala v New Jerseyju. V Pisi je študirala umetnostno zgodovino. V Turinu je delala v muzeju sodobne umetnosti Castello di Rivoli in leta 2008 vodila bienale v Sydneyu. Je avtorica več knjig o italijanski arte povera in o južnoafriškem umetniku Williamu Kentridgeu. Leta 2008 je bila imenovana za umetniško vodjo documente 13. Je druga ženska, ki ji je bila v zgodovini documente zaupana ta naloga. (STA) V 89. letu starosti je včeraj umrl pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Svojo pesniško pot je začel z zbirko S poti iz leta 1947, s katero je upesnjeval čas NOB, najbolj znan je bil po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963. Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Med njegove najbolj znamenite pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). 16534697 / PRIREDITVE Nedelja, 10. junija 2012 27 klasična glasba - Abonmajska sezona 2012/13 Slovenska filharmonija v novo sezono z motom Klasika na izbiro Orkester Slovenske filharmonije bo v abonmajski sezoni 2012/13 nastopal pod motom Klasika na izbiro, s čimer po besedah direktorja Damjana Damjanovi-ča želijo nakazati, da se bodo v težavnih delovnih pogojih trudili za pridobivanje čim več občinstva, hkrati pa ohranili svoje poslanstvo. V sklopu abonmajev bodo izvedli štiri slovenske novitete. Iz slovenske glasbene zakladnice bodo v prihodnji sezoni poleg krstnih izvedb del Blues Uroša Rojka, Polinesia Janeza Matičiča, še neimenovanega dela Ivana Florjanca in Koncerta za violo in orkester Pavla Mihelčiča na sporedu še dela Sin-fonietta Primoža Ramoveša, Prebujenje Demetrija Žeberta, Iz domačega perivo-ja Igorja Štuheca in Plesi Slavka Osterca. V abonmajih Oranžni in Modri bodo v skladu s poslanstvom največ pozornosti namenili raznovrstnosti programa. Večji del programa je namenjen klasični glasbeni literaturi, ki obsega dela Wolf-ganga Amadeusa Mozarta, Johannesa Brahmsa, Petra Iljiča Čajkovskega, Dimitrija Šostakoviča, Maurica Ravela in Ric-harda Straussa. Nadaljevali bodo tudi z novostjo iz lanske sezone, koncertnim ciklom Pika - točka - tačka, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Zagrebško in Beograjsko filharmonijo. Program ponuja tudi nova, drugačna in redko izvajana dela. Med njimi je Koncert za violino in orkester nemškega skladatelja in dirigenta Matthiasa Pintscherja, ki je bil krstno izveden septembra lani v Luzernu. Pintscher bo oktobra prevzel tudi vlogo umetniškega vodje letošnje 14. edicije festivala komorne glasbe Slowind. V Filharmoniji bodo obeležili tudi 150. obletnico rojstva Clauda Debussyja, 100. obletnico smrti Julesa Masseneta, 50. obletnico smrti Paula Hindemitha in Francoisa Poulenca, 110. obletnico rojstva Maurica Durufleja ter 100. obletnice rojstva Witolda Lutoslawskega. Skladatelj in pedagog Igor Štuhec bo 15. decembra praznoval 80-letnico. Program vokalnega abonmaja prihodnje sezone, ki bo obsegal osem koncertov, je predstavila pomočnica direktorja za zbor in umetniška voditeljica Slovenskega komornega zbora Martina Batič. Zbor bo z izvedbami novih slovenskih del, s prvimi izvedbami del znanih skladateljev v Sloveniji in s sprehodom med najzahtevnejšimi skladbami svetovne zborovske glasbe sledil svojemu poslanstvu kot edini profesionalni zbor v Sloveniji. Na prvem abonmajskem koncertu bodo izvedli novo Mihelčičevo delo Sedmi angel, kantato za mešani zbor, recita-torja, štiri trobila in tolkala. Sledil bo koncert samospevov, ki bo gostil uveljavljenega nemškega baritonista slovenskega rodu Patricka Pobeschina. Za konec vokalnega abonmaja bo filharmonija gostila švedskega dirigenta Roberta Sunda, enega od soustvarjalcev švedskega zborovskega čudeža. Kot je še dejala Batičeva, bodo pred nedeljskimi koncerti nadaljevali z dobro obiskani pogovori glasbenih ustvarjalcev. Slovenska filharmonija je izdala tudi znanstveno monografijo Primoža Kureta Zanesenjaki in mojstri: Častni člani, umetniški vodje in znameniti umetniki v filharmonijah v Ljubljani. Slikovno opremo za knjigo je zbral Jonatan Vinkler, ki je monografijo tudi uredil. danes in v torek Koncerti učencev Glasbene matice Učenci Glasbene matice bodo danes in v torek oblikovali in popestrili več prijetnih kulturnih dogodkov. Prvi na sporedu bo nadaljevanje «ekološke» pobude Invasati, ki se odvija v tržaškem, mestnem botaničnem vrtu v ulici Marchesetti 2. Sejem vrtnarstva bo priložnost za stik z lepotami narave s pomočjo zanimivih vodenih ogledov, a tudi z glasbenimi poslasticami, za katere bodo poskrbeli učenci Glasbene matice iz razredov profesorjev Erike Slama, Jagode Kjuder in Fulvija Jurinčiča. Zvok flavt, violin in harmonik se bo oglasil med zelenjem od 11.30 dalje. V večernih urah, ob 20.00 na se- dežu kulturnega društva v Barkovljah, pa bo na vrsti že tradicionalni pozdrav poletju razreda flavt «S flavto v poletno noč». Z raznolikim programom bodo v duu in v triu nastopili učenci šole in kot posebna gostja lani diplomirana flavtistka Sara Bembi. Vrsto zaključnih akademij šole bo v torek zvečer sklenil tematski večer »Ob zvokih harfe«, ki bo ovrednotil izjemne dosežke učenk tega oddelka v letošnjem šolskem letu. Večkrat nagrajene harfistke bodo zaigrale ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. V kombinaciji s harfami bodo nastopili tudi flavtisti iz razreda prof. Slama. (ROP) GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ŠTANDREŽ Igrišče ■ Poletno srečanje gledaliških skupin Danes, 10. junija ob 20.45 / Markus Kö-beli: »Sobe« / Režija: Herman Mubi«. V petek, 15. junija ob 20.45 / Edita Frančeškin: »Ali ženske kdaj odnehajo« / Režija: Edita Frančeškin. V soboto, 16. junija ob 20.45 / Ray Cooney: »Zbeži od žene« / Režija: Jože Horovat. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 12. junija ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: in v sredo, 13. junija ob 19.30. Mala dvorana Jutri, 11. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 13. junija ob 21.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V četrtek, 14. junija ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Jutri, 11. junija ob 19.30 / John Demp-sey, Dana P. Rowe: »Čarovnice iz East-wicka« / Ponovitve: v torek, 12. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 13., v petek, 15. junija ob 19.30. V četrtek, 14. junija ob 19.30 / Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Ženitev«. / Ponovitve: v soboto, 16. junija ob 19.30. V nedeljo, 17. junija ob 17.00 / Who's cooler than me? (Kdo je bl kul?). Zaključna produkcija Plesne šole Mini-mundo. V torek, 19. junija ob 11.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena / studio V torek, 12. junija ob 20.00 / D. Smole, B. Hladnik, N. Milčinski: »Ples v dežju«. / Ponovitve: v četrtek, 14. ob 17.00, v petek, 15., v torek, 19. in v sredo, 20. junija ob 20.00. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. KRIŽANKE ■ Ljubljana Festival 2012 V soboto, 7. julija ob 21.00 / John Dempsey, Dana P. Rowe: »Čarovnice iz Eastwicka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 19. junija ob 20.00 / Evergreen Symphony Orchestra: »Evergreen per Trieste«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD Jutri, 11. junija ob 20.30 / koncert / Festival oddaljene kulture / »Tori ensemble« / Nastopajo: Yoon-Jeong Heo: komungo (šeststrunske citre), vodja; Kwon-Soon Kang: džonga (klasična lirična pesem); Young-Chi Min: degum (bambusova flavta), ango (boben v obliki peščene ure); Suk-Joo Lee: piri (bambusova oboa) / V sodelovanju z Drugo godbo. / Brezplačna vstopnica. Gallusova dvorana V torek, 12. junija, ob 20.00 / Večer kla- sične tradicionalne korejske glasbe / »Orkester SNG Opera in balet Ljubljana« / Dirigent: Sung-Jin Kim / Solisti: Jae-Won Lim, degum; Dae-Seok Jeong, komungo; Kwon-Soon Kang, glas; Ji-Young Yi, kajagum / V sodelovanju z Umetniškim svetom Koreje ARKO. / Brezplačna vstopnica. V četrtek, 14. unija ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske Filharmonije« / Dirigent: Matthias Bamert / Solist: Nicolas Altstaedt - violončelo. / Ponovitev: v petek, 15. junija ob 19.30. V soboto, 16. junija ob 20.00 / koncert / Prireja: Bodi drugačen Event Management, Izak Čečko, s. p. / »The Piano Guys prvič v Evropi«. Linhartova dvorana V sredo, 13. junija ob 20.00 / ples / Laboratory Dance Project, Koreja: Jeon Mi Sook: »Si vesel, da me vidiš?«, Soo Lee: »Sodobno občutje« in Shin Chang Ho: »Brez komentarja«. / Brezplačna vstopnica. V nedeljo, 17. junija ob 18.00 / balet / Prireja: Baletna šola Saša, d. n. o. / »Zaključni nastop baletne šole Saša«. Metelkova Gala Hala V torek, 12. junija ob 20.00 / koncert / »Punk Rock Holiday warm up show @ letni vrt Gala Hale« / Nastopajo: Total Chaos / Vstop prost! V četrtek, 14. junija ob 20.00 / koncert / Picaboj @ letni vrt Gala Hale«. V petek, 15. junija ob 22.00 / koncert / Nastopata: Klash Bash 4: sirKris (Lektroluv, Germany) in Barely Modern - live!«. V soboto, 23. junija ob 20.00 / koncert / »Rambo Amadeus & Broken Beat Sextet«. V petek, 5. julija ob 20.00 / koncert / Nastopata: »Pennywise in SNFU« V nedeljo, 29. julija ob 20.00 / koncert / Letni oder Gale Hale / Folk metal večer / Nastopata: Arkona (RUS) in Brezno (SLO). V ponedeljek, 3. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopajo irska rock skupina: »Flogging Molly«. Channel Zero V četrtek, 14. junija ob 21.00 / koncert / Nastopa skupina »La Dispute«. Kino Šiška V torek, 3. julija ob 21.00 / koncert / Nastopa slavni band iz Brightona, »The Kooks!«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-berta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiusi - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 040-3226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni ani-matorji in sicer: Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Mariagra-zia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 30. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoper-stavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Do nedelje zvečer bodo v deželo prihajali jugozahodni tokovi, ki prinašajo spremenljivo vreme in nestabilnost; v ponedeljek dopoldne se bo pojavila odločnejša atlantska fronta. Do srede bo n vreme nestabilno z nevihtami. Nad zahodno in srednjo Evropo je ciklonsko območje. Vremenska fronta bo dosegla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.47 in zatone ob 12.03 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen. Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.33 najvišje -2 cm, ob 10.01 najnižje -28 cm, ob 17.48 najvišje 39 cm. Jutri: ob 1.06 najnižje -18 cm, ob 6.04 najvišje -2 cm, ob 11.04 najnižje -21 cm, ob 18.29 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............1 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5 in v visokogorju do 9,5. O TRŽIČ 13/17 CELJE 14/18 O ZAGREB 16/21 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno bo z nevihtami, predvsem na vzhodu, in padavinami, ki bodo obilne na zahodu, močne pa na vzhodu. Na obali bo pihal jugozahodnik. V popoldanskih urah se bo na zahodu razjasnilo, čeprav bo možnost neviht še visoka. Jutri in torek bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Malo hladneje bo. nEClih: AUTONYM* Friu^l VfHEilA GIVUA MARITIME AFFAIRS AND ¡FISHERIES European Own mission •tjiítt-¿yií ffii't ( Trieste, Stadione Marittima 12-13 June 2012 Towards a Strategy for the Adriatic Ionian Macro-Region Diuv j dcljviiif a o pomorskih £ade*ah y lad^ansko-Jonshi makrorofllpl M lS-.H¡unl|jl012 Kor¡5fcir,i pnldta PnriorsVc postaj Mola Eloro.iH tri 1 Chine |-sdraník&|Ofiikíjj¿ 'Art'MJíjd to s* ocioso ¡J skupno p« i rmmeíMjnii kiissirrf íodelo^rva ru podfiiijirporoofiijhpcIicilL tar pied&i¿*1|¿ pin kwafc k uvedbi .n\ tjr ¡a ÍLrcpran ,ri!íy,i;rijn. IraltH Mimidiy Jpr Fni-^n Affntn M"i Plivi ñaffacle TrambcCtu Th# Mjrilimc- ATfjir;- irttfoe íidriillt Ion >dn Mítríj-RÉJiOrt Mortigüe Puriot Lb'taw fw Ncru.nie Aflea ctv] rishsní-í In ifte MíJiwrf<™íií> or>d BXxM. Uto, M MWf, EuiEpMrtCaffiíivsífon (Tí rftartf Pfonttiitf. Sífítcry íieoíroi of [tie Éencríjl ¿uwpicr* mita™* - Ttet£l ai bfxlge twrwem irkKrattStíns' 1545- itwCoflee fre^ Lt oo -1 fl.oo n«» iTiiijhdíiMiui ífífL'iu Tam« on i) Slu« cromih, - Tourüm ind iteííorfh ftinrmvatlon in MJirHlmt Swtors n^mlFIIIIlAfí MifJicJf 0* VjCfl. Sec-fMriiGinrmrof [b? T.^rn Jwr QJ iommcicy AiXfloo ond üf thf Fmm tf (be Actujtic-Jcxbfln fÍHir7itírs^ícvrvTifri£f. «mbflíiffll{jrÍLíiTJi Orilf. Mnitfry tf Ffjnfnjn flffoxy SaünfltíFrjt^o^.'Klí^ia/. Wpriffl Mar ra rito i?. COlf'l^ irtfl- jtJg flramboíJ í^íidrJit of rrifflríñ enrf fow-loprrMvit Cdimitífí of the rHífTíHHion(V Lit**! sf CroHngiodí Sritrxf: fiiií Mlgi AfldKi^r^ CnKter ofAltíA ScitTíf Ptjríf ■ TricstC £) unipijii: iv c and Sux[ainablc Tfimpart and A Safer J ni mare 5c-: jrt- Marine S fftcirfd by Pi feoyrfi? RMurdr. Reg*m)J Mtiiuer Jof MfrtHrnjcui/es, MühlUy. ftíWOTMl RíaTVi^ flrtd l^iíllt BtrfJkS. ffiufi VtíWínf Gitito RtyfMHf SpMkííi EThrfííPujiü CvHtflT CctKMJ j!of Mat*™ "'tl-spoíL itaiüíi y.rvirjy e( ¡fcnsptyri Cí^ro^ Pitra PtWíiori. Hédí ICTond Wstfi lieffic Mcrttof^ Dípf. (Krt km Cm h GuojD Gíúcsmfr Sonrisa spO'; STLL-I.';- m (hi EurapOTi Eianoric A^gratkkr. Uní>mi[y cj 'ii-iili". 5ír¿ifrSri(rtúr*. Cí^ífú^frtKKCiflDíS^Wkii fciHWfiiy/ií rftf Pon of MtyJI&fcoíK1. Maritit Siberia. CiMfifLJ Dríítof IntJu-iií-íL1 Of>eLííH>wn[ t'oíistxTiL^i¡w \t\e rtussa CWtí flt&s. trarxtHO PflrtfJ ^i-^giTg D-'kcüí oí ftoottsco ^cf-n tifOLfn Fafríiiie íertf-rti P^K-iJífir oj J-iKtfi Mflíjftf ftmvMlífOup 3) PrstHtlcnef((»Marine Fovuranmini and Flihfl« fíwirídDí OHvJíroHffntflonffl &ip(((y/(5fí«iíícií)nrfMcrLTef/i-tinonmfjit. Honpn Muiifliy of Enviionmcnr Ktyncte ípfnkprv ÍUiinWfl Miuiíunora CirKhor fry Críítfll {ind Mnr.iir rnririn.nnr.nr. Itn'ci r J.,t."t Cínfríil i>,r Jfir Arfrj(j|ii Jtyimrj n-LíkitfrT.- JVrnad jnKMftahi Hflv? pf fív CHrJbl Wpr.r^r JífWXircItíCMfiJo/thí rhítíulf. Jttíifífl fiiniriifl. Of. SHÍffK of (hf r-fiTiw flfwpriclt CiTirfr Fwndotioií l* iDni.'fMt rjinnw P fojf jmiir í - iz [une, zc iz í.w-io.LS WfitMií úruS introduction '■ncnodijñiwi cy PlfíOfrft i v^vsr^Jw njifDiriJí- trjrí?. Moijiicy. feriicomJ ond AjíHí Hftn±s Ve new Cllififl AJUvhxihwí (fígon ÍVfWTHüHHJTí íij ÍI^F H>LDe fiffars, M mía I>annffnokr CndlHi-rriiiMgfJ Rohan Stoti-5taMaryJ6rFottígf\Jffato. Morto EMííü yortfií-n Ltow SKf«aryfw Fo-'i^ rtmtf igof Sttnar CfDrtiflfl VKÍ Mniuer^ar t«/Mico KIVKWÍÍ