GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto I. - Štev. 5
TRST, petek 18. maja 1945
Cena 1.— liro
Sekretar Sveta Uršič: Prvič v zgodovini Trsta so se zbrali poslanci vsega mesta k svobodni odločitvi! Predsednik PNOO Bevk: Priborili smo si novo življenje - staro se ne vrne nikoli več!
Generalmajor Kveder: Prišli smo v Trst kot osvoboditelji, ne kot okupatorji!
Komandant NZ Greif: Kdorkoli bi poskušal ponovno zasužnjiti Trst, bo naletel na nezlomljivi odpor italijanskih in slovenskih demokratičnih množic!
Delavec iz S. Marca: Vsem onim, ki nam hočejo kratiti svobodo: naj puste nas Tržačane končno pri miru!
TRST, 17 maja
Vse bolj to bolj se je normaliziralo v zadnjih dneh življenje v Trstu Toda čeiprav so zopet odprte trgovine, čeprav je zopet vzpostavljena prva železniška proga, -čeprav prihaja vse več živeža v od Nemcev izropano mesto, čeprav je «Corso» v Trstu zopet živahen in tramvaji hreščijo sredi neštetih avtomobilov se je tržaškega prebivalstva zadnje čase polotil nek nemir. Sovražna propaganda, klevete «superdemokratskih» fašistov, so zastrupljale ozračje. Tržaško ljudstvo je čutilo, da mora reagirati. Čutilo je, da mora razkrinkati reakcionarne spletke, ki ogrožajo srečno bodočnost Trsta, čutilo je, da mora pokazati pred vsem svetom, kaj hoče. Zato je poslalo svojo delegacijo na sejo osvobodilnega .s V£la-Z zahtevo. takojšnjega sklicanja ustavne skupščine. Tržaško ljudstvo je hotelo učvrstiti svojo demokratsko oblast to kar hoče je izrazil najbolje napis nad odrom v Rossetijevem gledališču, kjer je ob 17. uri začela skupščina. Napis je bil jasen in kratek: živel avtonomni Trst, v demokratični federativni Jugoslaviji (viva Trieste au-tonoma nella democratica e fede-rativa Jugoslavia).
Rossettijevo gledališče je bilo nabito polno. Poleg večernih to salonskih oblek je bilo mnogo delavskih modrih oblačil in zavihanih rokavov. Za red so skrbeli borci tržaške brigade d’assalto. Med navzočimi je bilo opaziti tudi večje število vidnih zastopnikov našega javnega življenja. Tako tajnika PNOO tov. Borisa Kraigherja, predsednika PNOO tov. Franceta Bevka od civilnih oblasti, ge-nerallajtnanta Dušana Kvedra od vojaških oblasti ter nekaj zavezniških vojaških predstavnikov.
Otvoritev Skupščine
Skupščino je otvoril pod predsednik Osvobodilnega Sveta g. Gustin-chiich ki je pozdravil najprej delegate vseh slojev, posebno pa predeto vnike Jugoslovanske armade in sicer zastopnike IV. armade osvoboditeljice mesta Trst, garibaldince brigad «Triestina», «Fontanot», «Bicelll». Ko je predsednik na to naslovil pozdrave na tri zavezniške v Trstu navzoče misije, so navzoči navdušeno ploskali. G. pod Predsednik je opozoril na zgodovinsko važnost tega trenutka, s katerim podaja nasproti novi dobi plodovitega razvoja. Trst mota biti samo ono, o čemer Tržačan ni že leta in leta stremel. Ta skupščina naj pove ne samo vsej Evropi, ampak tudi vsemu svetu to, da mii Tržačani hočemo: autonomni Trst v svobodni demokratični, federativni Jugoslaviji.
«Proglašam za otvorjeno ustavno skupščino mesta Trst*. (Burno ploskanje). Sledila je garibaldinska himna, ki Jo je odigral operni orkester. 7,ela je viharno odobravanje in ploskanje občinstva. Nato je eden od delegatov predlagal predsednlštvo seje, ki so jo prisotni enoglasno odobrili. Nato je bila poklicana na oder tudi verifikacijska komisiji, ki je ugotovila rednost postopka in osebnosti navzočih. Nato je godha zaigrala jugoslovansko himno, ki je občinstvo vihamo ploskalo.
Govor sekretarja Osvobodilnega Sveta mesta Trst tovariša Rudija Uršiča
Tovariši to tovarišice, gospodje in gospe!
Zaradi izrednega in prav neobičajnega dogodka smo se danes sestali. Danes bo demokracija ureditve predstavništva našega mesta rapravlla velik korak naprej. Prvič v zgodovini Trsta se dogaja, da je velika večina prebivalstva na resnično demokratičen način brez pritiska, brez strahu manifestirala svojo voljo z Izvolitvijo delegatov.
Večji del teh so stari protifašistični borci, ki so v odločilnih dneh oborožene vstaje zagrabili za orožje, ki so pokazali, da znajo, če je treba izpostaviti tudi svoje lastno življenje za stvar demokracije, za dobrobit svojega lastnega mesta. Iz vsega poteka življenja našega mesta se zrcali jasna volja, volja vseh poštenih ljudi, da se čimpreje normalizira življenje samega mesta, da naše mesto čimpreje doseže cvetoč razvoj v svobodni bodočnosti. Nobene tendence ni v širokih množicah, da bi dramatizirale dogodke, nobene tendence ni v njih da bi otežkočale odnose med prebivalstvom to političnim ter upravnim vodstvom samega mesta, popolno je razumevanje težkega momenta, ki ga mesto preživlja.
Problemi tehničnega in političnega, upravnega ter včasih tudi vojaškega značaja se kopičijo in njih rešitev zahteva vedno večjo odgovornost, vedno večjo odločnost, skratka rešitev, ki zahteva široke osnove, na kateri mora sloneti Osvobodilni Svet Problemi, ki jih je treba rešiti se dotikajo interesov vsega prebivalstva. In ravno radi tega je potrebno, da vse prebivalstvo aktivno in sorazmerno sodeluje pri upravi mesta in to preko svojih delegatov in preko svojega zakonitega predstavništva.
V nadaljevanju govora je tovariš sekretar Uršič izjavil, da je sedanja začasna rešitev napravila odločen prelom med demokratičnimi elementi, ki želijo Trst svoboden, v proovitu, prosto luko in s p6-polno demokratično ureditvijo in med reakcijo in šovinističnimi elementi ki delajo proti interesom naroda. Ti reakcijonarni elementi iščejo razne rešitve, predvsem italijansko in z izključnim namenom borbe proti demokratični in napredni Jugoslaviji in proti demokraciji sploh.
Potem je govoril o vzrokih nagle osvoboditve Trsta1 in o hitri normalizaciji mestnega življenja. Rekel je med drugim: «Zcdinjenje 1-taljanskega in slovenskega, elementa, ki sc je že odigralo na političnem polju, je moralo prestati svojo preizkušnjo, načeti je moralo vprašanje, ki naj bi preizkusilo vso celoto in istočasno oba. posamezna dela; moralo je prestati to preizkušnjo, utrditi se ali - podleči, Ta preizkušnja Je bila oborožena vstaja in ta preizkušnja je bila sijajno prestana.
Ta borba ni le utrdila zveze med Italijani in Slovenci v mestu, temveč je pravtako zbližala, pobratila Trst z jugoslovansko celoto kot tako. Hrvatje in Dalmatinci ter Črnogorci IV. Armade so se predstavili mestu kot osvoboditelji, ki so
se borili, trpeli, prelivali svojo lastno kri in s tem pokazali globoke vezi, ki so nastale med našim mestom in jugoslovansko celoto. Padli junaki IV. Armade na višinah, ki obdajajo mesto so neporušljiv most med Trstom in ostalo Jugoslavijo, Oni so poročni prstan, ki ga je ponudil Trst demokratični federativni Titovi Jugoslaviji*.
Tovariš Uršič je nadalje govoril o mater-jalnih uspehih notranjega upora: rešitev mesta in industrije pred porušenjem. Govoril je tudi o novih nalogah, predvsem o obnovi mesta in o čiščenju vseh fašističnih elementov iz tržaškega javnega življenja. Ob koncu Je povdarjal pojačanje italijansko - slovenskega bratstva v Izvrševanju teh nalog.
Vihamo ploskanje je sledilo jasnemu in izčrpnemu referatu tov. Uršiča. Viharno odobravanje živahnih in navdušenih tržaških delegatov je žela nato slovenska himna. Ko pa je nastopil g. predsednik PNOO F-ance Bevk, je izražalo občinstvo svoje glasno odobravanje po vsakem stavku njegovega govora.
Govor predsednika PNOO tov. Bevka
Tovariši, tovarišice! Spoštovana skupščina! V imenu PNOO za Primorje Vas iskreno pozdravljam. Prepričan sem, da bo to prvo zborovanje tržaške mestne skupščine za bodočnost Trsta zgodovinskega pomena, kakor je bil za mesto zgodovinskega pomena tisti dan, ko so ga čete maršala Tita osvobodile od nemškega okupatorja in fašistov.
Vsakomur, ki pošteno misli, je lahko jasno, da v mesto nismo stopili kot okupatorji, ampak kot osvoboditelji, da nismo prinesli maščevanje in sovraštva, ampak mirno sožitje. Kljub težkemu spominu na zadnjih petindvajset let smo zatrli v Sobi vsako sled nacionalnega šovinizma in hočemo najtesnejšega sodelovanja z demokratičnim italijanskim prebivalstvom v obojestransko korist, v srečo in procvit Trsta ter njegovega naravnega zaledja.
Več ko štiri leta smo krvaveli in se borili proti fašističnemu okupatorju ne samo za svojo narodno svobodo in demokratične pravice, ampak ob enem tudi za narodno svobodo in demokratične pravice ostalih narodov. Tem načelom svobode in ljudske demokracije bomo ostali do konca zvesti. O tem jasno priča že dejstvo, da je naša vojaška oblast že po nekaterih dneh izročila del uprave tržaškemu mestnemu narodno-osvobodil-nemu odboru, to se pravi: v roke tržaškega ljudstva. Upamo in želimo, da bodo razmere kmalu dopustile, da bo celotna uprava v rokah poštenih, demokratičnih tržaških množic. S tem bo lahko dokončno zgrajena avtonomija Trsta v Titovi Jugoslaviji, kjer se mu s širokim zaledjem edino obeta cvetoč razvoj in blagostanje. Tista avtonomija ki jo je Trstu vzel fašizem in ki mu bo zdaj vrnjena v soglasju z načeli, na katerih temelji nova Titova Jugoslavija.
Spoštovana skupščina! Danes se v nas upirajo oči vsega sveta. Na nas gledajo vse svobodoljubne, resnično demokratične množice, ki odkrito želijo našega soglasja in s tem mirne izgraditve naše srečnž bodočnosti. Na nas pa se ozira tudi vsa svetovna reakcija, ki je bila in
je še danes podpornica fašističnega imperializma, ki je nasprotnica demokracije in pravic malih narodov ter hoče zaradi posebnih računov preprečiti ustvaritev narodnega miru v tem delu Evrope. Na gonjo proti naši svobodi in ljudski demokraciji je podpredsednik jugoslovanske vlade tovariš Edvard Kardelj dal odgovor, ki vam je znan že iz časnikov, zato ga ne bom ponavljal. Njegovim jasnim, neizpodbitnim besedam tudi nimam ničesar dodati. Podčrtujem samo, da kljub vsem pravicam do samoodločbe ne nameravamo nikogar postavljati pred dovršeno dejstvo in se zavedamo, da se mednarodna vprašanja ne smejo reševati enostransko, ampak pred mednarodnim forumom. Vendar pa moramo z ozirom na grenke izkušnje preteklosti imeti že danes dovolj trdno jamstvo, da se stare krivice ne bodo več ponovile. Sicer se lahko zgodi, da bomo zopet začeli tam, kjer smo zečeli 1. 1918. in bomo logično končali tam, kjer smo končali leta 1939., namreč v novi vojni. To pa moramo preprečiti za vsako ceno v korist bodočega miru sreče vsega človeštva.
Tovariši, tovarišice! Fašisti so le na zunaj poraženi, fašizem še ni mrtev. In izkoreninjenju fašizma, največjega sovražnika človeške svobode in napredka, moramo posvetiti vse sile. Pobijali ga bomo z našo ljudsko demokracijo, ki je plod naše osvobodilne borbe. Tisto ljudsko demokracijo, ki daje množicam vseh slojev in vseh narodnosti brez razlike najširšo možnost, da soodločajo v vseh političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Tisto ljudsko demokracijo, ki nam je dala naša narodna oblast: narodno-osvobodilne odbore s Pokrajinskim odborom ki je danes predstavnik najvišje oblasti v deželi. Ta ljudska demokracija je dala tudi mestu Trstu svojo avtonomijo. Ona, ki je v boju in v svobodi povezala primorske množice, je najboljše jamstvo, da bodo poraženi nasprotniki naše svobode, da začenja za nas novo življenje in da se staro nikoli več ne bo povrnilo.
Naj živi avtonomno mesto Trst v Titovi Jugoslaviji!
Ko je tov. Bevk omenil, da ostanki fašizma še niso uničeni, so ga prekinjali medklici: Hočemo orožje! Hočemo ljudsko sodišče!
Z napetostjo so poslušali dele-gatje govor komandanta Glavnega Štaba Slovenije in mesta Trst, tov. generalmajorja Dušana Kvedra.
Generalmajor Dušan Kveder pozdravlja
Tržačani ta Tržačanke!
V imenu štaba IV. Armade in Komande mesta Trst pozdravljam to prvo skupščino mesta Trst. Našim četJtn, ki so s krasnim načrtom pod vodstvom maršala Tita osvobodile Istro, Slovensko Primorje, Trst, Tržič in Gorico je ta vaša manifestacija v veliko zadovoljstvo. Je v zadovoljstvo zato, ker smo mi te pokrajine osvobodili sami z našimi močmi po hudih bojih in z velikimi žrtvami. Je v zadovoljstvo zato, ker ta manifestacija ponovno dokazuje, da smo v Trstu dobrodošli. Je v zadovoljstvo zato, ker ta manifestacija potrjuje, da tržaško prebivalstvo smatra našo vojsko kot vojsko osvoboditeljico in zato, ker vemo, da čast, ki Jo izkazujete
naši vojski velja tudi novi demokratični Jugoslaviji.
Je v zadovoljstvo zato, ker vemo, da s to manifestacijo obsojate vso suženjsko preteklost preteklega stoletja Obsojate preteklost Trsta v avstro - ogrski monarhiji, v režimu zatiranja in sovraštva; obsojate fašistično suženjstvo, ki je privedlo mesto na rob gospodarskega propada in uničiti poslednji ostanek demokracije v Trstu.
Je v zadovoljstvo, ker vidimo v vaši manifestaciji vašo voljo za mimo sožitje slovenskega in italijanskega prebivalstva. Zelja naše vojske je, da vidi Trst kot ga želite videti vi — srečen, demokratičen to protifašističen Trat v okviru močne, demokratične, federativne in napredne Jugoslavije. Naša vojska z radostjo pozdravlja v vas predstavnike večin, predstavnike velike večine tržaškega ljudstva.
Živel avtonomni Trst v federativni in demokratični Jugoslaviji!
Navdušenje prebivalstva se je stopnjevalo bolj in bolj, svoj višek je doseglo brez dvoma ob vstopu komandanta tržaške Narodne Zaščite
Tov. majorja Martina Grcija-Rudija
Pozdravljam v imenu Narodne Zaščite v Trstu vašo prvo skupšči-,no. Pozdravljam jo v imenu tistih, ki so prvi v Trstu zgrabili za orožje, tistih, ki so skupno z našo redno vojsko osvobodili Trst. Predvsem se čutim dolžen, da odgovorim na klevete, ki jih širijo razni fašistični elementi iz bivšega CLN, ki so zbežali v Rim. Oni trdijo, da smo mi, to se pravi, Jugoslovanska armada, zadušili in preprečili vstajo, ki so jo baje oni organizirali Tovariši! Res je to: mi smo preprečili, da bi tisti, ki so do včeraj zvesto služili nemškemu okupatorju, kot je to bila Guardia Civica, X.a Mas, itd., da bi tisti, ki so do včeraj preganjali in pobijali tržaške antifašistične borce, bili danes z nami enaki. Dosegli smo vse to s tem, da smo že pod nemško okupacijo organizirali in formirali v Trstu iz vrst italijanskihpn slovenskih demokratičnih množic oborožene edi nice. V te naše formacije so se odzvali vsi, ki so hoteli svoboden Trst, To se pravi, odzvali so se tisoči delavcev iz tržaških tovaren, odzvali so se meščani, odzval se je ves Trst razen tistih, ki so bili v okupatorjevi službi. Klicali smo jim, naj zapustijo Hitlerjevo službo, naj se pridružijo nam, toda bili so gluhi.
Napočila je ura vstaje; Titove če. te so se bližale Trstu, Trst je zgrabil za orožje, da skupno s Titovimi četami osvobodi Trst. Preden so naše edinice od zunaj prispele v mesto, smo mi že razorožili vse Hitlerjeve hlapce in deloma nekaj .nemške vojske; po prihodu naših operativnih edinic, ki so očistile zadnje ostanke zagrizenih naci-fa-šlstov, se jo naša tržaška vojska preformirala v Narodno Zaščito Trsta, ki danes skrbi za red in mir v Trstu. Marsikdo, ki je bil do včeraj gluh na naše pozive, marsikdo, ki je še včeraj zvesto služil Hitlerja v raznih črnih brigadah, pri Guardia Civica in tako dalje, poskuša danes našiti na ka-
po rdečo zvezdo, toda za te ni mesta med nami,- njihovo mesto je v ujetniških taboriščih. Vemo, da so med njimi zavedeni ljudje, ki bodo brez dvoma mogli z nami sodelovati, toda najprej morajo dokazati, da niso odgovorni za zločine, ki so jih okupatorske formacije in z njimi Guardia Civica itd. izvršile nad demokratičnimi množicami sploh in nad demokratičnimi množicami Trsta posebej. Tisti, ki so iz Trsta ba. žali, so pač s tem dokazali, da nimajo čistih rok v odnosu do teh okupatorjevih oboroženih formacij.
Ravno tisti, ki skušajo danes v Rimu govoriti v imenu tržaškega CLN-a, so hoteli v odločilnih trenutkih v Trstu slepomišiti z Guar-dio Civico, torej z okupatorjevo o-boroženo formacijo in so s tem ovirali nas pri naših naporih za raz-kroj okupatorjevih oboroženih formacij in za njihovo uključitev v oborožene sile antifašistovskega gibanja mesta.
Naj govoričijo in grozijo razni fašisti v Rimu ali kjerkoli, tržaške demokratične množice imajo danes v rokah orožje, imajo svojo Narodno Zaščito, ki je v njihovi službi, ne pa več v službi raznih fa. šistovskih zločincev, Naj poskuša kdorkoli, da Trst zopet zasužnji, naletel bo na neuklonljiv odpor tržaških italijanskih in slovenskih demokratičnih množic, ki, kakor so ga s svojo krvjo pomagale osvoboditi, tako bodo. znale s svojim orožjem, s svojo Narodno Zaščito, braniti, vse, kar so si v tej borbi priborile.
Ko se je poleglo ploskanje in vzklikanje, je nastopil v Trstu že od nekdaj popularni sedanji namestnik komandanta mesta tov. major Adriano Jachsetich. Tovariš major je govoril ljudstvu v imenu gari-baldincev, v imenu sinov mesta, ki so za njegovo svobodo toliko žrtvovali. Tov. major je povdaril italjan-sko-slovensko bratstvo, zraslo v skupni borbi v predelih slovenskega zaledja Trsta, povdaril je trajnost tega večkrat in že tako težko preizkušenega bratstva. Končno je izjavil, da bodo garibaldinski borci svoje delo nadaljevali pod kakršnimikoli okolnostmi in proti komurkoli, ki bi temu hotel kljubovati.
V sledeči diskusiji Je bil posebno zanimiv govor tržaških delavcev iz ladjedelnic San Marco. «Mi delavci smo vedno trpeli - končno smo svobodni. Zdaj si ne bomo več pustili kratiti te svobode. Lahko samo svetujemo: naj pustijo nas tr-žačane končno na miru!*.
Po kratkem odmoru je skupščina nadaljevala s svojim delom. Na zahtevo mnogih govornikov in delegatov je prišlo do sklepa, da se ustanovi ljudsko sedišče za čiščenje Trsta od fašističnih elementov.
Važni predlogi
Po obrazložitvi politične situacije v mestu in po potrditvi sestava ter dosedanjega dela Osvobodilnega Sveta mesta Trsta, skupščina delegatov prebivalstva mesta izjavlja v imenu vseh mestnih slojev, od katerih je bila izvoljena, da more biti Trst le avtonomno mesto v okviru demokratične federativne Jugoslavije, in da ima Narodno Osvobodilna Vojska Jugoslavije, ki je osvobodila mesto
■*
18. maj 1945
zasovraženega 25 let trajajočega faijstičnega režima, vso pravico ostati v mestu in da bodo vojaške oblasti Jugoslavije piri meščanih Trsta našle vso zaslombo.
Protestira proti Italijanskim Imperialistom, ki se poslužujoč že aianega fašističnega sistema, hujskajo narod proti narodu, ter s svojimi sramotnimi trditvami proti naši oblasti, skušajo sejati razdor med slovenski in italijanski narod.
Ugotavlja, da fašizem, ki se poslužuje svojega do sedaj še ne popolnoma likvidiranega aparata, sabotira vse napore za vspostavitev normalnega stanja v mestu in nje-
gove gospodarske in kulturne obnove, in vsled tega
izjavlja: da je potrebno, da se čimpreje izvoli ljudsko sodišče, ki bo kaznovalo vse fašistične zločince in saboterje.
Potrjuje, da mora delo Osvobodilnega Sveta Trsta sloneti na bratstvu in bratskem sodelovanju med italijanskim in slovenskim narodom.
Poziva vse meščane, da podprejo z vsemi svojimi silami napore civilnih in vojaških oblasti v tem, da se vspostavi normalno stanje in izvede gospodarska in politična obnova vse Primorske.
Skupščina avtonomnega mesta zasedanju dne 17. maja t. L sledeči
Trsta sprejema na svojem
Sklep
o ukrepih proti ljudem, ki so se omadeževali s sodelovanjem *s
fašističnimi in okupatorskimi oblastmi.
1) Svet avtonomnega mesta Trst (Consulta della citta auto-noma di Trieste) se pooblašča, da pristopi takoj k organizaciji pravosodja v autonemnem mestu Trstu.
2) Poleg rednih narodnih sodišč naj ustanovi posebno izredno narodno sodišče mesta Trsta, pristojno za sojenje vseh oseb, ki so se omadeževale v svojem sodelovanju g fašizmoih in so neposredni ah posredni krivci vsega zla ki ga je fašistični režim povzročil narodni skupnosti.
3) V vsdh ustanovah in obratih naj se ustanovijo posebne komisije za očiščenje teh ustanov in obratov od fašističnih elementov.
Sledile so volitve v začasno razširjeni posvetovalni organ osvobodilnega sveta na nadaljnih sto članov — takozvane konzulente. Zaradi pozne ure so se nato kmalu končale diskusije, ki so bile vsem navzočim jasen dokaz o polni svobodi besede ln demokratične zavednosti tržačanov pri teh, po dolgem času prvih zares svobodnih volitvah.
Konzul ta, s katero se je razširil osvobodilni svet, šteje 100 članov.
Delegati so nato sklenili, da pošljejo sledeče brzojavke:
Narodnemu heroju maršalu Josipu Brozu-Titu
Beograd
Skupščina delegatov prebivalstva mesta Trsta, izvoljena na svobodnih zborovanjih, katerim so prisostvovali meščani vseh slojev, Vas pozdravlja kot osvoboditelja našega mesta, od zatiranja s strani fašističnega režima ln kot predstavnika ljudske demokracije in brat-Btva narodov Jugoslavije, za katero so prelivali kri v vrstah vaš? slavne armade tudi italijanski sinovi Primorske.
Prepričani smo, da narodi Jugo-Blavije, med njimi tudi slovenski narod, s katerim hočemo živeti v bratstvu v demokratični in federativni Jugoslaviji, ki so prelili toliko krvi za osvoboditev sebe in nas, ne bodo nikdar onečastili zastave svobode in enakopravnosti med narodi.
Zato je naša, žel ja, da bi prebivalstvo Trsta, kot avtonomnega mesta v novi Jugoslaviji, bilo soudeleženo z drugimi narodi Jugoslavije pri javni upravi. Pod vašo zastavo smo se bojevali in zmagali; pod vašo zastavo in pod vašim vodstvom hočemo nadaljevati delo za obnovitev našega lepega meeta in za učvrstitev bratstva med narodi, kar Je osnova nove Jugoslavije.
Smrt faivsmu — svobodo narodul Skupščina delegatov prebivalstva mesta Trsta
Predsedniku sveta ljudskih komisarjev ZSSR, maršalu Stalinu
Moskva
Skupščina odposlancev prebivalstva mesta Trsta,'svobodno izvoljenih na zborovanjih, ki so se jih udeležili vsi sloji mesta, pozdravlja v Vas stvaritelja velikih zgodovinskih zmag slavne Rdeče armade in ljubljenega voditelja vseh narodov Sovjetske zveze, kateri bodo vsi svobodoljubni in demokratični narodi večno hvaležni za. vse, kar so dali v tej zmagoviti borbi proti nacizmu in fašizmu. Tržaško ljudstvo, združeno z ostalimi narodi demokratične in federativne Jugoslavije, se obvezuje, da bo dalo vse svoje sile za dokončno zmago načel vseh demokratičnih in naprednih narodov in za utrditev bratstva med narodi, temelja novega človeštva.
Predsedniku vlade Vel. Britanije, gospodu Churchillu
London
Skupščina odposlancev prebivalstva mesta Trsta, svobodno izvoljena na zborovanjih; ki so se Jih u-deležili vsi sloji mesta, pozdravlja v Vas enega izmed voditeljev velike tli zmngoslavne borbe demokratičnih sil proti hitlcrizmu za
svobodo narodov; Tržaško ljudstvo, svobodno združeno z ostalimi narodi demokratične in federativ ne Jugoslavije, se obvezuje, da bo dalo vse svoje sile za dokončno zmago načel vseh demokratičnih in naprednih narodov.
Predsedniku ZDA, gosp. Trumanu
Washington Skupščina odposlancev prebivalstva mesta Trsta, svobodno izvoljenih na zborovanjih, ki so se jih udeležili vsi sloji mesta, pozdravlja v Vas vrednega naslednika velikih načel demokracije ln svobode, za katere se je boril Vaš veliki prednik. Tržaško ljudstvo, svobodno združeno z narodi demokratične ln federativne Jugoslavije, se obvezuje, da bo dalo vse svoje sile za dokončno zmago načel vseh svobodoljubnih in demokratičnih narodov.
Podpredsedniku jugoslovanske vlade in ministru za konstituanto, tov. Edvardu Kardelju
Beograd
Skupščina odposlancev prebivalstva Trsta, ki se je zbrala, da potrdi Osvobodilni svet mesta Trsta se Vam zahvaljuje za jasna pojasnila glede našega mesta, ki ste j'h podali dopisniku TANJUG-a in duha resnične demokracije, ki veje iz njih.
Živel avtonomni Trst v sestavu demokratične in federativne Jugo* sla vije!
Predsedniku vlade Slovenije tov. Borisu Kidriču
Ljubljana Skupščina odposlancev mesta Trsta, ki se je zbral«, da potrdi Osvobodilni svet mesta Trsta, ee Vam zahvaljuje za izjave glede avtonomije Trsta ln enakosti Italijan-
Isola si gradi svojo oblast
V sredo 16. maja 1G45 se je Izvršni .odbor mesta Isole sestal k svoji svečani seji. Ta odbor je bil izvoljen že v nedeljo 13. maja od vseh predstavnikov mestnega prebivalstva.
Svečano sejo je olvoril tovariš Eukavec - Vojmir in naslovil na vse člane kratek govor, v katerem je orisal glavne naloge in delo te n:!ada demokratične oblasti mesta Isole. Danes je vojna končana, demokratske sile so z orožjem premagale sovražnika. Sedaj se kaže r.a obzorju druga važna naloga, ki jo moramo rešiti, ako hočemo zagotoviti tisto, za kar sta se slovenski in Italijanski narod borila dolga štiri leta. Vsem borcem proti fašizmu sta vsa ta leta lebdela pred očmi dva najvažnejša cilja: Odpraviti sovraštvo, ki ga je fašizem zasejal med narode ip odpreti zatiranemu ljudstvu pot v srečnejšo bodočnost in resnično demokracijo. Fašisti so s svojimi šovinističnimi parolami ščuvali italijanski narod proti Slovencem, ker so hoteli na tej neslogi zgraditi temelje svoje proti-ljudske oblasti. Fašisti so prezirali svoj lastni H3rod, ker mu niso privoščili miru. Toda fašistični mogotci niso uspeli s svojimi temnimi načrti. Italijansko ljudstvo v Slovenskem Primorju, Trstu in Istri ni nikoli odobravalo pogubo-nosne fašistične politike, italijanske ljudstvo je vedelo, da je na smrt in življenje povezano s Slovenci, ki prebivajo v teh krajih. Dokaz te midsebojne povezanosti so tisoči Italijanskih prostovoljcev v Jugoslovanski armadi. Ti borci so. v tej armadi spoznali bratstvo, ki bi naj vladalo tudi v civilnem življenju slovenskega in italijanskega naroda v Primorju, spoznali so bratstvo, ki ga je sedaj Jugoslo' vanska armada tudi resnično prinesla v te kraje. Slovenski narod je strl okove, ki so mu jih hoteli nadeti fašisti in s pomočjo ostalih Jugoslovanskih narodov prinesel svobodo in demokracijo, tudi ljudem v Slovenskem primorju. In v tej demokraciji si sedaj ljudstvo lahko samo postavlja svojo oblast. Najlepši primer organizacije nove ljudske oblasti so mesta s pretežno večino ali pa s popolnoma italijanskim prebivalstvom. V takih mestih ima vso oblast v rokah italijansko prebivalstvo. Mestni odbor v Isoli sestavljajo Bami Italijani, katere pozna vse mesto kot dobre in zavedne borce proti fašizmu. Vse prebivalstvo gleda v njih garancijo, da se bo življenje v mestu čimprej normaliziralo in izboljšalo. Posebno zaupanje uživata odbor nove demokratske oblasti v številnem delavstvu, ki je pod fašizmom najbolj trpelo. Mesto Isola je na primer pred vojno štolo okrog 2000 delavcev, kar je za celotno število 30.000 prebivalcev že prcccj visok odstotek.
Po tem referatu je komandant mesta Koper tovariš.Vladimiro Po-raič v imenu vojske pozdravil novo oblast mesta Isole. V kratkih besedah je povedal toliko, kolikor ljudje v Isoll že četrt stoletja niso lišali, namreč to, da je sedaj prišel čas, ko bo mesto lahko samo preko svojega odbora odločalo o
vsakega dela. Opravičil se je, češ da ni govornik, na obrazu pa mu je V3aka poteza izdajala njegove misli. Obljubil je, da bo# mestni odbor storil vs:, da bo življenje v mestu čimprej prišlo v svoj normalen tok id tako zadostil zaupanju, ki ga je mestno prebivalstvo pokazalo naprsni članom tega odbora. Obnova mestnega gospodarstva ne bo lahka naloga, kajti fašisti in Nemci se niso dosti brigali za življenje preprostega ljudstva. Treba bo poživiti ribolov, od kattrega je odvisen precejšen del mestnega prebivalstva hi rešiti vprašanje prehrane. Vse to so naloge, ki j ih’bo moral odbor v najbližji bodočnosti rešiti. Uspeh pa, ki ga bo nova oblast pri vsem tfm delu gospodarske in politične obnove imela, bo legitimacija, c katero bodo predstavniki oblasti lahko stopili pred narod in položili svoj račun.
Pred koncem seje se je javil k besedi tovariš Degrassi .Geurrino, komandant mornariške grupe iz Pirana. On je že dalj časa Jugoslovanski vojski in je doživel v njej hude in dobre čase. Maršal Tito je za njega vse. Govoril je o življenju v Jugoslovanski armadi in o bratstvu, ki vlada v njej med italijanskimi in slovenskimi borci. Dejal jd, da se čuti neizmerno srečnega, da more biti Titov vojak.
Čustvenim besedam mladega in z borbenim navdušenjem prežetega Italijana, jugoslovanskega mornariškega komandanta, je sledila zdravica vseh, ki so se udeležili te svečane seje. Vsak je hotel izreči svojo zdravico: Zivela-demokratska federativna Jugoslavija, živela svoboda ljudstva, živelo slovensko-Italijansko bratstvo itd. Na koncu seje pa so vsi skupaj vzkliknili: Naj živi naš maršal Tito, veditelj delovnega ljudstva!
Vojno poročilo
generalštaba Jugoslovanske armade
BEOGRAD, 17 Prenehal je orgamziran odpor sovražnika pred našimi šetami. Završuje se razoroževanje in uničevanje manjših razkropljenih sovražnih skupin .'
Izgube ameriške mornarice na Okinavi
WASHINGTON, 17 Mornariški minister Forestal je včeraj poročal na konferenci tiska, da so bilo ameriške izgube na japonskem oporišču na Okinavi: vrženih iz b troj a do 14. maja 4720 mož, od katerih 890 padlih, 2746 ranjenih in 1075 pogrešanih.
Izjava o neodvisnosti Avstrije
LONDON, 17. maja
Avstrijski radio je danes ponde-ljek oddajal sledečo izjavo o neodvisnosti Avstrije, ki vsebuje štiri točke:
1. Obnovljena je republikanska ■neodvisna Avstrija glaaem ustavo iz leta 1030.
2. Avstrijskemu narodu vsiljeni Anschluss je razveljavljen.
3. Avstrijske antifašistične stranke so osnovale začasno vlado, ki bo v stanju izdajati zakone in izvajati izvršno oblast.
4. Od dneva objave te izjave neodvisnosti ss razveljavljajo vse avstrijske obveznosti n&pram Nemčiji in njenim voditeljem bodisi vojaškega, bodisi privatnega značaja.
(Reuter)
■V
Obtožnica proti romunskim zločincem
BUKAREŠTA, 17.
Romunsko časopisje objavlja obtožbo o slučaju 33 vojnih zločincih
p'oti katerim se je začel v Bukarc šli 14. maja proces. Prvi del obtožnice opisuje zločine obtoženih generalov Micič-a in Trestioreanu-a v Odesi. Leta 1941. Po eksploziji v poslopju romunskega poveljstva je general Trest i-Oreanu, ki jo bil določen z j poveljnika Odese namesto generala Grugorianu-a, ki je bil ubit pri eksploziji, brzojavil v Bukarešto, da je pt dvzel ukrepe za organizacijo množičnih pohojev v Odesi, Nato je prišel iz Tiraspola v Odeso general Ma-C:C Trupla obešenih in ustreljenih rr.esčinov so bila‘izpostavljena po cestah in trgih Odese. Samo v enem jutru je bilo pobitih skupaj okrog 5('00 oseb. Ujetnike, med njimi ženske, starce in otroke, je spremljal bataljon, ki je bil opremljen s stroj-n.mf puškami v odeško predmestje Dainik, kier so slale 4 lope. Kdor se je po poti zgrudil od slabosti, je bil takoj ustreljen od orožnikov. Vsa cesta od zaporov do barak Je bila posejana s trupli otrok, žen in bolnih
skega prebivalstva v Jugoslaviji, ki svoji usodi, p svojem gospodarstvu,
ste jih podali ob priliki proglasitve prva demokratične vlade SU* veni je. Prepričani smo, da bi italijansko ljudstvo uživalo v»e politično in narodne pravice kot ostali narodi demokratične ln federativne Jugoslavije, a katero hočemo biti združeni. Zahv^ujemo se Vam obenem za hitro pomoč v prehrani našega mesta.
Predsedniku PNOO, tov. Bevku
Trst
Skupščina odposlancev prebivalstva mesta Trsta se Vam zahvaljuje za res bratsko pomoč, ki sto jo pokazali pri hitih demokratizaciji Trsta in pri zagotovitvi prehrane našemu mestu. Istočasno se Vam zahvaljuje za srečno vodstvo primorskega ln tržaškega ljudstva v borbi proti okupatorju.
»Tržačani, sedaj imate svojo skupščino*, Ja vzkliknil ob zaključku tov. Regent. — Morda bodo to besede nekoč zgodovina...
Če hočejo italijanski fašisti napraviti iz Trsta trdnjavo proti demokratskim silam v sami Italiji, pomeni Trst za nas točko ki veie italijanske in naše narode.
E. KARDELJ
administraciji, financah, itd. Jugoslovanska armada je tista, ki jo pregnala fašizem iz teh krajev ln maršal Tito je tisti, ki je ustvaril to veliko In močno osvobodilno armado, maršal Tito Jo tisti, v katerega slovensko in Italijansko ljudstvo v Slovenskem primorju, Istri in Trstu edino zaupa. Sedaj je Izvršni odbor mesta Isole prevzel vso oblast v svoje roke. To je velika odgovornost, kajti njegove naloge so plod dolgoletne borbe, plod trpljenja in krvi slovenskega ln italijanskega naroda. Ta dejstva rr.ef-a imeti danes vsakdo prdd očmi, ako hoče sodelovati pri oblasti. Jugoslovanska armada naj bi bila vedno vzor, kako Je treba delati za narod, kajti v njej »e dogaja vsak dan na tisočo Junaštev, 1» najsi ho to v borbi z orožjem ali pa na polju obnove. In kakor Je maršal Tito tisti, h kateremu sc vsak borec Jugoslovansko armade obrača z največjim zaupanjem, tako naj nam ostano naš Tito nnj-IJubšl vodnik tudi v dobi obnove in miru!
Zadnje komandantove besede so č!anl odbora »prejeli s ploskanjem in vzkliki: «Tako jč!» Nato jo v Imenu mestnega odbora spregovoril njegov predsednik tovariš Destc Bruno, ki Je po poklicu pomorski delavec in je pri vseh zelo priljubljen. Za njega je značilna skromnost In idealizem, s katerim se loti
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za slovensko Primorje
Trgovski odsek Objave in zapore bla^a
Po nalogi predsedstva Pokrajinskega Odbora za Slovensko Primorje vsak kdor ima v posesti (bodisi svoje ali od dragih oblasti in sovražne osebe) materijal za električne napeljave, radio aparate in nadomestne dele, kakor tudi tkanine, obuvala, usnje in orodje za obrtnike, mora to blago popisati in sestaviti inventar. Na to blago je postavljena zapora do novega ukaza.
u rz-	kdor	ima	gori	omenjeno	blago	mora	njegovo
Količino javiti zato ogovarjajočim odsekom za trgovino nri Okrožnih N. O. O.
Vsa nakazila, ki so jih izdali »Federazione dei Com-merciantb in »Federazione degli Artigiani* (trgovska zveza in obrtna zveza) kakor tudi občina Trst, so neveljavne ljavne.
Razdelitev blaga se bo vršila samo potom Okrožnega odbora — odsek za trgovino ali potom odseka za trgovino pri Gospodarskem Odboru Mesta Trst. Dan dviga novih nakaznic bo javljen v časopisu.
Medtem pa se bo nabava blaga vršila lahko samo z uradamCam* ^ k°d° imele podpis in pečat tozadevnega
Nihče si ne sme nabavljati blaga brez plačila, če nima zato posebnega pooblastila podpisanega od odseka za trgovino pri Okrožnem N. O. O. ali od odseka za trgovino pri Mestnem Gospodarskem Odboru, Trst.
Manufakturne in galanterijske trgovine morajo biti odprte od 9 do 12 ure in od IG do 18 ure, vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih.
Za informacije se morajo trgovci obrniti na Okrožne in Okrajne odbore — odsek za trgovino in preskrbo.
V Trstu se sedeš odseka za trgovino pri Gospodarskem Odboru nahaja v nekdanji palači »Miništcro dei La-vori Pubblici - ex corso Littorio, 3.
Predsednik: France Bevk
Tajnik:
Dr. Bogdan Brecelj
V Belgiji hofejo splošne volitve
BRUNELLES, 17 Izvršni Komltet Komunistične Partije Belgije je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da se izvr-splošne volitve najkasneje v jeseni. V nesoluoiji se pravi, da sedanji parlament ni več izraz volje naroda. Dalje se pravi: «Z velikim zadovoljstvom smo opazili enotnost, ki je vladala med demokrati ob priliki prvega maja in med borbo proti manevrom reakcionarjev v korist Leopolda III. Zaradi tega priporočamo, da se naj vrši protifašistična in demokratska konferenca, na kateri bi naj bile sestavljene skupne liste za volitve.
Dr. Ley ujet
Ameriška VII. armada je včeraj u}ela dr. Roberta Ley-a, voditelja nemške delavske fronte pod Hitlerjem, 45 milj južno od Berchtesga-
d?na.
Petain zvrača krivdo na Lavala
PARIZ, 17 Tudi včeraj je bil maršal Petain 2 uri na zaslišanju pred predsednikom preiskovalne komisije francoskega višjega sodišča Bouchar-donom. Petain Je zvalil na Lavala odgovornost za najtežja dejanja, katsrih je obtožen. Na vprašanje, zakaj je imenoval Lavala za šefa vlade, je Petain odgovorili da je upal v njegovo rehabilitacijo.
Bombe nad Japonsko
VVA3HINGTON, 18.
Danes jo preko 500 supertrdnjav zmetalo okoli 1 milijon bencinskih zažigalnih bomb na tritje največje Japonsko mesto Nagoio. To je' bil že drugi napad na to mesto Napad jo bil izvršen iz majhne višine na mesto, ki Je šo gorelo od prejš-cijfga velikanskega napada 'v nedeljo. Na področju, ki Je bilo napadeno, Je več Japonskih letalskih tovarn.
ljudi. V bližini barak so ujetnike z^zali z vrvmi enega z drugim, jih pometali v protitankovske jarke in Jih potem na povelje podpolkovnika Dclianua 'postrelili. V želji, da bi čimpreje opravili s. svojimi žrtvami, so banditi natrpali v štiri barake več kot 5000 oseb. V stene barak so nt-ri.oili luknjo skozi katero so orožniki poslreljali ljudi, ki so se nahajali v notranjosti. Da bi prikrili sledove zločinov, so krvniki polili barake s pirolom in jih zažgali. Proti nebu so se dvigali strahotni plameni. Na strehah so se videle živeče ljudske bakle, ovite s plameni. Oni, ki so zaman poskušali rešjti se, so bili ustreljeni od orožnikov. Oficirji so metali skozi okra granate. Obtožnica povdarja, da Je pri organizaciji množičnih pobi jev neposredno sodeloval polkovnik Niculesclu, ki je kasneje zbežal v Nemčijo. Kapetan Radoiunescu i kfpetan Evgen Balacanu sta tudi aktivno sodelovala pri streljanju ode-škega prebivalstva. Dalje opisuje obtožnica grozodejstva, ki so Jih izvrševali romunski okupatorji v črnovi-crh. 13. avgusta 1941. je bil imeno van za guvernerja Bukovine lojalni podložnik Antonescu-a general Calo-tcscu. Uprava «Guvememaia» je bila poverjena pustolovcem najnižje vrste, ki so hoteli pleniti. Gospodarsko življenje Bukovine Je bilo v svojem bistvu minirano. Tvegani industrijska podjetja so prekinila delo: polja niso bila odbelana. Calotescu Je priznal, da Je organiziral množlč-
kjer so pobili več desettisoč ljudi. Na povelje Antonesca je Halj postavil v Hjphcn velika koncentracijska taborišča, ki naj bi v soglasju z načrtom njihovih ustanoviteljev postala «grob antifašistov*. Obtoženi podpolkovnik 7,:iteseu je prirejal krutosti zaradi katerih so ujetniki umirali v množicah. Ljudje, 6o morali opravljati dela, kt presegajo človeško moči. Pozimi so delivci delali boei. Izčrpani ljudje, ki niso mogli delati so bili privezani r.a drevesa, kjer so v tem položaju ostali 20-30 ur. Za umore ujetnikov so razdeljevali orožnikom in policistom nagrade. Obtoženci Gurcdcscu, Iscpescu ln drugi, ki so bili poveljniki koncentracijslh taborišč, so se Izkazali kot posebni krvoločneži. Tako r, Isopescu oplenil ujetnike predno :h je pobil. V taborišču Bogdanovk! je bilo konfiniranih več kot 48.000 lll.di. 2i. decembra 1941. leta je Seo-venus Izdal povelje, naj se začne pobijanje ujetnikov, Bolniki in invalidi so bili nameščeni v več barakah, ki si jih polili s petrolejem in zažgali. Zgorelo je okrog 5000 živih ljudi.
.(Tass)
Zasledovanje vojnih zlotlncev in kaznovanje kolaboracionistov
LONDON, 16. Potrjuje »e pri poveljstvu 21. skupine oboroženih sil da se Himim-ler So vedno nahaja na področju Fleneburga. Popolnoma nerčsničme pa so vesti, da so ga izročili Britancem. Medtem .še nadalje iščejo Oti tona Skorzoncy-a, načelnika spio-nažne službo in nemško sabotaže.
Skorzency je bil tisti, ki jo 1943. leta rešil Mussolinija. Ker se je zvedelo, da sc nahaja Skorzency na češko-nemškem obmejnem ozemlju, so ameriške čete preiskale to področje, našle njegovo skrivališče in odkrilo dnevnik, v katerem Jo popisal zgodbo o rešitvi duccja. Kljub vssmu sc Skerzency še vedno izmika aretaciji. Domnevajo, da poskuša organizirati bando prootostrel-ccv in volkov-branllcev.
Delavci berlinske podzemeljske ieleznl-ce popravljajo proge
BERLIN. 17 Po odredbi sovjetskega poveljstva so delavci berlinske podzemeljske železnice popravili pet kilometrov proge. Se pred kratkim so se tam vršili krvavi boji,. Škodo od bombnih napadov kakor tudi vso železniške naprave Je popravilo in spravilo v i^Kl v osmth dneh 700 Nemcev, ki »o delali na tem odseku podzemeljske železnico. Včeraj Je bil promet na tej pro-zopet otvorjen. Nadaljuje se s popravilom drugih odsekov podzemeljsko železnice. (Tass)
Iz Okraja Sežane
Življenje v centru kakor v Okraju, je že v normalnem teku. Prebivalstvo neutrujeno nabira živila za Trst. V kratkem času se računa na redno dobavo sadja v mesto. Tudi v pogledu mleka so naše kraške vasi takoj razumele potrebo dovažanja istega v Trst. Organizirana so že zborna mesta, odkoder se mleko izvaža v Trst.
V centru sanic m, kakor po okraju, so bile skoraj povsod izvedene volitve in s tem postavljena naša prava demokratična oblast. Izvedene so bile tudi volitve v Okrajni NOO in začasno postavljen Okrajni Izvršni Odbor za Sežano, ki sestoji iz sledečih tovarišev: Predsednik: Pirc Ivan, kmet iz Koprive,
Podpredsednik in ref. za notranje zadeve Tomšič Dorica, trgovka iz Mirna pri Gorici,
Tajnik in referent za izgradnjo Narodne oblasti Higin Jožef, Mer-cina-Džino, trgovski pomočnik iz Koprive,	„
Referent za prehrano:	Svagelj
Dragomir, trgovec iz Kobdilja, Referent z finance: Zlobec Anton, kmet iz Ponikev,
Rčferenit za Obnovo:	Škabar
Ivan, kovač iz Lokev,
Referent za promet:	Pegan
Stanko, kmet iz Avbera,
Referent za kulturno in prosvetno delo ter personalni odsek: Pipan Anton, učitelj iz Tomaja, Referent za Obrt in industrijo: Pupis Milan, mlatilničar iz Kazelj, Referent za sodstvo, Dr. Abram Anton iz Kobjeglave,
Referent za Socialno Skrbstvo: Škrinjar Pavla, delavka iz Prošek, Referent za Zdravstvo: Cebulec Slava, šivilja iz Ilirske Bistrice, Referent za Ugotavljanje Zločinov: Cevnja Pepca, zasebnica iz Sežane,
Referent za upravo narodne imo-vime: Zlobec Marijan, bogoslovec iz Ponikev.
**»
Kmetje sežanskega okraja so se zbrali na obči zbor, da skupno odpravijo pomanjkljivosti in težkoče gospodarskega vprašanja, ki so nastale po osvoboditvi.
Jiašp. demokratična in federativna Jugoslavija je na demokratični način predložila in nakazala ljudstvu tri smeri gospodarskih sektorjev, po katerih bo ljudstvo lahko najhitreje jn najuspešneje rešilo vsa pereča vprašanja in s tem dvignila in obnovila gospodarstvo Jugoslavije sploh in sicer privatni, zadružni in državni.
Ljudstvo sežanskega okraja je na svojem zboru sklenilo, da organizirajo in spravijo v hiter obrat zadrugo, ki bo delala v korist ne le njim samim, temveč tudi ljudstvu Trsta, ki je pod nemškim fašističnim terorjem ogromno pretrpelo. Vsi so se strinjali v tem, da postavijo v zadružni odbor ljudi, ki so pošteni in zanesljivi, ki bodo vodili najuspešnejšo borbo proti vsem vrstam špekulantov in kožedercem, ki hočejo škodovati zadrugi in obenem naši novi državi.
Člani ' gospodarskega odseka tržaškega okrožja so sežanskemu ljudstvu nakazali smernice in jih poučili o najboljšem obratovanju zadruge, njene uprave in užltnlnska pravila. Kmetovalec bo dajal v zadruge blago, za katero bo prejel zasluženo plačilo, zadružni odbor pa bo gledal in kontroliral prodajo, do no bo Trst zopet izkoriščan po brezvestnih špekulantih.
Zadruge, ki so bile osnovane v Tomaju, Storjah in Poverju bodo mlekarske, kakor tudi sadjarskega značaja. Novoosnovane zadruge so sprejele važne aklepo o razpošiljanju in prodajanju mleka in mlečnih proizvodov, ki se jih bo izvažalo v mesto Trst. Zadružni odbor bo stremel na tem, da bo mleko sveže, mlečni izdelki pa vsestransko dohri. Češnjo in sočivje pa dobro.
Ljudstvo, čeprav je samo zelo prizadeto po okupatorjih, saj je mnogo njihovih domov požganlih in oropanih, jo storilo velikodušno akcijo. Od lastnih ust si Je odtrgalo lahko rečemo najpotrebnejše ln dalo mestu Trst. Ljudstvu sežanskega okraja pripade vse priznanje, saj je znano, da je njihovo polje po večini nerodovitno In pasivno, kor se. jo odločilo za zadruge s katerimi bodo pomagali svojim bratom v mestu.
Člani odseka za obrt in industrijo zm sežanski okraj, kakor tudi delavstvo je takoj po osvoboditvi organiziralo delovno skupine, ki popravljajo vodovode, električna napeljave itd. Prva skupina ima 8 delavcev, ki popravlja daljnovode in spravila v obrat telefonske centralo Scžana-Trst, Sežana-Postojna,
Sežana-Štanjel, Sežaaa-Divača, čeprav so bile po Nemcih popolnoma uničene. Druga skupina ima 3 delavce, ki so se stavili r.a razpolago naši vojski in civilni oblasti za popravilo automobilov in kamionov. Tretja skupina šteje 26 telefonistov in telegrafistov, ki so s; tudi pri delu pokazali zelo marljivo. Med drugimi deli je popravljen tudi kratki podnanoški vodovod, ki je bi: na več mestih poškodovan.
V St. Petru
V St. Petru je bila kmalu po osvoboditvi postavljena v obrat velika žaga podjetja Sicla. Zaga v Knežaku j§ v popravilu in prične v najkrajšem času obratovati. Vsled bombardiranja je bila žaga Siole v Postojni deloma porušena, deloma požgana. Na pobudo nar. oblasti se je pričelo takoj z izkopavanjem in popravljanjem. Predvideva se, da bo približno v enem mesecu žaga pričela z obratovanjem.
Kmetje iz PJaninskih gozdov
Kmetje iz Planinskih gozdov ao pokazali veliko razumevanje, ko so pričeli prostovoljno voziti drva v Postojno, ki so namenjena za Trst. Enako se bodo vozila drva za Trst tudi iz Mašuna.
Bistriški rudarji
Bistriški rudarji pretežno italijanske narodnosti, so samoiniciativno pričeli z obnavljanjem rudnika. Vršijo se dela izčrpavanja vo. de in priprave za obnovo, predvojne proizvodnje. Tudi obekarna Bi-kovica pri Ilirski Bistrici se obnavlja in je že začela s pripravljalnim delom za izdelovanje zidarskega materiala, ki bo služil za obnovo porušene domovine.
Vso lesne industrije tržaškega okrožja, ki imajo po večini veliko kapaciteto so pričele z obnovitvenim delom. Po večini izdelujejo zaboje, ladijske pode itd. Tomšičeva tvrtka je pričela z delom in izdeluje fornirje la vezene plošče ter konstrukcije za popravilo mostov ir. crst, ki so porušeni po Nemcih.
Naš mornariški odred „Koper“
Z vedno večjim razmahom naše vojske, se je čutila potreba, da se ustanovi tudi mornarica. Slovenija, ki ima sedaj svoje morje, mora imeti tudi svojo mornarico, ki bo to naše morje čuvala in branila. Zato je bil 20. septembra 1944 poslan od Glavnega štaba Slovenije na Primorsko tov. major Tomšič, da na slovenskem delu Jadrana organizira, mornariške grupe. Te pa naj bi ostale vključen® v IX. korpus NOV, ki je operiral na tem sektorju.
Tedaj se je začela organizirati tudi mornariška grupa v Slov. Istri. 14. oktobra sta prispela v Istro prva dva mornarja, tov. kapetan Dermota Prane sedanji komandant ln .njegov namestnik tov. Logar Edo. Prišla sta sama in se takoj z yio odločnostjo in požrtvovalno-vrgla na delo. Iz edinic, ki so bile stjo, ki je svojstvena le partizanu, na tem sektorju, sta poklicala mornarje in po enom tednu je nastala prva skupina slovenskih Titovih mornarjev, ki je štela 9 tovarišev. 23. novembra lansko leto pa, so je ta skupina spremenila v samostojno mornariško edinico, to Je mornariški odred «Kope.r».
Tepko je bilo takrat življenje v Istri teh naših prvih mornarjev. Nemci in fašisti so iz strahu pred invazijo te kraje popolnoma zasedli. Vsaka večja vas je bila postojanka, vse je bilo pod njihovo kontrolo. Hoteli so partizane popolnoma pregnati iz tega sektorja, zato so bile hajka na dnevnem redu. Posebno obala je bila popolnoma zasedena in kontrolirana. Vendar vse to ni oplašilo naših mornarjev. Oni so vedeli da morajo ostati blizu morja zato so se obdržali kljub vsemu terorju. Tov. kapetan Dermota in tov Logar sta spretno vodila svoje ljudi. Ko so bile v notranjosti hajke so se prebelili čisto k obali in tik postojank nadaljevali z delom. Kljub vsem hajkam niso v teh najtežjih časih Izgubili niti enega tovariša. Delati in zadrževati so se morali večinoma po bunkerjih. In večkrat se je zgodilo, da so Nemci in fašisti hodili po njih ne da bi Jih opazili.
6. decembra 1944 leta pa je dobil odred svojega prvega komisarja. Prišel je tov. Šiška Franc-Crto, ki je kot politkomisar veliko doprinesel ln neumorno delal za vojaški in politični dvig mornariškega o-dreda v Istri.
Bili so skoraj ves čas odrezani od drugih edinic in šele v začetku aprila se Je začel položaj izboljševati. Nemci so takrat začeli izpraz-njevati Istro. In vsak dan jo vodno več prostovoljcev prihajalo k odredu. Za novo došle mornarje je bilo treba preskrbeti orožje in o-premo. Posebno orožje je postalo nujnost. Dobiti se ni dalo nikjer, zato so si ga' morali priboriti sami. Okoli 20. aprila so uprizorili drzen napad na Isolo. Z dvema samokresoma in nekaj puškami Je 20 tovarišev vdrlo v mesto. Iznenadili so sovražno posadko, Jo razorožili in zaplenili mitraljez, brzostrelko in čez sto pušk. To je bil za njih sijajen uspeh. Sedaj so lahko razširili odred in ga oborožili. In 25. aprila letos so ustanovili prvi bataljon.
Približevali so sc dnevi razpada. Načrtno in hitro so sc pripravljali za zasedbo obale in prevzem pomorske oblasti. Težke so bile te naloge, vendar jih je naš mornariški odred pod vodstvom komandan-
ta kapetana Dermptte in politkomisarja Črta, častno rešil.
V noči na prvi maj so zasedli pristanišče Isolo in Koper, čez dan pa mesta Piran in Portorose. Tako da so 2. maja, razen Punte Grosse, držali vso obalo slovenske Istre v svojih rokah.
V dnevih borb za osvobojenje Istre so se naši mornarji odlično izkazali. Vodili so borbe z umikajočimi se Nemci in lovili fašiste. Poglejmo samo številke: v borbah okoli prvega maja so ubili 11 in ujeli čez 250 nemcev in fašistov. Zaplenili so 1 MAS, 1 motorno tor-piljarko od 60 ton, 1 oboroženo motorno penišo, 3 napadalne nemške, hitre čolne, in 200 tonsko ladjo «Aciuga» s 4 topovi in ogromno raznega orožja in munlcije.
Razen v Isoll; kjer so Nemci pred umikom vrgli v zrak pomol, so vsa druga pristanišča in pristaniške naprave dobili nepoškodovane v svoje roke. Po kapitanerijah v naših istrskih pristaniščih, kjer so se še pred nedavnim šopirili Nemci ln fašisti, so sedaj čete našega slovenskega mornariškega o-dreda Koper, so naši Titovi mornarji. Na ladjah in barkah pa se vijejo naše slovenske in jugoslovanske zastasre z petokrako zvezdo.
Letos na dan prvega maja je prvikrat z zgodovini plula ladja naše slovenske mornarice s slovensko zastavo, ki Jo je podarila mornariškemu odredu Loparska mladina, iz Isole v Koper Bil je to velik, lep zgodovinski dan za naše mornarje. Med petjem in vriskanjem Je plula ladja naprej, plula po našem morju, plula svobodno pod našo zastavo. In vse prejšnje hajke in trpljenje se je ob tem veličastnem trenotku naših mornarjev pozabilo. Kajti svoboda, priključitev Istre in našega morja k Titovi Jugoslaviji je postalo dejstvo.
Goriška mladina je zaživela •••
Povsem drugačno jo lice goriške mladine. Spominjam se je še iz dni ko je fašistični sovražnik stegoval svojo umazano roko tudi nad njo, ko jo je zasledoval pri vsakem koraku. Utrujena, brez vsakega živ-lenja v sebi je stopala tedaj mladina po ulicah Gorice le kje v kakšnem kotu sl imel priliko videti dve, tri mladinke ki so nekaj pritajeno šepetale in pri tem so se Jim iskrile oči. Ce sl bil »naš* si mogel takoj vedeti, da zopet kujejo kako napisno, listkovno ali morda še večjo acijo.
Danes Je popolnoma drugače. Svobodno, z dvignjeno glavo stopajo po glavnih ulicah. Tiho, pri-tajno šepetanje se je spremenilo v glasno razigranosti in življenja polno govorico. Kleti in bunkarji, ki so služili za sestanke so zamenjale visoke in svetle dvorane.
Mladina ima že vse te dni praznik. Živahno razpoloženje se z dneva v dan stopnjuje, v nedeljo popoldan pa Je razpoloženje doseglo svoj višek. Mladina iz Gorice Je imela prvič svobodno zborovanje na katerem st je prvič svobodno izvolila svoje vodstvo;
Hotela bi da bi vsi videli v nedeljo žareče obraze naše mladine, hotela bi, da vsi slišali njih donečo pesem, njih vzklike in aplavze pri volitvah in njih največjo pozornost pri ircferatlh, ki so prikazovali razvoj mladinskega gibanja, vse napore in žrtve, ki jih je doprinesla mladina v narodno osvobodilnem boju in ki so prikazali delo katero ptoji danes pred vso našo mladino.
Želela bi, da bi videli vsi tisti, ki so še pred mesecem dni zastrupljali našo mladino s fašističnimi in belogardističnimi knjigami, s kakim aplavzom je mladina sprejela sklep, da bo nabirala knjige za svojo mladinsko knjižnico. Danes se ta sklep že izvaja, mladina donaša knjige in kmalu bo imela svojo z lastnimi močmi ustvarjeno knjižnico in čitalnico, katera ji bo nudila vso možnost kulturnega in prosvetnega dviga, katera bo pripomogla, da se bodo čimprej zabrisali sledovi fašistično belogardističnega strupa.
Goriška mladina se hoče dvigniti na stopnjo vse one mladine, ki je bila že dalj časa svobodna in dvignila se bo ker to hoče in zato tudi dela
Albanski interniranci o podlih poizkusih t njihove reakcije
TIRANA, 17. maja.
V razgovoru s predstavniki tiska so interniranci, ki so jih Nemci odpeljali v taborišče v bližini Soluna in ki so se mogli vrnitf,)pripovedovali o barbarstvu nemških nacistov, o plemenitem sprejemu pri grškem narodu in o podlih intrigah grških reakcionarnih trup.
Eden izmed internirancev je pripovedoval vse, kar je s svojimi tovariš. preživel od dneva aretacije pa do nemškega umika.
Nato je dejal:
»Britanska komanda je izvedela zi nas in nas prepeljala v vojašnico kraljevskega britanskega letalstva od Um pa v Piroko. Nekega dne so nas obiskali Prndelemon Kotoke in še nekateri s listami v rokah, Rekli so nam, da se zanimajo za. nas kot rodoljubi in da nas žele poslati v Albanijo preko Krfa, kjer se bomo našli z drugimi Alhanci, ki sodelujejo z Zervasom in s katerimi bomo skup-nu odšli v Albanijo. Odgovoril sem jim: Hvala vam, če ste prišli k nam kot rodoljubi, toda ni potrebno, da bi nam vi kazali pot. Po mojem odgovoru so odšli.
Dne 24. decembra 1944, so nas zavezniki prepeljali v Avgusto na Siciliji, od tam pa v Taranto ln v taborišče Carbonaro pri Bariju. Trg so biii tudi šefi «Bali Kombtara*; med njimi Mitkar Frašeri, Kočo Musa in drugi, kakor tudi veliko število drugih Zervasevcev. Tukaj nas je poklical grški konzul, ki nas je imel za Grke, kor smo pravoslavne vere, in nem dejal: »Severni Epir, bo izročen G’kom, vi pa boste dobili visoka mesti v Himari. Odgovorili smo jim, da smo Albanci in da bomo kot Albanci umrli.
V taborišču so bili tudi vodje «Bali Kembtara*, ki so se slabo izražali o naši demokratski vladi in o narodu, ki Je z njo,
Radi tega so nas zavezniki ločili o 1 rjih in nas prepeljali v mesto Santa Maria deirOuelta, kjer smo ostali, dokler nas naša vojna misija ni spravila iz taborišča in nas vkrcala, za Albanijo.»
Ameriški lisk obsoja stališče nekaterih ameriških oficirjev napram nemškim
Ves ameriški tisk najostreje obsoja stališče nekaterih ameriških oficirjev vsled njihovega prijateljskega obnašanja napram ujetim nemškim oficirjem. Ravno tako se živahno komentirajo in najostreje obsojajo poskusi Goeringa in drugih nacističnih voditeljev, da bi se z raznimi mahinacijami odtegnili zasluženi kazni, čeprav je več ko jasno, da so to sami vojni zločinci. Tako piše baltimorski list »Sun*, da ne predstavlja kaznovanje zločincev, kakor sta Goering in Sohacht, nobene težkoče. Njune trditve so vnaprej pripravljeni poskusi, da zvalita odgovornost od sebe. Časopis piše med drugim: Govoriti o Goeringu kot o smešnem človeku, a ne kot o krvoločnem zločincu, pomeni žalitev njegovih žrtev.
Radijski komentator Stlm misli, da ameriški generali greše, ko postopajo z zastopniki nemškega vrhovnega poveljstva kot z ujetimi častniki, ne pa kot z običajnimi lopovi in ubijalci.
Georgea Cunny je v listu «Natio-nalite* napisal članek, v katerem kritizira sedanjo politično situacijo v Franciji. Naslov članka je »Francoski reakcionarji dvigajo glavo» in v njem se pravi med drugim: »Ljudje iz trustov In pctokolona-šl, ki želijo oslabiti odnošaje med zavezniki in odnošaje med zavezniki in Francijo, širijo razne lažnjlve vesti o nesporazumih v zavezniškem taboru. Med drugim so zadušili svobodo izražanja v volilni borbi. Pri prvih transportih ujetnikov in internirancev pride 1 komunist na 25 drugih, kar je tako posledica njihovega dela, čeprav je znano, da predstavljajo ravno tri četrtine ujetnikov in izgnancev*.
Nov sovjetski film »Dunaj11
Goering ln Doenitz navadna ujetnika
LONDON, 17.
Danes je na konferenci zavezniškega vrhovnega poveljstva izjavil general Olel, pomočnik generala Eiscnhovver ja, da bosta Goe ring in Doenitz zadržana kot navadna vojna ujetnika v ujetniškem taborišču, kjer se to z njima postopalo kot z drugimi vojnimi ujetniki in ne bosta dobila nobene druge hrane kot ujetnlfti.
MOSKVA, 17.
Novi dokumentarični filem »Dunaj*, ki ga je pripravilo 11 kinooperaterjev od katerih eden, Slojanov-ski, je padel v boju, kaže osvoboditev avstrijske prcstolice Dunaja od sovjetskih sil in kaže mirno življenje v tem mestu. Film se pričenja z boji blizu Blatnega jezera, kjer Je bilo uričenih 11 oklopniških sovražnih divizij. Potem, ko so vrgle hitlerjevce r.azaj proti zahodu, so čete maršala Tr.lbuhina prekoračile avstrijsko mejo. Mnogo prizorov iz filma kaže pculične boje na Dunaju, potem ko so sovjetski oddelki obkolili bloke, ki so jih zasedli Nemci in so se obrnili na prebivalstvo avstrijske prestolnice s pozivom. Napovedovalec čita to poslanico, ki pravi, da sovjetska vlada priznava neodvisnost Avstrije in želi viejeti to deželo svobodno in močno. Gledalci vidijo prebivalce Dunaja, ki so; ko je bila bitka r.4 višku, prišli na ceste, da bi pomagali ranjenim sovjetskim vojakom. Napad na Belvedcrski grad je eden izmed najbolj zanimivih prizorov v tem filmu. To veličastno poslopje so Nemci izpremenill. v mogočno središče odpora. Gledalci vidijo, kako sovjetska infanterija preganja hitlerjevce. Na Dunaju so potihnili poslednji streli in ulice 60 spet polne ljudi, Osvobojeni Dunajem! trgajo skupno s sovjetskimi vojaki znamenja svastike z vladnih palač in sežigajo fašistične prapore. Potem kaže film povratek mirnega življenja na Du"naju. Na ulicah, kjer je še včeraj tekla fronta, čistijo in odst rsnjujejo množico Dunajčanov ruše vine. Množice prebivalstva obkrožajo po’jske kuhinje v mcstnfii okrajih. V času hitlerjevske vlade je mestno prebivalstvo trpelo lakoto, sedaj pa dobiva zopet redne obroke. Dievoredi v slavnem Schoenbrunn-skem parku so zopet polni ljudi. Avstrijske narodne zastave vihrajo ni zgradbi avstrijskega parlamenta. Ki-nu-operaterji so posneli tradicionalno svečanost slavnostnega vstopa avstrijske vlade v parlament. Medtem ku prvi vladni odbor zaseda v par-lemenlu, se vesele proslave po du-rajskih ulicah nadaljujejo. Godba na pihala Rdeče Armade igra Strausove valčke in stotine starih in mladih Dunajčanov plešejo na trgu. Film so zaključuje s prizori parade sovjetskih čet ob priliki prvega zasedanj, avstrijskega parlamenta. Cete korakajo v slavnostnem koraku po ulicah osvobojenega mesta in dunajsko prebivalstvo jih navdušeno pozdravlja.
Voditelj brazilske komunistične stranke na svobodi
BEOGRAD
V letih pred to vojno je vsa svo-bidoljubna javnost zahtevala naj braziljanska vlada izpusti voditelja lifzilske komunistične stranke, Kar-lrsa Preste. Zaprli so ga v času, ko Je reakcija pričela obvladovati svet, ista reakcija, ki je pripravila sveUdo te krvave vojne.
Zdaj so se časi spremenili. Reakcij.^ je premagana. Fašizmu, ki je podpiral reakcijo po vsem svetu, je zlomljena hrbtenica. Svobodoljubna javnost je z veseljem sprejela vest iz Rio de Janeira, da Je bil danes izpuščen na svobodo Carlos Preste. To vest je sporočila agencija AFP. V izjavi, ki jo je brazilski komunistični voditelj dal predstavnikom te agencije je rečeno, da Je neobhodno potrebno, di se v Braziliji na novo ustvarijo demokratske istitucije. Carlos Preste je izjavil, da njegova sltanka ne želi neposrednih volitev, t.mveč zahteva svobodno organizacijo političnih strank kakor tudi svobodo diskusije o strankarskih programih.
Kar se tiče Komunistične Partije Brazilije, Iti Je doslej delovala ilegalno, je Carlos Preste podčrtal, da Komunistična stranka njegove dežele nudi roko vsem rodoljubom, vsem onim, ki žele, da se skupno najde rešitev za narodno obnovo.
Odprt Je železniški promet med Moskvo in Variavo
MOSKVA, 17 Med Moskvo in Varšavo je bil danes odprt direktni potniški in železniški promet. Včeraj zjutraj je prvi direktni vlak zapustil Moskvo v smeri Lvov. Sef centralne uprave za vojaško obnovo pod vodstvom narodnega komisarijata za želez-nice, general-lajtnant Kabanova je govoril o heroičnih naporih sovjetskih železničarjev na progah Moskva-Varšava ln Moskva-Lvov. Železniška proga, ki veže prestolice SS SR in Poljske, Je rekel, je 1483 km dolga. Železničarji so popravili vse od Nemcev razrušene proge In železniške predore, med njimi: Smo-lensk, Orša, Minsk, Baranoviči, Brest, Lukov in Varšava. Sc tekom borb na sovjetskem in poljskem o-zemlju so železničarji polagali tračnice za vlake, ki so dovažali orožje in munlcijo za Rdečo Armado ln to s poprečno isto brzino kakor so sovjetsko čete napredovale. Železniški delavci, so pri popravilu proge često delali samo dva do tri kilometra od bojne črte pod ognjem sovražne artiljerjje, možna-rjev in celo pušk in strojnic. Mnogokrat so morali zgrabiti za orožje da bi odgnali nemške oddelke, ki -o sevpojavljali za hrbtom Rdečo
Armade. Šeststo metrov mostu preko Visle v Varšavi, ki je imel veliko vlogo v bitki za Berlin je bilo zgrajenih v enajstih dneh. V času spomladanske poplave so branili železničarji ta most pred zaleditvijo z brezprimerno iilavostjo in so se posluževali artiljerije in možnarjev v borbi proti ledenim blokom. Več velikih in srednjih mostov v skupni dolžini od skoro 403 metrov je bilo popravljeno na progi Moskva-Lvov. Direktna železniška zveza mod prfstollcami SSSR in Poljsko je bila obnovljena prvič po 28 letih. Ta železnica bo imela zelo važno vlogo pri ojačanju prijateljskih zvez med narodi obeh držav.
Skrb za otroke v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 17.
Moskovske strokovne organizacije se pripravljajo na otvoritev poletnih taborov za deco. Letos poleti -ho prc-jflo 1,600.000 otrok Oskrbo in počitek na taborjenju. Od teh bodo pos-Irti na tabore sanitorijske vrsto 250.000 otrok delavcev in nameščencev, predvsem otrok Rdeče armejcov in pohabljencev iz domovinske vojne, kjer bodo prebili 40 dni. Taborišči splošnega tipa bodo nudila tri tedne počitka. Letos bodo prvič ustanovljena taborišča na Litvanskem, Leton-slcem In Estonskem. V slikovitih krajih na morski obali so pripravljena letovišča y najlepših letnih dvorcih teh republik. V Ukrajini bo n-išio počitek to poletje dvakrat toliko otrok kot preteklo leto. Veliko število prostorov je namenjenih zi otroke delavcev premogovne industrije in industrije nafte in delavcev iz tovaren za gradnjo železnih ln jeklenih strojev. Prve skupine ctrok bodo odpotovale na taborcnje v začetku junija.	(Tass).
Za kulturno sodelovanje med SZ in Avstrijo
(Tass) Dunajskt časopis »Ncues Oc-sterreloh* prinaša pisma znanih jav-n'h delavcev In predstavnikov znanosti in kulture nove demokratične Avstrije, kl so pričeli s pripravami z.i ustanovitev društva za kulturno (n gospodarsko sodelovanje s SZ. Samo nacistična propaganda je ustvarjala med Avstrijci napačno mnenje o avtorjih SZ. Te visoke kulturne vrednosti, ki so jih Rusi ustvarili v vseh panogah umetnosti — gledališča, glasbe, slikarstva in literature — so tukaj prav tako malo znane kot visokf razvoj ruske vede, kl je po zaslugi številnih specialistov vedno žela uspehe. Nova Avstrija je polna hvaležnosti do svojih osvoboditeljev in prežeta z željo, da se razvijejo prijateljski odnošaji z Rusijo. Velika važnost se polaga na zopetno okrepitev duhovnih vezi med obema deželama. Potrebno je, ugotavljajo pisma, prirediti potovanja v Rusijo, da spoz-ramo kulturno in duhovno življenje dežele. Potrebno Je tudi, da SZ spozna kulturno življenje Avstrije. Treba je sprejeti različne mere za zbližanje med Avstrijo in Rusijo. To je cilj, za katerim stremimo. Nova družba, ki Jo je potreba ustanoviti, mora postati posredovalka v tej stvari. Med osebami, kl so podpisale pisma, je predstojnik Dunajskega vseučilišča Ludwtg Ernest Fischer; reklor višje tehnične šole prpf. Albert Dušchek, lu pomočnik dunajskega župana.
De Gaulle hote na sestanek „treh“
PARIŠ, 17. maja Iz , zanesljivega vira se je izvedelo da bo de Gaulle uradno zahteval udeležbo pri prihodnjem sestanku «veliklh treh*, če in kadar bo sklican. Diplomatskim potom se bo zahtevalo nadaljno informacije čim se bo uradno izvedelo da se bo sestanek vršil, v kolikor Francija ne bi prej dobila povabila nanj. De Gaulla še vedno boli da ni bil povabljen v Jalto in smatra da se s Francijo še vedno ne postopa na bazi popolne enakopravnosti z ostalimi silami v San Franciscu. (United Press),
ČehoslovaSka vlada ieil lavezniike diplomatska zastopnike
LONDON, 17 Predsednik čehoslovaške vlade Fierlinger je Izjavil, da sedaj, ko je Praga osvobojena, želi čehoslo-vaška vlada pozvati vlade Velike Britanije. Zedinjenth Ameriških držav in Francije, da pošljejo svoje diplomatske zastopnike v čehos’o-vaško prestolnico. Dokler je bila vlada še v Kožicah, je bilo nemogoče pozvati tuji diplomatlčni zbor. Predsednik je naglasil, da želi nie-; gova vlada vspostavitt prijateljske zveze z vsemi narodi, posebno z Veliko Britanijo in, USA ter ostati zvesta zvezi s Sovjetsko Zvezo.
Polpress porote
MOSKVA, 17 Ker Je prišla iz Sovjetske Zveze bombaževima ln volna, so začele tovarne v Lodzu povečavatl svojo proizvodnjo. V tovarnah v Lodzu je zaposlenih preko 72.000 oseb; medtem ko jih je bilo v februarju komaj 2.000.
17. maj 1945
Na ..svetilniku zmage"
Dnevi mrzličnega pričakovanja dogodkov so za nami. Majsko sonce sije na trg z močjo, da te kar samo vleče v hladno senco, v prijeten hlad. Omamna trudnost se loteva partizana - vojaka, ki naglih korakov hiti v družbi tovarišice proti svetilniku zmage, štiri leta je preživel v gozdovih, vsako minuto pripravljen na napad, pripravljen, da prelije tudi kri za to lepo Primorsko. Zato se ga danes polašča neko dolgočasje, po zelenih kasarnah, po svežosti gozdnega zraka in po skrivnostnem gozdnem miru v jasnih luninih nočeh. Ni mogel vzdržati med visokimi stenami palač, niso vzbudile v njem zanimanja rezljane dvorana in lestenci z vsem modernim ugodjem. Premagalo ga je občutje do narave, zato se je iz mestnega šuma in vrvenja namenil v okolico, da se nadiha svežega zraka pomladi in prostosti.
Avtomobil za avtomobilom, drvi mimo, na njih se prevažajo smejoči in - ponosni naši vojaki. Ze na zunanji bežni pogled ločiš danes prejšnjega partizana - borca od Tržačana. Zagorel in zdrav je njegov obraz, odločne poteze, žive bistre oči, 'ki vse vidijo, označujejo fizično in moralno zdravje vojaka Jugoslovanske armade.
Z velikim zanimanjem opazujejo tržaška dekleta tovarišico, ki spremlja našega vojaka. Nič ni umetno narejenega na njej, bila je v bataljonu, brigadi in nazadnje pri propagandi, šla je skozi vse napore in hajke, a vse to ji ni niti najmanj odvzelo ženskosti, temveč jo je še poglobilo. Preprosto, naravno je vedenje, naših deklet, ki se niso strašila stopiti ob stran borcev za obrambo domovine.
Na majhnem hribcu nad Bar-kovljami stoji, svetilnik. To je njegovo novo ime. Ko se naša potnika ustavita pred vhodom, se od nekje vzame mlad vojak in povpraša, če se želita povzpeti na vrh. Potem jima odpre vrata in že izgineta obiskovalca v temi hodni-' ka, ki se v spirali dviguje proti vrhu. Po precej utrudljivi poti marmornatih stopnic se v višini 84 metrov odpre krasen razgled na Trst. morje in okolico.
Trsti... Tiho se nasloni naš vojak na ograjo in njegovo oko se upre tja doli v bučno vrvenje mesta. Nazaj v leto 1943. polete njegove misli, ko njegovo oko opazi obširno poslopje zapora »Coronea*, samostan jezuitov in vojaškega zapora v ulici «Tigor». Tisoč trpinov je v Coroneu trpelo glad, mučenje in vzdihovalo po prostosti, sedem sto vojakov štirih narodnosti v vojaškem zaporu, ki so že takrat spoznali nesmiselnost borbe, dezertirali iz vojske, a po nesrečnem naključju prišli v roke fašističnim krvnikom. Mnogi izmed teh so v podzemeljski mučilnici podlegli mučenju in počivajo na tržaškem pokopališču, mnogo jih je že od septembra 1943. dalje vse do danes padlo v borbi za svobodo.
Kje so danes krvniki Colotti, Mianni, Martini in drugi? Na tistih avtomobilih, s katetimi ste vi že 1942. leta vozili mučene in ukle-njene, se danes vozijo svobodni po svobodnem Trstu, naši borci, ki ste jih imenovali «Ribelle» in «ban dite»:
Da, bili smo uporniki, uporniki proti krivicam, ki smo jih tako dolgo občutili od okupatorja na svoji lastni zemlji. Ker smo sveto verjeli v našo zmago, smo zmagali.
Kot iz sanj prebujen se zdrzne borec, ogromna leča v svetilniku meče na vse strani šope mavrjčne svetlobe. Tiho in mimo je morje, širok, bakren trak se vleče preko njega od zahajajočega sonca. Kot majhna črna pika se giblje v tem traku čolnič z jadrom. Ribič se vrača z lova. Tudi njemu žari obraz, znak, da je bil lov dober. Nekje ob obali pojejo italijanski partizani svoje pesmi in od nekod prihajajo glasovi: «Viva Tito, viva
Trieste liberata*. V lahki večerni sapici plapola naša jugoslovanska zastava s peterokrako rdečo zvezdo, ki so jo partizani takoj po končani trfli, toda zmagoviti borbi izobesili v višini 80 metrov, in oznanja Tržačanom nove, lepše, srečnejše in svobodne dni.
Ogarev
Promet se ureja
Kljub temu da je v tej dolgi, strašni vojni bil najbolj prizadet promet, in kljub temu, da ni še dolgo, kar je fašistična vojska morala dvigniti roke, je že po prvih dnevih osvoboditve promet, tako železniški kakor cestni, začel predajati v normalni tek. Otvorjen je že redni osebni in tovorni pro-
met na železniških progah Trst -Tržič, Trst - Sent Peter in Trst -Reka.
Prav tako je že redni osebni avtobusni promet med Trstom in Gorico, dočim bo promet na linijah Gorica - Ajdovščina - Postojna z 'odcepom iz Ajdovščine v Idrijo, Gorica - Sv. Lucija - Tolmin, in Kobarid, ter Gorica - Sv. Lucija -Cerkno otvorjen v najkrajšem času,
velikih oovražnih postojank in v postojankah samih.
Poleg tega mislijo in cčlo mnogo mislijo borci II. brigade NO na učtnje. Poleg straže, potrulj, večjih in manjših akcij so se gradili in izpopolnjevali svoje praktično znanje s teoretičnim. Zavedajo se, da vojak NO ne sme pozabiti na politično in kulturno izobrazbo, ant-
ski promet v Trstu je že normaliziran.
Ureja se vse potrebno, da se čim-preje spravi v tek poštni promet. «Telva (privatna telefonska družba) je pričela že 9. V. z rednim poslovanjem.
Leto dni dela in borb II. brigade Narodne Obrambe
Te dni poteka leto formiranja II. brigade Narodne Obrambe.
Njena zgodovina se začne sredi marca 1944, ko je bila iz borcev dotedanje VOS formalno ustanovljena Vojska Državne Varnosti Slovenije in v njenem sestavu II. brigada, ki naj bi operirala v glavnem na Primorskem. Toda težavna je bila še pot od ustanovitve do formiranja nove brigade z npvo organizacijo, novimi nalogami in novimi akcijami, kajti grupe VOS so bile razmeščene daleč naokrog, zveze med njimi pa so bile takrat zaradi sovražnika zelo težavne. Najprej je bilo treba zbrati in urediti posamezne bataljone ter šele iz teh sestaviti nato brigado. Kljub vsem preprekam so se zbrali bataljoni že koncem aprila na Šentviški planoti. To je bil rojstni kraj II. brigade.
Edinioe II. brigade VDV so bile neprestano na nogah. Budno so čuvale naše vasi ter dosledno razkrinkavale domače izdajalce in vso peto kolono. Neutrudno so uničevale švabobrance, četnike in podobne Hitlerjeve hlapce, kjerkoli so se po-
OBJAVA!
V soboto, dne 19. t. m. bodo vsi tržaški kinomato-grafi ponovno pričeti z rednimi predstavami.
im bodo na razpolago potrebna pak mora z njima dopolnjevati prevozna sredstva. Tudi tramvaj- Iyqjvojaške izkušnje. Tudi o tem
delu nam nekaj lahko povedo enoletne številke. Borci so imeli 2332 teoretičnih in praktičnih vojaških ur, 1800 političnih ur in 939 kulturnih ur. Priredili so 45 mitingov, 503 kulturne večere, za naše časopise pa so napisali 755 dopisov.
Danes nosi 149 borcev priznanja-zrak za hrabrost in red hrabrosti-za svoje enoletno delo, za svojo brezprimerno hrabrost, ki so jo pokazali v borbah s sovražnikom.
Eno leto vse to... pa Se mnogo več. Vsak izmed 149 borcev II. brigado NO, ki nosijo znak in red za hrabrost, bi vedel povedati sto in sto .čisto navadnih zgodb*, kot imenujejo svoja junaštva partizani.
«Nič posebnega, malenkostna praska, deset smo jih samo ubili, dva sta ušla*.
Pa vendar... Italijanski partizani iz Trsta in delavci iz tržaških ladjedelnic, vipavski, kraški in briški, benečanski in rezijanski borci, furlanski ostrostrelci, vsi, Slovenci in Italijani, so danes ponosni na zmage svoje II. brigade.
Prav imajo ih tudi pravico.
Vesela je njihova obletnica — obletnica v veliki svobodi, za katero so jurišali, obletnica v Trstu, Trži' ču, Gorici in Vidmu, obletnica z junaki IV, Armade, dokončne osvo-dohiteljice Primorske.
Marko Mrak
Tako so kapitulirali
Človeštvo se je oddahnilo. Hitlerjeva Nemčija je padla na kolena. Vojna je končana. Zmaga! Kaj more biti lepše in enostavnejše od teh besed. Želeli smo ta dan. Sedaj je tu.
Berlin je zavit v dim. Sonce si je nad Tempeihofskim letališčem. Na letališču pristajajo predstavniki zavezniške ekspedicijske vojske, ki naj sprejmejo nemško kapitulacijo. Iz prvih letal izstopijo letalski maršali Tedder, ameriški general Spaatz in francoski general De Tassigny, iz drugih letal pa zastopniki hitlerjevskega poveljstva na čelu s feldmaršalem vca Kaitlom.
je preračunana na 16 ton. Za zgraditev mostu je bilo porabljenih 105 m gradbenega lesa in 1930 kg gradbenega materiala.
javili. Goričani se še dobro spominjajo lanske julijske borbe na Pa-novcu, saj se je vršila komaj pol ure od Gorice. Z raskoki so v večurnih borbah četniško taborišče razgnali in od 70 jih je priteklo v Gorico le 23 poparjenih, umazanih in raz trganih četnikov. Med tem pa so švabski štabi, ki so se nahajali v Gori ci, že zbežali V Goriški grad. V strahu so pričakovali napad na mesto.
Ravno tako so zadajale enote II. brigade težke in občutne rane okupatorju. Napadali so ga podnevi in ponoči, bodisi po gorenjskih železnicah, med furlanskimi polji, med bunkerji v soški dolini ali v sami Gorici. Koliko patrulj, kamionov in kolon je bilo napadenih. Posebno se je izkazal IV. bataljon, ki je iz-v del največ akcij, predvsem po Vipavski dolini. V letošnjem februarju so napadli večjo sovražno kolono, ki je šla na pomoč bežečim fašistom. V večkratnih naglih in odlo čnih juriših so z brezpri-memim osebnim junaštvom 19 fašistov pobili, 20 ranili in jih 27 živih ujeli. Poleg tega so zaplenili veliko orožja in opreme. Štirje tovariši iz II. bataljona pa so na Tolminskem
napadli v lanskem juliju 15 člansko fašistično patruljo in sami ujeli 13 fašistov z vsem orožjem in opremo.
Ob prilikah, ko je hotel okupator, pripeljan od domačih izdajalcev, ropati in požigati po slovenskem ozemlju, so se mu vedno postavili po robu. Oblakov Vrh je bil julija priča trikratnim naskokom borcev V. bataljona. V decemberski ofenzivi so borci III. bataljona napadli avto dn ubili v njem podpolkovnika in dva oficirja. Pri njih so našli celoten načrt ofenjzive. Z odkritjem načrtov je bila ofenziva razkrita in s tem toliko kot končana.
I bataljon pa je vodil v letošnji februarski ofenzivi večurno ogor čeno borbo v Lokovcu z večkrat številnejšimi SS-ovcd in jim pre prečil ropanje po Banjščicah. Prav s posebni mi črkami pa j- zapisan v zgodovini II. brigade Narine Obrambe letošnji 22. april ko so se njeni borci pod Gabrovi-co spopadli s trikrat močnejšimi Nemci in «copatarji». Z vzkliki in pesmijo pa s točo svinčenk so spre jeli sovražne napade. Nemci so s topovi obkoljevali njihove položaje, vendar se niso umaknili niti za korak. Končno so jih z drznim naskokom potisnili iz vasi.
Tudi sabotažne akcije so bile številne. Tu je zletel vlak v grapo, tam minirana cesta, dvakrat ustavljena cementna tovarna v Anhovem, petih dneh uničeni 4 kamiona in vrženih iz stroja nad 30 sovražni kov itd. Največje delo minercev pa) je bilo uničenje Rajbeljskega rudnika v juniju. Majhna patrulja II bat. se je spustila v rudnik, pobila stražo ter zaminirala črpalke in stroje. Po eksploziji jo voda zalila tri petine rudnika, tako da so ga mogli Švabi le malenkostno izrabljati.
Sicer pa najzgovorneje priča o enoletnem delu II. brigade Narodna Obrambe — VDV je bila preimenovana v decembru mesecu v Narodno Obrambo — tehnika iz številk. V enem letu je bHo vrženih iz stroja 1423 sovražnikov, zaplenjenih 55 težkih orožij, nad 300 pušk in pištol, 9 kamionov, 5 motorjev, celotna radijska postaja in še mnogo drugega vojnega mate-rjala. Uničeno pa je bilo 12000 topovskih granat, ena smodnišnica, II vojaških skladišč, dva oklepnika, 14 kamionov, 7 lokomotiv in več vagonov, 6 mostov, tri petine Raj-bi-ljskega rudnika in črpalke v Idrijskem rudniku, nešteto bunkerjev in sovražnih utrdb. Razen tega je izvršila brigada še 622 manjših akcij, največkrat v bližini
Kmetijstvo v novi poljski
VARŠAVA, 16.
(Polpress) Ob prisotnosti članov Narodnega sveta je minister Bertoldi podal poročilo o delu, ki ga je izvršilo njegovo ministrstvo. Od 4,242.949 hektarjev zemlje, ki je pripadala veleposestnikom so nakazali 88% bivšim poljskim delavcem, ki so bili prej odvisni od istih veleposestnikov 22.6.% kmetov, ki so bili lastniki majhnih kmetij, 24% srednjim kmetom in 41% težakom in partizanom. 184.000 h-ek farjev zemlje, ki je pripadala veleposestnikom so nakazali kmetijskim poskusnim zavodom; 50.000 so jih prihranili za državljane, ki se bodo vrnili v domovino in za ono, ki so zbežali v pokrajftie, ki so prenapolnjene s prebivalstvom.
Ministrstvo poljedeljstva je otvo-rilo v celoti 160 poljedelskih šol in 5 poljedelskih visokih šol. prostori za 110 nadaljnjih poljedelskih šol in za 4 visoke šole so že pripravili.
Vijejo se zastave vseh zavezniških držav. Odmevajo himne. Po betonu bobne koraki sovjetskih vojakov. Vsi občutijo veličino trenutka. Vsakdo hoče prisostvovati temu aktu. Maršal Tedder govori na-mikrofonu. Nato pristopi k delavcem in zakliče:	«Za novo zmago,
hura!*. Močan hura odmeva po Berlinu. Nato odidejo v Karls-horst, kjer bo podpisana nemška kapitulacija. Karlshorst je prešel v zgodovino. Tu je grobnica hitlerjevske Nemčije, tu je konec vojne,
Tudi ta dvorana, te štiri zastave, sovjetska, ameriška, angleška in francoska - simboli vojnega sodelovanja in te mize, pokrite s sl-vezeienim blagom, vse to spada v zgodovino. V dvorani se nahajajo maršal Zukov, letalski maršal Tedder, ameriški general Spaatz, francoski general De Tassigny in no vinarji. Začenja se zgodovinska seja. Trajala je le malo časa, Le malo ljudi je bilo v dvorani. Le malo besedi je bilo zgovorjenih. Maršal Zukov in maršal Tedder sta objavila, da so prišli opolnomočenci, ki bodo podpisali kapitulacijo. V dvorano so vstopili feld-maršal Kaitel, Friedeburg in Stumpf. Zukov in Tedder sta izjavila:	«Sedaj bo podpisan akt o
brezpogojni kapitulaciji*. Prevajalci so tolmačili te besede. Kaitel je kimal z glavo: «Da, da kapitulacija*. Potem je maršal Zukov pozval predstavnike nemške vrhovne komande, da pristopijo k mizi in podpišejo akt. Maršal Zukov je pokazal s prstom h kateri mizi. Kaitel se je premaknil. Na obrazu so se mu pojavile pege, a v očeh solze. Podpisal je kapitulacijo. Nato sta podpisala -Friede-burg in Stumpf!
To so bile vse besede. Vse ostalo je izgovorila Rdeča armada in zavezniške vojske. Več se od hitlerjevcev ne zahteva.
Potem so podpisali akt' maršal Zukov in maršal Tedder v imenu zaveznikov, a Spaatz in De Tas-signy kot priči.
«Člani nemšjke delegacije lahko odidejo*, je rekel maršal Zukov in nemški generali so vstali in odšli iz dvorane.
Zmaga! Danes se je človeštvo oddahnilo, Danes topovi ne streljajo.
POJASNILO o izplačevanju pokojnin in raznih podpor
Okrožni odsek za socialno skrbstvo za Goriško sporoča:
Vsi oni, ki so dobivali plače, podpore, pokojnine itd. na kateremkoli uradu, spadajoč v socialno skrbstvo, naj se osebno javijo, da dvignejo denar v uradu, kjer se jim je ta do sedaj izplačeval.
Treba je le, da vsak predloži v uradu potrebne dokumente ter osebno izkaznico.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Odsek za socialno skrbstvo pri okrožnem N00 za Goriško
MALI OGLASI
POIZVEDBE
Kdor bi kaj vedel o usodi Janeza Pachlica, zaprtega 27. augu-sta, 1944, in njegove Žene Viktorje Misculin, odpeljane v Nemčijo dne 2 septembra 1944, najbrž v koncentracijsko taborišče v Ausch-■w*zu, naj obvesti družino Misculin, Trst, via dei Porta st. 118. Kdor bi kaj vedel o delavcu Aldu Milessi, ki je bil poslan v marcu 1943; na delo v Ferlach (Koroška), in potem prestavljen v Kunsdorf (Koroška) pri tvrtkl «Mcsser3chmidt» v Celovec, se prosi, da obvesti družino Milcssa, Trst, via Toti st. 2-II.
Kdor bi kaj vedel o Albertu An-toni-ju, ki je bil od 28. augusta 1944, v Nemčiji v koncentracijskem taborišču 543 Stramrr.lager X A, se naproša, da obvesti družino, via Gambini st. 7-III. Naprošam ako je mogoče poizvedeti o tovarišici Zzanut Mariji ile-galmo Jelka, roj.' 20.2.1922. v Oto-ščah pri Vipavsen Št. Vidu. Odšla je v partizane takoj po polonu Italje in to dne 24. sep. 1943. Od-potctovala je z nekimi ^tevari, št proti Jugoslaviji. V kakšni edinici so je nahajala nam ni znano, ker vedeli smo zanjo samo se pardni po odhodu. - Rosalka Žvanut, pri Okrajnem Tajništvu OF za Sežano.
OBJAVA
Cene blaga na tržaškem trgu
Ljudstvo odloča vsak dan pri vseh problemih javnega življenja. Tudi tržaško prebivalstvo si je uredilo vprašanje con. Po dogovoru gospodarskih komisij Pirana, Kopra, Isole in Muggle ter v soglasju z zastopniki konzumontov jo bilo sklenjene, da se določijo cenc živeža, ki prihaja na tržaški trg.lako za producente kakor tudi za konzumente, pri čemer so jemlje v obzir poleg režijskih stpo-škriv tudi pravični zaslužek proda-jt.lcev.
cene za cene za konzumente poizvajalce:	blaga na trgu:
grah .	. - L. 19. kg. 1, 28. kg.
ribe, sardoni	»	25. -	»	»	36.	»
sardele . .	»	27.	»	»	38.	»
sgombrl . .	»	35.	»	»	50.	»
sipe ...»	18.	»	»	30.	»
Prometu |e bil predan most preko Keke Železnice pri liadžu
SARAJEVO, 15. maja Včeraj je bil predan prometu most preko Reke Železnice pri Ilidži, na državni cesti Sarajevo-Mostar in Sarajevo-Brod. Dosedanji betonski most so porušili okupatorji i/n njihovi hlapci v svojem paničnem begu pred našimi edini-cami. Preden je bil most predan prometu, se je vršila majhna svečanost, kateri so prisostvovali pred. stavniki ministr stva za gradbo, predsednik Izvršnega narodnega odbora Uidže, delavci in kmetje, mladinci in mladinke, ki so ta most zgradili. Po zaslugi visoke zavednost! naših delavcev in kmetov, je bil v dveh tednih zgrajen ta most z udarniškim delom. Most je dolg 48 m in 4 m širok, s 6 odprtinami po 8 m razpona. Nosilnost mostu
Vsi uslužbenci ladjedelnice S. Mareo v Trstu, ki so že delali, in ki hočejo spet povzeti delo v sami ladjedelnici, naj se prijavi,jo do 19. maja 1945. Po tem datumu bodo sprejet® samo prošnje, o-premljeno z dokumenti, ki bi u-pravičili zamudo prijave.
ZIDARJE, It O č1 NE DELAVCE in
TESARJE nprejme takoj Podjetje Inž. Mazorana & Co, via Valdirivo št. 42.
Primarij Prof. Dr. A. DEI ROSSI,
zdravnik za bolezni v vratu, je preselil svoj ambulatorij v via Pa-
lestrina st. 3; (pri Associazione Mutua fra Impiegati) tel. st.: 7260, 4054.
Primarij Dr. PORTADA je ponovno začel z delom ter sprejema za notranje in otroške bolezni v via Valdirivo st. 13, tel. 34-63, cd 9-11 ure in od 15-16 ure.
IZGUBLJENO
fjrno torbico z denarjem in dokumenti, pripadajočimi Lojzi Vec-chiet in Lojzi vd. Rauber sem izgubila soboto, 12. t; m. ob 5. url popoldne v tramvaju st. 3. Poštenega najditelja prosim, da vrne dokumente vratarju v via Silvio Pcllico st- 12, denar pa si lahko obdrži.
SLUŽBO IgCE
GRADBENI ASISTENT, praktičen vseh gradbenih del, isčo službo pri važnem podjetju. 'Via G. Galileo st. 1, pri vratarju. 64564 B GOSPODINJA, zelo vešča išče službo, tudi k eni sami osebi; izvrstna oskrba. Todi kot varuhi-nja garderobe. Ind. U. P- 4- 47389 C JURIST, mlad, knjigovodja, vešč italijanske in francoske korespondence, nekaj angleščine, lsče službo. Cass. 13997 C. U. P. I. URADNIK 33 LET, perfektno znanje italijanščine, slovenščine, hrvaščine, strojepisja, išče službo tudi kot tolmač. Cass. 13935 C, U. F. I.	13935 C
Jevgeni). Petrov:
Vojaški
C.e Izgubiš življenje in izgubiš avljon, včndar je koristno-pravl neki glas. Prvič, z vami pade štiri do pet Nemcev, če je to «Hajn-kcl», drugič pa bombnik je drago-.cenejši od lovca. V bombniku se nahajajo dragoceni navigacijski instrumenti. Najvažnejše je to, da nt bo mogel več spuščati bomb na Moskvo in s tem je rešeno mnogo ljudi.
«To je točno*, potrjuje major. cTaraniti je treba tako, da rešiš sebe in avijon, taranlti smeš le tedaj, če ti je zmanjkalo munioije.
Kiseljev se je vrgel na cHajn-kela* v višini 1.800 m. S propelerjem mu je odsekal kos krila. Nekaj dni popreje je pilot sosednje eskadrlle Talahin odsekal «Jun-kersu* del krmila.
Najbolj porazno je to, da govorijo avijatičarji o tem junaštvu, kot o splošno priznanem načinu borbe.
»On jo protaranll avijon* tako govorijo kakor: «On ga je zrušil*
«Na obzorju je mali ogenj* mu povem.
«Nem mesec vzhaja*, odgovarja major.
Na ušesa mu nekaj raportira-
j°.
«Moramo zbuditi ljudi*, pravi in se obrne k meni: Grem na komando mesta. Nemec ie preletel Vjaz-mo in čez 20 miaut bo tukaj. V Moskvi je že dan znak za zračno nevarnost. Zbudil bom vse dežurne.
Prihajamo k zemljanki, kjer je komanda mesta. To jo majhen hribček pod zemljo. Vhcd je zasut in kamufllran. Na hribčku so stoli. miza in telefon. Major se pelje gori, sede in vzame slušalko. Sprva govori . le nerazumljive številke, potem izda zapoved: Vstanite! V tem trenutku — točno v tej se-' kundi — slišim v mraku ropot motorja, zvoki se bliskovito menjajo, včasih močneje in zopet slabcje. Nad glavo se zasliši grmenje. Prvi lovec je že v zraku. Pod zemljo sta se nahajali dve zelo čl.-tl setj- Do-
bro sta razsvetljeni. Z velikim številom telefonov, slušalk, z nekakimi aparati in papirjem. Tukaj je carstvo načelnika štaba.
Kadar lete nemška letala nad zemljo, jim sledi tisoč pogledov.
Vsakemu lovcu ki gre v zrak sledi in pazi nanj nekoliko ljudi: pogovarjajo se z njim, kje se lahko spusti: v tej sobi točno vedo, kaj se dogaja v zraku.
Sel sem ven. Celo nebo je presekano z modrimi geometrijskimi črtami od reflektorja, dostavljajo se v vrste in skušajo ujeti rdeči mesec, ki zahaja. Včasih kak žarek ugasne in tedaj se za trenutek pojavi črni stolp. Potem zasveti reflektor ponovno In drsi počasi po nebu. Po celem nebu se razlc-tavajo od eksplozij zlate zvezdice. Iz daljave »e sliši grmenje protiletalskih topov: to je zaporni ogenj.
Tedaj se že sliši brnenje težko natovorjenih nemških bombnikov m ponovno rezki glas majorja: »Vstanite*. V isti sekundi tudi zvok motorja in drugi lovec prileti nad glavami. Med prekrižanimi vrstami reflektorskega sijaja se v veliki višini vidi belo letalo. Skoraj vsi so zapustili komando mc-.••a čo vidita kal so Ao*nJ> Zače-
la se je zračna borba. Lovcev ni videti. Vidijo se samo svetli izstrelki. Bombnik, ki je tako uporne in sigurno letel k svojemu cilju se vrača in leti nazaj. Svetli izstrelki švigajo okoli njega. Piloti, k! so stali poleg mene so začeli ploskati. Oni so razumeli to, kar jaz nisem, bombnik je zadet. V trenutku sem zagledal nekje v dalje vi ob strani le dolg žareč trak.
Avgust 1941.
Na zahodnem bojišču v septembru
Nahajam se že nekoliko dni na najživahnejšem delu zahodnega bojišča. Beseda «boji.šče», ki se j« v prvem mesecu vojne uporabljala samo pogojno, je sedaj postala stvarnost Marsikatere stvari me spominjajo na prejšnjo svetovno vojno — jarki, bodeča žica in na koncu gotova stabilnost. Medtem pa je ta vojna neprimerno.bolj grozna in krvava Takega hudega ognja kakršen je tu že tretji mesec brez prestanka, ponoči in podnevi, niti za časa prejšnje vojne ni bilo v najhujših dnevih borbe.
Po zasedbi Smolenska, ki so ga Nemci zelo drago plačali, v mrtvih in ranjenih, so začeli tukaj pred enim mesecem graditi močno polj-
ob e i i t i - /1 Lo Dotam no TO AaI n nfln.
te Rdeče armade neprenehoma napadati ta lokalni sektor. Ogledal sem si prostor, ki je širok nekoliko desetin kilometrov, 20 km. pa globok. Zadnje dneve so bili Nemci vrženi tudi iz tega sektorja.
Zgodil se je dogodek, ki bo zapisan v zgodovini te vojne. V začetku so bili Nemci ne samo zadržani, temveč vrženi nazaj. Rdeča armada nadaljuje z močnim pritiskom na njihove položaje — prebija eno za drugo obramben« črte, zaseda nove vasi in mesta. Vojni plen v topovih, mitraljezih in ujetnikih narašča. Nemci, ki so prešli v obupno obrambo prehajajo včasih celo v protinapad. Včeraj so na sektorju, kjer se sedaj nahajam, prešli šestkrat v protinapad. Trudili so se, da si za vsako ceno priborijo nazaj ozgubljeno ozemlje, toda ne samo, da so bili odbiti, temveč so jih vrgli še dalje nazaj.
Počasi drsi naš avtomobil Čez most, narejen iz hlodov, ki še dišijo po sveži skorji. Prcdvčeraj-travo. Ima svoje ime, toda tukaj ga no morem povedati. O takih rečicah po navadi pišejo: «Na reki N. se nadaljujejo hude borbe*.
— Pred nekaj dnevi je bila na tej reki fronta. — mi pravi moj sopotnik.
On je kapetan. Sodeloval Je v
zadnjih bitkah. Sedaj sc peljeva skupaj v prvo bojno linijo.
Na obali je vas, ki so jo Nemci šnjim so ga zgradili pionirji. Pod mostom teče prav leno motna rečica, nizek breg pa je zaraščen s popolnoma porušili. Ostale so samo še ograje okrog hiš. Hiš ni več. Na njihovem mestu ležijo kupi pepela v kvadratih, zakajena opeka, spoznajo se počrneli lpnci in posoda iz gline ter od vročine zvite Ž2lezne postelje. Vrtove je pokril prah razgnan od tisočev tankov, tovornih avtomobilov in vojaških škornjev. Popolnoma nerazumljivo je, odkod se je znašla majhna bela piška, ki tako pridno brska po pepelu. Psa ni nobenega. Odšli so z ljudmi zato pa je več mačk.
Malo naprej se vidi še nepožeta rž. Rž so je sklonila, kakor da Je zasovražila vse. Polje je deloma razrito z nemškimi jarki in granatami.
Od tam veje duh po mrličih. Ležijo razmetane in preluknjane nem. ške čelade, bodeča žica, je še zabi. ta v rjavo zemljo in mrhovina, ki Sc ni pokopana Ljudje so že pokopani.
(Dalje prihodnjič)