Časopis občine Kamnik, 7. februarja 2020, leto 5, številka 3 Nihalka na Veliko planino znova vozi Zamenjava nosilnih vrvi je uspešno zaključena in nihalka na Veliko planino po dveh mesecih zahtevnih del znova vozi po voznem redu. Večino del so opravili zaposleni sami, s čimer so tudi stroški investicije mnogo nižji od ponudb na trgu. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - V družbi Velika planina so se konec minulega tedna razveselili uspešno opravljenega tehničnega pregleda prenovljene naprave, nato pa še uporabnega dovoljenja, in v ponedeljek, 3. februarja, so nihalko lahko pognali tudi za vse obiskovalce. Finančno, predvsem pa logistično zahtevna investicija, ki je v javnosti vzbudila kar nekaj negodovanja, je tako končana. Po tem, ko so nihalko po izrednem tehničnem pregledu v začetku decembra zaustavili, sta zaposlene v družbi in zunanje izvajalce čakala dva meseca trdega dela. K sreči jim je dobro služilo vsaj suho vreme. Družba Velika planina je v zadnjih dveh letih sicer objavila tri javne razpise za dobavitelja in izvajalca omenjene investicije, a neuspešno, saj se je na razpis javil le en ponudnik, ki je oddal ponudbo, vredno skoraj 450 tisoč evrov, kar je močno preseglo finančne zmožno- Ekipa zaposlenih družbe Velika planina na čelu z vodjo obratovanja Andrejem Potočnikom je v zadnjih dveh mesecih opravila izjemno delo. / Foto: Gorazd Kavčič ključno pri terminskem planu obnove. Če bi razpis ponovili, nihalka še zdaj ne bi bila nared. »Za nami je res zahteven postopek in s ponosom lahko povem, da smo ga izvedli Nihalka na Veliko planino od ponedeljka, 2. februarja, tako znova vozi po (zimskem) voznem redu, in sicer od ponedeljka do četrtka ob 9., 10., 12., 14. in 16. uri, od petka do nedelje in v času praznikov ter šolskih počitnic pa od 9. do 17. ure vsako polno uro. sti družbe (ta je v celoti v lasti Občine Kamnik) in predračune, ki so jih predhodno poiskali. Zato so se ob soglasju nadzornega sveta družbe odločili, da se projekta lotijo sami brez javnega razpisa z lastnimi sredstvi, kar je bilo prav tako brez večjih težav. Ponosen sem na svoje sodelavce, ki so se v tem projektu zares izkazali za zaupanja vredne. Zadnjih nekaj let namreč načrtno usposabljamo zaposlene, da lahko izvajajo najzahtevnejša servisna opravila na žičniških napra- vah. Delali so v precejšnjem mrazu, naredili kar nekaj nadur, pri tem pa vseskozi pazili na svojo varnost in varnost ostalih deležnikov. Menjavo vrvi je neposredno vodil naš vodja obratovanja Andrej Potočnik. Tuji partnerji so nam priskrbeli vlečne vitle, dvigala ter specialno orodje in ob koncu zalili konuse na vrveh. Vse ostalo smo naredili sami. Pri tem projektu se je izkazalo, da zmoremo izvesti tudi najzahtevnejše posege,« nam je zadovoljen povedal direktor družbe Velika planina Leon Keder in v smehu dodal, da ekipa njegovih zaposlenih zdaj že dobiva ponudbe iz tujine, da bi tovrstno delo opravili na še kakšni nihalki. Investicijo so sicer izvedli v več fazah. Najprej so se z zunanjimi izvajalci dogovorili za vse potrebne prevoze, de-montažo starih vrvi, napenjanje, sidranje in druga dela, dobavili so novo nosilno vrv, se z elektro podjetjem dogovorili za umakni-tev električnih žic z daljnovoda na zgornji postaji, izdelali nosilni podstavek za navijalni kolut, dobavili nosilne osi za kolut s Kanina ter pripravili teren za izvedbo del. V začetku januarja je sledila odstranitev vseh elementov na prvi od dveh nosilnih vrvi (torej kabine, vzmetnih mehanizmov ...) in montaža škripcev ter pritrditev napenjalnih uteži. Staro nosilno vrv so pripravili za popuščanje do mesta spojitve z novo, prepeljali orodje, potrebno za montažo, in pripravili odvijalni kolut nove nosilne vrvi na spodnji postaji. ► 5. stran OBČINSKE NOVICE Prvi posredovalci tudi na Gozdu Območje krajevne skupnosti Črna pri Kamniku oz. prebivalci tega območja so odslej bogatejši za ekipo prvih posredovalcev iz Prostovoljnega gasilskega društva Gozd. stran 3 KULTURA Dama, ki kaže Nina Koželj, ena od tistih kamniških umetnic, ki sega krepko čez lokalne okvire, je januarja razstavljala v Kopru in v Ljubljani. stran 6 ŠPORT Letošnja novost: tek na Bibo Decembra se je zaključila že sedma sezona Tekaškega pokala Občine Kamnik. Konec januarja so najboljšim tekačem podelili priznanja in napovedali nekaj novosti za letošnje leto. stran 10 ZANIMIVOSTI Možje svetega Jožefa V Sloveniji je pred leti začelo delovati novo duhovno gibanje - Možje sv. Jožefa, ki ima od leta 2018 svojo skupino tudi v Kamniku. Srečujejo se vsak četrti ponedeljek v mesecu v prostorih kamniškega župnišča. stran 12 Terme so postale polnoletne V osemnajstih letih neprekinjenega delovanja so Terme Snovik postale turistični ponudnik, ki v občini ustvari največ nočitev. V načrtu imajo še vrsto investicij - letos je na vrsti gradnja večnamenske dvorane, za katero bodo namenili pol milijona evrov. Gradnja prizidka za večnamensko dvorano že poteka. Končana naj bi bila do junija. / foto: jasna paladin Jasna Paladin Snovik - Konec januarja je minilo 18 let neprekinjenega delovanja Term Snovik, ki jih je doslej obiskalo že 2.511.000 gostov. Lansko leto so samo v mesecu avgustu našteli 9130 nočitev, v oktobru 2019 pa so zabe- ležili polmilijonto nočitev. A pred dobrimi dvajsetimi leti si večina ni mogla niti predstavljati, da bo peščici vizionarjev, ki so v izviru termalne vode v bližini videli izjemen potencial, tudi zares uspelo. ► 3. stran Drsališče se seli v Tuhinjsko dolino Na Glavnem trgu so v dveh mesecih našteli deset odstotkov več drsalcev kot lani. Jasna Paladin Kamnik, Snovik - Drsalna sezona v središču Kamnika je končana, saj so drsališče na Glavnem trgu že odstranili, kar pa ne pomeni, da v občini Kamnik v tej zimi ne bo več mogoče drsati. Lokacija v središču mesta se je izkazala kot zelo dobra in ljudem všečna, ugotavljajo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, kjer so v decembru našteli osem tisoč drsalcev, v januarju pa 310 (povprečno deset na dan), kar je približno deset odstotkov več kot prejšnjo sezono. »Obžalujemo le dejstvo, da lokacija v središču mesta zaradi manjše površine trga ne dopušča postavitve strehe nad drsališčem in tako to v primeru dežja ni moglo obratovati,« nam pojasni Nina Irt, na Zavodu za turizem, šport in kultu- ro Kamnik odgovorna za odnose z javnostmi. Ker si želijo drsališče približati tudi občanom po drugih krajih občine, je Zavod 17. januarja objavil javni razpis za sofinanciranje postavitve in delovanja mobilnega drsališča v občini Kamnik. Na omenjeni razpis se je do roka 23. januarja prijavil en ponudnik, in sicer Turistično društvo Tuhinjska dolina, ki je tudi izpolnjeval razpisne pogoje in bil posledično izbran v okviru razpisa. Kot so sporočili iz omenjenega društva, bo drsališče pri Termah Sno-vik obratovalo od sobote, 8. februarja, do nedelje, 1. marca, med tednom od 16. do 19. ure, med konci tedna in šolskimi počitnicami pa od 11. do 19. ure. Drsanje bo brezplačno, možen bo tudi najem drsalk, med 10. in 14. februarjem pa bodo pripravili tudi tečaj drsanja za otroke od 4. leta starosti naprej. l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Občinske novice Kamnik na sejmu Alpe-Adria Med 29. januarjem in 1. februarjem se je Kamnik potencialnim turistom predstavljal v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Jasna Paladin Ljubljana - Kamnik se kot turistična destinacija vsako leto predstavi na več sejmih doma in v tujini in tako ekipa iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ni manjkala niti na osrednjem turističnem sejmu Alpe-Adria, ki so ga med 29. januarjem in 1. februarjem gostili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. je: Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk. Sejem sta obiskala tudi župan Matej Slapar in v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar, ki sta se s svojo ekipo udeležila tudi posveta o razvoju avto- Ekipa Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik: Franci Kramar, Sara Bitenc, Manca Frontini in Gregor Prašnikar S turistično ponudbo mesta so se predstavili pod okriljem Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki obsega 17 članov (občin), ki se redno povezujejo in sodelujejo. Mesta z bogato stavbno dediščino kažejo raznovrstnost kulture in skrbijo za ohranjanje in oživljanje mestnih posebnosti, ki omogočajo pristna doživetja vsak dan v letu. Poudarek sejma je bil letos na kulinarični in vinski dediščini ter ponudbi kulturnih doživetij v zgodovinskih mestih, zato na kamniški stojnici nista manjkala izdelka iz Okusov Kamnika - liker rušovec in čokolada s trničem in rušovcem. Na sejmu so poleg Kamnika sodelovala tudi druga mesta, ki so vključena v Združenje zgodovinskih mest Sloveni- domarskega turizma z naslovom Slovenija - avtodo-marjem prijazna dežela. Na pobudo Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, katere članica je tudi Občina Kamnik, so se tudi pri nas pred leti začeli prilagajati sodobnim trendom evropskega avtodomarskega turizma. Tema posveta so bile nadaljnje usmeritve celovitega razvoja avtodomarskega turizma v Sloveniji s poudarkom na širitvi mreže postajališč za avtodome. Na posvet so bili vabljeni vsi župani slovenskih občin, saj prav lokalne skupnosti lahko najbolj prispevajo k pospešenemu razvoju tega za Slovenijo zelo pomembnega in perspektivnega segmenta celovite turistične ponudbe. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 21. februarja 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 13. februarja 2020. Podgorci siti obljub Člani sveta Krajevne skupnosti Podgorje so županu Mateju Slaparju izročili podpise 320 krajanov in zagrozili s svojim odstopom, če občina ne bo zagotovila več denarja za takojšnjo rekonstrukcijo dotrajane ceste skozi vas. Župan na izsiljevanje ne pristaja in opozarja, da je takšnih in še slabših cest v občini še kar nekaj, bodo pa letos v proračunu zagotovili 100 tisoč evrov. Jasna Paladin Podgorje - Krajani Podgorja na obnovo ceste skozi vas opozarjajo in čakajo že kakšnih petnajst let. Stanje ceste se je močno poslabšalo v zadnjih letih, ko je občina temeljito prenovila cesto čez polje, tista skozi vas pa je služila kot obvoz. Dokončno pa je krajanom prekipelo te dni, ko je občina nekatere Podgorce prosila za pomoč pri pridobivanju soglasij za gradnjo kolesarske steze Ka-mnik-Ljubljana čez Podgorje. Ta projekt namerava občina izvesti v okviru evropskega projekta, za katerega bodo dobili 80 odstotkov nepovratnih sredstev, a zagotoviti morajo vsa potrebna zemljišča. Tukaj pa brez Podgorcev ne bo šlo. »Pred časom smo bili s strani Občine Kamnik naproše-ni, če jim pomagamo pri ureditvi podpisov glede izgradnje kolesarske ceste, ki naj bi potekala po podgorskem polju, kjer so večinski lastniki kmetje iz KS Podgorje. Občina bo tu uredila povezovalno kolesarsko stezo oz. cesto širine štiri metre, tako da naj bi imeli na podgorskem polju asfaltirano štirimetrsko kolesarsko stezo, skozi vas pa naj se vozimo po uničeni, že skoraj makadamski cesti. Za nas in za naše krajane Podgorja je to nedopustno. Vztrajamo, da se najprej Člani Sveta Krajevne skupnosti Podgorje na sestanku uredi vaška cesta, šele potem se lahko začnemo pogovarjati o gradnji kolesarske steze,« je odločen predsednik KS Podgorje Boris Mi-kuš, ki se je skupaj s člani Sveta KS Podgorje prejšnji petek sestal z županom Matejem Slaparjem. Predali so mu 320 podpisov polnoletnih Podgorcev, ki so jih zbrali v le nekaj urah, izrazili ogorčenje, da je za projekt v letošnjem proračunu predvidenih le 60 tisoč evrov, kar je za obnovo ceste občutno premalo, in zagrozili s svojim odstopom, saj naj bi bili s praznimi obljubami občine že večkrat pretentani. Predsednik KS Podgorje Boris Mikuš / Foto: Jasn Vodstvo KS se sicer zaveda, da za celotno traso ceste ne le da ni dovolj denarja, ampak ni niti vseh soglasij, zato so pristali na obnovo vsaj tretjine, to je dolžine približno 600 metrov, za katero pa naj bi soglasja že bila zbrana. Župan je njihovim težavam prisluhnil, odločno zatrdil, da je v občini 22 krajevnih skupnosti, kjer prav tako čakajo na nujno potrebne investicije v cestno in drugo infrastrukturo, nato pa zagotovil, da bodo za izgradnjo ceste in pripadajoče komunalne infrastrukture skozi vas Podgorje v letošnjem proračunu zagotovili 100 tisoč evrov. »Razpisna dokumentacija za izbor izvajalca del, ki bo objavljena na Portalu javnih naročil, je v pripravi. Popis del za izvedbo sanacije ceste in pripadajoče komunalne infrastrukture, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, bo zajemal odsek v dolžini 600 metrov. Po končani objavi razpisa na Portalu javnih naročil bodo sledila pogajanja s ponudniki. Ocenjujemo, da bi uspešno izveden postopek javnih naročil lahko zaključili v maju, tako bi se gradnja lahko začela konec meseca maja, če ne bo podanih pritožb na Cesta skozi Podgorje je dotrajana, a takšnih in tudi še slabših je v občini žal še precej. postopek,« Podgorcem sporoča župan Matej Slapar. Z občine so sicer sporočili še, da je strošek rekonstrukcije ceste med hišnima številkama Podgorje i5c in 47) v dolžini 630 metrov ocenjen na skoraj 600 tisoč evrov - za cesto 427 tisoč evrov, za ureditev meteorne kanalizacije približno 82 tisoč evrov, za nujno obnovo dotrajanega vodovoda skoraj 90 tisoč evrov, za javno razsvetljavo 39 tisoč evrov, upoštevati pa je treba še za deset odstotkov nepredvidenih del. Člani Sveta KS so si vzeli nekaj dni za razmislek, nato pa županu poslali dopis, iz katerega je razvidno, da odstopili vendarle (še) ne bodo. »Soglasno smo ugotovili, da je ponujenih 100 tisoč evrov dovolj spet le za zelo kratek odsek in da s tem zneskom ni moč zagotoviti izgradnje 600 metrov dolgega odseka, za kar se pripravlja razpis. Ker ne želimo destruktivno pristopati k reševanju nujnih problemov, smo se odločili, da kar se da prisluhnemo Občini Kamnik in njenim težavam s pomanjkanjem proračunskih sredstev, kakor tudi k enakomernemu razvoju vseh 22 krajevnih skupnosti. Zato smo spet stopili korak nazaj in pripravili predlog, kjer občini predlagamo, da 600 metrov dolgo traso (do hiše Podgorje 49) izvede v dvoletnem proračunu; 300 metrov v letu 2020 in preostalih 300 metrov v letu 2021, ne glede na višino potrebnega proračunskega denarja. Seveda bi moralo biti gradbišče organizirano termin-sko tako, kot je Občina Kamnik prakticirala že v preteklosti; eno gradbišče, ki se začne s koncem leta 2020 in se nadaljuje v začetku leta 2021.« Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Občinske novice Terme so postale polnoletne i 1. stran Terme Snovik, s katerimi danes tako ali drugače diha večji del Tuhinjske doline, so pri nas prepoznane kot najvišje ležeče terme, predvsem pa okolju prijazne ter energetsko varčne, za kar so v vseh teh letih prejeli že vrsto certifikatov. Osemnajsti rojstni dan so v soboto, 25. januarja, praznovali z vrsto gostov, sodelavcev in rednih obiskovalcev. Zbrane so nagovorili župan Matej Slapar, v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, poslanec mag. Matej Tonin, predsednik Krajevne skupnosti Srednja vas Matej Mali in seveda dva najpomembnejša - direktor Predrag Canjko in prokurist Ivan Hribar. Predrag Canjko, ki terme vodi od 1. oktobra lani (na prireditvi se je izkazal tudi kot odličen pevec in glasbenik, saj je bil eden od nastopajočih v kulturnem programu), si je za cilj zastavil iz- V Termah Snovik načrtujejo gradnjo pokritega olimpijskega bazena, hotela z velneško in zdravstveno dejavnostjo pa tudi otroškega vrtca. Prokurist Ivan Hribar, župan Matej Slapar in direktor Term Snovik Predrag Canjko boljšati že uveljavljene produkte: »Moj osnovni cilj je dvig storitev, zato smo se tudi cenovno pozicionirali nekoliko višje, kot je bilo to v preteklosti. Najbolj se bomo posvetili Knajpovi zgodbi, ki jo želimo predstaviti čim širši množici, zdi se mi, da je tu še ogromno prostora, saj te odlične zgodbe v taki meri v Sloveniji nima noben drug. Na višji nivo želimo dvigniti tudi ku-linariko,« nam je povedal Mariborčan, ki ima z vodenjem term sicer že bogate izkušnje. Že vrsto let, pravzaprav od samega začetka, pa s termami diha prokurist Ivan Hribar, najbolj zaslužen za vse, kar je bilo v Snoviku narejenega doslej. »Po 18 letih lahko zatrdimo, da resnično sledimo viziji trajnostnega razvoja in filozofiji družinskega podjetništva in tudi vnaprej si bomo prizadevali za čim boljše počutje tako naših gostov kot tudi zaposlenih in domačinov v teh krajih. Preteklo poslovno leto smo zaključili uspešno, ob polnoletnosti pa bomo še bolj pogumni, a hkrati odgovorni, zato smo že osredotočeni tudi naprej, na našo razvojno pot, po kateri hodimo z zelo močno strokovno ekipo,« je med drugim dejal Hribar in predstavil nekaj projektov, ki sledijo na skupščini sprejetemu srednjeročnemu investicijskemu načrtu. Z začetkom novega leta so začeli graditi prizidek, večnamensko dvorano za organizacijo dogodkov na višjem nivoju, v katero bodo vložili pol milijona evrov, končana pa bo predvidoma do junija. V teku so vse aktivnosti za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, ki bo prednostno urejal pokriti olimpijski bazen in hotel s spremljajočo velneško in zdravstveno dejavnostjo. Načrtujejo pa tudi gradnjo vrtca za otroke zaposlenih in okoliške otroke. Kot pa je na praznovanju rojstnega dne Term Snovik zdaj že v navadi, so posebej izpostavili tudi zaposlene. Prejemnica nagrade in praktičnega darila iz podjetja Terme Snovik je Stanka Burja, ki je v podjetju zaposlena že od njegovega začetka; prejemnik nagrade iz matičnega podjetja Zarja Kovis pa je Janez Novak, ki je v podjetju zaposlen že štirideset let. Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in KUD Oksimoron vljudno vabijo na prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v petek, 7. februarja, ob 19. uri v Veliki dvorani Doma kulture Kamnik. Umetniški program prireditve pripravlja Kulturno-umetniško društvo Oksimoron. Besedo ob prazniku bo imel vodja območne izpostave JSKD OI Kamnik Tone Ftičar. Obvezen je prevzem brezplačnih vstopnic, ki so na voljo pri blagajni Doma kulture Kamnik v času uradnih ur. Varstvo med zimskimi v». • • pocitmcami Organizirano varstvo za učence nižjih razredov bo med počitnicami vsak dan od 7. do 16. ure. Jasna Paladin Kamnik - Društvo Počitniško varstvo Kamnik bo tudi letos s pomočjo Občine Kamnik organiziralo zimsko počitniško varstvo, ki bo potekalo od 17. do 21. februarja v prostorih Osnovne šole 27. julij v središču Kamnika, vsak dan med ponedeljkom Društvo Počitniško varstvo Kamnik prijave zbira do 9. februarja. in petkom od 7. do 16. ure. Letošnja novost je možnost rezervacij počitniškega varstva le za en dan. Zimske fantazije Vabljeni so vsi učenci kamniških osnovnih šol od 1. do 5. razreda. Letos bodo poči- tniške dni programsko zaznamovale zimske fantazije, kjer ne bo manjkalo ustvarjalnih, športnih in glasbenih delavnic. Prav tako se bodo odpravili na izlet v Ljubljano in Domžale, kjer bodo obiskali drsališče in muzej. Podali se bodo tudi na krajše izlete, kjer bodo spoznavali življenje v naravi pozimi. V primeru snega ne bodo manjkale zimske aktivnosti, kot so sankanje, kepanje, izdelovanja sneženega moža in podobno. Število prostih mest je omejeno Cena je 40 evrov na teden oziroma 12 evrov za posamezni dan, prijave pa zbirajo do 9. februarja oz. do zapolnitve prostih mest. Več informacij je na spletni strani Društva počitniško varstvo Kamnik. Prvi posredovalci tudi na Gozdu Krajevna skupnost Črna pri Kamniku oz. njeni prebivalci smo odslej bogatejši tudi za ekipo prvih posredovalcev iz Prostovoljnega gasilskega društva Gozd. Simon Golob Gozd - Člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Gozd smo v začetku januarja izpolnili še enega izmed ciljev, ki smo si jih zadali. Osmega januarja je 25 naših članov in članic uspešno zaključilo izobraževanje za prve posredovalce, ki so ga izvedli zaposleni Zdravstvenega doma Kamnik. S tem tudi gasilci PGD Gozd stopamo korak naprej in se pridružujemo nekaterim drugim gasilskim društvom v občini Kamnik in drugod po Sloveniji, ki imajo v svojih vrstah poleg operativne enote organizirano tudi ekipo prvih posredovalcev. Gre za sis- Prvi posredovalci iz Prostovoljnega gasilskega društva Gozd z ekipo iz Zdravstvenega doma Kamnik / Foto: Sašo Rebolj tem, pri katerem se v primeru nekaterih urgentnih zdravstvenih stanj, kot so na primer srčni zastoj, zadušitev ali huda krvavitev, poleg nujne medicinske pomoči aktivira tudi ekipa prvih posredovalcev iz lokalnega gasilskega društva. Zaradi manjše oddaljenosti lahko ta do obolelega pride v nekaj minutah ter predvsem prej kot nujna medicinska pomoč. Ekipa prvih posredovalcev lahko s pridobljenim znanjem in opremo, ki jo ima, prične takoj pomagati, s čimer se poveča možnost za uspešno izboljšanje stanja poškodovanega in lahko reši življenje. Ker večina prebivalcev našega območja živi v naseljih, ki so od Kamnika razmeroma oddaljena, ter je čas prihoda reševalcev razmeroma velik, je sistem prvih posredovalcev v kombinaciji z javno dostopnim avtomatskim eksternim defibrilatorjem (AED) za prebivalce naših krajev in njihovo varnost vsekakor zelo pomemben, če ne že kar nujen. Ker želimo naprave AED, njihovo uporabo in namen predstaviti našim krajanom, bomo v nedeljo, 16. februarja, ob 9.30 v sodelovanju z Zdravstvenim domom Kamnik v gasilskem domu na Gozdu izvedli tudi predstavitev uporabe AED in prve pomoči, kamor seveda vabimo vse krajane našega območja. l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Knjižne police bodo zamenjali Za obnovo prostorov v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik je letos namenjenih petdeset tisoč evrov. Jasna Paladin Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem prostorov in dotrajano opremo, a dokler ne bo denarja in načrtov za novo knjižnico, se na občini skupaj z zaposlenimi v knjižnici trudijo vsaj z razpoložljivimi sredstvi narediti kar največ. njava knjižnih polic, saj so obstoječe preobremenjene in nestabilne. Obnova bo potekala po fazah, in sicer bodo knjižne police najprej zamenjali v pritličju, v naslednji fazi pa sledi še prenova čitalnice v nadstropju, kjer naj bi se uredile tudi študijske sobe. Katere rešitve pri opremljanju knjižnic so dobre in katere slabše, so si zaposleni Knjižne police v pritličju kamniške knjižnice so preobremenjene in posledično nestabilne, zato jih bodo zamenjali. / Foto: Jasna Paladin Letos je v proračunu za obnovo prostorov knjižnice namenjenih 50 tisoč evrov, izkazalo pa se je, da je v knjižnici najbolj nujna zame- občinskega oddelka za družbene dejavnosti v teh dneh ogledali v knjižnici v Radovljici, ki so jo na novo zgradili pred dvema letoma. Nega bolnikov na domu O "x A Februarja bo minilo eno leto, kar je umrl moj tast. V drugi polovici leta 2018 je naglo zbolel, diagnosticiran je bil neozdravljiv možganski tumor. O vlogi za sprejem v dom starejših obča-< nov pred boleznijo sploh ni raz-| mišljal. | Ko je zbolel, smo vložili vlogo za J sprejem v več različnih domov, I tudi v DSO Kamnik. Seveda so | čakalne vrste za sprejem obu-| pno dolge. Novembra se je staji nje zelo poslabšalo, sprejeli so § ga v Ljubhospic v Ljubljani. Pred | Božičem 2018 pa zanj v hospi-g cu ni bilo več mesta. Edina mož-i nost, ki smo jo imeli, je bila ta, § da smo ga prepeljali v našo dru° žinsko hišo na Vrhpolju. Tasta je začela negovati moja žena. Dva meseca je bila neprecenljiva pomoč negovalk iz zavoda Pristan, ki ima v naši občini koncesijo za pomoč družinam na domu. Negovalke so prihajale eno uro na dan vsak delovnik in bolnika previle, umi-le, ga obrile, mu prirezale nohte in nudile še drugo strokovno in človeško pomoč tastu, moji ženi in vsem ostalim družinskim članom. Storitev je subvencionirana od občine. Občina Kamnik zadnja leta nameni za subvencioniranje in plačilo stroškov pomoči družinam na domu okrog 150 tisoč evrov letno. Po mojem mnenju je ta denar med najko-ristneje porabljenimi v občinskem proračunu. Škoda je, da nekateri sploh ne poznajo te možnosti pomoči starejšim in bolnim ali pa jo premalo izkoriščajo. Dr. Janez Rifel, občinski svetnik NSi Kamnik N.Si Mnenje občinskega svetnika Invalidom prijazno mesto Anton Iskra, svetnik NSi Naslov tega članka kratko in jedrnato povzema enega mojih poglavitnih ciljev udejstvovanja v lokalni politiki. Tja sem se podal zato, da bi izboljšal pogoje za življenje gibalno oviranih in starejših. K temu me je nagibala tako moja osebna življenjska izkušnja, saj že vse življenje premagujem izzive, ki so posledica otroške paralize, poleg tega pa sem se že pred časom pridružil starejši generaciji, torej mi je problematika gibalne ovira-nosti blizu in iz prve roke vem, katere stvari nam povzročajo največ preglavic v vsakdanjem življenju in kako jih izboljšati. V aktivno politično življenje sem vstopil, ker posluha za olajšanje dostopnosti do javnih ustanov in ostale javne infrastrukture gibalno oviranim in starejšim ni bilo dovolj. Načelno strinjanje in pritrjevanje tem zahtevam na ravni besed ima ga vajeni, toda konkretna dejanja so tista, ki štejejo. Prizadevanja za enakopravnost gibalno oviranih se ne uresničujejo z leporečjem, pač pa z delom. Kot politik, ki se zavzemam za gibalno ovirane in ostarele, opažam, da se razmere v zadnjih letih spreminjajo na bolje. Trenutno si z občinsko upravo in županom prizadevamo, da bi Kamnik pridobil državni certifikat Invalidom prijazno mesto. Toda v naši občini nas čaka še veliko dela. Že sama razgibanost naravnega površja in s tem urbanega prostora v Kamniku, zlasti na območju starega mestnega jedra, prinaša veliko izzivov za omogočanje enakopravne dostopnosti gibalno oviranim. Toda glavni problem je nedejavnost v preteklih letih in desetletjih. Tako moramo v mestu Kamnik npr. šele urediti javna stranišča, ki bi bila dostopna invalidom na vozičkih, in izboljšati veliko prometnih površin, da bodo uporabne in varne tudi za gibalno ovirane. Četudi je dela veliko, pa se k sreči marsikatero oviro da odpraviti že z malo dobre volje in s skromnim finančnim vložkom, Občina Kamnik pa z načrtovanimi rekonstrukcijami občinskih cest in javnih poti ter urejanjem nove prometne in ostale infrastrukture (npr. na podlagi celostne prometne strategije, strategije hodlji-vosti, vpeljave sistema izposoje koles ter mreže rekreacijskih poti - kolesarskih in za pešce) lahko številne ovire odpravi hkrati na večjih območjih in prepreči njihovo ustvarjanje v prihodnje. In za to si občina s sedanjim županom na čelu vsekakor prizadeva, pa tudi večina članov občinskega sveta je temu naklonjena. Seveda pa je pomembno, da na tej poti vztrajamo. Prejeli smo Spoštovani svetnik Dušan Papež! V petek, 10. januarja, ste v lokalnem časopisu Kamničan--ka zapisali mnenje občinskega svetnika o razvoju Velike planine, a ne za ceno pitne vode. Kot predsednik Strokovne komisije za ohranjanje in razvoj Velike planine ste skupaj s člani pripravili operativne rešitve s ciljem, da Velika planina zaživi, a se ohranita okolje in narava. Sami ugotavljate, da je voda v izvirih pod Veliko planino že deloma onesnažena zaradi neustreznega odvajanja in čiščenja odpadne vode. Ker sem se v mandatu 20022010 v vlogi občinskega svetnika in predsednika odbora za varovanje okolja veliko ukvarjal z okoljevarstveno problematiko v občini, se večkrat udeležil spomladanskih akcij pobiranja odpadkov na Veliki in Mali planini, dokaj dobro poznam problematiko, o kateri pišete, Vas, spoštovani svetnik, prosim, da javno odgovorite na naslednja vprašanja: Kako bo strokovna komisija, ki jo vodite, zagotovila, da voda v izvirih pod Veliko planino ne bo onesnažena po sprejetem odloku, ki bo urejal odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda? Kako boste z vso resnostjo uredili nadzor pri odvajanju fekalij? Čeprav je nadzor dolžna vršiti inšpekcija? Ali se bo omenjena strokovna komisija maksimalno angažirala, da bo država postavila ograjo okoli jezera v neposredni bližini koče v Kamniški Bistrici? Namreč, vsakdo lahko v poletnih mesecih (pa tudi drugih letnih obdobjih ) vidi, da se v jezeru kopajo prepoteni in drugi obiskovalci pa tudi psi posameznih lastnikov. Za konkretne in nedvoumne odgovore se vam vnaprej zahvaljujem. Daniel Kovačič, Kamnik Mnenje občinskega svetnika Naši predlogi za 2020 in naprej Sandi Uršič, svetnik LSU Na decembrski seji smo svetnice in svetniki soglasno potrdili proračun za leto 2020, in to kljub temu da je razprava pokazala splošno nezadovoljstvo nad drobljenjem proračunskih postavk. Čeprav je bila v začetku lanskega leta nakazana želja po sprejetju proračunov za leto 2019 in 2020, je dejstvo, da je bil proračun za leto 2020 sprejet šele konec lanskega leta. Namesto da bi se skozi celo leto ukvarjali z dolgoročnim načrtovanjem in usklajevanjem, smo jeseni hiteli in pristajali na kompromise, ki na dolgi rok ne prinašajo rezultatov. Poudarki naše liste na usklajevanjih so bili: - Osnovna šola Frana Albrehta: V sklad za šolo znesek v višini obroka potencialnega kredita -1,5 milijona evrov. Končni rezultat je en milijon evrov v proračunu, kar je še vedno zadovoljivo. Čakamo rezultate racionalizacije. - Vrtec: Uvede se subvencije za otroke, ki so ostali brez organiziranega varstva. S subvencijo za otroke, ki niso vključeni v vrtec ali organizirano varstvo preko varuhov predšolskih otrok, staršem vsaj olajšamo situacijo. Zavedamo se, da s tem ne rešujemo problematike predšolskega varstva na dolgi rok, potrebna bo dolgoročna strategija za področje predšolske vzgoje. Končni rezultat 30 tisoč evrov v proračunu, kar na žalost ni dovolj, da bi subvencije že podeljevali. - Ceste: Občinska uprava pripravi dvoletni plan za ceste, ki bo podlaga za koriščenje povratnih brezobrestnih sredstev za financiranje občinskih investicij. Predlagali smo dvoletni plan v vrednosti en milijon evrov, s tem bi krajankam in krajanom ob najbolj problema- tičnih cestah pokazali, da mislimo z obljubami resno, predvsem pa ne bi drobili investicij na mala naročila, zaradi »pomanjkanja« sredstev. Ob dejstvu, da zadnja leta porabimo za redno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti en milijon evrov letno, je naše mnenje, da bi z investicijami zmanjšali tudi potrebna sredstva za vzdrževanje. Končni rezultat planiranih investicij je 60 tisoč evrov za cesto v Podgorju, 80 tisoč evrov za cesto v Studenca, 70 tisoč evrov za Oševek itd., čeprav vsi vemo, da to ni dovolj. Vedno znova se sprašujemo, ali gradbinci ne zaračunavajo večkratnih priprav gradbišč, prevozov strojev itd. Na proračunski postavki 4635, ki naj bi bila namenjena ureditvi poškodovanih lokalnih cest in javnih poti, je 250 tisoč evrov, vendar je 150 tisoč evrov planiranih za urejanje vse potrebne infrastrukture, sočasno z gradnjo optičnega omrežja. Super, da se gradi optično omrežje, vendar naše mnenje je, da bi morali zadeve ločiti. Predlogov je bilo seveda več, med drugim smo že lani želeli, da Občina Kamnik postane aktiven deležnik na področju smo-dnišnice, a o tem drugič. Naša želja je, da začnemo razmišljati dolgoročno, in ne od volitev do volitev, te so v Sloveniji prepogosto. Sanacija plazu Ravne Jasna Paladin Ravne pri Šmartnem - Sanacija plazu v kraju Ravne pri Šmartnem poteka po ter-minskem planu. Kot sporočajo z občine, so začeli izvajati že tretjo kampado podporne konstrukcije pod občinsko cesto, katere temeljenje sega več kot štiri metre v globino. Gradbeni in geome- hanski nadzor izvaja strokovnjak za plazove Martin Vrabec. Komunalno podjetje Kamnik, ki je izvajalec del, obvešča, da bo v času sanacije usada veljala popolna zapora javne poti z oznako JP 661581 Ravne pri Šmartnem. Dela bodo izvajali od 7. do 15. ure, v času popolne zapore bo obvoz do vseh stanovanjskih hiš urejen. Tradicionalni pohod na Oseke Zgornji Tuhinj - Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik ob prazniku Krajevne skupnosti Tuhinj v soboto, 8. februarja, vabijo na tradicionalni pohod na Oseke v spomin na trideset padlih borcev Šlandrove brigade. Pohodu bosta pri spomeniku na Osekih, posvečenemu padlim borcem, ob 10. uri sledila spominska slovesnost s kratkim kulturnim programom in polaganje žalnega venca. J. P. in smo Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Aktualno Nihalka na Veliko planino znova vozi i 1. stran V naslednjih dneh so vrv povlekli do zgornje postaje in zasidrali na kolut, jo napeli v spodnjo postajo, vzsta-vili napenjalne uteži, ter znova namestili nazaj kabino in vse ostale elemente. Do 20. januarja so celoten postopek ponovili še na drugi vrvi in do 27. januarja že izvedli prvi preizkus obratovanja ter kontrolo vseh varnostnih elementov. Kot je pojasnil direktor Leon Keder, bi dela lahko končali še kakšna dva tedna prej, a so bili zaradi praznikov izvajalci iz tujine nekaj časa nedostopni. Končni izračun stroškov bo znan v teh dneh, a že zdaj je jasno, da bodo za menjavo vrvi odšteli manj od načrtovanih 200 tisoč evrov. Za samo vrv so plačali 117 tisočakov, želijo pa si, da bi jim služila kar se da dolgo. Nihalka na Veliko planino znova vozi; nove nosilne vrvi naj bi zdržale vsaj dvajset let. / Foto: Gorazd Kavčič S prenovljeno nihalko sta se v ponedeljek v družbi direktorja družbe Velika Planina Leona Kedra zapeljala tudi župan Matej Slapar in v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar. / Foto: Gorazd Kavčič »Zakonodaja po novem ne predpisuje omejitve glede starosti vrvi, le njeno brezhibnost. Če je vrv brezhibna, jo lahko uporabljamo tudi več kot dvajset let,« še doda Keder, ki pa se zaveda, da s tem investicije v nihalko še niso končane. Naslednja večja vzdrževalna dela so nakup reševal- nih kapsul in nakup novih kabin za potnike. Nihalka od ponedeljka, 2. februarja, tako znova vozi po (zimskem) voznem redu, in sicer od ponedeljka do četrtka ob 9., 10., 12., 14. in 16. uri, od petka do nedelje in v času praznikov ter šolskih počitnic pa od 9. do 17. ure vsako polno uro. Pitno vodo je treba zaščititi Številne občane in druge ljubitelje narave skrbijo vedno večji posegi v naravo in povečan obisk Velike planine ter posledice, ki jih to prinaša za zajetje pitne vode Iverje. Zakonodaja je na tem področju jasna, kako pa je občinska skrb za ohranjanje vodnih virov videti v praksi? Jasna Paladin Kamnik - »Uporabnike vode iz zajetja Iverje, ki jih je več kot 30 tisoč, skrbijo preveliki posegi v naravo, ki vsega tega ne prenese, in opozarjajo na posledice za zajetje Iverje. Gradnja na vodovarstvenem območju ni dovoljena nikjer. Resna težava je tudi neizgrajena kanalizacija severno od zajetja Iverja in na Veliki planini. Kamenina na Veliki planini je zelo porozna. Vi-sokokraški svet vse posrka vase in to pronica v dolino, v našo pitno vodo. To je treba urediti prioritetno. Oskrba s kakovostno pitno vodo mora biti najpomembnejši trajno-stni cilj,« so na eni od zadnjih sej občinskega sveta občinsko upravo opozorili svetniki LMŠ in med drugim zahtevali odgovore na vprašanja, kdaj se bo uredila kanalizacija na vodo-varstvenem območju Iverje, severno od zajetja Iverje in na Veliki planini. Na občini odgovarjajo, da omenjena območja ne sodijo pod območja aglomeracij, ki jih je določilo pristojno ministrstvo in kjer je občina dolžna zagotavljati odvajanje odpadnih ali padavinskih vod po kanalizaciji in čistiti na čistilni napravi, zato kanalizacije ne bodo gradili. Uredba na teh območjih nalaga določene naloge izvajalcem javne službe, in sicer prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz ne-pretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav. Odlok o javnem redu na območju Velike planine sicer določa, da morajo imeti vsi objekti na območju Velike planine neprepustne greznice, vendar je bila kasneje sprejeta državna uredba, ki ureja to problematiko. Območja z gostejšo poselitvijo morajo biti s kanalizacijo opremljena do konca leta 2023. »Ker v občini Kamnik še niso vse aglomeracije opremljene z javnim kanalizacijskim omrežjem, je primarna naloga občine, da opremi le-te (Motnik, Češnjice, Golice, Laze v Tuhinju, Sela pri Kamniku, Zakal ...),« pravijo in poudarjajo, da je vseh stroškov za kanalizacijo vsaj sedem milijonov, zato opreml janje območij izven aglomeracij s kanalizacijskimi sistemi ni v štiriletnih razvojnih načrtih občinskega proračuna. Pri skrbi za ohranitev čistih vodnih virov je aktivna tudi Strokovna komisija za ohranjanje in razvoj Velike planine, ki jo vodi Dušan Papež. Na vprašanje, kako bo komisija zagotovila, da voda v izvirih pod Veliko planino ne bo onesnažena, odgovarja: »Omenjena komisija zagovarja strokoven in sistemski pristop k omenjeni problematiki: pitno vodo je treba ohraniti in zaščititi. Komisija pripravlja izhodišča, temelje, ki jih posreduje strokovnim službam občine, inšpekciji in pristojnim državnim službam. Upoštevamo celovit pristop do lju- di, tako z vidika sofinanciranja, izvedbe ukrepov, kot izvajanja javne službe. Pri pripravi odloka je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki ureja zaščito specifičnega okolja, kot je Velika planina, in ohranjati vodne vire. Lastnikom koč in obiskovalcem je treba dati možnosti in rešitve za zagotavljanje pravilnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Nadzor temelji na ozaveščenosti uporabnika do varstva okolja, pitne vode, na družbeni odgovornosti vseh nas do te problematike. Nato bomo vzpostavili sistem izvajanja javne službe urejenega odvoza fekalij in sofinanciranje različnih ukrepov s ciljem izboljšati stanje. Na koncu sledi izvajanje kaznovalne politike do uporabnikov na Veliki planini, seveda ob pogoju, da so vsi občinski objekti zgledno urejeni (npr. Zeleni rob, Spodnja postaja gondole ...). Pravilo je, da najprej počistimo pred svojim pragom.« Brezplačni tečaj poslovne angleščine Prijaviti se je treba do 20. februarja. Jasna Paladin Kamnik - Gospodarska zbornica Slovenije v okviru projekta Slovenske poslovne točke SPOT svetovanje ter sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik vabi na dvajse-turni tečaj Poslovna komunikacija v angleškem jeziku, namenjen potencialnim podjetnikom ter malim, mikro in srednje velikim podjetjem. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih v učilnici številka 27 v Gimnaziji in Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, uvodno srečanje pa bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 16.30. Delavnico bo vodila profesorica Marta Janežič. Zaželeno je predhodno osnovno znanje angleščine, saj je osvežitveni tečaj poslovne komunikacije namenjen vsem tistim, ki so v pre- teklosti usvojili osnovno znanje, vendar potrebujejo nekaj obnove, nadgradnje, izpopolnjevanja. Po opravljenem tečaju bodo udeleženci sposobni vzpostaviti kontakt, se predstaviti, predstaviti svoje funkcije v podjetju in prijetno pokra-mljati s sogovornikom v tujini. Ker tečaj sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javna agencija ŠPIRIT Slovenija, je udeležba na tečaju brezplačna, obvezna pa je redna prisotnost. Število mest je omejeno, prijave pa zbirajo do 20. februarja oz. do zapolnitve mest. Spletni obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije, več informacij pa dobite tudi pri Ireni Tonin (01 5898 186 ali irena.to-nin@gzs.si). Prikaz obrezovanja sadnega drevja Za lokacijo so člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice znova izbrali vrt mekinjskega samostana. Jasna Paladin Mekinje - Člani Sadjarsko-vr-tnarskega društva Tunjice vabijo na tradicionalni praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja in jagodičevja, ki bo v soboto, 15. februarja, med 9. Praktični prikaz bo v soboto, 15. februarja, med 9. in 12. uro v sadovnjaku Samostana Mekinje. in 12. uro že drugo leto zapored v sadovnjaku Samostana Mekinje, saj želijo tudi sadjarji ta prostor oživiti in ga na ta način predstaviti kot učni sadovnjak v mestu. Tudi letos bo svoje znanje in praktične veščine delil dr. Jan Bizjak. Zbranim bo med drugim pojasnil, kako pomladiti sadno drevje, kako ga pravilno posaditi in obrezati, da bo bogato obrodilo, kakšna zemlja je primerna za posamezne sorte, katere napake sadjarji doma največkrat naredijo in podobno. Vrtec Antona Medveda Kamnik Novi trg 26b, 1241 Kamnik, T: 01 830 33 30 E-pošta: info@vrtec-kamnik.si E-naslov: www.vrtec-kamnik.si V Vrtcu Antona Medveda Kamnik vas vabimo, da se nam pridružite na DNEVIH ODPRTIH VRAT VRTCA ANTONA MEDVEDA KAMNIK, kjer boste naše delo lahko neposredno spoznali. Za vas, ki imate radi naš vrtec, za vas, ki želite otroka vključiti v naš vrtec, pripravljamo Dneve odprtih vrat, ki bodo potekali v času od 10. 2. do 14. 2. 2020 od 9. do 11. ure. V enoti Rožle in Kamenček 10. 2. 2020, v enoti Sneguljčica 11. 2. 2020, v enoti Tinkara 12. 2. 2020, v enoti Pestrna 13. 2. 2020. V malih enotah Sonček, Pedenjped, Mojca, Oblaček, Marjetica, Cepetavček, Kekec, Palček, Polžki pa 14. 2. 2020. l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Kultura Na ligo po knjigo k Svetemu Primožu Vsak pohodnik in tekač na zimski ligi bo domov lahko odnesel knjigo. Jasna Paladin Stahovica - Letošnji slovenski kulturni praznik bo v soboto, 8. februarja, na Sv. Primožu znova združil tekače, pohodnike in ljubitelje kulture, saj člani Kluba gorskih tekačev Papež pripravljajo tradicionalno tematsko obarvano zimsko ligo, ki na to priljubljeno točko rekrea-tivcev poteka vsako zimsko soboto. Tek, recitacije in knjiga za domov Kulturno-športno obarvano druženje so tudi letos poi- menovali Na ligo po knjigo, saj bodo praznik kulture prešerno počastili z recitacijami, petjem in branjem Prešernovih pesmi in druge poezije, vsak tekač, poho-dnik, bralec ali recitator pa si bo na sejmu rabljenih knjig pred okrepčevalnico lahko izbral knjigo in jo odnesel s seboj. Start tekačev in pohodnikov bo tudi tokrat ob 9. uri na Vegradu, kulturno druženje pa bo pri cerkvi med 9.30 in 10.30. Dogodek bo tudi del projekta Branje je iskanje, saj bodo bralci v svojo izkaznico lahko vtisnili žig. NESPÜDÖBN1 ODVETNIK I Vse otroštvo seje upiral vsem pravilom, vedno je bil v opoziciji, vedno je bil drugačen. Mladi upornik seje razvil v najboljšega zagovornika v državi, postal in ostal je ikona slovenskega odvetništva. 246 strani, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 19,99 Gorenjski Glas JIITLÊ ^KÜSevÍ tí J EV L V volčjem brlogu Mednarodna uspešnica, ki temelji na presunljivi resnični zgodbi Margot Wölk in vzbuja provokativna vprašanja o sostorilstvu, krivdi in borbi za preživetje. 352 strani, 135 x 200 mm, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Dama, ki kaže Nina Koželj, ena od tistih kamniških umetnic, ki sega krepko čez lokalne okvire, je januarja razstavljala v Kopru in v Ljubljani. Goran Završnik Kamnik - Da je Kamnik pomembno mesto, stare Kamničanke in Kamničani vemo že od nekdaj. Za vse ostale pa naj bodo članki, kot je pričujoči, dokaz, da nismo le zadnja železniška postaja, ampak da od nas še vedno vozijo vlaki, polni takšnih in drugačnih dob- bej pomenljiva je bila letošnja skulptura na zidu nekdanje smodnišnice: Dama, ki kaže. Zidni grafit, za katerega je Nina uporabila pravega električnega pastirja, še danes najdete na mestu, kjer bo, morda že v kratkem, stala kamniška kulturna cona. Pravi povod za ta članek pa sta bili dve zaporedni janu- Nina Koželj je predstavnica močnega ženskega principa v sodobni umetnosti. / Foto: Tilyen Mucik Za Kamnik posebej pomenljiva je bila letošnja skulptura na zidu nekdanje smodnišnice: Dama, ki kaže. Zidni grafit, za katerega je Nina uporabila pravega električnega pastirja, še danes najdete na mestu, kjer bo, morda že v kratkem, stala kamniška kulturna cona. rot. Odkar ni tovarn, pravi vlaki vozijo reveže brez avtomobilov in okoljske aktiviste, tisti metaforični pa tudi takšne in drugačne politike in - umetnike. Kamniška kultura ni - v nasprotju s prepričanjem odločevalcev v najeti občinski stavbi - zgolj prerivanje lokalnih kulturnih društev okoli za tovrstno raven precej obilnega finančnega korita, ampak jo sestavljajo tudi ustvarjalci, ki s svojo dejavnostjo močno presegajo običajen občinski kulturni nivo. Ni jih veliko, malo pa tudi ne, so pa zaradi narave svojega dela, zazrtosti krepko čez lokalne okvire, manj opazni, manj vidni, manj problematični. A vendarle so tukaj in ponosni smo lahko, da nosijo ime naše občine in posledično kulture naokoli po Sloveniji in svetu. Nina Koželj je predstavnica močnega ženskega principa v sodobni umetnosti. Tega ne kaže z vreščečimi perfor-mansi, kar pa ne pomeni, da njena umetnost ne kriči v obiskovalca ali gledalca. Kljub njeni angažiranosti izven regije smo njeno delo že lahko videli tudi v Kamniku. Recimo v galeriji Pogled, v Šoli Idej na Šutni in na treh edicijah poletnega festivala Kamfest. Za Kamnik pose- arski razstavi, ki jih je Nina Koželj izpeljala v Kopru in Ljubljani. V času, ko se umetnost vedno bolj zbližuje s tehnologijo, so Ninine skulpture, ki skoraj po pravilu vsebujejo tudi tehnologijo, Zeitgeist. Duh časa. Če si Ljubljana lahko brezsramno privošči prodorno Majo Smrekar, ima zmernejši Kamnik enako močno in perspektivno Nino Koželj. Ob-sesije, Flow job, Ostani tako dolgo, kot želiš, Velika gospa, Zajčje leto so zgolj nekateri naslovi, ki ostanejo v spominu. Slovensko poredno pohištvo Drugo presenečenje, ki ga obiskovalec umetniške mizarske delavnice na severu Kamnika doživi, pa je umetniško pohištvo, ki ga Nina Koželj ustvarja skupaj z mizarsko inženirko Manco Kemperl. Vulgaris Woodcut ali - kot ga imenujejo nekateri mediji - »slovensko poredno pohištvo« pobira nagrade širom po Evropi in privablja v Kamnik več znanih Slovenk in Slovencev, kot jih naša povprečna gospodinja povprečno prelista pri povprečnem obisku povprečnega frizerja. Za konec. Kamnik je od nekdaj veliko mesto. Veliko po duhu. A veliko te veličine je skrito pod preprogo povprečnega samozadostnega »pofla«. Je slovenska periferija res dobra samo za doba-vljanje nove ustvarjalne krvi v glavno mesto? Res ne moremo biti ponosni tudi na kamniško ustvarjalnost, še posebej tisto, ki mimogrede preseže tudi Laibach in najde potrditve v Kopenhagnu, Hamburgu, Milanu, Hano-vru, Minsku, Linzu, Plznu, Manheimu, Bremnu, Saar-burgu, Dunaju, Gradcu, Mariboru? Poznavalcem umetnosti so v spominu ostale tudi Obsesije. : osebni arhiv Skupaj z Manco Kemperl ustvarja tudi umetniško pohištvo, ki pobira nagrade širom po Evropi. / Foto: Primož Tabern Ninina instalacija Ostani tako dolgo, kot želiš / Foto: Nada ž Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Kultura Vsaka knjiga je izziv Kamniški pisatelj Jože Urbanija je proti koncu minulega leta izdal dve novi knjigi. Bojana Klemenc Kamnik - Priznani slovenski bibliotekar in teolog si je pred leti našel dom v Kamniku, zanj najlepšem mestu pod njemu tako ljubimi gorami. Sicer rojen na Škrjan-čevem, se je dr. Jože Urbanija vedno počutil doma v kamniškem koncu, tudi ko ga je študij zanesel v tujino. S knjigami je tesno povezan že od mladih nog, ne nazadnje je bil dvajset let profesor na Oddelku za bibliotekar-stvo na Filozofski fakulteti in je zelo zaslužen pri vzpostavitvi študija bibliotekarstva v Sloveniji. V družbi knjig, med preučevanjem in prebiranjem pisane besede, je nekega dne zaznal, da želi tudi sam podati svoja življenjska spoznanja, začutil je neke vrste notranjo prisilo, da se izpove. Poleg številnih objavljenih strokovnih in znanstvenih člankov je tako v zadnjih desetih letih napisal več kot deset literarnih del. Njegov domišljijski roman Urmal, mamutov prijatelj, ki je izšel konec decembra, je njegova prva knjiga, namenjena otrokom, in prva zgodba, umeščena v naše mesto z okolico. Mamutova zgodba namenjena vsem vnukom Dobra prijatelja prof. Urba-nije pokojni kipar Miha Kač, avtor kipa mamuta v naravni velikosti, in Danijel Bezek, ki že vrsto let proučuje strokovno plat odkritja okostja ne-veljskega mamuta, sta ga vzpodbudila k razmišljanju o zgodbi, ki se v Kamniku ne-odvija okrog mamuta. »Doslej sem pisal večinoma za odrasle bralce - denimo romana Soldat Klement in Antonija, ostani v Komposte-li. V tem času so tudi moji vnuki že postali odlični bralci, zato sem knjigo Urmal, Jože Urbanija s svojimi knjigami / Foto: Boj ana Klemenc mamutov prijatelj, posvetil njim, hkrati pa tudi vsem ostalim mladim bralcem. Želim obuditi in ohraniti spomin na neveljskega mamu- »Želim obuditi in ohraniti spomin na neveljskega mamuta, v mladih bralcih pa tudi prebuditi naklonjenost do živali.« ta, v mladih bralcih pa tudi prebuditi naklonjenost do živali. Doživljanje radovednega fanta Urmala naj domišljiji mladih bralcev ponudi napeto zgodbo o mamutu in o prazgodovinski naselbini v Nevljah ter o nastanku jezera, o katerem v Kamniku še vedno krožijo govorice. Želim si, da bi ta knjiga povezala vnuke s starimi starši. Da bi jim ti pripovedovali zgodbe tako kot včasih,« pripoveduje Jože Urbanija. S to knjigo je svoje vnuke popolnoma presenetil in nad njo so navdušeni. Zgodba mamuta je za Kamnik in kamniški turizem velika prednost, ki žal ni dobro izkoriščena, nadaljuje kamniški pisatelj, in upa, da se bo zgodba neveljskega mamuta v Kamniku kmalu postavila na pravo mesto, kamor sodi že dolga leta. Hkrati pa kamniški konec ponuja številne legende, ki ga kar kličejo, da nadaljuje z domišljijskimi romani, razpreda svoje misli dr. Urbanija. Zaključena trilogija Vera. Upanje. Ljubezen. Zadnjo knjigo v trilogiji o ljubezni, veri in upanju je kamniški pisatelj tudi izdal konec minulega leta. Vse tri knjige z naslovi Ljubiti in živeti, Verovati in biti ter Upati in dihati so zapisane v obliki kratkih utrinkov, črtic. Ta njegov slog pisanja je nastal načrtno, pove prof. Urbanija, saj je na tak način lahko posredoval oziroma podaril svoja spoznanja in misli bralcu. Avtor knjig že dolgo opaža, kako je današnji človek razpet v vse smeri in kako nujno je, da se ustavi in ponovno sestavi. V teh trenutkih se v človeku porajajo novi utrinki, kujejo se nove ideje. V trilogiji kamniški avtor predstavlja skupek zbranih meditacij, ki so nastajale v tišini in modrosti jutra. Pol ure vsako jutro. Čas, ko se je zares umiril in potopil v tišino in globino misli. Čas in trenutek, ko pravi odgovori na vprašanja prihajajo sami od sebe. Tako pri avtorju kot bralcu. Dr. Jože Urbanija se v vseh svojih dosedanjih delih vedno znova dotika treh globokih tem, v katerih odkriva prvotni smisel življenja in našega bivanja. Vera. Upanje. Ljubezen. Brez družbe knjig življenja ni - kot tudi ne brez ljubezni, zaključuje prof. dr. Jože Urbanija. ""jT^on POhlŠfj^N. Kranjska cesta 3a, Kamnik ' T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Kuhinje Alples: 20% popust+50% popust na delovne plosce QaB '-t O lj Vabljeni v Alples studio Kamnik tudi po gradile °mare7| ^Spalnice, dnevne sobe, mladinske sobi, predsoDe Rada ilustrira tudi znanost V preddverju Doma kulture Kamnik razstavlja mlada ilustratorka Ana Vičič, ki je z akvareli upodobila Cankarjevo zgodbo Sraka in lastovice. Jasna Paladin Kamnik - Čeprav v kamniških kulturnih krogih večkrat slišimo, da je kulturnih dogodkov premalo, še manj razstavišč in podobnih prostorov za druženje, se še vedno zgodi, da smo priča odprtju razstave, na katero pridejo - ja, trije ljudje. To se je namreč zgodilo v ponedeljek na odprtju razstave ilustracij Sraka in lastovice. K sreči se avtorica Ana Vičič sama zelo dobro zaveda, da njen čas še prihaja in slaba volja zaradi neobiska ni potrebna. Svojo najljubšo tehniko še išče Ana Vičič iz Grosuplja je po izobrazbi oblikovalka teksti-lij in oblačil, po diplomi pa se je odločila za magistrski študij na področju oblikova- rok nabor področij, na katerih ustvarjamo. Ilustratorji ne ustvarjamo le za otroške slikanice, daleč od tega. Meni je denimo še posebej pri srcu znanstvena ilustracija, ki strokovne stvari prikaže takrat, ko na primer fotografija tega ne more,« nam pove Ana, ki se na tokratni razstavi predstavlja z enajstimi ilustracijami, s katerimi je opremila zgodbo Sraka in lastovice - eno izmed zgodb v delu Ivana Cankarja, Podobe iz sanj. V glavnih vlogah Cankar in sraka Glavna lika sta pripovedovalec Ivan Cankar in sraka, ki predstavlja bistro namišljeno sogovornico, ki svoj karakter kaže predvsem skozi svoje neposredno izražanje. Da ilustrator zgodbo lahko dobro uprizori, mora najprej Ilustratorka Ana Vičič se v Kamniku s svojimi deli tokrat predstavlja prvič. / foto: jasna paladin nja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Ilustracija. »Ilustracija še zdaleč niso samo svinčnik in barvice, ampak smo tudi ilustratorji zelo podrobno predelati besedilo, ga razčleniti, narediti časovnico poteka dogodkov in tako prikazati najpomembnejše stvari iz zgodbe, ki zajamejo vzdušje, pravi ilustratorka, zato obisko- Javno vodstvo po razstavi ilustracij Sraka in lastovice z avtorico Ano Vičič bo v soboto, 8. februarja, ob 16.30. pri izbiri tehnike in svobodi izražanja povsem neomejeni. Tokrat sem ustvarjala v akvarel tehniki, a svojo najljubšo še iščem, saj zelo rada raziskujem in kombiniram. Prav tako je zelo ši- valca ob vhodu pričaka tudi Cankarjeva zgodba, ki si jo lahko prebere pred ali pa med ogledom ilustracij. Razstava bo v Domu kulture Kamnik na ogled do 8. marca. Prireditev Kamniškega kulturnega kroga Kamnik - Slovenski kulturni praznik bodo v soboto, 8. februarja, tradicionalno obeležili tudi kamniški kulturniki z Gora-nom Završnikom na čelu, znani kot Kamniški kulturni krog, ki nekoliko posebno prireditev vsako leto pripravijo na prostem, v središču mesta. Tudi letos se bodo zbrali ob 12. uri, in sicer na pobočju Malega gradu ob spomeniku pri Staro-vasniku. J. P. l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Zanimivosti Policijska kronika Vlom v tovorno vozilo Policisti so v središču Kamnika obravnavali vlom v tovorno vozilo, kjer je neznani storilec iz vozila odtujil električno vrtalko in udarno kladivo znamke Makita in tako oškodoval podjetje. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Poškodovanje vozila Na Duplici je neznani storilec preko noči z neznanim predmetom razbil stekla na zadnjih desnih vratih vozila in oškodoval lastnico. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Družinsko nasilje Občanka se je zglasila na policijski postaji in naznanila nasilje s strani bivšega partnerja, ki je večkrat ponižujoče in boleče ravnal s svojo partnerko ter bil pri tem tudi fizično nasilen in na tak način preprečeval njeno gibanje. Sledi zbiranje obvestil in odstop kaznivega dejanja na pristojno policijsko postajo. Zloraba osebne izkaznice Občan se je zglasil na policijski postaji in povedal, da je izgubil osebno izkaznico, s katero je neznanec zlorabil njegove podatke in sklenil naročniško razmerje pri operaterju A1. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Delovna nesreča V naselju Buč se je med postavitvijo lesenega droga eden od delavcev spotaknil in poškodoval. Dobil je hude telesne poškodbe (zlom goleni). Ker je tuja krivda izključena, sledi poročilo na okrožno državno tožilstvo. Vlom v klet Policisti so v Kamniku obravnavali vlom v klet, in sicer je neznanec s primernim orodjem na vzvod odtrgal okovje za ključavnico obešanko in tako prišel v klet, kjer je odtujil moško treking kolo rdeče bele barve in oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Izguba registrske tablice Na policijski postaji se je zglasil občan in prijavil izgubo registrske tablice in prometnega dovoljenja svojega štiriko-lesnika. Občan je bil napoten na pristojne službe. Pridržanje do streznitve V lokalu na območju Kamnika je pijan občan vpil, grozil in se nedostojno vedel do zaposlenih in gostov lokala. Ob prihodu policistov na kraj se je močno pijan moški zadrževal na terasi lokala in se kljub opozorilom in ukazom policistov ni umiril in ni prenehal kršenja javnega reda in miru. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo kršitve nadaljeval, mu je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje do streznitve. Prav tako mu je bil izdan plačilni nalog za več kršitev po Zakonu o javnem redu in miru. Prometna nesreča s pobegom V središču Kamnika je prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega premika neznanega voznika v parkirano vozilo. Neznani voznik je s kraja odpeljal, lastniku poškodovanega vozila ni nudil svojih podatkov ter ga tako oškodoval. Sledi zbiranje obvestil, v primeru izsleditve voznika sledi plačilni nalog po zakonu v cestnem prometu. Zaseg neznane snovi V Kamniku je imel policist v postopku občana, ki je sam izročil dve samozapiralni vrečki z neznano rjavo-zeleno posušeno snovjo rastlinskega izvora, za katero obstaja utemeljen sum, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden postopek o prekršku. Tatvina oblačil v Palmanovi Občan se je zglasil in prijavil tatvino oblačil v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec iz parkiranega odklenjenega vozila odtujil več kosov oblačil in obutve. Sledi poročilo na okrožno državno tožilstvo. Tatvina vozila V Kamniku je bil s parkirišča odtujen osebni avtomobil Renault Megan, letnik 2016 črne barve, ki ga je neznanec odtujil preko noči. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Kamniška jama zdaj tudi v zborniku Pred dvema letoma je minilo štirideset let od odkritja Kamniške jame. Številne strokovne izsledke jame, ki v Kamniško-Savinjskih Alpah velja za nekaj res posebnega, so člani Jamarskega kluba Kamnik zbrali v zborniku, ki so ga pretekli teden predstavili v kamniški knjižnici. Predsednik Jamarskega kluba Kamnik in urednik zbornika dr. Rajko Slapnik s knjigo, na katero so - tako kot na Kamniško jamo - jamarji zelo Jasna Paladin Kamnik - Kraljica jam na Kamniškem, kot 'svojo' jamo ponosno imenujejo kamniški jamarji, že dolgo ne navdušuje le lokalnega okolja, saj jo občudujejo jamarji, planinci in drugi obiskovalci od blizu in daleč. Prav zato je bilo tudi na predstavitvi zbornika z naslovom Kamniška jama štirideset let po odkritju nemogoče najti prost sedež. »V Sloveniji je med več kot 12 tisoč odkritimi in opisanimi jamami sorazmerno malo takšnih, ki so postale tako slavne, da so se o njih pisale knjige. Pečat takim jamam so dali jamarji, raziskovalci, speleologi, ki so v njih vrsto let odkrivali nove rove, brezna, merili, risali, raziskovali strukture, kamnine, preučevali nastajanje in umiranje jam, bogastvo podzemnih živali in podobno. Nič drugače ni bilo s Kamniško jamo. Od odkritja naprej smo kamniški jamarji z njo živeli, odraščali, se veselili in dozorevali. Odločitev, da o njej napišemo knjigo, je bila samoumevna in srčna. Kamniška jama je res nekaj posebnega, izjemnega,« pravi predsednik Jamarskega kluba Kamnik in urednik zbornika dr. Rajko Slapnik. K sodelovanju pri pripravi zbornika je pritegnil deset avtorjev (p. Robert Bahčič, Daniel Holcar, Miha Hribovšek, Klemen Kregar, Vido Kre-gar, Mojca Luštrek, Primož Presetnik, Rajko Slapnik, Janko Urbanc in Marko Vrabec), ki so napisali devetnajst prispevkov. V zborniku tako lahko med drugim preberemo zapise o iskanju dostopa do jame, o geologiji Kamniške jame z opisom nastanka in vseh glavnih delov, o podrobnejših geoloških raziskavah z opisom aragonitnih kristalov, sadre in črnih oblog, o 3D-skeniranju jame, ki ga je - skupaj s ponovno izmero - opravil dr. Klemen Kregar, o biospeleoloških raziskavah Kamniške jame, o netopirjih, ki tam živijo oz. se zadržujejo, ter vrsto zgodovinskih oz. kronoloških zapisov jamarskega društva Kamnik, povezanih s to jamo ... V knjigi je objavljen tudi seznam članov Jamarskega kluba Kamnik, drugih jamarjev in preostalih sodelavcev, ki so kakorkoli pripomogli pri raziskovanju Kamniške jame, najdemo pa tudi kronološki in bibliografski pregled prispevkov v strokovnih publikacijah, časopisih in revijah, ki obravnavajo ali so posvečeni Kamniški jami. Kamniška jama leži v Zele-niških špicah v Kamniško-Savinjskih Alpah z vhodom na višini 1400 metrov. Jamo, ki ima približno 1800 metrov različnih rovov in v globino sega 220 metrov, sestavljajo štirje glavni deli, ki so jih jamarji poimenovali Vhodni del, Spodnji del, Glavni rov in Za slapom, ter vrsta manjših predelov, kot so Črna dvorana, lepi rov, Zaključna kamrica, Arago-nitna dvorana, Dvorana po- dornih blokov ... Že s poimenovanji so jamarji nakazali, zakaj je jama tako posebna. »Jama je nekaj izjemnega, zato ker je njen glavni rov večinoma horizontalen, kar je v Alpah velika redkost, večina jih je namreč navpičnih. Ko smo se lotili datira-nja, smo ugotovili, da je jama stara najmanj pet milijonov let. Glavni rov je dolg več kot 1700 metrov, jamo pa sestavljajo štirje deli. Ne gre le za jamo, ampak jamski sistem, in takega v naših Alpah ob našem odkritju še ni bilo,« pravi Rajko Sla-pnik. Med največje posebnosti jame sodijo črne prevleke na tleh in stenah, ki so za jame precej neobičajne, redki ara-gonitni ježki, tudi kapniki, kristali sadre pa tudi razmeroma bogat živalski svet. Že leta 1982 so v jami nastavili prve pasti za živali in kaj hitro spoznali in popisali prve žive prebivalce. Najbolj slavna sta Kamniški brezokec, ki je za jamske razmere precej velik hrošček, in Slapni-kov brezokec, ki ju doslej niso popisali nikjer drugje, razen v Kamniški jami. Čeprav je jama na visoki nadmorski višini in je v njej od pet do šest stopinj Celzija, v njej živijo ali pa se vsaj del leta zadržujejo tudi jamska kačica, jamska mokrica, zobati vrbovček in redka vrsta netopirja. Ena od posebnosti Kamniške jame je zagotovo tudi ta, da v njej v zadnjem obdobju enkrat letno priredijo tudi sveto mašo. Doslej so jo Zbornik Kamniška jama - štirideset let po odkritju lahko kupite pri članih Jamarskega kluba Kamnik ali v prostorih TlC-a na Glavnem trgu. v zadnji dvorani jame darovali pater Boris Markež, veliki prior Janko Štampar in duhovnik Pavle Juhant. Jama je za obiskovalce odprta od leta 1981, a so - predvsem za zaščito redkih ara-gonitnih ježkov, ki so jih nekateri lomili - na vhod namestili 60 kilogramov težka kovinska vrata, zaklenjena s ključavnico. Brezplačne vodene oglede pripravijo vsako leto 1. maja, in čeprav je zanimanje za jamo veliko, bo zaradi oddaljenosti od doline vedno dostopna le tistim, ki si bodo vzeli čas, zagrizli v hrib in novim doživetjem namenili cel dan. »V Kamniško jamo nikoli ne bodo drle množice obiskovalcev in to nas veseli. Prav tako pa tudi dela za nas ne bo zmanjkalo, saj je stranskih rovov še veliko in jama tudi štirideset let po odkritju še vedno buri domišljijo, privablja in navdušuje. Dela nam ne bo zmanjkalo in tudi kakšna knjiga bo še sledila,« še pravijo kamniški jamarji, ki veliko skrb posvečajo tudi ohranjanju vodnih virov na območju kamniških planin; temu so posvetili tudi letošnji koledar. Kamniški jamarji brezplačen voden ogled Kamniške jame pripravijo vsako leto 1. maja. Obisk jame sicer ni preprost, saj je dostop precej zahteven. Do vhoda je več kot dve uri hoje, ogled po jami traja od tri do štiri ure, sledi pa še vrnitev v dolino, a kljub temu je zanimanje Kamničanov in številnih drugih za jamo iz leta v leto večje. Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Mladi Podelili so zlate ribice V organizaciji Mladinskega centra Kotlovnica in ob podpori Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Kamnik se je v soboto, 1. februarja, v prostorih mladinskega centra odvil že 7. Festival svobodne video produkcije. Jasna Paladin Kamnik - Dvorana Mladinskega centra Kotlovnica je preteklo soboto gostila zdaj že tradicionalni, letos kar šesturni filmski maraton, saj je strokovna komisija 7. Festivala svobodne video produkcije v program uvrstila 39 del; prejeli so sicer 53 posnetkov različnih vsebin, ki so bila razdeljena v kategorije dokumentarni, eksperimentalni in videos-poti ter igrani. »Festival svobodne video produkcije je odlična priložnost za neodvisne produkcijske skupine in posameznike iz cele Slovenije, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s področja video produkcije. Festival ni žanrsko opredeljen, iščejo pa se, poleg vsebine, tudi presežki v uporabi produkcijskih tehnik in načinov izdelave del, razvoj video produkcije in deljenje izkušenj,« pravi Rok Kosec, ki je letošnjo ekipo festivala sestavljal z Maticem Ster-letom, Janom Šuštarjem in Andrejem Podbevškom. Pogoj za sodelujoče je, da so ali Slovenci ali pa da so svoj film posneli pri nas. Zanimanje za festival je namreč vsako leto večje in brez omejitev bi bilo video vsebin in filmov preprosto preveč. Obiskovalci 7. Festivala svobodne video produkcije so bili v Kotlovnici priča pravemu filmskemu maratonu. / Foto: ekipa festivala Z udeležbo sodelujočih so v ekipi Mladinskega centra Kotlovnica zelo zadovoljni, prav tako s kakovostjo prispelih del, kot pa se za festival spodobi, je strokovna komisija tudi letos podelila priznanja izstopajočim delom. Zlate ribice 7. Festivala svobodne video produkcije so letos za svoje filmske stvaritve tako prejeli: Steven Lar-kin (Dear Hunter), Mauro Lainšček (Marsova Luka -Port of Mars), Kristina Ko-kalj (Mašina spomina) in Mišo Šušak (Skrito pred očmi). Strokovna komisija o nagrajenih filmih In s kakšnimi komentarji je nagrajene filme ocenila strokovna komisija? Dear Hunter (avtor Steven Larkin): »Dobro podprta Na-racija z videom, zunanji pogled na slovensko folkloro. Zabaven, vicovski, avtobiografski dokumentarec, ki prikazuje druženje z zeleno bratovščino in njen romantični del. Brez streljanja Bambijev.« Marsova Luka (avtor Mauro Lainšček): »Nadrealističen kritičen film o spremembah in globalizaciji. Estetski, vo-ajerski, skorajda turistično--industrijski promocijski video infrastrukture Luke Koper, sem in tja obogaten s posebnimi učinki.« Mašina spomina (avtorica Kristina Kokalj): »Sinhroni-zirana slika in zvok z menjavanjem svetlobe in teme popelje v hipnotično stanje. Izčiščen filmski jezik z uporabo abstraktnih podob.« Skrito pred očmi (avtor Mišo Šušak): »Psiho triler, napeta zgodba, spretno zastavljen scenarij, odličen nizkopro-računski žanrski film.« Mladi plavalci na dobri poti Kamniški plavalci so na zimskem odprtem združenem državnem prvenstvu osvojili petnajst medalj, kar kaže na res dobro delo z mladimi v klubu. Helena Končar Kamnik - Od 23. do 26. januarja je v bazenu Tivoli v Ljubljani potekalo Zimsko odprto združeno državno prvenstvo Slovenije 2020 v 25-metrskih bazenih, ki se ga je pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika udeležilo deset plavalcev 1. in 2. selekcije Plavalnega kluba Kamnik, in sicer kadetinje Veronika Jezeršek, Marja Maček Sitar in Taja Vejnovič, kadeti Jakob Prebil, Bor Slana in Gašper Stele, mladinke Eva Bende, Maja Helena Končar in Maja Vezenkova ter mladinec Jernej Prebil. Z odličnimi rezultati so poskrbeli za veselje v ekipi in v navijaških vrstah, saj so v konkurenci 381 plavalcev iz 29 slovenskih klubov, skupno osvojili 15 medalj in se uvrstili v 33 finalnih obraču- Mladi kamniški plavalci z medaljami z državnega prvenstva nov. Medalje so osvojili: Marja Maček Sitar (2. mesto 50 m hrbtno, 2. mesto 100 m hrbtno, 2. mesto 200 m hrbtno, 3. mesto 50 m prosto in 3. mesto 100 m prosto), Jakob Prebil (2. mesto 100 m hrbtno, 2. mesto 200 m hrbtno, 3. mesto 100 m mešano in 3. mesto 100 m delfin), Jernej Prebil (2. mesto 200 m prosto, 2. mesto 400 m prosto, 3. mesto 100 m mešano in 3. mesto 50 m delfin) ter Bor Slana (3. mesto 100 m hrbtno in 3. mesto 200 m hrbtno). V štafeti 4 x 50 m mešano so Kamničani Taja Vejnovič, Marja Maček Sitar, Jakob Prebil in Bor Slana v kategoriji kadetinj in kadetov med 15 ekipami zasedli 4. mesto. Moška ekipa Jakob Prebil, Jernej Prebil, Bor Slana in Gašper Stele pa je v absolutni kategoriji v štafeti 4 x 50 m prosto zasedla 10. mesto. Priložnost za dijake in podjetja Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so že četrto leto zapored pripravili Karierno tržnico. Podjetja na Karierni tržnici iščejo bodoče štipendiste in morebitne zaposlene, dijaki pa informacije o študiju. Jasna Paladin Kamnik - Kako zelo pomembno je povezovanje dijakov s podjetji iz lokalnega okolja, ki bodo nekdaj njihovi delodajalci, se na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik zavedajo že vrsto let. Sprva so svoje potrebe dijakom predstavljala podjetja, združena v Podjetniškem klubu Kamnik, zadnja štiri leta pa se jim pridružujejo še druga - skupaj s številnimi fakultetami, ki v tem obdobju v svoje vrste vabijo bodoče študente. »Odziv podjetij in fakultet je vsako leto boljši, učinek Ka-rierne tržnice pa opažamo tudi pri naših dijakih, ki si želijo spoznati več praktičnih potreb trga dela in možne izobrazbe, ki jih čaka,« nam je povedala šolska svetovalna delavka Darinka Vr-hovec. Dijaki so v šolski avli in posameznih učilnicah lahko prisluhnili predstavitvam 22 fakultet in podjetij, med njimi tudi Elektre, Inrterblocka, Metal profilov, Iskre mehanizmi, Jate, Term Snovik, policije in drugih. Že 70 let smo kamniški obrazi prihodnosti! GLy.JMhc^, _I GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN in Ti fohrunrOnOn www.gssrm.si/vpj5 l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Šport Občinska liga v kegljanju Štefan Flerin Kamnik - Odigrana sta bila 11. in 12. krog, v katerih smo bili priča napetim dvobojem in tesnim odločitvam. Izjema je bil nepričakovano hud poraz ekipe ŠD Policist. Kljub temu pa tako na vrhu kot na dnu lestvice ni sprememb. V 11. krogu smo videli najbolj izenačene dvoboje doslej. Vse tri tekme so se končale z najtesnejšim izidom 5 : 3 in majhno razliko v kegljih. Najprej sta se spopadla ŠD Policist in Mesi Sports. Vse je že kazalo na veliko presenečenje, saj so Mesi Sports po prvem delu vodili s 3 : 0 in imeli kar 139 kegljev prednosti. Toda v drugem delu so "policisti" odigrali vrhunsko in zmagali. Janže Lužan (600), Igor Zamljen (598) in Primož Pintarič s 589 podrtimi keglji so bili tudi najboljši igralci tekme. Pri Mesi Sports sta bila najboljša Franci Grubar (571) in Andraž Babnik (555). Podoben razplet je bil tudi na drugi tekmi med ŠD Soteska in ekipo Calcit. Calcit na čelu z Matejem Turkom (590) je povedel s 3 : 0 in 93 keglji prednosti. Toda to tudi na tej tekmi ni bilo dovolj. Peter Jantol (562), Gašper Burkeljca (573) in Lidija Pirman so dobili vse tri dvoboje, nadoknadili tudi razliko v kegljih in zmagali za 25 kegljev. V zadnji tekmi so se pomerili Ambrož Team in DU Kamnik. Tudi na tej tekmi je po polovici tekme vodil na papirju slabši nasprotnik. Po prvem delu je bilo 2 : 1 za DU. V drugem delu je bilo napeto vse do zadnjega seta, ko so Ambroži le strli odpor in zmagali. V 12. krogu sta prvo tekmo odigrali ekipi DU Kamnik in Calcit. Calcit igra vse bolje, a mu nikakor ne uspe zmagati. Tudi tokrat je bilo tako. Po prvem delu so sicer vodili za 32 kegljev in 2 : 1 v setih. Matej Turk je spet igral odlično in podrl 601 ke-gelj. V drugem delu mu je žal sledil le Samo Podjed (564), kar je bilo premalo za zmago proti zelo razpoloženim upokojencem. Rudi Vi-dic (570), Brane Potočnik (553) in Miro Homar (551) so bili najboljši pri DU Kamnik. V drugi tekmi je ŠD Soteska brez težav porazila Mesi Sports s 6 : 2. Pri Mesi Sports je dobro odigrala le Tea Repnik (554), solidno Andraž Babnik (530), ostali so bili slabši. Pri ŠD Soteska so izstopali Miha Uršič (597), Peter Jantol (568), Grega Bajželj (564) in Jure Starman (561). V zadnji tekmi smo pričakovali hud boj med ekipama Ambrož Team in ŠD Policist. Žal ni bilo nič od tega. Pri ŠD Policist ni bilo Primoža Pintari-ča, pri Ambrožih pa so nastopili vsi najboljši z izjemo Uroša Stoklasa. Da je bila mera polna, se je že v prvem setu poškodoval najboljši igralec pri ŠD Policist Janže Lužan. Damjan Hafnar (557) in Igor Zamljen (555) sta še nesrečno izgubila vsak svoj dvoboj in bilo je 8 : 0 za Ambrož Team. 1. ŠD Policist 12 11 0 1 62 34 34 22 točk 2. ŠD Soteska 12 8 3 62 34 34 17 točk 3. Ambrož Team 12 8 0 4 56 40 40 16 točk 4. DU Kamnik 12 4 7 45 51 -6 11 točk 5. Mesi Sports 12 2 0 10 35 61 -26 4 točke 6. Calcit 12 1 0 11 28 68 -40 2 točki Žan Rozoničnik državni prvak v skoku v višino Kamnik - Na državnem prvenstvu atletov v starostni kategoriji U16, ki je bilo 25. januarja v Olimpijskem centru v Češči vasi pri Novem mestu, je odlično tekmoval Kamničan Žan Rozoničnik, ki je s skokom 166 cm postal državni prvak. Njegov osebni rekord je še dva centimetra boljši. Žan končuje deveti razred na OŠ Frana Albrehta, kjer je doslej zelo uspešno tekmoval tudi na mali prožni ponjavi, od jeseni pa v Atletskem Društvu Kro-nos Ljubljana aktivno trenira skok v višino. J. P. PLAVALNI TEČAJI VATERPOLO SOLA PLAVANJE MLADOSTNIKOV REKREACIJA ODRASLIH www.vaterppiSkg-arugtVo-kafenifcSi Novost: tek na Bibo Decembra se je zaključila že sedma sezona Tekaškega pokala Občine Kamnik. Konec januarja so najboljšim tekačem in organizatorjem tekov podelili priznanja in napovedali nekaj novosti za letošnjo tekaško sezono. Jasna Paladin Zgornje Stranje - Klub gorskih tekačev Papež je pred dnevi v avli Osnovne šole Stranje gostil tradicionalno zaključno prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik, že sedmega po vrsti, ki je v lanskem letu združeval sedem tekov, in sicer 24. Gorski tek k Sv. Primožu, 31. Mekinjski kros, 2. Tek na Stari grad, 14. Češnjiški tek - Memorial Zdravka Berli-ca, 20. Gorski tek na Grinto-vec, 11. Veronikin tek in 19. Miklavžev tek. »Z udeležbo smo lahko zelo zadovoljni, saj se je vseh tekov udeležilo več kot 1300 tekačev; znova je bila najdaljša startna lista na Miklavževem teku,« je zbrane nagovoril predsednik Tekaškega pokala Občine Kamnik in predsednik Športne zveze Kamnik Dušan Papež in se posebej zahvalil neumornim organizatorjem, ki jim je Tekaški pokal Občine Kamnik v vseh teh letih uspelo približati tekačem iz vse Slovenije. To so (priznanja jim je podelil župan Matej Slapar): Ivan Urh (Tek k Sv. Primožu), Lado Kveder (Mekinjski kros), Kristjan Kropivšek (Češnjiški tek), Dušan papež (Tek na Grintovec), Franci Udeleženci vseh sedmih tekov lanskoletnega Tekaškega pokala Občine Kamnik Uroš Potočnik, Denis Sitar, Robert Iglič, Rajko Sršen in Zdrave Ručigaj z Dušanom Papežem Kramar (Veronikin tek in Tek na Stari grad) ter Tomo Petek (Miklavžev tek). Tekači so v pokalu tekmovali v 14 različnih kategorijah, najboljšim trem po točkovanju in vrednotenju rezultatov v vsaki kategoriji so podelili priznanja. V svojih kategorijah so bili lani najboljši: Jona Deisinger (mlajše deklice), Luka Petek (mlajši dečki), Viktorija Dolinšek Prva tekma letošnjega Tekaškega pokala Občine Kamnik bo 25. Gorski tek k Sv. Primožu, ki bo v soboto, 28. marca. (deklice), Nik Romšak (dečki), Zoja Kranjec (starejše deklice), Izak Poljanšek (starejši dečki), Nuša Mali (mladinke), Nejc Uršič (mladinci), Tina Klinar (članice), Timotej Bečan (člani A), Denis Sitar (člani B), Lado Kveder (veterani A), Bojan Galin (veterani B) in Ivica Žlogar (veteranke). Posebna priznanja - med drugim tudi brezplačno star-tnino za teke letošnjega pokala - so podelili udeležencem vseh sedmih tekov; to so bili: Uroš Potočnik, Denis Sitar, Robert Iglič, Rajko Sršen in Zdravc Ručigaj. Tudi letos bo v pokalu sedem tekem. Zgodba Gorskega teka na Grintovec pod okriljem družine Papež (ki, kot kaže, ne dobijo naslednika) se je lani zaključila, se pa tekom letos pridružuje Tek na Bibo planino, ki so ga testno prvič pripravili avgusta lani. Kot vodja organizatorjev bo zanjo skrbel Zvone Kemperl iz Športnega društva Menina planina, proga iz Okro-ga do Bibe planine poteka po gozdni markirani poti, je dolga 3,3 kilometra in ima 520 metrov višinske razlike. Kamniški vaterpolisti so sezono začeli z zmago V januarju so bile poleg članske ekipe, ki je vknjižila zmago v članskem državnem prvenstvu, zelo aktivne in uspešne tudi ekipe mlajših selekcij. Darko Homar, Aleksander Sokler Kamnik - Vaterpolisti Vaterpolskega društva Calcit Kamnik so začeli sezono članskega državnega prvenstva z zmago nad Vaterpolskim klubom Borac iz Ba-njaluke z rezultatom 19 : 15 (4 : 3, 4 : 4, 6 : 2, 5 : 6). VK Borac tudi letos gostuje v slovenskem državnem prvenstvu. Okostje ekipe tvorijo mladi igralci, ki so trd oreh marsikateremu nasprotniku. Začetek tekme se je začel z vodstvom naših. Gostje so držali priključek vse do polčasa, ki so ga dobili naši va- terpolisti z 8 : 7. V tretji četrtini je kamniški stroj začel mleti in naši fantje so odšli na odmor pred zadnjo četrtino na varnih pet golov razlike. V zadnji četrtini je po nekoliko bolj grobi igri z obeh strani zmaga pripadala našim vaterpolistom s skupnim rezultatom 19 : 15. Za VD Calcit Kamnik so igrali (goli): Aleksander Cerar (1), Blaž Benkovič, Gašper Brišnik, Kristijan Novak (1), Luka Komatar, Luka Sokler (1), Martin Stele (4), Rok Bergant (1), Sebasti-jan Novak (2), Tilen Lesko-vec (7), Tim Burger (2), Urban Benkovič, Urban Zupan. Trener je Aleš Komelj. Uspešni tudi z mlajšimi selekcijami V januarju so bile aktivne tudi ekipe mlajših selekcij. Ekipa dečkov U11 je na turnirju osvojila tretje mesto. Tri poraze proti ekipam iz Kranja, Maribora in Ljubljane je zabeležila ekipa U13. Polovično uspešna je bila ekipa U15, ki je izgubila proti Kranju in premagala ekipo iz Banjaluke. Uspešnejši so bili kadeti, ki so začeli s porazom proti kranjski ekipi. V nadaljevanju so dvakrat premagali ekipo iz Maribora in bili za gol boljši od Ljubljane. Na vrh liste strelcev državnega prvenstva U17 se je zavihtel Aleksander Cerar s 26 goli. Člani so v začetku februarja rutinirano premagali lanskoletnega prvaka VD Koper Primorska z rezultatom 8 : 14. Pri Kamničanih so se med strelce vpisali: Luka Komatar in Aleksander Ce-rar (3 goli), Martin Stele (2), Blaž Benkovič, Tilen Lesko-vec, Sebastijan Novak, Kristijan Novak, Tim Burger in Luka Sokler (po en gol). V vratih se je izkazal Urban Benkovič, priložnost v članski konkurenci je dobil Urban Zupan in dodal dve obrambi, igrala sta še Blaž Briški in Bor Peterlin. Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Šport Kegljači Calcita vodilni V derbiju 11. kola državnega prvenstva smo bili priča odlični tekmi med domačim Calcitom in državnim prvakom Konstruktorjem iz Maribora. Tekma je bila negotova prav do konca - tako kot se spodobi za tekmo, na kateri se srečata najboljši ekipi državnega prvenstva. Leon Pirman Kamnik - Od Kamničanov so šli prvi na stezo Jure Starman, Kristjan Mijatovič in Gašper Burkeljca. Jure je blestel in s 640 podrtimi keglji postal igralec tekme. Tudi Kristjan je prigaral zmago, medtem pa je točko oddal Gašper in tekma je bila odprta, čeprav so naši vodili za 69 kegljev in 2 : 1. Potem so šli na steze Matej Turk, Peter Jantol in Marko Oman in prav Marko je dobil odločilno točko in domači so zmagali z rezultatom 5 : 3 in 3494 podrtih kegljev. Vendar sta Matej in Peter oddala točko z minimalno razliko v kegljih in je bilo na koncu še vedno 44 kegljev razlike v korist Calcita. S to zmago so na lestvici prehiteli Mariborčane. V 12. kolu so šli v goste k zelo neugodni ekipi Gorica iz Nove Gorice in še brez Lestvica po 12 kolih 1. Calcit Člani prve ekipe Kegljaškega kluba Calcit Kamnik so prevzeli vodstvo na lestvici državnega prvenstva. / Foto: Kegljaški klub Calcit Kamnik 2. Proteus 3. Konstruktor 4. Litija 5. Triglav 6. Ljubelj 7. Ograjca 8. Gorica 9. Konjice 10. Hrastnik igralca prve postave Kristjana Mijatoviča, vendar so zopet zmagali. Tokrat so točke dosegli Igor Zamljen (597), Gašper Burkeljca (595) in Matej Turk (569) in za 24 kegljev zmagali s 5 : 3. Ker pa je Postojna izgubila v Tržiču, je Calcit sam na vrhu lestvice s točko prednosti. Dekleta Calcita so bila v 11. kolu prosta, v 12. kolu pa so gostovala pri Impolu iz Slovenske Bistrice in bile poražene s 6 : 2. Najboljše med našimi so bile Tea Repnik (565), Irena Koprivc (563) in Tamara Pevec (531). Tudi druga in tretja ekipa sta odigrali tekmi v svojih ligah. Druga ekipa Calcita v 2. ligi zahod je v 11. kolu igrala v Kranju z domačo ekipo Triglava in remizirala s 4 : 4. Med našimi so bili najboljši Brane Potočnik (590), Andraž Babnik (572) in Franc Grubar (564). V 12. kolu so doma premagali Siliko iz Kranja s 6 : 2. Tokrat je bil igralec tekme Štefan Flerin s 581 podrtimi keglji. Napredovali so na tretje mes- to na lestvici in za prvo ekipo zaostajajo za točko. Tretja ekipa je v 11. kolu gostovala v Tržiču in bila poražena z rezultatom 5 : 3; od naših so blesteli Rok Jantol (597), Brane Progar (563), Miha Uršič (563) in Jakob Jančar (545). V 12. kolu so doma odpravili drugo ekipo Taborske jame s 7,5 : 0,5 in so na trenutno petem mestu na lestvici. Spomladanski del so začela tudi dekleta druge ekipe in bila poražena v Kočevju z rezultatom 8 : 0. Planko najboljši triatlonec Kamniški Trisport ima še vedno najboljše triatlonce v Sloveniji. Z uspehi je v lanski sezoni znova izstopal predvsem Matevž Planko. Nataša Planko Kamnik - Z zaključne prireditve Triatlonske zveze Slovenije ob koncu lanske sezone so člani triatlonskega kluba Trisport Kamnik za uspehe v pokalni razvrstitvi v Triatlon pokalu, Duatlon pokalu in Super pokalu domov odnesli kar 26 priznanj. V Triatlonskem pokalu so priznanja dobili: Vita Pilih, Boštjan Pohlen in Zlatko Kompan (1. mesto), Zarja Pančur, Vita Škrjanc in Janez Egart (2. mesto) in Nik Belaj, Domen Bojanc, Jan Maradin, Ajda Ahačič, Matevž Planko in Bojan Knap (3. mesto). V Duatlonskem pokalu so v svojih kategorijah dominirali: Zarja Pan-čur, Jan Škrjanc, Matevž Planko, Katja Ahačič in Miro Kregar (1. mesto), Nik Belaj in Vita Škrjanc (2. mesto) in Nadja Totter, Vita Pilih, Ajda Ahačič, Matic Petek, Miha Pančur, Iztok Ar-bajter in Janez Egart (3. mesto). Na Triatlonski zvezi Slovenije se že nekaj let trudijo, da najmlajši ne bi bili obremenjeni s tekmovalnostjo, ampak naj bi v tem športu predvsem uživali. Zato ne tekmujejo po času in uvrstitvah, ampak v številu udeležb. Za vsaj dve udeležbi sta si naziv triatlonček začetnik zaslužila Ažbe Urh in Jaka Prezelj, izkušeni tria-tlonček pa sta z vsaj štirimi udeležbami postala Maks Humar in Izak Zupančič. Seveda pa nekateri otroci radi obiskujejo tekmovanja in z vsaj šestimi udeležbami si pridobijo naziv super tria-tlonček. Letos so ga osvojili: Lara Simičak, Luka Dež-man, Žan Mežnar in Anja Hribar. Drugo leto zapored je bil organiziran tudi Super pokal, kjer štejejo uvrstitve državnih prvenstev v duatlonu, akvatlonu, sprint triatlonu in olimpik triatlonu. Pokal je pred Jakobom Medvedom (TK Ljubljana) in Klemnom Bojancem (ŠK Triatlon lajf) z veliko prednostjo osvojil trisportovec Matevž Planko. Črto pod sezono je v januarju Triatlonska zveza Slovenije naredila še s prireditvijo Triatlonec leta 2019. V kategoriji mlajši člani je prestižno nagrado prejel Matevž Planko. Planko je imel v pretekli sezoni nekaj smole, saj je bil zaradi grdega padca na tekmi za evropski pokal na Madžarskem primoran izpustiti svetovno prvenstvo, ki ga je s trenerjem načrtoval za vrhunec sezone. Kljub vsem izzivom je prikazal dobre nastope in postal državni prvak v duatlonu, sprint triatlonu in standard triatlonu, uspeh sezone pa je dosegel s 16. mestom na evropskem prvenstvu v Ka-zanu. Medtem ko se triatlonci pripravljajo na novo sezono, se v TK Trisport soočajo z novim izzivom, saj bodo prvič v Sloveniji organizirali triatlon pod okriljem svetovno znane serije Challenge Family. Tridnevno dogajanje, ki ni le tekmovanje, bo od 15. do 17. maja na Bledu. Z* -1. • * I * * visokimi cilji v novo sezono Gorski kolesarji odštevajo dneve do začetka sezone 2020, ki bo znova zelo pestra. Pred dnevi so se na prvem druženju pred sezono sestali člani A ekipe kamniškega Calcit Bike Teama in spregovorili o svojih načrtih. Kristijan Erjavec Kamnik - Članska A ekipa je v primerjavi z lani doživela nekaj sprememb. V njej bodo letos članski državni prvak Rok Naglič, Blaž Žle in Matic Kranjec Žagar, od katerih pri Calcit Bike Tea-mu v sezoni 2020 največ pričakujejo. Zaradi službenih obveznosti ali želja po novih izzivih je prišlo do nekaj sprememb, tako se med cestne kolesarje selita Mihael Štajnar in Nejc Hribar. Kamniški klub bo skušal za Štajnarja urediti dvojno licenco, da bi občasno za Calcit Bike Team nastopil na kakšni od dirk slovenskega pokala. Od elitne konkurence sta se poslovila Boštjan Hribovšek in Jure Belak, ki bosta po novem dirkala med veterani, svoje znanje pa delila z mlajšimi tekmovalci in bosta ostala vpeta v Calcit Bike Team. Za klub bosta v endu- ru še naprej dirkala državna prvakinja Tina Perše ter Miha Spruk, občasno se jima bo pridružil še Peter Vovk. Sicer pa so člani z vodstvom predebatirali sezono 2019 in izpostavili želje za 2020. Cilj vseh je, da še naprej krojijo vrh slovenskega gorskega kolesarstva v krosu, vodstvo pa bo naredilo vse, kar je v njihovi moči, da bodo imeli vso podporo. Sezona na domačih tleh se bo začela 13. aprila v Vrtojbi. Kamniški kros bo v letu 2020 znova nosil oznako C1, na sporedu bo kot tretja dirka po vrsti, datum vselej mednarodno zelo pestre preizkušnje pa je 10. maj. Poleg dirk slovenskega pokala se bodo calcitovci udeleževali dirk v okoliških državah, Naglič, Žle in Kranjec Žagar pa računajo tudi, da bodo del slovenske reprezentance za svetovno in evropsko prvenstvo. Odbojkarji ne počivajo Po dveh letih spet na zaključnem turnirju srednjeevropske lige Miha Štamcar Kamnik - Tudi po zaključnem turnirju pokala Slovenije v odbojkarskem klubu Calcit Volley niso počivali. Čeprav se domače pokalno tekmovanje ni izteklo po željah, so hitro preboleli poraza, tako da si je ženska ekipa že zagotovila nastop na zaključnem turnirju srednjeevropske lige, zelo blizu pa so uvrstitvi med štiri najboljše ekipe rednega dela tekmovanja tudi kamniški odbojkarji. Varovanke Gregorja Rozmana so si nastop med štirimi najboljšimi ekipami srednjeevropske lige, zaključni turnir bo 8. in 9. februarja v Novi Gorici, priborile z domačo zmago proti Kašteli. V polfinalu bodo igrale z Je-dinstvom iz Brčkega, drugi polfinalni par pa bo med domačim GEN-I Volleyjem in Novo KBM Branikom. Že po domačem pokalnem tekmovanju je kamniška ekipa močnejša za povratnico Evo Pogačar, ki se je po šestih mesecih igranja v italijanski Serii A za Filottrano vrnila v Kamnik. »Za mano je odlična izkušnja, tekme v Italiji so pravi spektakli, vendar sem v letih, ko si želim predvsem igrati, zato sem se tudi vrnila domov. Vsekakor pa bi se v Italiji še kdaj želela preizkusiti, toda če se bom kdaj vrnila, se želim vrniti le kot prva podajalka. Zadnji dve leti nismo igrale na zaključnem turnirju srednjeevropske lige, ki jo letos želimo osvojiti,« je cilj kamniške ekipe razkrila 18-letna Eva Pogačar. Zelo blizu zaključnemu turnirju srednjeevropske lige so tudi kamniški odbojkarji, ki so po zmagi v Zwettlu, kjer bo 4. in 5. marca tudi zaključni turnir, ohranili drugo mesto, vendar so jim tesno za petami Mladost Zagreb in S K Zadruga Aich/ Dob, medtem ko je ACH Volley nanj že uvrščen. V zadnjem krogu rednega dela bodo kamniški odboj-karji 15. februarja gostili Zagrebčane, če pa bodo Ljubljančani pred tem premagali Dobljane in Zagrebčane, bo tudi za četo Gašperja Ribiča ta tekma le še formalnost. l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Zanimivosti Poročili so se POROKE V MESECU MARCU 2019 Avguštin Vidmar iz Podgorja in Darinka Sušnik iz Podgorja POROKE V MESECU APRILU 2019 Zmago Kalan z Laz v Tuhinju in Maja Zupan iz Porebra Vladimir Kosovic iz Ljubljane in Irin Rostohar Lojen z Bleda POROKE V MESECU MAJU 2019 Jonathan Robert Butterfield iz Kamnika in Nevenka Hriberšek iz Kamnika Primož Jeras iz Mekinj in Tjaša Jeras iz Mekinj Tomaž Kosec iz Podgorja in Tadeja Bergant iz Podgorja Gašper Šeligo iz Mengša in Špela Štritof iz Žage Uroš Maleš iz Poženika in Anita Cerar z Brega pri Komendi Uroš Steklasa iz Podgorja in Tjaša Hrovat iz Doba Matjaž Hrovat iz Bistričice in Maja Praznik iz Kamnika Filip Črešnik iz Dravograda in Nives Zdravič iz Kamnika Milan Tomažič iz Lukovice in Ana Štirn iz Lukovice Gorazd Orešnik iz Kamnika in Lada Lištvanova iz Kamnika Igor Lemut iz Ajdovščine in Suzana Prelovšek iz Šmarce Nikolay Dimov iz Snovika in Tina Ludoviko iz Snovika Gregor Kregar s Kregarjevega in Nina Uršič s Tunjiške Mlake Uroš Pušnik iz Ljubljane in Maja Gatnik iz Ljubljane Primož Štimac iz Kamnika in Barbara Sovinšek iz Vrhpolj Rudi Kralj iz Ihana in Tiana Zajc iz Kamnika Alen Velagic iz Ljubljane in Milena Stjepanovic iz Nemčije Erik Virant z Gmajnice in Nuša Ropret z Gmajnice Anže Burja iz Godiča in Nataša Lep iz Selnice ob Dravi Mario Hološ iz Grosuplja in Katarina Pecanac iz Kamnika POROKE V MESECU JUNIJU 2019 Anže Kveder iz Mengša in Ula Simčič iz Kranjske Gore Peter Brezigar iz Ljubljane in Teja Šircelj iz Ljubljane Damjan Korošec iz Črne pri Kamniku in Tamara Klemen iz Mengša Jan Šauperl iz Ljubljane in Eva Jurca iz Škofljice Alen Krantic iz Mengša in Sadijana Vojic iz BiH Uroš Poljanšek iz Okroga pri Motniku in Nataša Bricelj iz Okroga pri Motniku Anton Škulj z Iga in Alla Vakhrusheva iz Rusije Haris Burnic iz BiH in Sanela Vukalic z Jesenic Klemen Mesarič iz Mengša in Saša Kranjec iz Ljubljane Attila Palkovič iz Ljubljane in Tinka Žugman iz Ljubljane Jurij Hanuna iz Ljubljane in Špela Osredkar iz Ljubljane Andrej Koplan iz Škofje Loke in Nina Živec iz Ljubljane Mitja Majcen z Oševka in Mateja Jurjevič Džunov z Jeranovega Jernej Kavčič iz Preserih pri Radomljah in Christine Ereiz iz Moravč Timotej Semprimožnik iz Mekinj in Monika Žibert iz Domžal Klemen Tihelj iz Ljubljane in Darja Gantar iz Logatca Sandi Orel iz Kobdilja in Urša Lanišek iz Kobdilja POROKE V MESECU JULIJU 2019 Matevž Goličič iz Radovljice in Tjaša Tolj iz Ljubljane Jan Pukmajster iz Ljubljane in Anna Nuša Hrustek iz Vodic David Matulin iz Ljubljane in Aleksandra Prokic iz Ljubljane Janez Rožič iz Vodic in Bernardka Kuster iz Vodic Matija Novak iz Ljubljane in Katja Koren iz Ljubljane Blaž Filipič z Gmajnice in Špela Jurak iz Žalca Luka Kozel iz Ljubljane in Maja Maljkovic iz Ljubljane Nermin Mujkanovic iz Domžal in Katarina Fotivec iz Domžal Zdravko Gole iz Ljubljane in Urška Podjed iz Kamnika Jošt Svetec iz Šmarce in Nika Prezelj iz Šmarce POROKE V MESECU AVGUSTU 2019 Rok Korošec iz Hruševke in Sandra Žibert iz Buča Matej Štraus iz Kamnika in Mateja Bogataj iz Kamnika Žiga Babnik iz Ljubljane in Barbara Kastelic iz Zaloga pri Škofljici Mitja Venturini iz Kamnika in Katarina Koprivnikar iz Mengša Goran Djokic iz Mengša in Maja Bratic iz Mengša Matic Krznar iz Zagorja ob Savi in Anja Žibert iz Zagorja ob Savi Boštjan Kodra iz Cirkuš v Tuhinju in Maja Šmid iz Kamnika Rok Poljanšek z Županjih Njiv in Sara Zavašnik iz Ljubljane POROKE V MESECU SEPTEMBRU 2019 Matjaž Zalaznik iz Srednje vasi pri Kamniku in Marija Pogačar iz Lukovice Dejan Goltnik iz Buča in Tanja Černe iz Buča Borut Nemanič iz Črnomlja in Tina Orešnik iz Škofje Loke Tilen Murata iz Lucije in Nataša Vozelj iz Zagorja ob Savi Gašper Pavšič iz Kranja in Nuša Horvat iz Žirovnice Sead Avdic iz Kamnika in Medina Kulauzovic iz Ljubljane POROKE V MESECU OKTOBRU 2019 Marko Cvek iz Ljubljane in Andreja Osterman z Olševka Grega Štular iz Žirovnice in Melita Hribar iz Žirovnice Grega Vozel z Gmajnice in Lea Kepic iz Ljubljane Uroš Lamovšek iz Zagorja ob Savi in Tina Kočar iz Šmarce Klemen Osolnik s Tunjiške Mlake in Mateja Škalički iz Hrastnika Goran Štrok iz Miklavža na Dravskem polju in Kristina Gainanova iz Rusije Benjamin Gregorinčič iz Ljubljane in Polona Turk iz Ljubljane POROKE V MESECU NOVEMBRU 2019 V mesecu novembru ni bilo porok. POROKE V MESECU DECEMBRU 2019 Bojan Klemenec iz Zakala in Teja Novak iz Volčjega Potoka Izet Kajtazovic iz Kamnika in Darja Baranja iz Kamnika Možje svetega Jožefa V Sloveniji je pred leti začelo delovati novo duhovno gibanje - Možje sv. Jožefa, ki ima od leta 2018 svojo skupino tudi v Kamniku. Srečujejo se vsak četrti ponedeljek v mesecu v prostorih kamniškega župnišča. V bratskem razpoloženju in pomenku / Foto: Jože Rot Jožef Pavlič Kamnik - Glavni voditelj gibanja Možje sv. Jožefa na Slovenskem je p. dr. Viljem Lovše. Gibanje se navdihuje ob vzorniku sv. Jožefu, varuhu Svete družine in zavetniku družinskih očetov. Zakaj prav sv. Jožefu? Ker se je v svojem času srečeval s podobnimi in drugačnimi, kot Jezusov krušni oče še veliko težjimi preizkušnjami, kot se možje danes, ko iščejo svoje pravo mesto in vlogo v družini, družbi, poklicu in tudi v Cerkvi. Voditelj skupine mag. Janez KunC / Foto: Jože Rot Ni jim lahko, številni ne vedo, kako biti kos vsemu, kar se od njih zahteva; nekateri celo klonejo. Nič čudnega ob tolikih izzivih sodobnega sveta, ki sam ne ve, ne kod ne kam, je ujet v mreže porabništva, užitka, seksa, izmikanja odgovornosti, korupcije, varanja, sekt, nude-nja hipne sreče ..., nazadnje pa razočaranja, prevare, občutka izkoriščenosti, duhovne praznine. Pogosto ni roke, ki bi pomagala, besede, ki bi pokazala pravo pot, človeka, ki bi klonečemu in obupujočemu zares stal ob strani. Celo žene ne. Tako možje ostajajo sami. Moč in pomoč, kako obvladati, kar se zgrne nanje, dvigniti glavo in iti naprej k pravemu cilju, zmagovati v borbi s svojimi slabostmi in zunanjimi »sovražniki«, dobivajo v novem duhovnem gibanju. Namenjenem le moškim. Vsem moškim. Tudi tistim, katerih ladja se je razbila ob čereh družinskega, družbenega in poslovnega življenja in so ostali sami na pusti obali. Tistim, ki ne najdejo svojega mesta v družbi in v Cerkvi pa tudi drugje, čeprav si za to prizadevajo; ostajajo sami s svojo bolečino, grenkimi izkušnjami in razočaranjem. V Sloveniji je že nastalo več skupin duhovnega gibanja Možje sv. Jožefa. Kamniška, poimenovana Možje sv. Jožefa kamniške dekanije, leta 2018. Ustanovil jo je prav p. Viljem, vodi jo mag. Janez Kunc; duhovni voditelj je kamniški župnik Luka Demšar. Člani se srečujejo četrti ponedeljek v mesecu v prostorih kamniškega žu-pnišča. Srečanje začnejo z molitvijo, uvodno mislijo, ki jo pripravi eden izmed udeležencev, in petjem himne sv. Jožefu. Nato se porazdelijo v skupine, v katerih vsakdo v prvem krogu zaupa navzočim svojo izkušnjo, povezano z vnaprej pripravljeno temo, ki jo prebirajo in ob njej premišljujejo doma. V nadaljevanju podelijo svoje izkušnje in poglede na podlagi besed so- govornikov v skupini. Bistvo te metode je sprejemanje drugega in njegovih besed brez komentarja, pametova-nja in obsojanja, skratka v pristnem osebnem odnosu v skupini mož. Moška narava je usmerjena k obvladovanju situacije, k borbi in skrbi za tiste, ki so okoli moškega, moža. To od njega zahteva veliko volje in moči. Današnja družba tovrstnemu pristopu ni naklonjena. Moški je močno prizadet in omejen že kot deček v družini, pri razvoju svoje osebnosti. Manjka mu pravi lik očeta. To in drugo udeleženci srečanj skupin Možje sv. Jožeta pridobivajo na njih. Dobivajo oporo, podporo in lastno potrditev. Rezultati tega se kmalu pokažejo doma. Žena »dobi« moža, otroci očeta, družba moškega, ki se zaveda, kaj je njegova vloga in kje njegovo mesto. Čeprav ni po »zadnji modi«. Možje, ki so prestali težke življenjske preizkušnje, se pomirijo, uredijo svoje odnose in polno zaživijo svojo moškost. Srečanje člani skupine sklenejo z molitvijo, s pogovorom o prihodnjih nalogah in bratskim druženjem pri skromni pogostitvi. V ponedeljek, 23. marca, jih bo ob 19. uri v dvorani kamniškega župnišča obiskal dramski igralec Gregor Ču- šin. Govoril jim bo o vlogi moža v sedanji slovenski družini, družbi in Cerkvi. Tudi o krizi, v kateri so se prenekateri znašli, ker niso več kos poklicnim in družbenim izzivom, zahtevnim ženam (odpovedujejo celo v postelji), omagujejo v vsakovrstnih bitkah, namesto da bi šli vanje kot pogumni bojevniki, se v njih izkazali kot zmagovalci, pri ženah kot uspešni ljubimci, pri reševanju težav kot modreci. Odgovore, zakaj je prišlo do tega in kako ravnati vnaprej, bodo skušali najti v pogovoru z Gregorjem Čušinom in pozneje pri srečanju po metodi delovanja duhovne skupine Možje sv. Jožefa. Možje sami, žene pa naj bodo ta čas v duhu in molitvi z njimi. Ko se bodo vrnili domov, bodo ugotavljale: Ta večer se je moj možek spremenil do mene (mogoče bo pozneje to tudi potrdil z ljubljenjem), do otrok; domov je prišel čisto drugačen. To pa je prvi in glavni namen skupin Mož sv. Jožefa. Da bi bili njih člani boljši družinski očetje in možje, uspešnejši v poklicih, mod-rejši v družbi. Možje iz kamniške dekani-je, toplo povabljeni, da se udeležite predavanja Gregorja Čušina in pridružite članom skupine Mož sv. Jožefa v Dekaniji Kamnik! Zapiski s popotovanj v knjigi Jasna Paladin Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so nedavno gostili Angelco in Marka Žerovnika iz Komende, zakonca, doktorja znanosti, upokojenca, predvsem pa strastna popotnika, ki sta v zadnjem obdobju svojega življenja prepotovala kar enainštirideset dežel, večino izven Evrope. Zapiske s potovanj in številne vtise in spomine sta doslej zbrala že v treh knjigah Potovanja ter knjigi z naslovom Poezija cvetja in življenja, ki je izšla v dveh delih. Pogovorni večer z avtorjema sta vodila Jože Pav-lič in Tone Ftičar, ki je bral tudi poezijo Marka Žerovni-ka, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Tomaž Pla-hutnik s citrami. Angelca in Marko Žerovnik / Foto: Jasn Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Zanimivosti Tematski pohodi upokojencev Pohodi v bližnjo in daljno okolico so v našem Društvu upokojencev Motnik - Špitalič stalnica že nekaj let. Enkrat mesečno organiziramo krajši oziroma daljši pohod. Z januarjem pa se je izbira povečala še za eno možnost, to so tematski pohodi. Majda Zupančič Motnik - Prvi tematski pohod nas je vodil do Limovc v okolici Trojan, na obisk izdelovalca harmonik. Hoja je osnovno gibanje človeka. Zanjo ne potrebujemo veliko opreme. Obujemo dobre čevlje ali športne copate, za v hrib vzamemo še palice in že lahko gremo na pot. Če to počnemo v dobri družbi in s privlačnim ciljem, je pot še prijetnejša. Na naših pohodih smo obiskali marsikatero zanimivo točko v bližnji ter daljni okolici Motnika in Špitaliča. Pri tematskih pohodih pa je cilj ogled neke dejavnosti. Na prvega smo se preko Strmce in mimo Konfinarja povzpeli na Limovce, kjer je doma Gotard Ferme - Goti. S sinom izdelujeta harmonike Člani Društva upokojencev Motnik - Špitalič so na prvem tematskem pohodu obiskali izdelovalca harmonik. / Foto: Majda Zupančič nasesti» Z zanimanjem smo si ogledali, kako nastane harmonika. blagovne znamke Goti. Gostitelj nam je pokazal materiale, različne deščice raznega lesa - zanimivih tekstur in barv. Ogledali smo si laserski razrez oz. oblikovanje posameznih delov. V naslednjem prostoru smo videli, kako sestavlja lesene izreza-nine z jezički, tipkami in drugimi deli, da nastane glasbilo, ki je med glasbeniki zelo iskano in uporabno. Zahtevno in natančno delo z veliko vloženega časa. Družina Goti je tudi glasbena družina, imajo celo družinski ansambel. Ob koncu obiska nam je Goti zaigral na har- moniko in skupaj s sinom sta zapela pesem o dedu. Poslovili smo se od prijaznega gostitelja in se odpravili proti domu. Mimo kmetije pri Konšku smo se po gozdnih in travniških poteh čez Strmco vrnili v Motnik. S prvim tematskim pohodom smo bili zelo zadovoljni. Sledijo naslednji, vsak mesec eden. Obiskali bomo še sirarno, trojansko krofar-no, sodarja, pečarja, pivovar-ja ... Veselimo se novih srečanj. Načrt tematskih pohodov je pripravil Ivo Piskar, ki je vsakokrat tudi vodja poho-dnikov. V Komunalnem podjetju Kamnik uvedli e-račun Kamnik - Komunalno podjetje Kamnik je s februarjem za vse svoje uporabnike uvedlo nov, okolju prijazen način plačevanja storitev z uporabo e-računa. Z oddajo ustrezne vloge boste račun namesto v papirni obliki prejeli preko elektronske pošte. Poslovanje bo s tem hitrejše in učinkovitejše, predvsem pa varčnejše - zmanjšala se bo namreč poraba papirja, klasično in zastarelo shranjevanje papirnatih računov pa bo nadomestil elektronski arhiv. Obrazec z vlogo za izdajo e-računa je objavljen na spletni strani podjetja. J. P. Likovni natečaj za osnovne in srednje šole Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča organizira likovni natečaj za osnovne in srednje šole z naslovom Podoba kamniške Veronike, s katerim želijo mlade spodbuditi k zanimanju za domači kraj in razvijanju domišljije. Udeleženci lahko ustvarjajo v risarski, slikarski, grafični ali digitalni tehniki. Zadnji dan oddaje del je 10. marec, rezultate izbora pa bodo objavili 25. marca. J. P. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 6 5 2 7 7 9 3 6 8 2 9 2 3 1 6 9 9 5 8 4 7 5 6 7 4 2 9 8 9 3 1 4 TEŽJI SUDOKU 1 4 7 9 8 6 1 5 6 3 8 1 7 5 4 8 3 7 1 2 5 7 1 8 1 4 5 Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se nebo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. BELA IN ČAROBNI GOZD (2. del) Žaba za zajtrk. Kako ^ lep dan je danes! T~ A | Spet se bom moral zado-■ voljiti z miškami in ptički. T Sonce greje, veter pihlja, v zraku pa je ... \\ ^ (C V Mogoče bi poskusi z vegetarijanstvom. f Kaj pa vem. Regratov priželjc. Mahov rajželjc. Lapuhov šimbas. Mogoče pa le ni vse tako slabo. V kljun me piši! C ^ Q_ rr ^ ^ GRNJAV! ■ □t» i LL_ i _ vT M J i ifr Se nadaljuje. Rešitev Rešitev l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Prireditve Prireditve v februarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v februarju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. KAMNIK DOM KULTURE KAMNIK Petek, 7. februarja, ob 19. uri, Dom kulture Kamnik Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Sobota, 8. februarja, ob 16.30, Dom kulture Kamnik Javno vodstvo po razstavi z avtorico - Sraka in lastovice Vstop prost! Galerija bo na kulturni praznik odprta od 12. do 17. ure. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Torek, 25. februarja, in sreda, 26. februarja, od 7. do 13. ure, Dom kulture Kamnik Krvodajalska akcija TERME SNOVIK Petek, 7. februarja, ob 18. uri 12. literarni večer v Termah Snovik V Termah Snovik bomo tudi letos tradicionalno počastili 8. februar, slovenski kulturni praznik, z 12. literarnim večerom. Tema letošnjega natečaja je pogum. Vabljeni, da se nam pridružite in prisluhnite poetičnim stihom. Sobota, 8. februarja, ob 11. uri Drsaj z nami v Snoviku Turistično ponudbo v Tuhinjski dolini bo tudi v letošnjem letu obogatilo drsališče pred Termami Snovik. Drsališče bo obratovalo od sobote, 8. februarja, do nedelje, 1. marca. Odprto bo od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, med konci tedna in šolskimi počitnicami od 11. do 19. ure. Drsanje bo brezplačno. Sobota, 22. februarja, ob 16. uri Pustni festival v Termah Snovik Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik pripravljajo pustni festival za vse generacije. Pustno rajanje se bo za otroke začelo ob 16. uri, vrhunec dogajanja pa bo pustovanje ob 20. uri za velike pustne maske. Najboljše maske bodo nagrajene! MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Sobota, 1. februarja, ob 13. uri 7. Festival Svobodne Video Produkcije - FSVP 2020 Na festivalu bodo prikazana izbrana dela, prijavljena na natečaj, in podeljena priznanja zlate ribice. Četrtek, 6. februarja, ob 18. uri Ping pong četrtek Zabijali, rezali in spinali, a ne tudi servirali iz roke bomo v sredo na kotlovniškem ekshibicijskem turnirju. Vstop prost. Petek, 7. februarja, ob 20. uri ImproRacija se vrača Če uživate v spontanosti in različnih impro izzivih, pridite! Vstop prost. Ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri Začetni tečaj slovenskega jezika // Slovene language course for beginners Tečaj je namenjen mladim tujcem med 15. in 29. letom starosti. // This course is intended for young foreigners between the ages of 15 and 29. Tečaj bo trajal do 20. aprila. Torek, 11. februarja, ob 18. uri Delavnice ilustracije z Ivanom Mitrevskim Na delavnicah bomo spoznali osnove ilustracije. Delavnica je namenjena starejšim od 12 let. Predznanje ni potrebno. Kotizacija za šest srečanj znaša 20 evrov, prijave sprejemamo na info@kotlovnica.si. Četrtek, 13. februarja, ob 19.30 Razstava Endi Edin Pašič - Že 9 let v Ciriusu / stripi in ilustracije Petek, 14. februarja, ob 21. uri Koncert: Jegulja in Ambra Koncert dveh glasnih in globokih bendov. Prvi so instrumentalni/pro-gresivni/stoner/metal Jegulja, drugi pa alternativni/progresivni Ambra. Vstopnina 5 evrov. Četrtek, 20. februarja, ob 18. uri Večer družabnih iger // Boardgame evening - Elder Sign Vabljeni k preizkušanju novih sodobnih družabnih iger. Igrali bomo hitro in sodelovalno igro, v kateri se raziskovalci bojujejo z groznim Cthulhujem. Vstop prost. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Petek, 14. februarja, 19. uri, Javni zavod Mekinjski samostan Eva Černe: Valentinov koncert Pevka Eva Černe in kitarist Matic Smolnikar za vas pripravljata Valentinov koncert najlepših ljubezenskih pesmi. Med odmorom vas bomo pogostili s kozarcem žlahtne penine. Naj bo letošnje valentinovo zares čarobno! Vstopnice so na voljo preko sistema Eventim. 15 evrov v predprodaji, 20 evrov na dan koncerta. Sobota, 15. februarja, ob 9. uri, Javni zavod Mekinjski samostan Prikaz obrezovanja sadnega drevja Po lanskoletnem velikem odzivu zainteresiranih poslušalcev Sadjar-sko-vrtnarsko društvo Tunjice ponovno organizira prikaz obrezovanja sadnega drevja. Kot preteklo leto bo tudi letos prikaz potekal v sadovnjaku samostana Mekinje, kar je del širšega načrta oživitve in razširitve obstoječega sadovnjaka in ga želimo na ta način predstaviti kot učni sadovnjak v mestu. Predaval bo dr. Jan Bizjak. Vstop je prost. Sreda, 19. februarja, ob 17. uri Galerija okusov čezmejne kulinarične transverzale od Panonije do Jadrana Delavnico bo izvajala Lili Mahne (Zavod Area Gea). Prijave sprejemamo po e-pošti info@samostanmekinje.si ali na 031 392 158 (obvezno z navedbo imena in priimka ter naslova) do 14. februarja oziroma do zapolnitve mest. Vstopnina: 10 evrov Ponedeljek, 24. februarja, ob 18. uri Karel Gržan: O polnovrednosti slehernika Prvih 95 tez patra Karla Gržana (tistih, ki govorijo o osvoboditvi od izkoriščanja) je doživelo veliko odmevnost (več kot 15 tisoč izvodov v Sloveniji, ob tem še prevod v angleščino - teze je na twitterju navedel tudi papež Frančišek). Sedaj je postavil pred nas novih 95 tez, in sicer za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja. V njih utemeljuje, da Prenosljiva vstopnica za občane Kamnika in Komende za 30 vstopov po 2 uri le 195,50 € (redna cena 230 €). Veljavnost prenosljive vstopnice je 6 mesecev od dneva nakupa. Informacije 08 08 123 I 01 83 44 100 I www.terme-snovik.si Q Terme Snovik fZ? termesnovik ni bolj ali manj vrednih, da ima slehernik polno vrednost v izvirnosti svoje osebnosti - v »koktajlu« njemu danih nadarjenosti - in da morata vzgoja in izobraževanje temeljiti na usposabljanju za dopolnjevanje in sodelovanje, in ne na izključujoči tekmovalnosti. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sobota, 8. februarja, ob 10. uri, Medobčinski muzej Kamnik Slovenski kulturni praznik v kamniškem muzeju Na sam slovenski kulturni praznik bodo vse enote Medobčinskega muzeja Kamnik odprte od 10. do 18. ure za brezplačne oglede stalnih in občasnih razstav. Sobota, 8. februarja, ob 15. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Javno vodstvo po razstavi Naši mejniki Po razstavi in projekcijo filmov bo vodila soavtorica razstave Alenka Juvan. Sreda, 12. februarja, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: predstavitev stripa Naš Maister Pogovor o nastajanju pravkar izdanega stripa Naš Maister z avtorjema dr. Mihaelom Glavanom in Damijanom Stepančičem. Razgiban, napet in zgodovinsko verodostojen strip o narodnem junaku Rudolfu Maistru. Četrtek, 27. februarja 2020, ob 10. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Predstavitev Maistrovih pedagoških programov Predstavitev muzejskih pedagoških programov za koordinatorje kul-turno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih za šolsko leto 2020/21. Četrtek, 27. februarja, ob 18. uri, Galerija Pogled Odprtje slikarske razstave Agate Pavlovec Kustosinja razstave je Saša Bučan. Vstop prost. GRAJSKA TERASA - STARI GRAD Sobota, 1. februarja, ob 19. uri Akustični večer: Natalija Cerar Natalija Cerar v sodelovanju z Grajsko teraso vabi na večer v stilu pop-rok glasbe. Prodaja vstopnic na Grajski terasi. Petek, 14. februarja, ob 19.30 Valentinov večer: Klapa Sidro Vabljeni na Valentinov večer s Klapo Sidro. Prodaja vstopnic na Grajski terasi od 3. februarja. ARBORETUM VOLČJI POTOK Nedelja, 2. februarja, ob 11. uri Srečanje z živalmi Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Nedelja, 16. februarja, ob 8.30 Ornitološki sprehod Ornitologinja Alenka Bradač vam bo povedala več o življenju in navadah ptic, ki jih boste opazili v parku. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled, da jih boste lahko opazili čim več. Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Prijave niso potrebne. Sobota, 29. februarja, ob 11. uri Obrezovanje hortenzij Plača se vstopnina v park. Prikaz je brezplačen. Zbirno mesto je na dvorišču pristave. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sobota, 29. februarja, ob 10. uri Obrezovanje vrtnic Plača se vstopnina v park. Prikaz je brezplačen. Zbirno mesto je roza-rij. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sobota, 29. februarja, ob 12. uri Obrezovanje jagodičevja Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Četrtek, 6. februarja, ob 17:30, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Delimo znanje: Začetni tečaj francoščine Tečaj bo predvidoma potekal v čitalnici. Vrata francoskega jezika nam bo odpirala prostovoljka dr. Meta Lah. Torek, 11. februarja, ob 18. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige 77 trenutkov Kamničanka in mladinska pisateljica Mateja Reba je v knjigi 77 trenutkov zbrala trenutke, ob katerih se zamislimo, ki nas osupnejo, navdušijo, nasmejijo ... Pogovor s pisateljico bo vodila direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, dogodek pa bo popestren s pesmimi Daniela Artička. Kamničan Jfl petek, 21. februarja 2020 13 Zahvale Torek, 11. februarja, ob 18. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Enajsta šola o antiki: prerokinje in svečenice Ddr. Verena Perko pripravlja predavanje z naslovom Prerokinje in svečenice, mag. Breda Podbrežnik Vukmir pa bo povedala pravljico o tem, kdo je močnejši: ženska ali moški Sreda, 19. februarja, ob 18. uri, Krajevna knjižnica Komenda (jedilnica OŠ) Potopisno predavanje: Centralna Amerika - iz Guatemale do Paname in z barko v Kostariko Popotnik Zoran Furman bo predstavil zanimivosti s potovanja po naslednjih državah: Gvatemala. Honduras, Nikaragva, Panama in Kostarika. Petek, 21. februarja, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, čitalnica S pravljico na potepu: kako povedati pravljico in jo predstaviti s slikami iz svilenega papirja Delavnico vodita mag. Breda Podbrežnik Vukmir in Rosana Kleindienst. Obvezne so prijave v čitalnici knjižnice ali na tel. 01 320 55 83. Število mest je omejeno. Delavnica se bo nadaljevala še v soboto, 22. februarja, od 10. do 17. ure. DRUŠTVO PODGORA Sobota, 1. februarja, ob 20.30, Pub Pod Skalo Akustični duet: Mario & Matiček Vstop prost! LONČARSKI ATELJE NAROBE SVET Sobota, 8. februarja, ob 10. uri Ustvarjamo z glino V ateljeju Narobe svet bomo ustvarjali z glino in tako proslavili slovenski kulturni praznik. Gnetli, barvali, oblikovali in delali bomo na lončarskem vretenu pod mentorstvom Mojce Žalik. Vabljeni tudi v soboto, 15. februarja, ob isti uri. Vstopnina: 10 evrov Okrogla miza za zdravo Srce Slovenije Mekinje - Ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij bodo v Samostanu Mekinje v torek, 11. februarja, ob 11. uri pripravili okroglo mizo z naslovom Z znanjem in izkušnjami za zdravo Srce Slovenije. Svoje izkušnje in primere dobrih praks bodo predstavile kmetije, ki so sodelovale v projektu, tudi Kmetija Pr' Ropet iz Volčjega Potoka, Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice in Ekološka kmetija Matevžuc iz Tuhinjske doline. Gostje okrogle mize bodo dr. Janez Bogataj, Domen Virant, Valentin Zabavnik, Jože Korošec in predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. J. P. www.pogrebnik.si ^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankaijeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Za vedno v naših srcih boš ostala. Ob slovesu naše drage žene in mame Marije Tičar roj. Ocepek, 21. 12. 1935-28. 1. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, darove. Hvala gospodu župniku, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Peter in vsi njeni ZAHVALA Megla pade na ravnine, meni žalost na srce, megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič) Za vedno nas je zapustila Ivana Romšak 1. 8. 1931-17. 12. 2019 Iskreno se zahvaljujemo za tolažilne besede in pomoč vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zaposlenim v DSO Kamnik hvala za skrb in nego, pevcem za ganljivo zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno ^ m 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sL ZAHVALA Prebral si knjigo življenja, našel v njej zgodbe sreče, veselja, prišel žal si do zadnje strani in nadaljevanja več ni. Poslovil se je Janez Bajde z Laz v Tuhinju, 1932-2020 Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v letih bolezni stali ob strani in nas spodbujali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, nas bodrili. Hvala za sveče, sv. maše in darove. Žalujoči vsi njegovi Laze, januar 2020 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mami, mama, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja Nada Kolenc rojena Jeretina, iz Podgorja 111a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Luku Demšarju in duhovnemu pomočniku Francetu Urbaniji za lepo opravljen pogreb. Hvala kvartetu Grm in trobentaču. Hvala dr. Jani Plavc, sestri Emi in patronažni sestri Cvetki. Prav posebej pa se zahvaljujemo dr. Mateji Lopuh in njeni paliativni mobilni enoti iz bolnišnice Jesenice, za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Vsi njeni NUDIM OSEBNO ASISTENCO. Informacije: 031 604 082 Tatjana Opravš, s.p., Godič 82g, Stahovica ZAHVALA V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V 94. letu nas je zapustila mama, babica in prababica Terezija Vrhovnik Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Zahvala za skrb zavodu Pristan, posebej negovalki Maji za nesebično pomoč in Emi Zore, sosedom iz ulice Toma Brejca in patronažni službi. Žalujoči vsi njeni Januar 2020 ZAHVALA Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V 74. letu se je za vedno od nas poslovila mami, mama in stara mama Rozka Vrhovnik iz Studenc pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, darove za svete maše. Hvala gospodu župniku, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Januar 2020 ZAHVALA Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. (Mila Kačič) nas je zapustil naš dragi Marjan Adamič z Bazoviške ulice 6, Kamnik Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za tople besede, izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovanja v dobrodelne namene ter vsem drugim, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Združenju borcev KO Duplica, pevcem kvarteta Grm, harmonikarju Robertu Smolnikarju, Barbari Božič in vsem ostalim, ki ste polepšali obred slovesa. Zahvaljujemo se tudi dr. Bogdanu Logarju in sestri Tatjani Korošec za dolgoletno zdravstveno spremljanje in prijaznost ter osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki mu je lajšalo zadnje dni. Za vedno boš ostal v naših srcih. Žalujoči: žena Angelca, hčeri Dragica in Marja, vnuki Tanja, Mateja in Mirt ter vsi pravnuki in prapravnuk l0 petek, 21. februarja 2020 Kamničan ^ Kamničan Poročena že šestdeset let Marija Ana in Cene Griljc iz Kamnika sta konec januarja poročne zaobljube obnovila že tretjič. Praznovala sta namreč diamantno poroko. Jasna Paladin Kamnik - Malo je Kamniča-nov, ki ne bi poznali zakoncev Griljc, predvsem danes 86-letnega Ceneta, ki je najstarejši kamniški alpinist in gorski reševalec. V Himalaji je bil štirikrat, najvišje na 8383 metrov visoki gori Lotse Shar, povzpel pa se je tudi na vrh Mount McKinley na Aljaski in več vrhov v Andih. Že vse življenje tudi turno smuča in obiskuje gore po vsej Evropi, kako zdrav in čil je kljub svoji starosti, pa priča podatek, da si je za 85. rojstni dan podaril vzpon na vrh Mountpelvu (3994 m n. m.) in Bare Des Ecrins (4056 m n. m.). Že vse od otroštva je tudi ljubiteljski slikar. Naslikal je več sto slik v olju in akvarelu in tudi vseh štirinajst osemti-sočakov; te slike je po končanih razstavah podaril Slovenskemu planinskemu muzeju v Mojstrani. Velika ljubiteljica narave, potovanj in zdravega načina življenja je tudi njegova življenjska Marija Ana in Cene Griljc sta s svojo medsebojno naklonjenostjo in razumevanjem zgled vsej svoji družini in prijateljem . / Foto: Jasna Paladin sopotnica, šest let mlajša Marija Ana. »Veliko časa preživiva pri delu na vrtu, vzameva si čas za skupne sprehode in pohode in tudi turistična potovanja po Sloveniji in tujini. Skrbno tudi slediva naravnemu, zdravemu načinu življenja, za katerega verjameva, da je koristen. Oba veva, da v teh letih še kako potrebujeva drug drugega, in brez nesporazumov opravljava Za jubilej jima je čestital tudi župan Matej Slapar. hišna dela. Oba sva velika ljubitelja narave, tudi potovanj po prelepih krajih, najina prioriteta pa je bila vedno družina. Trudiva se čim bolj kvalitetno preživeti in uživati v vsakem trenutku življenja. Rada se druživa z družino, prijatelji, znanci, se udeleživa tudi kakšnih družabnih in glasbenih prireditev, pogledava zanimiv film. Življenje je polno izzivov, pomembno pa je vsak trenutek ohranjati pozitiven odnos. Upava, da bova skupaj preživela še veliko zanimivih, zdravih let,« pravita zakonca, ki imata tri otroke, štiri vnuke in tri pravnuke ter veliko prijateljev. Ob jubileju so jima svojci pripravili presenečenje - sprejem pri županu Mateju Slaparju, ki jima je poklonil šopek rož in čestitko, dan pa se je nadaljeval na sproščenem izletu. Poročne zaobljube sta že tretjič dva dni za tem obnovila v ljubljanski mestni hiši, kjer sta se pred šestdesetimi leti poročila, pred desetimi pa tam praznovala zlato poroko. Uresničevali so sanje Na dobrodelnem koncertu Uresničimo sanje so obiskovalci z dobrodelnimi prispevki za mladostnike s posebnimi potrebami zbrali 2685 evrov. Jasna Paladin Kamnik - Dobrodelni koncert Uresničimo sanje je v Kamniku postal že vsakoletna stalnica, saj ga je Simon Zorman iz Šmarce skupaj s svojo predano ekipo minulo soboto pripravil že enajstič. Letošnji častni pokrovitelj dogodka je bil župan Matej Slapar. Telovadnica zavoda Cirius je bila povsem napolnjena, organizatorji so našteli kakšnih 350 obiskovalcev. Da Slovenci znamo stopiti skupaj, je že dolgo znano, še posebej pa znamo prisluhniti tistim, ki se zavzemajo za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Prav tem bo namreč tudi letos namenjen izkupiček koncerta. »Tako velikega odziva nisem pričakoval. Obiskovalci vsakič znova dokažejo, da jim je mar, prav tako pa tudi izvajalci, ki so se vsi po vrsti odpovedali honorarju, čeprav so mnogi zelo uveljavljeni glasbeniki. Res sem hvaležen čisto vsem, saj s koncertom skorajda nismo imeli stroškov - vsi so svoje delo namreč opravili prostovoljno,« nam je dva dni po koncertu povedal Simon Zorman in dodal, da so s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev zbrali 2685 evrov, pričakujejo pa tudi še nekaj donacij. Večmesečni trud z organizacijo dogodka je bil poplačan, ko je v očeh mladih na invalidskih vozičkih videl veselje in hvaležnost za vse, kar je zanje pripravil. Z zbranim denarjem bodo pomagali osemnajstim mladostnikom s posebnimi potrebami, ki se šolajo v Ciriu- Glavni organizator koncerta Simon Zorman je hvaležen vsem, ki so pomagali. / Foto: Gorazd Kavčič Med nastopajočimi na dobrodelnem koncertu je bila tudi Klapa Mali grad. / foto: gorazd Kavčič su in so vključeni v program PRP (Post rehabilitacijski practikum). Zanje bodo zdaj lahko organizirali nekaj daljših izletov in delavnic, prav tako pa bodo z denarjem pomagali tudi drugim dijakom Ciriusa oz. njihovim staršem, ki zaradi socialnih stisk težko zmorejo plačati vse aktivnosti svojih otrok. Bogat program je letos v svojem stilu, ki gledalcev ni pustil resnih, povezoval Ti- len Artač, na odru pa so nastopili: raper Trkaj, Aleksander Mežek, Manca Izmajlo-va, kamniška Klapa Mali grad, Jure Ivanušič, SoulGreg Artist, Uroš in Tjaša ter Tadej Pasar, za vrhunec koncerta pa so poskrbeli mladi glasbeniki iz skupine The Eccentrics, ki so v svoji sredi gostili Leo Koban in Anjo Pustak Lajovic, saj skupino sestavljajo nekdanji in tudi zdajšnji varovanci Ci- Četrt leta Mf^i zastonj Bjj|) Dragi naročniki, v letu 2020 ^^^^^^^ bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 194,25 evra. Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 48,56 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 145,69 evra! To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste lahko v naših prostorih tudi popili kavi-co ter izbrali eno od daril na fotografiji. Vabljeni na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, v drugem nadstropju, pon.-čet. od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, v petek do 15. ure. Se vidimo! Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, Kranj, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Izberite m letošnje darilo steklenica univerzalno čistilo + mikrokrpa nakupovalna vreča + kava 250 g I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas www.gorenjskiglas.si Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena. Gorenjski Glas