DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNINtt DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, Jgarija je poslala pake v romunijo O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 29, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII 8e je vdala zahtevi Nemcev, da pomaga Ro-tuUlyii; madžarski premier je na varnem v rskem poslaništvu. — Radio iz Moskve je včeraj poročal, da se Hvd vlacla vdala zahtevi Hitlerja in da je poslala vo-Istotaumuni'° in v severno Dobrudžo. lišca n xSe zatrjuje iz Moskve, da so vsa bolgarska pri---^l^rnem morju v rokah Nemcev. Poročilo iz Ankare, Turčija, pa zatrjuje, da je madžarski premier Kallay, katerega so Nemci odstavili od vlade, zdaj na varnem v turškem poslaništvu v Budimpešti. Turška vlada se zdaj trudi, da bi dobila bivšemu I premier ju varen odhod iz Madžarske. Iz Švice pa prihajajo zanesljiva poročila, da bo Hitler vsak| čas okupiral Slovaško in da so, Nemci tozadevno že obvestili; Slovake, da je okupacija potrebna radi njih "lastne varnosti." V Budimpešti pa vlada pravcata strahovlada. Kar je bilo liberalnega elementa, zlasti časnikarjev, ki niso bili prej dovolj naklonjeni Nemčiji, gre v koncentracije. Aretiranih je bilo do 8,000 Poljakov, ki so pribežali iz Poljske. Razume se, da morajo vsi žici je v koncentracijo. -o-— Iz Madžarske vozijo ljudi trumoma na Češko v ujetništvo London. — Iz Švice prihajajo poročila, da je madžarska vlada pristala na to, da bo plačala nemški armadi vse stroške za okupacijo. Nemčija si bo to vsoto odtrgala od blaga, ki ga pošilja Madžarska v Nemčijo, kot "žito, živino, les in drugo. Poleg tega se je madžarska vlada tudi zavezala, da bo prehranjevala vse nemške čete nad Madžarskem. Poročila tudi zatrjujejo, da je odpeljalo v zadnjih treh dneh enajst vlakov iz Budimpešte, ki so bili vsi natrpani s komunisti, Židi in časnikarji, ki so jih nemške oblasti poslale v koncentracijska taborišča na češko. -o- Prvi kanadski poslanik v Mehiki Ottawa. — Premier McKenzie King je obvestil poslansko zbornico, da je bil imenovan za prvega kanadskega poslanika v Mehiki, W. F. A. Turgeon. Prej je bil kanadski poslanik v Argentini. Mehika še ni imenovala svojega zastopnika za Kanado. -o- ! Mesar suspendiran j Lokalni urad za kontrolo cen je odvzel mesarju Davidu Ei-rons, 640 E. 185. pravico proda-I jati meso do 31. decembra. Manj-! kalo mu je več kot 20,000 točk za ( racionii'anje, za katere ne more t dati pojasnila. i Vrnite vstopnice! > Anton Grdina prosi, da bi . vrnili vstopnice k predstavi - "Trnjeva krona" vsi oni, ki jih , še niste vrnili, da se bo lahko - zaključilo račune. 3! Premikajoče slike • I Dekliška Marijina družba fa-3 re sv. Vida bo priredila nocoj ^ po pobožnosti v šolskem avdi-~ toriju zanimivo slikovno predstavo. Farani so prijazno vab-s- ljeni. v a Prva obletnica i- V četrtek ob 8:15 bo darovali na v cerkvi sv. Vida maša za po-o kojnega Antona Smole v spomin ' prve obletnice njegove smrti. jPristanišče Nikolajev je padlo Rusom v roke; Rusi so že vdrli čez reko Prut v Romunijo j Ta ni plačala vožnje na vlaku Chicago. — Vlak je pripeljal samo eno osebo več, za katero je odgovorna teta štorklja. Mrs. Winifred Andrews se je peljala iz Kalifornije, da obišče svojega soproga,' ki služi pri mornarici v Rhode Island. Ko se je vlak bližal Green River, Nebraska, je Mrs. Andrews ' zaupala sprevodniku, da zahteva teta štorklja takojšno akcijo. Sprevodnik je našel na vlaku nekega vojaškega zdravnika in dve bolničarki in par minut zatem je že za-donel po vlaku krepak glasek novorojenke. Mater in dete so v Chicagu odpeljali v bolnišnico. Vse zdravo. novFgrobovi Anton Nosan Za srčno hibo je umrl Anton Nosan, star 47 let, stanujoč na 6102 St. Clair Ave.' Doma je bil iz vasi Goriče pri Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 31 leti. Bil je izučen mizar, zadnje tri mesece je pa vodil s svojo soprogo pekarijo v SND na St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Perušek, tri sinove: A. C. Anthony, Pfc. William in Joseph, brata Jo-sepha in Johna in sestro Angelo Nosan. Bil je član društva Ribnica št. 12 SDZ. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Mary Zgonc Včeraj" popoldne ob treh je umrla Mary Zgonc roj. Zupančič, stara 67 let. Stanovala je na 1157 E. 61. St. Soprog Anton ji je umrl pred 16 leti. Tukaj zapušča tri hčere: Christine Farkas, Mary Kotsch, Ernestine Kling, brata Johna Zupančič, sestro Cecilijo Verbič in dva vnuka. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba pa še ni določen. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim sožalje. Pogreb Lucije Bazilik Pogreb pokojne Baznikove mame bo v petek zjutraj ob desetih v .cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Pogrebno mašo bo daroval sin, Rev. Louis Baznik, asistira-la bosta gg. Slapšak in Baraga, ----5- Soy-fižol bo glavna hrana za osvobojene dežele Washington. — Vladni uradniki, ki delajo načrte za prehrano osvobojenih dežel, bi radi dali narodom tečno, obenem pa kolikor mogoče poceni hrano. Poleg moke, makaronov in drugih moč-natih jedi naj bi bila glavna hrana soy-fižol. To radi tega, ker je zelo redilen, ga je dosti in pa, kar je glavno, ker je poceni, Za 13 centov ga je dovolj za odraslo osebo za trikrat na dan. Ker bo primanjkovalo mesa, jajec in mleka, ki so najbolj redilne jedi, bo treba gledati za nadomestilo na cenejša živila, pravijo relifni uradniki. Mr. in Mrs. Frank Stupar iz 395 E. 162. St. sta te dni prejela vest, da je njun sin Sgt. William J. Stupar štet med pogrešane v akciji nad Avstrijo od 23. februarja. William je služil kot topničar pri zračni trdnjavi. K letalskemu koru se je vpisal sep-| tembra 1942 ter je dovršil šole v ■ Fort Myers, Florida v decembru ; 1942. Lanskega novembra je bil | poslan čez morje. Dovršil je Col-' linwood višjo šolo in pred odho-• dom v armado je bil uslužben pri Independent Lumber Co. Bill ! ima tri brate, Frank je odšel ' pred nekaj dnevi v armado, I Stanleya in Edwarda ter dve se-i stri, Eleanor in Mrs. Ann Erja-1 vec, 1422 E. 221. St. Euclid. g. kanonik Oman bo imel pa pridigo. Od vojakov je prihitel na materin pogreb sin Matt Baznik. Pokojna je bila doma iz vasi Cesta pri Dobrem polju. -o- Laški kralj obeta volitve, po zavzetju Rima New York.—Radio iz Alžira je včeraj poročal, da je italijanski kralj Emanuel obljubil štiri mesece po osvoboditvi Rima narodne volitve. Poslanci, ki bodo izvoljeni v parlament, bodo imeli pravico postaviti vlado, kakršno bodo hoteli. -o- Na obisk je prišel Charles Ponikvar je prišel na obisk k svojim staršem, Mr. in Mrs. John Ponikvar, 1165 Norwood Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Peta obletnica V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebcvzete maša za pokojno Matildo Wal-land v spomin 5. obletnice njene smrti. Mr. in Mrs. Martin Kastelic, 665 Eddy Rd. sta prejela pismo od sina Martina, ki pošilja pozdrave prijateljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pfc. Martin A. Kastelic, 35535342 Btry C. 33 C. F. A. Bn. APO 448, Fort Jackson, S. C. «6 JE8 ftk Iz Anglije je dobila Mrs. Volk, 702 E. 160. St. pismo od sina, 4d piše, da je vse dobro, samo dolg čas mu je po Clevelandu. Prav vesel bo, če se ga prijatelji spomnijo s kako kartico. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Cpl. Albert Volk ASN 35018315, 530th 2 M. S. & Repair Co. (S. M.) APO 871 c/o Postmaster New York, N. Y. Wft ^ftH Wft Sgt. Louis M. Lindich je poslal svoji materi, sestri in nečakinji prav lepa darila iz Italije, s katerimi je domače zelo razveselil. Poslal je krasen namizni prt, rute materi in sestri, mali nečakinji pa čevlje in obleke Louis redno prejema sobotno izdajo Ameriške Domovine. M M Mr. in Mrs. Anton Hosta 3224 Carrington Ave. sta naroči la sobotno izdajo Ameriške Do movine svojim trem sinovom, ka terih naslovi so: i Pfc. John J. Hosta 35289470! Btry D, 377th Prcht F. A. Bn.j APO 472 c/o Postmaster New York N. Y. Pfc. Louis A. Hosta, 35047191 Hq. Btry 187th F. A. Bn. APO 230 c/o Postmaster New York, N. Y. Martin A. Hosta, S. F. 2/C 1007 Det. B-3 No. 21 USN — C. B. c/o Fleet Post Office San Francisco, Calif. -o- Kupujte vojne bonde! Ob Črnem morju so vrgli Rusi Nemce proti Odesi, do koder imajo še 75 milj. To je zadnja nemška trdnjava na Črnem morju. London, 28. marca. — Rusi so danes vzeli z naskokom svoje bivše pristanišče za bojno mornarico ob izlivu reke Bug v Črno morje, Nikolajev. Premier StaMn je danes uradno naznanil po radiu zavzetje Nikolajeva ter povedal, da so ruske čete pognale Nemce zapadno proti Odesi, 75 milj od Nikolajeva. Istočasno je berlinski radio Konilini^ti SO V fthdl javljal, da so se ruske čete vsule AUIllUIltoU hO V UUtJIl čez reko prut na romunsko ozem strankah, trdi časnikar lje in da naskakujejo važno že- lezniško križišče Jasi v Romuni, ji. To važno mesto leži 7 milj od reke Prut v Romuniji. Od tukaj vodi železniška proga v Odeso, do oljnih vrelcev pri Ploesti ter do glavnega mesta Romunije, Bukarešte. Ako se Rusom posreči vzeti Jasi, se Nemci ne bodo mogli umakniti v Romunijo iz Odese. Rusi o tej invaziji v Romunijo ne omenjajo nič. Nikolajev so zavzeli veterani izpred Stalingrada pod poveljstvom generala Malinovskija, ki poveljuje 3. ukrajinski armadi. Prva ukrajinska armada pod poveljstvom generala žukova pa prodira proti čiernovicam v Bukovim, odkoder nameravajo Rusi seči preko Tatre v čehoslova-kijo. černovice bodo vsak čas v ruskih rokah, trdijo poročila. S tem, da je general žukov planil čez Dnjester v Bukovino, je presekal nemško linijo pod Karpati na dvoje. Rusi so vzeli Nemcem tudi važno in močno utrjeno postojanko Kamenec Podolsk na Dnjestru. Poročila trdijo, da se je nemška garnizija v tem mestni branila do zadnjega moža in da jih je bilo pobitih vseh 5,000. Višje gori, 70 milj vzhodno od j Lvova, pa Rusi naskakujejo važno mesto Tarnopol. Rusi ga' imajo obkoljenega od vseh stra-j ni, toda nemška garnizija se še' vedno,vzdržuje, čeprav brez upa' na zmago. -o- Trgovska hiša je tožena raznih prestopkov Lokalni urad za kontrolo cen je vložil pri federalni sodni j i tožbo proti Brandt Co., 427 Bolivar Rd., ki prodaja grocerijske potrebščine na debelo. V tožbi je zahteva, da se tvrdki vzame pravica nakupovati in prodajati grocerijske potrebščine, ker ne vodi pravih zapiskov o prodanem blagu, niti ne daje trgovcem na drobno potrdil prodanega blaga. Na ta način vladni urad ne more ugotoviti cen, po katerih je firma prodajalo blago. Prevzem trgovine Poznani slovenski trgovec Joseph Petrich, ki že dolgo let uspešno vodi mesnico na 26594 Lake Shore Blvd. je prevzel zdaj še mesnico in grocerijo od Mrs. Jazbec na 823 E. 222. St. Priporoča se starim in novim odjemalcem. Sveže blago in zmerne cene, to je vedno Jože-tovo geslo. Patriotično podjetje Rojak Geo. Pausx ki ima v družbi z Charlesom Hupp malo tovarno na 1624 E. 40. St. za motorna kolesa. Družabnika sta darovala z delavci vred $53.00 za Rdeči križ. Vsa čast! McCormick iz Chicaga Omaha, Neb. — Tukaj je imel govor lastnik "Chicago Tribune," ki je zatrjeval, da komunisti ne samo dominirajo demokratsko stranko, ampak skušajo dobiti kontrolo tudi pri republikanski narodni konvenciji. Dalje je McCormick izjavil, da en milijon komunistov, kar je manj kot ena desetina enega odstotka našega prebivalstva, kontrolira našo vlado. "V državi New York jih je kakih 410,000, ki balancirajo moč med demokratsko in republikansko stranko. Ta država ima pa največ elektoralnih glasov," je zatrjeval časnikar. "V drugih mestih pa niso komunisti tako številni, da bi vplivali na volitve, dasi zelo agitira-jo v CIO unijah." -o- Predsednik Roosevelt ima močan katar Wa s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt, ki je bil zadnjih 10 dni večinoma odsoten iz urada, je razvil močan katar in precej kašlja. Včeraj se je podal v mornariški zdravniški center, kjer so ga pregledali z X-žarki. Zdravniki pravijo, da prehlad ni nevaren, vendar se mora predsednik dobro paziti. Predsednik je videti telesno zelo izmučen radi obilnih skrbi in dela in je zelo potreben nekaj oddiha. -o—- Prvi pondeljek v mesecu za spominski dan Washington.—Senat je sprejel predlog, da naj bi bil vsak j prvi pondeljek v mesecu kot spominski dan za one, ki so da- n 19 M Na dopustu je Louis Kodek, sin Mrs. Mary Kodek iz 9200 Granger Rd. Garfield Heights, O. V petek odide zopet nazaj v garnizijo. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Njegov vojaški naslov je: Pfc. Louis D. Kodek, 35049982 Co. M. 386 Inf. APO 445 Fort Leonard Wood, Missouri. ta m V sredo odidejo k mornarici sledeči naši fantje: Edward W. Susel, sin Mr. in Mrs. Anton Su-sel, 15900 Holmes Ave., Edward J. Hrvatin, sin Mr. in Mrs. John Hrvatin, 15626 Saranac Rd. in Frank G. Jagodnik, iz 15226 Holmes Ave. Le srečno jadrajte fantje po širokih oceanih in vrnite se zdravi domov. rji pa Rs Mr. in Mrs. Frank Koss, 1152 E. 77. St. sporočata, da je bil njun sin John povišan v poročnika. In da mu ne bo dolg čas po domu, sta mu naročila sobotno izdajo Ameriške Domovine: Nje gov naslov je: Lt. John F. Koss, A. A.' F. N. S., 1152 Sq. San Marcos, Texas. li življenje v tej vojni. Na vseh javnih poslopjih in vojaških napravah naj bi bila ta dan zastava na, poldrogu. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo. -o-— Vesela vest Na 25. marca so prinesle vile rojenice družini Mr. in Mrs. Edward J. Krall, 1332 E. 84. St. krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Alice Srbel. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joseph Krall iz 9423 Benham Ave. drugič stari ata in stara mama, Mrs. John Martinčič iz 1332 E. 84. St. je postala prvič stara mama Mr. in Mrs. Frank Gabrenja iz 7215 Myron Ave. sta pa postala prvič pra-starša. Naš po-klon vsem skupaj. Za Lauschetovo kampanjo Neimenovana zakonca sta darovala $10 za Lauschetovo kampanjo, Mr. in Mrs. Jacob Logan iz 6403 Orton Ct. sta pa darovala $6. Najlepša hvala. 5 je Proti, da bi j; H k za £ ^taljene l SeVe)t , 0n'~Predsednik z< Svzli lle strinja s tem, p * del- °ne iz 4-F za vo- ž. Pf) njJl bataljone, ker %h H mnenju dol- v rjt iti ng d^lajo za vojni If Ho Sam° nekaterih- N Sa°jeVelt ->e Podal svoj e S nat'J',avo generala Her- n, %a?i ka urada za ob" '*i»vii 8lužbo> ki je vče" c; l?0>po\ a so Pota na raz- b ; tlelo erih bi se P°bra" k< Hp ?!''. vojnem naporu n j^a r.s*eer armada c< %ti'lch njih kriminalne 8 Nn(fU-'t' vladni komisar v ^ Dferi S0' je pa včeraj V ^asekom poslanske fj i s ?-dai ni več potre- i- S v^Wtimlo delov? H pO'10 industri.i°> k°t Č ft 1^'k Tj P' ed Par meseci IV Jt00sevelt. To bi bi- 1? »a ttV° pred 18 mes* p ruVj[ ni več potreba, j ^-ttcNutt. 8 H c LH* w INiavo prej' k0 b0 st0- ž I °(lo n°Va davčna po- g I (io .Plačali' Cleveland- z [H na teden več n ISp,p0.Vi d a Y k i bodo IX. ecno 52 centov na 0 iSew e IX (ra so odobrili s |> „ em°kratski klub 32 ž C seJi odobril S ■P a ? ' Frank J. c IX guvernerj a, Wm. Iv'Uihl1 dl'žavnega sena- I J\a n ^ J- Tomšeta za : klanca. f ; fe nogah 1 lil jo iW 5901 Prosser r I^CJS*bolezen pri- J I N i ° postelj°ne- J'bo -zopet na nogah. 1 |Jlfi V -lahko Pr>dno na 1 IV 1 ln pri društvih, -i -------------1! S1h°mo I1; 1% rLl ENO ^NCA j ! SjSa s°h'jska mesta bodo fUl aprilom čas za ' E HavJ: To se pravi, da £j°Jni Čas, dočim so 1^1(1 bom° standard čas. ' E SQ. Sel zopet na voj- ' Wl\ J?ril«. Painesville, i K T W tera druga me- : IC^lotn eiVla ure pa že J ■V in 6 ^ Času med H Ure n junijem morajo maknjene za 60 ' kot govori po- |Cž/v;a3te! Vkongre-1^,1 Podlog, da mNi z°Pet na sta- ■ŠlN in morda nam W% 1 da Le eno Zjutraj. I Naši fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO PREDSE-DNIK ROOSEVELT JE POSLAL ČESTITKE KRALJU PETRU London. — Predsednik Roosevelt je izrazil občudovanje in prijateljstvo ameriškega naroda do Jugoslovanov v posebni poslanici, ki jo je poslal jugoslovanskemu kralju Petru ob tretji oblet-inci, kar je vstopila Jugoslavija v vojno. Njegova poslanica, datirana 27. marca, je bila dana v javnost včeraj po jugoslovanski vladi v pregnanstvu in se glasi: "Danes je tri leta ,kar so se jugsslovanski narodi dvignili ter začeli junaški odpor proti zatiralcem in tiranom, odpor, ki je odjeknil v mislih in srcih Amerikancev. Pozdravljajoč Vaše Veličanstvo ob tej priliki, pošiljam borcem Jugoslavije izraz občudovanja in prijateljstva Amerikancev." Ognejnik Vezuv se je | zopet pomiril Neapelj. — Ognjenik Vezuv, ki je več dni zaporedoma metal iz sebe ognjeno layo in ki je zasula več vasi, se je zopet pomiril. Oblasti pravijo, da je vsaka nevarnost zdaj minila. --o—- Nov grob v Penna Mrs. Grill iz 705 E. 155.' St. je dobila danes zjutraj telefonsko sporočilo iz Forest City, Pa., da ji je tam Umrla sestričnaj Mrs. Helen Tovornik. Pokojna, je bila stara okrog 56 let in do-J raa iz Moravske fare. Zapuščal moža, tri hčere in dva sina. Kdor; bi hotel iti na pogreb naj pokliče | Mrs. Grill f GLtmvrfTč 4450. 1 — ■ Kupujmo vojne BONDE in znamke II ?4 r r AMERIŠKA DOMOVINA v v AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBHVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. _Published dally axcept Sundays ar.d Holidays______ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $1.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente ______ SUBSCRIPTION RATES: Cnited States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U, s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months tf S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ________ 83 No. 74 Wed., March 29, 1944 Čas za prebujenje BESEDA IZ NARODA VJ tlltttHHtfllM l lll t U H i Čim bolj postaja jasno, da ima Sovjetska Rusija svoje lastne koncepcije za politično organizacijo vsaj dela Evrope, tembolj zmedeni in reakcionarni postajati Anglija in Amerika. Ali si more kdo misliti, da bi zmagovita Rusija ne izzivala na miren način demokratično-kapitalističnega sveta :' , Nobenega dvoma ni, da bo Rusija tekmovala z nami za boljši način živ!jenja'ljudskih mas v Evropi in Aziji. Iz akcij sovjetske armade veje drzen duh mladine. Naj ta drznost Rusije izrablja armade za briljantne akcije in drzno strategijo ali naj izpreminja Sovjetsko zvezo v ogromno družino narodov, proslavljajočih s topovskimi salvami nadaljne zmage, vselej vidimo, da veje iz vsega predrzen duh mladostne objestnosti, katere nam manjka. Naši voditelji potiskajo na stran'to dejstvo ter se umikajo pred njim. Zato prožijo eno roko Stalinu, z drugo pa naglo podpro vsako glavo, s katere polzi ali je že spolzela in padla kfaljevska krona. Ako je še kdaj kaka vojna zahtevala in potrebovala odločno in revolucionarno preroditev demokracije, jo potrebuje ta. Toda naš predsednik, ki je bi) leta 1940 še upanje vse Evrope, je postal v volilnem letu 1944 poJitično previden vrhovni poveljnik, njegov "radikalni" notranji tajnik Ickes pa je pričel z organiziranjem oljne družbe-za Saudi Arabijo. Vse to postopanje je zelo nevarno, zato je čas, da bi se zbudili in slišali, koMko je udarifa ura. Nova^sovjetska konfederacija bo pričela izvajati svoj vpliv v vseh bližnjevzhod-nih in vzhodnih nazadnjaških državah, ki imajo kolonialni ali polkolonialni status. S čim jih bo privabila v svoje območje? S sistemom, ki jim ponuja zaščito od strani svoje silne armade, ne da bi jim istočasno odrekala pravice do obstoja, njihovih lastnih armad; z dejstvom, da je Rusija zemljepisni center Evrazije z vsemi njenimi notranjimi črtami; s pripoznavanjem absolutne enakopravnosti vseh narodov in vseh plemen; z dejstvom, da pospešuje narodne kulture ter da bodri nacionalno zavest v okviru svoje federalne sile, in s sistemom, ki žigosa imperializem ter bodri vsak nazadnjaški narod naj sam razvije in izkorišča svoje narodne prirodne vire. Vabi takega sistema se more uspešno odgovoriti samo z vitalno, svežojn življenja sposobno demokracijo, ki se loteva tudi vseh svojih problemov z energijo, inteligenco in modrostjo. Kako bomo, na primer, mi rešili problem totalne vpora-be našega delavstva in naravnih virov po tej Vojni? Sovjetska unija ve, kako se je treba lotiti takega vprašanja. Ali vemo tudi mi? Ameriško ljudstvo bo v teh volitvah izvajalo svoje državljanske pravice ter bo morata izbirati med dvema možema, katera bosta določili mašini strank, ki nista pokazali še najmanjšega znamenja, da se zavedata, da se dogajajo v svetu velike reči. Kar se dogaja zdaj v svetu ,je 1., da ne bo tekom prihodnjih petdeset let nobena država, če si bo le mogla pomagati, trpela kake direktne ali indirektne tuje vlade. 2. — V vseh državah se ljudske mase zavedajo revolucionarnega dejstva, da so sredstva produkcije dovoljna, da zagotove dostojno življenje za vse ljudi, če so ta sredstva pravilno organizirana. 3. — Demokracija, ki ne pomeni dela, sigurnosti in kruha za vsakogar,v ni nobena demokracija, temveč velika iluzija alti prevara, in 4., fašizem.je zadnje pribežališče onih demokracij, ki niso sposobne pravilno rešiti svojih socialnih in ekonomskih problemov. Še ena velika,in dalje trajajoča vojna, pa bo šla vsaka nesposobna demokracija k vragu. Nadaljnje dejstvo je, da se depresiji ne bo mogoče izogniti z zunanjo trgovino ali investicijami v Kitajski ali v Latinski Ameriki. Depresiji se bo mogoče izogniti samo s totalnim ameriškim načrtom za totalno vporabo delavstva, strojev in vseh pridobitvenih virov v notranjosti Zedinjenih držav v dobrobit in korist vsega ameriškega ljudstva. Ako moremo to doseči ter ohraniti čjudsko vlado in osebno svobodo, tedaj nam ne bo treba izobraževati Evrope z našimi okupacijskimi uradi. Evropejci nas bodo sami posnemali, kar bo pomenilo sodelovanje za vsesplošni in trajni mir. Naša vnanja politika je odvisna od naše notranje politike, prav kakor naša notranja poJitika vpliva na zunanjo politiko. Ako bomo izpremenili nas boj za svobodo v boj za silo in oblast, temelječ na tujih trgih, olju in investicijah kapitala, v tem slučaju bomo zajadrali naravnost v tretjo svetovno vojno. Tega pa si menda nihče ne želi. Kupujte vojne bonde! Rev. Milan Slaje: Trn jeva krona — pasijon-ske igre "Trnjeva krona," ki so jo zadnjo nedeljo predstavljali igralci iz Newburga v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in ki jo bodo zopet ponovili prihodnjo nedpljo na odru v farni dvorani cerkve sv. Lonvrenca, je se\eda pasi jonska igra. In kdo ne pozna pasi jonskih iger? Kdo ne pozna pretresljive drame Kristusovega trpljenja? Saj je to največja drama, ki jo je svet kdaj videl. Ta drama Kristusovega živlenja in trpljenja obravnava naj plemenitejšo snov, ki si jo moremo misliti: Zveli-čanje človeškega rodu. Pasi jonske igre, kakršna je tudi Trn jeva krona, so se razvile iz srednjeveških cerkvenih in izven-cerkvenih iger, ki so vse brez izjeme zajemale svojo snov iz sv. Pisma ali pa življenja svetnikov. In ne samo to. Po mnenju vseh učenjakov, katoliških in nekatoliških, se je moderna drama, kakršno imamo sedaj, razvila'iz srednjeveških verskih prireditev. Toliko naj bo poveda'no onim, ki neprestano govoričijo o srednjem veku* kot nekakšnem—temnem veku, ki baje ni storil ničesar za napredek. Seveda nevednemu človeku je treba marsikaj oprostiti. Znano je, da je v četrtem, petem in šestem stoletju Cerkev z vso ostrostjo nastopala proti staro-rimskim predstavam. To pa vsled tega, ker se je rimska drama, ki je bila v začetku čisto dostojna, polagoma izpre-vrgla v u.mazanost, katere ni mogoče popisati. Na rimskih odrih so se pa^^vljale ostud-nosti, ki so se gabile tudi vsem poštenim in uvidevnim poga-i.om. Cerkev ni mirovala prej, dokler ni uničila tega gledališča, ki je postklo resnično smr-ciišče. Tako ni bilo do devetega stoletja po Kristusu nikakega pravega gledališča. Iz devetega • coletja po Kristusu pa imamo star rokopis, ki so ga našli v samostanu sv. Gala v Švici in ki dokazuje, da so se v tistem stoletju začele predstavljati v cerkvah kratke liturgične predstave, ki bi se mogle imenovati verske drame. Na velikonočno nedeljo zjutraj so se pred *v. mašo podali trije duhovniki, ki so predstavljali tri Marije, k božjemu grobu. Tam jih je čakal četrti duhovnik, oblečen v angela ter jih vprašal "Koga iščete v grobu, o kristjani?" Odgovore mu: "Jeusa Na-zareškega križanega, o nebe-ščan." Odgovor": "Ni Ga tukaj. Vstal je kakor je bil povedal. Pojdite in naznanite, da je vstal od mrtvih." To moremo imenovati nakrajšo obliko verske drame in iz te kratke verske drame se je v teku časa, po sodbi znanstvenikov, razvila moderna drama. ,Naravno je, da Cerkev ni ostala pri tej kratki obliki. Besedilo je postajalo vedno daljše in nastopal« je vedno več oseb. Marijam in angelom so dodali apostole in učence, Pilata in velike duhovnike in tako je li-turgična drama, kakor jo imenujemo, vedno bolj naraščala po obsegu in vsebini. Slične verske "predstave" v cerkvi so se vršile ne-le o velikinoči, ampak tudi o božiču in mnogih drugih praznikih. Razumeti pa je treba, da Cerkev s temi predstavami ni hotela ljudi zabavati, ampak poučevati. Polagoma pa je ta verska drama zadobila takšen obseg in obliko, da ji ni bilo več mogoče zadostiti v notranjosti cerkve. Preselila se je torej iz cerkve pred cerkev in tudi vodstvo je prešlo v roke obrtniških zadrug, ki so bile v srednjem veku v posebno cvetočem stanju. Toda snov je bila še vedno popolnoma verske vsebine. Le dodajali so. Med tem ko so bile liturgične igre v cerkvi vedno na strogo svetopisemski podlagi, so obrtniška gledališča predstavljala tudi dogodke iz življenja svetnikov in tako imenovane moralne igre, izmed katerih je najbolj znana "Slehernik." V nekaterih deželah, kakor na Francoskem, so postavljali na mestnih glavnih trgih stalne odre; drugje zopet, kakor na Angleškem, so imeli odre na vozovih, s katerimi so šli iz kraja v kraj. Največje in najdaljše predstave so bile na praznik Presv. Rešnjega Telesa. Iz teh gledišč na vozovih in na glavnih mestnih trgih so se polagoma razvila sodobna gledišča. Vendar pa se vsa ta moderna gledišča niti od daleč ne morejo primerjati veličastnim gotskim katedralam, kjer so se v srednjem veku vprizarjale najlepše in- naj plemenitejše drame, kar jih je svet kdaj videl. Ostanek teh srednjeveških verskih dram so torej jtudi pa-sijonske igre. Najbolj znane pasi jonske igre so se predstavljale v Oberammergau na Bavarskem. Pričele so se 1. 1662 ter so se predstavljale vsakih deset let. Te pasi jonske igre imajo za vzorec srednjeveške predstave, kjer se je vse vršilo v največjem obsegu zunaj na prostem pred cerkvijo ali pa na glavnem trgu. V oberammer-gauskem in drugih sličnih pasi-jonih nastopa na stotine oseb in vse se predstavlja na kar najbolj realističen način. "Trnjeva krona" bi mogla razočarati one, ki pričakujejo veliko raznovrstnih prizorišč, celo armado igralcev, kakor je pač navadno v najboljšem slogu pasi jonskih iger. Tega v Trii j evi kroni ni. Trn jeva krona ni toliko za telesno oko,, kakor je za duhovno. Dejairje je lepo zaokroženo in stisnjeno v eno samo prizorišče—Pilatov dom. Pisatelj je v prvi vrsti hotel pokazati kaj da se je godilo v poslednjih trenutkih Gospodovih v srcih ljudi. Na oder postavi tri vrste: Odločne Njegove pristaše, odločne Njegove nasprotnike in oklevajoče, ki so se še borili s samim seboj. Lepo oriše to notranjo in zunanjo borbo in dejanje se popolnoma naravno in logično razvija ter se končuje s sprejetjem ali zavrnitvijo Njegovega nauka. Ker je zunanji ustroj drame docela priprost, ima gledalec to ugodnost, da se more popolnoma uživeti v dejanje in čutiti in misliti z igralci vse do konca pasi j ona. Ako ima gledalec molo dobre volje in izkuša igro razumeti, bo imel od nje več umetniškega in duhovnega užitka, kakor od največje pasi jonske igre. Upam in želim, da bi bila dvorana popolnoma zasedena, ker Trnjeva krona to zasluži. potres, ogenj in goreča lava stopljenega kamenja uničila"to starinsko mesto Pompej, potem se gotovo udeležite filmske predstave "Zadnji dnevi Pompejev." To je eden izmed najbolj zanimivih prizoroh, ki ste jih sploh še kdaj videli v premikajočih slikah. "Zadnji dnevi Pompejev" je povest, ki je stara že dva tisoč let, toda pisana je bila ravno za to uro. Povest opisuje, kako se človek vedno povzpenja do boljših stvari. Slika nam kaže čudež, ko je Zveličar ozdravil otroka. Kristovo sodibo pred Pilatom in Pilatove občutke po sodbi. V tej sliki je tudi predstavljen križev pot in trije križi na Kalvariji. Kdor želi videti to filmsko predstavo, v kateri nastopajo najslavnejši ameriški filmski igralci in ki je stala $1,250,000 predno je bila končana, naj torej ne zamudi te slikovne predstave "Zadnji dnevi Pompejev" v sredo večer, 29. marca, ob osmih zvečer. B... Zanimiva filmska slika V sredo večer boste imeli priliko videti zelo lepe premikajoče ali filmske slike, ki jih bo kazal Father Audrey v šolski dvorani šole sv. Vida pod pokroviteljstvom dekliške Marijine družbe. Začetek je ob osmih in vstopnina je samo pet in dvajset centov. Ni dolgo tega, ko smo brali v časopisju, kako je zopet blu-va 1 ognjenik Vezuv gorečo lavo in zasul že dve vasi. Tudi ameriško vojaštvo je pomagalo pri reševanju. Pri Pompejih, ki jih je lava iz ognjenika Vezuva leta 79. po Kr. popolnoma zasula, leži lava dva palca na debelo. Ako hočete videti, kako je V pomoč stari domovini Dan za dnem vidimo razna vabila na vsakovrstne prireditve in narod se jih udeležuje enih bolj drugih manj. Danes, ko smo vsi tako čez glavo zaposleni, so tudi povečini prireditve bolj slabo obiskane in skoro povsod je videti ene in iste naše rojake. V splošnem je zanimanje še prečej povoljno. Posebno pa je zaželjeno, da bi se naš slovenski narod udeleževal prireditev, ki so izključno v dobrodelne namene, posebno v teh resnih časih. Ena takih prireditev bo na cvetno nedeljo, 2. aprila ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kakor vam je gotovo že znano iz prejšnjih dopisov, se bo vršila ta prireditev pod pokroviteljstvom Lokalnega odbora št. 2 JPO-SS. Pričetek bo ob pol štirh; najprej primeren nagovor, potem igra "Roksi," o kateri so se izrazili taki, ki so jo videli, da je res primerna; poleg tega bo tudi nekaj petja in končno pa bo nastopil slovenski čarovnik mlajše generacije, Bernard Seme, ki nas bo 'gotovo zabaval s svojo umetnostjo. Plesa ob tej priliki ne bo, ker se to ne spodobi ob spominu tako žalostne obletnice, kot se je bomo spominjali v nedeljo — tretje obletnice vpada sovražnika v našo mirno staro domovino. Vstopnice so bile poslane na naša lokalna društva, katera so se prav častno odzvala in skoro vsa, z malo izjemo, pokupila vse poslane vstopnice. Kdor ni mogoče kupil vstopnice na seji svojega društva, jo lahko dobi pri zastopnikih ali odbornikih našega Lokalnega odbora št. 2, ali pa tudi pri blagajni na dan predstave. Le pridite, kajti prostora bo dovolj za vse. Najsrčnejša želja našega Lokalnega odbora, kakor tudi zastopnikov in zastopnic je, da bi bila dvorana res enkrat napolnjena do zadnjega kotička. Po končanem programu, pa se bomo podali v prizidek, kjer bo poskrbljeno z raznimi okrep-čili in kjer se bomo lahko domače zabavali v družbi prijateljev. Vsem vam je pa tudi že gotovo znano, v kako človekoljuben namen deluje ta pomožna akcija. Ves čisti preostanek naših prireditev gre za pomoč po vojni prizadetim našim rojakom onstran morja. Vsak, ki bo kupil vstopnico k nedeljski prireditvi, bo s tem doprinesel vsaj majhen dar oziroma delež dobri stvari. Podpirajmo delovanje te dobrodelne akcije in udeležujemo se prireditev vsi brez izjeme. Poskrbimo danes, da bomo pripravljeni, ko bo čas za pošilja-tev pomoči v staro domovino, saj zase bomo imeli še potem dovolj prilike, da bomo opomogli našim društvenim bla- gajnam. Danes naj nam bodo pred očmi naši trpini tam doma, ki nas prosijo pomoči, kajti sami si ne morejo pomagati in če jim mi ne bomo nudili pomoči, jo od drugod tudi ne bodo dobili. "Mal položi dar domu na oltar . . ." in narod ti bo zato nekoč hvaležen. Premnogokrat se radi pobahamo, koliko stotisoč nas je Slovencev v Zed. državah, seveda to največkrat povemo samo tedaj, kadar bi se radi pokazali velike po številu. Kako lepo bi bilo, če bi se enkrat pobahali s takim številom in tudi po srcu pokazali, da smo Slovenci in da se zavedamo, da nas je rodila slovenska mati in da imamo srce in usmiljenje tudi za svojega trpečega brata in sestro v potrebi, Ce bi se tega zavedali vsi Slovenci in Slovenke in to dokazali vsak le z enim dolarjem, pa bi danes imeli precej več in prav lepo in večjo vsoto zbrano kot jo pa imamo. Bratje in sestre; to bi bil najlepši dokaz naše veličine in po tem bi nas poznali in sodili tudi drugi narodi, pri katerih bi si v resnici pridobili pravo občudovanje in spoštovanje. Pridite v nedeljo popoldne v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. ter s tem pokažimo, da se po naših žilah' še vedno pretaka slovenska kri in da— kri ni voda. Vabi, Odbor -o- ( St. Clair Rifle and Hunting Club Cleveland, Ohio. — Pozor člani St. Clair Rifle and Hunting Cluba! Prihodnja mesečna seja našega kluba se bo vršila v nedeljo, dne 2. aprila 1944 ob enajstih dopoldne in sicer na naši farmi. Ob tej priliki bomo tu$i imeli svojo letno in brezplačno zabavo za člane in njih družine. Tudi preskusili bomo naše ognjišče, da se bo vedelo, če je tako dostopno za prašička kot je za janca ali kokoške. Seveda, glave ne bomo pekli ker bo v krvavicah, katere bomo tudi prislonili k ognjišču, da bomo lahko pričakali ta glavno stvar. Brez mokrote tudi ne bo. Potem, ko bo naše članstvo v pravilnem razpoloženju, se bo pa določilo, kje naj se orje in seje, da bo v jeseni kaj pridelkov in da bo divjačina tudi imela kaj za pod zobe. In drevje, to je treba obrezati, je že skraj ni čas. Zatoiprinesite Si seboj tozadevno orodje, da se boste malo poigrali in pridobili boljši apetit. Ko smo že pri orodju, ne pozabite prinesti s seboj krožnike, vilice in nože, če ne, boste jedli iz klobukov. Za glavnega kuha bo spodaj podpisani, to se pravi, on bo nadziral, ampak drva boste nosili drugi; zato pa pridite zgodaj, da bodo stvari pečene ob času in tako kakor se spodobi. Kar se tiče prevožnje se pokličite med seboj in uredite ta ko, da ne bo šlo preveč gazoli-na. Vlada dovoljuje zmerno rabo v tak namen. Ta stvar se bo vršila ob vsakem vremenu; če ne bomo mogli z avtzomobili do kolibe, jih bomo parkali drugje, kar pa najbrže ne bo treba. Torej, na svidenje! Leopold Kushlan, član -o- Drugo največje mesto na svetu Po ljudskem štetju leta 1940 je Tokio, prestolnica Japonske države, imelo sedem milijonov prebivalcev. S tem je postala japonska prestolnica drugo največje mesto sveta. Samo New YQrk je še za nekaJrfl/[ sedmimi milijoni je bilo 3,600,000 400,000 žensk. T«** tedaj v Tokiju nekJJ "JJ^ Samostojno gosp#™j®L krat vodilo v Tokf JL družin s povprec«"11 L štirih oseb. Mi« it"in f1švi ^^ tur so Stari Susman J® jfe, duša, v dolgem garan in izvlečen, » vina. V mali bajtil'f»j, svojo ženo in par Me, v "hodil poleti na z^11,«!^ dih letih se je Peha'slej0v vaških in slavonsk1«1 jfc. nosil domov svetle * i^J spomladi, da je g)^ silo. . tiJ," j Imel pa je co, majhno in sU i^I do ko sam poper- Ij^. je bale; prav ^.^.P«, ampak njenega je^jisi|a kle. Zgledavale so jj^ kako postopa s . Jk' žem, ki da je Prl "J0 ?|L vež. Govorile so # bil nekoč tako ra ,,|fipat je z verigo privez8 J^ jaslim. Kaj jaz ^T*« res. Morda je billo sed. Pživ jedanje jezičnih s° flfy Nekega deževij prišel k nam v jfl^li prilikah itak ni bl Jje! ga kot za vasovanj je gospodarjem j^f^ii ker niso mogli do Jj^] hlapci se pa nis° .^jfcflNc takim vremenom. i 2 Za mizo sta se ^ » tj in naš oče in s® ^ '• jaz sem pa sede J F6 j peči in skrbno pj % njun pogovor, da j ^ slišal. Pa se mi J™/ V kov ni nič kaj 5-'*< se je vse preveč ,) jl0 ki me niso PraV. aio, N Kaj je mene i \ so trami, pa k°!Jy S vrgla ta senožet j J 6 j sivka ali plavka . f % niso fronki N bosta Prus in * j N udarila. > ^ -Meni se je ^ i ^ tejših razgovorif Ji za'es,i '!ri SW V cih za pečjo. W zS j' kdaj bosta stop"* % skega stališča jlt 4 tero iz svojih gotovo našla veh v moji bujni do^Pi bilo le nič, sem novega očeta nai-i I vii ovinkov: "Oče Susman°v JL* kdaj strašilo?" j/lL' Obrnejo se Pr°j/ji^ se dobrohotno /il^ vržejo čik iz ^/IW, levo, krepko P'J M : kot, pa odgovoru V L "Cemejek^ ^ viš? Japček, ti j„ it)( dal, ki se ti ne ^ fr ^ danes pretrese, ^ ^ na to. Veš, v ^,/ ^ bil korenjak, ^ ^ Grmek, tukaj le- tjf. ^ "Aha, plenkaf p/ ^ roki za igračo, 11 oče. j f)t,| "Ne samo ple^ \ lahko vihtel z \ sem smel sk°r°ialo ^ \ prijeti v roko o da se mi ne bi z bil' \} Najbolj močan J J J, \ Štine, ki je j? mi rokami za k voz, naložen ® ' fr^ k mi. Za njih S jaz. Ali ne, Grn, d> j S "Saj sem rek^j % kej," mu seku»J.n/! 'i, ki niso hoteli recy % tako ne tako. v jji \ J raslo spoštovanji ^J\ nje do starega 5 % bil zdaj že P1'^ bil ^ jS zverižen, pa ki ■ , p Ai!i tak junak, kot ® fjl Ji Bom jutri nja niti zajtrka. Kolonija ni bila več daleč, a bilo je še prav zgodaj, ko sta prišla tjakaj. Ljudje so še spali, in le iz enega dimnika se je dvigal dim v jasni vzbuh pro-bujajočega se dne. Mlad mož je prišel iz bajte in obstal za trenotke zunaj, ko je zaprl dveri za seboj. Zdehal je, se pretegoval in razgledoval, kakšen dan se obeta na nebu. Nato je odšel v lesen hlev, in Roger je stopil za njim. Mladi mož ni bil podoben bradatemu kočarju in sprejel ga je z uljudnim nasmehom. "Dobro jutro," je dejal. "Pa ste zgodnji na cesti." Radovedno ga je ogledoval, Rogerjevo obutev in obleko ter bledoto njegovega obličja. "Ali ste pravkar prišli?" je vprašal. "S pogorišča?" "Da, s pogorišča. Bil sem dolgo odsoten in rad bi zvedel, Srebrnina so li moji prijatelji še med živimi ali pa so že mrtvi. Ali ste slišali kaj o otcu Janu misijonarju pod Craggovim hrbtom?" Obličje mladega moža seje razjasnilo. "Poznam ga," je odgovoril. "Pomagal mi je pokopati brata pred tremi leti. In če iščete njega, bodite brez skrbi; živ je. Odšel je vvWilliamovo utrdbo tedeu dni po ognju, a ta je bil v septembru, pred osmimi meseci." "In ni bila ž njim deklica -r-Nada Hawkinsova?" je vprašal Roger, trudeč se na vso moč, da .bi govoril mirno, zroč mlademu možu v licu. "Ne. Bil je sam. Prenočil je v tej bajti; a o dekletu tega imena ni nič govoril." "A o kom je govoril?" "Bil je zelo utrujen in mislim, da je bil napol mrtev od tuge nad tem, kar se je zgodilo. Kolikor se še spominjam, ni izgovoril nobenega imena." Tedaj je opazil žalostni izraz v Rogerjevih očeh in ves Že več let je bilo vsem tam v okolici znano, da Henrik Bo-man ni bil dober poljedelec. Svojega lastnega posestva ni znal voditi in so ga že pred tridesetimi leti prodali na javni dražbi. Po tej nesreči je Henrik živel pri svojih dveh sestrah na obširnem posestvu in seveda je bilo vprašanje, ali jima je kaj koristiti. Vendar so se dobro sporazumevali, in ker sta bili sestri Bengta in Otilija tako delavni, je bilo posestvo lepo urejeno in plodonosno. Vendar so se ljudje večkrat čudili, da sta obe skopi sestri tako dobrohotni spričo lenega in nezmožnega Henrika. Nikoli ni bilo slišati žal besede in nikoli nobene pritožbe, češ da morata preživljati še tega moškega! Preden je bil Henrik pogorel kot posestnik, je bil doživel že drugo smolo. Pa maturi je bil v kadetnici, pa je pri izpitu padel. Nato mu je oče prepustil posestvo, ki je prišlo že čez nekaj let v konkurz. Še dobro, da oče ni doživel te druge nesreče svojega sina. Po očetovi smrti sta obe hče- "Le kdo bi naj nas bil prišel obiskat? Jako neprijetno vprav zdaj, ko bo treba repo pospravljati s polja. Jaz pač ne utegnem, da bi se z družbo zabavala. Takoj pride voz pome . . . na njivo moram, čeprav je nedelja. .Treba je izkoristiti lepo vreme." Tudi Bengta je pristopila k oknu, a je veselo vzkliknila: "O, to so pa zdravnikovi! To je pa lepo! Pa tujega gospoda imajo s seboj. Le kdo bi to bil _1" Tudi Henrik se je bil vzlekel k oknu in vsi trije so odšli ven, da bi sprejeli okrožnega zdravnika, ženo in njunega gosta. Doktorjev gost je bil čudovito načičkan, majhen gospod, ki je hohnjal in ovohal vse predmete v sobi kot kak pes. Njegov pogled je ljubeznivo polzel po starem srebrnem kavo-vem posodju, in Otilija je koj spoznala, da je to neka'ksen na-kupovalec, ki bi kmetom rad za majhen denar (izvabljal njih dragocenosti. Toda Bomanovi niso bili samo kmetje! Njihova mati je bila pastorjeva hčerka in njih oče je študiral na kmetijski šoli. Sploh pa — čeprav bi bili pristni kmetje, se ne bi ri prevzeli domače posestvo in ga vodili ko dva moška. Ko je ubogi Henrik izgubil svojo lastnino, sta mu sestri ponudili streho. Ni se dal dolgo prositi, marveč se je hvaležno naselil na Lindelundi, da je kar naprej Bogu čas kradel. Bil je len in sanjav, toda sicer čeden in prijeten človek. Obe sestri, ki sta bili malo starejši, sta ga častili ko malika in sta bili srečni, da sta smeli razvajati. On se je lepo z vsem sprijaznil, in se mu ni zdelo, niti da mu je dobro niti slabo. Na posestvu niso imeli kclovekaj ha-ska od njega, marveč je taval po njivah in gozdovih, kadar ni lenaril,, ležeč na klopi in kadeč pipo. Dnevi in leta so minila, ne da bi mogel jasno spoznati, kaj se je zgodilo in kaj je v vseh teh letih počel. Začel' se je starati in se je bližal šestdesetemu letu. Ravni hrbet se mu je skrivil in črni dali kar takole naplahtati! Oti lija se je nevede zravnala. Zares, čez čas se je izkazalo, da je bil ta človek kustos muzeja v Stockholmu in je zdaj "loVil" staro srebrnino. "Gospod kustos je eden naših najboljših poznavalcev sre-brnine," je pojasnil doktor. "Naročeno mu je, da naj iz-takne za svoj muzej kake ha se je zaletavala v strop in je jezno brenčala po/ kotih. Nenadoma je zavil avto na dvorišče. Otilija se je s težavo dvignila in pristopila k oknu, rekoč: in vzel iz predala majhno, okroglo, nerodno, srebrno škatlo. "Ker ste strokovnjak v srebr-ninah, gospod kustos, vam bom pokazal, kaj da imam. Vendar menim, da ni dosti vredno. Ali jo znate nemara odpreti?" Na pokrovu težke, neokretne škatle sta bila dva trdna, umetno narejena kazalca in okrog cfteh so bile vrezane črke, ki niso imele nobenega smisla. « Strokovnjak za srebrnino je kar s pobožnostjo vzel škatlo v roke, ogledal si jo je z vseh strani in jo nežno božal. Slednjič je dejal: "Nisem mislil, da imamo v državi več ko dve taki škatli. Ena je v mojem muzeju, eYia pa je zasebna last. Izhaja iz 14. stoletja in je posebna dragocenost. Ali jo znate odpreti? To se zgodi, če kazalca na po- prodati zaradi bolezni. Istotam se dobi tudi stanovanje 5 sob zanesljivi družini; cena $13,500. Se tudi lahko zamenja za malo posestvo. Dve trgovini, 6 stanovanj, iz opeke, blizu E. 75. St. in St. Clair Ave. letni dohodki $3,140; cena $17,500; samo $4,000 takoj, ostalo po vašem pogoju. Blizu 120. ulice na^St. Clair Ave. 3 trgovski prostori, 10 stanovanj, dohodki $4,200; cena $33,000. Blizu 140. ceste in St. Clair Ave. 12 stanovanj po 3 sobe, dohodki $3,420, cena $23,500. Na vCoit Rd. blizu St. Clair Ave. za 4 družine, 4 garaže, letni dohodki $1,766. Za nadaljna pojasnila lahko pokličete vsak čas Mr. Jelarcic, 1)1 1046 (Mar. 24, 28, 29, 30, 31) čakal. Toda razumeli me boste, ako ste ljubili svojega rajnega brata, da nisem prav nič razpoložen, se s kom razgovarjati o stvareh, ki zanimajo le njega, ne pa mene." "Razumem," je dejal mladenič, "a upam, da jo zopet najdete." Molče sta si stisnila roko in Roger je hitel od bajte . . . (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujte vojne znamke! Rough grinderji Izkušeni in za učenje Dnevno delo Plača od ure in overtime Lepa prilika po vojni Slovenski forman Picker X-Ray Corp, ■'B'eeK® Cleveland (79) Lahko hišno delo Išče se žensko za lahka hišna dela, navadna dcuha, nič težkega dela, perilo se daje ven, v sredo prosta, boljša družina, dobra plača. 41 E. 214. St. ali pokličite pred 11 dopoldne KE 2225. _•_(x) MALI OGLAST (X) Pomivalci posode MOŠKI IN ŽENSKE Tudi ženske, ki bi pomagale servirali jedila v kafeterl.il. Predznanje ni potrebno. Plača, hrana in uniforma. 1 Zglasite se pri zadnjem vhodu Hotel S ta tier E. 12. St. in Euclid. (74) Težaki * za Splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime Stalno delo in dobra prilika za prave delavce. Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. blizu St. Clair. (74) Poceni Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, 68. St. blizu St. Clair; hitremu kupcu za $4,800. P. P. Muliolis, 6606 Superior Ave. (77) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par z- 2 otrokoma išče 4 ali 5 sob v tej okolici. Pokličite MU 0304. (76) Težaki Za bazično industrijo. 10O% vojno delo Plača od ure in overtime Izvrstna prilika do vojni Zglasite &e v Employment Office Jones & Laughlin Steel Corp. (OTIS WORKS) 3341 Jennings Rd.. zadei za Mestpo bolnišnico ali na 3131 Lakeside Ave. (70) POPOLNOMA nova streha tako malo kot $72.50 Jordan Construction Co. 12713 Superior Ave. LI 1718 YE 9246 (x) TEŽAKI in POMAGAČ1 Prilika za napredovanje Obrambno delo Plača od ure in overtime Chandler Products Corp. 1491 Chardon Rd. (75) IZDELOVALCI ORODJA LATltE DELO POPRAVLJALCI STROJEV POMAGACl PRI STROJIH CHIP VLAČILCI TEŽAKI Plača od ure in overtime Bombe na Finskem. — Gornja radioslika je poslana iz Stockholmu, nam predstavlja vMnek napada 600 ruskih letal ki so s svojimi bombami razbijali glavno mčtsto Finske — Helsinki. Na 26. februarja so ruske bombe razbile industrijski del glavnega mesta in ostale so le še razvaline kot je videti na sliki. Rusi pravijo, da bodo poslali še več bom nad to mesto. ženitna ponudba Vdovec brez otrok želi znanja v svrho ženitve z Jugoslovanko v starosti od' 50 do 60 let; tudi [\\Q BlShop & BaOCOCk tO. če ima enega otroka. Imam j svoj lastni dom z vsem pohi- štvom in sem star 60 let. Kate ro zanima, naj se oglasi osebno ali pismeno pri George Malako-vič, 6529 Philetus Ave., Cleve^ land 4, O. (74) 4901 Hamilton Ave. (Mar. 25, 27, 29, 31) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE «tiste T.govim hrbtom Je ■Mr, . ll0ci kakor v gorečem fNeVdejal mož-P tank ! so se zapiči- Ls.ob dverih Jjjpte__•)>) »C jih je poginilo," je 1 itiia mož> kakor bi se ho- • iez iznebiti človeka, i JiliIonmotil v spanju. "Ako ; ep.In ney,vaš prijatelj, je . I § Ce J'e bil Robson ali i i so v. ali Adamova rod- 1 C "dimrtvi" i fekel R 7 ^h ni bil nihče," il0ttl 0ger in srce se mu je 1 k hn 8trahom n nadejo. j. It, ki '.^sijonar, in Nada, S alf ^anovala tam ž s h* zeno Hawkinsovo »ž je SI> ^ dva mislim." 3 %al fi!majal glavo in 1 • t Vr *e?'' je vprašal n korak v sobo. s ,\a' lJe °dvrnila ženska, V Nad Poginila z ostali- 1 ;žefta način je zgo- š % j^la Hawkinsa, ko i % Jezeru, in mnogo i k t jd nje." 5f bi f61'110 se je obrnil, \ 0pet hotel zapreti i lie SalVSe' kar vemo," je 5 p°ti'Ptie!" je pro- 1 Je Ustavil dveri z 1 s;;» je tu kdo, ki je l i i "i h«,, , I ^al ' Je odvrnil mož. i Hoj m vam, da je bilo i 5 je 0 Gorečem peklu in s L^kor Polll°či, ko je bil : Skro°r^n. Tu imamo vP,!,laza in bajta j'e 1 bXi ;ar mi J'e osmo- : Hl0 fQn n.|i lase ter nama : "Hog;,..,6 Jn vsi prašiči so H J1 vročine. Mor-Hpo >°čišče, tujec?" pr > dalje," je odvr-t^ Po .-•i' ' kako mu kri K 0 rllah- "Kdaj dospem ; et milj dalje." j^le, iriJe teknil, dveri so Ji^l ,St°Ječ zopet na po- je uwsnila la-, lajež se glasil Je. hrbtom slabeje in » } j(! • •k'JW?uUtil silno utruje-Hiu • m Po vsem tele-rfeiioi6 Ugasnila nadeja, ^ 1)0 dveh nočeh in 4Vl>titi S?ania pritisnila f*eje nanj tako ze- NrbILekel ved»» Počas- 6 dalje. Ipisti . svoji telesni je boril divje z ^iai j Je Nada mrtva, in ' besedo "nemogoče" tijv C!koi< bi 'se mu za" *vi(Iei ne" In nepresta-Pred seboj belo, su- Misijonarja, ki mu °betalf da poskrbi C H Vendar je šel mi- te bajte! VH pr h dveh urah sta i^dti p m zelenim dreve-^ °d gostimi jelka-našel skrovišče, <^eiTtanje- L12tegnil po tleh in oprt z gladil °b mogočno de- ^O^n n 0 je izginil mesec, \\ j? temi' uro ali dv0 SNu2apzb0,či,knemir" \ ^oudilo ga je lr *ol(e • Umil si je l-j.i'ot^' v bladni vodi bliž-in Pik se je ču" K ane nimata niti og- Nt ran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: WPa i * ROUGH POLIŠERJI in Ko sem napravila sprejemni izpit za univerzo, sem mislila, da ga bom preokrenila ■— toda takrat je bil tako strašno razdražen. Zdi se mi, da je takrat prvič uvidel, da hočem na vsak način predreti s svojo voljo. Vsi trije smo bili zadnje tedne kakor sovražniki in vendar . . . vendar imam svojega dobrega očeta tako rada . . . Zdi se mi tako strašno, prizadejati mu kaj takega." Divje je zaihtela in udarila z glavo ob mizo. Molče je položila osivela žena roko na bogate dekliške lase. S široko razprtimi očmi je strmela v daljne spomine. Tu, prav v tej hiši se je zgodilo pred več kakor pet in tridesetimi leti ... ali ni bii-lo prav v tej sobi? Ne, v zgornji sobi, kjer je bila takrat likalna deska ... Še zdaj je videla Keejetjejino drobno pla-volaso glavico, kako je slonela na temni hrastovini in kako se je v joku stresalo nežno telo . . . Določno je čula skoraj iste obupne, besede: "Tako strašno se mi zdi, prizadejati svojemu ubogemu, ljubemu očetu tako bridkost ..." Keejetje se je takrat uklonila neizprosni volji. Imela je v sebi moč odpovedi . . . Ali pa je bila zaradi te žrtve deležna čiste radosti srca? Časi so bili drugačni, deklice niso imele takrat nobene svoje volje . . . Kar se je Liza Wijsman drznila nocoj, je bilo njeno, je bilo prav Miebetjejino delo. Brez zaslombe, katero je našla pri njej, bi ta odločna, močna deklica ne imela poguma, kljubovati svojim staršem in sodbi sveta . . . Ljubila je Lizo zaradi njenega pogumnega ponosa . . . in vendar jo je zdaj ob uri odločitve obhajal teman občutek krivde . . . Njene misli so venomer romale k tihi, postarni ženi v veliki, lepi doktorjevi hiši, katero je tolikokrat videla pri oknu, sklonjeno nad svoje šivanje ... In spričo izraza njenega tihega, skoraj ugaslega, globoke otožnosti polnega obraza se ji je zmeraj krčilo srce. Končno se je drznila staviti vprašanje, ki je moralo biti izgovorjeno. "Kaj je dejala tvoja mati, kaj je storila, ko je tvoj oče vzrojil in te hotel prisiliti?" "Ne vem," je vzkliknila Liza vsa zbegana. "Mati je molčala. Ona molči skoraj zmeraj, kadar popade očeta jeza in rohni. Molčala je tudi takrat, ko se je hotela Constanza poročiti z Vegeerjem in oditi v kolonije in je oče izjavil, da ne bo tega nikdar dovolil. Tudi takrat ni dejala ničesar, ko je Willem vztrajal pri tem, cla postane slikar ... In tudi že poprej, ko smo bili še otroci: kadar se je oče razjezil in s prepovedjo udaril vmes, je mama zmeraj molčala—ali tedaj naj te nikar ne pahneta v pre- prebudila v tebi nag nagljene odločitve. Pomisli, ko- tero sem v strahu ' liko bridkosti boš prizadejala dolgo pričakovala-• svojim staršem, kako te bodo Liza, meni je ta vsi mirno misleči ljudje obso- na, da te privlačuj6 jali, kako omemogočiš sama in vsa človeška bedJ sebi srečen zakon, ki je vendar- straši človeško trpU le pravi namen vseh nas žena. prebudi v tebi žens» Toliko mesecev sem prosila Go- kakršno sem vse sv spoda, da bi te odvrnila od Tvo- nje čutila pred ten je nakane: kajti čeprav mi nisi In meni se zdi tak° rfiČesar povedala in mi nisS se hočeš priključi*!® darovala svojega zaupanja, sem nim ženam, ki teptaj to že dolgo slutila. Saj sem ve- toliko zakonov Prl5 dela, da se učiš iz latinskih sti. knjig, ki sem jih večkrat vide- (Dalje priho® la v tvoji sobi, in da je strast, ---O""^ katero ti je tvoj oče v,cepil že v Pomagajte An'en otroških letih za svojo znanost, vojne bonde in 2na' UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERIL4 "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena £ p fly in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, V ČETRTEK! SAMO EN .DAN PRI THE MAY CO. KONCEM MESEČNA RAZPRODA %) našem tretjem nadstropju za oble* Suknje, obleke, kožuhi, športne J jf 1 J^l obleke za mladino, dekleta, žene, ■ lili I a ter obilne žene, z redukcijo od M I V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Rose Koščak ki je mirno v Bagru zaspala večno snanfo ditto 29. m arm. 1PM. Kožuhaste suknje 1 MOUTON Dyed Lamb Coat, size $00 10; originally $138 ........................... -00 6 SEAL-DYED Coney Coats, 14 to $00 40; originally $138 ......................... 00 4 RUSSIAN PONY Coats, black, $70 brown, 16-40; originally $135....:... *0 4 SABLE-DYED Muskrat Coats, $100 14 to 18; originally $250 ................ «00 1 AUSTRALIAN Tipped Opossum $OCO Coat; size 15; originally $325........ *00 2 SPOTTED CAT Coats, % length, $|CA sizes 14, 16; originally $225............ "W 1 LETOUT RACCOON Coat, size $|Q0 16, fine, dark skins; orig. $275........ IvO Ženske suknje 22 COATS, black and blue with black-dyed Persian, squirrel, one or $CC two of a kind; originally $100.......... WW 15 COATS, black, blue, with Persian $CA or Mt. Sable; orig. $68 to $78 ........ wU 24 COATS, tweed and black O C wools, untrimmed; originally $35 ■ ■ »Oil Poceni obleke 153 DRESSES, afternoon rayjj crepes, for misses; originally 8-J1 42 DRESSES, rayon crepes, misses womens; originally 8.95 ............" 82 DRESSES, rayon crepes, pri'1^ misses', women's; originally 74 DRESSES, afternoon types f°; misses, ,women; 'orig. 8.95-lO'J' Obleke za mladino 46 DRESSES, dark and pas^1 originally 8.95 to 12.95 ............;" 70 DRESSES, rayon crepes; inally 10.95 to 12.95 .................."' 50 DRESSES, dark rayon crepe« pastel wools; orig. 10.95 to 32 DRESSES, dark and pastel ons; originally 16.95 to 22.95......" 20 DRESSES, dressy afternoon types; originally 17.95 to $25-- Ženske obleke 6 DRESSES, originally 12.95 a"c 17.95. Rayon crepes and prints - 15 DRESSES, originally 12.95 tc 19.95. Dark and pastel colors 46 DRESSES, originally $15 to One- and two-piece styles ........."' 9 DRESSES, orig. 17.95 to 39.9^ Dark, pastel and print rayons..- 8 DRESSES, orig. 22.95 to 49.95 Rayon, crepes, sheers, prints....... Športne obleke 82 BLOUSES, rayon w crepes, spun - rayons; | Qfl 1 origianlly $3 to 4,50.... I»vv 100 BLOUSES, rayon crepes, sa' tins, metallics; orig. 7.95 to $15-" 38 DRESSES, rayon gabardin* rayon-and-wool jersey, pastel ors; originally 7.95 to $15 ............ 164 COATS, cotton gabardi*e raincoats, 12 to 20; orig. 7.95 --" 291 SKIRTS, wool, wool-and-rajj on, plaids, plain colors, sizes 24 1 28; originally 4.50 to 5.95 .....-.....' 247 SKIRTS, plaids and plain colors ;originally 6.50 to 7.95.........." 158 SWEATERS, pas- xC tel and bright tones; | JQ orig. 2.25 to 3.50.......... I/Kr ki je mirno v Bosru zaspala večno spanje dne 29. marca, 1939. F^t let že počivaš v grob«, ljubljena sdproga in draga mati, nam pa težko je pri srcu, vsem v spominu si ostala. Počivaj mirne, soproga in mati, ker storila najbolje si za nas, večlii. Bog Ti daj plačilo, s.'pava.i v grobu zdaj sladko. Tvoji dragi žalujoči ostali: FRANK KOŠČAK. soprog in OTROCI. Cleveland. O., 29. marca, 1544. 6 COATS, one or two of a kind, with fox or Persian, sizes 12 to 20, 9 to $CA 15; originally $68 .........................- VV 12 COATS, red or black, with Per. $IA sian .sizes 14 to 20; originally $78.... W 52 COATS, untrimmed, tweed, blue, brown, nude, colors; orig- OC inally $35 ..........................,......... 11 ■O® 40 COATS, untrimmed, camel-fleece with leather or fur button-in lining; also Chesterfields in A A OC red, green, nude; orig. $39.95.... (LLh09 21 COATS, Lustrlaine in blue or nude, with button-in leather lin- AQ AC ings; originally $49.95 .............. Suknje za mladino 20 COATS, tweed and camel- fleece with button-in linings, -IC OC sizes 9 to 15; originally $29.95.... I5MKJ 12 COATS, with raccoon or wolf, $Qf| sizes 9 to 15, 12 to 20; orig. $49.95 Oil 54 COATS, Koalapaca in rose, brown, red, sizes 9 to 15; orig- AA AC inally $29.95 ................................ 17 COATS, tweeds, camel-wool with button-in linings, sizes 9 to 15 and $41) 12 to 20; originally $25 .................. IU Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od Mrs. Agnes Jazbec MESNICO IN GROCERIJO na 823 E. 222nd St., Euclid, 0. Prostori bodo zopet odprti v četrtek 30. marca. Priporočam se starim in novim odjemalcem. Garantiram najboljše, vedno sveže blago po zmernih cenah. Pridite k nam, boste videli, da boste z nami lahko trgovali. * * i joseph petrich 823 E. 222nd St. in 26594 Lake Shore Blvd. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 6l8t St. BE 2730. Bistre in manj bistre zasmeho-valne pesmi na emancipiranke1 so se množile kakor gobe po I dežju. Zlasti vneto so jih pre-' pevali študenti, kadar so šli1 mimo zloglasne hiše na Rapen-| burgu. Gerrit van Doeveren, kij je najbolj divje rogovilil, da bi pozabil razočaranje v ljubezni, je neke noči, ko je šel z natrka-no trumo prijateljev mimo hiše, kjer je vedel, da se za dobro zaprtimi zelenimi oknicami nahaja glavni stan nevarne mo-titeljice Eeetsovega predavanja, napisal s kosom biljardne krede, katero je slučajno imel neki tovariš v žepu, z velikimi črkami na steno ime Trdnjav-ski ostrog Sylvia,' katero mu je šinilo kot prekrasen domis-lek v glavo. Miebetje, katere se je to najbolj tikalo, se je prisrčno smejala tej neotesani šali, Saartje pa je zopet doživela trenotek, ko ni brez zavesti krivde mislila na svoje starše. In Zofija je skrivaj potočila nekaj solz, ker je moral Evert Immerzeel, ki je navzlic jezi svojih staršev ostal zvest nevesti, tliko presta- , li zaradi neprestanega zbadatlja svojih tovarišev in bo šel ginijalni van Doeverenov do-mislek v gosposkem klubu goto- ' vo od ust do ust. Liza Wijsman pa je objestno prevzela to ime in je naslednjega dne naslovila pismo, namenjeno teti Sylvain, z besedami: "Trdnjavski ostrog Sylvia na Rapenburgu pri Zvo-narski stezi." Ko je Betsy prebrala poglavje angleške knjige do konca, so dekleta na Cateauin predlog, ker je zunaj odbila že deseta ura, pospravile šivanje, katerega je Coba odnesla v dekliško' sobo, ki je že leto dni rabila za delavnico. Zofija je medltem ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi) visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezile in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) pripravila v sobi na vrt z maslom namazan kruh za večerjo | in pod vodstvom male, debele ; matere, ki je v pozni, toda te-'meljito naučeni varčnosti ne-| sla v roki svoj zakurjeni pod-jnožnik, čigar oglje še ni ugasnilo, je odromal sprevod žensk skozi dolgo, tiho, hladno belo in strogo čisto vežo. Tedaj je Miebetje, ki je še za hip zaostala, da bi pospravila odrezke in kosme z/zrcalno svetle mize, začula hlastno, močno trkanje na oknice. Nejevoljno se ji.je nagubalo čelo; namrščila je obrvi in prisluhnila. Ali so bili zopet študenti na pohodu, ali so .skuhali novo 'šalo' zoper trdnjavski ostrog Sylvijo? Toda trkanje se je oglasilo znova in še nujnejše, da, zdelo se ji je, da čuje glas, ki burno proseče kliče njeno ime. S pogumom, ki ji ni nikdar upadel, je dvignila okno, odpehnila ok-nico in jo previdno prdiržala. "Kaj je?" Njeno vprašanje e zvenelo skoraj grozeče določno, ker je še zmeraj računala .na manjvredno šalo. Jesenski dež ji je bičal obraz, ko se je ozrla .skozi priprto okno, in v tem hipu je spoznala glas sov-"je nečakinje Lize, ki je skoraj v obupnem izbruhu vzkliknila: "Odpri mi vendar, teta Miebetje; rajši nisem pozvonila, ker ne sme nihče vedeti, da sem prišla sem!" Trenotek pozneje je stala mlada deklica v sobi, bleda, objokana, na smrt trudna, brez sape, brez svoje navadne, vesele .samozavesti. Očividno je v največji naglici tekla skozi dež in po razmehčanih cestah, ker se je njeno tenko ogrinjalo premočeno lepilo na rokah in se je stekala mokrota s trakov njenega krila; tulast pajčolan njenega klobučka ji je kakor zmečkana cunja visel na hrbtu. Njene ustnice so drhtele kakor ustnice prestrašenega otroka, ko je šepetaje pričela pripovedovati: "Zdaj ni mogoče ničesar Vfč predrugačiti, zdaj je med menoj in papanom enkrat za vselej konec . . . zdaj ne morem nikdar več nazaj domov. Dal mi je na izbero, ali še uklonim in obljubim, da opustim ves svoj načrt — ali pa me bo zaprl, dokler ne pridem zopet k pameti! Bil je ves iz sebe od razburjenja; če bi se ne bila postavila mati med naju, bi me nabil . . . Potem sem stekla proč, . . . onadva sta seveda mislila, da se hočem izjokati v svoji sobi — jaz sem pa ušla po ozadnjih stopnicah in skozi vrtna vrata . . . Zdaj bosta pač uvidela, da mislim resno in da se dekle tri in dvajsetih let ne da več siliti!" Postarna žena je skrajno napeto poslušala. Trepetaje in s široko razprtimi očmi je motrila Lizo, ki je vrgla s sebe ogrinjalo in s hlastnimi, pretiranimi kretnjami strgala klobuk z mokrih, od vetra razmrše-nih las. "Ne, dete moje," je izjavila v naraščajoči bojazni, "tako bi ne bila smela storiti ... to je preveč nenadoma, preveč nepremišljeno! Prenaglila si se, prestrastna si bila! S potrpljenjem bi bila svojega oče-1 ta sčasoma pregovorila." Liza se je sesedla za mizo in skrila svoj plavolasi, zali obraz v dlani. "Tudi jaz sem dolgo upala," je vzkliknila bolestno. "Oče in jaz sva bila j vendar zmeraj najboljša pri-' jatelja ... Bil je tako ponosen, I da sem imela toliko razumeva-! nja za njegov poklic, da sem se' bila toliko naučila od njega!j. mesnica in grocerija pod novim vodstvom! smo otroci vedeli, da je na na-' ši strani, in navsezadnje se je zgodilo zmeraj to, kar je ona želela . . ." "Toda to pot," je obotavljajo se menila Miebetje, "pri tem, kar si se zdaj namenila, vendar ne more biLi mati na tvoji strani. Saj poznaš njen večni'strah pred boleznimi in okuženjem." "Jaz nočem, ne morem misliti na mater, na to, kaj mora prestati!" Liza je v obupu planila pokonci. "Ce mislim na to, vem, da ne bom niti za korak napredovala pri svojem delu. Nič več nočem videti tega, nič več čuti o tem. Nazaj domov ne morem več . . . Podrla sem za seboj vse mostove, nikogar nimam več, ki bi mi lahko pomagal, razen tebe . . ." Miebetje je gledala hčeri svojega duha v oči. Morala je misliti na tisti večer, ko si je pred več kakor tridesetimi leti izvo-jevala svojo svobodo in je v temni noči stala na sprednjem krovu ladje proti Utrechtu. Za hip so plašni" dvomi grozili omajati ponosno in trdno zgradbo njenega prepričanja. Ali so bile žene res ustvarjene za svobodo in neodvisnost, če so bile pa celo najmočnejše in najpogumnejše tako zelo navezane na prigovarjanje in tolažbo in so na tihem hrepnele po dvojici rok, ki bi jih varujoče in skrbno objele? Toda hip nato je živahno pokarala samo sebe in odrinila ! vse pomisleke. Žene bodočih 'rodov bodo drugačna, močnejša, pogumnejša bitja, čim bo zlomljeno varuštvo, tiranija, ki je vkovala njih življenje v spone. In potem bodo v svoji svobodi, v neoviranem razvoju svojih duhovnih sil doživele življenjsko radost in srečo, o katerih niso njihove matere v svojem morečem ponižanju niti sanjale. Tako je zbirala zopet besede, s katerimi je vžgala v mladi deklici plamen navdušene bojevi-tosti. Toda Liza je zdrknila pred njo na kolena in je skrila obraz v njeno naročje kakor zapuščen otrok. "Tako težko bo," je zaihtela, "ne delo, ne dolnžost, niti boji . . . Pač pa biti tako daleč, tako strašno daleč od vseh . . ." I Draga moja hči! S tresočo se roko ti pišem te vrstice. Tvoj oče se je šele pravkar odpravil k počitku, potem, ko je bil ves večer strašno razburjen zaradi tebe. Z največjo težavo sem ga komaj pregovorila, da ni odšel k tvoji teti Sari, kjer se, kakor smo prepričani, nahajaš. Hotel te je odvesti od tam, da bi te podvrgel svoji očetovski volji. Ljuba hči! Premisli dobro, kaj hočeš storiti; očetova jeza in ihta Jo Van Ammers-Kulleri i ^ upornice ROMAN