Itarofertina listu : Celo leto 35 dia, pol leta if din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserat! ali oznanila se «•računajo po dogovoru; pri večkratnem Inserir an ju primeren popust. Upravništvo «prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO „Strata* kikeja v peadeijek, ssede h} petek. Uredništvo in uprarvnlštvo je v Mariboru, Koroška cesta šfcev. 5. - Z uredtaštvam še j more govoriti vsak dan samo od 11. d« 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračaj«». Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 115. j S. štev. Manlbop, dne 13. febpuapja 1929, Letnik XIV, Upravna razdelitev države Ink**' j« vladaj .predlaga, je neresna i» ataevedljiya* poslanec dr. Hohnjec je je tiftftAe označil: Mi «natramo V sirfslu- ustavnega atofeta aaéega kluba samo razdelitev riri*re n» pokrajine, kojim se 5 utora dati taroka in učinkovita samouprava j« HBJotaedavna avtonomija, za pri-niwm* izmirenje našega troimenega zarota in radi jpga v interesu držaji*. pa, |e, in priznano, da ve-iha večin a, Hr vasto v in Slovencev ifi InÄ Sdogo ugtednihi srbskih potiti-od. vlade predloženi način no-tra«a« u reditve države obsoja kot nepravilen m nesposoben, da v istini «retft nolrainje prilike države. Svojo obsodba je tudi izrekel odbor za raz-defiiBv Kemije, kjer je bilo obče mišljenj*, da b<| predložena delitev bila Miavedljiva, ker j© z ozirom na prirodne, ekonomske in socijalne prilike popolnoma ppgrešjena, Ppudajriti pa je traba, da je vladni predlog tehnično semarno in nedostatno izdelan. V istimi isemjora dobiti kuriva, v kojo je zaèT"ta*a predložena, razdelitev države na oblasti. VieSiko pa je vprašanje ali začrtane meje odgovarjajo geo-grafökTm in historičnim razmeram, ali so skladne z gospodarskimi, trgov skins. In prometnimi zahtevami,, . ali so opravičena s plemenskega, nacijo-nahuega al!, verskega, ozira. To vpra #aeqj* se mora z vso resnobo, vzeti v ozir io v pretres. Mislim, da ga ni lahke parlamenta na svetu, v katerem bi tCto možno, dà Se predlog o tako važneih vprašanju,/kakor je ari-aÉEóBtra%bà' razdelitev zemlje, tako iahfcaanjsetoo jii nedostatno izdelali, predloži poslancem, N arcKiriim; zastopnikom se prlporočujS in od njih se pričakuje,, da glasujejo za,, neko delitev zemlje, za katero večina ne more anali, sä je dobra ali no, ker nima pravde vpo^eda v razloge, ki bi o-pravdali tako delitev. Zato pa, zahteva M samo velevažna zadeva, za kojo ftakaj gre, marveč tudi čast vsakega poslano», da se ta nedoslatek odpravi. Mtafsfö^nl .materijal,-..ki se na-a 1* «teč na razpolago, je tako boren, da so bo more ustvarit, nobena prava sodbo ne o teritorijalni obsežnosti po edin ib oblasti, ne o njih naseljenost, ne • prirodnih, ekonomskih in socijalnih prilikah, ki so baje bile merodajne za predloženo razdelitev. Manjka vsako strokovnjaško obrazloženje tega predloga, ki bil stvarno — z realnimi razlogi — motiviralo^ zakaj ge, je vlada odločala za tako razdelitev sanate, ne pa za drugo, ki bi bila ne san* po mnenju našega kluba, marveč po mnenju mnogih drugih poslan «bv pravilnejša m veliko boljša za prilik* v naši državi. Predloženi načrt delitve zemlje je m to specijetno ustvarjeni odbor od-Idonil. Toda ta načrt je skozi vrata zakonodajnega odbora zopet prišel v parlament kakor, žid, ki ibride pri dru gib vratih zopet v hišo, iz katere je bil vržen skozi vrata. Ta načrt ni vr*d*n, da bi o tem razpravljal za-labnedajrii odbor. Ta odbor ne sme biti rešilna, postaja za zakonske pred loge, ki so v drugih odborih pretrpeli popolni polom. Zato fiz prej razloženih razloge v predlagam, da se ta zakonski predlog vrne vladi. Odrin in mi. Ite dni smo brali v dnevnikih kcafko beležko, da, upa Anglija »eza-«tev«ßjno Indijo pomiriti s tem* da zaffievolii Httohamedanoe. Ce bodo mirta, s* Angliji «i treba bati Indijcev. To j* «tar način vladanja, ki se v narodno mešanih deželah navadno ob n*m: 4e& in vladaj! In Anglija se te ga vladani» prfdno poslužuj* ! Njena svetovna moč kaže, da ne brez uspeha. Za nas bi bilo še nazadnje vseeno, na kakšen način kroti Anglija uporno Indijo, ali s .tem, da podkupuje mohamedance in zatira Indijce, ali tudi narobe. Ne more nam pa biti vseeno, da dotična kratka beležka o’ menja, kako hoče Anglija na račun balkanskih držav ohraniti svojo nadvlado v Indiji! Angleški lord North-clilie je namreč mnenja, da se mora dati Turkom tudi — Odrin! To pa n.i več Šala! Visok', gospod North-. ciihe si tega najbrž ni sam izmislil. ' Bolj verjetno je, da se je ta misel rodila v angleškem zunanjem ministrstvu, Kajpada; prijetna je politika, ki prinaša korist na škodo drugih. Da angleški diplomati niše abo-šolarčld, !d nosijo kamenite tablice in gobico privezano na tablin okvir, ve ves svèt, posebno še narodi, na katerih teži težka pest Britance. To pest čutimo celo v Jugoslaviji. Anglija nas ponižuje, in prikrajšuje, kjer nas lie more. Prazna je seveda domneva,, kakor da bi se nas Anglija že danes ba la, a gotovo je, da angleška ušesa ne morejo slišat)!, če se v Jugoslaviji govori o — Carigradu ! Angleže je za Čelo trgati po ušesih tudi vsakokrat, kadar so slišali govorici o Carigrada na Ruskem. Le enkrat so Angleži med svetovno vojno dovolili, da so v Rusiji govorili o tern, kako bodo Rusi po sadil, križ na llagijo Zolijo (turška mošeja v Carigradu, poprej krščanska cerkev), a io je bito takrat, ko se jo Aggtežčm v Belgiji slabo godilo. Da bo odločevala v Carigradu na en ali drug način Anglija, o [jem ne mo re dvomiti, kdor* prav pojmuje metode angleškega svetovnega vladanja. In Mcer potrebuje ih hoče Anglija takšen Carigrad, 14 daleč naokoli ni o-grožen od nobene močne države. V trenutku za Carigrad sicer ni nevarnosti, a Britjanija si ga hoče zavarovati tudi za bodočnost. En sam pogled na karto pokaže, da Odrin ščiti 'Carigrad od zahoda. In ravno zaradi tega hoče Anglija Traci jo z Odrinom dati Turkom nazaj, s tem Carigrad zavarovati in obl enem si nakloniti mohamedance celega sveta- Sicer bi . imela Anglija tudi drugjih sredstev do volj pridobiti si mohamedance* n. pr. da jim vrne Bagdad ali Jeruzalem» a svoje, posesti Anglija ne da. Na tuj račun hoče priti’ do turške ljubezni. Ce smo prav podučeni) o mirovnih po godbah, je Odrin sedaj v grških rokah. Angleži pa sklepajo: iz grške oblasti bi lahko na, lep ali nelep način prišel kedai. tudi v jugoslovanske I roke in potem, da potem jé po mnenju Aneiežev hrbet Carigrada — ogrožen. .To pa ne gre prav v angleške’ račune ali kakor se glasi diplomatski izraz: to bč bilo proti angleškim interesom. Mimogrede omenjene, sežejo angleški interesi čez vseh petero delov sveta. Mislil bi kedo, da bi Jugoslavija videla Odrin v turških rokah rajši nego v grških, zakaj prej bi ga dobili iz turških rok kot »pa iz grških. Ko bi ne bito zopet — angleških (interesov, da. Ce bo dala Anglija par ocvirkov Turkom, bo brez dvoma za-to zahtevala in tudi dobila druge važnejše korisij. N. pr. proglasitev nedotakljivosti Turčije, v mejah, ki se bodo potegnile po volji Anglije. Morebiti celo protektorat nad Turčijo. Sedaj, ko ima Anglija Bagdad, Jeruzalem itd.» lahko brez škode prizna /Turčiji eno ali drugo in kdo se bo mo gel zoperstavljati volji Anglije? A-merika ne bo zahtevala druga kot prosto pot po morju za svojo trgovino, drugih interesov Krog Carigrada nima. To prosto pot bo Anglija dovolila, Francoska? Ima preveč oprav ka ob Renu in koncem koncev mora podpisati vsak papir, ki ga ji Anglija resno predloži la samega strahu pred Nemčijo! Italija? Ne sme črhniti, zakaj Angliji je samo treba pokar zati na črke SHS in Tijalija se sese ! de, kakor prazna vreča. Rusija? V doslednem $asu n». In če se Angliji posreči, da se proglasi nedotakljivost Turčije z Odrinom, odrine od Carigrada nevarnost Jugoslavije in Rusije. Kaj pa.'balkanske države? Enkrat smo imeli balkansko zvezo, a bila je takralj v interesu —. Anglije. To je bilo takrat, ko je bilo treba o-■ 'slabiti .Turčijo, da bi‘ne mogla pre-. več pomagati Avstriji in Nemčiji, ko se ie imel začeti obračun Anglije z Nemčijo, Ni kazalo začeti svetovne vojne, dokler so turške divizije stale v Skopi ju in še višje. Da je bila balkanska zveza v interesu Anglije,, se je pokazalo takoj, ko se je prvi mir sklepal V Londonu. Balkanskim di-.. plomatom M bilo ugodnejše, če bi bili sklepali mir s Turčijo v Carigradu, a ;to je bito proti interesom Anglije. . Anglija je s 'pomočjo balkanske zveze dosegla svoj takratuf cilj, Krvaveli so drugi. Dandanes pa bi takšna balkan ska zveza z ostjo proti Carigradu ne trajala 14 dni. In če se posreči Angliji, da raztegne turške meje nad Odrin, kdo si bo upal sploh sanjati o .kakšni zvezi proti evropski Turčiji? Dokler bo Anglija, prva sila na svetu, nikdo. Ali je pa morebiti ta ljubezen Anglije do Turčije kaj nenavadnega? 0 ne, to je cisto angleško. — Britanija hoče mirno prebaviti Mezopotamijo lin Sveto deželo, hoče potlači ti uporne Indijce, zato pa je naenkrat začutila plamtečo ljubezen do Turkov* Du bo prišlo tudi do zakona, je gotovo. za doto bodo preskrbeli drugi. V tem slučaju balkanske države., Zato pa naj bo naš zunanji minister posek so , pazljiv, da aa dogodki ne prehitijo. Zanimivo je gotovo tov da se je isti dan, ko so prinesli listi vest o NorthcTiffOvi f izjavi, Ki govori med dni g im tudi o tem, da pripade Smir-I na Turčiji nazaj, da se je torej isti dan šef grškega generalnega štaba 1 generai Dusmanis mudil v, Beogradu in delal posete pri naših odločilnih krogih. Da to ni bilo samo v osebno zabavo grškega generala, je; umevno, Ce je to biffi točen odgovor na angleško želje, je znamenje, da naše zunanje ministrstvo vendar še živi in sicer krepkejše živi nego pod gospodom Pažfcčem. Vsega zla tudi gospod Nìnèiò ne bo mogel odvrniti, gleda pa naj vsaj, 'da polna moč angleškega udarca ne bo zadela nas! F. S, Politični pregled. KRALJEVINA SHS. V načelno r a z p r a v o o zakonskem načrtu za srezko, okrajno in oblastno samoupravo, ki se je vršila v OKvirju pododbora za upravno razdelitev države, je v imenu Jugoslov . kluba posegel poslanec dr. Dubbiò, ki je povdarjal, da ne more biti na te -melju vladnega predloga nikakih razgovorov, ker je poln raznih negotovosti. Vlada ni predložila potrebnega su-plementa, izpopolnila, iz katerega bi bila kompetenca in linančni delokrog natančno razvidna. Govornik je-glasoval proti vladnemu načrtu. Vladni . predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasu dr. Dulibiča. V g e ire r a 1 n j de b a t i je nastopil poslanec dr. Hohnjec. Govornik je ‘vidovdansko ustavo ostro napadel ter naglašal, da se nam obeta balkanska uprava. Med njim in predsednikom odbora Ljubo Jovanovičem je nastal oster prepir. Proti sta glasovala dr. Hohnjec in Moskovljevič (zemljo -radnik), za vladni predlog pa so gla -sovali socijalpatrijotje. V zadnji seji finančnega odbora sta poslanca Pušenjak in Klekl zahtevala, naj se v dvanajstinah za mare m april določi kot eksistenčni minimum pri določevanju dohodkov — vsaj 10.000 K in ne 4800 K, kakor do sedaj. Dr. Kumanudi je izjavil, da tega ne more vpoštevati pri dvanajsti -nah. pač pa pri rednem budžetu. Demokrati so s tem izdali interese svojih volilcev. Samostojnežev sploh si bilo k seji. ITALIJA, Orlando je kralju vršil mandat in mu izjavil, da «e more doseči sporazuma z ljudsko stranko , ki je stavila pretirane zahtev®. Kralj je pozne,e konferiral s predsednikom senata Tittonijem, z De Nicolo, GioTt-tijem in končno z zunanjim ministrom Della Toretto. Po odhodu Gioii Hi ja e krab pozval Bonomija in ga prosil — naj se Še enkrat predstavi parlamentu in zahteva glasovanje o zaupnici , V političnih krogih zatrjujejo, da parlament ne bo dal Bonomiju zaupnico . V kratkem bodo razpisali nove volit -ve, ki bodo znatno olajšale pop&čno situacijo v Italiji. CEHOSLOVASKA. Rudarsko stavko so kon čali s sporazumom., ki je M podpisan v ministrstvu javnih del. Obe stranki sta izcekli ministru Tnčny-ju za nje -govo požrtvovalnost popolno in prisrčno zahvalo. , ANGLIJA. I4 o n d o n s k i p o r ö è « v a 1 e o „Agence Havas“ javlja iz Pariza» da Anglija najbrže ne bo ugodpa želji Francije, ki zahteva nekako predpo -svetovanje zunanjih ministrov» kateremu hi sledila gospodarska konferenca v Genovi. Konferenca se bo gotovo vv, šila dne 8* marca. _ v«0 Rusiji. .Ì2W4 Stališče Busije jé sévjetski dele-' gat :llađek tako,to označi! napram dopisniku pardškega lista „Matih“ : Kar se tiče predvojnih dolgov, ni nikjer še rečeno, da jih Rusija noče plačati,., a gre zato, kedaj jih plača, Francija nalašč baš sedaj toliko sili k plačilu -ker ve, da ie v Tlusiji iinaoična kriza. To krizo' bi rada še povečala, eato pa oporeka tudi temu» da je Rušila v stanu dati najboljše garancije ita po vrnitev predvojnih dolgov» kakor hitro; si iz sedanje krize opomore. O mišljenju francoskih državnikov, da so skupni interesi med Rusijo in Nemčijo— pravi Radek : Ce bode Rusija kakor Nemčija obsojena na smrt, petem se preo svojo smrtjo še ISO milijonov Rusov in 70 milijonov Nemcev Skupno u-pre sili. K sreči položaj še hi fak Na eni strani so takozvane zmagovite države. ki so hudo trpele V vojni, a aa drugi pa zemlja, katere so sovražnik ni dotaknil in naravno ie, da se mora vse strniti v delu za obnovo aposfo -šenih krajev. Pordijčtob dogovorov — meu Rusijo in Nemčijo ni, — Danes nihče več ne verjame, da se lahko izvede versaillski dogovor. Obstoja že tajni pökret za njegovo revizijo. 'Angleška vlada je lahko zadovoljna, da so" boliševiki v Rusiji na vladi Kaka druga vlada ne hi zahtevala samo, da se « vrne Finska, Poljska in pribal-tiški kraji, temveč tudi to, da. zavez-niki izvršijo nekdanji dogovor, ’ki ie-Rusih obeta! Carigrad in Poananjsko, Iz Busije. Ztioi* ijudskkkih komisarjev na Krimu je odobril in odpoš -lai delegacijo v Carigrad, da od tam izvede trgovsko zvezo z Bolgarijo. — Železniška, komisija v- Moskvi ‘je naročila v Nemčiji 700, na Švedskem pa 1000 lokomotiv. 165 lokomotiv od tega, naročila te že prispelo v Rusijo, po šiljajo se čez Windave—Reval—Nawo. V Petrogradu jih bo sprejemala neke, posebna komisija in dodeljevala gro-mefu. Predsednik češke trgovske mi sije v Moskvi Girsa. poroča p jrgovs-kem dogovoru med Rustijo in Ukrajino Po. ska je š Češko in Rusijo sklenila dogovor radi tranzitnega prometa. Kongres delavstva 'daljnega izto -ka, ki se je vršil v Moskvi, je prvič pokazal iztočni delavski problem, Na iztoku je imperijalizem v polnem eventi in izkoriščanje je še v duhu starih Španjolcev nekdaj v srednji in južni Ameriki. — Strašno sliko je podal kore iški delegat iz svoje domovine ih svojega stanu pod japonskim' jarmom. «ra&a.______________________________ ■Japonci imajo vse v rokah in korejs k! živelj se splošno izkorišča, delavski razred pa. Še posebej. Kljub temu a 460 strokovnih zvez z več stotisoč članov Delavsko življenje je pa tudi v sami Japonski zelo težko, kakor po -roča japonski zastop.nik. Japan je zelo Industrijalna, pri tem pa «najimperija -listična država na Iztoku. Delovnim slojem se nalagajo strašna bremena. Sam militarizem žre 45% vseh državnih dohodkov. Po mnenju delegata je washingtonska konferenca samo odgodila oborožen konflikt med velesilami, ki iščejo koristi na Iztoku. Zapadni • kapital se interesira za Iztok samo le radi sirovin, za pomoč v razvoj pro -dukcijfikih sil pa nima volje, ker se nada, da bo prej ali slej vse sveže izrabil. Na sami washingtonski konferenci se je pokazalo, da ne kaže dvigniti kitajske industrije s _ pomočjo inozemskega kapitala, ker bi se ta napredek kosal s kolonijalno politiko velikih sil. Iz tega vidika izražajo vsi iztočni delavski zastopnici tudi zahtevo naeijonalne samostojnosti in osvo-bomnja. Z razrednega stališča pa zahtevajo demokratično republiko, socijalizacijo zemljišč iu večjih industrij -skih podjetij z delavsko kontrolo.^ — Kongres se je vršil v okrilju boljševizma in vidi se, da komunistični vodi -telji v nobenem oziru ne vsiljujejo iztočnim delavcem svojih metod in da z aa večim taktom netijo pokret za narodno samoupravo. ___ ________ .-H.p-itf—i fflvnraT—"* smtKBSsaoBSSisMaeauä Beležke. Zemljoradnik! o vladnih strankah. Njihovo centralno glasilo „Selo“ piše: „Radikali kakor demokrati so predstavniki velikega kapitala v delu in velike posesti na vasi. Vsa razlika je v tem, da so radikali bolj iskreni dočim demokrat pod krinko demokratičnih principov skrivajo svoje kapitalistične Ln bankokratske diljlo. Enim kakor drugim je cilj, da se obdrži velekapital in da ostane oblast v njihovih rokah na škodo zemljoradnikov. Demokrati, so po svojih besedah šli v skupščino, da dajo jugoslovanstva! v ustavi životvorno silo in da se reS: agrarna reforma- A kaj so storili? — Jugoslovanstvo so izdali, agrarne reforme pa niso rešit', ker jim n.ihova bankokracija ne da, da bi se seljak ekonomsko osvobodil. In po vsem tem poteptanju svojega programa, so postali demokrati še predstavniki re-akoijonarstva v naši državi. Zloglasni zakon o zaščiti države s svojim tep tanjem usfjavo in držav5ijanskih pravic je ustvaril policijsko silo enako Vladanščini v nekdanji Srbiji., Ogi, ki so izdaji jugoslovansko idejo in ustvarili hrvatsko vprašanje, oni, ki so izdali agrarno relormo pod vplivom bankokracije, oni, ki teptajo držav-pravico in svobodo, nimajo pravice, da se nazivajo demokrati. Pristojalo bi jim nazivanje roakcijonarji, to'je po njih dosedanjem dolu dostojno ime. — Najmanj pa imajo pravice, imenovajti se zastopnikom zemljoradnikov, to •pa zato, ker v vsem predstavljajo bankokracijo, kt davp zomljoradnijia, kakor kak,a pošast“. Albanija je našim generalom in prvostepenim politikom pretveza za vzdrževanje silnega militarizma, Itoli janom naboj puške, ki je za vsak slučaj naperjena prod celemu Balkanu, — Nemcem pa torišče dela in zaslužka miroljubnim in kulturnim potom. Dopisnik sarajevske „Večernje i Pošte“ javlja iz Skadra, da se nemška industrija od dneva do dneva bolj razvija v Albaniji. Ce bi človek ♦poslušal našega Spalajkoviča in še nekatere druge, ki? venomer slikajo vse Albance kot krvoločne divjake na vedui preži, bi moral misliti«, da jo sploh to nemogoče. Temu pa ni tako. Tudi Albanci imajo smisel za napredek. V Skader so prišli odposlanci ne kega berolinskega industrijskega dru štva in sedaj se pogajajo z albansko vlado radi koncesije za zgradbo elekt nične železnice Skadar—L ješ—Sv. 1- • van Medua in upeljavo električne raz svetlJaVe v teh krajih. Teren od Skali a (io Lješa je zelo težaven, reka Drina strašno razjeda in poplavlja, pa nemški strokovnjaki menijo, da se bodo dale vse zapreke premagati in da so bo z dobro regulacijo še v drugih ozirih mnogo pomagalo. Za zgrad bo to železnice so se že dosedaj zje-chnili glede gvote od 1,200.000 mark v srebru. Razven Berolina posvečuje tu di Dunaj veliko pozornost Albaniji;. — J udi iz Dunaja se mudijo odposlanci v Skadru, Trije višji uradniki organi zi rajo celo policijo. Dopisnik trdi, da imajo Albanci do Nemcev, toliko zaupanja, da so iz Berolina zaprosili ne kaj oficirjev, ki bi jim vojaštvo organizirali. — Ce bi se mi ravnali po nemškem vzgledu, bi imeli mnogo koristi in ne glede na to, — marsikaj slabega bi si prihranili — trpljenje naših mladeničev po albanskih pečinah In pa obtožbo pred zvezo narodov. Zanimiva plat rudarskega procesa v Tuzli. Vse politične sodnijske obravnave, ki so se vršile pri nas od u-je'dnijenja sem, so se izkazale kof blamaža za razne upravne oblasti. Beo -grajski proces proti atentatorjem se je spremenil v obtožnico proti nekultur -nomu in nečloveškemu postopanju po ličke in notranjega ministrstva (to je Svetozarja Pribičeviča). Kakor z aten-ta terskim procesom je tudi s procesom proti tuzlanskim rudarjem, ki dokazn-e 'divjaško postopanje policije in žandarmerije. Rudarji v Kreki so zahtevali povišanje plače, kar jim pa ni hotela dovoliti uprava rudnika, radi tega so stopili malo prod Božičem 1920 v štra„k. Sara,,evska vlada je izdala na to nalog, ako se ne vrnejo rudarji tekom treh dni na delo» naj se odpustijo in vrže„o z ženami in otroci vred iz stanovanj. Delavci, povečinji katol. Slovenci, da se izognejo nasilnemu pogonu iz eraričnih stanovanj, so se raz lezli, da proslavijo v miru Božič, krog po kmetski, okolici z namenom, da se vrne.o zopet k delu, ko bo končana ta stavka. Okružni predstojnik, znani nasilnik Gradič, pa je sestavil v Tuzli sve'o posebno gardo' od 30 ljudi in jo poslal z orožniki vred proti rudarjem v vas s povedem, da pomeče^o iz er -amili stanovanj pohištvo, žene in ot -roko stavka očih rudarjev, ki so bili na kmetih, k„er so hoteli v miru preživeti božične praznike. Radi tega ie prišlo do spopadov: gardisti so napadli rudar.e, rudarji so se branili, nakar so jih gardisti in Žandarji preba-tinili in odbrali v tuzlanske zapore . V Tuzli jili je zasliševal Gradič in neki podpolkovnik. Vsled batiu in skrajno slabega postopanja je umrlo v preiskovalnih zaporih več radarjev. Zdaj se vrši sodna, razprava, proti onim rudarjem, ki so slučajno še ostali pri življenju. Najbolj senzacijonelno je na celem procesu službena obsodba okružne oblasti, po katerih bi se lahko u-gotovilo postopanje Gradiča proti ru -dar.em. Politični pristav Lukerdič, ki je bil v Tuzii v dobi Grudičevega pa-ševanja, katerega veže uradna tajnost, je pustil protokolirati, da je izzval ta Grudič nerede in mučenja med rudarji. Lukerdič obtožuje Gradiča, da je na čisto protizakonit način postopal", povzročil prelivanje krvi in tudi sedanji proces. Čudno je samo pri celi zadevi še to, da je izzivaš na prelivanje krvi in radarskega procesa — kr. okružni načelnik Grudič v Beogradu kot načelnik v notranjem ministrstvu, mesto da bi sedel mesto rudarjev na zatožni klopi v Tuzli, Slabo uradništvo. V sarajevskem „Narodu“ kritiziral neki S, G. ono vrsto uradništva, ki po strankarskih nagibih in interesih izhaja iz Srbije tier se pošilja celo v preča ske kraje Pisec pravi, da ti uradniki niti za južno Srbijo ne veljajo, pravi, da se je culo celo od srbske strani proti njim dosti pritožb. Neka Srbkinia iz Novega Pazara jih je takole označila: „Prej so imeli Turki prav, ker je bila njihova oblast, danes pa imajo bogatejši od njih še vedno prav, ker si z denarjem podkupljajo naše načelnike m druge činovnike“. — Ti kraji so neposredno izpod Turške prišli pod srbsko upravo in zaljo ni čuda., da je novi uradnik hodil po stopinjah prejšnjega. Turška uprava je v bistvu in 'luhn ostala, ostal je bakšiš in ostale so zlorabe oblasti po brezmejni samo-vofji Višji oblastniki, ki so nižje pošiljali, se niso brigali dosti za njih socijalno in gospodarsko stališče, plačo so jim na kratko in pičlo odmerili ceš. saj ti ni samo plača za življenje’ imaš vendar oblast - in lahko baš do sti zaslužiš. — Partija te uradnike pošilja, da s korupcijo redijo sebe in pomagajo tudi partiji. Zato je pa tako, razne komisije, ki so proučevale položaj po Sandžaku in južni Srbiji, so morale to ‘potrditi. H koncu pa o-; pozarja pisec državnike, da skrbno ■ pregledajo vsakega uradnika predno ; ga pošljejo iz Srbije v prečanske kra j je in naj ne pozabijo, da fj kraji — j prečanski, novoosvobojeni, ali kakorkoli se že imenujejo, niso prišli (izpod Turške. V Bosni in Hercegovini je Avstrija samo prva leta po okupaciji iz teldvebetov delala načelnike, pa se je kmalu premislila ter potem stro go pazila na kvalifikacijo uradništva, „Srpski, Književni Glasnik“ je izdal poziv na vse javne delavce, da izrazijo svoje mišljenje o našem državnem in narodnem problemu. „Obzor“ oiše o tem ter zaključuje svoj članek takole: Glasnik bi rad odgovor v 500 oesedah. Na vprašanje ima pa že več raznih odgovorov z eno samo besedo ali kratkim izrekom. N. pr. v Beogradu so že odgovorili : Amputacija. V Zagrebu: Konfederacija. V Splitu pa: Jugoslavija. V Ljubljani: Avtonomija, V Sarajevu: Velika Srbija. V Evropi: Balkan — mi pa odgovarjamo le: Nove volitve; Atentatorja Alijagiča, ki je ubil ministra Draškoviča. so obsodili, v Zagrebu na smrt, Rudolf Hercigonja, ki je bil duševni oče tega čina, se je pa še pravočasno umaknil in beograjski radikalni listi so začeli pisati, da je pokrovitelj in nekak zaveznik tega — Hercigonie minister Svetozar Pribiče-vič. Vse mogoče odnošaje teh dveh je začel razkrivati „BalLkan“ z očfcviidno tendenco, da tudi Pribičeviču pripada del inicijative pri tem atentatu. (5 tem se je pisalo nekaj tednov, potem pa je vse poleglo, sedaj pa prihaja Protičev „Radikal“ z objavljanjem pisma, katero naj bi Hercigonja pisal Pribiče -viču, V pismu so odprta namigavanja naj gre Hercigonja, v Ameriko, skratka, pismo m vzor korespondence dveh zarotnikov. K temu pismu se pristavlja še „objava“ — potni list, izdan od Pribičevičevega ministrstva Hercigonji --- kot državnemu kurir.u. To je že stara stvar, da se na tak način dela politika v Beogradu, iz življenja in smrti se kuje politični kapital, zarote m intrige niso nepoznana sredstva, pa pri vseh teh strašnih metodah bo na stvari le nekaj, kurirska objava še več govori kot pismo. Pismo se lahko fingerà, lahko se piše tudi po naročilu, jv a j je z „ob'avo“, z uradno listino, se bo menda pa le dalo dognati, ako je poštenost in pravica, v «prvi vrsti pa nepristranost na odločujočih mestih V tem slučai.u je pa nujno potrebna tudi reviziia Alijagičevega procesa in če je res» cfa je minister pajdaš člo -k a, ki je vodil ta atentat, potem mo -ra sodba drugače in na drugo stran izpasti Sv. Pribičevič je po objavljenju pisma Hercigonje držal svojim pajdašem v demokratskem klubu zelo dolg go\for, v katerem skuša dopovedafti, da njega že od nekdaj preganja uso -da s samimi zarotami in raznimi fin-giranimi oismi, kakor sedaj. Napada seveda tudi Protiča, samo o Hercigo ■ nji nima kaj povedati. Pravi, da je govoril z n im samo enkrat, ko je bil v neki deputaciji narodnih preganjencev. To je vse ; značilno je, da v celem govora, polnem samohvale, niti z eno be sedo ne zadene dragega očitanja — kurirske ob.ave, katero ]e Hercigonja dobil od njega kot ministra policije, o-ziroma od njegovega prvega sekretarja. Za n j,m govori poslanec Wilder , ki .e po objavi.enem pismu nekak posredovalec med ministrom, in Hercigo-njo. Tudi njemu so ždi vse izmišljeno in lažnivo. Tudi proti njemu, velikemu narodnjaku, so bile že večkrat naperjene enake zarote, Pribičevič je napadel Protiča, Wilder pa napada dr. Ivaniča. Seveda tudi on Hercegonjo komaj pozna, po preobratu je govoril z nam samo dvakrat. Ko sta oba dva lzpem svo'e slavospeve, na katerih ni od stvarnosti niti sence, so njuna pajdaši Izrazili svo.e popolno zaupanje . Kaj drugega se itak ni dalo pričakovati Pribičevič bo v krogu svojih pajdašev vedno dobil zaupnico,, pa naj ?-ma to ali ono na vesi', saj je venda* znano, da so stranke današnjih oblast nikov personifikacija politične nemorale. Avstrijske navade? v Jugosjavijü zasleduje mostarski list „Delo“ in prinaša za primer vest, da hodi po Mostam od hiše do hiše fabrikant pa-trijotičnih slik, da pa njegove ponudbe bolj učinkujejo, ga spremlja 'po- licaj, ki si prav dobro vsakega asa^id-mni, ki nima sm itela za patrijoßaem , ter ponudbo odbije. Fabrikant ntavftr sti od tega: 80 procentov, ostanek 20 pa gre baje v korist zaščite dece, ff», slučaj je sicer malenkost, ki je isolo značilna za današnjo dobo. Dnevne novice. Shod SLS v St. Petru niža Mari hora se je vršil dne 12. februarja. O političnem in gospodarskem poSjožajju je poročal 'poslanec Zebot. Po Birni u se je vršil občni' zbor krajevne politične orgainižaclije. Za načelnika je zopet izvoljen župan Ljudevit FTuelfer Županska tečaja v Poljčanah in Sv. Križu na Murskem polju sta se vršila 7. oz. 0. februarja. Predavali so: okr. glavar dr. Logar o občinski upravi, uradovanju! in domoviustvu. poslanec Zebot o davkih, davčnih napovedih, prizivih ter o lovskem saio nu: načelnik Županske zveza poslanec Stanovnik pa o uradnih knjigah in razmh za občine praktičnih zadevah. V Poljčanah se je usifacovfl o-krožni odbor Županske zveze, za , pučansko kotlino z načelnikom županom K:tatom iz Studenic, v, Križevcih pa za celi ljutomerski okraj •(načelnik žn pan Jakob Štuhec). „Narod“ je zgubil pamet. Užaljeni g. Urek je objavil v „Kmetijskem listu“ malenkostno obsodbo bratpv Po-čivavšek iz Imenega, ker sta očitala Ureku na shodu 200 milijonov, kafere so prejeli slabostojni od Pašiča, Ucuk je razbobnal Počiva všeka kot žrCv i huiskanj „Straže“ in „Gospodarja»* Za» „Kmetijskim listom“ je prišepat „.Slov. Narod“ in premleva v dolgi notici istu kot „Kmetijski list.,“ „Narod“ je.Čigto pozabil, kako je očital g. dr. Kukovec na shodu v Središču in v tiskani , besedi v „Novi dobi“ in „Taboru“,, ka -ko da taji korumpirani Urek, da je dobila SKS stotisoče iz demokratskih rok! Demokratie so plačaM samostojnim jzdajicam še pred pohodom v koristi tuanfo na stotisoče, drago pa je še pridjal pozneje Pašič, Zakaj neki n» toži surovina Urek „ Sf raže V podarja“ in zemljoradniških glasil, « ki se kot prva prinesla vest o 200 milijonih. G. Urek se v svoji divjaški pbbesaa -losti vedno zažene v nedolžne kmete „ in jih tira pred kako zakotno sodnijo a nad one, ki bi mu lahko dokazali vso njegovo podkupljivost, izd&lsftro ir brezznačajnost, pa se ne upa. Počivavšek še bosta maščevana» „Narod“ pa naj v drugič vsaj nekoliko premisli, predno začne šepati ga iz „Kmetijskega lista“ izposojenih !b»rg ijali Dober nasvet vodstvu Samostojne. Skrajni čas je že, da pregleda Samostojna svoj program ter ga prikroji sedanjim razmeram prikladno. Samos to j na naj da stranki zanesljivo ime m to še pred volitvami Slovenski kmet bo-radi slabostojne politike v Beogradu kmalu rešen vseh težav, ker bo prišel na boben. Delavcev naj slabostojni nikar ne vklepajo v'svojo stranko, ker bodo začeli kmalu gladu in pomanjkanja kapati Abrahamu v naročje, V stranki bodo ostali samo še liberalni učitelji, špekulanti, vojni dobičkarji , bannirji in ministri, ki so si napravili' premoženje. Slabostojna brezbrižnost glede razbremenitve davkoplačevalcev, v finančnem odbora je ‘ zahteval naß Jugoslovanski klub, naj se določi pri dvanajstinah za mare ter moril ©ksi -stenčni minimum pri doloöevan'n do -hodkov vsaj na 10,000 K, ne kot -do -sedaj 4800 K. Predlogu našega kluba so ostro nasprotovali demokrati, a samostojnih poslancev ni bilo niti na se- io. Finančni minister dr Kumamidi je izjavil, da se bo oziral na predlog Jugoslovanskega kluba pri rednem proračunu. a ne pri dvanajstinah. Važno za lastnike vozov na vzme-te (fedre). Vozovi na vzmeteh (fedrih), to so vozovi na fedrih, ki niso Ijafcer ski kakor kočije, landauerji, breki, marveč druge vrste n. pr. takozvani navadni kolešelji in „zapravljivčki“, brez strehe in slično, plačujejo to takso samo tedaj, ako se uporabljajo izključno za osebo in rodbino iasnika (za luksus). Ako jih pa redno uporablja lastnik poleg tega tudi za prevažanje svojih potrebščin, pridelkov ali blaga na pr. mleka, zelenjave, mesa, manufakiturnega blaga itd. ne plača nikake takse. Stranke, id so že po- ,,$atfcjSQ, katere pa po teh novih predpisih in navodilih n'iso bite za-reeafl« pjačalji, lahko prosijo za povračil# tekom 00 dni po položitvi, tab-se pri onem oblastvu, kjer so takso položi lil« 'Zgoraj omienjjeno olajševalno naroabo je razglasita delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani. Za dar ob kraljevi poroki pripo -roča Hst »Srbija“ v Mitroviči, da naj vsaka srbska hiša in vsak moški nad 16 tet obteše in zgotovi po eiden železniški prag. Odda naj ga občini in ta ga bo že spravila naprej. Drv. pravi list, imamo hvala Bogu dosu in na ta naßin bi zbrali 8 do 10 milijonov pragov za dober mesec — Nasvet ni slab in tudi tako poročno darilo bo na mestu, ker če minister prometa ne izmenja preperelih pragov in ne uredi vse drugo, kar je zanemarjeno in pokvarjeno na železniških progah, se kraljevi svatje ne bodo z vlakom vozili. Ob času poroke bomo že, če poide tako naprej, globoko v dobi starodobnih — prometnih sredstev. Pokojni Fra. Didak Bttntič je končal svojo poslaniško delovanje z zelo ostrim telegramom na vojnega ministra radi slabega postopanja z rekruti in še sedaj po smrti mu beograjski listi tega protesta ne morejo odpustiti. „Politika“ gre oelo tako daleč, da tr -di, kako se jo poprej uklanjal pred madžarskim „Zugsführerjem“ in si je sedaj opal celo vojnemu ministru pretiti. Ne glede na to, da je zelo grdo blatiti človeka, ki je že v grobu, se vidi pri tem izpadu tudi v drugem o-ziru vsa nemoralnost beograjske z vlado zmenjene „Stampe.“ V stanu so oblajati vsakega Človeka in Če je še jta -ko čist in vzvišen, da morajo to tudi listi polit čnih nasprotnikov priznati. Ko psuje „Politika“ posojnega Buntiča, piše o nem demokratsko glasilo „Jugoslovanski list“ v Sarajevu, da je med vojno z največlo odločnostjo ter neustrašenostjp nastopal pred vlado in vojaško oblastjo v zaščito prebivalstva 0© ne gre tako, poskusimo drugo* če! — Beograjski listi pišejo, da so naši vladi ovci poslali avstrijski; vladi — prijateljsko noto, v kateri ji pred očujejo, da je na. Dunaju več jugoslovanskih emigrantov, ki vodijo so vraž no politiko proti domači vladi. Avstrijci naj bi prijateljsko ravnali pa to preprečili, tp se pravi, naj bi proti vsem mednarodnim in drugim določilom storili to, kar hočejo oblastniki v Beogradu in pa razni njihovi „zaup niki“ na Dunaju. K temu je {jreba o-meniti sledeče: Na Dunaju, kakor tudi po drugih mestih inozemstva, je res precej naših beguncev in ljudi, ki rajši bivajo na tujem kakor doma. To so prvič razni temni elementi, ki m potikajo okrog v osebno Spekulativ nih in proiitarskili nakanah. Pa ti temni elementi našim oblastnikom ne delajo skrbi, zakaj tud:, saj so Se taki često znašli tudi v raznovrstnih ko misijah, — brigajo jih samo ljudje, ki so se odstranili «z političnih razlogov. Med temi je mnogo komunistov,, eni so se z begom rešili batin v glavuja-6i, drugi so bili pa v Rusiji in četudi se to v vseh drugih državah dovoljuje Gladiatorji. Prva knjiga. — Eros. (67. nadaljevanje.) Ponosno je stopal tribun naokrog po areni in pri.azno pokimaval svojim številnim prijateljem, Damasip in O arses pa in drugi njegovi klienti in 'znanci so ga burno nozdravliali. Pred Cezarjevim sedežem se je u-stavn in pozdravil Vitkija z izbrano spošti ivost o. Nato pa je spet stopil v sredo arene in čakal svojega nasprotnika- In ni mu bilo treba dolgo čakati, Tribunove oči so bile uprte v Va-lecijO in opazil je, kako ji je hipoma rdečica zalila lica in vrat — pa se ko, umaknila marmornati bledobi. Obrnil se je — in zagledal je svojega sovražnika —. Hipija in Hirpin sta ga spremljala v areno. Klici, ki so j ozdravljali novodoš -leča, niso bili tako dolgotra ni, kakor oni za tribun#.. Pa če bi bii kdo bolj po iskrenosti ko po številu privržen- j oev moril navdušenje in zanimanje, ki je v ladalo za lega ali onega, bi bil o-pazil. da suženj daleč nadki^ljuje tribuna i in zato izdajajo celo potni listi, Je pri nas vendarle (pri polici/: Označeno zločin iu. ima, če ne kaj hujšega, — vsaj nekaj mescev mučne „jiztrage“ za posledico. V političnih zasledovanjih naši policajdemiökratski oblastniki ne. (poznajo nobenih mej in na vsak način bi se rad polastili teh ljudi, ki V živ a jo sedaj drugod pravico azila. Pred mesci so bili celo tako cinični, da so se sklicevali na pogodbo med nekdanjo Srbijo in avstrijsko monar-, hijo, ki je predvidevala tudi izročitev političnih beguncev, avstrijska Vlada pa seveda ni mogla prezreti, d# je ta pogodba z rajna Avstrijo pokopana, in tako zahtevanih komunističnih poslancev ni izročila. — To torej ni šlo. zato se sedaj poši3|ajo prijateljske note. „Preßanska“ fronta pridobiva tudi Srbe-preČane, ki so še pred nekaj mesci vsakega proglašali za veleizdajalca, ki bi si upal le misliti, da ne bo vse svetlo in lepo, kar pride iz Beo -grada. Nesposobnost politikov v Beogradu, še bolj pa beograjska čaršija s svojim nenasitnim egoizmom in ban-kokracijo, bakšiš-birokraeija in korun cija to odbija tudi tiste, ki so videli poprej v Beogradu središče in jedro v vsaKem oziru, Sr.b tostran Save je obupal nad beograjsko čaršiio in gospodarsko se bo vedno družil z drugimi prečani in tudi njegov šovinizem se bo obrusil./ I|:sti radikalne stranke po Vojvodini prinašajo ostre kritike beo-gra'ske politike in v Bosni se tudi že med Srbi sliši: „Bosna Bosancima..“ Protifarvatski izgred, V Brčkem v Bosni so pred tednom prf’öakovaU Hrvati prihod g. dr. Krnjetiča in Se nekega drugega narodnega poslanca, Poif.cajdemokrati so zato zvedeli pa so mobilizirali svojo brahijalno gardo Pripeljali so jo na postajo, da že tam dajo duška svoji državotvornosti na način, ki se tako često izvaja v. Bos^ ni. Vlak je pa slučajno obsijal pred postajo ite Hrvati so svoja poslanca odvedli po drugi poti v mesto. Ko je drub at videla, da zasipu j čaka, je vdria v mesto ter tu hladila svojo sfranl-arsko jezo nad hišami nekaterih Hrvatov, Poškodovali so stanovanje in imovino odvetnika dr. Cebala trgovcu Iliševiču, direktorju Hrvatske banke, Hrvatske obrtne zadruge in gostilno Mihe Rebla. —■ Zandarji so pnspeii. ko so razgrajači že dovršili, kar se jim je zljubilo. Cerkev v Šmartnem pril Kranju je kljub gašenju od strani prebivalstva in raznih požarnih bramb pogorela. Ogenj je izbruhnil na podstrešju iz sedaj še nepojasnjenega vzroka. Velike začasne tekii/tve železu iškega prometa, Radi prevelikega sne-j ga in sneženih zametov je ravnateIjst vo drž. železnic v Zagrebu ustavilo za časno promet na sledečih progah: 0-guun—Bakar, Ogulin—Gospič, Osijek - -Našice, Osijek—Brnjevar, Pelino n o-štor, Batni,oe—Skela liju Osjek—Dalj. Ravnateljstvo železnice v Subotici, je ustavilo promet na vseh svojih lokalnih železnicah. Na, glaviCh progah Bogojevo—Subotica, Subotica—Forgos Subotica—Kelebija jini Subotica—Novi Sad se še vrši delni osebni in tovor- Vsa duša je Mariamni žarela iz o-či, ko je vrnila Eski pozdravni po -gled, ki ga je poslal izključno njej -Valerija ju je opazila in ostra bol jo je prešinila do mozga —. "Spoznala je svojo nasprotnico —, Divja Čuvsfva so zaplala v njenem srcu celo v tem trenutku strašnega pričakovanja.. Užaljeni ponos, zametana Bubezen, dvom, strah, negotovost iu kesanje se je podilo v njeni duši —, Priprosto in 'pošteno srce Mariani-nino je imelo le eden velik smrten strah, — da bi Eska podlegel. Valerijo pa je vznemirjalo tisoč hudih slu -ten: in strahov, tisoč nasprotujočih si že . in zavest jo je morila, da je ne more zadovoljiti, česar, si je najbolje želela, oziroma česar se je najbolj bala ~- Stvarni in brez predsodkov računajoči gledalci so bili o izidu borbe le enega mnenja, — Ako je katera stvar povečala navdušenje za Placida, mu ga je povečalo dejstvo, da si jo izbral zares nevarnega nasprotnika. V ponosu svo ega silnega mišičastega telesa, v cvetu svoje mladosti in lepote, oborožen s čelajdo ščitom in mečem, ki ga je nosil s prirojeno in privajeno lahkoto, je Eska v resnici ni promet, Brzdvlak Vinkovci—Bukaj-I rešta ne vozi. Na vseh ostalih pro-I gah po Vojvodini se še vzdržuje pro-j met. a v zelo skrčenem obsegu. Posledice snežepega meteža pri Bo sanskih železnicah.'Na vseh bosans kih progah odkidavajo zadnje dni velikanski sneg civilni delavci in vojaštvo. Z neumornim delom upa direkcija bosanskih Železnic po preteku nekaj dni vzpostaviti zopet redni promet. Kar kih nesreč ali človeških žrtev ni zahteval sneženi metež, ampak je samo začasno ustavil in zavrl "osebni in tovorni promet. Po Hercegovini 3e zapadel tako viso., sneg, kot ga ne pomnijo najstarejši ljudje. V Mostaru se rušijo in popuščajo strehe pod težo snega. Poleg sneženega meteža še divja ostra burja, ki je potrgala vse telefonske in telegrafske žice in podrla droge. V Mostaru počiva vse delo po tovarnah, le malokdo se pokaže na ulicah. S Krasa pifhajajo poročila o groznih sneženih zamegli, kakor gniti ne pomnijo najstarejši ljudje. Nekatere hiše so s snegom vred zazidane, da ne morejo ljudje ven. Otroci ne morejo v šolo, ljudje ne v cerkev, še mrličev ne/ morejo pokopavati. Pri vsem sneženem viharju 'pa ljudje na Krasu niso preskrbljeni z drvami in zmrzujejo. Kakor hitro pa bo nehala snežena burja, bo začel pihati jug, in nastale bodo povodnji, ki bodo opas-nejše od sneženih zametov. Ta je pa lepa! Konjenik Slovenec iz Subotice nam piše: Vaš list „Stražo“, ki sem jo imel naročeno 54 letno, so ftii prepovedali, da te ne smem čitati,. Moja edina zabava mi je br.l vaš list, a sedaj so mi ga na,-silnira potom zabran/M. Doma imam ženo in dva otroka, sem gospodar in posestnik 43 oralov in moram služiti dve leti. Prosim poslance Jugoslovanskega kluba za pomoč, sicer bom obupal. — Taeega postopanja naši slovenski fantje niso vajeni in si ga ne bodo pustili dopasti. Naše poslance pa opozarjamo, da zopet enkrat zagodejo v zbornici vojnemu ministru kot je naš neustrašeni poslanec Sušnik Pašteti. Srbi in Crnogorci. Na učiteljišču ■ v Jagodini študira tudi precej Črnogorcev. Ti fantje so gotovo z bratski -mi čutili prišli v Sumadijo, danes so pa precej razočarani, in temu svojemu razočaranju dajejo tudi v javnosti duška. Neki profesor jih zapostavlja in zbada, kjer le more, posebno rad pa povdarja, da je Crna gora in Albanija državi SHS samo na kvar. Pravi, da bi bila naša država prava Švica če ne bi bilo Crne gore in Crnogor -cev. Nekaj dnevne kronike iz naše pr« stolice.. V eni kavarni se kar na lepem skregata dva policijska pftsarja. Ko sta se do dobra Czpsovala in izgrdila, celo rodovino in še marsikaj i drugega, sta se začela pretepati. — K.avarnar je miril, gosti so mirili, po licaja sta se vedno hujše pretepala, precej posode se je razbilo in dosti gostov je odšlo in odneslo ceho. V drugi kavarni „Vojvoda Gligor“ pije rakijo neki podnarednik. Naenkrat po , naredil vtis nepremagljivega, nasprotnika, kakoršnega ni bilo več mogoče najti v vsem rimskem imperiju. Celo Hirpin, mož, ki je iz izkušnje vedel kako negotov je izid takih borb, in ki je bil previden, Če že ne v iz -i ražanj'u, pa vsaj v dokazovanju svo -! joga mnenja, celo on je Šepnil Hipiji, ; da izgleda patricij ob strani njunega j učenca kakor otrok, in je koj ponudil ! vrč najboljšega falerničana za stavo, ! „da ga bodo nesli z nogami naprej iz j arene, ko prvič nesrečno vrže svojo I mrežo — Zvest svoji redkobesednosti in -sedov, prijateljev in znancev; se vrše-«ti pogreb. K zadnjemu počitlcu ja je spremljalo šest eč. duhovnikov in na gvotm jej Je govoril v slovo do solz ganljive besede mnogoč. g, Iv. Mlakar, kr. vojni, kuraf| t.z Ptuja. V miru popraj zlato groe m vlivaj zaželeni večni mir in pokoj. "Velika tramvajska nesreča sq je dggodila Vi sredo zjutraj v Dubrovnika, Tramvaj, ki vozi iz Gruža po ve-iSai dijake v mesto, se je sredi mesta spotzmi na ztedeitešim tirom in pve-vrgel. Pri priči so bili mrtvil il dija Ml édeg kondukter je čez nekaj ur umrl v bolnišnici', 16 dijakov še pa leži po večini težko ranjenih« Hudo ab'']« ponesrečil tudi nek orožnik. — Merah so mu amputirati nogo. Gelo mašto Se nahaja pod težkim tin žalostnim utisom te nesreče. Vrednost denarja. Ameriški dolar stato# 801—302!4, francoski frank sta -ne 2654 Baših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.25 do 4.30, za 100 če hoelovaških kron 581 do 582, za 100 nemških mark 1!55%—15(5% in za 100 lajSdh lir 1500 Jugoslovanskih kron . V Gurihu znaša vrednost naše krone 1 1.05 centima. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za 5 točk. Vajenea iz poštene hiše, ki je dovršil nekaj srednih al)j meščanskih šol,sprejme takoj tiskarna sv, Cirila v Mariboru, Iz Ptuja. Umrl je dne 10, t. m. znani vele-tržec « vinom Konrad Fürst v 70. letu svoje starosti Za Kaiserjem !e bil menda najpremožnejši vinski trgovec in je zapustil veliko premoženje. Bil 'e tudi akcüonar „Petovie“ in član — nadzorstva V Ornigovih časih >0 ig ral kot njegov politični nasprotnik, ki ni bil zadovoljen z Ornigovim mest -nim gospodarstvom, važno lokalno politično vlogo. Izdaj, ie tudi kn,ižie> s ptujskem mestnem gospodarstvu, v kateri je ostro kritiziral Ornigovo 'delo. Ustanovil je „Spar- und Vorschußverein“. katerega načelnik je bil. Zaprti sta od 9. februarja dekliška meščanska šola in mestna dekliška šola, ker nimata đrv in premoga. „Ptujskemu listu“ z dne 12, februarja se smili učiteljstvo, ki jo poučevalo — pri 6—8 stopinj, ne omenja pa otrok, ki so tudi zmrzovali. Učiteljstvo se zavije v kožuhe, revni otroci pa jih nimajo. „Predpogoj za nadaljni razvoj demokratične misli v Ptuju je družabnost“, modruje filozof „Ptujskega lista Zelo duhovito! Drava je do polovice zamrznjena in nosi srež. Ogenj. Dne 8 t. m. dopoldne je začelo goreti v dominikanski vojašnici, Ogenj se je hitro Širil, a požarna bramba ga je s pomočjo vojaštva udu-šiLa Iz Maribora. Shod v Kamnici, se je preložil z ozirom na cerkveno tridnevnico na nedeljo dne 26. t m. po rani maši. 'Mariborske JDS poütijftno korifeje krog „Tabora“ ih do skromnega dr. Franjo Lipolda pa do šoštarja Smrekarja se silno hudujejo na dr, Kukov ca, ki je v svoji govorniški griži v Središču izbruhal iz sebe dolgo zar virano tajnosj o stotlsočakihj s katerimi so kupovali demokrati samostojne koritarje. Dr. LIpold in Smrekar sta mnenja, akoravno se kupčija s Samo-, stojno nj obnesla, bi se jo bilo vendar l le moralo zamolčat!', kjer znači uma-; zan in velik neuspeh policaj demokrat ! ske politike. Res bridko je, ako mora-1 jo slovenskega JDS voditelja obsojati j radi nepremišljene blebetavosti ljudje ! kot. dr. Lipold in kopitar Smrekar, Tudi narodni socijalisti so na zadnjem Kukovčevem shodu zajahali demokratsko kljuse in so rohneli »proti ..klerikalcem“. Ta nova orijentacija bo gotovo popolnoma spremenila politični položaj vt 'Jugoslaviji Demokra ti morajo imeti vedno pometač© za seboj. Na deželi) imajo kot „štiielpucer ja“ slaboslojneže, po mestili pa narodno soci jais te. „Tabor“ je dobil novega) h,Šef-redakterja“ v osebi advokata dr, Reis mana, po domače dr, „Slamorezca“, Mož bo dal „Taboru“ vse svoje demokratske sile na razpolago. Neizčrpen je ta veliki demokrat. Piše sežem dolge uvodnike, krega sé s ce- kmetsko posestvo se iiu»|vb išče v naje«. Ponudbe na Pohate Matija, Sv. lij fri Maribor«. 57 1 ali 2 delavcema se _____sprejmeta s hrano in stanovanjem; jlača po dogovoru, Nastop takoj. Naslov Josip Prašniker, strojarski mojster, Ie!at>e-Medija, postaja Zagorje ob Sivi, 1—2 56 t IRLI OGLASI . Trgovina Žepne ure 'SSSStki vij« «ajsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev..i6. Ii— 3° emajlirane, porcelanaste, steklene in kuhinjske posode iz vlitega železa se priporoča cenjenemu občinstvu ALBERT VICEL, Maribor, Glavni trg štev. 5. Ha debate! Na drobne! Viniki KAMEN : 'b kupuje po naj višji ceni VID MURKO, trgovec, Meljska oesta 24, Maribor 49 BOBKO IN PO CBNI JAKOB LAH Maribor, €rlavnl lipg 0. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje 1-842 Solidno! lim svetom, deli demokraiom in «jkte-rikalcem“ zveličavne nauke in osreču je mariborsko ozračje z novimi svetovno pobočnimi metodami, Kdo bi si upal pred leti samo misliti, da bo iz tega. skromnega možioelja postal tak duševni velmož. Ge kje na svetu, pri dr. Reismanu s© lahko trdi, osobito z ozirom na njegove žurnali stične darove: „Iz malega raste veliko“. Stavba Gospodarske banke, zraven frančiškanskega samostana se prične dne 1, marca, S tem dnem bodo stranke v stari hiši, katera se bo podrla, odšle v druga stanovanja. — Stavba bo vsaj 4 nadstropna. Porodilo „Tabora“ in „Jutra“, da je mestna občina sklenila podariti za stavbo del parcele na Aleksandrovi ulici, je netočno. Gospodarska banka se, kakor nam znano, za ta košček ceste nikakor ne poteguje, ker ima sama dovolj veliko stavbišče. „T abortiti“ bi radi naši banki, ki se j© v Mariboru prva ojunačila zgraditi veliko poslopje, radi melali polena pod nog©. Nobene resnosti ni .pri mariborskih demokratih. Obrtno predavanje, V sredo, dne 15. februarja ob 548. uri zvečer ge vrši v dvorani Kat, mojstrskega dru štva (Vetrinjska ulica) predavanje za obrtnike v Obrtni, zvezj. Predite polnoštevilno ! Iz mestne sfjano vanjske komisije je izstopil njen član Fr. žebot. SLS je predlagala na njegovo mesto mizarskega 'mojstra in hišnega posestnika g.- Antona Viher, Vojaki se pritožujejo, da so potni, uši, ne samo oni iz Negotina in Za-ječarja, temveč, tudi oni iz Maribora, To nas malo čudno dirne. Ge so uši v kaki stari, nekdanji turški „karauli“ — Bog pomagaj, v Mariboru, v imrodobni garniziji bi jih pa s*es ne bilo treba. Bili smo vajeni, da se pri vojakih vsak, celo cigan in čikoš iz pustinje zlikaj in osnaži, sedaj pa vidimo, da se od doma še tako snažni fantje v nekdaj skoz in skoz ötstih pro štorih nalezejo uši. Čudne pojme o snagi in higijeni morajo imeti današnji vojaški „starešino“.* — Po cesti srečujemo oddelke vojakov, vsak: ima v rokah culo ušivega perila in obleke, neprestano romajo v neko, barako, kjer se baje čisti. To čiščenje je pa seveda, sodeč po tem, kar vidimo ' v kasarnah, precej dvomljivo. V kasarnah se stara ušiva slama zmeče enostavno na dvorišče. Tu se uši lepo razpJodijo, razlezejo in prav k maju preselijo zopet v novo slamo. — Po cestah srečujemo prav zanemarjene vojake, „šinjela“ se drži slama i i staro blato, čevlji še niso videli mar s ", od gamaš, često tudi Mač se cefrajo cunje. Vsje to smo že videli na fronti v mirni doth še pa ne. V dobi krutosti. V hiši štev. 344 v Lajteršpergu pri Mariboru imata, o-ba sinova lastnika hiše stanovanje obstoječe iz male sobice in kuhinje. E-den sinov se je pred nedavno po 18-mesečnom službovanju vrnil od voja -kov, drugi sin je pa bil pred kratkem poklican v vojaško službo. Sin, ki se ie vrnil od vojakov, uporablja kuhinjo kot delavnico, ker je po poklicu mehanik. Nekemu v Lajteršpergu Štev. 250 stanujočemu delavcu se je s pomočjo soeijaldemokratičnega župana Poschau kota in občinskega pisarja Sohmider-la posrečilo doseči, da mu je stanovanjska komisija na okrajnem glavarstvu nakazala stanovanje imenovanih bratov. Na tozadevni priziv ni dalo o-krajno glavarstvo mariborsko nobenega odgovora, pač pa je odredilo, 'da se s pomočjo onožništv# t#4 stanovanje. V. navzočnosti orafcalÄ® ga stražmojstra v Lajteräperg« I« eb-činskega pisarja Sohnuderi» j* BI!® dotično stanovanje ob odsotnosti last nika s silo odklenjeno in v»« imet]# obeh lastnikov sinov, kol pe&SBfro, ©b-leka in perilo postavljeno ■«, «ato. — Tako se torej postopa z ogafc—M» hi zvesto in požrtvovalno opravljajo vo-aško službo, za svojo požrtvovalnost se jih vrže enostavno na cößltoi To s» najlepše cvetke sedanje dsmokrafično-samostojne vlade! Radovedni saaso, kako bo tozadevni priziv r^l p«k»»ÌÌB-ski namesinik v IhublJajii. En® je pa ugotovljeno: Živimo v dobi krate brez obzirnosti! Uradovanje v občinske*» uradu Krčevina pri Mariboru^ V Občil,nekem uradu Krčevina vladajo prav čudne razmere. Gospod žujpan in tajnik »# prihajata niti ob uradnih dnevih redno v občinsko pisarno, če p« pride ka ka stranka ob ostalih dnehs sploh ne more opraviti svojin poslov. Kdo naj;, povrne ljudem stroška nepotrebnih p© tov in zamudo časa? Že 4o mdasfituje, da se nahaja občinski urad me» koncu; občine, v hribčkih, zalo M po- litična oblast malo natančn©|e ogleda poslovanje p občinske pisarn©. Ljudje se tudi pritožujejo nad reetprtjaanij» in celo odurnim oličevanjpm a., župana s strankami. Nedavno s» fe moral pred okrajnim sodiščem radi takega (postopanja zagovarjati« ObsoßBn |e bil na denarno globa Oe to ns bo zaleglo, pridemo z natawiön©|äkni podatki, ki bodo g, župana medo vzdrami- li. Krčevinski občan, Nahavljalna zadruga državnih «h službencev v Marilmni., r. k. m- o. z-v ima svoj redni občni zbor v sredo, 1&-februarja 1922 ob 6. uri zvočer v porotni dvorani okrož. sodišča s sledečim veporedom : 1, Poročila predsed- -nika, taftnj'ka^ blagajnika,; poroM© nadzorstvenega odbora glede dolova a ja upravnega odbora in bžMnee in razdelitev čistega dobička. 2. Zadolžitev zadruge. 3. Slučajnosti. Ako. ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen f vrši se pol ure pozneje pri vsakem šteiflu članov. Bifanoa fe elanom vpogted v zadružni prodajalni,. Stolna ulica 5. K»; izvanredaeiB občnem * , « boru krojačev v Mariboru je b'!o sklenjen«' sledeče: Radi velike draginje in večnih valutnih sprememb se p- a- občinstvo naproša, da v teka 15 dnk po-rnvna sedanje krojaške račune, ker bi bili krojači sicer primora»! pri računih valujtnoj nest at jn ost Vpbšfe^atl, kar je že -.facB. .v-trgovini -običajno.I— Krediti pa se sploh odpravljajo, ker tudi krojač mora vs© v gMovini čati. ~ Načelstvo zadimge* Razne novice. Zdravnik Bilz; umrl, Pred. nedavno je g, Draždairih ; na Nemškem umrl slavni zdravnik Bdz. Spisai fe mnog« knjig, kot n,, pr. ,I4atuiih©IjÖ£uncte“, ki so že izšle v dveh milijonih izvodov in so sbrodane preveden® v v.se kulturni® jezike. - . ... Revizija Lanldrujevega , jno.^eisa* Iz Pariza prihaja vevst, da hope l/an-dru doseči revizijo njegovega procesa. •Landrajev zagovornik p oMteptil ministra pravde, da je neki ;biaznež par dni pred Landrajevp aretacijo izkopat na pokopališču v Gamba)srn-, človeške kosfii, jih skrivoma nesel & vrt Lan-drujeve vile irr jih .tam. Zitk#pal-oZdi se, da bo minister na temeljil tega obvestila odredil obsežno preiskavo. »odniešta jerska liudska dc isoli Inicaf k-;: ib... v., -a. Mariboru, Stolna ulica štev. 6. r. z, % h. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne vlt^e po # I 1 h Trajne m večje vloge pa p° dogovor«. Ba_ — C 2 a, ■ 0 -^1