58. Stnllha. i (KIM. i ta* I am na. UH. lita. ■VbI ^L^Lk a^BH HbI a^LV ^bB ■^■^■^LV B^H >^h L^H ^L^L^B mm. ^L^Lh ■^LV^L^Lm IB^H ■^■l^L^B^H fl^H B^BH B^LV fl^BB fl^H fl^BH B^H BB^BB NBfjraHi Proftor 1 m/m X 54 **■"* z* nmdnc In nule oglase 80 vln., aa ondnc razglase 1*20 K, za. poslano in reklame 2K. - Pri narodu nad 10 objav popast Vprt&oje« glede fnacfstov na] se priloži rntmka za odgovor. 0pr*vai*tvo „Slov. narod«*1 I« „Rartlu Tltkarai11 Raallova ulica it 8» prltlftčiio. — TvUfoa it §0. nlfr»—■kl Nar«** *•!* v MihUiH la p* ptMIi v JmtmlmrtlLi ¥ Ibhhbujpi i celoletno iupfcj plačan . K 120 — oeUrietao......KH0*— polletno....... „ 60-— poletno....... ., 70-— 3 mesečao. • . . . . H 30— 3 aicaifno ••••••»• 35%— Novi naročnild aaj poStfejo v prvtt lumčaino vedno W^F po nakaiaid. Na samo pism.ina naron!* bres poslaive denarje se uz morem > opirati. BnlaHiM „itor. Kar»4a" Kultova *Uaa M. i, L ■iii»rt«Hj Tctetea AUv* 34. B^~ Rohopii#w m vrate. "W POMiMina itevilka velia 60 vinariev. Poitfilit« paviallrana. KoroSka glasovalaa cona H in B. V Celovcu so si že v laseh in sicer zmerni, pametni Nenici in nem-curska klika, ki se se drži pri »Stini« cah<: In najumazanejsi cuiiji pod solnccm, : Kartner Lanđsniann-schaiu. Pred nekoliko dnevi nasloviti so spomenico pref. Lutz, (pristen Tirolski Nemci) in drugi, za katerirru stoji 80 a vsesra prebi valstva v coni »Bv, na interatiirano komisijo v Ce-lovcu prošnjo, da ta kaj ukrene proti viadajcči kliki v Celovcu, katera je pravr za prav kriva, da vladajo tam neznozne razmere, ker se neće nika-kor sprijazni t\ z mislijo, da bi se tuđi cona *B« priklopila k Jugoslaviji, s katerim dejanjem bi bilo takoj konec bedi, katero trpi nedolžno prebival-stvo. ki je po veliki većini za priklo-pitev. Prebivalstvo cone *B- vc prav dobro .da je inosroča edina ta rešitev ali pa nostati sužen] v Avstrijski državi, ki bode prej aH slej tvorila kolonijo tuje države, v kateri o svobodi in udobnem življenju ne bode ni govora morda nikdar več. Prebi val-stvo ve, da se dosedaj v Jugoslaviji se nobenemu Nemcu ni skrivil las in. da vživajo iste ugodnosti, kakor vsi drugri jugoslovenski državljani.. Od-pustil iz službe se ni nobeden, kdor ni sam zahtevat. uše! ali se pa so-vražno ponašal proti državnim od-redbam. Ljudstvo sedaj tuđi ve, da Jugroslovem, pa bili to Srbi. Hrvati ali Slovenci dosedaj se nišo nobene-^a pojedli. čeprav se jim je lansko leto, ko se je bližala Jueoslovenska ai*mada, po gotovih hujskačih govorilo rat beže, ker Jus?oslovenski vo-jaki žro žive otroke in onečaščajo ženske. Tega vsega se danes ljudstvo v coni *A--- in »B* dobro zaveda pa se je radevolje oridnižilo prof. Lu-tzu i. dr.. ki so si vzeli za nalogo se-danjo celovško vlado,—ki vlada samovoljno brez obzira na levo in desno — strmoglaviti in podvzeti vse, da se rešijo sedanjega neznos-nega stanja ,ki jim da na izbiro od- ločiti se za Jugoslavije. Annabichl (Celovško pokopallšče) ali kolonijalno suženisrvo. Seveda so celovški kričači. — kateriin je malo mar sedaj za ljudski blagor, dokler se na Dunaju tiskaio lahkoumno milijarde papirnateža uenarja in dokler se pri aprovizaciji šc kaj dobi samo za nje, čeprav je to namenjeno za vse Drebivalstvo — vzdignili srozen hrup proti prof. Lutzu i. dr., so za-htevali po klaverno obiskaniii sho-dih, da se proi. Lutza takoj odstavf, ker bodo počeli v protivnem slučaju dijaki s stavko oziroma ga s silo ra-srranili. Od vsega tega se pa šc do danes ni nič zgodilo, kar je pač jasen dokaz, da stoji ogromna večina prebivalstva na strani prof. Lutza. ki je postal naravnost narodni svet-nik vsled njegovih dejanj, a je rudi obenem dokaz, da se zadnje ure vladanja klike okoli ? Freie Stimmeit« in ->Knmtner Landmannschaft« bli-žajo z brzini korakom. Tragikomedija na Koroškem se bliža koncu in kakor vse kaže. nodvzelo bode prebi valstvo cone »B■■■ na svojo roko plebiscit in se bo. če bo treba s silo priklopilo Jugoslaviji. Karakteristično je tuđi deisfvo. da v iavnih loka-lih pravi Neroci iz Q. Štajerske. Tirolske m N. in G. Avstriie zasmebu-iejo nemčurje m nm pravijo: Ka.i se boste toliko notesrovali in eSoffrali za. nas. ka je nam vseeno v knteri državi živimo, a vam gleda Slovenec izza vrata in mdi ta zemlja 1e zeo-dovinsko dokazano Slovenska zem-lia, a vi vsi ste slovenskeBc od!oči s prof. Lu-tzom na čelu za nriklonitev k Jugoslaviji, a potem b? se mo^la odnreti t'Tđi meia za ostale Korosce. da se jim pomaga iz obupnega stania. T. V. T. G. lllasanrfe. Sedemdeset let! Čeho - slovaški narod slavi sedem-đeseti rojstni dan prvega predsednika svoie republike, sedemdeseti rojstni dan prvega svojega učenjaka in enesa največjih mož svetovne zgodovine. Učitelj svojemu narodu, ko ie bil ta poduka najbolj uotreben, ie bi!^ Ma-saiyk svojemu narodu obenem resitelL ker mu je zarisal edino Dravo uot za bodočnost. Učitelj in voditelj oa je bi! obenem tuđi vsem drugim Slovanom. njih \Tieti zagovornik, njih buditeli in' neustrašen branitelj. Vodia ie bi! svojemu narodu v najtemneiših dneh nie-gove zjrodovine, sam brez doma. obso-jen na smrt, je zbira! svoj narod in *a navduševal za boj, k vztrajanju v od- poru oroti sovrajru. U nicgovega duha so se zbrale češke legije na vseii kon- : cih sveta ter potep^itle za seboj nešteto drugih slovariskih narodov. Ćete podjarmljenih, tlačenih in ponižanib naro-dov v tej svetovni vojni so v svojem prvem izvoru njegovo delo. Kakor pa je Masarvk itnel ves čas svojega delovanja pred očmi koristi in potrebe svojega naroda, tako ic opazo-val razvot sveto\iie zgodovine tuđi z visjela in širše.^a vidika ter si je za-stavil nalo.ico. da izvede združente SIo-vanov, ki so brli razkosani Dlen tujčeve grabežljivosti. Naravno., da mu je to stremljenje rodilo obilo sovražnikov in Ua je bil v državi, ki nikdar ni hotela biti pravična Slovamno, izpcstavtjcn tiajhujsemu zr-sledovanju. Delc, katero juzapočel v Ur»» smislu, mu ni uspelo, in morda so bili dnev?. ko je v Petrogra-du spozna).' da ie Rusija prenehala igrati vođino vlosro v sveto\T»i vojni, najtemneiši v njegovem življenju. Ona Rusiia, na katero se ie oziralo vse podjarmljeno Slovanstvo, Je bila brezrnoč-na in brez volje. Obupal ni. Sfcleni! je, naložiti svoiemu narodu nalo^o, ki je zdrčala ruskernu velikanu s plec. Leta dela in trpljenja y tuiini. upanja in razočaranja so sledila* a Masarvk ni klo-nil. V mladeiu^kem Doletu svojesra duha se je osmelil ćelo upali, da more prinestf češki narod svobodo in zmago tuđi zaslepljenemti ruskemu narodu. Zsrodo^na pa ie liitela dalje in prehitela ćelo njega, da je ostal ta njegov cilj nedovršen. Doseli n?» 'e ^" svoj narod in z njim za većino drucih Slovanov, kar ie bil njegov cilj od vse-sa početka, svobodo. S to zavesti© se prestopil prag sta-nrs!avnih- Hradčanov. ne kot vladar čeho - slovaškesra naroda, irtarveč kot ni'ecrov voditcli, njesrov učiteli. njesrov mučenik in nienov osvoboditelt. Člo-vek vz naroda ie stopil na čelo svojemu narodu, da nauči svoie Ljudstvo, kako naj se vlada samo. Še se mu nišo lzoolnite vse želje, še ni zavladala liubezen med vsemi brati našega plemena, še se prikazuieio nesporazumlienja, tuđi 5'jvraštx'o se hoče likresati tu in tam, a filozof Masarvk ve, da priđe čas, ko bo tuđi zadnja ovira premazana in bo stontl Slova n mogočen med druge mogočne narode. Ves svet ga pozna dr. T. G. Masa-ryka, sina s!ovaškega kovača in koči-jaža na nekdai cesarsko - avstriiskih posestvih v Hodoninu na Moravskem. 2e otroška leta so mu potekla zelo nol-na izprememb. Prva svoja leta ie moral nomagati doma v kovačiii, potem še priše! na realko v Husopcci, kjer je osta! tri leta« a se je vrnil na očeiov dom in za ko\'a§ki meh. kjer je ostal dve leti ter vmes pomagal učitelju na ljudski Soli. kler ie prej sam trga! hlače. Za učitelia nai bi se izuči! mlad] Tomaž, toda to mu ni bilo usoteno. Po-skušal se ie v kovaštvu in kliučavni-Čarstvu, a kmalu odloži! kladivo in klc- šče ter vzel zopet v roke knjige. Od leta 1865. naprej ga \idimo zooet na srednjih šolah, ki jih do\Tši L 1859. Leta J87i. je vjitopii na vseučilišče ter končal svoje studije leta 1876. nakar ie odšel v Kemčijo, da se pripravi za filozofsko takulteto. Že dve leti nato je ha-bilitiral na dunaiskem vseučilišču ter se isto leto tuđi poročil z Američanko mis Charlcy Gorrisue U Brooklyr.a. ^tiri leta pozneje je bil poz\ran na češko vseučilišče v Pra.e:o. Na češkam vseučilišču se prične pravzaprav Masaykovo delovanje. L. lbS2. Domeni pričetek njecjovega dela za narod, kateremu je bilo posvećeno nato vse njegovo delovanie in vse njegovo življenje. Izpočetka se ie vglobil v svoje studije ter se ornejil na opazo-vaiije in filozofično razrnotrivanje. Ko pa je spoznal jedro pogreškov, ki nišo dali njegovemu narodu uspeti in zavze-ti mesto, katero mu je šio po zgodovini, žilavosti in nadarjenosti. je stopil pred svoj narod kot njegov učitelj. V tem svojstvu si je iztekel največjih zaslug in je položi! tuđi temelj za vse svoje poznejše delovanie. Javno sicer izpočetka v Tx>Iitiki ni nastopil, zbral pa je okrog sebe ćelo vrsto enakomislečih mož, ki iim je bilo sociialno delo in de-r^okratisem ravno tako pri srcu, kakor njemu samemn. Imeli so svoi čnsonf^. a Masar^-k ie bil vodja in duše\Tii cČe vseza tesra kmžks, k? si je nadel nalo-go, da korerito resi češko VDrašanie. Leta 1891. ie vstopil tud i v avstrijski parlament, a ga ie zaoustil že dve leti pozneie. Ko ie pozneje ustano\il svojo realistično stranko, se ie dal še enkrat izvoditi v parlament ter ie tam zastonal ne samo specijalno češke interese, marvec se ie uo^tavlia! ti:d! za pravice drugih tlačenih narodov in je neizprosno bical hinavsko in krivo politiko vseh avstrijskih vlad, ne morda, kef je upal, da te vlade spreobme, marvec, da celemu svetu pokaže, kako trhla fe stavba, v kateri smo bili takrat prisiljeni živeti. To je avstrijska vlada prav dobro razumela, zato ga je sovražila do skrajnosti ia ko se je začetkom svetovne voine šel podučit v Nemčijo, Svico in Italijo o izgledih za bodočnost, mu je onemogočila povratek s teni, daf mu je odvzela poslansko imuniteto ter ^a na ta način prisilila, da ostane v inozemstvu. Hotela je zadeti glavo Če-škega in slovanskeari gibanja in izko-pala si je satna grob. V čas Masarvkovega Dolitićnegaf delovanja padejo njegovi odločni nasto-pi tuđi za naš narod, tako njegov go^ vor o Bosni in Hercegovini, niczov na-, stop v hrvatskem veleizdajniškeni procesu, njegov nastop v zloglasnem Friedjungovem procesu, opetovana njegova razkriria v goljufrvi avstro-ogr-ski dinlomacij!. V to dobo spada rne-' govo delo med balkansko vojno in njegov nenstrašen nastoi> r>roti avstrH-skim državnikom, ki so ob koncu balkanske vojne i-aratl več kot dvoumno, vlogo. tako zlasti v Prochazkov! aferf in v števimfh vt>raiSaniih glede Albanija.' In kai bi govorili o nlecovem delo-i vanju me^f vojno. Nicgova Dota n6, Nctnčiu, Švici, Italiji, na Francoskoy Aneleško, v Rusiio, skozl Sibiriio nai Taoon.^ko in v Ameriko, njegov povra^ tek v Evrooo. zmagoslavje čeških legija eibanfe jugoslavenskih legij. pogalania," rpTrnađ centralne rtvrone, razpad spe-Hinlno Avstro - Ogrske, iu vstajfenjd ^oli^ke, Čftho - SlovaŠke. Jtteas!a\Hi^, ^ovsod te bil zraVen. če ne kot osebaj ^e ve neposredno, venđar Vnt iniciiatof; fn dnševn? oče. on, ćr. T. G. Ma^arvkv predsedrik čeho - slovaske republt'kej Pakt flr Korošca z rađfkalci rad! valute. (Vrednost krone definitivno za. tri četrtine zrnatiišana.) \'čeraišnji »Slovenec* se, kar otresa valutnesra vprašanja trdivši, da je demokratska vlada določila relacijo 1 :4. Ko smo v sobotni šte-vilki »Slovenskesra Naroda^ napisali čtanek >K3erikalcf na tem, da izdajo slovenske gospodarske koristi«, smo dr. Korošcu predbacivali dvojno fero. Nenosredno predno je odstopi-la deniokratsVa vlada, je namreč dr. Koroščeva stranka v »Slovencu« orektfniafa demokrate, češ, da hočejo slovenskemn narodu ukrasti tri četrtine denarnesra premoženja. ako se določf relacija 1 : 4. To stoji in upa-mo, da vSlovenec« temu ne bo opo-rekal. Istočasno pa se je v Beogradu dr. Korošec pregovarjal z radikalci za sestavo nove vlade na podlagi, da ostane razmerje 1 :4 končno veliavno. Predno je stopil v vlado, se ' je dr. Korošec obveza! radik'afcemj da bodo on in vsi poslanci njesrovega' parlamentarne^a kluba glasovali za razmerie 1 :4 in !e pod tem pogrojem ie prišel v vlado. Podpisal je vse, ker; se mu je mudilo, da priđe na vlado. Ali ni to postopanje dr. Korošca dvolično in hinavsko? V Beograda se obvezuje* da Vo ulasova! za razmerie 1 :4, istočasuo pa pusti v Lfubiteni zirerfeti# demokrate s tatovi. če& da so akradli slovenskemu: narodu tri četrtine oremoženla, ker^ so za razmerjfe 1 :4. Ali ni hinavšči-1 na. predrzna hinavšeina, predrzna radi tega, ker dr. Korošec je vt^det,; da bo v kratkem razkrlnkan. DrJ Korošec je sicer bil v Šustersičevi' Soli. vendar niti od njega se ne spo--mlnjamo, da bi slovenski narod tako-' Fran Oovekar: 12 Svitanje« (Dalje.) Ako bi mogli tišti suhokraki, razkuštrani mramorni inožje na Robbovem obelisku, kjer že od 1. 1752. brez prestanka izlivajo vodo iz svojih vrčev v vodn ja kov kote!, pripovedovati svoje doživljaje pred Divjim možem, bi zvedeli pač marsikaj zanimivega iz pozabljene zgodovine naše idilske Ljubljane. Tistega dne pa se je začcnjalo novo hi-storično poglavje; zaio bodi zabeleženo, da je bilo v soboto, dne 18 februarja 1797. leta po-poldne. Na stolpu cerkve sv. Nikolaja je pravkar odbilo pet, ko sta po Slonovi ulici z velikim hrupom priropotali dve ogromni kočiji. Na visokih, silnih kolesih so počivala debela in čudno zvita peresa, na njih pa je kakor ladja plavala ter se zibala pravcata soba. Večja spodnja po-Jovica je bila iz gladkega, crno popleskanega !esa, zgornja polovica in streha nad nio pa iz debelega čmesra usnja. Da ie mogel človek zlesti v to kočijo, je bilo treba stopnic. Visoke duri so ime!e dokaj majhno okno, a steklo Je bilo mogoče zastreti in zapaziti proti vetru In mrazu z debelo klobučevino. V tej karosi se je dalo živeti. Na kipečih bjazinaa je mogel potnik s«deti ali težatf in spati; svileni zaštorji, zrcala, sličice, mizice in police so pomnoževale občutek velike udobnosti. Dvoje parov moćnih konj, ki sta ju jezdila dva okožuhana služabnika. je v lahnem diru peljalo karosi. Pred njima in za njima so jezdili paroma huzarji v modrih uniforman. Vse prsi so se jim svetile od zlatih port in gumbov. Preko leve rame jim je koketno visela ati!a s širokimi obšitki iz krzna za vratom in za Destjo; na glavi so nosili visoko, navzgor raz-§?rieno cako, ki jo je krasila ob robo za rozeto zataknjena in trdo navpik stoječa čmožolta perjanica. Preko prs jim je visel od desne«ra boka preko leve rame be! širok bandelje, okoli pasu se je vil čm usnjat pas, ob njem pa se je ziba!a in nihala široka nožnica z brušenim pa-'asem. Na živordečih šabrakah, ki so pokrivali konjske hrbte, so bila z jermeni privezana sedla, v njih pa so sedeli mladi, zarjaveli huzarji. Ko so tako z velikim hrupom in truščem dirjali po Slonovi ulici, se Je odprlo tn na desni, tam levi okno in so gledale nanje iepe oči zla-tolase ljubljanske žene ali dekleta. Tođa huzarji so bili mrki in nobeiri lepih radovednic se nišo nasmehnili. Zakaj utrujeni so bili in so fedva še vzdrfali na svojih konjih. Nemo so iezcfili čez ^pitalskl most in skozi tesno, mračno Spitalsko ulico. Pred Divjim možem se Je izprevod usta-vtL Stotnik fci ppdčastnlka, ki so dospeli Jedva uro prej, so pred hotelom togo stoječi salutirali . . . kočija je počasi izginila v vežo, za njo pa sta podčastnika zasloni 1 a velika vrata. BJiskoma se je razŠirila po Ljubljani vest: Nadvojvoda Karei, cesarjev brat, je do-spel! Nadvojvoda, zmagalec Francozov pri Ambergu, Wiirzburgu, ob Reni, hrabri krotitelj krvoločnih morilcev franeoskega kralja in kraljice, rešitelj Nemčije, največji ponos in naj-zanesljivejša nada Avstrije, je prevzel vrhovno poveljnistvo nesrečne avstrijske armade v se-verni Italiji! >Kamorkoli je doslej Karei prišel, povsod je spremljala zmaga zastave njegovih regimen-tov. Bog mu daj tuđi na Laškem premagati re-volucijonarne tolpe in nas resiti nadlog! Naj nremaga še generala Buonaparta, in mir in red se vrneta zopet v nesrečno Cvropo?« so si do-oovedovali Ljubljančanje, ki so čitali časopise. In s prižnice v šenklavški cerkvi so slišali mi-nolo nedeljo, kaj so današnji Francozi: »To so Ie še podivjane črede požigalcev, razbojnikov in morilcev. Današnji Francozi so izrodki krvosramnto zvez resničnih peklenskih liudičev, vlačug in coprnic Vodi jih od zmage do zma?e sam Antikrist, ki se je včlovečil v Buonapartu. Vsi dobri katoličanje, vsi cerkvi in Bogu udani plemiči in plemkinje. pa tuđi pri-orosti kršćanski postenjaki vseh stanov so zbe-^ali pred temi potomci Satanovimi. Z grozo .in stuđora ostavljalo nesretno Franc^o. Nobene stvari se ne dotakne zvest katoličan, ki so jo rabili ti peklenski izmečki. Kamorkoli so prišli franeoski vampirji, povsod so krvaveli kipi švetnikov, so jokale slike Dcvice Marije in so se odpirale rane Kristusove . . .« Ampak nadvojvoda Karei, pobožni junak* kršćanstva, najzvestejši sin katoliške cerkve, blagoslovljen od papeža Pita VI., spremljan od gorečih molitev milijonov in milijonov duhov-nikov in vemikov ter obdan od brezmejnegu zaupanja vseh nemških in avstrijskih državlja-nov, on užene s pomočjo Boga in Marije tuđi satanskega pritlikavca s Korzike. In nocoj so doživeli brumni Ljubljančanje srečo, da vidijo iz obličja v obličje mlađega heroja Karla, vojskovodjo, ki mu ni nihče enak.^ Od vseh strani so se zbirali ljudje in okoli vod-" ujaka pred Divjim možem so stale skupine in zrle v razsvetljena okna navzgor. Nepričakovano so se odprla hotelska vrata, in iz veže sta planila dva huzarja na ko-rijih. Za njima se je pojavila zaprta Rechter-jeva kočija, ki pa sta io peljala vojaška konja. Ma kozltt je sedel livriran kočijaž in poleg njega lakaj posebno nadutega držanja. Ljudje so osupnHi in se umaknili. V kočiji je sedel mlad mož v generalski 'miformL Dolgo, ozko, otožno lice in debela podnja usmica sta izdajala, da je gladko obriti general z belo vlasuljo in čopom lotartoški Ha^burgovec Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. m«€i 1920. ttev. M. predrsno hinavsko vodfl za nos. USenec Je prekosil svojega mojstra! Radovedni smo. ali bo »Slove-nece branil Jn kako bo branil to Ko-roščevo dvoličnost. Poudarjati moramo, da tu gre samo za đejstvo, da $e dr. Korošec sklenO z radikald pakt, kl se glasi, da bo glasovat za razmerje 1 :4. Ali je to res ali ne, tVprašamo »Slovencac, Rekriminacije koristijo samo v toliko, da se razkrinka hinavsčina, kar se Je ▼ tem slučaju v polni meri zgodilo. V valutni stvari, ko se arre xa krvave prlslužke našega kmeta to sploh malega človeka. moramo pa vrhtega tuđi gledati, da se ne zgodijo nove krivice. Seja glavnejra odbora Narodne fbanke v Beogradu od dne 1. marca i. !. Je posvetila v temne kote klerikalno - radikalske^a valutnega pak-pL V tem paktu tiči se mnogo večja Opasnost, kakor razmerje 1 :4. i Po starem Veljkovičevim načr-ift Je bilo namreč v člemi 6. določe-no, da se bo s posebnim zakonom določila vredfiost krone. Prvotni na-trt dr. Veljkovića je bil sicer ta, da \po stari srbskf dinar obdržal svojo tdosedanio vrednost in v tem slučaju t#e bi zrnanjšala vrednost krone za tri četrtine. Ternn nacrtu se ie pa ;«prl bivši minister dr. Kramer in je ifciel popofen uspeh, ker je Veljković 'tprejel njegov predio^, ki se glasi, Tđa se vrednost krone in dinarja kas-nese določi. Veljkovičeva valutna naredba Je torej dala parlamentu popolnoma proste roke slede vrednotu krosa Parlament bi mogel po VeUkovtttvI naredba določitl. da Ina knm IM* vredaost, kakor pred volm, to jt, da gre na 20 K 6 gramov zlata. Na ta način ne bi tastniki krone nidetar izgubili. Seveda bi bil dinar avtomatič-no štirtkrat več vreden, kar pa nas nič ne moti, kakor so zastopnlki vseh naših gospodarskih organizacij izjavili Dr. Korošec pa je sklenll s radi-kalci pakt, da bo vredno«t krone končnovetjavno za tri četrtine zmanišana. Dr. Korošec se Je radi-kaićem obvezal, da bodo on in vst člani njegovega kluba glasovali za to, da srbskl dinar obdržl stoIo staro vrednost In da se vrednost krone avtomatično za tri črrrtine zmanjša. Demokratski poslanci so stali vedno na srališču, da mora krona ob-držati svojo vrednost, kakor jo je imela pred vojno, pač pa da se sme vrednost dinarja povečati. Dr. Korošec pravi temu nasproti. naj se vrednost krone za tri četrtine zmanjša. To je velika razlika med nami in klerikalci. ki so hujskali narod proti nam, ČeŠ, da krademo ljudstvu nre-moženje, sami pa so z lahkim srcem izdali koristi našega naroda ter pod-pisali pakt, da se vrednost krone za tri Četrtine zmanjša. K temu naktu jih ni vodila želja, da bi uredili ft-nančne iu valutne prilike naše države, ampak satno njihovo nepremag-Ijivo poŽeljenje no vladi. Kaj njim mari, ako podležejo flnance bremenom, kaj njim mar za prihranke ubo- |oso Jarkovlč: IlDuafaza. . ivavznc vsem uraanim in neuraa-nini dementijem ie danes skoro gotovo, da se pripravljajo mirovna po-gajanja med svojetsko Rusijo in ostalo E\Topo. Uvertiro bo ali je že začela Anglija, ker se boji za svoj •Vzhod in je rudi najmanj bizantinska -y svojih zunanjih odnošajih. Pod kakim pogoji se bodo začela in zlasti končala ta pogajanja, se Ć& satno ugibati. Če bi odgovarjale ^đejstvom vesti, da je Rusija n. pr. pripravljena plaćati 60% svojega dotga % zamudnimi obrestmi vred, :đa se odpove vsakemu vmešavaniu br notranje raztnere tujih držav itdL, pM to pomenilo kapitulacijo boljševizma vsaj v tem ozira. da ga ne bi JHto več smatrati kot nekaj čisto no-jvega. ampak samo kot nekoliko jnočnejSi val. kl je prestopil bregove prazvoja in se v gotovi razdalji urav-jftal v normalno strugo. To ne bi zna-§B3o razdobja, ker je ostala kontinuiteta s preteklostjo in bi se s tem fobil boljševizem sam v svojem žari-jfcčn. Nada, da bi se noljsevizem še-[k potem začel prav širiti, ko ne bo £več Rusija odrezana od ostalega Eeta, bi ostala samo — nada, kafti sje, ki so kdaj vstvarjale nova sve-w,vna nazfranja In s tem nove kul-;ture, nišo poznale kompromlsov, m ;ce ne veruje vernik popolnoma •— ■ar>loh ne veruje! Kdor pa je prepričan o resničnosti svoje ideje, se ne fspuŠ£a v kompromise, ker prepriča-pfa ne pozna komprotntsov. Ce pa se spušča Evropa in ostali Wet z bolj^evfki v pog-ajanfa in pusti obveljati nfib principe — bodisi tuđi t^emo na Ruskem —če tore? samo 'formalno ngotovijo, da je prenehato Vojno stanje, potem je svet kapitali-ral pred boljSevik! !n je treba samo gledati, da se podre stan svetovni nazor s kolikormosroče majhnfm? žrt-Vami. Dmgega izhoda tukaj ni. Kalti Vse filozofiranje, da se bodo pri stal-netn dotikanju obrušili robovi dotika-■JoČih se ploskev. je najmanj — naiv-'»o. Če se vzdrŽi boljsevizem v Ru-Sffi, je to vsaj za današnje pojmova-i^e nov svet, nasproti kateremu je stari Hensmiljeno ofcsojen na smrt. Ko J4e Je porodil pojem narodnosti in postat evropsko nazlranfe. je nastala današnja Italija in Nemčtfa in se je morala razbiti Avstrija, k! je predstavljala stari svet da si se je — morđa nezavestno — oklepala svojih zaveznic, da bi se pomladila ob S tem ođpađe potem vse debati-mn$€ o upravičenosti ali nenpravi-ceoosti diktature proletarijata, kajti prf takfti novih glbanjih itrrajo voditelji razmeroma majhno viogo. Njih veličina |e v tem, da instinktivno spoznajo novi tok tn ga vodijo, in če trt ta tok nasproti điktaturam, se pač ne da pomagati — nobena nova vladavina se ne more dolgo v^držati proti volji ljudstva. In če se diktatu- ra vzdrži, je to znamenje, da Jo hoče ljudstvo. Katera teli dveh premis je prava, ali so narnreč kapitulirali boljse-v!ki ali Evropa, se bo kmalu videlo. Povdariti pa je treba, da popušča lahko Evropa mnogo v svojih principi h, boljševik! pa ne smejo nič. Ce hočejo biti namreč to. kar trdijo, da so: ustvaritelii nove kultnre in no-vega svetovnega zaziranja. Tukaj morajo biti svetopisemsko kratki da — da, ne — nef Ce je iztegnil roko v spravo boljsevizem. potem nima pomena, da bi se preiskovalo, kaj ga je prisilio k temu koraku — glavno je, da si ie zadrgnil s tem sam vrv okrog vratu. Če pa je šla beračit Evropa — in zlasti zmagovita Ententa — je vzrok samo eden, in ta Je nien spor z Ame-riko. Ko je očle] Wilson 12 Evrope, Je bilo Angliji in Franciji na tem, da spravita kolikormogoče brez hrupa z dnevnega reda jadransko vpraša-nje. In vsakokrat, ko se ie vprašanje načelo in začelo vzbujati hr«D, ki bi se lahko slišal onkraj tnorja, so £a r>dložili za nekaj časa in skušall s tem počasi deinteresirati Ameriko. To ie bilo sicer kolikortoliko dobro kalkulirano. vendar preonostran-sko. Amerika ie najbrž res zgnbila se tisto trohico zanimanja, ki ?a ie imeia za jadransko vprašanje, na dnn?i strani oa se bližajo volitve, \Vilson hoče nastopiti kot kandidat in ne sme zdaj pasti na koiena pred Cvropo. ki jo je po ameriškem mne-niu rešil pred Nemčijo in jo bo treba reševati pred ^ladom. Mno^o, Žali-boK premno£o je poptistil pri tajnih posvetovanjih od svojih principov, v iavnem konfliktu pa ne stne odne-hati. Angllja !n Francija pa sta šli v svojem savezništvu z ftalffo tako daleč, da je pot nazaj skoro nemo^o-ča, če nočeta zavdati težkega adar-ca svojemu prestižu. S kakim name-nom ie šla zlasti Francija tako da-leč, ne spada sem. In zato Je gotovo, da pomeni ponudba mirti sovjetski Pusiji, — če nišo namreč prosili bolj-Ševiki za mir — da računa Antanta s tem, da bo Amerika definitivno obrnila Evropi hrbet in sku^a dobiti Antanta za to ekvivalent v Rusiji. Bodisi torej. da prostio za mir boli-ševiki. bodisi da prosi Antanta, grre pri ponudbi za materijalne stvari in se popolnoma pušča v nemar idejna stran, ki bo v tem slučaju edtno me-rodajna in popolen poraz za enega ali drogega. Ko se je začela vojna, se je tro-bilo v vse štiri strani sveta, da Je to jeklena kopel. k! bo pnSlo iz nje &o-veštvo moralno prerojeno. Preporod se kaže v — verižništvu, tatvi-nah in ropih. Sred! vojne Je prisel iz Vzhoda glas, ki Je oznanja] zarjo nove kulture. Ali se bo iskristalizirala v — malkontentstvo? Tad! tu Je prišla obtežflna preizkttSnja in kmalu borno vfdel*. pri čem smo. Iz Bosne I Herceaoplne. (ua našeg redovitog oopisn* .aj. U Sarajevu, koncem fcbruarja. Za potpunu nacionalnu autonomija primorskih Slovenaca. U reviji »Sava«, šio Je u Saraje-m mm i- L Pran Knaflit baiao li interesantan danak pod naslovom »O našoj koži,« Cfja će tendencija fn-teresovati slovensku Javnost. Pisac razlaze svoje mfsii otprilike ovako: Za nas Je irelevantno, ako se v Primorja prihvati sadanja demarkacijska UbUa iti Wflww)va crt% ako mo- rimo Aa aa svaki mčIb gubimo po* *v TVrt I Oortc«. Ml ml mogM irtv#-vati i ono aekoliko Mla, dati IUH* teritoriJafaOi k5mrttl|ax ako um* se zalainfi Mtema ^Mrf^^atea aalm^ mm nitMiiMi mormmtm i Wnrm> Bolje 1* ^a Hg+imo Mwoc W*vm* ca kao 4rt*vHu*m M0D dm* n» naci|o«akMw Brez kontrole Savesa naroda t J. brez nac^ooahie autonomije potaHjančit će m na tisuće našega naroda u Pr Inim Ju i « btri. Jadransko pitanje ne može ddhritiv-no rjeUtl pariška konferencija. Rje-šavaće se u budućnosti I to u učestvovanje Rusije. Realni političar! gledaće danas da stvaraju uvjete, us koje bi se moirla održati do toga doba nacijonafoa svijest u okupiranom području. štadferovŠHua. — Hrvat i Slovenka vjenčaH se u srnskoj crkvi Poznati frankovac katolički župnik Đekavac u Sarajevu, komu ie r»red nekoliko mjeseci morala policija da na intervenciju omladine skine \z urada sliku cesara Karla, proslavio se je ovih dana činom, koji ga kvalifikuje kao vjernog učenika pokojnog štadlera. Glavni urednik *Glasa Naroda* g. R. Štagljar imao je da se vjenča u katoličkoj crkvi sa zaručnicom protestantske vjere. Gospod Bekavac uredio Je sve poslove i u predvečerje vjenčanja izjavio je zaručniku, neka dodje drugi dan n 6 sata na vjenčanje. Zaručnici su s kumovima došli. Medjutim evo — belaja! Gospodin Bekavac n posljednjom momentu htio je iz-rabiti situaciju i tražio je. da zaručnica predje na katoličku vjeru. Drukčije ih ne će vjenčati. Ta ogavna pratia oamjala Js kumov* I tan£-nfca, da su par oštrih rijeci izbrojili ■ sakristiji gosp. topniku. Nota teti« — i saručnik i stručak* potpftsaB s v* pred ntkoHko 4ana sve revme* ko|t propisne katoHOca crkva 0 slučaj« mješovitih bfakova. Prema toim vMi se« da Je čia f osp. Bekavca potekao is franačke mržnje. Strana čka strast «e ostavlja naše popove ni i u sakristtJL Doka« Je lome najbolji ! t*k Uo Je isti grosp. župnik Đekavac prtd nekoliko mjeseci vjenčao drugog Jednoć novinara sa Srpkinjom, pravoslavne vjere i to bez ikadvih zapreka. Ali taj Je novinar bio, kako saznajem, urednik »Jugoslavije«, glasila pučke stranke, kojoj pripada 1 g. Bekavac. Kako se čuje i sam će biskupski ordinarijat uredovati radi toga protiv g. Bekavca. Zaručnici su iz katoličke crkve krenuli u njezinu protestantsku crkvu, ali i tu so se protestantski popovi (po*!ednje ekspoziture german-stva) pokazali tntrasigentnima. Bez prethodnih objava nije ih htfo protestantski pop vjenčati. Radi toga prosjetto ie zaručnik smjestra srpsko - pravoslavnog mitropolitu Leticu i molio ga za dozvolu da se smije vjenčati u srpskoj crkvi. Zaručnik (Hrvat) i zaručnica (Slovenka, nećakinja sarajevskog veleposjednika Jagodica) prešli su na srpsko - pravoslavnu vjeru i vjenčali se u srpskoj crkvi. Sad imamo u Sarajevu taj novinarski kurfjozitet, da demokratski »O!as Naroda* ureduje pravoslavni Hrva* g. R. štagfjar. a radikalnu »Srpsku Rljeć« katolički Srbin g. St. Kobasica. I to spada ntedju — bosanske specijalitete. —v. IMm mnm bife Mm ii Miđiađi i I 1 linlliani Včeraj, dne 7. marca, se Je storil velik poenemben korak naprej v na-cijonalizaciji naše industrije. Izvrši! se je ustanovni občni zbor nove del-ni$ke družbe pod zgorajšnjim naslovom, ki je prevzela v last vso papirno industrijo družbe Leykarn - Jo-sefstal, obstoječo v Sloveniji, to je papirnfce, cehilorne tovame in bru-silnice lesa v Vevčaiu Ooričanah in Medvodah, vse vodne sile In vso to-v^rnis^co pritrčimo in opravo za kup-nino 15 milijonov kron. S tom Je prešla v upravo ter po većini tuđi v last domaćeg* jugosiovanskega kapitala ena izmod največjih Is najvažnejSih iadustrtj na iusoslovenskem ozemlju. Zaslttsa 2a to jr^e v prri vrsti LJub-lianski kreditni banki, ki Je vodila te-Žka pograjanja ter sklenila dotični, jako ugodni dogovor z družbo Ley-kam-Josefstal. Ker smo Jogoslovani v tej široki Še novinci ter 5e ne raz-poiagatno s potrebnim strokovnlm iz-kustvonu ie bilo neobbodno potrebno da se je vsaj ta prva leta zasiguralo sodelovanje dosedanje lastnice, kate-ri se je v to svrho moralo prepustiti tuđi nrimeren detei d^milkecra kani-tala, ki iznaša v celoti 20 milijonov kron. to je 39% ali 7*8 mflijona. Ostalih 61% Je trdno v Jugoslovanskih rokafr tet je ćela delniška glavnica ie v gotovini vplačana. Nova družba namerava takoi razširlti tovaroo v Vevčah in Dostaviti vanio nov papirni stroj, tako da ae bo že čez nekaj mesecev zamolio izdelat! 120 vago-npv več papfrja kakor doslej. V Fu-žinafi Je profektovana nova velika brusilnica lesa, v programu družbe pa je za poznejSt tegodnejsl čas zlasti tuđi zgrađba nove velike Specijalne tovarne za tzdefovanje Časnfkarske-ea naofrja v Med vodah. Vse te velike naloge pa bo zmogla seveda nova ndv str ij a papir ja Ie ob krepki pod-r>ori države ?n vlade, ki jei bo morala ft! hi bo brezdvoma tuđi šla na roko pri dobavi premota, pri izgradb! vodnih sil, pri pridobivanju leca in ViTsih surovin. z izdarnhni carin-<;Wrm otajSavami pri ovosm potreb-• .;li *tro\av \t. »no^ ' ■ štev. 56. * ' / i .SLOVENSKI NAROD*, đhe 9. marca 1920, * 9knn t> nišo naučili prav nič. Kakor takrat sede v Londonu In z istim skrhanim nožem hočejo rezati u sodo nam in Albancem, ne da bi nas vprašali, će smo zadovoljni, da nam odžagajo zdrav ud z našega zdravoga telesa. Ml pa te operacije ne pripustimo, ker nismo za to tu, da poskušajo dl* plomati, kaj morejo. -----*----- Prekmurcem kniiael Odcepttev od Slovencev in madžarsko gospodstvo ie zapustilo nam Prekmurcem zalostne kulturne posle-diče. Ljudske Sole. ki bi morale dati na-Šema priprostemi ljudstvu za življenje potrebno izobrazbo so služile izkl'mčno pomadžarjevaniu. Po naših šolah so bili nastavljeni učitelji, trdi Madžari, ki nišo razameli in se nišo hoteli učiti našega *lesenega iezifca*. Več let ie izgubit otrok v Soli, prednn sta se začela z uČiteVem vsa! nekoliko raznme-vati (seveda madžarskoh Posledica tega pa je bila. da ie otrok od ljudsko-šolske izobrazbe imel zelo malo. da ne rečemo nič. \ Tega nedostatka pa izven sole nt ! bilo mozoče nadomestiti. Na madžarsko književnost se nismo mogli nasloniti, ker nam je bila strunena in neraz-umi Ova, od slovenske književnosti smo bili na strozo ločenu če smo hoteli brati slovenske kn fige, smo Uh morali vtihotapiti; časnike smo dobili na le no milosti poŠtnih nradrJkov. Madžarov. Razume se. da smo Prekmurd v kut-tornem nztrn zaostali. Da borno sedai. ko smo politično osvnbojem. si samt onomosli v tem ozi-rn, te malo npanfa. Izofiraževalna društva bi odpomozla tef duševni nerfi. to da ta so nemozoča brez knfižnic. Naše Undstvo nlma knlig, da bi jih dalo v knttŽnice. kl bi bile faven duševni hapitnl; nanovo Hh ne more nahavttt v tel draginii. pnsehnn ne. ktr fa eosno-darsko izmozsano od grotov in 2idov. ki so imeli v posesti naša'polja in trgovino ter so bili kot propagatora ma-džarstva povsod protežirani. Ali nal čakamo. dokler si gospodarsko opomo-remo In sele* takrat začnemo z izobra~ ževalnim delom? — Ne. tuđi teh spon se moramo resiti! Prekmurski dtiaki Čntimo dolžnost. da *s pomočlo slovenskega naroda in s pomočio slovenskega razumništva v Prekmurm začnemo to delo. Nam bo najlažie. ker poznamo dušo in srce našega ljudstva, saj smo iz njega prišli, z njim hodili trnievo pot robstva. Prosimo toref vsako slovensko družino, vsa-ketta razttmnlka. vsa izobraževalna drn~ i štva in vse drntte nrosverne ustanove, ! da dam tein knjige za Prekmu+re. Knjige, ki jih nikdo ali redkotdo hernt so mrtev duševni zaklad. Od teea mrtveza zaklada vas prosimo, vsaj skromen dcl. Nabiranie nai Nazovoliio prevzeti provvetna društva kier ni teh. pa Č. e«r. duhovniki. er nrteVi a!i kdo dr-'zi. Imena nahlraicev in števiio nosfa-nih kn'ig ter kraf damvnfrev homo objavili v nrehmnrshpm listv »Nnvtne«. Darovi nnt se h1aGovo?t*n noslnt? na naslov* »Prekmtfrska kniifšnira«. JJ'ib- i tfana. Tabnr 17. kier prevzamemo dim-ki na<1aVne delo. V enake svrhe rtanfraio knjiže Pult prekmnrski d^aki v Veržeju fp. Križevci T*ri ljutom eru). Pomožna a^ciia ta nsfanavlianie kniifmc v Prekmuriu. Kile Iz triaike kalorae. Tr! tisoč jih je slovenskih trpi-rov, kf večinoma nišo zakrlvfli dru-zega, nego da nišo zatajili narodnega prepričanja ?n ki mornjo za to pre-greho vseh pregreh zoper italljansko nestrpnost umirati ter trx>et\ v trža-Ških kaznilnicah. v »zaduhlih. smrad-ljivih. popolnoma temnih kazematah, polnfh srolaznl«. kakor to popisuje eden «a vse. Pretrpell so večinoma svoje kazni, a vendar j!m odtegujejo $e vedrio svobodo, oćfvidno s satan-sklm nafnenom, zastrapfti in spraviti v grrob tritlsoČ naših dela in življe-njaželjnfh UudL Kdor je Ime! priliko biti deležeo gostoljubivosti v laškem vjetniStvu, ta si zna napraviti slfko o brezprfmernem mofstrstvu Ttalrja-nov, s Sikanaml In nepretrgaTiimi mti-kamf uničit! v kratki dobi tisoče naj-krepkefflh Slovanov. Svetohlinski narod, ki je pretaka! krokodilove solze, ko so besneli Nemcf po belgijskih mestih, prekaša svoje germanske mojstre. svet pa Je §e vedno zaverovan v zla«rano 2000-Ietno civilizacijo. V pomladnem soln-cn duhteča zemlja kliče k obdelova-nju, tlsoči sirot in zapuštenih žen pri-čakuje s trepetom povratek nedolž-nih trplnov, političnih kaznjencev, dežela Je pomirjena in nfkdo ne kvari javne^a reda. Ampak ne. slovensko ljudstvo v zasedenem ozemlju treba ugonobiti po receptu, kl so %a vpo-rabliali Turki v Arrreniii. Pa. ko se je dotrajalo to v daljnji, nepoznani Armeniji, takrat so se vzd?crni!t mo-goČni jrlasovi iz vse^ra civtlizirane^a sveta in takoj so omahnMe krvnikove roke na Bosporu, dandanes. ko si do-voljuje kulturen narod proti ravno tako kulturnemu narodu vporaho ta-istih zverinsikh metod, — danes ie drug'ače, t j. quod licet Jovi non li-cet bovi. Tritisoč jfh je samo v Trsta, ki umirajo lakote, nevedoč niti prav zakaj in čemu in naša slovenska javnost se niti ne grane. Preotopeli smo v petletnem klanju, tako da ne razlo-Čujemo več niti glasu uklenjenega brata od srlasu drugih nesrečnikov. Me firospodarski, ne poetični ?n zetn-ljepisni razlog ne vplivajo več na razsodnost deliteHev sveta. Pokažimo raiši kulturni Pvropi brezmejno sovraštvo Italiianov do na«, pokažimo na legije iz<;tradan'h žrtev. ki irmfraio žive zazidane v tržašVih temnicah, in zbičajmo javno vest. morda se zgane Se v kak^nem srcu senca HoveStva. \n če ne, tedaj jo* npravičena n?ivišia je?a in sveto nie-no načelo: zob za zob! P. P. «WK A —■■■■ Požar u Radooliici. V nedeljo zvečer so z OorenJ-sfcega se vračajoči izletniki prlnesli v Ljnbljano novico. da je Radovljica eorela in da je bil velikanski požar. O tem požaru smo prejeli naslednje poročflo očivfdca: Radorlfca, 7. marca. Danes ravno v trenotku, ko so začell Ijudje prihajati iz cerkve od glavne maše, ob 11. uri 15 min. dopoldne Je nastafo na tnru veliko razburjenje. Zvonovi so začell biti plat zvona. Po trgu se je blfskovlto razlegal krik: »Oorf! Gori! V Predtrgn gori!« Na sredi vas! Prečtrp: Je začelo gore ti. Otro-d so se IcrraH z ročnim! sranaiamf. Hoteli so eno zalgatt. da bt eksplodirala. Granata se je zažgala in po-vzročlla požar. Takoj Je SvignU velik zubelj proti nebu. Ker je pihal sllen veter. se Je začel požar tako! širiti na bližnja posestva In bila Je velika nevarnost, da vpepeljl ves Predtrg. V desetih minutah Je bilo vse v plamenu. LJudJe so takoj hitel! gaslt. OkoliSke požarne brambe so Ptfh?-tele Ha lice požara ter začele z re§il- no akcijo. Hvala gre tuđi državni že-leznici, ki je aranžirala posebne vla-ke fn sicer za požarne brambe z Je-senic v dveh vlakih in za požarno fcrambo v Kranju v enem vlakti. Požarna bramba v Tržlču je došla z avtomobilom — Oorelo je 2 uri in pol. Z velikim In težavnim naporom se je požarnim brambam posrečtlo lokalizirati ogenj in ga proti večeru udušfti. Kako velikanska je bila nevarnost za okolico, je jasno iz dejstva, da Je ves čas vladal silen veter, kl je goreče snope slame nosll X ure daleč. Pri fitSi. kier je nasta! o??eni. so Imeli več ročnih crranat. ki so med požarom trikrat eksplodirale. Popolnoma uničenih je osem h?š z vsemi gospodarskim? poslo?>?l vred. Živino so pravočasno resili, zgorel je samo en larec. Mnogim p*v sestnikom so zgorele znatne množine banVovcev. skoro povsod pa obleka. Derilo In hišna oprava. Skoda je velikanska. Dnevne vesti. V Lfublionl 8. mana 1920. — Dnevni red Urne se|e občUn-slrecra sveta Itnbtfftnskega, ki bo v torek dne 9. marca 1920 ob 5. popol-dne. Javna seja: Naznanflo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata po-ročilo o prostijah zb podelitev domo-vinstva. Pinančnegra odseka poročl-la: o dopisu županovem gfede pobl-ranfa izredne zvišane ohčlnsk€ naklade na alkoholne pUače; o dopisu županovem glede podaljsanja in zvi-iaoia MMtni&nt trn bodote ton Puklavec v Mariboru, vinarskim nadzornikom v VII. čin. razredu, in sadjarski nadzonrk Franc Oorečan v Celiu sadiarskim nadzornikom v VTIT. čfn. razredu. —Pri poverjenl&tvn za Javna dela sta razpisan? dve mesti pisarniSkih praktiVantov. Interesent je se opozar-iajo na tosadevn! razpls v Uradnem listu. — Rok za zaffienJavMile kron-«if?h banVovcev, razun za tisočake, k\ se morajo zamenjat? do vštetega 15. t. m., se pocMj?a in sicer za ban-Vovce po 100 K do vStetega 15. ai>r!-la t. 1-. 7a dni^re vrste b?nkovcev se bo pod011*^^"! r^k pomeje oMuvfl. — Ponarelenl tliočkronskl ban-kovd. Finančni n^inister je izda! glede zamenjave 1000-kronskfli bankov-cev s ponarejenim kolkom posebno naredbo. (N. br. 51 ?4 od 26. febru-arja t. 1.), ki se Klasi takole: »Da se izognemu temu, da morejo brezve-stni Ijudje spečati med nepoučeni svet 1000-kronske bankovce s po-narejeno marko ter tako zanaŠati zmedo v denarni promet in oškodo-vat? neizkuŠeno obČinstvo, odrejam: 1. Da vsi uradi, ki vršijo zamenjavo kron, tislim, ki prinaSajo 1000-kronske bankovce, kolVovane s ponare-jenimi markami, odvzemajo bankovce proti reverzu z jnksto in j;h ob-držiio v depozitu do nadaljne naredbe. Na reverzu je treba označiti se-riio in številko vsakesra bankovca. Reverz mora imeti tekočo Stevilko, ki se ujema s Stevilko od^ovarjajoče iitkste. Uradi, ki vrše zamonjavo, naj si sestavMo snisek vseh reverzov po tekočem Steviln. V tem spisku mora Hiti ime in primek tfstega. kf se mu odvzamejo tisočaki fer število od-vzetih hankovcev. 2. Da vodijo'stal-no evidenco o tem, koliko kronskih hankovrev se |e komu zadržalo, in da predla^aio o tem tedenska noro-čla generalnemu inspektorju minl-strstva za finance. 3. Da Dri odvzet-ju bankovcev podičilo stranke, da se bo resilo vpraSanje o usodi teh bankovcev po končani zamenjavi kronc. — Varttvo utlc Občinstvo se opozarja na razglas o varstvu polje-delstvu koristnih ptić, ki je nabit na mestni deski in pa po mestu. — Plesni večer Care Negrl Dne 10. in 11. t. nt priredi v veliki dvorani »Narodnega doma« ob 8. zvečer gdd%Cara Negrl plesni večer. Dra-žestna qmetnica predvala razltčne sila težavne pleše ter Je v zadnjem Časa z velikim uspehotn gostovala v Mariboru fai drugih logoslovenskili me$tlh. Na svojem sporedu ima: Ples iz opere »Kraljica iz Sabe« (Karei Ooidmark), Španjolski klasični ples, rfči Andaluzije (O. B,), Oiijen-talki ples \z opere »Lakme« (Leo De-libesV Romtmski karakterni ples (J-Ivanescu). Bohem?slc? ples *i« opere »Carmen« (O Bfret>, O^^km drama (Karei Oddmark). Ruski narodni Om OL «> DiN^miiMtlft rm*m*fr ni ples IU Rapsodija (Pr. Uzet). Ples kraljice \t Sabe združuje starogrčko plesno umetnost in mimiko ter za-hteva pravo umetnico, da učinkuje v vse] svoji popolnosti. Ptičakovati Je tore] umetniSko visoko stojećega večera. Predprodaja vstopnic v Do-lcnčevi trafiki v Prešernovi ulici, k — Tobačna trafika v RogaSki Slatini št. 10 je do 30. sušca 1920 potom javnega na tečaja razpisana-Pnoietni kosmati dobiček je znašal 4659 K 45. Položiti se mora predno 'se ponudba izroči 450 K jam§čina. — Specijalist Dr. Benjamin Ipa-vlc, osem l^t asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitet-ne klinike za ženske bolezni in po-rodništvo, ordinira v Mariboru, Oo-sposka ulica št. 46. — Gozdl požar. V nedeljo, 7. t. m. okoli 3. popoldne je nastal v gozdu med postajama Zalog - Lazc velik gozni požar. Iskre iz tovonega vlaka 32 so zanetile požar, ker so padle^ na suho listje. Velikanski obla-ki dima so se valili kvišku. škoda je 'znatna. Požar so udušlli proti večeru. Lokaliziranje je bilo zelo otež-kočeno, ker je vse popoldne pihal moćan jugozapadni veter. — Zaradi Fausta in Zeca — arc-Hran. K nedeljski večerni predstavi »Fausta* ¥ opernem gledalliču ie vse vrelo« vsi so hoteli poslušati Zeca. Se na hodnikih so Ijudje prtsluškovall. dame in gospodje. Tako je pri vratih za dijakinje ,dijaškega stojiSča stal neki mlad gospod B. P^ držal vrata nekoliko odprta m hotel poslušati »Fausta« brez vstopnice, Ker je po-Ucijsk! komisar Del Linz odredil, da se vsakega brez vstopnice odstrani, je stražnik mlađega ele^antnc^a gospoda opozoril na nedopustnost ter ga je moral slednjfč aretirati. Na policiji je izjavil: »Rad bi bil poslušal svetovnoznanega basista Zeca, ker pa so bile vse vstopnice razprodane, sem stal na hodniku ter pri vratih poslušal. Poslušate so tuđi tri dame!« — Tat vina usnja. V Pollakovt tovami usnja vse krade, kdor le more. Tam zaposleni zidar Janez Moi-škerc iz Bizovika je sttsnil 30 parov podplatov ter jih odnesel v »cementni vreći.« Na verižniškem uradu so sprva mislili, da so vjeli kakega ve-rižniškega ptička, toda pozneje so dognali, da je Bizjak tat Izročili so gra sodišču. Sela unravnesa odbora »Narod-oe tlskarne« je v ponedeljek ob 1S. Sijaien shod JDS đ IKIaribom. V veliki dvorani Narodnejja doma se je danes dopoldne vršil odlično obiskani shod JDS. Navzočih je bilo preko 1000 ljudi, med njimi mnogo zaupnikov iz celega mariborske-s:a okraja in zlasti veliko število kmetov iz bližnje in daljne mariborske okolice. Tuđi ženstvo Je bilo prav častno zastopano. Shod je otvoril in vodil predsednik mariborske krajevne organizacije JL'S poslanec prof. V o k I a r, ki je po-zdravil došle govornike ministra n. r. drja Kramerj'a, bivšega dežel-nega predsednika drja. Ž e r j a v a poslanca proto Kecmanovića, pravoslavnega župnika iz Banjaluke in poslanca drja. Kukovca. Prvi govornik tninister dr. Kramer je v dolgem z napetim zanimanjem spremljanme govoru obrazložil po-tek dosedanje državne politike in vzroke krize, v kateri se nahaiamo. V sedanji borbi si stojijo nasprot! ideje, ki so merodajne za vso na§o narodno in državno bodočnost, ideja narodnega, socijalnega in crospodar-skef?a napredka ter ideja narodnega, socijalnecra in gospodarskega kon-servatizma; mlada jugoslovanska demokracija se bori s srbsko, hrvatsko in slovensko reakcijo, mise! uje-dmfenia s predsodki naše zalostne preteklosti. Nova vlada je izvršilni organ združenih separatističnili skupin« katere nimajo nič skupnega razven odoor proti zmagttjoči misli demokracije in težnjo držati oblast v svojih rokah, da pri voHtvah upo-rabijo administrativni aparat na korist reakcije. Jasen dokaz brezpro-irraninottl nove vlade je ekspozč min. preds. Protida. tz katere Stvu v naknadno odobrenje. Grote-sken vtis mora napraviti tudl mol-čečnost ekspozeja o volilnem redu, Vitezf, ki so popreje lomili kopja za žensko volilno pravico ter grozili demokratom s pravcato revolucijo, če žena ne dobi svoje pravice, so obmolknili. Naravno; volilni proiekt nove vlade ni nič drugegra nefco p o-s la b š a n i projekt Davidovičevegra kabineta in o ženski volilni pravici g. Protić noče nič sliSati. G&. Koro-šec in Laginja pa imaio korajžo le kada? so v opoziciji I Niti ene besede ni v vladini izjavi o agrarni reformi! Upravičeno se je bati, da se tu pri-pravljajo reći, ki erozijo izzvati zlasti v Bosni in v Banatu opasne ieiv turbacije. Ne zbirajo se zaman beg! In latl-hindisti v Beogradu ter izražajo novi vladi svoje zaupanje! Jugoslovetti ska demokracija se zavada* da se program reakcije v nali mladi državi ne da izvesti, da reakcijonarna vlada ne more ostati nekaj trajnega in da je torej Protićev kabinet le I n-c i d e n t na po tu našega narodnega in državnega razvoja. Ali ona le dolžna narodu in državi, storiti vse, da se reakcijonarna medigra konca čimpreje ter da se preko onih, ki Se danes živijo z duhom preteklosti, otvori slobodna pot v našo veliko bo*i dočnost. Več kot poldrugoumlm Iz-vajanjem ministra Kramerja ie sio^« dilo burno odobravanje. Živahno aklamirani je na to raz-: pravljal bivši predsednik dež. vlade dr. Ž e r j a v o položaju v naši ožjl slovenski domovini. Neradi, toda z vso odločnostjo sprejemamo boj, kl ga je pripravljala klerikalna stranka že ćelo leto na zahrbten in Ilojalen način in katerega nam je sedaj brez-obzirno napovedala. Mi vemo, da v svobodni Jugoslaviji klerikalizem ne more nikdar več igrati vloge, ki Jo Je igral pod zaščito Avstrije in prepričani smo. da bo naš narod kmalu Iz~ vršil v interesu svojega verskega hi kultumega življenja, kar je pred-vsem potrebno: Nagnal bo duhovni ka v cerkev, politiko pa Iz cerkve! (Burno pritrjevanje.) Govornik raz-pravlja na to o razmerju napram Memcem in nemškutarjem. Ne more-mo dopustiti, da se Nemci v naši ntk* rodni državi konstituiralo kot narod, nekdanjim nemškutarjem pa morajmo omncročiti povratek v naročje naroda. (Živahno pritrjevanje). Izvaja-nja dr. Žerjava, o katerih bodemo Sf podrobnejše poročali so žela veliko odobravanje.v Ko sta. govorila §e posl. Kec-\ manovlć in dr. Kukovecje shod sojrlasno sorejel od dr. Serneca predlagane ljubljanske resolucije In zborovalci, ki so več kot tri ure vztrajali y naneti pazljivosti. so st razšli z živio-klici Jugoslovenski demokraciji in njenim zmagovitim Id^' j jam. Mariborski shod je znova poka-j zal, kako čvrsto je med našim naro-I dom ukoreninjena misel, ki Jo zašto-pa demokratska stranka. Kultura * »PAUST«. I Prav I« sieer. ako s« Ooonođnv »Faust« Sasfli prikaže na Dubljanskem odro, tnđa Klede na ctlotni repertoar, ob kattrain fc drago leto 2fvl naSe operno ele-datft&e* |e vemlarfe fe ča%. đa nt izortto-vorl rema heteda tt lani; mese^ca Innlia, i k biv« ^KleđalBki svet pošlal riedaltfkemu L b^^^^^^^^^^^mbh^Ab^^a ^^^^^^^^ft^b ^^k . ^aiiakA^B^ff^B^Biat Ib^k. ^Ma^^^^^k^^A^MJUal l svoje misli o smen naše ometnostne poo-tlke. \treke) se ie za to, da mora naSe operno gledaifSčeobčfnstvo v prvi vrsti sezita-njati z vsem, kar se le- pojavila znamenf-tei?csra v hrvaWci in srbski glasbeni nmet-nostf; Slovenci moramo pooolnotna Spoznati v$e duševno življenje v naU driavl. ker je to prevažno sa nalo koHorna pr#-^šuđkk, r** a« tl£* ^«»Mfc t»^*— ^ te^» Stran 4, _________________ .SLOVENSKI NAROD", dne 9. marca 1920. - • ,___________Stcv. 56. jdasti odpreti vrata vi em slovan&khn knl- j x turam ter iz teh Izvajati njjpreJ ona dela, Id so pri nas še nepoznana; Sele v drugi Vrsti bi morali prihajati v po5tev že znani proizvodi. »Letošnja operna sezona«, pravi nadalje omenjenJ dopis, »Je prinesla doslej samo eno češko in eno rusko opero, ti su se pri nas že izvajaii; ni pa prinesla no-benlh za nas novih ruskih, čeških in poljskih del in nobene hrvaške ali srbske ( stvari.« } To je bilo lani Želje gledallškega sve- i ta se Siso vpo&ievale, ko ie še deloval: le mani pa se uvaiuieio letos, ko sa že drtlgo već ni. Operni repertoar ni doslej prinese! niti enega dela, kl bi se pri nas še ne bilo proizvajalo, pa bodisi iz slova- skfh, botllsi i* drugih leuitur. Naš operni repertoar ni ma smotrene smerl in je zategadell nekulhiren. Te vrste nečejo razlskavati, 2 a k a i Je tako, nego samo obžalovanje hočejo ugo-tovlti, da ie tako. In vse kaže, da ostane io nadalje tako, to se pravi, da se bodo sloj ko pre] brez programa, točno ustanov-ljenega že ob začetku sezone, uprizarjale stare opere, kakor bo pač nanašala prilika, ne pa glasbenokulturna potreba! ; Pri včeraiSnfl predstavi Je »Faust« i jbojal Izredno pozornost to pa zlasti zats-gadelj, ker ie bila Mefistova vloga pover-]ena gospodu Nikoli Zecu, prvemu basistu državne opere na Dunaju, tn ker je .Marjetlco peta gospodična Rlchter je- ! Sr a. Gospod Zec razpolafra z obsežnim ! flašom, sočnim v vi§ini In pastoznlm v niž- • iih težah; uporablia ga okusno in vrlo | jilanstrano ,poleg tega pa ie misleč ijrralec, j ild je Meflstovo demonsko naturo uveljav- j tjal tako z značilno masko kakor s primer- | nlm nastopanjem. Gospodična Richter- • Ševa !e obvladovala svojo vIoko v pev-skem ozlru z znanimi vrllnami, dasi bi bila lahko nekaj izrazitejla v pesmi o hilskcm kralju in v ari)] o nakitu; daiala pa je rudi po zunanjosti Marjeticl dokaj nežne poezl-fe. Vse manj nego gospodična Rictiterjeva tn g os pod Zec je ustrezal gospod 5 e v f c\ kf ie včeraj kot Faust prvič nastopll na našem odru Glas M Še bil. ker ni brez pri- ; Jetne v!5!ne, dasi prehodi Iz prsnih v slav- j ne registre nlso še dosti Izravnan!. a!i v teri je povsem odrekel, ne elede na to, da Je bila njegova maska vse prej nego fau-{atovska. Niti enejca trenutka ni imeU kjer , ■bi se bfla pojavila čustvena toplina, zato | pa Je tuđi n. pr. vrtna scena, ta biser Iju- j 'bezenske poezije, ostala brez vsakršnesa ' učinka. VobČe Je bila nesrečna mlsel, pev-jcu, kakržen je gospod Zec. pridelftl tako . laespretnega dnitja. Sicfcla je pela gospodična Sustarjeva ne sicer timetnlško, kakor gre tcf Intimni viogl, pač pa Se do-tStl uspešno, ako se vpošteva, da je prvič nastanila v samostotal partiji. Njen siasov- j . ni material je Izdaten, toda odvadlt! se bo j morala eruptivnih tonov v visokih ležah. J jlCet Valentin je bil gospod L e v a t dober » slasti v smrtni sceni, ki Jo Je podal s toplim občutkom. Gospodična Ofcesoviče- : Iva kot Marta vrtne scene ni oškodovala. J .Orkester je pod vodstvom gospoda Ruka- ! (▼Ine svoj del izvajal vestno m točno, » .xbor Je bfl ajrilen, dasi v Ženskih glasovih ■ iPonekod precei neu&lajen, scenerija je zla- ; (iti v Vafpnrgini noč? kazala okusno opre-imo; režija gospoda BuČarja Je bila iildadna- Dvc baletni produkciji sta bili jpestro slikoviti In sta nčinkovall ne le s jfcoreojrafsko sprernostio, nego tuđi z vSeč-■jllirH kostumf. Oospod Zec m gospodfčn« Ifclchterjeva sra prejemala ves večer slasno ■pohvalo: poklonjen lima Je bil radi lovo-jrav venec oziroma §opek, srospodu diH-ifentu Rukavini pa Je bfl po peri <;Hki iiBtotako pod ari en lovorov venec. čfgar Iz-jročitev Je opeml zbor na odru spremljal t "demon?tratfvn1m pioskaniem. —n— DruitTo za čuvanje narodnega zdrav-Jb ▼ Beogradu izdaja že deseto leto meseč- ; Bik »Zdravje«, ki objavlja izpod pereš najboJjšlh srbskih zd ravni kov pol Ju dne članke v vseh par-^ah Ijudskega zdrav-.stva; urednik je sloveči srbski higijenlk prof. dr. Jovanovič - Batut Seda] izhaia »Zdravje« tuđi v slovenskem Izdanju in |e prva števflka pravkar izšla. Poljudno znanstven ega medlclnskega časopisa Slovenci đosedaj nismo Imeli, zato z zadoSčenjem lahko bcJežimo na tem polju velik napretek. To pa Se daleko ni dovolj. Da bode listu, Id ima naloga, čuvati narodno zdrav-Je, mogoče ta vzvišenl namen tuđi resnič-bo doseći, mu je treba vsestranske podpo-re. Odpreti se mu mora predvsem pot v vse stanove in v vse niše. Dolžnost vseh izobraiencev Je, da Strijo list med najšir-Sml plastmi naSega naroda. VsaJ Je tudl nam vsekala dolgole*tna svetovna vojna ra-«e, iz katerih bodo še pozni rodovi krvave- ; JU .ako ne preskrbimo za naglo odpomoč. j ;NaJstro*je uradne odredbe pa bodo fluzor- j ne, ako ne borno naroda prav vzgoHH. Na}- : bolji« sredstvo za to pa je dobro in poučno ČtJvo. Prva številka »Zdravja« obravnava Važna važna poglavja iz ljudske higijene, prmaia zlasti nojna navodila doječmi ma-jteram, opozarja javnost na nevarnost je-Hčnili bolnflsov, kl trosijo kali tuberkuloze med zdravimi Ijudmi, dokazuje s tvarHnim! ogledi pogubnost alkoholizma Itd. — .Zdravstveni ođsek za Slove-■ IJo In Istro v LjnblianU kl le prevzel redakcMo slovenskeca izdanja, In kamor naj se poSilja tuđi naročnbia (24 K 2a ćelo leto), se obraća na vse vzgojitelje jriovenskega naroda, na vsa posvetna in te- , lovadna druitva, na vse stanovske orga- ' jnlzaclje, zlasti delavske, da širilo list ▼ j svojem krogit. Po moinosU se bodo spo- < Stevale tudl vse troravlčene želje in nasve- i U glede vsebine ta oblike, ter poroCflo o j Bjfli osrednjem društvti v Deocradu. i Zlasti pa prosimo slovenske zđravnf- ! |ce, naj ne od reče Jo IHtn podpore ta naj te odzovejo tuđi t peresom. Vsakt misei In vsak najmanjSI prtsperek, Id stafl aotlslbn Ijudskega zdravja, bo đobrodoid. Posne- ; majmo pofrtvovalno đelo bfttov Srbor.« »CirtopH n *»wmM fea*. taJBer- j •ost hi urndoTfno« TI. letntk 1. bi 2. sno-gč !«*• dnl Izlel Naro&Hna stane »fcroii- , JMhtooc RtsprtTe« Wek«r ftu O to- i nomenolocm J«lka KidrtC: Prfspevkl In opombe k tgodovini reformacUe na Slovenskem. Ia Ivan Ungnad v prognanstv«, (Nadaljevanje); RamovŠ Fr.t Sorođstvo staroindUskesa sama »Halbjahr«; Dolenc Met: Pravni israzi v prevodih vtaoforake* ga zakona; Kos Milko: Srbski brankoviCl ta gortski grof je. — Octne; Raraov* fr«; Donesek k slovenskim starožitnostim; Ki-drlč Pr.: Josip JnrčlC Zbranl spisi. Uredll ^dr. Ivan Prijatelj; Kldrlč Fr.: Stritarjevm antolosUa: Prijatelj Iv.: Slavfca. Herausce-eeben von M. Murko. I. Die protestenti-sehe Klrchenordnuns der Slovenen hn XVI. Jahrhundert Elnt llterarlsch - kulturhlsto-risch, phlloloKische Untersuchung von Fr. Kidrič; Kidrlč Pr.: BeltrSge zur bayer. Kirchenseschichte, XX VI/1; Georg Loe-sehe, Truberiana, fflr die VVirksamkeit lm Kempten: Kos Mllko: Novi donesld k zso-dovlni turskih bojev na Slovenskem; Haupt-man Ljudmil: Anton Me lik, Zgodovtna Šr-bov, Hrvatov, S'ovencev. I. del. Male vesti: Nahtlgal R: Koren vend — (vond): Koštlal Iv.: Etimologle: Ramovg Pr.: K zgodovini slovanske konjugaclje; Ramovg Pr#: Zanimiv prhner razvoja pre-hodnega y v slovenSčlni; Kidrič Fr.: Bibllo-grafski institut: Kos Milko: K. Kadlec, Mo-Scenlcky statut: Kos Milko: Dr A. Gnirs, Das Očrzer Statutbuch. — Pač ni potreba sele dokazati potrebe takesa f??nfoSkr»-hl-storfčnega časopisa, pnsebno sedaj ne. ko imamo svojo lastno univerzo. Dolžnost vsakega rzobraženega Slovenca Je, da pozna svoj iezlk, svofo literaturo In svojo ZKodovino !n ravr»o to Je namen teiOK» rumvim mrm** prične s prončevaniem feleznltte sveae Sv. Luclja - Trbfi, čim bodo to dovolje-vale atrnoslerične okoltsane. Ker le otvorite v prose od vi sna od predilskega pređo-ra v približni izmeri sedmih hi pol kflome-tra, pripravlja lelezni*ka direkcije vse po-tTebno, da se prične najpre) i fraditvljo predora. ne da bi bflo treba Caka« na po-droben nacrt ostale proge. Sočasno se 2e-lezniško ravnateljstvo bavi s proncevanjem direktne dvotirne zveze Trst - Reka, kl bi ne bila od vi sna od sedanje zveze teh dveh mest nalnDDelSa noroCIla. WILSON V JAORANSKEM VPRA-SANJU NE POPUSTL LDU. Lyon, 6. marca, (Brez&Cr no.) »Petit Parisien« potrfule, da |e v četrtek dospel na atneriško velepo-slaništvo v Londonu Wllsonov od-srovor. V nlem se naglaša, da vztrala Dredsednik VVilson na svoletn nazl-ranhi frlede ureditve ladranskeiea vnra§ar»la in da na vsak način vzdr-7?»le načela, kl so služila za podlago n°črtu o rešitvi jadranskega vpraša-rja z d^e 9. decembra lansketra leta. LDU. Washln(rton, 6. marca. (D. kor. urad — Brezžično.) Kakor po-roča »Chicaeo Tribune« Iz Pariza, zadnta dva $kleoa vrhovnega sveta, kf se tičeta Tractle In BesarahHe. rv>erfnortia n?«?nrr>tuieta nazorom predsednika WHsona. vsled česar je nričRkovatL da bo prišlo iznova do resnih ne^onra^nmiieni med pred-sedn'Vom 7edinjj<*n¥h držav in zavez-nfVi Na vsaV n^čfn bo \Vffsofi u*»o-v^^'i! o^p^fl s''f^^rtnia, ker ne so-nrip^o n?+? z do^iftvffo vse TracHe Or5f'l. «•»♦! s prlocitvljo Besarahlte f?o-« tf*-fifa VVIL9ON SF OD! OČNO PROTIVI LONDONSKI POGODBI. Trst, 6. mar^a. »11 P;ccolo della Sera« javlja iz Pariza: »Kako poro-Čajo nekater? dopisniki pariških listov iz Londona, je dospel v London Wll-sonov odcrovor. Ker pa brzojavka ni bila dovolj jasnat se je zahtevalo od kabelske družbe, da predloži novič tekst brzojavke. — Dopisnik lista »Peho de Pariš« omenja v glavnih potezah predlože, ki sta jih stavila Anelija in Franc'ja predsedn^ku Wil-sonu. V njih se je predlagalo: 1. da se posktisi doseči direktni sporazum med Itati.iani in Jugroslovani; 2. Ako bi se tak sporazum ne dose^ei, bi iz-delale Ansrlija, Francifa in Združene države posebne kompromisne predlože in 3. v nnjkr?j5em slučaiu bi se uveliavfl londonski pakt. Kakor za-trjuie dopisnik, se Wilson nikakor ne namira va desinteresiratl na evropskih zadevah. Od predlogov, ki so se mu stavili, bi Wilson si>rejel prva dva. Pripravljen je podpisati kateri-koli si bodi sporazum, s katerim bi se zadovoljila Italija in Jugoslavija. V ostalem daje na novo razumeti, da ie ucrotovil z noto z dne 9. decembra smer r^Šitve jadranskega problema. Nadale zavrača, zvest svojemu dosedanjfemu stališču, londonsko pogodbo, ne da bi sam predlagal kako dnisračno reSitev. Dopisnik kon-čiTje vpra^uioč se, ali snrejme Italija, ki je pritrdfla franeosko - anjfleSki noti z dne 22. febrnaria, ČeS. da ji itak še preostane Izvedba londonske pogodbe, Wilsonovo noto.« NOVA WTLSONOVA NOTA. LDU. Pariz, 8. marca. (DKU). (Brezžično.) Nova nota predsednika VVilsona v iadranskem vprašanju je dospela v soboto na Ouay d' Orsay. Kakor javifaio franeoski listi, je nota v svoji oblifci zmemejša. Pređsednfk sf Čestita na prisrčnem duha, kl pre-veva zadnje poslanice zavezn^kov, vztraja pa na svojem stališču i glede Peke i srlede Albanije. Glede te dežele vztraia na svojem memoran* ćv z dne 9. decembra, MA$4!>Y1COVO ODLIKOVANIC Beoerad, 7. marca. Njegovo Vi-socanstvo nrestolonaslednfk regent ie odlikoval predsednika čehoslova-ške republike Masaryka z redom belega orla 1. stopnje. MASARVK CASTNI MESCAN BEOGRADSKI Beograd, 7. marca. Beogradski občinski svet je imenoval Masaryka svojim častnim občanom. MASARVKOVO SLAVJE. LDU. Praga. 6. marci. (CTU.) O priiiki predsednikovega rofetnega dne je bila Praga slavnostno okraše-na z zastavami. Predpoldne je prr> svetnf odbor vojtškega poveliništva prlređfl v občinski hišl akademijo, pri kateii so bili navzočni JugoskK venski poslanik Hribar ter romunsici In belgijski poslanec. Zvečer se Je predseđnik peljal v gleđallSče v VI* nosrađih; narod mu Je medpotoma prirejal velike ovacije. V sleđalflEčn era Je sveCano pozdravit vtnogra, 8. marca. VfieraJ predpoldne ob 10. ori se ie vrSfla v Za* greb« v Narodnem iriedaHSču P'O- 1 ' ' v predsednika Cehoslovaške republike Masaryka. Ob začetku slavnosti so predale tri Študentke v narodnih no-5ah (srbski, hrvatski in slovenski) čehoslovaškemu pooblaščencu drju. Machačku pozdravno adreso hrvatske inteligence Masaryku. Naio Je predaval narodni poslanec \VHJer o temi »Masaryk in mi«, za njim dr. Dvorjanković o filozofiji drja. Masa-ryka. Kot tretji govornik pa je na-stopil dr. Hinković, ki je govoril o Masarykovem delu tekom vojne. V svojem govoru je omenjal skupno, delovanja Masaryka in Paderewske-ga in njega samega v Ameriki. Cio-voril je o nosetu pri VVilsonu. Rekel je, da je šel VVilson na mirovno kon-ferenco v Pariz s trdno odločitvljo. da ima biti meia med Jugoslavija in lta!?io Soča. Toda za tem se je pri-čelo govoriti o Raši in pozneje ćelo o crti preko Raše. Nato je vprašnU kdo je dovolil, da je naša delegicija nristala na to, da se žrtvule 400.000 Jugoslovenov Itatifanom. Ako je de-leraciT'a v to dob'la dovolienfe \z Te-osrrada, s kako pravico je dala to do-volienje vlada, naisi bo potem demokratska ali katerakofi druga. — Na koncu slavnosti se Je zahvalil Čeho-slova^ki pooblašČenec dr. Macb-iček za priredftev. Zbor »Lisinskega« je ob ogromnem navdušeniu zapel če-§ko narodno himno, kl Jo je obćin-stvo stoje posluSalo. FRANCUA NE PRIPUSČA REVI-ZfJE MIROVNE POOODBE. Pariz, 6. marca, Predseđnik komisiji zunanjTh zadev Barthou je go-voreč o vladnem predlogu, da se interpelacije o zunanji poli tik i od^odl-jo na poznejši čas, pritrdil temu predlogu; obenem pa je zahteval od vlade, da nikakor ne dopusti revizije versaillske. pogodbe. Revizija bi po-menila za Francijo. je rekel, odpove-dati se gotovim pravfcam proti Nem-čiji, česar pa Francija ne more sto-riti. Pogodba je bila predmet dolgo-trajnih razprav fn vsaka beseda v nje) je dobro premišljena. Zato vstraja Francija na svojem podpisu in zahteva da isto storijo tuđi ostale države, ki so pogodbo sopodpisale. DEBATA O VLAĐNI DEKLARA- CUL Beograd, 7. marca. Na drugi seji Narodnega Predstavništva, kl Je do ločena za ponedeljek ob 10. uri, se bo razvila velika debata o vladni jekla-raciji. Pričakovati je buren potek iste. POSLANCI, Kl POSEŽEJO V DEBATO O VLADNI DEKLARACIJI. Beograd. 7. marca. Kolikor si ]e mogoče vstvariti iz raznih vesti približno sliko, posežejo v debato o vladni deklaraciji naslednji postanci: Šimrak in Honjec za Jtrgoslovenski klub, dr. Lorković In Segvić za Narodni klub. Pečić In Timotijević za Demokratsko Zajednico ter JaŠa Prodanović in Rajković za republikance. ZASEDANJE TTALUANSKE ZBORNICE. Rfm, <6- marca. Minlstrski svei bo sklical zbornico na kratko zaseda-nje v drugi polovici tekočega mese-ca. Govori se o 16. ali 17. marcu. ITALUANSKE ČETE ZAPUSTILE VLADIVOSTOK-Trsi, 6. marca. »II Plccolo dclla sera« javlja iz Londona: »Glasom neke informacije agencije Reuter Je odpotoval iz Vladivostoka celoten italijanski vojaški kontingent V me-stu so sedaj koncentrirane amerikanske čete.« POSOJILO NEMCUI. LDU. Berlin. 6. marca. (DKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Curina: Franeoski in italijanski listi prinašajo kot politično senzacijo vest o znatnem posojilu za Nemčijo. Poročfla italijanskih listov govore, kakor da je to ie izvršeno dejstvo. Nasproti poročiia iz franeoskih virov nišo tako pozitivna« Položaj le po vseh teh vesteh presojati tako, da se zavezniki sicer načeloma strinjajo v tem, da se mora Rusiji in Nemčiji pomagati, da pa se glede praktične Izvedbe tega načela med Lloyd Oe-orrejem fn Nittijem na eni strani fn med franeosko delegacijo na drugi strani Se nj mogel doseči sporazum. npnnrizadla. tTaMk mm. Jutri, dne 9. maret pn> fefata to VftovCcvalnlci xa liTino In mast ■a tnpl *&&• amo boiife vrste po 10 IC a kg li tetode meso slabelle vrste po t4 Ipis) sa ksv Vsaka straste dobi ftsjvtt s \ Raznoterosti. | ♦ Had« kand za boUšertttt afMto v ' Anerlki V Zedinjenlh državab sevtro-ameriSkOi so vsakemn botlševĐcu skrbno tm petanii. Na West Afttsts |e bil aretlran Hrvat Mat Galico, kt le razpečavaJ neko okrolnleo, v katerl te zazovarjajo boljle-vl§ke idele. Zadeva se predio«! vladi ▼ VVashingtonu, kl bo gotovo odredila, da se »ma Galjen deportirati ali Izgnan z Zedi-njenlii držav. Kot varSCIno Je sodisce dolo-eilo 10.000 dolarjev, kar bi znaialo v naH valuti mfl!)on kron. * Kako sodllo ▼ Aa»*Hkl aitad« dolince. V Clevelandu le obilo ookvarjenc mladine. Starih zločincev !e razmeroma malo, število mladih v starosti 16—20 let pa nara&a. Sodnija Ima vedno veC posla 1 njiml. Med tem! tnladiml zločinci lth Je mnogo Iz boliSfh rodbin. Meseca decembra )ih Jo bflo pred sodnikom KfHltsem ockJ dan 46 Imel le nagovor, v katerem Hm )e predoči! ne var no pot na katero stopili bi posledice. Ti mladeničl po njetovem mne-nqu nlso hudobnU ampak slaba tovarllja tu poh alko van }e sta jfh pripravila do tatvm tn vlomov. Odpustit jtm je kazen, akazal pa, da morajo priti 2a fehruarja t 1. zopet pred njega. TaČas pa so jlti opazovafl Šerifi, kaj dela)o in o rHhovem delu poroČall sodnljl. * Antenski konf, kl se Je nafedel pe* takov. Pn roča U smo, da le Imel bftf 17. decembra lan! konec sveta po napovedf neke-ga ameriSkega zvezdoirlednega učenjaka. V Ameriki so se pripravljali na ta đan na razne načine. Enf so se opill da bi lažje pretrpeli konec, drujri so uranjati razne druge reci. Tako ]e neki trfovoc obesli napis na svofo prodajalno: PlaCaJte svoje dol«ove, odjemald, da priđete Cisti na oni svet. Neki mlad fant se !e preJSnJI dan ofcnfl t grdo bogato žensko, čes\ saj bo samo xa en dan. V Cnicatn le nekđo vzef svoj denar iz banke in Sei v hlev k svojemu konju, katerejja Je krmi! s petak!. Ko Je konj požrl đenarja za 150 dolarjev, no do-mači prijell gospodarja ta ta odpeljali v blmznlco. * Neotci vračaj« «crabQe«e traet-ntiie. fz Mafn^a poročalo. da !e franco-ska vlada pozvala vs« Nemce, kf fma-Jo omctnfne, vrednost! in pohiftvo aH drujf© reci [z oknpiraneira ozemlja, đa predlože vse te predmete uradu za rekonstrukcijo v Frankobrodiv Nemcl t« odzivajo in vračalo tafce predmete, * Kdo te tad doblček od stavke rndarfev ▼ Ameriki? Iz Newyorka poročajo: Vsled ponesrečene^a štrajka arneriških rudarjev se rudar-ji izrubili na plaćah 68 milijoaov đo-larjev, dočim so vsled stavke lastm-ki rudnikov dosegli dobiček v iznosu 12 mflijoBov dolarjev. * Rnskf 2KQe irorf IM**sfrf drfavl v Paltstinl. Osrednji odbor ruskih lh dov je izdal proclas, v katerem se lx-reka vrotl židovski državi v Palestini, rekoč, da židovska buržoazija \% postavila vpraSanj« židovske države na dnevni red samo v svrho Imperijalist ičn ih ciUev. Ruski 2idj« prepu§čajo Palestjno arabskeaia \m be4utn^kemo proletarijatu. * PrerokoTanfe. >Neoe ZOrtcner Zet* tmifc Je priobčila prerokovanle aemflcesa profesorla fizike R. Mewesm. On pravi, om do leta 1932. ne bo ie miru, tnarveč bodo Se revolucije In boli. Od leta 1932. do 1960. bo mir. Razvijala se bosta promet tn kultura. Od leta 1960. do 1968. bodo zopet vojne. Potem bo mir do leta 2016, potem zopet boji Itd. Poizvedbe. Zanenjara šakalo. Dotični gotpod, kl le v nedeljo ob pol 31 popoldne v kavantl Evropa zamenjal »nknjo, naj Jo MagovoH Istotam rtnttU kjer dobi svojo. Najdeno. VCera) 3. 1 m. som ttaJel v Prfsojni nllci đavo denarnlco % malo vsoto denarja in nekaj drugih paplrjev. Izgubitelj naj se zglasi pri podplsanom v Jenkovt nllcf 18. Stane LiiStn. Kdo ▼* ka| o rosp Hranu PaMJanCKhi \z Materije St S. kateri Je bfl pr! vojaklh v k. a. k. Peldspftain 1415, Etappenpost 178, Đaracke F, naj blagovoll sporočitl na no-slov: Cvetko Babnder, »tud. vet,, Zagreb* Savska ceeta 14. Proces Cafllans. Kakor sfe bodo mofiroče Čitatelji spominjali, je meseca decembra leta 1917., ko so na franeoski in drugih frontah govorili topovi svojo ognjeno besedo, naenkrat fcavršalo po FranciJL Pariški vojaški guverner je bil predložil franeoski zbornici za-htevo, da naj zbornica prekliče parlamentarno imuniteto bivSega fran-coskega ministrskega predsednika Caillauxa, ker so se našli v politič-nem procesu proti izdajici Bolo-pasi pisma, ki so bila za CaiIIauxa posebno obtežilna. Francoska zbornica je predlogu pritrdila in 14. januarja je bil Josip Cail!aux aretiran. Voja-5ki guverner je svojo zahtevo ute-meljeval s tem, da je imel Ca?Uaux intimne zveze z Bolo - pa5o in dni-gimi franeoskimi in inozemskimi pustolove! fn da teh zvez ni prekini! niti takr^t, ko je bil Bolo - pa$a v^ v preiskavi, ki se je končaTa s smrt no obsođbo. Dalje se ga dolži, da ; intel zveze s časnlkarjem Almereid ki je izdaiai anarh'stičnd - pacifisti^ ni tfst »Bomtet Rouge«; da ie pod pireJ imenovani list v njegovom 4e J»itttiičnooi delovanta fa da Ji id- , - . " ■■'■ j • ***** 86.___________' ____________________________ _____ .SLOVENSKI NAROD*, dne *. tara 1990. Stran 0. mereidf o priliki obelodanjente Članka >O, ti Angleži!« čestitaj. Almerel-da je bil tuđi v preiskavf. kl pa se ni končala, ker Je Almerekia umrlvpre-bkovalnem zaporu. Takrat se je ce-lo govorilo, da Je bll v zaporu za-struptjen. Nadalje je ime! Cailiau* zveze z italijanskim magnatom Ca-vallinijem, katerega je posečal v Rimo 5 svojo soprogo pod napačnim imenom »Renouard« ali »Renoir«. S svojim obnašanjem, s tajnitni pogovori in $ svojim! stfki s sumljivimi osebnostmi, ki so bile obdolžene veleizdaje, je izzval na francoskem po-steništvu v Rimu — tako so takrat poročafi listf — tako ogorčenje, da gra je hotel francoski pooblaščeni mi-nister izgnati. Osebe, s katerimi je rrfšel Cailfau* v Rimu v stik, so vezale kot Nemcem prijazne. StraŠil se ni niti v prteotnosti najuglednejših ^ehnosti nadaljevati svojo veleiz-dajsko propagando. Tako je bate govori!, da Francoska pomladi leta 1917. ne vzdrži več. Potem prevza-me on meč v svoje roke in sklene mir. Tndi Italija naj bo pripravljena, da sklene z Nemčijo poscbeu mir. 1 ^vet se bo čudi! konciljantnosti Nemčfle, ker Italija in Franclia ne 'bosta trpeli nikakih vojnih stroškov. Vse stroške plača Rusija in Balkan. Srbija in Romunija i/vcineta z zemlje-vida. Takoj po sklepu rn»ni pa stopi .Franci ja v zvezo z Nemčijo. Ttalifo fn Špansko proti Rusiji in Anglfji, ki sta pravi sovra/iuci teli dežel. Ob odkrftju teti škandalov se je francosko časopisje preče* strastno bavilo s ćelo zadevo. CaiHainca so napadali zlasti Grintav Hervć, »Fi-?aro«. »Echo de Pariš* in Maurice Barre*, 20. novembra 1917 je prinese! »Figara« senzacijonalno vcsU da je vojaška oblast našla osebo. ki 5T»re}ema brzojavke fn pisma za znano politično osebo, t. j. za Caillanxa. Končno so odkrifi, da je na brzojav-tv?.h oodpisan »Chevalet^, odgovorni urednik provincijalnega lista »Cour-Her de Mnmers«. f-pstnfk te^a Usta *c b!1 Cafllau*. Takrat sestavijena oMožniea je na podlaci zbranega materijala vsled te 7.as!iševanje. Glede svojeea • potovanja v Brazilijo tneseca de- • cembra 1914 izfaviia Caillat!x. da mu je bi! tam predstavljen Minotto po poslaniku Združenih drzav v Rio de Janeiro. Caillaux pravi, da ni vedel, da je bi! Minotto germanofil. niti da je bil v Nemčiji vzgojen. Tuđi ga ni nikdo pouči! o Minottovih intimnih zvezah z grofom Luxburgom. V na-claifnfh svojih izjavah o svoji zbli* ževalni politiki z Nemčijo fmenoval ie Caillaux to svojo politiko politiko evropske spravljivostl. Nekoč je ;>roenil Minotto jarrofu Luxburgru, čes da Lujcburg1 občtiduje Cai1lauxa in se želi z njim seznantti. Caillau* mu ie na to odgovori!, da je to navaden trik, ki sa sa Nemcfl podužulelo v dosego gotovih namenov. Na pred-sednikovo opazVopritnaCallltut, 6k je bil Minotto gotovo nemlki ogfe-dirit Res ie, da mu Jt diktiral nekoć neko oradno poroCflo ta francoako vlado, ker ni imel pri rokah stroje-pisca; ali poročilo ni bilo nikake važnosti. Caillaux prlpoveduje na to o svojih razmcrah do Lipocherja. Čitanje dokumentov, kl so se našli v blagajni v Florenci, se na predlog zagovornika Moro - Oiafferi opusti. Predsednik omenja, da se med temi dokumenti nahaja tuđi neko Marxo-vo pismo in vpraša obtoženca, kako je prišlo to pismo v njegove roke. Caillaux izjavlja, da je dohil pismo po nekem švicarskem posredovalcu. Pismo je shranil, ker vsebine ni smatra!, da bi bila v kateremkoli pogledu komnramitujoča. Naslednje^a razpravnega dne ie govoril Caillaux o svojih odnošajiii do lista »Bonnet Rouge« in do Bolo-paše. Bolo-paša ga je i. 1912, 1913 In 1914 vprašal večkrat za svet glede nacrta za neko banko Kolumbije in Venezuele. Z njim je prihaja! tuđi g. Alojzfj Drevfus. sin bančne^ii ravnatelja. Ker je videl. da se ga namera-va kompromitirati, ni hotel dati ni-knkih nasvetov. Meseca iunija ali jul i ja je obedoval nekoč Bolo-paša skupaj s kedivom v CaJ!lauxevi hiši. S pa§o je ime! snmo brez pomemb-ne stike in L 1917 je tuđi te prekinil. Na predsedniknvo pripombo, da je ime! stlke z B^lo-pašo še meseca avgiista 1917 kljub temn. da je bi! takrat od raznih strani informiran o sumnjah, ki so obteževale Bolo-pa-Šo, odgovarja Ca»!!aux, da je na pod-lagi neke Izjave Vivianija razume!, da bo Bolo-paša oproščen,, vsled česar ni imel povoda prelomiti obče-vanja. Glede svojih zvez z Almereido, urednikom lista »Bonnet Rouge«, iziavlja Cail!anx, da :>o bile zveze !e take, kakor jih zamore imeti politik z ravnateljem lista. Obtoženec pri-znava, da je podpira! z denarjem list za časa procesa gospe Cail!aux (= obtozenčeva žena, ki je vstrelila direktorja lista »Pigaro« Jauresa, ker ji je grozil z objavljenjem Intimnih pišem iz njenega življenja) in da je vsled tega prišlo med obema mo-žema do nekakfh prijateljskih odno-šajev. Takrat pa je bil »Bonnet Rou- I ge« še patriotfčen list. Podr»ore pa je ustavi! z junijem 1916 in sicer z dnern, ko mu je Malov sporočfl, da je Ifst izpremeni! svojo politično smer,______________________________ ffurstf !o?nfSr Vlomi v *aražo hotela Unk«. Tekom meseca septembra lanskeeca leta je bilo večkrat vlomlteno v a\^tqc:r»ražo hotela Union, od koder so vlomilci od-nesli ancleški misiji, kapitanu Thomso-nu, več plasčev za avto- in motorna kolesa v Drvotno cenjeni vrednosti 6900 K. Zaradi teh vlomov sta se dne 1. t, m. pred ljubljansko i> >roto zasro-varjala France Robič, mebanik iz Sd. Šiške in Josio Tičar, ključavničar iz MenfcŠa, Raznrava ie bila mestoma ze-lo živahna, zlasti diskusija o vrednosti plasčev. Razprava je pa tuđi dovedla do diskusije o oostonanju ljubljanske policije. ZajTOvornišrvo je oštro bičalo španskf ?nkv?z?c?!1 podobno, t>rinc!poiii modeme kr?tn?tiafistike ne odirovarfa-joče postooanje kriminalnih urednikov !jub!janske^a noliciiskes:a ravnateljstva. Krivdorek tv>rotn!kov ie bil. da je France Robič kriv z 8 : 4 elasovi. toda srlede vrednosti s oristavkom: »v tova-rišiji nad 100 K. toda pod 400 K* in da je Josip Tičar kriv z 9 : 3 crlasovl. toda Klede vrednosti s pristavkom pod 100 kron. Sodba oorotnesra sodi^ča je bila: France Robič šest mesecev težke ieče, Josip Tičar dva meseca strosresra zapo-ra. Razpravo ie vodi! predsednik dež. sodišča dr. O. Papež. — Predrzno v božio mflosl srreŠHa. Jožefa Povhe je služila d!je časa kot kuharica na orcrž. postaii v Krsicem. Sčasoma je začela segati oo tujem bla^u. Tako ie vzela orožnfkom kakiti 30 kfjuk 2a priČvrstitev obešene^a i>e-riU. — dalle eno erariČno riuho. «nn blatno In čvt orevWd ter aekaj f*-bolk. Odmali to lo Ustnl oroinlkl v Ufior. Dm 3Bl liraanft w !• hkovm^ jala radi teh tatvte pred novomeSko iodnUo. Tatvtoe dtkm* irhnvi. So-dl«« jl |e prteodik) iliri u«^ *&» z etilm trđtm leflSčem na mesec, da bo vid«U. kako se 1*& ^ ie konui ukradena blaztna in riuhe. — S*ols v udnlMi trtaolku. Po- sestnik Aloizij Andrejčlč Iz Lukovce Pri KrSkem ie bU dobit svoj čas lepesa kotijt v Ljabliani Konj i« bll tako leo. da ie bodel v oči oba notestnikova sina, Alofslja In Matička Ratajca z I Dovg pri KrSkem. Dne 12. marca 1019 j sta Dozito zvečer odcnala teet konja iz hleva In «ra privezala nekie v koz-du. Dnirl dan ie bi! oa semen) za konje v Škocljanu. Odvezala sta konja to Ka ffnala na semcni. Prodala sta Ka ne-kemu Irlahu za 800 kron. kolikor je namrcč Irlah obljubi!« dasi sta zab.ie-vala zanj 1500 kron. Irlah ie dal 100 K are# dm ero je oa obliubfl Dlačatl Ie vpHičo orožnikov. 2e sta se oddahnila. misleč, da sta io ?rečno zvoztla, pa iima stavi Irlah take nerodne po«roie. No, pa 100 kron sta ime!a v žeou in Če s tem odneseta pete, bo hidi neka). Toda nesreća 5e ni mirovala. Ko sta se oirledovala, pa priđe sin okradene-«a Antančiča in spozna konia. Tedaj oa ni bilo časa več premišljevati, am-pak sta se spustila v dir, orožnlki pa :;a njima. Matija ie odnese! oetef m!ai-^eflta Loj zeta so pa vieli in spoznali. Poveda! ie vse. Za to izredno smolo na ^ejmišču je dohil Mattia dva meseca, Lojze i>a en mesec »ričeta«. Svoji teti poneveril 14S0 lir. Za- četkom januar ja !etos ie železničar-ieva žena Katarina Perhavc dala svoietnu sorodniku Antonu Petrov-čiču. profes4onaJnemu verižniku iz Logratca* 1450 lir. da Mi zamerjja. Petrovac je dobf! in najel invalida Josipa Dacar.ia za »nremeteno akcijo goljiifije«. Dacar je odšel na tetin dom. S nok> papina v roki ie nasto-pi! Dacar Dri teti kot »tajni detektiv«. Javi! j! je resno, strogo: *Pe-trovčiča smo pri SlonH zaprti. Lire vaše smo mu zaplenili. Ali ne veste, da se lire ne smejo prodajati? Veste! Jaz Petrovčiča dobro poznam. Ker je bf! z menoj vflji uradnik, pra nisem izpustiL Služba je služba!« Pri tem ie na m^o nekaj »stenogfra-firal«. delajoč nekake ^kljuke^. Pe-trovčič je lire zamenjal za 10.850 K. Začela sta na to popivati po gostiJ-nah v Kolodvorski ulici. Dobro sta živela. Tekom par dni sta zapravila S000 K. Petrovčič je govori! Dacar-iu: »Le pn meni ostani! Ne bo§ ne žejen, ne lačen!« Samo v eni ^ostilni sta popila 20 litrov vina po 20 K. — Danes, 2. t. m.. seclita Anton Petrovčič fn Josip Dacar na zatožni klopi pred ljubljansko poroto. Na vpraša-nje, če se čutita krivinu odgovori Petrovčič: »Slavni predsednik, da. Res je!« — Tuđi Dacar prizna svojo »ćetektivskoc akcik>. Sploh rabi Petrovčič ze!o rad pri vseb odgovorili: »Slavni predsednik!« Na pođlagi krivđoreka norotniVov je porotno sodisoc prosrlas!io sodbo: Anton Petrovčič na dva meseca strogegra za-pora zaradi prestopka poneverbe fn Tos?r> Dacar na pet dni zapora. ker je potuho dajal. — Porotniki so smatrali, da lire nišo bile vredne 4^0 K. — Državni pravđnfk 6r. O^oreutz nrl?lasi n?čnostno nritofbo na sto! sedmorice v Zajebu. — Svojega branitelja ustrdf!!. V ncdeljo do sv. Jakobu te oopivalo več fantov v srostilni Mihe Komarja pr! Sv. Roku. Morali so biti hudo žeini, ker ob 22. uri še nišo imeli vina zadosti. GostilniČar ie rekel, da ie Dollcifska | ura in Jfm ni hotel dati več vina, Ivaii 7nman oa je hotel na vsak način Še imeti vina. Nastat te Dreolr med Za-rnanom in $ro^tilničanem. Teđal se ie dvijrnl! Ivan Zidar !n udari! s oestfo po mfzfl* rekoč: »Fantie, daimo vsak za štefan vina, ali se pa udarimo!« To ie bil znak za snlošen napad na rostit-nfčaria, Kakih §est fantov je obstot>!!o irostiTnlčarja. Začelo sd je t>rerivan|e fn ruvanie. Martin In Ivan Zaman sta nodrla (ro$Hlničarja na tla hi ra začela tlačiti in skakati do njem, kl je ležal na hrbtu. V tej velik? n era mosti je začei streljati Koinar. Ustrelil je tri-krat in ?.aA*\ nKa hrafa TLamana tri «f« ta tU«U, im tudl hrana Zidari«, ki m Je braniL Naenkrat so vsf zbežall od frjtt«n«ir1a. M ie vttal ta lel gledat van. Našel ja Zldarla nczavettnef a na Mu Krvavct ja Ir pm selo In kmalu ■mri vsled tekrvavttv©, kar Ja bila prcstrelletia glavna Sila Hk nad srcem. Oba brate Zmmmmm in Jan«z Erien so bili težko ranjeni od strelov, in sicer Ivan Zaman v desne prsno stran, nje-rov brat Martin takisto v Drsi, Eržen pa v levo roko. Ker Je bil Mlha Komar res v silobranu. zato je bil pri okrožni sodnlji v Novem mestu Dooolnoma opro§Čen. Izpređ oovomeške porote. Dne 1. marca se je začelo novomeško oorotno zasedanje, ki je trajalo Ie dva dni. Prvi dan je prišel na vrsto JoŽe Avbar Iz Kamene ori Novem mestu. Zaeovarjal se ie zaradi nudodelsrva ubola in tež-ke telesne poSkodbe. Na Štefanovo 26. decembra lani je pilo v Kastelčevi go-stilni pri kolodvoru več fantov iz Kamene in iz Bučne vas!, med njimf tuđi brata Jože in Anton Avbar, France Augusrinčič in Jakob Vrček. Ti fantie so zače!i orenlr z navzočimi železni-čarji. Prisoten ie bi! tuđi bejfunec iz Trsta Vinko Antončtč, b!a??a in zlata duša. Ta se ni udeleževal prepira na nobeni strani. Ko so Kamenčani, znani hi sloviti pretepaČi in razsrajači, začell groziti in ie Jože Avbar pokaza! ćelo vojaški bolni nof, so železničarji izri-nili Kamničane iz gostilne. Rohneli in razbijali so zunaj in vozili, da ubljeio j vsace^a, ki priđe ven- Čez čas so se j umirili in ie zunaj vse potihnilo. Tedaj Je hotel zapustiti Antončič vrostilno. pa §e nr prestopil prasra, ie ie bf! zaboden v vrat, da je kriknil, se zsrrodli in umri. Storilec tna ie prereza! srlavno vratno žilo, da ie ori tej priči izkrvavel. Druiri j ie orise! ven Anton Može. Tuđi ta ie i dobi! nevaren sunek v levo stran prst* da mu menda za vedno roka ostala trda. Preiskava je dosmata, da ie za-bode! oba Jože Avbar. Zasrovana se, da je bil do kraja pijan. Pororniki so notrdlli flrlavno vpraSanie in sodniia je obsodila Avbaria na ^est let težke in prtmerno ooostrene ieče. Druži dan sta se zagovariaia Anton Iločevar in Ijrnacij NovaK zaradi i hudodelstva tatvine. Okoli Ambrusa \ so se potikali leta 1918 in leta 1919 j prav nevarni tatovi, ki se nišo premiš- j ljevali uporabljati tuđi orožje, Če jih je s hotel kdo prejoiatl. Tako so vdrli v hiŠo, kjer je stanoval prav sam jduho- ! nemi krojač Janez Nose. 2 ojstrino se- j kire so sra pobili na tla, vendar se mu i je posrećilo še uiti roparjem. Zato se j ni upal iti več nazaj v to samotno hi-šo, ki jo ie lastnica zaklenila. Dne 2. septembra 1919 pozno zvečer so opazili vasujoči fantje luč v tej samotni hiši. Takoj so bili uverjeni. da so tatovi v hiši. Jože HraSovec 1b oba Janeza Po-gelja so se oborožili, kakor so vedeli in znali, in so se potihem približali razsvetlienemu oknu. Videli so v sobi dva možka, ki sta znaša!a razne predmete v vežo na kupček, da jih odnese- | ta. Stlačila sta vse predmete v dva j nahrbtnika, ki sta ju menda prinesla s seboj. Ko je bilo že vse pripravljeno, da odneseta pokradene stvari, je od-dal Pusreljev oče en stre! v zrak. Zato sta se tatova katera so si pa prele omenjeni opazovalci dobro osrledali. prestrašila in sta zbežala skozi okno ter pustila nasrabliene reci z nahrbtni-koma vred v veži. Dne 2%. avsrusta 1. 1. je bi! ukraden Dosestniku Žasrariu na Gor. Brifiji lep konj, ki je bil vreden gotovo 2500 K. Žasrar je zaloti! tesra konja v Liubljani pri posestniku Anto-nu M., ki ie povedal, da mu je posodil konja Anton Novak iz Lazov ori Litiii. Ta pa je oovedal oro^nikom. da ie dobi] teea konja od svoje sa brata Ijpia-cija. Iffnac Novak pa se zakovana, da je kup!! konja od nekes:a fanta, kl ca pa ni pozna!. Novaku Da so bile razme-re pri Žagarju poznane. Dne 1. septembra !. I. Je prišla Marila GreirorčiČeva iz PodborSta proti svqil hiši, katero je bila zapustila prazno. Že od đaleč ie videla sumlih e osebe hoditi okolj hi5e. Tekla je k hiši in zalotila Antona Hočevarja, ko ie ravno razmetava! no njenih skriniah. Pogledala ?a ie dobro in za še vpra-ša!a, kaj da išče, nakar je stekel, za njim pa nek njegov tovariS, ki je čakal skrit v nekem jermovju blizu hi§e» Na tem mestu je našla Gre*orčičeva po-tel svojo denarnico, kl fi je bila ukradena pri tej priliki. Več kot za 600 K vrednosti sta bila pa lopova že pred njenim prihodom odnesla. Kakor vse tatvino. Toda kratek Čas pred tem đo* sodkom sta pralala Antona KašteKća, U \n Ie dobro spoznaj, kod se tre V St Vid. Ko Ihna Ie pokaial oot i» ni- sta 51a proti St. Vidu, ampak narav* noot proti Oregorčičevi bUL Pa ludi priznal je ifniacU Novak to tatrino proti neke mu Adamlču, ko Je Ml Ž njim skupa! s&prt v Novem mest«. Spoznala je pa Antona HoČevaria Gre* gorčičeva z vso sijrumostjo. — Poleti 1918 je bilo ukradene Iz kašče Janeza KraSovca 8 memikov koruze in 2 mer-nika pšenice. Orožniki so izsledili kot storilca nekefa Janeza Glivarja, kl jo priznal tatvino in bil Že preje obsoleTi* Ta Glivar pa je izdat da ie ukradel to' zrnje v družbi Ignadla Novaka. Ravno to ie potrdila tudl Marija Glivarleva. Vkljub trdovratnemu tajenju obeh zrelih ptičkov, so porotniki DOtrdili stavljena jim vprašania in sodnlja je pri-; znala vsak em u izmed njih oo 4 let« težke ječe. Za 4 leta se bodo torei ljudje okoll Ambmsa oddahnili. potein oa bosta zvršila. oba visoko solo hudo^ delcev. M. G. Dariia. Doneski za družbo sv. drila hi JVleft*^ da. Podružnica v Ccrknici je poslala sleđo-će zneske, kl so jih prispevali gg,: Obreza Fr 50 K, Gallč Andr. 50 K, 2un L. 30 K^ Svet Ant. 40 K, Stiplovšek S. 60 K, zbtrka Svetove svatbe 40 K, Oust Bajc 20 K, čisti dobiček veselice dne 15. februarja 1920 5010 K 16 viru poravnava Debevc contra Meden 200 K: skupaj 5490 K 16 vin. — Po» družnlca Trebnje ie poslala z* !! kanmov, in sicer gg,: dr. Iv. Stojan 200 ICf M. p«i. Janko Ruprecht 200 K, Ivo Plevnflc 200 K. Drago Šmit 200 K, L Tomlč 200 K, Jo Zupanač 200 K, Al. Pavlin 200 K, Al. Birtco-vec 200 K, učiteljstvo Trebnje - NemSka vas 200 K, Makso Trepan 200 K, Mirka Toiaiič 200 K. — Julii Novak 150 K, kot iz* i raz največje hvaležr.asti ge. Anctl Dsba-j cherjcvt v La^kem trsu za pok. sestri Iz-*' kazano požrtvovalno plemenitost, ■— Srčoa hvala! Dražba sv( Clrfla tu Metoda ▼ LhAh-Hanl je prejela svečana 1020 sledeče pri-{ spevke: 1. Podružnice: Siovenil grade« 100 K; Troiane 222 K: Trbov!ie, m. 40 K; Ljutomer, m. 81 K 70 v: Dobova 150 Kj! Vič 30 K; Velike LaJč© 40 K; Cerknlca 463 K; Središče 124 K: 2©leznlkJ 211 K; CrnomeJJ, ž. 256 K; Ljubljana šentjakobsko-trnovska, m. 150 *K; Ljubljana mestna, ž, 24 K; Idrija, til 3093 K 20 v; Sava, Javor-, nik, KoroSka Bela 705 K; Hrastntk, ž. 5M kroti; Celje, m. 232 K: Dol Logatec f»[ 1480 K 20 v; Rtonica, ž. 200 K; St Ja««' 250 K; JesenISka občina 315 K; Petrovč«" 200 K; Trbovlie, ž 423 K 50 v; Blzeljsko- 101 K; Metlika 1143 K; tkamš 1O55B M 60 v. 2. Is nabiralnikov: gost. Ber*J gant, Ljubljana 5 K 71 ▼; Avstrtvogrsk#t banka, Ljubljana 21 K 4 ▼; gost Tenento,* Ljubljana 2 K 34 v; trafika Pleflta Ljuh#[ iiana 1S3 K: dr. J. Hralovtc Celje 25 Ki kavama »Zvesda«, Ljubljana 105 K; A Dobrič, ta 17 K 5! v; skupa] 359 K 60 v. 3. Z* obrambni sklad: JnItS No■ vak, Ljubljana, 150 K; podružnica Trcbnftf! 2200 K; skupaj 2350 K ; 4. Razni prisperlčfc f. Stefaa^^ Zagreb 12 K; I TomafiC, Dev. Mar. v Po»] iju, nabral 177 K; »Slov. Narode 2230 K: *j počaščenje spomina pok .dr. Bratlna nahra*! no pri Bončarjn v Ljubljani, 60 K? v isti na-1 men darova! dr. Miče Cok 20 K: CL Jano*} žic, Sv. Beneđikt, nabrala 30 X; Zofka Kua*; tarič, HotlŠe, zbirka šolskib otrok, 16 K lf j vin.; učiteljsko društvo za breflSkl okraj is sevniški okraj 200 K# mesto venca pok, čJa-J ti u Mavm Tramšek. J. Kurent, tuf v poča-> ščenje spomina t ge. Marije Vernlk, 40 Kj% I. Kos, Radeče, nabral 22 K: Berta Ctmer-i man, Ljutomer, 100 K, radi napada, da de*! luje proti Cirll - Metodovl đrnfb!: M R.,| tu, 50 K; me sto cvetia pok. J. Debevčevf;, Josip NaookoJ, učite!) v Borovljah, 11 Ki' Frank Sakser, New York, 740 K; LJud. Ma-j sek, Sv. Bolfenk, nabrano na gostljl Cme' Cajnko, 50 K; L. Bizjak, Do!. Lendava, 200 K; Fran Zalar, učitelj ,Sv Trojica, 5s\ kron; A. Merljak, tu 2 K: I. SeMSTcar, Rož-| na dolina, o priliki 40ietnice poroke, 20 K;i 3. Kurent, ta, v počašćen Je spomina pok. z.\ fvane Ve!et>!5, 40 Kt upravniStvo »JurosW vfje«, tu, 10 K; zbirka na plesn v Kranjski gori 342 K; skupaj 4430 K 19 Tin. Gfavni ttrednik; Rasio Pustcsleinšek. Odgovorni arednlk: Božfdar Vodeb. !ao93 seoa napredaj. ^STi^ 1785 tJov. Odda se pa sodarsko delo tuđi na dom solidnim tn dobrim sodarjem. Les in drugi materijal se preskrbi Ponođbc na Def nisko pivovarno Laški trg, §t^-ersko. _________________________1795 Z3 fi1 ennrf 5 vag'>n la suhih ctuiran h B I S03ll »liv v iicatljah k 25 K nu-e za t»ko>Snii nastop. Pnnadbe rp; A E * na iionCat ckspcdlcifo U •JATELC UobUtna, Kti^resai trg s 72 Diirm ilDAh bii in za razšir^nje I WX\ BTcl BK trgovine se iSče (ko posoi io 60 000 do 100.000 kron 9r oti ugodnim pogojem tftf vir jUUm na >rvo metlo. Ponudbe se pirsi)o nj P rav. Slav. Naroda pod vif^io pOM- \wm Me se w\m pri A. 8tagerv Ljubljana Oradlate 7. Mim Haniii '^t^1- Ai«nfiJ zjivo« Dr«r* iescijak Ljttlitfti Carkarjevo nabrcžie 5 177^ Wm fetior. prat 1*%'*™ £ n<£ki cent. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 1791 rrlLULT fllile Ljubjani, 2 lita » ropoldanske ure, od 3. ure napiei, 2 uradntka, stara 24 let Piedizobrazba: gimnatij« t maturo. — Genjcnt pon. pod »Popoldan 1765« nm iiprtro IMta 1765 Rvdn. ravnateljstvo Rafhcntmrp t^prejme Misna za izdelfiinii ncb ^.t stro inim obratom. — Prednost im«|o re flektanti s prakso strojnega obratovanja. Eventitalao lapotlciiort Ia4i i** suho-Procild naj nadcve tvoje ponnđbe ne* posredonu na zgoiajšojć ntdniiko rav- np«3l tiaffl liratj, r^rr srno, staro 2 leti. J*i*f Kagavšck, Bob. IMrta III.___________1787 Proda se nov §l§. Natlov pove ttfjraVBtHvo Slovenaaeff? N roda. 1781 I kikiDJ« restnratiif jj^šišf ko' druga ali trefa kohartca. Pi^ma prosim pod .kataricm ITtt« aa apnv-nilrvo Slov. Ntoda.___________1780 Bniil M tetka, fino itdelana potk'lta PfBH ■ koa^ Vpraaaj * &• tt pri Iloatalak. 177 ffiFtiM ■V|Mb>9 k°* Oredstojnikade-DUH HnlBI Itvskega orada. U ie vtit v računanja io kalkulaciji detav-sklb Mesti in mm lt*9Š*)t v te| »troki. Dalje sprclme|o »Maairi—ili« z več Ittno prakso v leteznirtski stiokt. Pt iH»e aa ptttrt pceftl 11.________1673 CUaViM /Ukarioi) Uaii t Zafctatfca vIHU pr»#at I ttietle ffeetoea .U»B4a Pi mene ponuebe na M KiftV- hdlHr -nafain veibanvstrojepisjn, nflllH9 iniHI te ipfejme v pifarni Dr. Strate, Ctfja. 1773 Veeia ndžiu JtcMUftov ie naprodaj. Poizve ae: Jetanova ul StefBIO 11.___________________10424 ftrfj S fttflatlf đnt mon", d« bro o^ranien, vidna platva. — *• IMalk ■airsttttj. 1750 ThhSn flhai ^»H *•**• ™* » IIBIIH \mttf9 v«r<» faltzo ko^Hat Ponudbe t-«d JOJUkB* m Mtefnl ta-Ttt* Drtfi iiiiajet, ijetpata, lift tlllllllh 3 lePe sobe x *lektrieno MaTHMaj^ ranavttlfavo ne Mcitnem ttgj M aamejHtl s lepin atanovaniem v okolici mesu. Pooodbe X. Y. post leteće Ljubljsai L 1100 Timsi taM» iptti ;:v želi s 26.000 K utopiti v kako ie po-čete trgovino aU kaicriaoholi drugo na npfavo Usta pod affo^etoott 1737« 173J Kopojem rn zomcnlnm staro alato in srebro. VeJika zaloga zlatnine in nrlljantov. Lastna delavnica. Alojzij Fuchs, aUloaamraova nL •. 1670 Zi manufakturno veletrgovino te llfe innntiii nHiAfiil!, f^£; ^: kulena tnof, kl tndi dobro korespondira In faHffJttJlia zanesljiva raftinarica zm IdillllHlaOfl, takojSen vs(pp ob prav dobri plafL Ponndbe na poSoU pndal Itcv. 35, Ljubljana. 1801 imhto za fcđftfc r.'^u^,Kn< do iedaj v voiaSki fiužbTkot emadna sestm, veŠ6i vseh strok boinfike otkibe, že nad 20 let službe v tej strokl, liče prhnenie stulbe Ponudbe at Pranfo ivopnvc, jvunooTj oiovuuia onca SL 30, prj g. Brciniku, 1800 ShfflK krt osssaalBla Bft *r,; vdova, 4Q let stara ter vajena vsegs domaČeg* dela. kakor tudl bivanja. —. Najraje bi Sla k samoatojnemu gospo* du; gre tuđi k vdovcu ženim ali d^e* ma otrokoma. Naslov pove opravni^tvo Slovenakega Naroda. 1790 %j^ SM0!t§|§8 Mm (p- f nadlBifi) kl ic vajena tudl v r t n r g a ■ liSaUlIlJ dela. in sploh vseb domaSh «!'SSSR I^Kt U triBTlN I aiaitaiiBi MiMaaa s potrebno Šolsko is-hKBBII IHin obresbo. — Hrana ta stsnovanfe v nlftL Portndbe na AloldJ Moran, trgovec, Muta, štajersko. 1796 Sudanu za ftitie IoIkiI li nm Dr. Bsnlomln Ipaulc ainoftioletnl asistent ki operatei ljubljanske in dunajske univerzitete UM-ke (proL £. Wertbeim) or glasbese inltrnmeate :e iz mirtiiift« f«ri* koncertni bas, ma- niniega časa. Vl in vdik. boben, proda iz prijaznosti: Wm*Tt Jcsenicf. 1738 Rm4«n miNbn rmliii (Golsser) 5tr;. fflUi iBnRfi ffilljE 42 popolnomu nove, domečega koroškega proizvoda. Naslov pove upfavništvo Slovenskepi 2 sprege mm pOiOočalEa ^ki. 1200 K ;n stanovanje, sprejtne takoj A. LečsUKj Sorovljc. 1751 Ecpita dobro ohranjcao f>d 30 HP ;saprej, novejše^a sistema. Pcnud^fc pod J.okonwb!to T6404* na uprav-Eiilvo Slov. Naroda. 2640 \tDi37D omare> ledenika za trgovino, a I bi ili C, to'iinic£ ra kantine, go-^tilne, ceno prodam v BoiorićeTl uL 9. 175 Kupujem po najvišjih ceiuh hlode, rezan in tesan jelov Uakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 I in kisik v cilindrih, galun, boraks, vodno steklo, svinji rent sijajnik, svinčeni sladkor, salmijak sal alcali, modra i galica, žveplcna ki&Iina, gratit, mavec, mramorna moka, I prašek za pranje. z Crenka sol, vinski kamen, karbolna kislina, ^alicilna i kislina, ok5alna kislina, natrijshi benzoat, natrijeva I žoltoKr\Tia eol, giicerin, želatina, lim, gumi tragant, I metovo olje (oi. menthac pip.) 1 • Na skladišcu pri tvrdki ! !ng. MILAN ROJAN 1 ttbnlOLA poslovnica n kemlifka ladoifri!« I Za$rreb| Gafova ulica 37. Telefon U—03. ^_________________________.___________________ Ide (bije deske in trame iz mehkega in Udesja lesa kupi po naivišjt ceni vsako množino ćru'ba laipex v Ljvkliaal« ire^ov trfj fO- 1333 i§,iiili ! raznih vrst |c po cent in v večjih mno- [ 2inah od dati. Pismene ponudbe n« ! pravni*t\o »Slov. Naroda« pod .Sar I dine 1694*.____________________1694 ' Privatni onik-nkifeiiik išče stanovanja že eno leto zaman. Skuši srečo tem potom še enkrat proti nagradi. Rabi vsaj kuhinjo in 1 sobo če mogoče z električno razsvetljavo. Naslov pove uprava „Slovenskega Naroda*. 1575 Samostofnoga sprejme 1719 tvrdka 1. GOREC prilavo; IJaMfm«, •••po)-8¥«taka ootrta fttov. 14. išćemo izor ens strojejnsko 'onudbe pod t.IsvoiliaaiaM na Ao—-fcao okaveđlclto. Al M^fHt itmU-l|aaat iloagrosat trg 3. I. nitstr. Spreinem nrarskqi va'eica poštenih staršev, pod ugodnimi pogoji *. OBID, urar in zlatar v Krškem ob 3avi. 1742 ImJa m Gnom bendnov motor HP rlulfl SS in pre^^inica (Pressmaschine) delek H. Stein^rtick Graz. P mudbe 3od .One«" p*štn© leCeCe E^fcftjtka listrict. 1715 cojšen nastop v vecjo manufakturno rgovino Predstaviti se je osebno od J — 4 ure popoldne, ter prinesti seboj >ismeno ponudbo. Kje, pove upravttišrvo ista. 17§9 Ootah, eivb, Afteeli« Tabu Var«4. Abađie 1b gmaai pripoća aa vmwmu mm teMtui 2 hiii 1 vila 1 pristava Meitrhof) 1 graJKIni v Sloveniji so tkoj naproda]. — Naslov: F. 3cliintel( ^estni trg 13, od 13.—14. ure. 1799 DRVA nebka tn trda dobavi tn pripelje ta dom. T. SafOttl, parna jaga za državnim kolodvorom. BaaaltU uradnik ugomktvmn, 24 let star. of«ij«n, naj-M>lie izvedan v vteh rudarskih delth n urazfli, vaten knjigovodstva o pla-mh, blagajnice, materijala* bra ovske JcMnlce ier botirillce blagajne bi rad \o 1. aprila 1920 premenu rocsto. — »onudbe pod t«lla araca/lTtf** na ipramtttvo Slov. Naroda* 1709 ; Jadransko hotelsRo in kapolISno dlon. 4niitoo SuSak*Reka, Zvonimirova ulica ftev. IO2. S^ LastnUi sladeoib botoUT fa Moattni|ov: "^al_____________ I Hotel Pension Sanatorij in veliko mor- P«lace-Hotei f.tnKA!fZA(i sVo kopali^c „HaUaaUU« „mPBlUAL" Opattla-1 „TMAFIIA" Criktciica. | | Crttvcaica TtWw irtrcl ti. V Hotel-Pension in morsko I I Vsi hoteli tn sanatoriji so najmodernese z vsem Hotei- cnsion ^opaUšče JIMir MiMtte konfortom ureieni. - Oskrba i^viama. — Otvor- „SAM-alAItva^ telefon interurb. 2-14. jeni skozi ćelo leto. -- Vse naroCbe prejema tr Rjfj Twmzh] j^ i1tHrWt 5> f daje pojasnila za Crikven:co: uprava hotela ' ■ ——>—;—■ .Miramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela I nAM Pmi«. i« v«Hk* Hotti-Pension in morsko .san-MariBO- vNovom:zaSuSak; Središnji ure* «ri- BflteI"Fet™*" ™k# kopaliSCe .JADRAN' št?a, Scšak-Reka. - Naslov za brzojave Jadra«- ■•«*• kafaHsCe Bakar. centrala Setok-Balia, littrwtn ttM» Bw. 94-1 | ,LISAWJ' 1towi VlaMelaM Oglas. Uprava državne željezne u VareSu imadc za prodati oko 14000 fcomada koliakastlh Ujevanlli cIjct! (gea^ssotto MuHearohro) oromjera od 40 mm do 400 mm, pojedini komadi od 2 do 4 m dugački. Cijev! će se prodati ili svi od jedanput iti u partijama najboljem nodtocu franko vagon VareS (Bosna). Ponude treba upravljati na raiarakl ođaiak aoaaal|aka vlade n Saratev«« Jaklćevo oUea »r- t7 a. do 31. marta l*>30. Posebnim uvjetima i razjašnjenjem služi interesentima radarski odsjek zemaljske vlad*. Kupi se za Čeboslovaško vsaka množina vagonov V« I kakor tuđi votovskih %m kraiv|th rogov po najboljši ceni V kompaMlzaicifo se dobi sukno za tnošfce in ženske, steklo za sipe, porcelan in drobnarije. Ponudbe z vzorci in navedbe množine na zastopstvo ^rtift ICraipel^ MarH»or$ T«ti#fv> bachova ulica tt. Sa trtejšaa aaaiop aa eprejate -:::: uradnik ::::- zmožen slovenščine in nemšfine, ki je dovršit trgovske tecaje. Ponudbe z dokazili izobrazbe in eventualnega dosedanjega službovanja na upravo »Slovenskega Naroda" pod „trgovski teća||f Koncipijenfs (po tnožnosti s substitucijsko pravico) sprejme oalve>teifc Dr. Ear! KtiOT an v Maribor«. Vstop in plača po dogovoru. 1793 ^______ Y\ I I I I Beograd, Celfe, Dubrovnik, Kotor, i larlranCl/3 hanl/n Hrani, LI u bI i a n a, Maribor, Motko« JCIUI Ul IiJIICI UOI I1\Q vio, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in dnigc Zadarf Zagreb, Trst, Wčen. vloge pod najagodnejSimi pogojL Poslovne zveze z vsemi večjtmi kraji v LPrevzama ne feaaeae pesle pe« M|nifci|la1 MM- tU' in inozemstvu- . Laa^aiM fel tftafc »NafOdM MaHMc* Za iMtrnaj dal oomovorea VatortlaKoplUft i