Današnja številka obsega 8 strani.

„NOVI ČAS„
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Štev. 41.
N9VI CAS
V Gorici, 8. oktobra 1914.
LIST STANE :
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto V
1854 — 10. OKTOBRA
Prevzvišenemu in premilostljivemu kn^zu -in nadškofa
dr. jprančišku Sedej-u
o priliki častitega godovnega dne in 60 letnice JVTjegove starosti izraža iskrene čestitke in sinovsko vdanost v svojem in imenu svojih naročnikov	NOVI ČAS"
V
J
Draginja, požrtvovalnost in zapravi] ivost.
Vojska je. Draginja se pojavlja vedno ob času vojsk. Ne moremo ravno reči, da bi bile pri nas draginjske razmere obup-pne. Laški listi bodo pač še nekoliko čakali, predno bomo pri nas mačke kupovali Po 5 kron. Draginja se morda v Italiji kaže mnogo hujše. Oblasti so izdale cenike. Po katerih se morajo ravnati trgovci pri prodajanju živil. Vkljub temu se vsi trgovci ne ravnajo po teh cenah. Sicer pa oblast sama od meseca do meseca viša v cenikih ceno
Vlada je pri-
vn*-
cenah vsakdanjega kruha, ker te cene naj-občutneje zarežejo v zadnjo delavsko rodbino. Če tukaj vlada energično poseže vmes, si bo zaslužila hvaležnost vsega ljudstva.
Podobno je tudi v drugih rečeh. Vlada bo morala začeti boj proti draginji pri sirovinah.
Marsikod je res začelo pomanjkova-ti tega in onega.
rnorana upoštevati te ljudi. Mi pa pravimo: Če oblast prime trdo za vrat vsakega trgovca in kramarja, ki neopravičeno draži živila v eni sami vasi, naj toliko bolj trdo prime ljudi, ki draže vsakdanji kruh Prebivalstvu cele države. Pri nobeni stvari ni ljudstvo tako občutljivo kakbr pri
Vojska nas uči tudi lepih stvari: ljubezni do domovine, junaštva, a tudi požrtvovalnost in ljubezen do bližnjega je potrebna. Naš rod je trpel na pomanjkanju te ljubezni. To je bilo naše socialno zlo. In vojsko je Bog poslal zato, da nas nauči, zopet ljubiti bližnjega. Res ginljivo je, kako naše ljudstvo, naše žene iri dekleta zbirajo te dni za uboge vojake, za družine padlih, za ranjence po bolnišnicah. Ta duh je duh prvih kristjanov. Drug drugemu pomagati in drug drugega tola-
žiti! Jedro našega naroda je prešinjeno tega duha do dna duše.
Hvala in čast zato vsem požrtvovalnim dušam! Sami rabite, a daste trpečemu bližnjemu! Bog Vam bo to stotero povrnil!
Žene in družine vpoklicanih dobivajo podporo, ki je po razmerah večja ali manjša. Ponekod so dobili izplačano za več tednov skupaj, kar je dalo precejšnjo vsotico. Svarimo pred nevarnostjo! Naenkrat pride skupaj večja vsota denarja. In tedaj prime človeka, da bi si kupil to, kupil ono, česar sicer ne rabi, a bi bilo lepo. Duh zapravljivosti je nevaren. Varujmo se ga! Gledajmo na vsak vinar. Nihče ne ve, kaj nam prinese bodočnost. Zato varčujmo in ne razmetujmo denarja za brezpotrebne stvari! Pred vsem pa se varujte grde pijanosti. Tudi ta je ena tistih pregreh, radi katerih nas Bog biča z vojsko. Naša domačija, država naša, življenje naših vojakov — vse to je sedaj v nevarnostih. Mi pa da bi zabijali te resne čase v pijančevanju? Ne! Naši dragi na bojišču trpe pomanjkanje in velike težave imajo, mi pa naj bi veseljačili? Kaj ne. da ne gre to k srcu nikomur! Pri tej priliki omenimo še, da je v naši armadi strogo prepovedan alkohol. Tudi v Nemčiji je tako. Na Ruskem, kjer država od šnopsa takorekoč živi, je za časa vojske zaprla vse prodajalne šnopsa.
To kaže, da se vojskovodje zavedajo, da sredi naporov vživanje alkohola ljudi le slabi.
Veliki časi zahtevajo resnih, treznih in požrtvovalnih ljudi!
Le taki bomo vredni boljše bodočnosti!
Vojska.
ffaši potiskajo Ruse nazaj!
Zdi se, da se sedaj v Galiciji in na O-gerskem obrača nam na bolje. Avstrijske in nemške čete se bore sedaj proti Rusom z uspehom. Kakor nam poročajo u-radni brzojavi, so naši najprvo vrgli Ruse nazaj pri Bieču, jugovshodno od Tar-nova. Nato se je uradno poročalo, da naši na celi črt! gredo naprej in da se Ru-
si umikajo. Nato so naši vrgli Ruse iz O-patova in Klementova na Ruskem Poljskem. Od tu so se Rusi umaknili proti Sandomirju. Danes pa poroča brzojav, da so naši že zasedli most in prehod čez Vislo pri Sandomirju.
Na Ogersko so Rusi vdirali na več krajih. Pri prelazu Užok so jih naši vrgli 10 km za gališko mejo. Teda hujše je bilo pri mestu Marmaroš Sigetu. To mesto so naši morali zapustiti, ker so bili Rusi v premoči. Dobili smo pomoč in sedaj se morajo Rusi tudi tu umikati. Naši jih bodo najbrže kmalu vrgli čez mejo. Tu se bori tudi 2000 poljskih prostovoljcev.
Vsled nenadne ofenzive naše armade ob Visli so se Rusi začeli umikati iz Bukovine.
Nemške čete so v okolici Radoma 6. t. m. razbile poltretjo kaval. divizijo iri rezerve iz Ivangoroda. Rusi so bežali proti Ivangorodu.
Na severni strani se med Rusi in Nemci ob pruski meji vrše novi ljuti boji. Uuadno poročilo 7. t. m. iz Berolina pravi: Na vzhodnem bojišču se je ruski pohod proti Vzhodni Prusiji ustavil. Pri Su-valki napadamo od včeraj naprej sovražnika zmagovito. — To poročilo kaže. da so po zmagi nad Rusi Nemci nekaj časa šli naprej. Ko so se pa Rusi zbrali, so se Nemci umaknili zopet za svoja močvirja, odkoder sedaj napadajo Ruse.
Nemci s Poljaki sedaj silno lepo postopajo. Izdajajo uradni list v poljskem jeziku in izjavili so. da je na Poljskem poljščina poleg nemščine državni jezik.
fía Francoskem še ni odločitve.
Dan na dan naznanjajo poročila: Odločitev bo kmalu padla! A že tedne in tedne se vrši neodločen boji. Fronta je dolga že 500 km. Francozi dobivajo vedno nova ojačenja, in sicer iz južne Francije 200.000 novih vojakov in od švicarske meje 180.000 mož, ki so bili namenjeni, da vdero skozi Švico. Ta armada prihaja na francosko levo krilo, ki je hočejo tako o-jačiti, da bode vrgla Nemce nazaj. — V Marsilj so prispeli indijski vojaki. Tudi Portugalci pošiljajo svoje čete na pomoč Aigležem. Ni pa znano, ali proti nemškim kolonijam v Afriki ali proti Nemcem na Francoskem.
Uradno nemško poročilo se glasi 6. t. m.:
Neprestani obkoljevalni poizkusi Francozov proti našemu desnemu krilu so razširili bojno fronto severno do Arrasa. Zahodno od Lille in zahodno od Lens so zadele naše čete na sovražno konjenico. V naših protinapadih čez črto: Arras, Albert. Roye ni padla še odločitev. (Li'lle leži blizu belgijske meje, Lens pa na sredi med Arrasom in Lille.) Na bojni fronti med Oise in Maas pri Verdunu in v Alza-cm-Lotaringiji so razmere nespremenjene.
Nemci pred Antwerpnom so vzeli več utrdb na zunanji strani. Sedaj bodo Nemci lahko naravnost sreljali v mesto. V Ant-werpenu je zbranih 5 korov belgijskih čet, ki branijo trdnjavo. Kralj Albert je sam bil
nä čelu svojih čet. Izpostavljal se je na najnevarnejša mesta. Sedaj pa bo menda vendar le zapustil Antwerpen in odide baje v London.
boji r,a Srbskem.
Poročalo se je, da so posamezne srbske in črnogorske čete udrle v Bosno. Naše tja poslane čete so sovražnika pre- I rnagale. Pri tej priliki je bil cel srbski bataljon vjet in 2 črnogorski brigadi poraženi. Ugotovilo se je zopet, da sovražnik kruto ravna z našimi ranjenci. Uradno poročilo se glasi:
Dunaj, 4. oktobra. Uradno se poroča: V vzhodno Bosno vpadle srbske in črno gorske sile so nas prisilile, da smo poslali v te kraje, ki leže na strani kraja glavne odločitve, naše vojne moči.
Prva tam vpeljana akcija se je končala z velikim uspehom. Dve črnogorski brigadi, spužka pod poveljstvom generala Vukoviča in zetska pod generalom Raje-vičem sta bili po hudih dvadnevnih bojih popolnoma poraženi in vrženi proti Foči. Črnogorci v silni zmešnjavi beže čez mejo. Obe brigadi sta morali prepustiti našim ves svoj tren in znatne zaloge, katere so naplenili po Bosni. Tudi pri tej priliki smo našli več naših vojakov, ki so bili odposlani kot prednje straže, med njimi nekega praporščaka, ki so bili vsi na zverinski način pohabljeni.
Pri akciji, ki je bila vpeljana na severnem delu, je pol našega bataljona ujelo ce-ioten srbski bataljon.
Potiorek, feldcajgmojster.
Velike srbske izgube. Dunajska »Reich-post« poroča iz Sofije: Srbi imajo velikanske izgube. Moravska divizija je bila pri Bogatiču skoro popolnoma uničena, šu-madska divizija je pa izgubila nad polovico moštva. Dosedaj je najmanj četrtina srbske armade za boj nesposobna, med temi je nad 13.000 mrtvih. Pretekli teden se je vršil v Nišu ministerski svet pod predsedstvom kralja Petra. Sestaviti so nameravali mirovni predlog Avstriji. Nek ruski veliki knez je govoril proti, tako da ni prišlo do nobenega končnega sklepa.
»Zeit« poroča, da so srbske izgube po zadnjem štetju doslej 14.000 mrtvih in nad 50.000 ranjencev.
Črnogorske izgube. Iz Sofije poročajo 6. t. m.: Glasom vesti, ki so semkaj dospele iz Niša, je postal položaj Črnogorcev kritičen. Od 42.000 vojakov, s katerimi so razpolagali v začetku vojske, jih je le še 18.000 za boj sposobnih. Črnogorci so se obrnili v Srbijo za pomoč, a bili odbi ti, ker se Srbija sama nahaia v obupnih razmerah.
V Macedoniji divja vstaja Bolgarov in Mohamedanov proti Srbom.
Boji pri Krupanju.
»Südslawische Korr.« objavlja poročila sofijskih listov o bitki pri Krupanju (višina vzhodno od Drine, ki so jo naši vzeli.) Izjavlja: Srbske postojanke so bile izvrstne. Srbi so bili izborno razvrščeni, nahajali so se na svojem, znanem jim o-zemliu. Avstro-ogrske čete so pa Srbe t:i-
ko drzno napadle, da tega ni mogoče popisati in so enostavno vrgle Srbe iz njih postojank. Srbi, ki jim je avstro-ogrska artiljerija prizadala težke izgube, so se sicer borili s hrabrostjo, ki jo navdaja pogum, a vsak odpor se je zlomil radi boljšega avstrijskega orožja in zaradi res sijajnega nastopa avstrijskih čet. Konec odločilne bitke je bil, da je bila srbska armada strta in da je morala hitro bežati. Na bojišču je pustila veliko mrtvih, ranjencev in vjetnikov. Skoraj nemogoče je. da bi mogli Srbi še misliti na kak uspešen odpor. Srbska armada se nahaja zdaj \ takem stanju, da se ji lahko že konec napove. Begunci, ki so došli v Sofijo, izjav ljajo, da se že v srbskih vrstah pojavlja obup radi strašnega položaja, v katerem se nahaja srbska armada in da se ne bo več mogoče upirati prodiranju avstro-ogrske vojske.
Važne besede!
Pod naslovom »Nekaj prošenj« piše »Domoljub«:
Med naše ljudstvo je prišlo več D a I-matincev, — pravoslavnih Hrvato\ južno od Kotora in R u s i n o v. Priporočit te reveže usmiljenim srcem pišemo te vrstice. Niso vsiljivci, niso postopači, ali beračenja vajeni potepuhi, nego pošteni ljudje, ki so se s svojim pridnim delom živeli na svojih posestvih, ki jim je pa vojska za nekaj časa vzela dom in jih pognala po svetu. Kaj je vedela dalmatinska žena ob črnogorski meji prav na' koncu Dalmacije o svetu. Črnogorske trdnjave in naše, so se imele pričeti napadati; ni kazalo drugega, nego v naglici odstraniti ljudstvo, ki je prebivalo v vmesnih vaseh, kar ponoči, brez najpotrebnejše obleke, kar se je dalo urno so morali bežati in zdaj so pri nas.
Pa Rusini! V njihov dom je prihru-mel Rus, jim požigal vasi, jemal živino. Kaj jim je bilo mogoče drugega, nego bežati. da si rešijo vsaj golo življenje. Tako so časih naši ljudje bežali trumoma pred Turki, dokler niso dobili varnega kraja in dobrih src. Vrnimo zdaj tem revežem, kar so dobri ljudje svoj čas izkazovali našim prednikom. Bog bo povrnil.
Oba jezika hrvaški ubeglih Dalma-tincev, ki je pač nekoliko namešan z la-ščino, in rusinski sta nam sorodna, slovanska; z majhnim trudom se Slovenec lahko v prav kratkem času toliko navadi, da se vse potrebno razgovori. Naj ne bodo ti revni uskoki tujci pri nas! Delajo naj, obenem naj si pa tudi ogledajo naše kmečko gospodarstvo. Naprednejši srno od njih; mnogo se lahko nauče pri nas; snage, umnega gospodarstva, živinoreie. zadružništva, izobraževalnega dela. Na vsak način se bo to po naših društvih moralo zopet začeti. Bilo bi lepo, ko bi društva, v krajih, kjer so nesrečni naši bratje, naročila kak dalmatinski hrvaški in kak rusinski list. Obema, pravoslavnemu Dalmatincu in Rusinu bo prav, če se zbližata našemu življenju, in če ponesla
nazaj v svojo domovino vtis, da sta živela med nebogatim, toda globoko vernim in izobraženim, gospodarsko naprednim bratskim slovenskim narodom. To bo zlasti dobro za pravoslavne Dalmatince, ki so po svoji vzgoji splošno nezaupni in .silno sami zase.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1914. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1915. 2. Mesija, 1. zvezek. 3. Mladim srcem, 2. zvezek. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek. 5. Slovenske Večernice, 68. zvezek. 6. Duhovni boj.
Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro.
Letošnje knjige se bodo razposlaie po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Goriška nadškofija. 4. Tržaško-koprska škofija. 5. Lavantinska škofija. Ljubljanska škofija.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanova lišča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu »aviza« pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leta. Potrdilne listke bomo naprej pošiljali le onim čč. gg. poverjenikom, ki jih izrecno zahtevajo.
Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošiljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepo-trebnega prostora.
Družba sv. Mohorja se letos še posebej vljudno obrača na vse čč. gg. poverjenike z iskreno prošnjo, da z nabiranjem udov in denarja za prihodnje leto pričnejo takoj pri oddaji letošnjih knjig in nabrano udnino takoj pošljejo po priloženi položnici.
Ker je družbena tiskarna z natiskom knjig za prihodnje leto že pričela in mora potrebni papir in druge potrebščine pri prejemu takoj v gotovini plačati, zato vse velečastite gospode poverjenike in ude lepo prosimo', da naši nujni prošnji z ozi-rom na sedanje izredne razmere gotovo ugodijo.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Dolžnost nas vseh je torej, da skrbimo za to, da vino ohrani tisto vrednost, ki mu pritiče tudi vsled dejstva, da njegovo pridelovanje zahteva obilo denarja in napornega in dragega dela. Ako bi vrednost vina padla,- bi to provzročilo vinogradniku materijalno škodo, a razun tega bi zbudilo v njem razočaranje in nezaup-nost.
Potrebno je torej, da pravočasno poskrbimo, da se to ne zgodi. Baš sedaj je ugoden trenutek, da se naši vinogradniki kar^ največ okoristijo s prodajo grozdja, mošta in vina. Vinorejci naj se potrudijo, da pripravijo dobro vinsko kapljico; kmetovalci Vipavske doline naj ne puste vreti vina na tropinah, kajti na trgu so priljubljena svitla in zelenkasta vina. Vsem pa se nujno priporoča, naj bodo pri sklepanju kupno-prodajnih pogodb previdni. Spričo danih razmer se bodo brez dvoma dobili ljudje, ki bodo našemu kmetovalcu natvezili, da bo vinski trg letos neugoden; namen takih ljudi je prozoren: hoteli bodo cene vinskim pridelkom nižati tako, da bi bili kmetovalci prikrajšani.
Primerno bi bilo, da bi se ustanovila organizacija, ki bi uspešno branila kmetovalce pred sličnimi škodljivci, toda taka organizacija bi se mogla oživotvoriti le na podlagi dolgotrajnega in skrbnega proučevanja. Med tem pa se mora postopati mirno in previdno. Deželni odbor je pripravljen dajati potrebne nasvete in e-ventualno tudi posredovati.
KDOR ZA LETOS ŠE NI PLAČAL NAROČNINE, naj to nemudoma stori! Še tekom tega meseca bomo morali list ustaviti vsem, ki so na dolgu za letos! Naj vendar vsakdo stori svojo dolžnost do lista!
Novice.
Važno za vinogradnike.
Dež. odbor naroča: Vinogradništvo je za gospodarsko življenje naše dežele izredne važnosti.
Cesarjev god se je 4. t. m. praznoval priv prisrčno. Na pred večer je mestna godba igrala po mestu. V nedeljo dop. je bila v stolnici slovesna sv. maša.
Duhovne vaje za rekrute, ki morajo vže 25. t. m. k vojakom, bodo prih. nedeljo in pondeljek t. j. 10. in 11. t. m. pri žalostni M. B. na Gradu v Mirnu. Ako ke-daj, potrebno je gotovo v sedanjih resnih časih našim fantom novincem, da poskr-be za svojo dušo ter dobe nekaj lepih navkov in navodil za vojaško življenje v vojnem času. Prosimo čč. gg. dušne pastirje, da priporočč te duhovne vaje novincem svoje duhovnije. Ker se oglasi za prih. nedeljo gotovo dosti mladeničev bodo naslednjo nedeljo in pondeljek t. j. 18. in 19. okt. druge duhovne vaje za o-stale mladeniče. — Misijonarji na Gradu.
Šolsko leto v Centralnem semenišču se bo pričelo 13. t. m. Ta dan ob 8h zj. bo sv. maša v kapeli novega Malega semenišča. Gg. bogoslovci bodo nastanjeni v prostorih nekdanje vile Beckman.
Pošiljate darove na naslov: Ženski oskrb. odsek Slovenske kršč. soc. zveze v Gorici. Naša požrtvovalna dekleta in žene, župne in županske urade še enkrat toplo zahvaljujemo za darove v blagu in denarju, ki jih pošiljajo na ženski odsek. Povsod še niso nabirali. Naj da vsak, kolikor more! Darove pa čimprej pošljite na zgoraj navedeni ženski odsek. Omenimo, da se blago in pletenine morajo odposlati še ta mesec! Na delo!
Ravnatelj goriške slovenske gimnazije — c. kr. dež. šol. nadzornik. Cesar je imenoval ravnatelja državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Gorici vladnega svetnika g. dr. Ivan B e z j a k a za deželnega šolskega nadzornika. Nauč-ni minister je novoimenovanega deželnega nadzornika pridelil v službovanje krajskemu dežel, šolskemu svetu.
Dunajski nadškof kardinal Piffl za čast slovanske duhovščine. Znana je gonja gotovih krogov proti slovanski, in tudi slovenski duhovščini. Znano pa je tudi, da svobodomisleci na Nemškem vprizar-jajo prav tako podlo gonjo proti nemški duhovščini. O tem je govoril v nedeljo dun. kardinal Piffl vpričo 10.000 vernikov, ki so se zbrali, da molijo za zmago našega orožja. Navzoči so bili nadvojvode, ministri in drugi. Kardinal Piffl najpr-vo povdarja, da duhovščina v vojski žrtvuje mnogo, kar ne pride nikdar v javnost. Navaja požrtvovalnost usmiljenk. Nato pa pravi: »A še neka druga gonja je v teku proti katoliški duhovščini. Da to ni slučajno in ne izvira iz lokalnih vzrokov, priča, dejstvo, da se je na Nemškem ravno tako vršila, kakor se pri nas še vrši. Tam so oblasti posegle vmes in u-stavile rokodelstvo hujskačem, ki so katoliško duhovščino kar na debelo sumničili nepatriotičnih in celo naravnost vele-izdajalskih tendenc. Tudi pri nas mislijo nekateri, da v tem oziru lahko mnogo store; ker je bilo nekaj slovanskih duhovnikov aretiranih, češ, da so bili zapleteni v panslavistično rovanje, in ker se del grško-katoliške duhovščine obdolžuje ru-sofilskih tendenc, menijo, da smejo celokupni katoliški duhovščini vreči v obraz očitek, da nima dovolj domovinske ljubezni. Na jugu je bilo od 17 obdolženih že 10 izpuščenih, ker so bile ovadbe popolnoma neutemeljene, ostali pa še de danes niso obsojeni. Koliko je od aretiranih gr-ško-katoliških duhovnikov krivih in koliko nedolžnih, se danes še ne da pregledati. Kakor razumnemu človeku ne more priti na misel, da bi naš celokupni izvrstni častniški stan kar vsevprek obsodili, ker se je žal med njim nahajal en Redi, ravno tako se ne sme sumničiti patriotične mišljenje duhovščine, ako bi se morebit pokazalo, da je v resnici ta ali oni duhovnik kršil svojo dolžnost nasproti domovini.«
Umrl je 29. sept. v Celju kapucinsk provincijal P. Edvard B e r v a r. R. i. p.
V slovo č. g. Rutarju. Bukovo: Mi nuli teden nas je zapustil naš vlč. g. žup ni upravitelj Anton Rut ar. Njegov od
hod je vžalostil nas vse. Komaj leto dni je bil g. Rutar pri nas, pa se je pridobil srca cele fare. S svojo ljudomilostjo, po-strežljivostjo in dobrohotnostjo je dosegel da ga bomo vsi še dolgo pogrešali, ter je ostal nam vsem v prijaznem in hvaležnem spominu. Naslednika smo že dobili, vlč. g. kaplana P i š o t a iz Cerkna, katerega poznamo kot dobrega gospoda že iz njegovega dosedanjega službovanja. G. Rutar-ju želimo na njegovem novem, častnem, a težavnem mestu mnogo sreče in obilo božjega blagoslova. Za trud in delo, ki ga je imel z nami, pa še na tem mestu: stotera hvala!
Cerkljani č. g. Pišotu. Cerkno: Dne 30. septembra se je od nas poslovil vlč. g. Ivan Pišot, ki je s toliko vnemo in požrtvovalnostjo deloval 3 leta med nami.
V	tej dobi si je s svojim odkritim, prijaznim vedenjem pridobil občno spoštovanje in naklonjenost Cerkljanov, tako, da smo se z zelo, zelo težkim srcem, ločili od njega. Neutrudljiv in obenem priljubljen
' spovednik in katehet, bil je tudi duša — ! vseh naših katoliških organizacij! Za vso ljubav in naklonjenost za ves njegov trud in napor — mu plačaj dobri Bog stotero F ter mu daj zdravja — zadovoljnosti na novemu mestu! Ohranimo mu hvaležen > spomin.
Otroški vrtec »Slovenske Straže«.
Sarišem v Kapucinski ulici, Ra-batišču. Dolgi ulici in tainošnji okolici se naznanja, da se bo dne 13. t. m. otvoril i otroški vrtec »Slovenske Straže« v Kapucinski ulici štev. 1, drugo dvor i-, šče. — Otroke se bo vpisovalo v ponde-1 Ijek dne 12. t. m. od 9. do 11. ure dopoldan in od 2. do 4. ure popoldan. — Slovenski stariši vporabite to ugodno priliko in vpišite vsi svoje otroke v slovenski vrtec!
Nabiranje darov za vojake v Gorici.
V	soboto 3. t. m. so dame iz tukajšnje družbe priredile po Gorici obhod, v katerem
: so zbirale darove za vojake. Trije okra-1 šeni vozovi so bili do vrha polni.
Padli junaki. Na severnem bojišču je , padel stotnik 78. pešpolka Miloš Marg-; reiter iz Trsta. Padel je tudi Josip M i-o v č i č, sin predsednika dež. sodišča v Trstu. Služil je kot kadet pri 47. pešpolku in bil odlikovan za svojo hrabrost. — Na sev. bojišču je tudi padel stud. phil. G o m-3 o c, član slov. kat ak. društva »Zarja« / Gradcu. — Padel je, kakoir poročajo znanci z bojišča, Anton H 1 e d e, narednik >7. pešpolka, doma iz Št. Ferjana, ter I. | V a l e s iz Gabrij. Oba sta bila vrla >Orla«.
Dne 8. sept. je padel na sev. bojišču nladenič Peter Križnic iz Bodreža pri ' (analu. Bil je prednik mladeniške Mar. >ružbe v Kanalu, edini sin matere 'dove.
Dva generala odlikovana. General-najor pl. Hinke, poveljnik 55. pehotne bri-:ade v Trstu in polkovnik Ivan Fernen-i :el, poveljnik 56. brigade v Gorici, sta do-1 lila za hrabrost na bojišču vitežka križca .eopoldovega reda z vojno dekoracijo.
Iz »Ilustriranega Glasnika« št. 5 pri-bčujemo sledečo listnico: »Ker je večina aročnikov naročnino že poravnala, bo-emo priložili položnice (čeke) šele v de-
cembru za naročnino za leto 1915. One
naročnike pa, ki naročnine za september, oktober, november, december še niso poravnali, prosimo, da nemudoma store, sicer jim bomo list ustavili.
Zaenkrat se je treba poslužiti denarne nakaznice.
Druge, tretje in četrte številke imamo še par sto izvodov. Komur je na tem ležeče, da dobi tudi te številke, naj se po-žuri in naj list čimpreje naroči.
Oktobra meseca bomo brezplačno priložili stalnim naročnikom, ki so naročnino že poravnali, pregleden zemljevid evropskega ozemlja, s katerim bodo vedno v stanu zasledovati vse važnejše vojne dogodke. Zemljevid bo zavzemal velikost 56 krat 76 cm in ga bomo v svrho boljše preglednosti izvršili v barvah. Zemljevid bo marsikateremu ne le za časa vojne dobro došel, temveč mu bode tudi pozneje vedno poučen tovariš.
»Ilustrirani Glasnik« mora biti najpopularnejši slovenski ilustriran list, čemur odgovarjajo tudi vsebina, slike oblika in cena!
Kakor hitro se poleže bojni metež bomo izdelovali klišeje doma, tako da bode cenj. občinstvo o vseh dogodkih tudi s prvimi slikami postreženo. Z lastnim reproducijskim zavodom razpolaga celo malo nemških listov. Da pa ta naš načrt kar najdovršeneje izvršimo, treba naročnikov. Čim več naročnikov, tem boljši bo list! Zatorej: Podvizajte se in pridobite nam novih naročnikov! Pravilni naslov . je: »Ilustrirani Glasnik«, Ljubljana, Katoliška tiskarna«.
K temu še pristavljamo, da bo »II. Glasnik« prinašal poslej večkrat tudi slike z Goriškega.
Nabiralnik za družine vpoklicanih. V knjigarni K. T. D. v Gosp. ul. 2 v Gorici se nahaja nabiralnik v korist družinam vpoklicanih Vse cenjene obiskovalce te knjigarne opozarjamo na to in jih prosimo, naj se spomnijo posebno ubožnih družin in naj polnijo nabiralnik.
V goriški bolnišnici se nahajajo na-slednj ranjenci: Hildebrand Zuttioni, dom. polk št. 24, iz Medeje; Al. L e m u t. kor-poral 97. pešpolka iz Šturij; Jož. Zonk, 27. dom. polk, iz Romansa; Jurij Battistu-ta, 8. top. polk, iz Krmina; Peter B i z a j pešpolk 97. iz Podgore; Fran Črn i go j, 97. pešpolk iz Skrilj; Ant. Foresin, korp. 22. pešp., Jožef Sekulin, dom. polk 27., in Miha Kramberger, 8. top. polk, sta v kva-ranteni. ker sta dospela iz okuženih krajev. — Dne 5. in 6. so došli še naslednji ranjenci in bolniki z bojišču: Ivan Resch, 8. top. polk, iz Voitsberga; Jožef Velušček, 97. pešpolk, iz Gorice; Peter M a-rinič, 97. pešpolk, iz Vedrijana; Humbert Marega, 27. dom. polk, iz Fare; Nikolaj Zsivan, delavski odd., iz Pančove na Ogerskem (bolan); Ant. Wicker, hlapec pri trenu, iz Maribora (bolan); Jožef Marinič, 97. pešpolk, iz Kojskega; P i n t a r Leopold, nadom. rezerv. 20. lov. bat., iz Kojskega.
Ranjencev v Ljubljani leži sedaj 3300 Večinoma so sedaj z južnega bojišča.
Za mrtvega proglašeni mož — naenkrat piše. Mnogo junaških borilcev za do-
movino, katerih imena so prišla pomotoma v časopisih med »mrtve«, se bo še pojavilo med živimi. Tako se je že zgodilo z nadporočnikom ljubljanskega 27/ pešpolka g. Adolfom Strache. Pairte o smrti nadporočnika je bil že v časopisih, njegova soproga je bila neutolažljiva. Dobila je tudi že del penzije in posmrtno četrt. 29. sept. bi se imela vršiti v stonici sv. maša zadušnica za pokojnim nadporočnikom. Dne 29. sept. zjutraj tik pred sv. mašo je pa dobila gospa »vdova« dopisnico živečega svojega soproga iz Kijeva, na kateri ji naznanja, da je ranjen, da je v ruskem ujetništvu, v katerem se mu dobro godi in da je že boljši. Ne moremo popisati nepopisnega veselja, katerega je bila priča gospoda. ki je prišla k maši zadušnici. Sv. maša je bila darovana v zahvalo, da 'je Bog ohrani! soprogi ljubljenega moža. Vsa gospoda, ki se je zbrala da bi se u-deležila sv. maše zadušnice, je bila navzoča pri tej sv. daritvi. Razume se, da so po sv. maši vsi navzoči hiteli odložit žalne obleke.
Ranjeni in bolni vojaki. V 16. in 17.
poročilu o ranjenih in bolnih se nahajajo: Iv. baron Formentini, stotnik 25. dom. polka, iz Št. Ferjana; podpolkovnik O-skasr pl. Heimerich 26. top. polk iz Gorice; Franc Mužina iz Goriške okolice 97. pp.
Pogreša se poročnik 47. pešpolka prof. goriške gimnazije dr. Edvard Dolin še k. Pri Lvovu je bil ranjen. Od tedaj ni sledu o njem.
Pogreša se tudi rezervni poročnik pri 4. bos. polku dr. Janko Kotnik, koroški rojak, ki je pred kratkim poučeval v Gorici.
Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki in z našimi v sovražnikovih državah interniranimi državljani. Navadna pisma do teže vključno 100 gramov in poštne dopisnice se lahko pošiljajo poštnine prosto tistim vojnim ujetnikom in interniran-cem, ki se nahajajo v Rusiji, Srbiji, Črni-gori, Belgiji, Franciji in v Veliki Britaniji. Priporoča se, naj se naslovi teh pošiljatev napišejo izključno z latinskimi črkami in naj se na naslovni strani zgoraj razločno napiše opazka: »Prisonnier de guerre«. Posredovanje za te pošiljatve so prevzele sledeče nevtralne države: Rumunija za pošiljatve v Rusijo in v Srbijo, Italija v Črnogoro, Švica v Francijo in Nizozemska v Belgijo in v Veliko Britanijo. Iz navedenih držav smejo avstro-ogrski vojni ujetniki in interniranci po isti poti pošiljati pisma in dopisnice. Najbolje je tako pismo v pravilno naslovljeni odprti kuverti spraviti v drugo kuverto, ki se zapečati. To se odpošlje na naslov »Rdečega križa« na Dunaju, ki potem notranje pismo odpošlje dalje.
Okrožnica vsem županstvom sežanskega političnega okraja. Deželni odbor nalaga županstvu, naj ugotovi, koliko pšenice bi se dobilo nad domačo potrebo pri tamošnjih posestnikih za prodajo deželnemu odboru, kojemu edino se sme prodajati pšenico, kakor se je že ponovno objavilo po tozadevnih okrožnicah.
Množino pšenice, ki bi se jo dognalo potom vestnega poizvedovanja, naj se takoj prijavi deželnemu odboru v svrho nakupa. Za 100 kg pšenice je pripravljen plačati deželni odbor 31 K loco Gorica.
Županstvo se opozarja, naj strogo pazi pri poizvedovanju na to, da bodo vsi podatki o množini pšenice za prodajo kolikor mogoče natančni.
V slučaju, da bi se deželni odbor prepričal o drugačnih podatkih, kakor jih sporoči županstvo, ali pa če bi zvedel, da se prodaja drugam in ne deželnemu od boru, bo deželni odbor prisiljen postopati najstrožje nasproti županstvu, ki je odgovorno za vsako nepravilnost.
Izgubljen denar. Ana Gabrijelčič iz Prelesja pri Plaveh je izgubila 3. okt. na potu od sadnega trga do »Lune« mošuji-ček s 13—14 K in listkom ure g. Suligoja. Pošteni najditelj naj prinese najdeno v upr. »Nov. Časa«.
Tobačno društvo za Goriško-Gradi-ščansko je darovalo iz društvene blagajne 50 kron in potem nabralo pri svojih u-dih K 179.40 skupaj K 229.40 in sicer za »Rdeči Kri« in za družine vpoklicanih. Imena darovateljev se pravočasno naznanijo. — Društveni odbor.
Kolera na Kranjskem. Dne 3. oktobra se je pripetil po en slučaj kolere v Idriji in Litiji na Kranjškem. Oboleli so le begunci iz Galicije. Mož, ki je za kolero u-rnrl v Litiji, je 70 letni poljski begunec. Novih slučaje doslej ni bilo. Pač pa je več več slučajev kolere na Moravskem in Šleziji in Galiciji.
Pogrešani vojak. Infanterist 47. peš-polka Rudolf Zdolšek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu, ki je bil v začetku vojne prideljen trenu kot »Fahrsol-dat« se pogreša že od 25. avgusta in so vsa poizvedovanja po njem zarnanj. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoljno sporoči to njegovi materi, gospej Mariji Zdolšek v Žabji Vasi, pošta Kandija pri Novem Mestu.
20 miljonov Nemk dela za nemške vojake obleko za zimo.
Proti morilcu Franca Ferdinanda,
Principu, se bo začela sodna razprava v Sarajevu dne 12. okt.
Iz Galicije je zbežalo vsega skupaj 300.000 ljudi pred Rusi. V nemškem Gradcu in na Dunaju bodo morali za te begunce ustanoviti poljske gimnazije.
Izplačevanje podpor gališkim beguncem. C. kr. dež. orožniško poveljstvo št. 7 naznanja, da so bila orožniška poveljstva v Trstu. Gorici in Pulju pooblaščena, da izplačujejo ubogim beguncem, ki so brez sredstev, ki pa se izkažejo z legitimacijo, predujme proti nekolekovani pobotnici Opozoriti je vse begunce, naj se obrnejo za podpore na dež. orož. poveljstvo v Trst ali na gorenje orožniške oddelke.
Kdo je kriv, da manjka drobiža. —
Glavni svet avstro-ogrske banke se je 19. sept. pod podpredsedništvom bankine-
ga guvernerja, tajnega svetnika Popovie-sa ter sklepal o načrtu pogodbe z upravama obeh državnih polovic glede vojnih posojilnic, katerih ena se ima ustanoviti v Avstriji, druga pa na Ogrskem. Poročevalec je izjavil: Z ozirom na pritožbe, da banka še danes ne stori dovolj, da bi zadovoljila potrebe malih ljudi, bo zanimalo, izvedeti količino drobnih plačil, ki jih je banka od početka vojne stavila prometu na razpolago. Skupni višji izdatek malih plačil znaša v dobi od 3. julija do 15. septembra 835,136.493 K 29 h. Ta svota pač dokazuje, da avstro-ogrske banke ne zadeva nobena krivda na pomanjkanju drobnega denarja, ki se je nedvomno semter-tje pojavilo. Krivdo je pripisati v prvi vrsti moratoriju, ki je občinstvo nagnil, da celo primoral, da je velike zneske, ki bi se ob navadnih razmerah stekli v banke in hranilnice doma nagromadilo. Kriv je tudi nesmiselni strah občinstva, ki je tudi brez potrebe mnogo denarja, zlasti kovanega, spravilo domov, da ga tam shrani. Krivi na pomanjkanju so ne v zadnji vrsti brezvestni špekulanti, ki skušajo priti v posest velikih množin kovanega denarja, da ga potem zopet oddajajo proti znatnim odtegljajem. Precej novcev se je pač tudi zlasti prve dni mobilizacije, porabilo za vojake, ki so morali pod zastavo, večji del tega pa se je kmalu zopet stekel v promet. — Glavni svet je vzel to poročilo v vednost ter je rešil še ostale upravne točke dnevnega reda.
Najnovejše vesti.
Rusi vrženi z Ogrskega.
Budimpešta, 7. Po uradnih poročilih so naše čete pri Marmaroš-Szigetu pobile vdrle ruske čete in jih preganjale vse do Nagy Bocsko. Upravne oblasti prevzamejo še tekom današnjega dne zopet svoje uradno poslovanje.
Pokopavanje v dvodnevnem boju pri Užoku padlih Rusov se nadaljuje. Dose-daj so pokopali 8000 ruskih mrtvecev.
Przemisl se dobro brani.
Dunaj 7. (Kor.) Uradno se poroča: 7. oktobra opoldne: .
Naša ofenziva je dosegla tudi včeraj tuintam v manjših spopadih povsod svoj smoter.
Kakor javlja častnik generalnega štaba, ki se je vrnil iz Przemysla, vodi za boi navdušena posadka z največjo delavnostjo in previdnostjo obrambo trdnjave. . Več izpadov je porinilo nazaj sovražno črto in zajelo mnogoštevilne ujetnike. Vsi naskoki Rusov so se ob strahovitih izgubah razbili v ognju utrdb.
V Karpatih in zapadno od Wyszoš-kega prelaza nobenega sovražnika več.
Pri Marmaroš Szigetu je bil vdrli nasprotnik premagan. Mesto je prešlo pro-šlo noč zopet v našo posest. Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, generalmajor.
Strašna bitka na Francoskem se še le prične!
London 7. »Times« poročajo iz Pariza: Dasiravno je imel sovražnik tupatam srečo, je moralično razpoloženje francoskih čet neomajano.
»Daily Telegraph« piše: Boji na Francoskem postajajo od tedna do tedna lju-tejši. Če se posreči pognati Nemce čez mejo, jih ne bo več mogoče obkoliti. Tedaj doživimo boj iz bližine, ki spominja oblegovalnih operacij z vzporednimi jarki in utrdbami, ki leže le po dvajset metrov narazen. To bc brezdvomno največje in najstrašnejše poglavje velike vojne.
Z bojnega polja.
Konjiški boj.
Ranjenec J. V. opisuje v češkem listu »Venkcvu« dogodek iz bojev predstraž v bitki pri Tomaševem. Pripoveduje ta-ko-le:
Najstrašnejši in najgroznejši vseh bojev, kar sem jih videl, je bil spopad konjiče. Videl sem tak spopad — silen, drzen, krvav — ne pozabim ga nikdar več. Bilo je uro daleč pred Narolom, mestecem v Galiciji, ob meji pri Tomaševem, v drugi polovici meseca avgusta, če se ne motim, osemnajstega. Bil je krasen, solnčen, jaT sen dan. Solnce je opoldne žgalo naravnost, in vsa pokrajina, obdana z gozdovi, je tonila v valovih solnca. Iz vasi Lov-žce je prišla patrulja naših hrabrih ulan-cev in krenila proti Narolu. Za patruljo je prihajal celi škadron. Nikomur ni bilo znano, da bi mogel biti kje v bližini sovražnik in zato je konjiča jezdila popolnoma mirno. Komaj pa je ves oddelek naše konjiče dospel do neke majhne vasice za Lovžco, mu je prijahal nasproti v najhujšem skoku ulan od predstraže in je že oddaleč dajal znamenja, da je sovražnik v bližini. Prišel je do poveljnika škadrona in mu je, loveč sapo, javil, da se v neposredni bližini, ne dalje, nego tisoč korakov pred škadronom, nahaja večje število kozakov, v sklenjenih vrstah, a v dolini da jih je najmanje tri stotnije (škadro-ni). O naši navzočnosti, kakor se zdi, da ne vedo ničesar.
V prvih vrstah, kjer so slišali ulano-vo naznanilo, je nastalo po njegovih besedah znatno gibanje in vsakdo je nestrp-liivo čakal, kaj se zgodi. Poveljnik je hladnokrvno pomignil podpoveljniku in trenutek nato je že stal škadron v bojni obliki, v čelni vrsti. Na obe strani so bili odposlani močnejši oddelki v svrho kritja
—	sabljo iz nožnic, revolverji in karabin-ci pripravljeni. To vse se zgodilo popolnoma po tihem, po bliskovito hitro.
Nato se je že vrnil poveljnik, ki je prej skokoma odjahal naprej, da bi videl na svoje oči kozaške stotnije.
—	Pred nami so kozaki, — je dejal,
—	naskočimo jih in upam, da jih poženemo. — Potem je glasno zapovedal:
—	Skokoma naprej!
Po celi vrsti je nekaj zašumelo'. Zem-i lia je zadonela od udarcev konjskih kopit, konji so rezko zahropli, nožnice sabelj so rožljale: — to ni bil več oddelek konjenice, ki je prej mirno jahal, temveč se je po zelenih travnih tleh valil živ plaz konj, na katerih je bilo jezdece le težko razločevati. V takem strahovitem skoku je dospel škadron na drugo stran grička. Pred očmi se je pokazala majhna dolina in tri črne vrste ruske konjiče. Nato je prišlo povelje. Kakor grom je zagromelo po vsem konjskem plazu: — Huraa! - in hitrost se je očividno še podvojila. Tedaj so se oglasili prvi streli kozaških pušk in tri stotnije, ki so dotlej stale mirno, so se zgenile, v prihodnjem trenutku pa tudi že . krenile naprej, proti našim ulanom, kjer je za trenotek nastala tišina, ki so jo motili streli, hropenje konj in posamezni vz-kriki. Strašna je bila ta tišina in človeku so za trenotek švignile po glavi najrazličnejše misli in ž njimi zmes najneverjet-nejših, zmešanin utisov.
V tem se je razlegel pO vsej dolini grozovit hrup in žvenket sabelj. Obe konjiči ste planili druga proti drugi....
Nisem videl nič drugega, nego da se je dir ustavljal, da je oslabljal. Sablje in kozaška kopja so se prekrižala, nekaj konj je ležalo na tleh, nekaj jih je brez jezdecev dirjalo naokoli. Obe čete ste prodrli druga drugo, se zaustavili, se obrnili in trčili skupaj. Nastale so večje ali manjše skupine, ki so se tolkle med seboj. Sablje so rožljale in sekanje je bilo grozno. Videlo se je, kak stoji mož proti možu in da sta se spoprijela. Marsikje je bilo videti za trenutek, kako je dvakrat zažvižgala sablja na kozakovo glavo in kako se je kozak končno zvalil na zemljo. Orožno so delovali samokresi častnikov in podčastnikov. Na vsak strel se je zgrudil na zemljo človek, ustreljen s konja.
Pol ure je trajalo vse to — meni se ie : zdela cela večnost.
Konečno se je bojišče pomeknilo za i nekoliko desetin metrov proti Narodu, kar i je pomenjalo, da se kozaki umikajo. Trenutek pozneje je bilo to umikanje popolno. Naši so se tudi zopet uredili in ko je mi-! nulo pol ure, je bila zopet tišina tamkaj, kjer se je prej vršil tako krvav spopad.
Naše konjenice je bilo trikrat manj, a vzlic temu je premagala kozake, ki so se trdovratno branili. Izgubili so na bojišču 80 mož, večinoma ranjenih, ki pa so jih 1 odnesli s seboj, celo 10 mrtvih so vzeli na konjih s seboj. Naših je padlo 20, med njimi tri mrtve, ostali pa so bili večinoma le lahko ranjeni.
Boj na življenje in smrt.
Neki nemški enoletni prostovoljec o-pisuje zelo zanimivo neki boj na francoskem bojišču.
Neki (nemški) polk se nenadoma o-živi. Naprej! Komaj zapustimo gozd že sikajo med nas kroglje z nasprotnega griča. Leteli smo, da pridemo do potoka, ki je tekel v globini. Prekoračimo ga puške visoko držeč, ker nam je na nekaterih krajih voda do prsi segala. Zdaj smo morali lezti po griču kvišku. Sovražnikove
granate so zadevale ves prostor, ki smo ga morali prekoračiti. Končno smo prišli do konca gozda, ki krasi višino. Tu smo bili popolnoma kriti. Ležali srno v črti; glave smo tiščali kolikor mogoče k tlom. Kroglje so tako gosto švigale, kakor pada žito iz stroja. Francoska pehota je zapustila rob gozda in si je za obrambo izbrala bližnjo višino. Na gozdni rob je začela zdaj streljati artiljerija, ki ga je v popolnemu pomenu besede razstrelila. Naj-debelejša drevesa so bila v sredi prekla-na in izruvana. Neka granata pade tri korake od mene v strelni jarek, v katerem smo na gosto skupaj ležali. Moj tovariš na levi je zadet po kroglji na glavo; dvigniti hoče roko, a mu omahne; drugi tovariš poleg mene je zadet na zgornjem delu roke; kriči. Z vrvico mu stisnem roko nad ramo, da ni umrl, ker bi bil sicer izkrvavel. Zlezem k stotniku, da ga vprašam, kaj naj storimo; če ostanemo, tu smo vsi mrtvi. Stotnik me pošlje k poveljniku bataljona. Poročam naj mu, da če artiljerije ne dobimo, je cel bataljon izgubljen. Hitim navzdol; od vseh strani dežujejo- kroglje in padajo granate ob moji desnici in ob levici. Končno ga dobim in mu javim, da so že 4 častniki mrtvi in da bo cel bataljon uničen, če artiljerije ne dobimo. »Ne dobimo nobene artiljerije, vrnite se v božjem imenu nazaj.« V očeh so mu stale solze. Ležem zopet nazaj in pridem, ravno, ko daje stotnik povelje, naj prodiramo. Javljam mu bataljonsko povelje. Umaknemo se čez dolino na grič, s katerega smo prišli. Ustavimo se ob cesti, ki vodi ob višini. Tu hočemo ostati — oddaljenost od sovražnika je bila 800 korakov.
Kar prijezdi neki pruski častnik na konju, ki je pokrit s penami: »Gospod tovariš, pruski bratje na desnici izkrvave, če Bavarci ne vzdrže.« Ne vidimo nobenega majorja. Stotnik ukaže bataljonu: »Naprej! Marš!« Boben ropota, naprej gremo po gori v svoj grob.
Ko pridemo do gozdnega roba, pride končno pomoč. Ravno namerava neka francoska brigada naš bataljon napasti, kar napade njeno levo krilo 20. polk. Oddahnemo se, rešeni smo mi in Prusi. Ostanemo še na robu gozda, dokler ni napočil večer. Na to nosimo nam drage mrtvece iz gozda.
Naša oba poročnika, eden je bil aktivni, drugi rezervni, ki sta se neposredno pred vojsko poročila, nesejo mimo. Nemo stojimo odkriti. Jokamo in plakatno kakor mali otroci.
80-letnl vohun — ustreljen.
Za vohunstvo, veleizdajalstvo v vojnem času poznajo vojaški zakoni samo eno kazen: - smrt!
Tu ni dolgih razprav, ne sodnikov, ne državnih pravdnikov in tudi ne branite-Ijev. Tisti, ki ga zalotilo kot vohuna, obvisi na prvi veji, če je časa za tov če ga pa ni, pa poči par strelov, in izdajalec je končal svoje življenje. O nekem takem dogodku je pripovedoval narednik 87. pešpolka, ki se je vrnil ranjen z gališke-ga bojišča, sledečo pretresljivo dogodbo.
Bilo je v začetku meseca septembra. Naš bataljon je prišel v vasico, ki je bila popolnoma zapuščena, le v neki kolibici, v podstresju smo steknili nekega starega možička. Imel je gotovo nad 80 let. Bil je ves siv, sključen, in zdelo se mi je, da ne bi mogel napraviti niti par korakov, tako je bil videti slab. Našli smo pa pri njem dve svetilki in dve steklenici. Eno steklenico je hitro vrgel od sebe, a drugo smo mu vzeli iz rok in ga odvedli pred poveljnika.
Komaj in komaj je prišel z mojo pomočjo starec do poveljnika, a tu ni odgovoril na nobeno vprašanje, niti čemu ste mu rabili svetiljki, niti kaj je bilo v steklenici, ki jo je vrgel od sebe, niti kaj je v oni, ki sem jo držal v rokah. Molčal je, kakor bi okamenel. Bilo je očividno, da je imel svetiljki za to, da bi bil dajal ž njima znamenja sovražniku, ki se je nahajal tik pred nami in s katerim smo se tudi spoprijeli prihodnje jutro, a treba je bilo še ugotoviti, kaj se nahaja v steklenici. Poveljnik je odmašil sveklenioo, ki je bila napolnjena z neko tekočino, po-duhal in izpregovoril nato silno resno:
— Strup! Ustrelite moža! Mene je doletela žalostna dolžnost, da spravim izdajalca na oni svet. Prijel sem ga pod pazduho in ga popeljal proti zidu. Obenem pa sem pomignil štirim vojakom bila sta dva Slovenca in dva Italijana ter jim rekel po italijansko, da me starec ni razumel, naj gredo za nama, in ko stopim od starca, naj ga ustrele.
Tako smo šli do zida, midva s starcem, ki sem ga vodil pod pazduho, spredaj, oni štirje pa, s pripravljenimi puškami, par korakov za nama. Ko sva prišla do zida, sem rekel starcu, naj se nekoliko nasloni ob zid, da se odpočije, in stopil sem par korakov v stran. Oni štirje vojaki so namerili puške, počilo je, kakor en sam strel, in starec se je zvrnil mrtev na tla.
Tako se plačuje v vojni vohunstvo in izdajstvo.
Junaški slovenski dragonec. Matija K r h n e, 5. dragonskega polka, doma iz Vipave, je bil radi svojega junaštva te dni v Galiciji odlikovan s srebrna svetinjo. Udeležil se je vseh bitk na severnem bojišču in se je izkazal kot izredno hrabrega vojaka. Kadar so mu konje pestre -lili, se je pa peš bojeval. Izmed sedem bratov jih je cesar poklical pet v vojsko; eni so na jugu, eni na severu.
Sablja »padlega«. »Česky dennik« prinaša ta zanimiv dogodek, ki jasno kaže, koliko je verjeti raznim vestem. Rezervni častnik iz Prage je bil težko ranjen. Njegov prijatelj, ki je bil tudi Pra-žan, ga najde, ko gre na obvezoval išče, vsega v krvi. Ker ni dal od sebe nobenega življenjskega znaka, ga ima za mrtvega. Hoteč prinesti domov ženi padlega nekaj za spomin, mu odvzame sabljo. Pred par dnevi je prišel v Pragov obiskal ženo padlega in ji izročil sabljo. Žena začudeno posluša njegovo povest, kako je padel njen mož, končno ga pa vpraša, če je
v resnici prepričan o smrti prijatelja. Ali on je čisto odločno vstrajal pri svoji trditvi. Nato pa reče žena: »No k sreči ni tako hudo z mojim možem. Bil je sicer težko ranjen, ali sedaj se mu zdravje že znatno boljša. Sicer pa vas prosim, da govorite bolj tiho, ker on spi.« Reee in odpre vrata sobe. kjer je spal »padli« mož.
S 4 vojaki osvojil trdnjavo. V Bero-linu je provzročilo precejšnjo pozornost, ker je bil nedavno neki poročnik odlikovan z enim najvišjih pruskih odlikovanj. Poročnik Oton von der Linde je bil zato odlikovan, ker je osvoji! utrdbo (fort) Ma-lonne, ki pripada utrdbenemu pasu Naniu-ra. Svojim staršem, ki v Botsdamu stanujejo, je poslal meč poveljnika in zastavo zavzete utrdbe. Svoje drzno podjetje jim je tako-le opisal: Na nepokritem ozemlju sem moral s 500 možmi utrdbo napasti. Povsod so mi strelne odprtine nasproti štrlele, iz katerih prične lahko vsak trenutek pokati, ali pa bi bil lahko stopil na številne podpore (mine), ki so okolu ležale. Iz moštva, ki se je javilo prostovoljno, sem izbral in sem iz svojega voda vzel le štiri može, ki smo se utrdbi varno, kakor da po jajcih hodimo, približali. Ko nas je poveljnik zapazil, sem ga poklical in mu zatrjeval, da stoji zunaj v gozdu cel polk z artiljerijo in da se ogenj takoj otvori, če bo le še en trenutek s predajo utrdbe cin-cal. Poveljnik je izpustil most in vstopili smo -v močno utrjeno utrdbo. Ukazal sem, da je stopil pred me vsak sovražnik posamezno in sem jih preiskal. Orožje so morali v utrdbi pustiti; moji štirje možje so stali s puškami pripravljeni, da streljajo. Poveljnik Malonna mi je nato svoj meč izročil. Poleg poveljnika sem ujel pet častnikov in 20 mož, ostalih 400 mož je že prej pobegnilo. Ukazal sem nato, da je moj mali vod vkorakal. Videti bi bili morali dolge obraze belgijskih častnikov, ko so pozneje videli, kako malo da nas je. Odstranil sem belgijsko zastavo, moji ljudje so pa napravili iz blaga belgijskih hlač, srajce in iz rdečega francoskega pasu nemško zastavo, ki so jo nato razobesili. Prej smo odprli še vinsko klet in smo, ko se je obešala naša zastava a zamaški vin -skih steklenic pokali.
Po svetu.
Tržaški zrakoplovec Vidmar veleizda-jalec.
Slovenski listi pišejo: »S kolikim vikom in krikom je proslavljal še pred kratkim Trst tržaškega avijatika Widmerja! Niso mu mogli napeti nikdar dovolj slave, in tedaj, ko je poletel iz Trsta v Benetke, in pozneje, ko je šel s svojim aeropla-nom v Rim, tedaj so skoraj divjali samega navdušenja za tega Tržačana Italijana. Imeli smo priliko povdarjati, da je ta pro-sljavljani tržaški »Italijan« Giovanni Wid-nier rodom - Slovenec. Njegov oče je rodom iz Senožeč na Kranjskem, po rodu trd Slovenec, ki je prišel v Trst in tu iz-početka se čutil toliko slovenski, da je oddal svojega sina Janezka v slovensko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv.
Jakobu. Pozneje se je oče poitalijanih, vzel sina iz slovenske šole in ga dal v italijanske šole. Ko je bila proglašena mobilizacija v Avstriji, je Vidmer tudi moral v službo avstrijske domovine. Toda tu se je pokazalo, kako resnična je beseda, ki smo jo poudarjali že toliko in tolikokrat, namreč: Ni ga hujšega podleža, nego je izdajalec svojega rodu in jezika, kajti tak človek, ki se drzne teptati v blato jezik, ki ga je učila njegova mati, — tak človek je zmožen vsakega, tudi najgršega drugega zločina, tudi izdajstva svoje domovine, svojega cesarja, tak človek je zmožen najostudnejše veleizdaje. — In res: te naše besede so se uresničile tudi na Wid-merju. Widmer je pobegnil iz avstrijske vojaške službe v Italijo ter tako zagrešil najgrši zločin, ki ga more zagrešiti avstrijski državljan, ko se nahaja njegova domovina v nevarnosti in ko kliče vsakogar njegova najsvetejša dolžnost na nje obrambo. In ta Widmer je bil še tako predrzen, da se je v italijanskem časopisju pobahal s tem svojim ostudnim zločinom.«
Grozen potres v Mali Aziji ubil 2500 oseb. V Bonduru in Šparti v Mali Aziji se je 4. okt. pripetil velik potres, ki je bil tar ko strašen, da je 2500 oseb izgubilo življenje.
Zadružništvo.
Sv. Lucija. Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse svoje člane na redni občni zbor dne 18. t. m. ob 3. pop. v župnišču z naslednjim vspo-redom: a) Potrjenje računskega sklepa za 1. 1913; b) poročilo načelstva; c) poročilo nadzorstva; č) morebitni predlogi.
Za naše vojake.
Z veliko ljubeznijo se odzivajo naši ljudje v deželi in mestu vabilom, naj dajo kaj za naše vojake. Občine in posamezniki tekmujejo. V denarju in blagu nosijo in vozijo. V cesarskih in slovenskih barvali zavit, odet z zelenjem je bil voz vrlih Št. Ferjancev, s katerim so pripeljali darove. Nikjer nič nevolje, povsod blaga, zlata radodarna srca Za naše vojake so potom ženskega odseka »Slovenske k r š č. s o c. zveze« darovali doslej:
V denarju:
Gospa Alice dr. Breceljeva K 25; ženski odsek S. K. S. Z. 40 K; č. g. dekan Berlot K 2; Peter Lutman. krojač Gorica K 1; dr. Novak, odvet., tu K 4; Gosp. Novakova, profesorja, K 2; Knjigarna kar. tisk. dr. K 5; Gdč. Ceh K 2; Mons. Mu-rovec K 20; Čevljarska zadruga (podr. Gorica) K 2; R. Libisch K 1; J. Kopač K 10; dr. Česnik K 3; dr. Šabec^K 3; č. g. L Košir nabral med vikarijani v Vedrija-nu K 52; županstvo Medana nabralo med Medanci K 135.40; Marij. Družba iz Čer-nič nabrala v vaseh Černiče, Ravne, Ma-lovše. Ciojače, K 56.20; Mar. Družba v Oseku .nabraJa v Oseku in na Vitovljah
K 42.80; ga. Hrovatinova K 10; ga. dr. Sabčeva K 3; ga. Lokarjeva K 2; ga. Pavličeva 40 v; ga. Kraljeva 40 v; ga. Lapanje 20 v; Dekleta Mar. Družbe v St. Ferjanu nabrale vsoto med Št. Ferjanci K 160; č. g. dr. Ličan K 10; županstvo Miren nabralo vsoto K 353.60; Bilje (Mar. Dr. nabrala) K 52.40; Občina l Prvačina K 70.12, občina Saksid K 21.42 (Obe ti občini sta nabrali cel voz blaga, ki sta ga pa pomotoma odposlali na it. in nemški oddelek.)
V blagu
so darovali:
Županstvo Medana je nabralo: 176 komadov perila (rjuh, srajc, nogovic, maj, brisalk, robcev i. t. d.), 6 sukenj; 1 ogrinjalo, 1 zaboj tobaka, cigaret, vžigalic, dopisnic, svinčnikov in razne drobnarije; 10 šalamov in več kosov slanine; 5 kg. sladkorja in kave; 1 but. pikolita; 22 but. vina in žganja; 2 stek. mar. konser-ve; 1 vreča krompirja; 1' vreča orehov, suho sadje; 30 kg. grozdja; perut, perje, časopisi i. t. d. —
V	Černičah nabrala Mar. Družba po vaseh Černiče, Ravne, Gojače, Malov-še: 1 zaboj steklenic vina; 1 vrečo obleke; 1 škatljo nove in stare obleke; 1 zaboj knjig; 1 zaboj jabolk (in 1 stekl.); 3 zaboje grozdja (in 2 stekl. vina).
V	Oseku in Vitovljah nabrala Mar. Družba: 4 jerbase grozdja, 2 žaklja jabolk; 1 škatljo perila, tobaka, košarica jajc in suh. sadja, 7 steklenic vina.
V	Biljah so nabrala dekleta: 12 kosov perila (7 rjuh, srajc, hlač), še en zavoj perila, več platnenih obvez; 4 plahte več zavojev čokolade; voj. dopisnic, rožnih vencev, podobic, 10 paketov deb. in drobnega tobaka, 1 škatljico cigaret, 1 kg. sladkorja 4 zavoje vžigalic, 1 zavoj jabolk, razglednice, svinčnike.
V	Vedrijanu se je nabralo: 2 zavoja knjig, 1 snežno pako; 144 svetinjic, tucac svinčnikov; 35 cigaret, 11 dopisnic, igro.
V Št. Ferjanu so nabrala dekleta Mar. Družbe: Več rjuh, drugega perila, več steklenic vina in žganja, jabolk, suhih če-špelj, nekaj grozdja, orekov in svetinjic.
Županstvo v Mirnu je nabralo: lipovega čaja, platnenih cunj za obveze; dosti srajc, posebno platnenih; veliko rjuh, med njimi več prav lepih platnenih, več kosov drugega perila, 1 kg. kave, 1 ciko-rija, 67 pak. tobaka, 13 škat. cigaret, 2 škat. cigar, 18 pak. čaja, več paketov žveplenk, razglednic, dopisnic, svetinjic, 15 butiljk vina, 2 konservi. —
V	duhovniji Deskle so nabrala po vaseh: Plave, Prelesje, Zamedveje dekleta: Suho sadje, 1 stekl. vina, zimskega perila, jabolk, orehov, tobaka, knjig, molitveni-kov in podobic.
Gdč. učit. Pere je darovala 2 moški lepi zimski srajci, na njih vešiti svetinjici M. B. in Srca Jez.
G. Kutin, trgovec v Gorici: 1 stekl. likerja, 2 škatlji sardel, 1 zavitek čaja.
Gdč. Brezigar, učiteljica v Podgori: 8 parov novih volnenih nogavic.
fl

Toi je doslej nabrano blago za naše vojake. Hvala tisočera župnim uradom, županstvom in dekletom, ki so nabirala. Prosimo še! Pletite, dekleta, gorko zimsko spod. obleko, nogavice (dokolenice, čepice, zapestnice. Opozarjamo Vas, da mora to biti gotovo konca tega meseca! Katera misli kaj narediti, naj se požuri in prinese spodaj podpisanemu ženskemu odseku S. K. S. Z.
Še enkrat: Srčna hvala ! Ženski oskr. odbor v Slovenske Kr. Soc.
Zveze v Gorici, Gosp. ul. 6.
Slovenskemu odseku Rd. križa
so še došli naslednji darovi:
Za Rdeči križ: Andrej Jakil, tovarnar, Rupa K 100; Mar. Močnik (poil-pol) K 2; Jan. Stanut za R. K. 40 vin.; Gospa
N. za R. K. 10 vin.	..... _ _
Našemu upravništvu je došlo za Rdeči Križ: Družina Vivčiva, Gorica (pol-pci) K 5; Ivana Mervič, Sv. Mihael, K 2; Žu-nanstvo Osek K 50; g. Fr. Hliš o poroki "št. Drole K 11.50; Ant. Sever, Rihemberg K 1. Od 21. sept. do danes je torej bilo pri upravništvu zopet nabranih K 285.50.
Rdečemu križa v Tolminu
II. zbirka (čg. župnika Sok-a) Jageršče kron 25-07 zbirka (6g. župnika Petrnel) Št. Viška gora kron 277-49 Županstvo Livek kron 39 22 ga Faletid Ravne kron 5, g. Ivanšek Slov. Bistrica kron 5, čg. vikar Abram Obloke kron 10, Občina Kred (II. zbirka) kron 11-66 Poleg tega so poslali v blagu: 1 velik zaboj perila in 9 steklenic tikerja in žganja iz Bovca (zbirka čg. dekan Vidmar.) 3 velike zavoje iz Srpe-nice (zbirka čg. kurat KunsičJ 1 velik zavoj perila iz Št. Viške gore (zbirka čg. župnik Peternel) 1 ročni vožiček poln perila Občina Volče. Manjše zavoje perila so darovali v Tolminu: rosgr. Kragelj, ga Slamič, ga Bertot, ga baronica Baum, g. dr. Gruntar, in ga Černuta iz Loga.
9Ii ste že poravnali naročnino?
Zoiioziiravmsti in zoDoieunfti atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju ed 9. ure dop. do 5. ure pop.
II	motno, zavreto, se popravi kako
W i M 0 tud' odvzame duh po piesni aH mufi. Vzorec prinesti ali poslati. Naslcv pove upravništvo „Novega Časa".
M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornii štev. fi — Oorlca
priporoča slavnemu občinstvu svojo briv-Dico. Zagotavlja točno postiežbo. Sprejema uaročila za maskiranje po smernih cenah.
Zahaj?
ne pišite takoj po krasni cenik in najnovejše vzorce, kateri se vsakemu dopo-šljejo zastonj in poštnine prosto iz prve gorenjske razpošiljalnice Ivan Savuik, Kranj, st. 165.
1
..vtr « •
! Zastonj
Samo
dobi vsak 2 para močnih ženskih ali moških nogovic 3 lepe žepne robce, eno volneno ruto za na glavo ali moški klobuk kdor naroči 4 Va m finega volnenega zimskega lagaza žensko obleko v poljubni barvi za:
K 9-50 ali boljši kakovosti 12 50
v Prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnlk, KRANJ, št. 165, Neugajajoče se zamenja ali vrne denar!
Za jesen in zimo
• i* v ,I v
[icnii
Modne knjige priloživa k naročilom zastonj.
Pregrad & Cernetič.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, p družnice : Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	DelniŠha glflUnica K 8,000.000
-----Rezeruni zakladi „ 1,000.000
Vloge na knjižice po 4l|2°|0 v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni ne papirje. Srečkena obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.
Nakazila v inozemstvo. Kreditna piuma.