Političen list za slovenski narod JPo pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V •administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pti leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljaui na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. refi na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija t ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaoa pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. V Ljubljani, v ponedeljek 1. julija 1895 Pri vseh vladah pa imajo vedno Poljaki odlo-čivno besedo. To ni na korist posameznih narodov, govem mnenju ni najboljše. Napoleon III. je to poskušal, toda posledica je bila politični in gospodarski Državni zbor. Na Dunaju, 29. junija. Začetkom petkove seje opominja predsednik baron* Ohlumeeky posUnee, naj redno ob napovedani uri prihajajo k seji z ozirom na važni predmet in kratek čas ter zapreti, da bo ukazal imena prečitati, ako zbornica o pravem času ne bo sklepčne. Vitez Brenner kot načelnik poljedelskega odseka odgovarja na vprašanje poslanca dr. Dvoraka, da se je odsek že večkrat razgovarjal o enketah v posameznih kronovinah, ki bi se posvetovale o sredstvih v, pomoč poljedelskemu stanu. Odsek je po ■ daljšem posvetovanju sklenil, da se skliče državna enketa, ic za pripravljalna dela se je izvolil stalni ■ odsek 18-članov. Poročevalci so izvršili svoje delo in v kratkem odsek predloži svoje nasvete. Na te se prične nadaljevanje generalne debate o .proračuni;. Poslanec dr. t e i n w e n d e r izjavi viimenu nemških nacijcn&lcev, dr. bodo zaradi postavke za; Celje glasovali proti proračunu, izražajoč nado, da bode tudi nemška levica v tretjem branju glasovala preti, ker sedanja začasna vlada v tem vprašanju nima vezanih rok in more najti primeren izhod iz te -zagate. Ako si ne pomaga preko te ovire, pokaže iiespretnost prejšnje vlade ali pa hoče vladali brez N-cmcev in proti Nemcem. Vlada mora pokazati močne roko, kajti ljudstvo želi močno in odločno vlado, ob jednem pa tudi prosto kritiko vladnih odločb po časnikih in na shodih, da vlada ne odrveni v birokratizmu in fiskalizmu. V Avstriji navadno vlada manjšina nad večino, kakor se je to .godilo tuli v koaliciji, ki je navzlic dvetretjinski večini v zbernici zattopala le četrti del prebivalstva. niti skupne države. Parlamentarna vlada sploh ne more v Avstriji rešiti velikih političnih nalog. Uradniško ministerstvo, ki ni sostavljeno iz strank, bode laglje dognalo volilno reformo, kakor tudi druga socijalna vprašanja. Dokler ni rešena dobra volilna reforma in sklenena češka sprava, je nemogoča parlamentarna vlada, nemogoče vspešno delovanje v zbornici. A nobena vlada ne sme prezirati Nemcev, kar naj si zapomni tudi sedanja. Poslanec Peric: govori izprva v hrvatskem jeziku ter zagovarja hrvatsko pravo, ki je veljavno po oktoberskem diplomu in februarijskem potentu in po katerem se mora Dalmacija združiti s Hrvatsko. Dr. Foregger izjavi, da se je zaradi Celja oglasil kot protigovornik. V tem oziru soglaša s Steinwendrom, toda ugovarja mu, da bi v Avstriji bila nemogoča parlamentarna vlada. Koalicija je razpala, ker ni bila poštena zveza strank. Zadnji vzrok razpadu koalicije je celjsko vprašanje. Vsi avstrijski Nemci (?) so v tem vprašanju jedini na sirani Celja, kajti napad na Celje je napad na avstrijsko nemštvo. Vlada je premalo cenila to vprašanje. Ko bi bila nemška levica malo preje odločno nastopila, morda bi bila pridobila vlado in ostali dve koalirani stranki proti celjski postavki. Slovenska gimnazija v Celju je zaničevanje in žaljenje Nemcev, ki v tem vprašanju ne smejo in ne morejo odnehati, sicer levica zgubi tla v narodu. Če se sprejme ta postavka, bodo Nemci pričeli najhujšo opozicijo. Celje je prepad med zmernimi strankami. Vlada lahko naredi most, ako umakne iz proračuna postavko za Celje, ker ni vezana na nobeno stran. Dr. Menger v celjskem vprašanju soglaša s svojimi pristaši, toda uradniško ministerstvo po nje- polom. Uradniška ministerstva se navadno malo po-brinijo za državne koristi. Parlamentarna ministerstva pa so posebno v Angliji pokazala sposobnost za socijalni in politični napredek. Koalicija je razpala, ker je preveč zahtevala od velike nemške stranke. Pričela je pomenljiva dela, katerih nobena vlada ne sme odlagati. Govornik nato odgovarja raznim pred-govornikom, ki so v pravi luči slikali puhlost nemško-liberalne stranke. Ta stranka, pravi jezični dr. Menger, ni še mrtva, kajti njeia naloga je, varovati moderno (židovsko) življenje proti napadom od vseh stranij. Po mnenju govornikovem je židovski liberalizem jedina opora, najboljše zagotovilo ostanka držav in narodov. Učeni gospod je pozabil, da je ravno nemško-liberalna stranka največ škodila naši državi, imajoč pred očmi le svoje kapitalistične koristi, a ne blagor skupne države. Posl. Romanczuk meni, da je uradniško ministerstvo v sedanjih razmerah najboljše, toda vitez Jaworski ne spada v ministerstvo, ker je zastopnik le poljskega kluba in ne gališke dežele. Zahteva, da se prekliče izjemno stanje za Prago, graja prepoved izseljevanja iz Galicije v Ameriko, ter izjavi, da bode glasoval proti dispozicijskemu zakladu. Ce pride na krmilo parlamentarna vlada, morajo v njej biti zastopani vsi avstrijski narodi. Posl. Kindermann priporoča volilno reformo na najvišji podlagi, znižanje zemljiškega davka in pravično preosnovo domovinskega zakona, da bodo občinam olajšana bremena. Ker je bilo le še 93 poslancev navzočih, sklenil je predsednik sejo, obžalujoč, da nekateri poslanci zanemarjajo svojo dolžnost. listek 'V domačem kraju. Povest. Bpisal J. 0. (Konec.) „Pa še le sedaj pridete po-me, ko mu morebiti živa duša ne more pomagati. Koliko dni je, kar mu je pala opeka ua glavo?" BŠtiri dni.--Ali naj ue zamerijo, gospod doktor, saj vedo, kako je s kmetom . . . Denarja, tega ni bilo —" »In ga sedaj imate? Kje ste ga dobili?" »Izposoditi sera moral nekaj goldinarjev. Človek si ne more pomagati —" »Sedaj, ko gre za življenje sinovo. Ce ste res tako revni, počakal bi vas za plačilo ali bi tudi zastonj šel." »Jako so dobri —" Kmet ni mogel vsega izgovoriti. V vežo je pri-lomastil neki človek: »Gospod, iz gradu sem. Poslali so me. Gospodična bodo umrli —" Hudo 3e je Vladimir prestrašil, začuvši uovico: »Gospodična Palrnira?" »Ce morejo, naročili so gospod in gospa, naj gredo precej —" Vladimir ni vedel, kaj bi storil, ali naj bi šel / • y. / s kmetom ali v grad. Molčal je in premišljeval, kje bi bila večji nevarnost. Tu se oglasi stari kmet: »Gospod, pri grajskih je hujši sila. Moj sin ne bo umrl, če malo počaka." „Ker vi pravite, bom storil tako." Kmalu potem je hitel s hlapcem proti Savi in v grad Mrakov. Zvedel je, da je Palmiro napala po noči vročnica, katera vedno bolj silna prihaja. Vse se je balo Palmirine smrti. Toda ni bila bolezen tako huda. Najsilnejše napade je bolnica prestala. Zagotovil je zdravnik rodbino, da ni več hude nevarnosti. Pa obljubil je, da pride tudi popoludne. Vladimir je hodil za tem vsak dan po dvakrat v grad. Posrečilo se mu je, da je Palmira ozdravela. Čez nekaj dni potem je Vladimirja obiskala vsa Mrakova rodbina. S solzami v očeh se je gospod Mrak zahvaljeval za dvojno rešenje svoje hčere doktorju Vladimirju. »Ali ste mi hvaležni," vpraša nenadoma govornika, »ker sem toliko storil za vas, kot pravite?" Gospod Mrak osupue. Pa Vladimir nadaljuje : »Če ste mi hvaležni, spoluili boste željo mojo, da se spravite z mojim očetom —" Skozi stranska vrata je vstopil sivi gospod Gruden. Tibeta je bila v sobani, tesnobna tihota. »Prijatelj.'' spregovori gospod Mrak, »jaz sem kriv najinega r&zpora, odpusti! . . ." In pristopi k staremu prijatelju ter mu poda roko: »Ne, jaz sem kriv," hiti Gruden. »Ti mi odpusti !" Stara prijatelja sta si podala roki in se objela. Bil je lep prizor. Stoprav na večer so se vrnili grajski domov. * * * Zima je bila, lep zimski dan. Proti trgu R. se je peljala od Save dolga vrsta voz. Bili so svatje, ki so spremljali Vladimirja in Palmiro k poroki. Vse je bilo veselo in radostnega srca. Takrat pa so zapeli zvonovi tožno pri podružnici svete Magdalene v hribu. Nevesta in ženin sta se ozrla tje gori. Nekaj je pretreslo njuni duši . . . Na zadnjem vozu je nekdo bolestno zastokal. Več svatov se je ozrlo nazaj. Lepa deklica si je zakrila obraz iu jokala. Bila je Smrekarjeva Barka, sedaj grajska bišina. »Kaj jej neki je?" povpraševali so drug drugega. In gospod Kralj, stari grajski oskrbnik,^, dejal: »Mačehi njeuej sedaj zvoni, tistej pijanki, nl°" jo včeraj našli zmrznjeno v gozdu, zato joka.", Tedaj so zapeli zvonovi tudi v trgu R. Ii ' se glasili veličastno, veselo. Saj pozdravljajo dva, ki se bosta danes združila za skupno p. življenje. rre Delegaciji. Dunaj, 27. junija. Delegatje so se letos požurili; hoteli so danes završiti. Včeraj so n. pr. avstrijski sedeli do polnoči. Zaslužili so cesarsko zahvalo, ki jo je Ogrom izražal Kallay iu Avstrijcem Goluhovski ob koncu zasedanja. Ear se tiče hitrosti in gled^ na vrednost njihovega posvetovanja se pa vsaj Ogrom ne more očitati kaka posebna modrost. Včeraj so se kregali pri vojnem proračunu ves čas za oslovo senco, za vojaško akademijo, ki je še ni in ki je še tudi ne bo. Pred nekaj leti je sprožil neki vročekrven Mažar, naj se za slučaj, če bi bilo potreba napraviti novo tretjo vojno akademijo, ta gotovo sezida na Ogerskem. Besni šovinisti so takoj popadli to kost in jeli lajati, da mora biti v ti akademiji na vsak način mažarski jezik učni jezik. Zastonj jim je pripovedoval tudi letos, da ni nobene potrebe misliti na novo akademijo. Mažari se niso dali vgnati. O ti stvari, o kateri je nepotrebna vsaka beseda, jih je govorilo deset; mej njimi dva (Horanskj in Pulszjj po dvakrat. Konečno so dovolili 40.000 gld., da se izdelajo stavbeni načrti za imenovano akademijo. — --Ta junaški čin bedaste zapravljivosti je je- dini, kar jih je letos izvršila ogerska delegacija. V naši delegaciji se je včeraj vsprejel vojni proračun, okupacijski kredit, proračun fin. ministerstva in najvišjega računišča. Pri prvih dveh točkah se je razvnel živahen razgovor. Salvadori je pobijal dvoboj, povdarjal, da je vojna zavoljo države in ne država zavoljo vojne. Tisti, ki so se pred več leti izselili iz revščine v Ameriko, naj se pomiloste, da si bodo upali vrniti se v domovino. Dr. P a c a k je očital, da se preveč prezira češka narodnost. Pri Komenskijevi svečanosti na Dunaju je bila prepovedana vojaška godba, nemškemu šulferajnu se pa vedno dovoljuje. V Besedni dum v Brnu ne smejo pohajati častniki, dasi se ni tam zgodila nobena politična demonstracija, v nemško hišo pa smejo, dasi se je tam slavil Bismarck. — Mnogo se je zboljšalo glede na ravnanje z vojaki, vender se še dogajajo grozni slučaji. V vojnem zaporu v Dobrzanu je bil neki dragonec 5 dnij brez jedi in pijače na mrazu; vsled tega je umrl. Pred nekaj dnevi je neki častnik prostaka z golo sabljo sekal po glavi in prsih. — Oče prostaka Hlaouma je obdolžil dva feldveblja, da sta kriva smrti njegovega sinu. Pri sodišču je dognal dokaz resnice. Vojni minister naj poskrbi, da se po pravici kaznujeta. Dr. Pa 11 a i je govoril o vojaški vzgoji in s tem, kako se odtujuje na Ogerskem ljudstvo od skupne amrade. Minister Krieghammer je odgovarjal; branil je častni svet. — Vojaški kazenski zakonik se izdela, ko bo gotov avstrijski. O socijalistih skuša poizvedeti vojna uprava ravno tako, kot o druzih vojakih, kakšno je bilo prejšnje življenje. Agitacije, ki so družbi nevarne, se morajo odstraniti. Samo po sebi se umeva, da socijalisti ne postanejo podčastniki, ker ti morajo biti vzor drugim vojakom. — Češki narodnosti vojna uprava ni sovražna. Če se izve, da Besedni dum ni kraj političnih izgredov, se odstrani omenjena prepoved. V posebni razpravi je dr. Kronawetter zahteval za delavce v arzenalu, naj se ne odločijo od okrajne bolniške blagajne, naj se poskrbi za njihovo starost in naj se podaljša prosti čas opoludne. Jedna ura je premalo, ker je arzenal oddaljen od mesta. Pri posvetovanju o kreditu za Bosno in Hercegovino sta dr. Slama in Biankini kritikovala upravo. Prvi ie pohvalil ministra, da namerava uvesti v Bosni in Hercegovini neko samostojno organizacijo, da bo ljudstvo lahko izražalo svoje želje in težave in sodelovalo pri upravi. Napak je sedaj pri upravi zelo mnogo. Obdačenje je sedaj krivično. Policijski duh preveva celo upravo. Vlada ima svoje ovaduhe: policiste, natakarje, žganjarje. Vladne določbe so včasih kar smešne. Konfiscirala je n. pr. nekoč cigaretni papir, na katerega ovitkih so bile podobe perzijskega šaha, junaka Obilica itd. Da se sme praz-vati deželni patron, mora dovoliti gosposka. i a n k i n i priznava splošno neki napredek ; zahteva, da se davek preosnuje in da se i sklepni računi. Politika v Bosni in Herce-e protihrvatska. Skrbeti bi se moralo, da ti li čim najpreje stopita v zvezo s hrvatsko 'klopita hrvatski državi. Sicer skusi Avstrija in Hercegovini novo Lombardijo. K a 11 a y se je v svojem odgovoru bolj norčeval iz protivnikov, nego pa stvarno pojasnjeval ugovore. Glede na narodnost je dejal, da v Bosni in Hercegovini ne mote pustiti nobenemu narodu izključnega gospodarstvi, marveč more le na to gledati, da se ohrani mejsebojno prijateljstvo. Seveda se je kredit neizpremenjen vsprejel. Drugih zanimivosti, razven kar smo tu našteli, iz letošnjega zasedanja ni. Politični pregled. V Lj u bij an i, 1. julija. 3 I Deielnozborske volitve v Galiciji kažejo dobro za kmečko stranko. Za zdaj hoče v kmečkih občinah spraviti vsaj 15 svojih poslancev v zbornico, da bodo potem mogli vsaj staviti predloge in interpelacije. To se jim bo gotovo posrečilo. S svojim socijalno-preosnovalnim delovanjem spravijo v zbornico novo življenje in mej ljudstvo duha vzajemnosti in jedinosti. Gibanje te stranke v Galiciji je za razvoj naše države za dunajskim krščansko-soci-jalnim gibanjem najvažnejše. Bog je blagoslovi! V Opavi so bile dn£ 27. junija dopolnilne volitve v mestni zastop. Izvoljena sta bila dva krščanska socijalista: Hugo Hampel in Lud. Pracker s precejšno večino. Liberalizem na Ogerskem v klasji. Zidovsko-liberalni listi že dolgo časa bobnajo mej svet, da bode v kratkem zopet več liberalnih članov poklicanih v ogersko gosposko zbornico, iu sicer zato, da Banffyjevo ministerstvo spravi pod streho svoje cerkvenopolitične predloge. Tem potom se dela javno mnenje, in ko bodo po vseh strehah liberalno-židovski žurnalisti o tem čivkali, reklo se bo, da tako hoče imeti ljudstvo. Prav nedostojno in nepotrebno zopet ob tej priliki vlačijo liberalci krono v strankarsko politično agitacijo. Ako so ta poročila resnična, tedaj bode za ljudsko stranko še dela dovolj, da si sploh pridobi na Ogerskem pravico za obstanek. Bolgarija. Kakor javlja „Agence Balcanique", so izostala v zadnjih štirih dnevih vsakoršna poročila, bodisi uradna, bodisi zasebua, o kakih neredih na bolgarsko - turški meji. Bolgarskim uradom na mejah je jako strogo prepovedano dovoliti, da bi kak oborožen človek prekoračil mejo. Iz Kiistendila dohajajoči potniki ne vedo povedati o nobenem novem, ponavljajo in potrjujejo prejšnje znane dogodke. — »Temps" izjavlja v nekem članku sledeče: Akoravno je Bolgarija jako majhna, vendar se ne more istovetiti razpor ali le manjše ohlajenje razmer mej Carigradom in Sredecem. Vsi pravi prijatelji Turčije bi se morali združiti, da sultana prepričajo o njihovej moči. Armenska preosnova. Poroča se, da je turška vlada naznanila poslanikom Anglije, Francije in Busije, da meni postaviti na mesto generalnega guvernerja v Armenijo nekdanjega poslanika v Pe-trogradu, Sakir - pašo. Kakor se sedaj odločno zagotavlja, niso zadovoljne vse tri države s to izvolitvijo, ker je ustanovil in organizoval Sakir • paša kurdijske, ;takozvane hamidije - polke, zoper katere se po pravici pritožujejo kristijanje. Sultan pa se s tem opravičuje, češ da provzročujejo vse nerede le armenski kurdi, kar bode pa mogel zaprečiti jedino le ta oblastnik. Sploh je pa zelo neverojetno, da bi bile velemoči za ta vladin predlog in turški listi že javljajo, da je izročeno Sakir-paši nadzorstvo v gotovih pokrajinah in vilajetih v Anatoliji. Kabinet Salisburyjev se jako počasi spo-polnjuje. Nadalje imenovani minister je lord Hamilton in sicer za Indijo. Služboval je že 21 let v ministerstvu Disraeli, kjer je zastopal mesto državnega podtajnika; v prejšnjih Salisburyjevih kabinetih je bil minister pomorstva. Mesto lorda Londonderry-ja je predlagan za čast irskega podkralja Cadogan, ki je bil pred leti minister za Irsko. O tem ministerstvu se izražajo ruski listi jako neugodno ter hočejo v tem videti slabe posledice razmer med Anglijo in Busijo._ Socijalne stvari. United Alk&li Company. Tako se imenuje velikansko delniško društvo, proizvajajoče kisline in alkalije. Ustanovilo se je leta 1890 s tem, da je pokupilo vse kemične tvornice na Angleškem in Irskem ; preje je vladala silna konkurenca mej njimi; sedaj to društvo svobodno določa cene svojim izdelkom in skoraj izključno gospodari na trgu s kemičnimi tvarinami. Kapitala ima 8,300.000 funtov šterlingov; v njegovi lasti je 45 velikih kemičnih tvornic, 3 saline, 2 milarni in 1 čistilnica za drevesno smolo. Poleg tega ima nad 2000 železničnih vozov, 65 lokomotiv, 10 parnikov in 90 jadernikov. Ta način karteloranja se bo brez dvojbe vedno bolj razvijal. Kapital hoče imeti svoj krnti davek od človeškega dela in po ti poti bo premagal najhujšega sovražnika, namreč — konkurenco, in sicer mnogo vspešneje in trajneje, nego z dozdaj navadnimi karteli in sindikati. Dnevne novice. v Ljubljani, 1. julija. (Stranka pri delu.) Petkovi »Narod" je po kratkem odmoru od potresa zopet nastopil svojo staro pot ter prav debelo in zabavljivo udriha po katoliški ljudski stranki. Spravoljubnost izvrševalnega odbora, kakor »Narod" sam piše, ni našla popularnega odmeva v njegovi stranki in zato seveda treba nategniti druge strune. Nas in naše somišljenike, ki se trudijo, da mej narodom po shodih probujajo naš narod ter ga vnemajo za delo na verskem, narodnem in gospodarskem polju, imenuje »Narod" »sebične priliznjence, kateri s svojimi govori ljudstvo le pripravljajo za gole volitvene parole". — S takimi zabavljicami na našo stranko je »Narod" vabil svoje somišljenike na sllod, katerega je »Narodova" stranka za včeraj sklicala v Starem Trgu pri Ložu. Te »Narodove" zabavljice so nemilo zadele naše somišljenike v Starem Trgu in Cirkniei in zato se ne čudimo kategoričnemu odgovoru, katerega je »Narodova" stranka dobila na shodu v Starem Trgu. Večina udeležencev ni marala poslušati svojega državnega poslanca dr. F erja n čiča, ne svojega deželnega poslanca Arko-ta, ki sta morala oditi s Starega Trga, ne da bi jim bili volilci dovolili govoriti. — Mi obžalujemo, da spravoljubni nameni izvrševalnega odbora nar. stranke ne najdejo popularnega odmeva pri »narodni" stranki, ni pa moralo zato glasilo zvrševalnega odbora ubrati druge strune ter zopet začeti napadati našo stranko. Mi smo še vedno mnenja, da treba Slovencem, vzlasti v sedanjih političnih in gospodarskih razmerah složnega delovanja, zato bomo hodili tudi zanaprej svojo dosedanjo trezno in stvarno pot, (dločno pa se bomo branili pred napadi na načela in tactiko naše stranke. Jednako prosimo svoje somišljenke, da nikjer ne krenejo na osebno pot, marveč di vsikdar stvarno in zato tem odločneje in vspešneji branijo načela katoliške ljudske stranke. (Shod katol. polit, društva vDobrepoljah) se je vršil včeraj popoludne jako slov«sno in ob obilni vdeležbi. Kraj Pod gorico je kakoroavlašč pripraven za shod. Ljudstva se je nabralo obli 2000 od blizo in daleč. Shodu je predsedoval prof dr. J. J a n ež i č, ki je zbrane vdeležeuce pozdravil viskrenih besedah. Prvi je nato razpravljal poslanec d:. Ign. Žitnik o namenih katoliško-narodne stranke. Za njim je govoril jako srečno advok. koncipijent dr. J. Er e j c o gospodarskih namenih ljudske stranke ter stail resolucije glede nerazdelnosti zemljišč, deželnih ozi. državnih zavarovalnicah o zavarovanju, ob nesrečipri živini in o organizaciji kmetskega stanu po zadrigah. — Tretji je lepo govoril gospod Mat. Bihar o R»ffeisenovih posojilnicah. — Več o shodu prihodnji;. (Shod v Starem trgu pri Loži.) Piše se nam iz Starega trga : Za včeraj o polu Štirih je bil napovedan pri nas shod tako zvane „iarodne stranke". Gospodom Narodovcem se je zljubio prestopiti meje narodne tiskarne, iz katere sicer pošiljajo svoje papirne puščice po svetu in sklenili ;o pričeti s svojo srečo mej našim ljudstvom. Naše telo je bilo tako srečno, da so je izbrali kot prvo, Ijer so hoteli poskusiti s svojo politiko. Gospodje o se grozno zmotili. Najpreje ima pri nas vsak knetič lepo, a po največ žalostno priložnost izpoznaviti od blizo .napredne' prvoborilce in ta skušnja ni ugodna za gg-Narodovce. Potem imamo pa pri nas svoje kat. politično društvo, ki ima 300 zsvednih prepričanih in značajnih mož, ki se ne dado norčevati iz sebe. Od Rakeka do nas je bilo mnogo-brojno lepakov na zidovih, posebna vabila, v zmotni slovenščini v Postojni natisnena, so se kar razmetavala mej ljudi; ,napredni' možje so že več časa sikali jeze in obetali pogin natiim kat.-narodnim idejBm. Njihove hiše so se včeraj okrasile z zastavami ; slavolok je že pred shodom naznanjal gotovo zmago junaških zaupnikov, ki so imeli blagovesto-vat našemu ljudstvu. Cel teden se j« že oglašala izzivajoča predrznost, tudi »Narod" seje v petek oglasil v istem smislu, glasno je govorila 'denarna mogočnost in oholost, pomagala ji je tudi laž in obrekljivost; toda je-dnega činitelja so prezrli, namreč naše pošteno kmečko ljudstvo. In to se je oglasilo složno in je-dinstveno t strah gospodom .zaupnikom'. Trdno kot skala se jim je postavilo nasproti in z mogočnim glasom jim je velelo, naj ne hodijo dražit mož. Nad tisoč poslušalcev se je zbralo na dvorišču znane lib. gostilne pred okrašenim odrom, kjer so gospodje govorniki dr. F e r j a n č i č, dr. M a j a r o n, I. Hribar in deželni poslanec A r k o osrečevali s svojo navzočnostjo naše napredne bogataše. Shod se je pričel; Hribar je izpregovoril par uvodnih be-sedij in predstavil posl. Ferjančiča kot govornika prvi točki. A zmotil se je. Zahtevalo se je, da se predsednik voli. Morali so se vdati in proti 15—20 glasovom je bil z vsemi drugimi izbran za predsednika naš preljubljeni voditelj in očetovski prijatelj, kapelan Peter H a u p t m a n. Prvi se je oglasil k besedi cirkniški gospod kapelan Fr. Pešec. A Hribar in dr. F e r j a n č i č sta jela ugovarjati; nastal je šum; ljudstvo ni strpelo, da bi se gospodu Pešcu jemala njegova pravica; naprednjakov je nekaj ušlo, pogumneji so kričali in vkljub vsemu prizadevanju g. predsednika ni bilo možno napraviti miru. Na to je žandar v imenu zakona zaključil shod. — Zastonj je stal slavolok, zastonj zastave, zastonj vsi napori nasprotnikov. Krščansko ljudstvo vstaja — Roke si skup podaja — Nikdar se ne omaja." Na Kranjskem je še dovolj mesta jednakim porazom, kakor ga je včeraj skusila napredna stranka. Lažnjivost je že pričela svoje delo. Laže se, da je ljudstvo vrglo z odra nekega ljubljanskega duhovnika, da je pretepalo došle goste itd. Nič ne dene. Kdor je bil pričujoč shodu, ve, kako dostojno, dasi moško odločno se je obnašalo naše ljudstvo vkljub vsi izzivajoči predrznosti nasprotnikov. Pokazalo je pa, da ga nobeden ne loči od tistih, ki v nesebični ljubezni žrtvujejo vse svoje dušne in denar n e moči v njegovo korist, ki ga poučujejo, osvobajajo oderuhov, ki so mu nepremakljivi prijatelji. Naši nasprotniki ne vzmorejo nič proti ti zvezi. Pomilujemo ! (Že zopet nesreča v tovarni na Savi.) Matija O der a, tovarniškega delavca na Savi, je 26. p. m stroj toliko silno vdaril na glavo, da je mrtev obležal. — Kdo je nesreče kriv — se ne ve — kakor je v tacih žalostnih slučajih navadno. — Vendar je pa čudno, da se ravno v tej tovarni nesreče tako pogosto ponavljajo. — Morda bi pa tovarniško vodstvo za varnost svojih delavcev vendarle lahko bolj skrbelo. Opetovano opozarjamo kompetentno oblast na te dogodke, ker menimo, da je tudi delavčevo življenje nekaj vredno. (Vsprejem v knezoškofljsko Alojzijevišče.) Gimnazijci, ki bodo prosili vsprejema v knezoškofljsko Alojzijevišče za šolsko leto 1895/6, naj izroči prošnje, naslovljene na knezoškofljski ordinarijat, če le mogoče osebno alojzijeviškemu vodstvu, najkasneje do 10. avgusta. Prošnjam naj priloži: a) krstni list, b) vsa gimnazijska spričevala iu c) ako prosijo brezplačnega vsprejema, ali pa vsaj za znižano oskrbovalnino, tudi spričevalo ubožuosti. Vspre-jemali se bodo samo taki gimnazijci, ki so že do vršili drugi ali kak višji razred, ki so dalje lepega krščanskega vedeuja ter kažejo veselje za duhovski poklic. (Najvišje priznanje.) Nj. Veličanstvo presv. cesar je radi zaslužnega delovanja ob potresu v Ljubljani poročniku c. in kr. pešpolka št. 27. Maksu S a m -mer ju in vojaškomu oskrbniku, Jos Andreasu izrazil najvišjo zadovoljnost. (Nove maše v lavantinski škofiji.) Novo mašo bodo ..peli letošnji čč. gg. novomašniki: Bračič Andrej dne 18. avgusta pri Mariji Devici v Negovi; Hlastec Franjo dne 4. avgusta v Konjicah; Folarič Jožef dne 28. julija pri Sv. Ani na Preborju; Ko-zoderc Janez dne 4. avgusta na Ptujski Gori; Kumer Karol dne 11. avgusta na Vranskem ; Muršič Frančišek dne 18. avgusta pri Sv. Marjeti niže Ptuja; Trafenik Jožef dne 4. avgusta pri S?. Flo-rijanu pri Rogatcu; Gobec Jožef dne 18. avgusta v Rogatcu; Hauptmaun Ignacij dne 11. avgusta pri Mariji Devici v Puščavi; Korošec Anton dna 25. avgusta pri Sv. Juriju ob Sčavnici; Kurnik Janez dne 15. avgusta pri Sv. Juriju v Slov. Goricah; Rož Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij man Janez dne 25. avgusta v Artičab pri Brežicah in Karol Weiss, duhovnik sekovške škofije, dne 4. avgusta pri čč. oo. frančiškanih v Mariboru. (Iz Radeč,) 30. junija. Načelnikom tukajšnje kmetijske podružnice je bil na občnem zboru dne 8. t. m. (katerega zbora se je pa udeležilo malo udov), izvoljen graščak Miklavž pl. Gutmannsthal-Benvenutti, njegovim namestnikom pa mizar Jakob Rižnar. — Barantija na tukajšnjem zadnjem sejmu na preddan sv. Petra in Pavla je bila dovolj živahna. — Na praznik pa, ko imamo pri nas cerkveno »žegnanje", streljal je neki odraščen fant z možnarji. Ker pa pri tem ni bil dovolj previden, mu je odtrgalo palec na jedni roki in tudi obraz mu je dovolj poškodovalo. Odpeljali so ga v deželno bolnišnico. — Jutri v ponedeljek dospo v naš trg topničarji iz Gradca, potem, kakor vsako leto, tu prenoči, drugo jutro pa odidejo v Krško, kjer 2. julija prično s strelskimi vajami. — Letina je v našem kraju bolj slaba, trta kaže pa lepo. Tudi mrve se je precej nakosilo. (Na gorenjski in kamniški železnici) se je v zadnjih praznikih prevozilo do 8.000 oseb. (Za poškodovane po potresn v Ljubljani) so v Smihelu pri Žužemberku podarili: C. g. Ign. Klju-čevšek, župnik, 4 gld., Jože Kastelie 1 gld., France Mervar 50 kr., Alojzija Žagar 1 gld., in šmihelski tarani 8 gld. 50 kr., skupaj 15 gld. (Vtonil je) včeraj v Savi pri Litiji gojenec mariborske kadetne šole, Mih. B a y e r, rojen Ljubljančan. (Iz Prage.) Človek zdaj skoro ne v4, kam bi se poprej obrnil, povsod najdeš kaj uovega, zanimivega in vse se godi v čast ameriškim gostom. Prvi so, ki so prišli narodopisno razstavo pogledat skupno. Na potu so se jedni mudili v Hutni Hori, drugi pa so hiteli ogledat si glavno mesto. Na razstavišču jih je prav srčno pozdravil podpredsednik vodja Subert. — Ko se je peljal jičinski razstavni vlak skozi Nimburk, zgodila se je tu po nepazljivosti nesreča, ki pa je imela še dosti srečen izid, kajti bilo je le nekaj oseb ranjenih. Razun treh so potovali vsi dalje. — Noč od 20. na 21. t. m. je bila za velik del južne in srednje Češke prav nesrečna; utrgal se je oblak. Voda je narastla v hipu tako, da je razdirala hiše, odnašala opravo, končavala ljudi in živino. V Piseku so slišali celo podzemeljsko bobnenje. Po nekaterih vaseh je več družin brez strehe in brez kruha. Samo po sebi se ume, da so vuičeni v prizadetih hrajih vsi poljski pridelki. Ta nesreča je mnogo hujša kot je bila v Keširih pri Pragi, ker se razsteza bolj na široko. Dekanom na theologični fakulti je bil izvoljen dr. Pachta, dr. Kryštufek pa senatorjem. (Umrl je) dne 27. junija v Mekinah pri Kamniku po kratki bolezni Janez G o s i č, orgljavec pri tamošnji župni cerkvi. Čislali so ga kot spretnega orgljavca; vsi, ki so ga poznali, so ga imeli radi zaradi uljuduosti in prijaznega obnašanja. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. (Vlak je povozil) dne 26. t. m. na Zidanem Mostu nekega krošnjarja po njegovi lastni krivdi. Ker je bil po nezgodi še živ, so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, a je med potjo umrl. (Najtežji zvon na Francoskem) dobi v kratkem cerkev Jezusovega Srca v Montmartre, bi bo stal blizu 45.000 gld. Zvon sam tehta 17.500 kilogramov, kembelj pa 735 klgr., visok je zvon 4 metre, v premeru meri 3 metre ter spodaj 22 cm. debel. »La Savoyardi", tako ga namreč zovejo, bode torej največji in najtežji zvon na Francoskem. Vsi troški se bodo pokrili iz prostovoljnih doneskov. (V španjski zbornici) se je pojavil pred nekaj dnevi jako komičen prizor. Senator Marcoartu je nad dve uri neslano govoril o budgetnem proračunu, da so vsi zborovalci polagoma odšli iz dvorane, le trije so še ostali v zbornici. Kljub temu govornik ni hotel končati svojega govora. Ko je konečno vendar jenjal govoriti in sklenil govor s svojo navadno frazo, češ, da ne bo dalje mučil pazljivosti svojih gospodov poslušalcev, mu je odgovoril jeden izmed treh navzočih : „Gospodov stolov — ste gotovo hoteli reči, kajti tukaj smo samo mi trije, ker nas veže dolžnost, da ostanemo tukaj." — „Jaz sem tudi samo zato govoril, ker je moja dolžnost. Ako so navzoči sami stoli, tedaj sklenem svoj govor, da jih več ne nadlegujem." (30.000 gld.) je glavni dobitek cesarsko - jubilejnih cerkvostavbenih srečk. Opozarjamo naše častite čitatelje. da bode žrebanje nepreklicno dne II. julija. Narodno gospodarstvo. Posojilnice na Kranjskem. Na Kranjskem so zdaj posojilnice v sledečih krajih, oziroma okrajih, in s tako-le organizacijo : Bloke, sodnijski okraj Lož, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Cerknica I., sodnijski okraj Cerknica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Ima firmo: »Posojilnica v Cerknici".) Cerknica II., sodnijski okraj Cerknica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Ima firmo: »Posojilnica in hranilnica".) Crnivrb pri Idriji, sodnijski okraj Idrija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Črnomelj, sodn. okraj Črnomelj, deseto upravno leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Dobrepolje, sodnijski okraj Vel. Lašice, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Gorje pri Bledu, sodnijski okraj Radovljica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Horjul, sodnijski okraj Vrhnika, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Idrija, sodnijski okraj Idrija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Ilirska Bistrica I., sodnijski okraj U. Bistrica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Posojilnica za II. Bistriški okraj".) Ilirska Bistrica II., sodnijski okraj Ilirska Bistrica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Posojilnica in hranilnica".) Kamnik, sodnijski okraj Kamnik, četrto upr. leto, pos. z neom. zav. Kranjska Gora, sodn. okraj Kranjska Gora, nova posojilnica z neomej. zavezo. Krško, sodnijski okraj Krško, 10. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Litija, sodnijski okraj Litija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Ljubljana I., 19. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Hranilno in posojilno društvo"). Ljubljana II., 13. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. (Firma: »Za okolico"). Ljubljana III., 39. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. (Firma: »Obrtno pomožno društvo"). Ljubljana IV., 2. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. (Firma: »Vzajemno društvo"). Logatec, 7. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Lož, 2. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Metlika I., 19. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Metlika II., nova posojilnica z neomejeno zavezo. Mokronog, 6. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Postojina, 11. upr, leto, posojilnica z omejeno zavezo. Radeče, 1. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Radovljica, 3. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Ribnica, 6. upr. leto, posojilnica z omejeno zavezo. Slap pri Vipavi, 1. upr. leto, posojilnica z neomejeno zavezo. Srednja vas v Bohinju, sodnijski okraj Radovljica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Sv. Peter na Krasu, sodnijski okraj Postojina, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Št. Jernej na Dolenjskem, sodnijski okraj Kostanjevica, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Vrhnika, 12. upr.leto, posojilnica z omejeno zavezo. Zagorje, sodnijski okraj Litija, nova posojilnica z neomejeno zavezo. Žužemberk, 3. upr. leto, posojil niča z neomejeno zavezo. „Di>m." Telegrami. Dunaj, 1. julija. Cesar je odpotoval danes dopoldne v letovišče Išl. Praga, 30. junija. „Hlas Naroda" odgovarja danes na zadnji govor posl. Gregra, da namreč grof Thun ni bil nikdar proti blaginjam češkega naroda, ampak nasprotoval je samo anarhističnim in protidinastičnim načelom. Madrid, 29. junija. Kraljica je potrdila budget za Kubo in Portorico. — V zbornici je izjavil minister mornarstva. da bodo pre-nešeni zemski ostanki Peralija, znajditelja pomorskih čolnov, v panteon v San Ferdi-nando. Pariz, 29. junija. Vlada je sklenila zasledovati one duhovnike, kateri so se skupno izražali proti novemu dohodninskemu davku pri samostanih in dobrodelnih zavodih. Pariz, 80. junija. Poljedelski minister Gadaud je vložil svojo demisijo, da bo mo- Mcnjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Stefansplata Nr 11, Parterre gel prevzeti poziv na dvoboj s poslancem Mirman. Trdi se, da bode potem minister preklical svojo demišijo!! London, 29. junija. Kraljica je podelila odstopivšemu ministerskemu predsedniku znamenje šotskega Andrejevega reda. London, 29. junija. Kardinal Vaugban je vložil danes temelj novi katoliški stolnici v "VVestminstru v navzočnosti blizu 8000 ljudij. Navzoča so bila vsa katoliška društva, diplomatski zastopniki katoliških držav, škofje in drugi dostojanstveniki. London, BO. junija. Bivši ministri so se podali danes popoludne v Windsor, da so izročili kraljici svoje pečate, katere so pozneje sprejeli novo imenovani ministri. Rio de Janeiro, 30. junija. General Florijan Peixoto, prejšnji predsednik republike, je umrl. Tnjci. 27. junija. Pri Hlonu : Zboril, Eckoldt, Goldenzweig , Tuschek, Zwierzina, Goldstein, Wolf, Kurz z Dunaja. — Weisten, Luzzatto iz Trsta. — Vajda iz Budimpešte. — Leder iz Gradca. — Torkar iz Kosane. — Haggenmiiller iz Leobersdorf-a. — Martinolich iz Pulja. — Leicbsenzing iz Monakovega. — Jenko iz Belega Grada. — Leban iz Sarajeva. Pri Maliču: Schmidt, Bulim, Singer z Dunaja. — Ma-theusche iz Trsta. — Kainrath iz Budinpešte. — Miller iz Gradca. Pri Lloi/du : Holinka iz Prage. — Skopal iz Novega Mesta. — Adam z Dunaja. — Žagar z Rakeka. — Baraga iz Trsta. — Senoner iz Groden-a. Tremeiisko sporočilo. Dan Cai Stanje Veter Vreme S a s opazovanja zr&komera ] toplomeru t ram | po Celzija -gSS t S <* a 29 7. u. zjut. 2. u. pop. 8. » zve*- 7375 737 0 736 8 198 27 8 179 si. szap. si. jzap. del. oblač. jasno 000 30 7. u. Jijut. 2. u. pop. 9. ». zveč. 737 1 735-5 735-8 21-5 žS-9 23-5 si. szap. si. jzapad si. svzh. jasno n 000 Srednja temperatura obeh dni 231° in 24-6°, oziroma za 4-2° in 5-6° nad normalom. Zahvala. 417 11 Prisrčno se vsem zahvaljujemo za prijateljsko sočutje, ki se nam je v tako obilni meri vsestransko skazovalo ob mučni, dolgi bolezni in smrti naše nepozabne, nenadomestljive hčerke, oziroma sestre ^ Vzlasti pa veljaj naša iskrena zahvala domačemu g. župniku za vsakdajno dušno pomoč in tolažbo, gg. sosednjim župnikom za blagovoljno spremstvo, občinskemu odboru z g. županom na čelu, gg. učiteljem, domačim pevcem pod vodstvom g. Rozmana gin-ljivo petje, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli iz daljnih in vseh sosednjih krajev, položili na nje rakev prekrasne vence in nam olajšali težavno pot k grobu naže preljube rajnke. V Kamni Gorici, dne 26. junija 1895. Žalujoča rodbina Žvanova. Služba organista in cerkovnika na Rodi se takoj odda. Dohodkov z vsem blizu 100 gld. na leto. — Ponudbe naj se pošljejo oerkvenemu predstojništvu na Budi. pošta Ruden na Koroškem. 413 3—2 Največja izbera W po najnižjih cenah^v trakov, čipk, volnenega ln svilnatega žameta, pllša, svilnatega blaga, pozamenterije, ovetllo, peres. B najboljše kakovosti, 412 9-1 a poletne bldze za gospč, rokavice Iz tkanine, svile ln sukanoa, nogavice, pasovi, mrežasti telovniki, klobnkl in slamniki za gosp6 ln otroke Itd. dobe se pri Reeknagel v Ljubljani, mestni trg St. 24, naNproti rotovžu. K. Na prodaj je : !f> eleganten voz s streho z dvema sedežema in popolna oprava-« za dva konja. 410 3—3 Natančneje pozve se na Rimski cesti št. 9. Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, H arhitekt, inženSrji in stavbinski mojstri. jjj| Tehniški biro: Truberjeve nllce štev. 1, poleg - -sv. Jakoba mosta. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 lo Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. 53 Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 32 Ubaldn pl. Trnkoe/iy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradcu. B5 E5 Elegantni album „Ljubljana po potresu" s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin in cesar v Ljubl|ani, v platno vezan in pozlačen, kot najlepši do sedaj izišlib, po jako nizki ceni samo 40 kr. in popis potresa zraven zastonj — iliistrovana knjižica pa po 20 kr., več skupaj pa mnogo ceneje, dobiva se pri J. GIONTINI-ju v Ljubljani, kakor tudi v vseh knjigarnah. 414 3—2 ■11116] is 1510 Glavni dohiteli, | Predzadnji teden. priporoča - C2. 3 vrednosti. es* v Ljubljani. ifjlel pni i? ©iss®! Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulicah št. 12 in na Sv. Jakoba trgu št. 9 in ne morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnico, da bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati svoje blago 1W pod kupno ceno in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesal. ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar ved tako cen6 kupil. — Z odličnim spoštovanjem M. Pakič, trgovina z leseninami, košarami, siti, žimo in morsko travo v Ljubljani, šolski drevored. 415 12—2 P, n. Prav posebno si usojam opozarjati na žimo, "^8! katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najceneje oddajam; ravno tako tudi na Crin d' Afrique (morsko travo), za katero sera prevzel od Exportatlon Usine a vapeur de Crin vegčtal d' Afrique v Algiru samorazprodajo za Ljubljano in Kranjsko vsled pisma z .......123 „ 15 „ Ogerska kronska reuta 4%, 200 kron . . 99 „ 76 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1078 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............405 „ 80 „ London vista...........121 „ 30 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 59 „ 37",, 20 mark............11 „ 86 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 62 , Italijanski bankovci........46 , 02l/,, C. kr. cekini......................5 „ 68 „ Dne 28. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta.......111 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijuritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% — gld. — kr. 161 50 196 — 99 75 146 25 131 — 109 — 111 25 99 25 99 90 222 — 172 15 132 25 99 — Kreditne srečke, 100 gld........199 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. — Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Genois srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 175 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3740 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 565 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 110 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....96 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........130 gld. 50 50 25 25 30 25 K « 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Nakup ln prodaja ">JO» vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zeube uri žrebanjih, pri izžrebanju y najmanjšega dobitku Menjarnična delniška družba „M K K C U R" Wolizeile it. ID Dunaj, Mariahilterstrassa 74 B. JSJT Pojasnila T&B, v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursmh vrednostih vseh spekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega oorestovanja pri popolni varnosti ^gr m n lož onih tri it v n i o. l|gy Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.