Gospjjdarsftro. Modra galica. Znano je, da so dobivali naši kmetovalci zadnja leta potrebno galico skoraj izključno od Kmetijske družbe. — Zato je prejšnji predsednik g. Jan preskibel tudi zadostne množine tega blaga in je zapustil svojemu nasledniku nad 60 vagonov modre galice pa prav nizki ceni. To blago se je »zažvižgalo« in dolgo nam ni bilo jasno, zakaj in ienvj se je tako brezvestno gospodarilo s to velikansko zalogo, in zakaj se je ponujala in prodajala cel na Hrvatsko pod lastno nakupno ceno v škodo družbe. Gospod predsednik Pirc sicer pravi, da je bila galica za nič- da jo je mora! čistiti s trijerjem (čudno, da se niso zaredili črvi v njej) itd. Clanek »Razžaljeni koritarji« v 14. št. »Kmetijskega list<r< pa nam je pokazal grm, v katerm morda tiči zajec. Ta list namreč piše doslovno: »Kmotijsko ministrstvo je poskrbelo za pravcčasno dobavo galice vinorodnim krajem. Iz o zaloge je dobil »Ekonom«, ker se je pravočasno pobrigi.l za svoje zadružnike in — pristaše, devet vagonov gaMce po 20 K. Ker v Sloveniji silno primanjkuje galice, r,o sa vinogradniki za »Ekonomovo« galico kar pulili.« Ker vi limo na eni strani brezvestno zapravljanje one od g. Jann prevzete velikanske zaloge galice, na drugi strani pa kričavo bahanje »Ekonoma«, kako se ljudje pulijo za njegovo galico, se vriva pošteno mislečemu človeku nehote — vprašanje: ali morda samostvjni predsednik Kmetijske družbe g. Pirc ni nalašč pustil svoje člane na cedilu, da požene vodo na »Ekonomov« mlin? Samo na ta način si je mogoče razlagati dejstvo, da se ni pobrigal za zadostno množino galice ii\ da se ie zaključni rok za prijave stavi! samo do dne 10. decembra 1921. Kmetijski strokovn]ak g. Pirc je vendar moral vedeti, da porabi Slovenija dvakrat več galice, kakor jo je še imel v zalogi in da kmetovald do dne 10. decembra ne bodo naročil galice, ker še hiii vina niso prodali. Ako je kmetijsko ministrstvo v Beogra 1j vedelo, da v Sloveniji silno primanjkuje galice, in si jo je »Ekonom« vedel pravočasno preskrbeti, potem bi moral g. Pirc vsaj slutiti, da ne dela prav, »ako se sedaj veseli, da je nasedlo mnogo vinogradnikov.« Ti reveži so danes brez galice in begajo po trgovinah in krog židov in plačiK jejo celo do 48 K za 1 kg modre galice. Vsa znamenja ka» žejo, da predsednik g. Pirc ne vodi več samostojno noše Kmetijske družbe, ampak da je zlezel pod odejo gotovih vladnih firm.  Saj je na vprašanje nekega odbornika, zakaj ni n«»strankarska Kmetijska dmžba prevzela razdelitve onih borih par kilogTamov semenskega ječmena, izjavil, da je odklonil to razdelitev, morda v prid »Ekonoma«, ki je potem kot strogo strankarsko podjetje razdeljeval državno pod> poro.  S takim postopanjem se ruši ugled starodavne Kmetijske družbe in člani ginevajo kakor sneg v pomladans- kem solncu. Ako bodo samostojni gospodarili tako, ne bo  več dolgo — »žvižgal« pane Pirc.  Vinarsko društvo za mariborski okraj. Na poziv začas- nega odbora Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradni- kov za Slovenijo so se zbrali v nedeljo, dne 23. aprila t. v tukajšnjem Narodnem domu zaupniki vinogradnikov ce- lega okraja, da se posvetujejo o ustanovitvi krajevnega vi- narskega društva v okvirju Zveze jugoslovanskih vino- gradnikov. Izvolil se je pripravljalni odbor, kateremu na~ čelujeta kot predsednik veleposestnik g. Ivan Janžekovie iz Lajtersberga in kot podpredsednik g. Franjo Thaler fe Št. Ilja v Slov. gor. Odbor se obrača tem potom na vse p, n. vinogradnike mariborskega sodnega okraja ter jih vabi. da pristopijo društvu. Imenovalo se bo zaupnike po vseh župnijah, ki bodo zbirali člane ter dajali pojasiula o name- nu društva, oziroma organizacije sploh. Končno je odjbor sklenil sklicati ustanovni občni zbor društva na nedeljcv dne 28. majnika t. 1., ob 10. uri dopoldne v Maribor v Gambrinovo dvorano, na kar se vinogradniki že sedaj o~ pozarjajo. Stanje vinogradov v Sloveniji. Vinogredi so dobro pre zimili. Kljub zelo ostri zimi vendar ni opažati dosedaj posebnih poškodb na trsju in rozgah. Les je dobro dozorel in zato tudi dobro prezimil. Mrzlo vreme ovira rast trte. Pomladanska kop je precej zaostala radi obilnega dežja. — Splošno se je zregulilo več zemlje za nove nasade, kakor lani, čeravno ne v korist kvalitete. Sadilo se bode tudi veliko manjvrednih vrst, ker gledajo posestniki samo le na množino vsled sedajnih visokih cen. — Na Kranjskem staneto povprečna vina 18—24 K, sortirana vina in boljše blago 28—34 K, na Štajerskem pa je povprečna cena za slabše blago 22—26 K, za sortirana vina pa od 28 do 33 K. Živahnost slovenske vinske trgovine ovira nekoliko dalmatinski uvoz. — Banat ne pride toliko v poštev. Slovenfjases svojimi izvrstnimi kvalitetnimi vini ni uveljavila >r Zagrebu in v Beogradu. Sortiranje vina! Splošno se opaža, da imajo sortirana vina večjo vrednost nego mešano blago. Danes je razlika 2 do 6 kron. Zato svetujemo našim vinogradnikom, da bi začeli obračati večjo pozornost na sortiranje vin, ker se bo delo dobro izplačalo posebno v dobrih letinah. Res js, več dela, več sitnosti, več stroškov, toda umen vinogradnik si bo znal izračuniti, da med sortiranjem in skupaim prešanjem obstoji velik razloček glede cen. Delo se iz» plača. Kontrolni listi. Vsak vinogradnik, ki proda vino ali gs izvozi v drug kraj, mora iti k finančni straži, ter tam za-* htevati kontrolni list. Ako bi financi srečali takega voznika na cesti brez kontrolnega lista, bi mu smeli zapleniti konje vino in voz razun tega bi še bil posestnik obsojen na >b* čutno kazen. Dobava kontrolnih listov pa je zvezana več« krat z velikimi težkočami za gospodarja in za kupca. K«e ovirajo taki nepotrebni predpisi razvoj vinske trgovine, je stavil odbornik Kmetijske družbe Košar pri zadnji seji nujni predlog, da se naj kontrolni listi ukinejo. Naj se odpravijo vsaj za ožjo domovino; že s tem bi bilo pomaga* no našim kmetovalcem. Cene žganju. Slivovka stane 130—140 K, tropinovea 120—130 K za liter pristnega blaga — »s probo.« S špiri« tom delano blago je cenejef »Kmetovalec« je uradno glasilo Kmetijske družbef —i Uradna glasila v Sloveniji še do sedaj niso služila osebne« mu hvalisanju in zagovarjanju osebno storjenih nepak. — Sedanji predsednik g. Gustav Pirc, pa je ponbil uradno glasilo Kmetijske družbe (glej uvodnik v št. 7 od 15. aprila 1922) v zagovor osebno zagrešenih neparlamentanui* izrazov in hvalisanja svoje osebe. Kam plovemol liporaba umetnega gnoja. Zelo veliko preglavico dela to vprašanje premnogiro knietovalcem, zato smo se odločili, da na kratko opišemo razne vrste umetnega gaoja in njega uporabo. Rastline potrebujejo za svojo rast pred vsem štiri snovi in sic?n dušik, kalij, fosforno kislino in apno. Vseh teh štirih vrst snovi ne vsebuje nobeno umetno gnojilo. So pa te snovi v pravem razmerju, razen apna, najti v hlevskem gnoju. Pri umetnih gn jilih imamo pa navadno samo po eno, največ po dve gnojilni snovi sknpaj. Zato nam ena vrstff umetnega gnoj.la le malo koristi, kajti rastlina mora imeti, ako hočemo, da bujno raste in rodi, na razpolago vse omenjene snovi. Ako manjka le ena, ne more rastlina tu» di ostalih uporabiti v taki meri, kot bi ji bilo sicer mogoče in posledica tega je, da se to gnojenje s samo eno ali dvema vrstama umetnih gnojil ne izplača. Obravnavati hočemo eno vrsto umetnih gnojil za drugo, razdeljene po njih 3estavinah. 1. Dušičnata umetna gnojila. Med dušičnata umetna gnojila prištevamo: apnenf dušik, čilski soliter, žveplenokisli amoniak, krvna moka ire še nekatere manj važne, kakor rožena moka, usnjata tnokat itd. Za naj najvažnejše umetno gnojilo sedanjosti je brez* dvomno: Apneni dušik. kdeluje ga tvornica karbida v Rušah. Mešanica oglj« in apnenca se razžari skozi močno električno moč in sef spoji. Tako nastane apnikov karbid. Za tem se vodi skozi, za to prirejene peči od zračnega kisika oproščen zrak skc i peči in pri grozoviti vročini se ta zračni dušik spojl s karbidom v apnikov cinamid, to je apneni dušik. Vsebint duSika: To umetno gnojilo vsejbuj* okrog 20 oristotkuv i užika, razven tego še 55—60 odstatb apna, kar je tudi važkio, , i Za kakšne zemlje? Najbolj primeren je apnov j^šik za boljše, bolj težke zemlje. Pa tudi druge zemlje, ^ven močno peščene, kjer se mora rabiti zelo previdno, jjer tam rad zastrupi rastline in premokre kisle zemlje so j,valežne zanj. Dušik je skoro glavna in najvažnejša po~ ireba rastline, zatp učinkuje apnov dušik rabljen tucli jdin, zelo povoljno. Za katere rastline? Čeravno so vse rastline jelo hvaležne za to gnojilo, ga najbolj poplačajo: žita, ^jompir in drugo, nekaj manj pesa in repa. Kedaj trositi? Trositi če mogoče pred setvijo, po žitu tudi spomladi, kadar ni roSno in je površina zemjje prašnata. Mora se takoj podbraniti ali zagrabiti. Na mojo-otno zemljo se ne trosi, ker izpuhteva v tem slučnju einoniak in nam gre precej gnojila v izgubo. V kakšni množjini? Največja vrednost tega mnetnega gnojila obstoji v tcm, da se ga rabi, ozirom« jine rabiti zelo malo. Do največ 250 kg na en hektar to je JO.000 kvadr. metrov ali 1 in tričetrt johe. Le v vinojradih in hmeljiščih se ga sme rabiti tudi nekaj več. Mešanje z drugimi gnojili. Sme se mešati •red trosenjem s kalijevo soljo, kajnitom in tomaževo lindro, nikdar pa ne s superfosfatom, ker bi apno naprailo vodorazstopno fosforno kislino težkorazstopno. Tudi e trositi ti dve vrsti v presledu par dni. T r o š n j a. Trositi le pri izredno mimem vremenu. ^adnji čas se meša zopet z ribjim oljem, kar prašljivost Sfecej zmanjša. Škoduje zdravju, posebno očem, zato veo pazljivost. Najbolje je rabiti varnostna očala. Ker gre pri trošnji apnenega dušika na mokro zemljo, ali če se atje časa ne podkopa, preveč dušika v zgubo, je za travni e manj primeren, ker ga ne moremo spraviti v zemljo. Čilski soliter (Salpeter). Se koplje v obmejnem ozemlju med Chile (Čile) in Peru v Južni Ameriki kot mineralna sol. Vsebuje pD čiščenju in prekristaliziranju do 16 odstotkov dušika, ki e takoj topljiv v vodi. Izgleda kot umazana, rdečkasta sol. Ker je jako naglo topljiv, uporabljamo ga samo že tedaj, o ga zamorejo tudi rastline kmalu uporabiti. Danes -ja sled visoke ameriške valute ne moremo kupovati, zato omo najbrž še dolgočasa navezani na apneni dušik. Priomniti je, da je čilski soliter strup za živino. Žveplenokisli amoniak. Dobi se kot postranski produkt pri napravi svetilnogt lina, njegova uporaba je slična oni, od čilskega solitra, činkuje nekaj počasneje, zato pa dalje časa. Ker bo ovsod elektrika izpodrinila plin, bomo tega gnojila v boočnosti le malo deležni. Rožena moka. Vsebuje 10—14 odstotkov dušika in do 5 odstotkov fosforne kisline. Napravlja se iz roženih odpadkov živalt. Učinkuje počasi, zato gre tudi precej dušika v izgubo, stotako je Krvna raoka dečkastorujava moka, vsebuje 13—14 odstotkov dušika in o 1.5 odstotkov fosforne kisline. Učinkuje zelo počasi. eh dveh gnojil pride zelo malo v promet in jih, ker jih uspeh ni očividen, tudi kupuje malokdo. Dušičnata gnojila so v splošnem najvažnejša, ker je ihov učinek najbolj očividen ter se za to tudi najbolj porabljajo. Za nas v sedanjem času najvažnejši je apnem dušik, vsa druga so za sedaj nedosežna. (Dalje prihodnjič). Rastitnshro — občudovania vredno stvarstuo Kmetovalec, ki opazuje razne spremembe v rastlinstu tekom spomladi, se ne more dovolj načuditi raznim ?z, fonetnim pojavom, ki so v tem času tako mnogobrojr1. uotovo bo prišel na to, da je tudi rastlina živo bitje, samo a ne izraža življenje na tako vidni način, kakor človek in Kval. Najbolj občudovanja vreden pojav je pa gotovo vet, ki ga ravno v tem času lahko opazujemo. V najrazličejših barvah se nam lesketajo nasproti poljske rožice; v basno belo odejo so odeti sadonosniki, živordeče cvetiio reskve itd. Naše očance sedaj najbolj skrbi, če bodo mogle čebele pobrati med od cvetja, ker le v tem slučaju amore sadno drevje obroditi. Toda temu ni tako. Med, aterega izloča cvetje, ni nikakor nevaren za cvet, miro bi lahko ostal na svojem mestu. Med, katerega v obliki ektarja izločuje cvet, ima samo namen, privabiti žuželke, a prenesejo cvetni prah od enega cvetja na drugego. udi pri rastlinah razločujemo namreč moški in ženski pol. Sredi cvetja se nahaja na skrbno varovanem kraju lodnica, v njej so zarodki za bodoče seme. Tam pričakue oplodovitve od one čudovite moči, ki se nahaja v cvetem prahu. Če tega ni, je bil zaman cvet in njega krasota, lodnica zvene in odpade. Ako pa je brazda- t. j. konira lodnice sprejela le zrnček cvetnega praha, tedaj to zrnce budi plodnico k novemu življenju. Plodnica ne zvene, — temveč se veča in veča, nastane plod, ki hrani v sebi seftenje s čudovito usposobljenftn kalom. Kdo pa naj prenoi cvetni prah iz enega cveta na drugega, kajti oploditev lodnice z lastnim cvetnim prahom je nemogoča? To po krbijo po večini žuželke, pri sadnem drevju naiveč čebeie atere pobirajo med, ki ga izločujejo cvetovi, da privabijo uželke. Zivobarveni cvet, prijetni vonj in med, to so vaila, ki privabijo k cvetočim rastlinam čebele, ki posesajo jed, se obsujejo pa tudi s cvetnim prahom, katerega troijo, obiskajoč cvet za cvetom na tuje cvete, na plodnico. Ljubi Stvarnik pa je dal nagon žuželkam, da obiskuje> pri enem poletu le eno vrsto cvetov. Nikdar se torej ni jati, da bi čebela poletela cd črešnje na jabolko in ni.ro *• Ko pride v panj, jo tovarišice skrbno skrtačijo in <?eaj j» je prostn pot na drugo vrsto rastlin. Zuželka opravlja tukaj torei nehote nekak posredovali posel, ki je pa za rastlino zelo važen, za žuželko pa koisten. Ako pa je v času cvetja prevetrovo nli deževno vre% ne morejo žuželke opraviti tega prevažnega posla, in °sledica tega je, da cvet zvene in plodnica odpede. Po ^enju nekaterih čebelarjev očancev, ki jim je zagonetni °jav oploditve neznan, se je pa cvet zadušil v medu, ka^fp^e žuželke niso mogle pobrati.  ^astlina, kakor n. pr. jabolka, hruške in drugo sadn. ^^vje. p« nima pri cvetu nikakor namena obroditi krasnp *t debelega sadja, temveč edino namen, obroditi obilo °TSenegB semenja. Sad ji je samo nekak varovalec se- menja: pečk, ozirom koščice. S krasno dišečlm sadjem pa privablja rastlina tudi razne ljubitelje, ki istega odnašajo, vživajo in na ta način njeno seme nehote razširjajo. Kakor vidimo torej, se tudi rastlina bori z vsemi mo gočimi sredstvi za svoj obstanek in naravnost čuditi se  moramo, ako opazujemo bistroumnost nekaterih poljskih  in gozdnih rastlin.  Ali e tore kak stan na svetu, ki bi lahko tolikokrat in  tako natančno spoznaL stvarstvo narave, kakor je ravno  kmetski? Ali je kje kak stan, ki bi se lahko toliko radoval  nad svojim lastnim delom? Ni gal Zato ostanimo zvesti  svojemu stanu, ne silimo drugam in povzdignili bomo naš  slovenski kmetski stan nad vse druge stanove.  Podružnica čebelarskega društva v Vojniku priredi v  nedeljo, dne 30. aprila t. 1., ob 8. uri v šoli čebelarski shod Predaval bode učitelj g. Levstik iz Celja ter se proslavi 25letnica čebelarskega društva. Pogovorilo se bode tudi o nameravani prireditvi čebelarske veselice v Vojniku. Po shodu bode izlet k čebelnjaku sadjarskega višjega nadzornika g. Fran Goričana v Višnjo vas. Člani podružnice, ra tudi drugi prijatelji čebel se vabijo k ob,ilni udeležbi! Čebelarski pozdrav! — Odbor. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 7 bikov, 58 volov, 133# krav, 1 konj in 7 telet. Skupaj 206 komadov. Povprečne" cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 30—35 K, poldeboli voli 28—30 K, plemenski voli 28—33 K, biki za klanje 22—28 K, klavne krave, debele 22—30 K, plemenske krave 16—22 K, krave za klobasarje 14—18 K, molzne krave 18—24 K, breje krave 18—24 K, mlada živina \i\ do 32 K. Kupčija je bila nepovoljna, ker vsled slabega vreiaena ni bilo kupcev. Mesne cene v Mariboru. Meso od bikov, krav teli; I kg 48—60 K. Telečje meso I. vrste 52 K. II. vrste 48 kron. Svinjsko meso sveže 72—82 K. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru se je dne 21. t. m. pripeljalo 175 svinj in 2 kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 300—500 K, 7—9 tednov stari 600—900 K- 3—4 mesce stari i»o 1000 do 1200 K, 4—6 mescev stari 1300—1400 K- 8— 10 ir.escev stari 1600—2000 K, pol pitane žive teže 1 kg 58—60 K. Kozliči komad 200 K. Cena za seno in slamo v Mariboru. Na mariborskem trgu stane 1 meterski stot sladkega sena do 200 dinarjev, otave 200 dinarjev, ovsene slame do 125 dinarjev. Blaga je bilo malo. Zagrebški trg. Zagreb, 22. 4. 1922. Žitni trg. V preteklem tednu je stala kupčija v znamenju stagnacije in slabega prometa. Malenkostna količina koruze, nameniene za Dunaj, je vzbudila nado, da se bo izvoz razvil, toda to se ni zgodilo, ker so inozemski kupci pokazovali precejšnjo rezervo. Izvozilo se je nekoliko koruze, rži, pšenice in moke. Pšenica se je prodajala po 1660 do 1700 K. Zanimanja je bilo malo in ni prišlo do večjih zaključkov. V pričetku tedna se ni bogvedi koliko ponujalo. Zaloge so še precejšnje, dovoz od strani seljakov pa je razmeroma slab. Koruzaje dosegla 1200 do 1300 K. Vsled velikih količin pokvarjenega blaga ni bilo mogoče razviti veče kupčije. R ž. Prevladovala je rž srbske provenijence. Cena: 1370—1410 K. Promet za tuzemske potrebe je bil neznaten, eksportirale so se malenkostne količine. Ječmena jev velikih množinah ponujala Srbija Cena 1200 do 1250 K. Pivovarniški ječmen je notiral 1 — 1.5 K višje. O v e s. Cena 1200 do 1300 K. Povprašanja ni bilo. Zt.dostilo se je potrebam domačega konzuma. M o k a. Promet neznaten. Za moko 0 se je plačevalo 24.30 do 25 K za kg. Vsled zadnjih dogodkov na deviznem tržišču ni bilo na žitnem trgu prave orijentacije. Blaga je bilo sicer res precej, ali vzdržnost ni dopuščala večjih kupčij. Bližnja bodočnost bo pokazala, če je bila ta vzdržnost umestna. Trgovina s kožami. Kupci so zelo povpraševali po težkih volovskih kožah. Plačevalo se je 48—50 K za kg. Lahkih kož je bilo veliko, zlasti kravskih in volovskih. Nepričakovano slaba je bila proizvodnja telečjih kož. Cena se je gibala med 70 in 75 K za kg. Tržne c.one v Mariboru. Na mariborskem trgu stane ena konjsku ::oža po 88—100 dinarjev, 1 kg goveje kože 10 din., 1 kg telečje kože 15 din., 1 kg svinjske kože do 5 din.f 1 kg govejega usnja 90 in 1 kg podplatov 70 din. ~ Ena kokoš stane 37—45, ena raca 25—30, ena gos 25 — 45 din. 1 liter mleka stane 3—4 din., 1 kg surovega masla 40 din., 1 jajce stane 1 din., I liter novega vina 10—14, 1 liter starega vina 10—12, piva 4.75 din. 1 kg belega kruha 6, črnega 5 din. 1 kg jabolk 7.50, 1 kg sliv posušenih l\), 1 limona do 1 din., 1 kg fig 16 din., 1 kg orehov 10, <•ljuščenih 30 din. 1 liter bučnega olja stane 25, namiznega 25 din. 1 liter vinskega jesiha 2 din. 1 kg fižola 4.5, 1 kg leče 15, 1 kg pšenične moke 7, 1 kg prosene kaše 5.5, 1 kg ješprenja 5.5, I kg otrobov 2.25, 1 kg koruzne moke 45, koruznega zdroba 5.5, 1 kg pšeničnega zdroba 7.5, 1 kg ajdove moke 7.5, -1 liter kaše 6, 1 kg krompirja 1.25, 1 kg kislega zelja 4 in kisle rene 2 dinarja. Pomanjkanje bučnega olja. Da letos čutimo veliko pomanjkanje bučnega olja, temu je kriva lanska nenavadna suša ter nepremišljeno gospodarjenje pri nas, ker se je dopustilo po cele vagone bučnic izvoziti v Italijo. Imamo radi tega posledek, da plačujemo danes 100 do 110 K za 1 liter bučnega olja. Pripravimo pa vse, da se ta nedostatek v tekočem letu popravi. Treba bo posejati po možnosti veliko maka in solnčnic, katerim velika suša kakor mokrota ne škoduje tako, kakor bučam. Posebno še pa opozorimo vse kmete, kateri so se letos prijavili za pestovanje tobaka, da se dobi iz tobačnega semena izvrstno jedilno olje. Ker tem kmetom ne more nihče odvzcti tega semena, bodo vsaj ti imeli olja čez potrebo. Nej se na to zopet ne pozabil V Framu se da to seme v olje izdelati, če ga je najmanj 100 litrov. Kdor ima 2000 tobačnih sadii dobi lahko iz teh 400 do 500 litrov semena in najmanj 50 litrov izvrstnega olja. V oknu Cirilove tiskarne v Mariboru si 'ahko vsakdo, kdor pride v Maribor, tobečno olje ogleda, ker je nam dal gospod Zunkovič v to svrho malo količino na lazpolago. . Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je vsled pramtkov popraševanje po hmelju nekoliko popustilo. Pokupilo se |e 35 bal prvovrstnega hmelja po 3000 čehoslovaških kron za 50 kg. Ker se dviga vrednost nemške marke, se pričakuje, da si utegne Nemčija nakupiti večje množine hmelja na hmeljskem trgu v Zatcu. Vsa znamenja kažejo, da bodo do nove hmeljske trgatve pokupljene, oziroma poprodane vse hmeljske zeloge, torej tudi zaloge tujega hmelja. — Stanje hmeljske rastline je povsod precej ugodno. Cene lesu. Hrast: prvovrstni hlodi 3800 K, slatoše blago 2600 K, drugovrstni hlodi 1600 do 1100 K. Hrastovi hlodi za furnire 3400 do 4600 K, najfinejši hrastor les 7000 do 8200 K, hrast za zrcalni res 9000 do 13 tisoč kron, izSrano hrastovo blago 13.000 do 17.000 K; hraslove deske do 5 cm debele 6000 do 8000 K, nad 5 cm pa 7000 do 8600 K. — Mehki les, rezano blago 1500—1700 K, tesan Ies 900 do 1100 K. — Bukev, hlodi brez grč 600 do 700 K, breza, hlodi za cveke 600 do 700 K; rudniško jamski les III. vrste 340 do 350 K /a en kubični meter. — Kostanjev les za tanin (čreslovino) 1 kg po 120 K. — Hrastovi železniški pragi komad 90 do 120 K. Bukova drva 1000 do 1200 K, mehka drva 8OO do 900 K za 1 seženj. Vrednost denarja. Amerišld dolar stane 216, francosld frank stane 22—24 naših kron. Za sto avstrijskih kron je plačati 3.36—3.48, za 100 čehoslovaških kron 480, za 100 nemških mark 94—100, ža 100 laških lir 1200 jugoslvnssoakih kron. V Curihu znaša vrednost naše kraae 2.07 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročOa je vrednost naše krone poskočila za 41 točk.