štev. 42.
PoStnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 16. oktobra 1924.
Leto III,
i l«i im
inE
LED
aZEEBZ
vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka stane Din. !■—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.	=====
za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12-—, za pol leta Din. 24‘—
*
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportaini ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
Inserati se zaračunajo po dogovoru
Cilji in pota
„Krekove mladine".
Ofefi
"lo
erat Ivana Vodnika na III. mladinskem delavskem °bčnem zboru v nedeljo, dne 12. oktobra 1924.)
Govoriti vam hočem o delavski organizaciji. Ime-za seboj že 30-letnico našega pokreta, a vendar mo-Priznati, da kršč. soc. delavstvo še ni tako orga-iiv*an°’ hi bilo potrebno. In zato nima v javnem tist	po'eg drugače mislečih delavskih organizacijah
;e odločilne besede, ki mu po pravici gre. Nočem iz-jjiti kritike, ker se vsi trudimo za svojo organizacijo.
*ai Pa vendar manjka. Poglejmo! to ?revo> na3 nam obrodi žlahten sad, moramo ne-jeVati- Koliko je tu truda! Za vsako stvar, o kateri ho-knn0’	nai ™a trajno vrednost — koliko pridnosti in
lko dela je treba!
Sj. Tako nekako je tudi s človekom. Treba mu je zla-je v mladostnih letih skrbne materinske vzgoje, pozne-v^0cetovske, da stopi v življenje res fant in dekle, ki tr atneta življenje za resno, ne samo za en dan ali en le n.utek m ki sta sposobna skrbeti za svoj dušni in te-^ ni blagor. Na to se danes žali Bog preveč pozablja * .01 Otroci nreiAmali nnlptr iimojkp iznhrazhe tudi srČtlC
m
otroci prejemali poleg umske izobrazbe tudi srčno v/azbo in pa vzgojo volje, da bodo lahko vztrajali a°brem, ko vstopijo v življeje. feoK	to	za	uv0<^ Tako je tudi z našo delavsko
jJjraževalno organizacijo. Mi hočemo pristašev, a po-le t.tn°, du s'i ^ moramo vzgojiti in to tem bolj, ker H bodo ostali stanovsko zavedni in bodo znali pre-Ijj 1 tudi žrtve in kaj pretrpeti za svoje prepričanje, SIm* kšM iz naših delavskih kulturnih organizacij. Raz-JlJrJ?0 svetu nas potrdi v tem naziranju, bodisi na ste ’ Angleškem ali Nemški Avstriji, da vedno ra-o(jJ0v0rganizacije. To pa radi tega, ker imajo dobre iz-li^Zevalne organizacije, ki so rdeči kadri za njihove in zahteve! Tod raste tudi demokracija.
®kaj torej delavske izobraževalne organizacije?
^sak stan si išče zase skupnega izobraževanja. . 0 so člani, ki so istega mišljenja, v nekaki idejni bo/1 med seboj, ki zastopajo enotno skupne interese, dei0 Uspeli. Zato pa je tembolj potrebno, da se ves naš k| j^ski pokret strne v eno močno idejno organizacijo', Žan- nudila jamstvo za naše strokovne in politične or-lfy'*a°ije. Mi ne zasledujemo cilja, da bi se moralo de-^ tvo odcepiti od drugih vrst ljudi. Ne, hočemo le, da vit|Sa«o izobražuje,, izpopolnjuje, da bo moglo uveljavi s®be in svoje ideje v javnem življenju. Še več! Naša
V	vska organizacija je upravičena, da pritegne v svoje
b]e ® ^di inteligenco, ki naj se posveti socialnim pro-%0lTl 'n 'nai se v družbi z delavci navzame skrbi in ^ht* 2a delavstvo. Separacije od drugih delavstvo ne *3t/Va.’.	Potoni	svoje	lastne izobraževalne or-
Soia?acije vzgojiti si članstvo, ki bo prežeto krščansko ranega mišljenja in življenja. Končno pa govori ^7° orgcanizacijo tudi naša preteklost. Le tisti, ki so sta„,lz Krekove socialne šole in njegovih Joštovih se-^er osebnih stikov s Krekom, ki je bil med nami v tia?' *n vz2ojitelj kršč. mislečih delavcev, le tisti so organizaciji delali in vztrajali. Drugo je ostalo ^re^a Je dobrega, zdravega duha, ki ga pa mo-J*cii dobro urejena in vodena izobraževalna organizem s' bomo vzgojili idejno močno delavstvo,
iti ^ 'bomo podrli vrste materijalističnega socializma ?o$il ^V^ma, 'ker bomo sami imeli ključe in bomo sami '»n,C* 'deje krščanskega socializma. —
|§?a zahteva
In to je naš cilj izobraževalna delavska organizacija!
Kakšna bodi ta organizacija?
ie	nekako	začetek	v	»Krekovi	mladini«.	To
S. 1	uvaiann	iS/taKiti'#	Ko	Ml	t*	fl	dd3V“
sistematično urejene izobrazbe med d S) ' Krekova mladina je srečno prebila led, ni pa s h no’ da je dosegla že svoj cilj. Ali naj morebiti ostane samo »Krekova mladina«, ki naj si z d'01 Sv°i*m občnim zborom zastavi specijelno na-se čimprej ustanovi del. izobraž. org., ki bo a vse krščansko delavstvo?
Kakšna naj bo delavska organizacija?
^ Najnujnejša zahteva je, da ima za temelj krščan-Sv0]e , ^Senii zahtevami in temu primerno naravnava e‘o in svoje člane.
2. Imeti mora posebno vodstvo, ki naj bo sestavljeno iz ljudi, izobraženstva, ki imajo sposobnosti in ljubezen do delavske mladine in pa izmed zastopnikov delavstva.
3. Centrala naj sestavi določen program za vse podorganizacije po deželi, ki naj se ga vsi držijo, da bo enotna.
4. Ustanove naj se knjižnice in čitalnice za delavce.
5. »Pravica« naj ima stalno rubriko o delavski izobrazbi.
6. Ustanovi naj se delavska izobraževalna knjižnica, ki bo izdajala knjige posebne kršč. soc. ideologije.
7. Skrbi naj za delavsko-strokovno šolstvo.
8. Zasnuje naj 10 mesečno delav. visoko šolo. Doseže naj se, da bodo nekateri talentiranejši delavci, ki
bodo to šolo absolvirali, po zgledu Vidovičeve prosvetne šole, mogli maturirati in obiskovati univerzo.
9. Delavska izobraževalna organizacija naj stoji v najožjem stiku z vsemi obstoječimi kat. prosvetnimi organizacijami v Sloveniji.
To so glavne smernice za našo bodočo organizacijo. Smo idealisti, a presojamo trezno in vemo, da bo treba mnogo truda, da to izpeljemo. Pritegnimo potrebno izobraženstvo k temu delu, organizirajmo po vseh naših delavskih krajih vse naše delavstvo v skupno izobraževalno organizacijo! Ta enotnost in skupnost v izobrazbi nas bo še bolj združila* In glavno: vsak posameznik bo potom temeljitega in podrobnega študija naša social, načela spoznal in mi bomo vezani, da se jih držimo tudi v življenju, ker bomo prežeti teh misli.
To so misli za korak naprej v naši organizaciji! Duh Krekov naj živi!
»Združene papirnice	,, Vevče- Goričane -Medvode" — so snedle dano obljubo!
Dopis iz Preske.
Delavstvo papirnice Goričane-Medvode je te dni skrajno ogorčeno. Nad dva meseca trajajojči mezdni boj je sicer končan. Dobro imamo še v spominu, kako so gospodje zastopniki podjetja pri petkratnih pogajanijh ponovno zatrjevali svojo dobroto in naklonjenost do delavstva. Kolika je ta naklonjenost, smo že ugotovili v slučaju izplačila Vidovega dne, o čemur naše delavstvo še danes nič ne ve, dasiravno se je družba na inšpekciji dela zavezala izplačati delavstvu polovično mezdo za ta dan.
Še lepši dokaz lojalnosti pa je podala ta družba delavstvu papirnice Goričane-Medvode zadnje dni pri izplačilu nabavnega prispevka, kojega je obljubila in za kojega se je z zastopniki delavstva pogodila na inšpekciji dela. Delavstvu v Vevčah se je ta nabavni prispevek izplačal že pred 14 dnevi, ob jednem bi se imel izplačati tudi delavstvu papirnice Goričane-Medvode. Delavstvo čaka, čaka, preteče teden, nič in vedno nič, pride plačilni dan 14 dnevne običajne mezde. Delavstvo je bilo uverjeno, da sedaj dobi tudi nabavni prispevek. Zaupniki gredo vprašat v pisarno direkcije Goričane. Tu pa se jim izjavijo, da o tem nič ne vedo, da niso prejeli nobenega obvestila ali nakazila niti od generalne direkcije, niti od predsedstva družbe.
Razume se, da je bilo delavstvo skrajno ogorčeno nad tem zavlačevanjem. Stavilo je po svoji organizaciji odločno zahtevo, in na direkciji Goričane so obljubili, da bo nabavni prispevek izplačan gotovo v torek, dne 14. t. m. Upamo, da danes, ko izide ta dopis, ima delavstvo že izplačan nabavni prispevek. Vendar to objavimo v dokaz, kako lojalna je naša kapitalsitična družba. Uver-jeni smo, da kljub temu, da je bil nabavni prispevek obljubljen in določen na podlagi uradnega zapisnika, bi ga še ne bili dobili, ako ne bi bili odločno nastopili. Tako zna kapitalizem! Gorje delavstvu, ako bi ne imelo or-ganizaciie!
Ob priliki nekih zadnjih pogajanj se je zastopnik tovarne na inšpekciji dela tudi izrazil za dokaz, kako naklonjena je družba svojemu delavstvu, da zbira sedaj podatke o delavstvu papirnice Goričane, koje je bilo ob priliki one znane poplave dne 8. avgusta t. 1. poškodovano.
Res je, da je ravno naša organizacija vložila prošnjo na upravni svet za pomoč po poplavi ponesrečenim delavcem.
Na zahtevo predsedstva družbe smo dodatno oddali vse natančne tozadevne podatke, od tukajšnega županstva Medvode uradno potrjene. Oddali smo vse to pravočasno direkciji Goričane, da je lahko prišlo še v razpravo zadnje seje upravnega sveta, ki se je vršila dne 18. septembra. Prošnja je bila tam že dne 15. sept.
O rešitvi naše prošnje še do danes ni ne duha, ne sluha.
Pričakujemo, da bo predsedstvo družbe oz. upravni svet •vendar pokazal tu »naklonjenost« svojemu ponesrečenemu delavstvu, kar je gospod zastopnik tovarne s ta-;kim povdankom omenil. Bojimo pa se; da se tudi tu zgodi po stari navadi. Prav radovedni smo, kje ta naša prošnja počiva in kaj se z njo godi. Sodimo, da ne dobro.
O	tem bomo še poročali, ko bomo videli končni rezultat.
Stališče »Jugoslovanske strokovne zveze«.
Št. 519./24. — 13. oktobra 1924. — Ugotovitev kršitve zapisnika o ponovnih mezdnih pogajanjih dne 26. sept. 1924 v uradu Inšpekcije dela v Ljubljani v zadevi mezdnega gibanja Zveze papirniškega delavstva. — Predsedstvu »Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode«, Ljubljana, Kreditna banka.
Glasom gori navednega uradnega zapisnika se je družba Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode s podpisom svojega pooblaščenega zastopnika, gospoda dr. Cirila Pavlina, obvezala:
1.) Da izplača nabavni prispevek za svoje delavstvo najkasneje v teku 10 dni in
2.) da se bodo vršila pogajanja o internih zadevah tehničnega značaja v teku 14 dni po završenem mezdnem gibanju, ako poda delavstvo izjavo in prevzame jamstvo, da je s tem mezdno gbanje završeno.
Jugoslovanska strokovna zveza je sporazumno z Zvezo papirniškega delavstva podala zahtevano izjavo dne 27. septembra 1924, katero izjavo je predsednik Zveže papirniškega delavstva Franc Kukavica osebno izročil družbenemu tajniku g. dr. Cirilu Pavlinu v prostorih Ljubljanske kreditne banke.
S tem dejstvom je bila družba obvezana, da
1. izplača nabavne prispevke najkasneje do dne 10. oktobra 1924 in
2.) da izvrši interna pogajanja najkasneje do 12. oktobra 1924.
Spričo dejstva, da za delavstvo tovarn Goričane, Medvode nabavni prispevki do dato še niso izplačani in da se do dato še niso* izvršila interna -pogajanja, je Jugoslovanska strokovna zveza prisiljena
ugotoviti,
da so Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode d. d. eklatantno kršile spredaj navedeni zapisnik, vsled česar je vložila na Inšpekcijo dela najostrejši protest.
Srečko Žumer,	France	Žužek,
tč. podnačelnik 1. r.	ti.	glavni tajnik 1. r.
Protest J. S. Z. na inšpekcijo dela.
Št. 320./24. — 13. oktobra 1924. — Protest radi kršitve zapisnika o ponovnih mezdnih pogajanjih dne 26. sept. 1924 v uradu Inšpekcije dela v Ljubljani v zadevi mezdnega gibanja Zveze papirniškega delavstva po Združenih papirnicah Vev&e, Goričane d. d. — P. n. Inšpekciji dela v Ljubljani.
V prigibu pošiljamo prepis vloge na Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode, v kateri smo ugo* tovili eklatantno kršitev zgoraj navedenega zapisnika.
Ugotavljamo, da so bili prispevki v Vevčah pravočasno izplačani.
Z ozirom na to, da isti niso bili izplačani v tovarnah Gorčane, Medvode in da se interna pogajanja še niso izvršila, vlagamo na p.n. aslov najodločnejši protest s prošnjo, da pri družbi napravi potrebne korake, da svojim obveznostim takoj zadosti.
Predlagamo, da se družba kaznuje in javno do-savuira.
Srečko Žumer,	France	Žužek,
tč. podnačelnik !. r.	tč.	glavni tajnik .1. r.
Politični pregled.
Drugod.
Anglija. Kar smo napovedali v zadnji ševilki, je že nasvopilo: Maodonaldova vlada je preteklega tedna padla, ker je bila preglasovana v parlamentu. Skupščina je razpuščena, v najkrajšem času se izvrše volitve. Volivna kampanja je v polnem teku, ves svet pa nestrpno pričakuje, kako bodo volitve izpadle. Ako izide delavska stranka iz tega boja kot ojačena zmagovalka, bodo stari dve stranki: liberalna in konservativna zapisane smrti počasnega propadanja, in veliki angleški imperij bo vladan od zastopnikov delovnega ljudstva, zajedalke pa bodo morale prijeti za delo, ker ne bodo več mogle živeti iz dohodkov brez dela.
Trenotno stoji Anglija v ostrem sporu s Turčijo radi Mosula v Mali Aziji. Angleži bi iz Mosula napravili radi »samostojno« državico, s čimer bi si radi zajamčili izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Turčija pa ga zahteva zase in hoče ljudsko glasovanje. Zanimivo jej da Anglija glasovanje odklanja. V zadevi naj bi odločilo društvo narodov. Turčija se temu protivi, češ, da ta forum ni zanesljiv in bi vsled svoje sestave odločil Angliji v prid, na drugi strani pa da taka zadeva, pri kateri je jasno, da je turška zahteva uprvičena, sploh ne spada pred društvo narodov, vsled česar bo Turčija branila Mosul z oboroženo silo. Turčijo podpira krepko sovjetska Rusija.
Francija je stopila z Nemčijo v trgovinska pogajanja, ki so se pričela v Parizu. Ako pomislimo, kako napeto je bilo razmerje med tema dvema državama pred nekaj meseci, ko je vodil francosko politiko še po-buržujeni socialdemokrat in militarist Poincare, se šele zavemo dalekosežnosti in važnosti angleško-francoske levičarske delavske mirovne politike Macdonalda in Herriotta.
Rusija je nekam mirna in ni videti, da bi odločilno posegala v tok svetovne politike. Dejansko pa so sovjetski prvaki spoznali, da je treba čimprej odoleti notranjim potrebam svoje države (ki niso majhne), ako hočejo žeti uspehe tudi na zunaj. In tako slutimo neko sistematično prikrito diplomatično akcijo iz Moskve ven v besarabskem vprašanju, kar dela silne skrbi reak-cijonarni
Rumuniji, ki je te dni proglasila nad Bukarešto in okolico obsedno stanje, češ, da rovarijo boljševiški emisarji zoper obstoječi red (bolje: nered), vsled česar bi utegnilo priti do revolucije. Dejansko pa krahira Rumunija sama v sebi. Vladajo jo veleposestniki »bo-jari« (plemiči), ki so silno pohlepni in korumpirani, ljudstvo pa strada in je nago in boso. Prej ali slej bo v Rumuniji zropotalo vse skupaj na tla, in tedaj se bodo godile hude reči. Ta država je danes prepuščena sama sebi. Podpira jo nekoliko le Poljska in
Bolgarija, kolikor- se sama boji socialističnih sap iz Rusije, ki so vse prej kot blagodejne za nasilen, s krvjo oškropljen Cankov režim. Ako odštejemo- nekatere reči, bi bilo želeti, da si južni Slovani preko vkle-ščene Rumunije sežemo z Rusijo v roko, kar bi pomenilo toliko, kot konsolidacijo in federacijo balkanskih narodov in Jugoslovanov. Tedaj šele bi prišel čas, ko bomo s svojo »zaveznico« in »prijateljico«
Italijo lahko sedli h konferencam za zeleno mizo kot enakopraven narod, ne pa kot danes, ko iz vsakih pogajanj izidemo prikrajšani. Baš te dni se vrši namreč v Benetkah konferenca med Italijo in našo državo, na kateri bodo končno uredili vse sporne razmejitvene zadeve med obema državama. Iz skromnih časopisnih poročil bi sklepali, da bomo morali pred Italijo zopet na kolena.
Notranjepolitično se Italija nahaja v hudih težavah. Opozicija se je združila in bo vodila enoten boj zoper fašizem. In tako smemo upati- da so gospodu Mussolliniju, če ne dnevi, pa še vsaj meseci — šteti. Z njim bo padel eden najhujših reakcijonarjev!
Pri nas.
Demisija vojnega ministra. General Hadžič, vojni minister v Davidovičevi vladi, je preteklega tedna podal ostavko na svoje mesto. Opozicija je vsled tega dvignila urnebesni krik, napovedujoč padec celokupne vlade in povrnitev Pašič-Pribičevičevega režima, vladina glasila pa celo zadevo na zunaj omalovažujejo, češ, da v parlamentarni državi nima general pravzaprav biti za vojnega ministra, marveč od ljudstva izvoljeni poslanec, kar je v stalem korektno.
Vendar bo resnica najbrže v sredi. Notorično namreč je, da je bil še vsaj do sedaj general Hadžič v našem javnem življenju vplivna oseba, torej činitelj, s katerim je treba v realnem političnem življenju kolikor toliko računati. Veljal je v sedanji vladi tudi za zaupnika takozvanega »drugega ustavnega činitelja« (faktorja), torej — kralja. Prvi »ustani činitelj« je namreč — parlament. Zato je njegova dernisija presenetila in je položaj precej zapredla.
Armada-vojska bi se v politiko zares ne smela vtikati. Ali pri nas se! In ker se, je treba s tem računati! Je to precej važen »činitelj« (faktor). Če n. pr. pomislimo, da si je sedanja vlada pred vsem nadela nalogo, da izvede sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, torej da izvede revizijo ustave in da jugoslovanskim narodom zakonodajno avtonomijo, če pomislimo dalje, da velesrbski radikali in samostojni demkratje centralizma ne bodo pustili pasti »kar tako«, potem za sedanjo vlado pač ne more biti vseeno, ali ima generaliteto in vojsko proti sebi ali ne. Dejstvo, da vojno ministrstvo do danes še ni zasedeno ne po civilistu, ne po generalu, samo priča, da zadeva Hadžiča le ni tako nedolžna.
Napačen je seveda še bolj opozicijski ekstrem, po katerem naj bi se armada pooblastila, da z bajoneti zatre ljudsko zahtevo po gospodarski svobodi. Sedel na bajonetih ni še nihče dolgo in tudi Pašič ne bo! Pašič-Pribičevič parlamentarno sploh ne moreta vladati iz enostavnega razloga, ker nimata v skupščini potrebne večine, odkar so verificirani mandati HRSS. Nasilje pa je spričo demokratičnih tokov svetovne politike za dalj časa izključeno, poleg tega pa bi pomenilo naravnost brezvestno igračkanje z državo kot celoto!
Vstop HRSS v vlado. Kakor smo že zadnjič poročali, HRSS za enkrat ni še v vladi, pač pa bo isto podpirala. Dogodki zadnjih dni pa nas potrjujejo v mišljenju, da bo tako vlada kot HRSS storila vse potrebne korake, da stopijo zastopniki hrvaškega naroda kot aktivni'ministri v vlado. Da se to ni zgodilo še do danes, bo najbrže pripisovati trem stvarnim dejstvom: 1. Pašič-Pribičevič, ki hočeta na vsak način obdržati takozvano »narodno edinstvo« (centralizem), bosta izčrpala zadnje sredstvo, da onemogočita močno sporazumaško vlado. 2. Kriv je v veliki meri Radič sam, ki o nepravem času gobezda o rečeh, o katerih naj bi lahko na škodo centralistov in v neizmerno korist avtonomistov (federalistov) raje molčal. 3. Radič je vendar s svojo povojno abstinenčno taktiko "v celoti skrahiral! Zato se mora že radi svojih volivcev umikati počasi in previdno, da ne utrpi škode stvar, za katero se z drugimi sličnimi strankami upravičeno bori. — Upamo' pa, da se bo vozelj le razvozljal v smer, ki jo vsi želimo. — Delavstvo naj iz tega razvidi, kako globoko reže današnja notranja politika v meso države, zato naj z malenkostmi vlade ne pomaga — minirati!
Parlament se je bil sestal v soboto, 11. t. m. Zakonom o preganjanju korupcije in o invalidih se je priznala nujnost in bosta v najkrajšem času, ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, sprejeta od narodne skupščine in uzakonjena. V ponedeljek, dne 13. t. m. so se izvolili k tem zakonom posebni odbori, skupščina pa je odgodena do 20. t. m. Med tem časom bo vlada skušala odstraniti vse ovire, ki so ji jih navalili nasprotniki pod noge.
Najnovejše.
Ljubljana, 16. okt. 1924. — Snoči je Davidovičeva vlada podala ostavko. Naš politični pregled je bil napisan v torek, dne 14. t. m. zjutraj. Prečitajte natančno naše poročilo o ostavki generala Hadžiča, da boste uvideli, kako se trezno poroča!
Tedenske vesti.
Delavska zbornica za Slovenijo se je preselila * nove prostore na Poljanski cesti št. 12, pritličje, ten ob tramvaju med postajališči Mestni dom in Realna ti® nazija.
Slovenec — škof v Skoplju. Preč g. Franc _ , vec iz družbe sv. Vincencija Pavlanskega (Lazaristi) l{ imenovan za škofa v Skoplju. 'Imenovani je bil do P0" vojne ravnatelj in rektor knezoškofijske gimnazije v S Vidu nad Ljubljano. Po vojni pa je stopil v misijonsM družbo lazaristov. Poznan je kot izredno ljudomil, s'kr°' men, ponižen in globoko pobožen dušni pastir. »Jutro*' ki je bilo lansko leto izlilo .na krškega škofa, našega ®: Josipa Srebrniča, polno golido smrdljive gnojnice, še* nizkotno obregnilo tudi ob to imenovanje, češ, kaks11* je »klerikalna avtnomija«, da goni svoje duhovnike ' —Macedouijo. Slovensko »naprednjakarstvo« je $ yredno preslavne UJU in, poosebljenega puhoglavsh* T^ka. je; »klerikalna avtonomija«, da so bili slovet® katoliški duhovniki škofje tudi v — Ameriki in so .M da so Bogu služeči misijonarji po vsem svetu zato, ke rešujejo duše, ne hodijo pa po nauke k M. A. C. (Mfjj priden Amoralen Cajtengar).
General ali civilist? Ob priliki ostavke vojne?* ministra generala Hadžiča se je vnela med slovensk« političnim časopisejm huda debata, ali naj vodi vof in mornarico general-strokovnjak ali civilist. Pridrtt“' jemo se mnenju, da spada v predmetno ministrstvo 0 ljudstva izvoljen parlamentarec. — Seveda velja to ® za druge javne zastope, dežele in občine, ki so tudi r litične edinice. Zato smo se te dni po zakonu asocia®1 nujno spominjali izvestnih krogov, ki so svojčas nePff stano minirali »Zvezo delovnega ljudstva« na ljubli®? skem magistratu, češ, da je ne tvorijo »strokovnjak’'1 pripravljajoč tako ugoden teren za razpust občinski sveta in za imenovanje komisarja. Torej!
Stanovanjsko vprašanje spet razburja duhove, P* bolj seveda špekulativne, ki bi radi mnogo zaslužili-tako se pojavljajo v časopisju novi članki o tem vPr šanju, ki ga mlatijo. Do sedaj na tem podu — žal —.f. smo videli ne slame, ne zrnja, ne plev, le cepci leže kP' žem ... In vendar je stvar precej enostavna:
1. Stanovanjska mizerija se bo odpravila satH° zidanjem novih stanovanj.
2. Dokler pa to ni izvršeno, se morajo z zakon0"1 temeljito zaščititi socialno šibki sloji
Ad 1. a) Zidajo naj takoj vsi javni zastopi: drža'® dežela, občina poslopja za svoje urade in stanovanj5 hiše za svoje uradništvo.
b) Isto naj store vse večje družbe, ki tega do • daj še niso storile.
c)	Premožne privatnike, ki svoj kapital raje ^ donosnejše« nalagajo kakor v hiše naj oblast prisili zidajo.
č) Šibkejšim, ki jim manjka nekaj kapitala, najv da zajamči cenen kredit.
d) Revežem naj vlada preskrbi brezobresten ^ dit, odnosno ga da na razpolago stavbenim zadrug pa se bo mnogo zidalo!
Ad 2. a) Najemniki in podnajemniki, slabih g1110'1 nih položajev se morajo zaščititi v njihovih stanova’
b) Ministrstvo za socialno politiko naj določi ejj. stenčni minimum za samce in družine ter naj se " po dohodkih določi — višina stanarine!
To so samo nekatere stvarne pripombe. Ob P se bomo o te jstvari popečali bolj podrobno.
$
se
Občni zbor »Prosvetne zveze« se je vršil 8- ( 1924 prav lepo. Upati je ,da bo kat. inteligenca šla v večjem številu med delavstvo.
j p ir
Občni zbor »Krekove mladine« v nedeljo, dne t. m. je dokazal da pojde ta organizacija letos P0-^ šeno navzgor. Poročilo priobčimo prihodnjič, dai^5 smo objavili dva referata s tega obč. zbora.
Zlati jubilej.
Nikolaj Rus ali 50-letnica dela (4. iebr. 1874 do 4. febr.
1924).
Gospod urednik! Bralce »Pravice« bo gotovo zanimal izredni zlati jubilej petdesetletnega dela, katerega je doživel čil, čvrst in zdrav g. Nikolaj Rus v eni in isti službi kot zdravstveni sluga pri mestnem fizikatu ljubljanskem. Ker je jubilar zares lahko celemu narodu lep zgled vztrajnosti,vestnosti in dela, zlasti pa mladim, zato dovolite, gospod urednik, par vrstic iz njegovega velezanimivega življenja — njemu v čast, nam drugim v bodrilo.
Nikolaj Rus se je rodil 6. decJ848 leta v Ljubljani. Dne 4. febr. 1874 je vstopil v službo pri mestnem fizikatu, kjer še danes po preteku 50 let nepretrgoma neumorno in vestno služi svojemu gospodarju — ljubljanski občini. — Njegovo službovanje in delovanje v teku 50 let je bilo jako zanimivo, pa tudi zelo človekoljubno in samaritansko. Naj navedem samo nekaj zares zanimivih dogodkov iz njegove 50-letnice.
V	svoji petdesetletni službi pri mestnem fizikatu je doživel šest županov, dva mestna komisarja (dr. La-schana in dr. Senekoviča) in šest mestnih fizikov-dok-torjev, ki so bili njegovi predstojniki.
Poročil se je 1. 1877 s Katarino Boštar. Imela sta
4	otroke; trije so umrli že v mladosti, ena hči pa v 25. letu starosti. Od tedaj naprej pa ima vedno kake tuje rejenčke v svoji oskrbi, tako tudi Še zdaj neko osem-
letno deklico. Bil je tudi večkrat sodni varuh različnim siortam.
Posebno zaslugo si je pridobil 1. 1887, ko je prvi zapazil požar v starem deželnem gledališču (kjer je sedaj filharmonija) in tako omogočil rešitev življenja šestim osebam, ki so stanovale v zgornjem delu gledališča. Požar je izbruhnil ponoči. Rus je izbruh ognja prvi opazil in takoj naznanil požar straži na grad, da je začela streljati. Pri rešitvi je prvi sodeloval. Dobil je za to pohvalno pismo po predlogu tedanjega župana Grasse-lija ter 7 goldinarjev nagrade. Deset let preje — 1877 — je tudi prvi sodeloval pri požaru v Špitalski ulici št. 8 in ravnotako 1. 1878 pri požaru na Sv. Petra cesti št. 9. Pomagal je reševati pri obeh požarih ljudi iz življenske nevarnosti ter je zato prejel dve pohvalni pismi od tedanjega župana.
Sodeloval je pa tudi kot »občinska babica« pri ve-čih slučajih — seveda vse to le slučajno. Dve ženski je našel pri porodu in sicer eno v veži za vrati stare Picco-lijeve apoteke, drugo pozneje na sadnem trgu za vodo. Obema je dal prvo pomoč, spravil jih v dež. bolnico in bil otrokoma za botra. Enega Živega nagega vekajočega novorojenčka je našel v nekem stranišču. Zavil ga je v svojo spodnjo obleko in ga nesel v bolnico. Ravno tako je dobil enega novorojenčka v neki hiši kolodvorske ulice za vrati ter ga oddal v bolnico. Iz Ljubljanice pri pri frančiškanskem mostu je rešil nekega pijanca, ki bi bil drugače gotovo utonil.
Pomagal je zlasti pri hudih epidemijah koz, ki so
izbruhnile v letih 1874, 1888, 1889, oziroma pri Vedno je ostal pri tem sam zdrav. Tud med svej0^ vojno v 1. 1914—1918 je pridno pomagal pri zatif infekcijskih bolezni.	j
Iz dobe nevarnih epidemij je posebno zanimb deči dogodek, ki ga je sanitetni sluga Nikolaj resnici sam doživel.	-j
Ko je sluga Rus v zgodnjem jutru ob priliki epidemije nesel na infekcijski bolezni umrlega dečj mrtvašnico k sv. Krištofu, je našel v mrtvašnicij^jj od prejšnjega dne ostalih malih otroških mrlič® ^ enega živega fantka, katerega je prinesla ponoči ^ stranka v krsti v mrtvašnico v prepričanju, da je Deček, približno 4 leta star, se je zjutraj, pred prihodom, zbudil, zlezel iz krste, hodil po mriv_ pf ter klical svoje mrtve sostanovalce. Ko je saniteje ., vstopil z novo žrtvijo, ga je oživeli deček pozdra . j njegovo (?) veliko začudenje z besedami: »Takod1 čem (namreč otroke), a me neče nobeden slišati D ^ ti.« Kakor g. Rus še sedaj izpoveduje, se je na ^ mrtvecih in krstah poznalo, da jih je deček cukal i zal raz krste, da bi jih zbudil in pridobil za zabavo. Dečka je g. Rus odnesel k pokopan8 oskrbniku in nato poklical zdravnika. Dotično 111 pozneje našli ter ji oddali od »mrtvih« oživelega
To so pa le nekatere zanimive »dogodbices|, 50 letnega službovanja in delovanja sanitetnega $ g. Nikolaja Rusa pri mestnem fizikatu. Mož J gVof mnogo, mnogo in to vse v vedni nevarnosti za
Posvetovanje usnjarjev in predilničarjev v Tržiču.
V	četrtek, dne 9. t. m. so se tržiški kršč. soc. delavci na Posebni seji zaupnikov posvetovali o položaju usnjarskega in tekstilnega delavstva. Seji je prisostvoval flavni tajnik JSZ. Storili so se važni stvarni sklepi, ki So v stanu v primernem času ugodno vplivati na delavstvo te stroke, ako bodo vsi postali življenje.
Nova skupina delavk odečne radionice se je osno-ya>a v nedeljo, dne 12. t. m. v D. M. v Polju. Sestanek le Vodil strokovni tajnik SZTD Peter Lombardo.
Tobačni vpokojencl težko pričakujejo, kaj bodo v Beogradu odgovorili na njihove številne vloge in na 2adnja dva brzojava.
Tobačni tratikanije ponavljajo to, kar je stalo v . Zadnji številki »Pravice«.
Urednik »Pravice« ne dobi brezplačne vožnje, ker ni Poklicen »novinar«. Piše pa le, pa še dosti. Zaenkrat se to samo malo »fržmaga«, ker je uvrščen med notarje tam, kjer so bili pri Janezih »krompirjevci«, Vejjdar si bo dovolil na račun »novinarjev« napisati še Precej — boste že videli česa! — Na-a! Da bi delavski Redniki, ki poleg tega delajo še za Ion božji, še na Kamnana ne smeli ;s prosto karto, — to pa že ne bo držalo! bai so nas še na velesejm pustili s permanentno karto, ?? nas tam ni treslo tako kot po jugoslovanskih vlakih, so taki kot bi se človek vozil po starem lazu!
Urednik.
Delavska zveza.
Grosuplje. Naše županstvo deluje vzorno. Občin-Ke volitve smo imeli dne 15. junija 1924. Nekateri naši . ..tari odborniki, ki se čutijo užaljene, ker niso več izvo-.leni v občinski odbor, so vložili ugovor proti volitvam ® sicer za to, ker je bil na listi »Samostojne« menda en ?°dPis ponarejen. Zaradi tega ponarejenega podpisa bi lahko že pred volitvami razveljavili samostojno li-Pa niso hoteli, ker jim je bolj v želodcu neka Jera Pkor vsi samostojneži.
^ Zadevo vlečejo zato, da bi si pridobili volivcev, jer se jim menda zdi, da niso še dovolj pripravljeni, jo e rnenda gospod župan s svojimi prijatelji iztuhtal, da ni Pzglasil izida volitev ter to naznanil pristojni oblasti, p Podlagi tega je odredil g. veliki župan, da se mora j/Kl volitev razglasiti. Tako smo bili na Grosupljem dne ■ oktobra 1924 tako srečni, da smo po sv. maši pri cerk-
1	slišali sledeči razglas:
j. Županstvo Grosuplje naznanja izid občinskih vo-ev v Grosupljem dne 15. junija 1924.
| Oddanih je bilo 299 glasov in sicer za: I. Avtonomistično delavsko stranko 170, II. Stranka malih kme-'n delavcev 59 in III. Kmetska stranka 50 glasov. j|Q 17 izvoljenih občinskih odbornikov jih dobi I. 10, |	• >n III. vezani skupaj pa 7 odbornikov.
Županstvo Grosuplje, dne 4. oktobra 1924.
Župan: I. Kadunc. Kaj ne, kako vzorno? Točno po preteku treh mehu^’ trel1 tednov in treh dni smo hvala Bogu slišali *d občinskih volitev!
192 Sv- Miklavž pri Ormožu. Danes, dne 5. oktobra v f?- s,e ie vršila 5- iredna seia O. D. Z. pri sv. Miklavžu bo« v~ točkah obsegajočem dnevnem redu, ki ga je od-2 p s^edno odobril. 1. Citanje zapisnika zadnje seje. Vsp il0 odbornikov o delovanju. Glasilo se je po-ganm Po voljno. 3. Ustanovitev Krajevnih delavskih or-Kr’zacii. Določilo se je, da se imenujejo ustanovljene pjevne delavske organizacije po krajih takole: Kaj-Fp-Sasavci, predsednik tov. Koser Štefan; Plešivica eučane, predsednik tov. Belec Franc; sv. Miklavž Hjruzalem, predsednik tov. Petovar Martin; Ilovci— {jr_?ancL Predsednik tov. Čatorič Martin; Vinski vrh— *o <ji v.nik. Predsednik tov. Čatorič Matevž. Točka 4 ‘Kr' USaiaostL nakar se je razvila debata o prireditvi igre $ec1V0|Prisežnik«, o tukajšnem delavskem shodu v me-$e novembru in še drugo potrebno’. Prihodnja seja ^J^i prvo nedeljo po Vseh svetih na istem mestu.
= ..............
v6>ie. Toda on ni ljubil pokoja in bal se ni znoja — ° Je. neustrašeno delal in priskočil na pomoč vsa-lj„b“ v ljubezni do bližnjega. On je zares samo človeko-Hje'Satnaritan v pravem pomenu besede. Zato so pa tildi °V.° veptno, požrtvovalno delo cenili in odlikovali Van- ni&govi višji predstojniki. Razun občinskih odliko-.Po raznih županih, ki so mu izročili pohvalna pis-Pini darda> ie bil odlikovan tudi s srebrnim zasluž-m *n s Kastno svetinjo za 40-letno zvesto oovanje (1914).
ilbilfJ'e*os ob 50-letnici njegovega zlatega delovnega Dravi?? dne tebr. 1924 so mu mestni uslužbenci na-Saj0 1 častni večer v znak spoštovanja in ljubezni v fceiicpi Pri Košaku. Večerje so se udeležili poleg usluž-f*J ^ župan dr. Perič in nekateri občin, svetniki, kfočil ' ^erid ie.ot3 tej Priliki jubilarju 50-letnega dela ter „ Pohvalno pismo in častno darilo v imenu občine $e&ov nagovori* s Pr‘srčnimi čestitkami in z zahvalo za Zah,° ,zvest« 5°-letno službovanje. V znak priznanja (hostri a*e je občin, svet podelil g. Nik. Rusu pristojbini meščanstvo mesta Ljubljana.
|il j.ubilar dela- gospod Nikolaj Rus, ki še ni stonog m ° °j' temveč dela še vedno aktivno, naj živi in »osti	še	mno^°	zdravi'h let v službi milosrč-
Dr. V. Rožič.
Ob tej priliki so se naročili štirje novi tovariši na »Pravico«. Le v slogi n požrtvovalnem delu je naša zmaga in v razširjanju našega glasila je naša delavska samozavest. Le tako naprej, čeprav bolj počasnih korakov, pač pa gotovo in usmerjeno.
D. M. v Polju. (Prva seja delavskega občinskega odbora.) V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršila prva seja novo konstituiranega občinskega odbora. Zanimanje je bilo cel teden veliko in nadejati se je bilo, da bodo de-mokratje poizkusili uganjati nemir.
Sejo je otvoril ob veliki udeležbi občinstva župan tov. Kukavica. Z odločnim in nepristranskim govorom, ki ga je pozorno poslušal cel odbor, je napravil takoj pri prvem nastopu najboljši vtis. Pozival je odbor na skupno delo z vsemi močmi, da tako privede občino na tisto blagostanje, ki ga je pri današnjih danih možnostih mogoče v korist občanov in občine ustvariti.
Govor se vzame z odobravanjem na znanje.
Nato prečita tov. Rupret deklaracijo, ki je obsegala manifest in cel delovni program Delavske in Kmetske zveze, ki ponovno nastopata povsem složno in edino.
Kot tretja točka je bila volitev odsekov. Tov. Lajovic predlaga začasno tri odseke oziroma štiri. Razvila se je živahna debata, v katero je posegel precej stvarno tudi socialist g. Mehle, kateremu najbrž tudi že preseda stara reakcijonarna politika njegovih zaveznikov. Sprejme se enoglasno, da se volijo začasno trije odseki in sicer: gospodarski, socialno-politični in finančni. Zupan Kukavica vpraša zastpnika opozicije, če sprejmejo vstop v odseke. On odkloni ter s tem pokaže, da niso dorasli -ti edino »zmožni« gospodarji modernim prilikam. Dokazali so demokratje s tem, da odklanjajo vsako gospodarsko pomoč in da so* šli pod1 krinko »gospodarska stranka« v volitve za to, da farbajo svoje volivce. Zato jih bo pa še jako bolela glava.
Neodvisni so uvideli takoj položaj in sklenili sodelovati. Ravno tako g. Mehle. Nasprotniki so postali bledi od jeze, ko so videl,i da se jim je načrt ponesrečil in so eden za drugim osramočeni zapustili dvorano.
Delavska zveza je pokazala, da zna delavec ne samo toliko gospodariti kot drugi, ampak veliko bolj. Izvoljeni so bili skoraj enoglasno naši najboljši možje iz delavske večine. S tem ima odbor polovico olajšanega dela, ker bojo ti odseki res delali podrobno in pretre-savali temeljito vsako stvar.
Pri slučijnostih se je vnela ostra debata pri nekaterih točkah, to pa zato, ker še večina drugih ne razume dela v odsekih. Sklenilo se je podaljšati uradne ure v delavnikih od 8— 12 in od 2—6. Kadar je živinski sejem ob sredah, pa zjutraj od 7—11, vsak teden v petek za delavce, ki delajo čez dan do 8 zvečer. Drži naj se pa strogo osemurnik. Sklenilo se je po okoliških vaseh nabiti deske za oglase, da ne bo vsak navezan edino na župansko. Predlog o nakupu pisalnega stroja se da gospodarskemu odseku, istotako povišanje plače tajniku na 1250 Din. finančnemu odseku.
Zupan prečita razne vloge. Predvse zadevo sveta pri začetku kašeljske vode. Sklene se, da oskrbi gospodarski odsek čimpreje, da se zadeva končno reši strogo pravično.
Zadevo g. Grada, ki ni prijavil svoje zgradbe, ki jo je postavil protizakonito (češ, ko bo dozidana, bom pač obdržal, ker meni se itak ne bojo upali kaj' ugovarjati, -stavba pa bo le stala), se sklene, da se mu stavba po-( dere in naloži kazen. Zupan podeli na predlog g. Dobrok za sramotenje odbornikov strogi ukor. Pripominjamo, da se je posebno izkazal kot odločen in dober gospodar neodvisen delavec Dobrota. Seja je trajala 3 ure. šla je strogo parlamentarno in nasprotniki so lahko uvideli, da nimajo pred seboj samo suhih koščenih delavskih slabičev, ampak odločne ljudi, ki se jim ne bodo udajali za Pol litra vina.
Zupan tov. Kukavica je obvladal svojo situacijo in • pokazal, da bo kos svoji nalogi. Prihodnja seja se skliče Pismeno. Seje bodo javne in želeti bi bilo, da se jih šte-. vilno udeležujejo občani.
!
Prometna zveza.
Nevarna bolezen. Bolezen, na kateri danes boleha delavstvo — in ne najmanj železničarji — je naravna posledica zmage povojne individualistične-kapitalistične družbe nad proletarijatom. »Onemoglost« delovnega judstva — onemgolost — povdarjam, ker je ta onemoglost od strani današnje krivične kapitalistične družbe sistematično, z umetno- prefriganostjo, a obenem nasilno izvedena.
Slično zdravniku, ki daje bolniku inekcijo, da bo-.lezen v omamljenem stanju lažje prenaša, je ta družba postopala s proletarijatom. Z nasilnimi zakoni, s sistematičnim izstradovanjem, z moralnim pritiskom od zgoraj navzdol in podobnimi sredstvi se je tej — sicer manjšinski — družbi posrečilo delovno ljudstvo spraviti v popolno desorganizacijo. Da pa je bilo kapitalizmu omogočeno današnje zmagoslavje rtad proletarijatom, izvira od tod, da ie isti dobil vso politično moč v svoje roke, kar je delovno ljudstvo samo zakrivilo in nosi danes težke posledice svoje neuvidevnosti
Železničarji, ki smo veljali kot najboljše organiziran del proletarijata, smo- danes popolnoma nesposobni za vsako resno akoijo, vsled česar tudi živimo »od milosti« Vsakokratne Vlade. Naše strokovne organizacije so v zadnjih par letih dosegle vrhunec v nazadovanju, in vrste neorganizirancev so rastle ih dorastle mnogo- nad organiziranimi. Pri vsem tem pa je najžalostnejše to, da so vrste neorganizirancev največje izmed tistih, ki šo pomoči najbolj1 potrebni, t. j. izmed najnižjih uslužbencev in delavcev, dočim lahko rečemo, da se je urad-
ništvo znalo ohraniti pri samozavesti, in da igra danes med žel. proletarijatom glavno vlogo.
Ali naj ostanemo še dalje brezpravni, brez upa na samopomoč, prepuščeni v pravem pomenu besede kapitalistični družbi? Ne! A zdramiti današnje obupane, neoragnizirane mase ni lahko, dasi pa hvaležno apostolsko delo.
Srečam tovariša, pa me resno povprašuje: »Kaj praviš, kako bo-, bo kaj boljše? Bomo dobili izplačane razlike za nazaj kmalu?*
Ta vprašanja so tako vsakdanja in so prišla tako v navado, da so mi dale povod, da javno odgovarjam s temi vrsticami.
Na koncu dostavljam še tole: Boljše bo takrat, ko bo sleherni železničar zaveden član te ali one strokovne organizacije, takrat, ko porečemo: med železničarji ni parasitov in nezavednežev, vsi smo organizirani. In tovariši! Verjemite: če bi mi bili danes v tako srečnem položaju, da bi bile naše vrste tako organizirane, potem bi zgorajšna vprašanja ne bila več na dnevnem redu, ker bi si nobena vlada — pa naj sedi Peter ali Pavel — ne upala niti en dan zavlačevati izplačila že leto dni dolžnih razlik, in postali bi res uslužbenci — ne pa sužnji. — Tovariši, to čitajte in mislite!	—k.
Iz Maribora. — Kako se godi našim progovnim delavcem naj pokažejo tele vrstice. Vprašamo in tudi želimo odgovora, kdo je temu kriv, da se nekaterim delavcem niti ne izplačajo cele njihove že itak prenizke mezde? Da pa ne bo kdo mislil, da lažemo, navedemo primer: Prog. delavcu G. so za mesec avgust zaračunali premalo kar 50 dinarjev. Ker je pa omenjeni delavec dovolj brihten, se mu je posrečilo ugotoviti primanjkljaj, nakar se mu je morala manjkajoča svota na njegovo zahtevo in pritožbo 1. oktobra naknadno izplačati.
Podobnih slučajev je pa menda več pri omenjeni sekciji, ker je žal več delavcev, ki si višine svojih mezd ne morejo in ne znajo ugotoviti. Tako torej delavci ne pridejo niti do celega svojega zaslužka, ako si sami iste ne morejo ugotoviti,	,	.	;
Navedem naj še drug slučaj: Ravno pri isti sekciji sta pri eni skupini dva delavca s približno enakimi imeni. Tako se je zgodilo, da so se odbitki pri plačah od. obeh enakih imen odtegnili samo enemu, dočim je dobil drugi celo plačo brez odbitkov. Ko je imenovani delavec K. opazil, da se mu nič odtegnilo, je pobral šila in kopita in odšel. Drugi pa je prikrajšan.
Krivo je temu neredu to, ker se delavcem ne dajo natančno izpolnjenih in razločno pisanih izplačilnih listkov. Za enkrat pika, drugič več!
Iz Maribora smo dobili tudi še drug dopis od progovnih delavcev, ki opisuje naravnost nezaslišane razmere in krivice, ki se gode nesrečnim revnim Progarjem, ki so po modrosti in neumljivi pravičnosti železniške uprave všteti med takozvane lahke delavce, čeprav morajo na rokah prenašati petnajstmeterske tračnice in prage ter opravljati najtežja dela In to ob vsakem vremenu, dežju, mrazu in vročini. Posebno nam prihajajo pritožbe o nezaslišanem ravnanju nekaterih progovnih paznikov.
Za danes ne rečemo drugega, kakor to, da »Prometna zveza« ne pozna v boju za dosego pravic in odpravo krivic svojih članov proti nikomur nobene obzirnosti ter opozarjamo prizadete, naj vrše svojo službo točno po predpisih in pravično za vse, ker ne bomo trpeli, da se z našimi že itak revnimi in nesrečnimi delavci tako nečloveško ravna in se jim še nadalje dela krivice.
Vsem članom In skupinam »Prometne zveze«, ki
so naprosile za prireditev sestankov, shodov ter ustanovnih občnih zborov, sporočamo, da se radi preobilice delav srednjem odboru ne bo moglo ugoditi zahtevam do konca drugega tedna, t. j. do sobote, dne 25. oktto-bra, kar naj blagovolijo prizadeti vzeti na znanje.
Sporočilo se bo vsem pravočasno vse potrebno, da se bodo sestanki in občni zbori v redu vršili.
Načelstvo.
Strokovna zveza.
Papirniški delavci.
Skupina »Zveze papirniškega delavstva« Preska.
Podpisana organizacija je meseca avgusta t. 1. poslala prošnjo vevškim tovarišem za pomoč delavstvu papirnice Goričane, ki je bilo prizadeto po grozni poplavi dne
8.	avg. t. 1.
Vrlo vevško delavstvo se je tej prošnji častno odzvalo ter od svojega trdega prislužka zbralo skupaj zbirko v znesku 7144 K, katere smo primerno razdelili med 17 najbolj prizadetih delavcev, članov naše skupine. Podpisana organizacija si šteje v častno dolžnost, da se vevškemu delavstvu v imenu obdarovanih delavcev javno zahvaljuje za njihov blagodušni dar. Bog stotero povrni.	Odbor.
Rudarfi.
Liboje pri Petrovčah. Pri privatnem premogovniku ing. Pavlin in drug v Libojah se je dne 4. sept. 1924 hudo ponesrečil Kranjc Ivan (prelom desne nogte), katera nezgoda ni bila prijavljena pravočasno po zakonu o zav. delavcev. Podjetje ga kasneje pa še v službo ni 'hotelo sprejeti!
Ponesrečenec se je obrnil na Strok, zvezo rudat-jev, skupina Zabukovca, ki je vložila pritožbo na pristojno rudarsko oblast.
Delavstvo tega privatnega rudnikaje sklenilo, da se od prvega do zadnjega organizira v »Jugosl. strok, zvezi rudarjev«. Kajti vsi smo siti bivših soc. demo-
kratov. Naročiti si želimo vsi list »Pravico«, v katerem bomo opisali vse svoje krivice. Bog živi vse zavedno organizirane rudarje! — Pripravljalni odbor S. Z. R. v Libojah.
O zakonu »splošnega starostnega zavarovanja«.
Najnujnejša socialna ustanova je zakon starostnega zavarovanja za delavstvo. Na tem zakonu delajo strokovnjaki v naši državi že od prevrata.
Pred par meseci je bil izdelan osnutek tega zakona po zastopnikih »bratovskih skladnic« sporazumno z »Delavsko zbornico«. Osnutek tega važnega dela se nahaja v Beogradu pri ministru za socialno politiko in čaka odobrenja narodne skupščine.
Rudarsko in ostalo delavstvo upravičeno pričakuje od sedanje vlade, da imenovani zakon čimprej zagleda beli dan.
Sedanje starostno zavarovanje je pod vsako kritiko. Delavec, obnemogel v delu, mora beračiti ali pa ga doleti kruta usoda občinskega reveža.
Rudarji apeliramo na poslance Jugosl. kluba, da store vse, da se ta zakon čim preje spravi pred parlament.
Rešen bode v kratkem invalidski zakon. Nič manj potreben ni zakon o starostnem zavarovanju. Ko bosta rešena ta dva zakona v ipravi socialni smeri, bomo imeli rudarji popolno zaupanje v ljudi, ki se brigajo v resnici za revno in bedno ljudstvo naše države. Rudarji.
Obveznost kolektivnih pogodb in Trbov. premog.
družba, čaš je, da izpregovorimo enkrat, kako Trbov. premogokopna družba izpolnjuje obveznosti kolektivnih pogodb, sklenjenih z delavstvom.
Po tej pogodbi gre rudarjem vsake tri mesece ta-kozvani »nabavni prispevek«. Delavec dobi 125 Din., žena 50 Din. in za vsakega nadaljnega družinskega člana do 14 leta Din. 37.50.
Sedaj ipa poglejmo, kako Trb. družba to izplačuje! Ko je to prvikrat izplačala, je vračunala zamujene delovne dni v vseh slučajih. Sedaj pa izplačuje takole: Ako delavec nastopi delo, mu reče, da plačuje to svoto za nazaj. Ako pa delavec pusti delo, mu reče, da plača za tri mesece naprej. Sedaj sodimo, koliko si družba tu prihrani!
Iz zgoraj omenjenega lahko razvidi vsak, da bi morala družba izplačevati nabavne prispevke vedno za nazaj. Kako more družba plačati iste za naprej, še manj pa uračunati zamujene dni že vnaprej, ko ne ve, ali jih bo delavec v resnici izpustil! Nobeden ne ve niti dan naprej, kako in kaj se bo zgodilo!
Tako nesramno ne dela nobeno podjetje kakor Trb. družba napram svojemu delavstvu. Vedno se izgovarja, da do pičice izpolnjuje svoje obveznosti napram delavstvu. To je nesramna laž!
Op. ur.:	Tovarišu	dopisniku iz Trbovelj najpri-
srčnejša zahvala za stvarni dopis, iz katerega je jasno razvidno, da zna Trbov. premogokopna družba s posebnimi knifi obiti obveznosti iz rudarskih kolektivnih pogodb. Dovolili ipa bi si staviti tovarišem rudarjem dvoje 'Prav skromnih vprašanj: 1. Zakaj pa imate svojo strokovno rudarsko organizacijo? 2. Zakaj pa je v Ljubljani inšpekcija dela, ustanovljena z zakonom o zaščiti delavcev?
Takole naredite: Zberite obtežilno snov s popolnimi dokazi, s katerimi lahko ugotovite kršitev kolektivne pogodbe po družbi in napravite pritožbo na inšpekcijo dela. Kolek za 20 + 5 Din. = 25 Din.! Bomo videli, ali bo kaj pomagalo ali ne!
S	tem nele, da boste polagoma, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mescem, leto za letom odpravljali krivice, ki jih je nad rudarji brez števila, marveč se boste rudarji tudi urili v strokovni borbi, taktiki in spretnosti, ker boste prisiljeni, da boste do dna spoznali vse zakonite določbe, ki se vas tičejo. Če ne boste začeli sami pri »1«, ne boste nikdar prišli ne do »ž«, ne do »z«(mage)! — Verjemite, da je ta opomba uredništva vredna, da si jo utisnete globoko v srce!
Viničarji.
Sv. Miklaivž pri Ormožu. Nekdo nam je zagrozil »Če viničarji ne boste mirovali s svojo organizacijo, vas bomo prisilili, da boste moral plačevati najemnino od stanovanja, ki ga imate brezplačno«. Odgovarjamo enoglasno: Radevolje vzamemo to na znanje, ker vemo, kje stvar v glavnem tiči.
Naša združitev v organizaciji dela marsikomu preglavico, vsem tistim namreč, ki trdijo, da mora nižji delavski stan služiti višjm magnatom, da lažje in udobnejše brez dela živijo. Vedo, da bo pela druga struna, če se viničarji vsi do zadnjega organizirajo.
To pa tudi pribijemo: Če bomo morali plačevati stanarino, bomo plačevali samo od stanovanj, zgrajenih po stavbenem redu, ne pa od teh črvivih, usmrajenih lukenj, ki nosijo že večstoletno starost na svojih slamnatih slemenih. Celo gnojnica priteka črez prag
v že itak neugodna stanovanja. Še svinja, krava v hlevu mora imeti lesen tlak, a mi ljudje, ravno taki kot naši gospodarji, moramo stanovati na blatnih ilovnatih tleh!
To nas sili, da bomo v prihodnjem članku podrobneje opisali svoja »stanovanja«. Za sedaj naj si pač naši bogati kritiki zapomnijo- tole: Mi viničarji ne bomo mirovali, dokler ne dosežemo vseh pravic, ki nam gredo kot ljudem.
Ne bomo pa trepetali tudi pred najhujšimi grožnjami od vaše strani. Organizaciji ostanemo zvesti, čeprav danes dosežemo svoje najvišje zahteve, ker po končni zmagi je treba pridobljene stvari tudi ščititi.
Torej naj nobenemu ne upade pogum, če bo kdo še tako pretil in zabavljal čez našo strokovno zvezo. Tovariši! Odločno nastopiti za dvig na&ega stanu iz sedanjega mizernega stanja!
Žene In dekleta.
Ženska organizacija.
(Referat gdč. Tončke Eržen na III. delavsko-mladinskem zboru v nedeljo dne 12. oktobra 1924.)
Socialne razmere, naj si bo za moško ali za žensko delavsko mladino, še daleč niso tako rožnate, da bi smeli položiti roke navskriž.
Špecijelno pri ženskah, ki so primorane iti za zaslužkom, socialne razmere nikakor niso povoljne; kajti, dasi je žena v današnji dobi v marsičem enakopravna možu, se vendar človeška družba s tem še ni dovolj sprijaznila.
Tudi naša katoliška delavsko-mladinska organizacija »Krekova mladina« si je nadela dolžnost, da zbira mladino obojega spola. Zakaj to?
Že pred petnajstimi leti je takratno »Katoliško društvo za delavke«, ki je imelo svoje prostore na starem Žabjaku, ustanovilo nekaki šivalni prikrojevalni tečaj, ki se je vršil na starem strelišču. Obiskovalo ga je okoli 30 deklet, po večini delavke.
Tudi ženskim odsekom v »Krekovi mladini« moramo dati v vseh podružnicah življenja s tem, da bomo mislili isto, na vzgojo, kakršno mora imeti pošteno krščansko dekle.
Ne bom tu govorila o pomenu naše mlade organizacije, kajti to se moramo me same tovarišice zavedati, da mora tudi naša delavska mladina imeti svojo vzgojno organizacijo.
Mesto delajoči ženski delavski mladini ni nikjer drugje, kakor ob boku delovnega in doslej težko trpečega moškega proletariata. Med nje mora naše dekle, •kajti tam najde sebi enake tovariše, ki jih tlačijo iste bolesti.
A socializem željno pričakuje tega pritoka, mladih svežih sil, s čimer se množe izgledi na končno zmago proletarijata. Kadar bo žena v polni meri razumela in doumela boj dela s kapitalom, tedaj šele se bo prikazalo solnce svobode za delovno ljudstvo.
Tovariši in tovarišice! Vsi korakamo nasproti hudemu boju in zato je važno, da žena, mlada deklica v takem trenutku ne bo igrala le uloge gledalca, marveč enakovrednega činitelja. Zato je potrebno, da se vsaka pridruži tej lavini, ki bo nekoč pomedla ta sedanji brezbožni svet, zato je potrebno, da se krščansko socialno čuteča članica naših organizacij' zaveda svojega mesta v organizaciji, katera temelji izrazito na krščansko socialnih temeljih.
Odkrito vam rečem: veliko, veliko imamo organizacij, katere posečamo tudi me. Tovarišice, a dosedaj se je jako malo storilo za izobrazbo delavske mladine ženskega spola. Zato pa vas poživljam in prosim na delo, da bomo jaki in močni, če hočemo, da bo krščan-sko-socialistična delavska mladinska organizacija »Krekova mladina« z uspehom dospela do zmage.
Vi pa, ki ste došli kot gostje semkaj, sporočite svojim tovarišicam-članicam »Krekove mladine«, da naj gredo na delo za skupno idejno stvar našega krščansko socialističnega pokreta.
Ako bomo močni in vzgojeni v pravem duhu našega socializma, smemo upati na boljše čase in uspehe. Torej na delo! Bog z nami!
Dopisi.
Sora. — Zahvala. Delavci iz Sore, uslužbeni v tovarni Goričane, prizadeti po poplavi 8. avgusta se prisrčno zahvaljujejo tovarišem iz Vevč za med njimi nabrano pomoč. Ob enem najlepša hvala tudi našemu tov* predsedniku za njegov trud, ki ga je imel v ta namen. Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj! Prizadeti.
Z Grosupljega. Po ustanovitvi Sokola se čutim?! na Grosupljem kakor na novo poživljeni. Naši fantje shajajo polni dobre volje in delajo načrte, kako bi P°" šteno in pametno sledili Sokolom. Seveda mi nimamo nobenih inteligentov, ki bi nas hoteli voditi in nam svetovati, kakor jih imajo Sokoli. Pa vseeno bomo šali, kolikor je v naši moči.
Najprej bomo skušali napraviti pevski zbor, potem Pa še telovadni odsek »Orla«. Pravila za katoliško Pr0" svetno društvo smo že vložili. Do ustanovnega občnega zbora bomo nabrali člane ter na sestankih proučili Pr*' vila in poslovnik ter se pripravili za nadaljne delo. Najbolj potrebno se nam zdi, da priredimo v kratkem neka) predavanj, da se tudi naši očetje in matere vsaj nekoliko pouče o potrebi in namenu izobrazbe, da bodo v tem prizadevanju z večjim zanimanjem podpirali na» fante. Posebno še moramo povdariti veselo dejstvo, »i se za izobraževalno društvo, katero ustanavljajo fantje, s tako velikim veseljem in odločnostjo zanitiwj tudi naši možje in očetje. Najnovejše pa je, da so se tud' naša dekleta ojunačila in zdramila. Nekatere so kar ^ to, da bi se vpisale k »Orlicam« v Šmarju. So tako ne* strpne, da se jim zdi menda predolgo čakati na ustano* vitev :.Orlic« na Grosupljem.
Tako vidite, gospod urednik, da se nismo motili’ ko smo pisali ob ustanovitvi Sokola, da upamo, da b° nastalo pri nas med Sokoli in Orli pošteno in pameti10 tekmovanje za izobrazbo med našimi fanti in dekleti.
Pa tudi zabave imamo pri tem že zdaj, ko nimam0 še nobenih prireditev, da je veselje. Tako n. pr. se si«c' jemo našim »obersokolom«, kako so tihi in nekam tak® klaverno molčeči, kakor kaki menihi, tako, da so že tu® prej tako goreče in ščebetave Sokolice malodane Ž*' iostne.
Najbolj razveseljivo pa je to, da so, že do zdaj uvl" deli večinoma vsi fantje tudi pri Sokolih, da je telovadb* res potrebna, a najpotrebnejše za fante in dekleta pa je izobrazba in resno prizadevanje, da si bodo tudi & lavci in delavke mogli kdaj ustanoviti lastno ognji#* in si s poštenim delom tudi toliko pridobili, da b°. lahko po človeško živeli kot možje in žene ter očeti® in matere, ne pa večno služiti kot hlapci in dekle in ’e sokolske parade delali svojim gospodarjem, ki jih i^0* riščajo in zaničujejo kakor sužnje.
Za pouk in zabavo.
Iz zakona o zavarovanju delavcev (§ 89). »2ena nima pravice do vdovske rente: a) če je nastopila m0' ževa smrt pred zakonom, sklenjenim po nezgodi, ra*e ■ če ima iz tega zakona zakonite ali pozakonjene otrok®-Radovedni smo, kateri jurist nam bi mogel raztolmači kaj se to pravi. Po naši pameti bi se to reklo: Vdo^ nima pravice do rente, če se je mož najprej ponesreči11 potem umrl in nato se ž njo poročil.
Tako izgledajo v naši državi zakoni v zaščito ! varstvo delavskih pravic.
Kolinske dogodbe.
39.
Peter, tvoja žena se mi pa nič ne dopade<'
»Ti, reče Kebes.
»Meni tudi ne«,
odvrne Peter.
PAPIR
pismeni, uradni, risalni, ovo;
IZKT Tlfifn poslovne, šolske, noteze, šolske zvez^! IVliJlUL umetniške razglednice in drugo
kupite najbolje v papirni trgovini
IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv, Petra c. it*
.m...............................  .................^
Popolnoma varno naložite denar
v
Ljubljansko posojilnic0
r. z. z o. z.
ki posluje v novourejenih prostorih v Ljubil3^1 Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrest r najugodneje,
ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpove' rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja kih stroškov.
I
:
I
»eee«
V loteriji zadenejo le nekateri, — v I. delavskem konsumnem društvu pa dobe vsi člani 3°l« od zakupička, ki ga napravijo pri zadrugi-
w Višina ]e torej odvisna od članov samih. **•
Vsak naš somišljenik naj bo Obenem zaveden zadrugar, ker je to njemu v korist, pa tndi v korist organizacije.
izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Go8**