PeStnlna plaćana v gotovini.
Štev. 16.
V Ljubljani dne 15. avgusta 1938,
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto XX.
"NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za po! leta din 20’—, za četrt leta din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
Po mednar. zadružnem prazniku
Za proslavo 16. mednarodnega zadružnega praznika, dne 3. julija t. 1., je Mednarodna zadružna zveza razposlala vsem zadružnim organizacijam na svetu to-le resolucijo, ki so jo sprejele tudi naše zadruge, članice Zveze naibavlj. zadrug drž. uslužbencev:
Mir s pomočjo zadružništva! Zadrugarji vsega sveta, organizirani v Mednarodni zadružni zvezi, ki so se zbrali k proslavi 16. mednarodnega zadružnega dneva, obnavljajo svojo trdno vero v načela demokracije, svobode in miru.
Izražajo svoj odpor proti vmešavanju v pravice in svobodo svobodnih narodov in proti utesnjevanju možno-
sti prostovoljnega združevanja in svobodnega razvoja.
Izražajo svoje prepričanje, da gospodarska načela in ideali družbe, ki so temelj njihovemu svetovnemu gibanju, predstavljajo najboljšo nado za socialno obnovo in naj zanesljivejše poroštvo splošnega, na stvarni skupnosti zasnovanega miru.
Smatrajo za svojo dolžnost in za dolžnost svojih zadružnih organizacij, da svoj delež pri obrambi miru pomnože in da z vsemi silami podpro prizadevanja in sredstva, ki nudijo možnost za mirno in pravično rešitev današnjih svetovnih nasprotstev.
EN-Ko, Ljubljana:
Aktivni za pravice upokojencev
Ne vem, koliko upokojencev je včlanjenih v Združenju železniških uradnikov, vem pa, da bodo vsi sedanji aktivni člani prej ali slej v vrstah upokojencev, ako jih usoda že poprej ne odpokliče. Iz tega sledi, da bi se morali člani udruženja — oz. splošno vsi uslužbenci — dobro zavedati že v času aktivnega službovanja, kaj čaka tudi njib, ko pridejo' v položaj današnjih
upokojencev.
Spričo bednega stanja, v katerem se nahajajo tudi aktivni uslužbenci, je človeško umljivo, da jim je izboljšanje trenutnega položaja v prvi vrsti pred očmi. Skrb za sedanjost ovira misliti na bodočnost. Če pa je že sedanjost temna, bo bodočnost še temnejša, ako si ne bomo pravočasno, t. j. že v aktivnem stanju, priborili več sonca za leta pokoja.
Borba aktivnih za pravice upokojencev je tudi borba za lastno boljšo bodočnost. Zaradi tega bi bilo nevredno aktivnih in nedopustljivo, če bi se desinteresirali na usodi upokojencev in prepustili njim vse delo za izboljšanje razmer.
Imamo društva upokojencev, katerih namen je varovati koristi članov. Z
varovanjem koristi članov varujejo tudi koristi aktivnih, ki bodo prej ali slej postali upokojenci.
Obstoječa stanovska združenja aktivnih imajo nalogo, da med drugim skrbijo za izboljšanje delovnih in materialnih pogojev članov in da varujejo njihove, z zakoni in predpisi zajamčene, kakor tudi idealne pravice. Člani teh združenj smejo biti pod določenimi pogoji tudi upokojenci. Če se taka združenja potegujejo tudi za izboljšanje položaja upokojencev, izvršujejo samo svojo s pravili prevzeto dolžnost nasproti svojim članom-upo-kojencem, kakor tudi nasproti ostalim članom, ki bodo šele upokojeni.
Vzlic trdoti zakona, ki prepoveduje, da bi bili upokojenci člani uprave združenja, bodo člani ostali zvesti združenju tudi v neaktivnem stanju, ako bodo videli, da tudi ono nasproti njim izpolnjuje svoje dolžnosti.
Ponavljam: Borba aktivnih za pravice upokojencev je tudi borba za lastno boljšo bodočnost.
(»Glasnik željezn. činovnika«, Zagreb.)
Odmera rodbinske pokojnine
Predlaganje podatkov ob vlagateljevi smrti
Ker so se množile pritožbe zaradi počasnega izdajanja potrdil, ki jih Državna hipotekarna banka kot upraviteljica uradniškega pokojninskega sklada izstavlja na prošnjo družinam umrlih vplačevalcev v ta sklad o tem, koliko časa so vplačevali vanj, je finančno ministrstvo večje število pritožb preiskalo. Ugotovilo je, da se pri Državni hipotekarni banki prošnje za izstavljanje teh potrdil rešujejo kar najhitreje, da se prične z obravnavanjem istih že tisti dan, ko dospejo, da pa v posameznih primerih banka, navzlic svojemu prizadevanju, ne more izdati potrdila takoj, ker nima vseh potrebnih podatkov in mora iste po-gostoma šele zahtevati od pristojnih oblastev.
Zlasti se je opazilo, da mnogokrat manjkajo podatki, katere bi dotična oblastva morala takoj po vlagateljevi Smrti dostaviti Državni hipotekarni banki, pa jih niso. Tudi podatki o gibanju v službi, o napredovanjih itd. mnogokrat manjkajo, dasi bi jih pristojna oblastva morala po strogem nalogu sproti redno dostavljati banki.
Da se postopek za izstavljanje teh Potrdil pospeši in da se bodo mogle rodbinske pokojnine naglo in brez ovir priznavati, je fin. ministrstvo razposlalo vsem nakazovalcem in izplačilnim blagajnam poziv štev. 18.010/1 od 15. julija 1938., naj ob vlagateljevi
smrti vselej takoj pošljejo Drž. hip. banki, ravnateljstvu samostojnih skla-'dov, sledeče podatke:
L Za uslužbence, za katere velja uradniški zakon,
1.	V kakšnem zvanju je bil dne 1. aprila 1931. (položajna skupina, stopnja in periodski povišek) po prevedbi na prejemke po uradn. zakonu od 31. marca 1931.
2.	Kolikšno mesečno razliko po § 259. u. z. je užival dne 1. aprila 1931., in sicer: koliko po 1. odst. in koliko po 2. odst. § 259. u. z.
3.	Kdaj je bil pomaknjen v višjo skupino, stopnjo ali periodski povišek v času od 1. aprila 1931. do dneva smrti, in od kdaj se računa dotično napredovanje.
4.	Dan smrti.
5.	Ali je bil in v kolikšnem znesku vplačan zanj prispevek za zadnji mesec.
6.	Za policijske izvršilne uslužbence razen prednjih podatkov še, kolikšno službeno doklado je dne 1. apiri-la 1931. užival po § 311. u. z., in od kdaj se mu računa zvišanje te doklade, če mu je bila pred smrtjo zvišana.
7.	Za upokojence še to-le:
a) Za tiste, ki so bili upokojeni po prejemkih po ur. zak. od 21. marca 1931.: odločba o količini osebne pokojnine (v potrjenem prepisu) in vse
spredaj navedene podatke za aktivne uslužbence;
b)	za tiste, ki so bili upokojeni s prejemki po zakonih, ki so bili uveljavljeni pred 1. aprilom 1931.: odločbo o količini osebne pokojnine (v potrjenem prepisu), mrtvaški list in poročilo, od kdaj se vplačuje prispevek za uradn. pokojn. sklad in ali je bil ta prispevek vplačan za zadnji mesec in v kolikšnem znesku;
c)	za upokojence, naknadne vlagatelje po § 271. u. z., razen podatkov pod toč. b) še potrjen prepis odločbe fin. minstrstva, s katero mu je bilo dovoljeno naknadno vplačevanje.
II. Za uslužbence, za katere velja zakon o drž. prom. osebju:
1.	Kakšne prejemke (po vrsti) je prejemal po prejšnjem zakonu v času od 1. aprila do 30. junija 1931., in v kolikšnih kosmatih zneskih vsak mesec.
2.	V kakšnem zvanju je bil dne 1. julija 1931. po prevedbi na prejemke po zakonu o drž. prom. osebju od 22. junija 1931.
3.	Kolikšno mesečno razliko je užival dne 1. julija 1931. po § 248. z. o. držav. prom. osebju, in to posebej po 1. odst. in posebej po 2. odst. tega paragrafa.
4.	Kdaj je bil pomaknjen v višjo skupino, stopnjo ali periodski povišek v času od 1. julija 1931. do dneva smrti, in od kdaj se dotično napredovanje računa.
5.	Dan smrti.
6.	Ali je bil vplačan zanj prispevek za zadnji mesec, In v kolikšnem znesku.
7.	Za upokojence razen prednjih podatkov še odločbo o količini osebne pokojnine (v potrjenem prepisu). Za tiste, ki so bili upokojeni s prejemki po zakonih, ki so bili uveljavljeni pred 1. aprilom 1931., zadošča odločba o količini pokojnine, mrtvaški list in poročilo o vplačilu prispevka za zadnji mesec.
III. Za uslužbence, za katere velja zakon o ustroju vojske in mornarice.
1. Kakšne prejemke (po vrsti) je prejemal po prejšnjem zakonu v času ?d..!\aP,ri,la do 31- oktobra 1931., in v kolikšnih kosmatih zneskih vsak mesec.
-■ V kakšnem zvanju je bil dne j. novembra 1931. po prevedbi na prejemke po cit. zakonu od 30. sept. 1931.
-i ?o' Kakšno mesečno razliko je po cl. 386. cit. zakona užival na dan 1. novembra 1931. poleg rednih prejemkov.
.. ^daj Je bil pomaknjen v višji cm (razred) ali periodski povišek v času od 1. novembra 1931. do dneva smrti, in od kdaj se dotično napredovanje računa.
5.	Dan smrti.
6.	Ali je bil vplačan zanj prispevek za zadnji mesec, in v kolikšnem znesku.
7.	Za upokojence razen prednjih podatkov še odločbo o količini osebne pokojnine. Za tiste, ki so bili upokojeni s prejemki po zakonih, ki so bili uveljavljeni pred 1. aprilom 1931,, zadošča odločba o količini pokojnine, mrtvaški list in poročilo o vplačilu prispevka za zadnji mesec.
IV. Za graničarje.
Potrebni so vsi podatki kakor za uslužbence po zakonu o ustroju vojske in mornarice in pa poročilo o tem: kdaj in od katere podlage so bili naknadno vplačani prispevki za čas od 1. aprila 1931. do 31. marca 1932. po naredbi štaba obmejne čete od 8. avg. 1936., štev. 15.806, v zvezi s pojasnilom vojnega ministra K. b. štev. 37.876/37 (»Službeni vojni list« št. 38 od 17. decembra 1937.)
V. Za orožnike.
Potrebni so vsi podatki kakor za uslužbence po zakolu o ustroju vojske in mornarice, priložiti je pa še odločbo od 1. aprila 1932. o prevedbi prejemkov po starem na prejemke po novem zakonu o orožništvu od 6. nov. 1931.
Potovanje upokojencev v inozemstvo
Pred dobrim letom smo izčrpno pisali o navodilu za izvrševanje § 157. u. z., ki govori o uživanju pokojnine v inozemstvu. Znano je, da ne sme nihče brez dovolitve finančnega ministrstva uživati pokojnine izven naše države. Ce ima dovoljenje, se mu znižajo skupni pokojninski prejemki za 20%, to pa za ves čas, dokler živi v inozemstvu. Izjeme so le za tiste upokojence, ki žive izven države pri svojih otrokih, ki imajo tam stalno bivališče ali pa če so upokojenci stari nad 60 let.
Z navedenim navodilom od 17. aprila 1937, štev. 13.550/1, je bilo urejeno, kako naj se izvaja § 157. u. z. Predpisan je bil postopek za reševanje prošenj za dovoljenje bivanja v inozemstvu. To navodilo vsebuje tudi določbo, da morajo upokojenci, ki hočejo oditi v inozemstvo in ostati tam manj kot dva meseca, vselej obvestiti svojo izplačilno blagajno o odhodu in vrnitvi iz inozemstva. Če ostane upokojenec izven države več kot dva meseca, se mu zaenkrat odteguje po 20% od vseh pokojninskih prejemkov za toliko mesecev, kolikor jih je skupaj prebil izven države. Finančno ministrstvo pa izda končno odločbo.
Zdaj je izdalo fin. ministrstvo splošno pojasnilo štev. 12.550 od 12. aprila 1938., kako je v takih primerih ravnati, ker so se v praksi pojavljala pogostoma napačna tolmačenja.
Po tem pojasnilu se more upokojenec muditi manj kot dva meseca v inozemstvu s pravico do popolnih prejemkov samo enkrat na leto, ne glede
na to, koliko časa se je mudil v inozemstvu. Pojasnilo pravi dobesedno: »Z drugimi besedami, pravico do popolnih prejemkov more imeti upokojenec vsako leto samo ob enem enkratnem bivanju v inozemstvu, krajšem kot dva meseca, pa naj je to bivanje trajalo vsega skupaj le nekaj ali pa vseh 60 dni. Če je z enim bivanjem v inozemstvu, ki je bilo krajše od dveh mesecev, izkoriščena možnost prejemanja nezmanjšanih prejemkov, potem se pri vsakem nadaljnjem bivanju v inozemstvu v istem letu morajo njegovi prejemki za 20% znižati za tolikšno število dni, kolikor jih je prebil v inozemstvu izpod dveh mesecev.«
To pravkar navedeno besedilo, ki je podano v točnem prevodu, ni popolnoma razumljivo. Zdi se pa, da je vsebina tega pojasnila tale:
Pravico do nezmanjšanih prejemkov ima upokojenec le enkrat samkrat na leto, če ni bil v inozemstvu dlje kot 60 dni. Kdor je v inozemstvu bival samo krajšo dobo, je s tem že izčrpal za dotično leto ugodnost nezmanjšanega prejemanja prejemkov, če bi vdrugič odšel v inozemstvo. Z druigimi besedami:	dnevi bivanja v
inozemstvu se ne smejo seštevati, temveč je pri drugem in vsakem ponovnem potovanju v inozemstvo treba celotne pokojninske prejemke dotične-ga znižati za 20%. To znižanje se pa izvrši seveda samo za toliko časa, t. j. za toliko dni, kolikor jih je upokojenec dejansko prebil izven države. Zdi se pa, po smislu tega pojasnila, da ve-
Ija to znižanje tudi pri ponovnem bivanju v inozemstvu samo toliko časa, dokler skupno število v enem koledarskem letu izven države prebitih dni ne presega dobe dveh mesecev, kajti sicer se mora izplačevanje pokojnine takemu upokojencu sploh ustaviti, dokler finančno ministrstvo ne izda odločbe o tem.
Ker se dan odhoda in vrnitve ne računa kot čas bivanja v inozemstvu, upokojencem ni treba prijavljati, če potujejo v inozemstvo, pa se naslednji dan že vrnejo.
Izplačilne blagajne morajo voditi točno evidenco o bivanju upokojencev, katerim izplačujejo pokojnine, v inozemstvu. Upokojenci ji pa morajo vselej pred odhodom in po vrnitvi predlagati pismene prijave.
Prednji predpisi, ki so bili izdani sicer iz popolnoma pravilnega in ra-
zumljivega stremljenja, da se prepreči nedovoljeno stalno uživanje pokojnine v inozemstvu, bodo seveda spet predstavljali veliko neprijetnost za upokojence, hkrati pa novo in zamudno delo za nakazujoče blagajne. V naših krajih, kjer so vezi med prebivalstvom naše države in sosednih pokrajin (zaradi sorodstva, poznanstva itd.) tako tesne in živahne, bo za mnoge upokojence predstavljal predpis prijavljanja vsakega potovanja čez mejo veliko obremenitev in oviro. Vprašanje je, če so ti predpisi praktično sploh izvedljivi, prav tako pa tudi, če se bo posrečilo s temi določili res preprečiti, da ne bi več posamezni upokojenci, po pretežni večini pripadniki tujih narodnosti, uživali nezmanjšane pokojnine v inozemstvu, kjer stalno žive, pa se samo vozijo v našo državo po pokojnino.
Znak bednega stanja železničarjev
Žalostno sliko revščine, v kateri životari velik del železniških uslužbencev, zlasti nižjih kategorij, nam odkriva ta članek, ki je izšel v »Glasniku željezničara i brodara«. Na žalost so tudi v drugih strokah življenjske razmere drž. nameščencev enako obupne.
»O bedi je bilo že mnojgokrat raz-pravljano in potrebno je o tem dalje govoriti vse dotlej, dokler se ne odpravi stanu neprimerno življenje z zadostnim povišanjem dohodkov uslužbencev.
V splošnem pomanjkanju vseh življenjskih potrebščin, si ljudje prizadevajo na vse mogoče načine, pridobiti si nekaj sredstev za nabavo najpotrebnejših življenjskih pripomočkov. Iz naslednje okrožnice je razvidno, kako si nekateri železničarji pomagajo v borbi za življenjski obstanek. Okrožnico je izdalo ljubljansko železniško ravnateljstvo pod znakom A., štev. 16452-1-38 z dne 15. julija t. 1. in se glasi:
»V času, ko zore razni gozdni sadeži (jagode, gobe, maline i. dr.) potujejo žene in otroci našega osebja ter pokupujejo na licu mesta te sadeže po najnižjih cenah, jih prodajajo potem po hišah in na trgih po nižjih cenah, kakor jih more prodajati kmečko ljudstvo, ki mora za vožnjo v tržne kraje plačevati cele vozne karte.
Na podeželju vlada veliko siromaštvo. Revni ljudje, posebno na Dolenjskem so direktno navezani na borni zaslužek, ki jim ga daje nabiranje sadežev; še to malenkost jim odvzemajo železničarske žene, ki prekupčujejo ter s tem zlorabljajo vozne ugodnosti.
Kontrolnemu, revizijskemu in postajnemu osebju se naroča, da pazi na prevažanje takega in drugega blaga (jajc, vina), kolikor očitno presega domačo potrebo ene rodbine. Zasledujejo naj se posebno one osebe, ki se radi trgovanja kar naprej vozarijo med mestom in deželo. Take je s konkretnimi podatki takoj prijaviti direkciji odnosno železniški policiji.
Gg. šefi edinic naj osebje opozorijo, da so take vožnje nedopustne in da se bodo prestopki obravnavali po členu 54. pravilnika 143.«
Iz prednje okrožnice se jasno vidi, kako se nekatere žene železničarjev trudijo, da bi preskrbele svoji družini tisto, kar bi moral preskrbeti družinski oče s svojo zaposlitvijo pri ustanovi. V danih okolnostih je v mestu zelo težko najti postranske zaslužke družinskim članom nižjih uslužbencev. Ker so tudi srednji in višji uradniki zelo prizadeti z nizkimi plačami, se tudi družine teh uslužbencev omejujejo na najnujnejše potrebe. Žene uradnikov same perejo, ribajo in opravljajo druge posle, za katere se v normalnih časih najemajo služkinje ali postrežnice. Tako odpadejo normalni postraniski zaslužki družin nižjih uslužbencev v mestih in zato ni čudo, ako najdejo v obupni borbi za goli obstanek pota, ki po pravilnikih n,iso dovoljena.
Tak postopek prizadetih obubo-žancev se nikakor ne more odobravati, pač pa je umestno opozoriti na te nedostatke merodajne faktorje, katerim je dolžnost in naloga reševati pereča socialna vprašanja.«
Učiteljski stanovski obračun
Kakor smo že poročali je bila dne 11. in 12. julija v Ljubljani redna banovinska skupščina ljubljanske sekcije Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Na tem letošnjem občnem zboru so bili navzoči zastopniki vseh okrajnih učiteljskih društev, kar dokazuje, da se naše učiteljstvo zaveda svojih nalog in da pravilno ocenjuje pomembnost organizacije in uspešno delovanje izvoljenega vodstva. Navzlic posameznim nasprotujočim si mne-
igg-jCTaMnacpg—in i mn— milili« n——
Fr. Karinthy:
Plin
»Ne, že pri samem branju mi postane slabo,« je dejal tujec in odložil časopis.
Ozrl sem se in opazil, da se je ogorčil zaradi istega članka, kakor sem se malo prej sam. Kot idealist sem začutil, da me nekaj vleče k temu človeku.
»Kajneda?« sem mu zaklical. »To je ostudno. S kakšnim cinizmom obravnavajo to stvar!«
»Prav res, na uboge ljudi, ki ob tem vse izgube, očitno nihče ne misli.«
»Na ljudi! Kako resnično!« sem se razvnel. »Vidim, presojate stvar prav tako kot jaz z višjega zrelišča, kakor človeško ali recimo človečansko vprašanje. Upravi-ženo! Zakaj to je naravnost grozno, ta plinska vojna, ki jo nameravajo. In ta kruta, preudarna stvarnost, s katero člankar, ta vojaški — ali sam vrag vedi — kakšen strokovnjak govori o nji! Kakor da gre samo za kemijo ali fiziko. In ne zato, da s temi plini lahko v pol ure iztrebiš cela mesta, ljudi in živali.«
Tujec je udaril po mizi.
njem pri obravnavi tajniškega poročila, je zborovanje minulo v nenavadni soglasnosti in pravem stanovskem tovariškem duhu.
Zborovanje je vodil predsednik sekcije g. Metod Kumelj. V uvodnem govoru se je dotaknil vseh poglavitnih vprašanj, ki se tičejo šole in učiteljstva sploh, zlasti pa slovenskega učiteljstva.
Uvodoma je naglašal, da je članstvo ljubljanske sekcije JUU tudi v
»Ha, kako pridejo ljudje do tega? Smešno! Na to pa sploh ne mislijo, kaj bo potem.«
»Res, iz razvalin lahko vzklije novo življenje samo tedaj, če uničevalna sila ni ugonobila tudi kali. Vihar lahko tudi očisti, ogenj pa samo uničuje.«
»Kali, seveda kali,« je navdušeno pritrdil. »Pobijajo tudi kali prav do poslednje, vso zalego in zarod, če se smem tako izraziti.«
»Prosim, prosim.«
»In od česa bomo pa potem, če smem vprašati, živeli?«
»Živeli! Ne gre za to, od česa, temveč če sploh bomo? Ali bo še ostal kak človek, ki bo preživel tak pokolj v množicah, ki se bo rešil iz splošne pogube?«
Odmahnil je z roko.
»Ah, za ljudi me ni strah... se bodo že kjer koli poskrili, bodo uporabili plinske maske, prav nič se jim ne bo zgodilo. Saj vemo, kakšni so ljudje ...«
Osuplo sem ga pogledal.
»Za ljudi vas ne skrbi? Saj, za koga pa potem?«
»Za koga, za stenice, gospod! — Moj poklic je namreč pokončavanje mrčesa.«
minulem letu pokazalo potrebno organizacijsko zrelost, ker je pravilno upoštevalo vse zapreke, zaradi katerih društvenemu vodstvu ni bilo mogoče doseči vseh zaželenih uspehov. Člani so pokazali globoko zanimanje in razumevanje za delo svoje organizacije, s katero so navzlic budim časom tesno povezani. Pri tem so trdno prepričani, da more le docela nepolitična organizacija na popolnoma in izključno stanovski podlagi koristiti šolstvu in učiteljstvu. Zato so vztrajali odločno na načelih učiteljskih deklaracij iz leta 1926. in 1935. Vselej so zagovarjali popolnoma nepolitično delovanje organizacije, ki hoče zastopati vselej samo strogo stanovsko smer.
Organizacija, ki stoji na 'načelu naj doslednejše demokracije, dovol juje slehernemu članu, da se popolnoma svobodno odloča v vsem, kar se ne tiče zgolj organizacije. Zato ima vsak član neomejeno prostost glede svojega političnega naziranja in delovanja, kakor mu je tudi svobodno izpovedovanje svetovnega nazora. Seveda pa pričakuje organizacija, da 'bo vsak član vselej in povsod zagovarjal načela organizacije in varoval koristi stanu.
Članstvo je ostalo navzlic slabim časom in hudim razmeram na lepi višini. Na žalost je še več kot petina slovenskega učiteljstva izven organizacije. Zato le-ta nima tiste veljave in moči, ki (bi jo imela, če bi bili včlanjeni prav vsi učitelji. Te tovariše, ki stoje nedelavni ob strani in se okoriščajo brez žrtev z uspehi organizacije, je treba s primerno propagando, zlasti pa z dokazi mesebičnega in uspešnega dela, privabiti v krog organiziranih tovarišev. V organizaciji je pa treba stanovskega poštenja in se ne sme nihče okoriščati v škodo drugega in celote.
Učiteljska organizacija ni sama sebi namen, temveč je v službi stanu, ki skuša z njo doseči boljše pogoje za uspešno delo v neposredno korist ljudstva in države. Zato je tudi učiteljska organizacija v interesu države in vsega naroda. Učiteljstvo ima dolžnost vzgajati mladino za nravstveno zdrave, delavne in strpne člane narodnega občestva.
Nujno potrebno je izboljšanje celotnega učnega načrta in vsega prosvetnega dela. Osemletna šolska obveznost izven Slovenije doslej še nikjer ni bila v celoti izvedena. Monopolski zvezki in šolske knjige so ovira uspešnemu delu. Šolska poslopja so ponekod skrajno slaba. Zakon o ljud-
skih šolah je nepopolen in nejasen, pravilnika pa še zmerom ni. Ker doslej absolventi meščanskih šol niso imeli dostopa na učiteljišče, je bil prekinjen dotok kmetskega življa- v učiteljski stan. Znano je pa, da se me-ščanlski otroci težko' vkoreninijo na deželi. V Sloveniji je 300 praznih razredov, pri tem pa 500 nezaposlenih učiteljev, oz. učiteljic, ki čakajo deloma že po več let na službo. V naši banovini je nad 100 razredov, kjer je po 65 do 100 otrok.
Zelo važno je vprašanje učiteljske personalne politike, ki mora zavarovati vse pravne, nravstvene in družbene temelje, če naj bo koristna. Učitelj mora imeti vselej zavest, da prosvetna oblast ni samo stroga nadzorna oblast, temveč tudi zaščitnica, ki ga bo varovala in podpirala, če bi ga kdo po krivici ogrožal. Vseh dvajset let doslej so politične stranke odločujoče vplivale na osebna vprašanja v učiteljski službi. Zaradi izgubljene stalnosti učiteljstvo ni imelo nobene opore v zakonu proti takim poseganjem na strogo službena področja. Isti škodljivi vplivi so se pojavljali tudi pri napredovanjih, tako da je le razumljivo, če je pričel med učiteljstvom izginjati optimizem in ga izpodriva zagrenjenost.
Zato orgainizacij;a smatra, da je najnujnejša zahteva, da se ustvarijo trajni pogoji za uspešno delo učiteljstva. O vseh personalnih vprašanjih, naj odločajo samo prosvetna oblastva. Službena mesta naj se oddajajo komisijsko in naj bo v komisiji tudi zastopnik učiteljske organizacije. Potrebna je stalnost v službi in na službenem mestu. Izvrše naj se popravila glede neutemeljenih premestitev. Vsi brez disciplinske preiskave odstavljeni šolski upravitelji naj se postavijo spet na svoja mesta. Za nadzornike naj se postavljajo le kvalificirani učitelji. — Prosvetna uprava naj se loči od politične. Učitelji naj napredujejo po sta-ležniku in sicer avtomatsko. Poročenim učiteljicam naj se vrnejo odvzeti prejemki. Določba o delnem celibatu naj se odpravi. Prejemki naj se zvišajo narastli draginji primerno. Prav tako naj se odpravi predpis, da sme učitelj iskati zadoščenja pri sodišču šele ko to dovoli prosvetno ministrstvo. Tudi določbe, ki ovirajo sodelovanje z drugimi stanovskimi organizacijami, naj se odpravijo.
O podrobnih obravnavah in sklepih posameznih odsekov bomo poročali pa prihodnjič.
Zahteve poštnih uradnikov
V dneh 26. in 27. julija je bil v Zagrebu XX. redni letni občni zbor Združenja uradnikov p. t. t. stroke kraljevine Jugoslavije. Na tem zborovanju so izvoljeni delegati društvenih sekcij iz vse države po izčrpnem obravnavanju vseh vprašanj, ki se tičejo poštne stroke in osebja, soglasno sprejeli to-le
resolucijo:
Kongres soglasno ugotavlja, da je naše Združenje z vsemi edinicami in preko svojega glasila vložilo ogromno truda, da odločujoče činitelje prepriča o nujnosti uvedbe naglih in temeljitih izboljšanj v naši stroki in da dokaže, da je treba odstraniti vse ovire, ki iz-
hajajo iz dosedanjega stanja stroke in ki s svojo težo že dolga leta obremenjujejo p. t. t. osebje.
Prav tako kongres ugotavlja, da je navzlic vsem tem naporom Oirganiza-cije, ki so jih tvorili stvarni in z dokazi opremljeni predlogi za izboljšanje stanja stroke in osebja, ostalo stanje nespremenjeno, dasi je to nevzdržno stanje priznalo tudi celo narodno predstavništvo, zlasti pa tudi minister za pošto, telegraf in telefon. Zato kongres sprejema to-le resolucijo in zahteva:
1. Naj se p. t. t. osebju kot drž. uslužbencem zvišajo prejemki do tiste višine; ki bo drž. uslužbencem spričo
S. Houx:
Srečka
Arthur Dupin si je zaman poskušal pridobiti bogastvo z golimi telesnimi in umskimi silami, ki mu jih je podarila narava. Ko je bil štirideset let star, je bil še zmeraj skromen knjigovodja v neznatni trgovini z drobnarijami. Osemsto frankov je znašal njegov dohodek na mesec.
»Saj to je pravi zločin,« mu je bil dejal gospodar.
Zares je bil to zločin, izrabljati človeka takole po dvanajst ur na dan za to plačo. Gospa Dupinova je to neprestano očitala možu, ki zaradi slabotnosti in bojazljivosti ni skušal niti oporekati ji.
Sicer pa gospod Dupin v splošnem, kadar je bil ob domačem ognjišču, ni spregovoril niti besedice več, kadar bi bila ta besedica mogla izzvati odgovor. Prenašal j; svojo revščino ponižno, s pogledi uprtimi v staro pohištvo, ki ga je obdajalo, v izrabljene preproge, ki so jih bili njegovi tresoči se podplati ogulili.
Vendar se mu je primerilo, da je ob določenih večerih, ko se je čutil zapuščenega in obupanega, zavzdihnil:
»Kaj naj storim, da se rešim iz vsega tega?«
Nekega dne je žena zaslišala ta vzdihljaj. Odgovorila mu je:
»Tepec! Dobro veš, da nisi prav za nič na svetu! Torej nimaš drugega izhoda kakor tega: preizkusi svojo srečo ...«
»Da naj preizkusim svojo srečo?«
»Kupi si srečko državne loterije!«
Zdelo se mu je, da je dobil nalog. Zato se je torej ves mesec odpovedoval cigaretam. In nekega jutra ji je lahko naznanil: »Smo že tam. Že imam srečko v žepu. Vlečenje bo jutri popoldne.«
Gospa Dupinova ga je prekinila. Začela je govoriti, govoriti. .. Kakor da sanja, je vjel mimogrede nekaj stavkov.
»Sam boš šel k vlečenju,« je odredila žena. »Toliko razburjenja bi me uničilo. Toda čakala te bom pri oknu, ne ganem se od okna. Če zadeneva večjo vsoto, se vrni
Vestnik
tržnih cen omogočila dostojen obstanek, in naj se to zvišanje zajamči z izdanjem uredbe o določitvi najvišjih dopustnih tržnih cen za življenjske potrebščine ki za najemnine.
2.	Ženi, državni uslužbenki, naj se vrne polna osebna doklada, oženjenim uslužbencem naj se pa vrne rodbinska doklada za žene.
3.	Službena leta poštnih odpravnikov in pogodbenih poštarjev, ki so urejena z uradniškim zakonom iz leta 1923., naj se priznajo za pokojnino kot dejanska drž. služba.
4.	Za p. t. t. osebje in stroko naj se izda poseben zakon, ki bo ustrezal delovnim pogojem p. t. t. uslužbencev in posebnim potrebam njihove službe, in ta posebni zakon naj se izda s sodelovanjem Združenja p. t. t. stroke.
5.	Do zvišanja prejemkov in izdanja posebnega zakona naj se preskrbe zadostni krediti za redno napredovanje vseh p. t. t. uslužbencev, v prvi vrsti pa uradniških dnevničarjev, z\a-ničnikov in služite!jev.
6.	Takoj naj se pomnoži število delovnega osebja, da bo moglo ustrezati potrebam p. t. t. prometa, ki stalno narašča.
7.	Do izdanja posebnega zakona naj se odpravi § 263. u. z. (ki določa enoletno čakanje na višje prejemke po napredovanju; op. ur.).
8.	Postopek ob upokojevanju in odmerjanju pokojnin naj se poenostavi in pospeši.
9.	Poštni minister naj izposluje od fin. ministra, da pristane na upokojitev tistih p. t. t. uslužbencev, ki so izpolnili zakonske pogoje za upokojitev in glede katerih se -zahteva ta pristanek, da se bo omogočilo napredovanje p. t. t. uslužbencem, ki na to čakajo že dolga leta.
Doklade za otroke-vajence. Finančno ministrstvo je v nekem konkretnem primeru izdalo pojasnilo, da drž. uslužbencem oz. upokojencem ne pripada rodbinska doklada za otroka, ki kot vajenec obiskuje strokovno nadaljevalno šolo obrtne smeri. Dasi traja to šolanje delj časa, celo več let, in se vrši redno ob določenih dnevih in urah, vendar smatra ministrstvo, da je obiskovanje take šole slično obiskavanju večernih in občasnih tečajev, ki jih navaja 2. odst. čl. 9. uredbe štev. 37.500/1-35 oz. 2. odst. čl. 21 uredbe štev. 37.600/1-35. Po teh določbah pa takega obiskovanja opisanih tečajev ni smatrati za šolanje.
Doklade otrok, ki imajo samo enega roditelja. Na vprašanje, kako je ravnati glede doklade pri otrokih, ki so sirote, a imajo enega roditelja še živega, po umrlem pa prejemajo rodbinsko pokojnino, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo od 28. januarja 1938., štev. 1977/1. Pojasnilo pravi: »Po 2. odst. čl. 22. uredbe o dokladi drž. upokojencev, štev. 37.600/1-35, otrokom ki imajo pravico do rodbinske pokojnine o-diši po očetu bodisi po materi, a imajo se živega enega roditelja, ki je aktiven ali upokojen drž. uslužbenec, ne pripada pravica do osebne doklade, temveč ima njihov roditelj pravico do rodbinske doklade zanje, to pa pod pogoji, določenimi v čl. 20. iste uredbe, če je roditelj upokojenec — če je pa roditelj aktivni uslužbenec, pa po čl. 8. uredbe o dokladi za drž. uslužbence, štev. 37.500/1-35.«
Podporni sklad pomožnih uslužbencev. Finančno ministrstvo je izdalo pod štev. 26.699/1 od 31. julija 1937. pojasnilo o na-
v avtomobilu. Če te zagledam v njem, bom takoj vedela pri čem smo .. . Ah, če bi se le vrnil z avtom!... Takoj bi začela razbijati vse te črepe iz časov revščine. Od veselja in jeze bi kar podivjala in razklala vso to ropotijo iz časov naše stiske ... In na vseh teh razvalinah minulosti, ki bi je bilo vendar enkrat konec, bi zgradila ria novo najino srečo ...«
Govorila je, govorila je! Njemu se je Pa ves čas kolcalo.
»Razumem, razumem. Če nam bo sreča naklonjena, se vrnem s taksijem.«
Vlečenje se je začelo ob dveh. Gospa Dupinova je takoj odšla na stražo k oknu.
časa do časa je z zlovoljnim obrazom, 1	“'I skoro izzivalen, premerila ža-
lostno opremo jedilnice...
»Vse skupaj razbijem, vse skup bom razbila,« si je ponavljala z grozečimi kretnjami.
Ob štirih je zagledala moža, ki se je vračal. Skoro da se je onesvestila.
Arthur Dupin se je vračal s taksijem! Torej je zadel! ... Opazila je, da je ma-
10.	Obstoječi predpisi o delovnih enotah naj se odpravijo in naj se norme o delovni ediniei za vse vrste naše stroke točno opredete, da se bo mogla pravilno ocenjevati količina dela p. t. t. uslužbencev in da se bo mogla po tem izvesti sistemizacija službenih mest.
11.	Takoj naj se prične zidati pošta Zagreb 2 in naj se krediti, ki so namenjeni za to pošto, ne porabijo v druge namene, kakor se je to prej dogajalo.
12.	Za nadomestno službo pri poštah v dravski in savski direkciji naj se dovoli kredit 500.000 din, da se -bo osebju s plačanimi nadomestnimi močmi omogočila izraba letnega odmora.
13.	Osemurni delovni čas za tehnično uradništvo v direkcijskih p. t. t. delavnicah naj se zniža na sedem ur, kakor je to tudi urejeno pri p. t. t. sekcijah.
14.	Državnim uslužbencem, ki so od leta 1923. do 1931. služili v Črni Gori in Južni Srbiji, naj se prizna pravica do dvojnega računanja teh let, kakor je to določal uradn. zakon iz leta 1923.
15.	Osebje bivše III. kategorije naj se pri napredovanju ne zapostavlja kakor doslej.
16.	V celoti naj se odpravi nume-rus clausus za ženske v naši stroki, ker je škodljiv za državo, stroko in
osebje.	.
17.	Mostar in Šibenik naj se iz 11. pomakneta v L, Ercegnovi pa iz IH. v II. drag. razred.
18.	Ob nedeljah in praznikih naj se odpravi blagajniška služba pri poštah.
19.	Odborniki organizacije naj se zavarujejo pred tendenčnim obrekovanjem ki sumničenjem, zaradi katerega bi mogli biti brez povoda preganjam.
knadnem vplačilu prispevkov za podporni sklad pomožnega osebja v službi države. Pojasnilo se glasi: »V § 64., toč. 2., odst. 4., fin. zakona za 1937./38. je predpisano, da se bo osebju drž. prometnih ustanov doba, odslužena v službi države od 1. aprila 1932. do 1. aprila 1937. priznala kot doba vplačevanja v podporni sklad samo toliko, kolikor bodo naknadno vplačali ustrezne prispevke računši 3 % od kosmate nagrade, katero so prejemali dne 1. aprila 1932. Po tem ni nobene težave za izračunitev naknadnega prispevka tistih pogodbenih uradnikov, honor. uslužbencev in dnevničarjev, ki so bili dne 1. aprila 1932. zaposleni v službi drž. prometnih ustanov. Pojavlja se pa vprašanje, kako se bo obračunal prispevek tistih oseb, ki so bile po 1. aprilu 1932.,
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O 8. REICH.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••*
toda pred 1. aprilom 1937. sprejete v službe. Oziraje se na dejstvo, da po § 64., toč. odst. 4., fin. zak. za 1937./38. more naknadno vplačati prispevke tudi tisto pomožno osebje, ki je bilo sprejeto na delo v službi drž. prometnih ustanov tudi po 1. aprilu 1932., kakor tudi oziraje se na to, da se ne more ugotoviti, kakšno nagrado bi to os-ebje moralo imeti na dan 1. aprila 1932., je treba smatrati, da služi kot podlaga za naknadno vplačilo prispevkov teh oseb tista nagrada, s katero so bili po 1. aprilu 1932. prvič sprejeti na delo v službi države.« To pojasnilo je vzela na znanje tudi glavna kontrola.
hal kakor obseden in da ji je skušal od daleč z rokami nekaj pojasniti. Dovolj ji je bilo, ni hotela delj čakati... Kakor pobesnela se je vrgla na staro pohištvo. S krepkimi brcami je razbila razmajano kredenco. Pograbila je skromno namizno posodje in kričaje je treskala ob tla krožnike, posodo za gorčico in lonec za juho ... Zrcalo v omari se je razletelo na kosce!
Ko je Arthur Dupin končno prodrl v stanovanje, je ves zgrožen odskočil spričo razbitega porcelana, loncev in kosov lesa, ki so pokrivali tla ... Žena je razširila roke, da ga objame ... Toda mrtvaško bled, v očeh tragičen odsev, je zamrmral, ne da bi se premaknil niti za korak:
»Saj nisva zadela!«
Ona je zarjula:
»Pa taksi?!«
Skoro jokaje je pojasnjeval:
»Saj sem ga moral vzeti. Le poglej, hlače so se mi zadaj čez in čez preklale.«
Prometni minister o naših plačah. Na sarajevskem zborovanju UJNŽB je govoril v pozdrav zborovalcem tudi prometni minister dr. Spaho. Med drugim je govoril tudi o naših prejemkih in dejal tudi to-le: »Povišanje železničarskih prejemkov sc ne da izvesti samo zase, temveč le skupno s povišanjem prejemkov ostalim drž. nameščencem. Res so se zadnji čas znatno zvišali dohodki ■ železnic, toda hkrati se je mednarodni položaj silno zapletel, da tudi Jugoslavija kljub svojim ugodnim mednarodnim odnošajem ne sme ostati prekrižanih rok, ker niti za trenutek ne smemo dopustiti, da bi bilo ogroženo tisto, kar so naša najboljša pokolenja ustvarila z nadčloveškimi napori. Zato moramo v prvi vrsti računati z interesi naše narodne obrambe. Interes domovine je najvišji zakon, to morajo vedeti vsi državljani, tudi železničarji. Čeprav pa interesi drž. obrambe zahtevajo tolikšna sredstva, si prizadevamo z vsemi močmi, da čimprej popravimo tudi vaše težko gmotno stanje. Storil bom vse, kar bo v danih razmerah mogoče, da bo vašim zahtevam ugodeno tako, kakor to upravičeno pričakujete.«
Spet nov grob. V Mariboru je dne 3. avgusta umrla naša zvesta naročnica, upokojena učiteljica Berta Brence. Blaga po-. kojnica je bila. odlična vzgojiteljica in je bila znana zaradi svojega plemenitega značaja in dobrega srca. Siromakom bo usmiljena pokojnica ostala v trajnem spominu. Naj v miru počiva!
Načelna razsodba. Pod tem naslovom objavlja »Učiteljski tovariš« razsodbo drž. sveta o tožbi učitelja V. Mlekuža proti odločbi prosvetnega ministrstva, ki je potrdilo odločbo banske uprave v Ljubljani v zadevi prepovedi urejevanja imenovanega lista. Tožitelj je svojčas do te prepovedi kot član odbora ljubljanske sekcije JUU urejal kot odgovorni urednik glasilo te organizacije za dravsko banovino. Državni svet je ministrsko odločbo razveljavil. Iz utemeljevanja navajamo dobesedno: »jJo obstoječih zakonih je za ustanovitev združenja potrebna dovolitev pristojnega obia-stva. Za izvrševanje določene funkcije v združenju se pa ne zahteva vnaprejšnja odobritev. Ni dvoma, da je tožitelj mogel biti član JUU brez vnaprejšnjega dovoljenja. Kot član združenja, zlasti kot odbornik, je moral opravljati tudi določene dolžnosti. Izvrševanje funkcije člana učiteljskega združenja ne tvori protizakonitosti, ker je bila ustanovitev združenja dovoljenja. Urejevanje društvenega glasila je v bistvu opravljanje odborniške funkcije. Zato urejevanje lista »Učiteljski tovariš« ni posel, ki bi nasprotoval odredbi iz § 81. zak. o ljudskih šolah, niti je bilo za opravljanje te funkcije potrebno vnaprejšnje dovoljenje v smislu te določbe.«
Usodni predpis § 76. ur. zak. Upravni odbor Združenja monopolskih uradnikov v Beogradu je prošnjo zvaničnikov, službujočih v monopolskih zavodih na področju vardarske banovine, ki so prosili za sprejem v organizacijo, zavrnil, ker ji ne more ugoditi. Zvaničniki ne morejo biti sprejeti kot člani v Združenja monopolskih uradnikov, ker to izrečno nasprotuje predpisu § 76. u. z., ki pravi med drugim, da se smejo v dovoljene organizacije združevati samo uslužbenci iste stroke in istega uslužben-skega reda. Zvaničniki se torej po tem predpisu ne morejo združevati z uradniki v isti organizaciji. — Bil bi res že čas, da se ta izjemna določba, ki hudo omejuje drž. nameščencem splošne državljanske pravice, v celoti odpravi.
Železniške legitimacije za otroke. Na konkretno vprašanje je železniška direkc'-ja pojasnila, da je za presojevanje, kdaj gre otrokom drž. uslužbencev ali upoko-
jencev žel. legitimacija za polovično vožnjo, odločilen poleg starosti, šolanja in družinske skupnosti tudi zaslužek. Ta se upošteva v dveh primerih: otroci sami ne smejo imeti preko 500 din dohodka kakršne koli vrste, pa tudi njihova mati ne sme imeti nad 500 din dohodka na mesec od trgovine, obrti ali svobodnega poklica, zavezanega plačevanju pridobnine. Drugačen dohodek (na pr. od nepremičnin, od nesamostojne zaposlitve) matere torej ne vpliva na priznanje legitimacije otroku.
Prejemki žena dninarjev. Pod štev. 34.144/1 od 2. okt. L937. je izdalo finančno ministrstvo tole pojasnilo: »Če je žena v službi države kot uradniška pripravnica, pogodbena uradnica, honorarna uslužbenka ali dnevničarka, mož pa je zaposlen kot dninar, se mesečna ženina nagrada no odločbah min. sveta štev. 14.311/1-34 in št. 14.313/1-34 ne zniža, če je bil mož vzet na delo za določeno krajšo dobo zaradi opravljanja nekega določenega dela, tako da ima ta zaposlitev značaj začasnega, najemnega razmerja. Potem se torej po navedenih zakonskih predpisih zniža nagrada ženi, če je mož zaposlen kot dninar v daljši ali stalni službi, ker ima taka zaposlitev značaj pogojenega službenega razmerja.« S tem stališčem se strinja tudi glavna kontrola.
Dopusti v poštni službi. Po »Slovenskem poštarju« posnemamo, da je zaradi velikega pomanjkanja osebja v poštni stroki izrabljanje rednih dopustov zelo otež-kočeno, deloma celo nemogoče. Tako je lani samo 172 uradnikov na ozemlju ljubljanske p. t. t. direkcije popolnoma izrabilo svoj odmor, deloma ga je izkoristilo 316, prav nič odmora pa ni imel 201 uradnik. Od 20.042 dni rednega dopusta so uradniki mogli izrabiti samo 9974 dni, torej niti ne polovice. Še slabše je razmerje pri zvaničnikih, od teh jih je popolnoma izkoristilo dopust 74, samo del istega 108, dopusta pa sploh ni izrabilo 206 zvaničri-kov. Skupno so od 8784 pripadajočih dni izrabili'komaj dobro četrtino, namreč 2552 dni. Še slabše je pri služiteljih, kjer jih je samo 83 v celoti izrabilo odmor, le deloma 50, sploh ne pa 225 služiteljev. Od 4776 cini so mogli porabiti samo 1362 dni, ostali čas se ni mogel izrabiti. Med uslužbenci, zlasti med zvaničniki in služitelji, je pa dosti takih, ki že po 8 do 10 let sploh niso imeli niti dneva dopusta.
Podpore železničarskim društvom. Na predlog gen. direkcije drž. železnic je prometno ministrstvo določilo znesek 197.000 din kot podporo raznim železničarskim organizacijam, ki delujejo z veliko vnemo za svoje cilje, pa nimajo dovolj gmotnih sredstev. Ta znesek se je razdelil 26 glasbenim in pevskim društvom, 21 športnim društvom in 7 čebelarskim in gospodarskim zadrugam. Podporo so dobile tudi sledeča društva slovenskih železničarjev: »Sloga« v Ljubljani 5000 din, Glasbeno društvo Zidani most 3000 din, Železničarsko godbeno društvo v Celju 3000 din. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru 2000 din in Železniško pevsko društvo »Krilato kolo« v Mariboru 2000 din. Od športnih klubov sta dobila ljubljanski »Hermes« 5000 din. Športni klub Maribor pa 4000 din. Vsi športni klubi, združeni v Športni zvezi železničarskih klubov, so prejeli skupaj 62.000 din podpor. Med gospodarskimi zadrugami je dobila Železničarska splošna gospodarska zadruga v Ljubljani 6000 din, Čebelarska zadruga železničarjev v Ljubljani pa 5000 din podpore. — Bilo bi prav umestno, če bi ta vzgled prometnega ministrstva posnemali tudi drugi resori in dovoljevali kulturnim, gospodarskim in ostalim organizacijam svojih uslužbencev slične podpore, ki bi še povečale delavnost istih.
Upokojenec
Davčna potrdila za šolnine. V predzadnji številki smo opozorili upokojence, ki prejemajo pokojnine od finančne direkcije v Ljubljani, naj že zdaj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, če bodo taka potrdila potrebovali ob vpisu otrok v šolo. Potrdila naj si preskrbe čimprej, ker je vsako leto velik naval in se lahko zgodi, da potrdil direkcija ne bi mogla naglo izdati. Prošnje je kolekovati z 10 din, za vsako potrdilo je priložiti ne-uničen kolek za 20 din, za vsak uradni prepis potrdila pa še kolek za 10 din. To velja za upokojence, ki plačujejo samo uslužbenski davek od pokojnine. Za tiste upokojence pa, ki plačujejo še druge davke (zgradarino, pridobnino itd.) mora pa izdati potrdilo o teh davkih pristojna davčna uprava. Da jim ne bo treba vlagati dveh prošenj, na fin. direkcijo in na davčno upravo, naj naslove pravilno kolekova no prošnjo na pristojno davčno upravo, pošljejo naj jo pa fin. direkciji v Ljubljani, ki bo podala podatke o uslužbenskem davku in nato sama prošnjo odstopila naravnost davčni upravi, da ta izda skupno
potrdilo o vseh davkih. Tako si upokojenci prihranijo takso za eno prošnjo in obenem še pospešijo postopek.
Zniževanje rodbinskih pokojnin. Znano je, da se odmerja rodbinska pokojnina po številu upravičencev in po dobi vlaga nja pokojnika v uradn. pokojninski sKlacl. Če se število upravičencev zmanjša (zaradi smrti, polnoletnosti otrok ali om -žitve vdove oz. hčera itd.), se mora preostalim upravičencem pokojnina sorazmerno znižati po predpisih § 139. u. z. V takih primerih morajo finančne direkcije izdati vselej formalno pismeno odločbo s pravico do priziva. — Opozoriti moramo pri tem vse upokojence, naj takoj sporoče fin. direkciji vsak primer, če odpade kdo izmed uživalcev rodbinske pokojnine. Sicer nastane lahko za ostale upravičence preužitek, 'ki se jim nato odtegne od pokojninskih prejemkov.
Organizacija upokojencev v Mariboru.
O izrednem občnem zboru mariborskega »Društva drž. in samouprav, upokojencev«, ki je bil v nedeljo, dne 31. julija t. 1., smo pisali že zadnjič. Zborovanje je bilo po
Uradniško pravo v praksi
skega društva in fuzijo z ljubljanskim, drugi so pa zagovarjali nadaljnje samostojno delovanje mariborske organizacije. Zlasti so ti pristaši avtonomije maribor. društva poudarjali uspešno dosedanje socialno delovanje ondotne organizacije upokojencev. Do sklepa ni prišlo in je podpredsednik g. nadsvetnik M. Vrbnjak zaključil občni zbor pred glasovanjem. Mariborski »Ve-černik« je celo poročal, da je bilo vse zborovanje malo parlamentarno. Ker ni prišlo do sporazuma, bo v kratkem sklican nov izreden občni zbor, da bodo mogli mariborski upokojenci sami odločiti o nadaljnji usodi svojega društva. — Če nam bo sporočen dan in kraj prih. zborovanja, bomo oboje pravočasno objavili.
Gibanje organiziranih upokojencev. Zagrebško upokojenško društvo, ki za zdaj opravlja posle vodilnega društva upokojencev v državi, je razposlalo upokojenškim organizacijam okrožnico, s katero jih obvešča, da je splitsko društvo predlagalo, na.) se pozove beograjsko društvo, da skliče občni zbor, ki naj bi obravnaval vsa aktualna vprašanja, zlasti glede zvišanj doklad in izenačenja pokojnin vseh upokojencev. Tega zborovanja naj bi se udeležila vsa ostala upokojenška društva iz države. Sprejme naj se posebna resolucija, ki naj jo nato odposlanci izroče odločujočim. Predlog so sprejela upokojenška društva v Ljubljani, Banja Luki, Sarajevu, Somboru, v Peči, Beogradu in seveda v Splitu.
O življenju upokojencev. O tem piše med drugim somborska »Naša Reč« tudi tole: »Če bi bilo kdaj, bi bilo ravno te dni najbolj upravičeno zvišanje draginjskih doklad, vsaj za najnižje kategorije upokojencev. V plodoviti Vojvodini je danes krušna cena nezaslišana. Plačamo po štiri, pa tudi po štiri in pol dinarja za kilogram. Poglejmo skoz našo prizmo, skozi prizmo našega društva samo en primer iz teh nižjih kategorij. Služiteljeva vdova je, dva slabotna otroka ima, celotna pokojnina pa znaša 555 din na mesec. Kako naj s tem plača stanovanje, obleče in prehrani otroka,. če stane samo kruh 4,50 din kilogram? Rekel bo marsikdo: pa naj gre mati na delo! Saj dela, pere perilo po hišah, toda samo tam, kjer ji dovolijo, da se otroka igrata po dvorišču. Takih primerov je v našem
društvu vse polno. Taki prizori nas prav zares globoko žaloste. Naša vlada je sicer res dovolila, da se uvozi tisoč vagonov žita, toda pričakovani padec žitnih cen je izostal, pšenica je še zmerom po 230 din stot in je cena čvrsta. No, s ceno žita so poskočile tudi cene drugih življenjskih potrebščin, pa tudi cene surovin, tkanin, prav tako obleke in obutve.«
Državni in banovinski upokojenci. Neki banovinski upokojeni uradnik je prejemal višje doklade kakor so mu šle po uredbi o dokladah drž. upokojencev. Preplačilo je moral vrniti banski upravi v Zagrebu; ki mu je odtegovala vsak mesec primeren del od pokojnine. Ko je finančni zakon za 1.936./37. uveljavil predpis § 104/IV, po katerem se ustavlja nadaljnje odtegovanje nepravilno do 1. aprila 19315. izplačanih pokojninskih prejemkov, je tudi ta banovinski uradnik vložil prošnjo, naj se mu izterjevanje še ne poravnanega preplačila s 1. aprilom 1936. ustavi. Prošnjo mu je banska uprava zavrnila^češ da ta predpis ne velja za banovinske upokojence. Zoper to odločbo je dotičnik vložil pritožbo na ministrstvo za notranje zadeve, ki jo je zavrnilo. Nato je vložil tožbo na državni svet, ki je tožbi ugodil in ministrsko odločbo razveljavil. Iz utemeljevanja navedemo: »Popolnoma neumestna je navedba v izpodbijani odločbi, da se predpis § 104/IV fin. zakona 1936./37. ne nanaša tudi na banovinske, temveč samo na državne uslužbence. Po pravilniku o službenih razmerah itd. banovinskih uslužbencev savske banovine od 15. aprila 1932. so banovinski uslužbenci dejansko izenačeni z državnimi ter se tudi zanje po večini uporabljajo določbe uradniškega zakona iz 1. 1931. Tako je zlasti tudi v § 119. cit. pravilnika določeno, da glede pokojnin,, osebnih kakor rodbinskih, velja skladno za banovinske uslužbence vse, kar velja tudi za civilne drž. uslužbence. Torej se za banovinske uslužbence uporabljajo tudi zadevni predpisi o drag. dokladah drž. upo-kojence.v, kamor spadajo tudi njihove kes-nejše spremembe in določbe o znižanju teh doklad ter dosledno vsemu temu velja za njih tudi predpis § 104./IV in zakona za 1936./37. — Tako poroča zagrebški »Penzioner«.
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Tele,on 267S Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Inserirajte v „Našem Glasu"
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po 7°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Iz organizacij
Zborovanje uslužbencev finančne kontrole. Za dan 14. in 15. avgusta je sklican v Splitu redni občni zbor Združenja zva-ničnikov fin. kontrole. Na občnem zboru so na dnevnem redu razen običajnih točk tudi volitve odbornikov in razgovor o kar najboljšem zavarovanju posmrtnega sklada organizacije ter obravnavanje vprašanj, ki so v zvezi z izdanjem novega zakona o finančni kontroli.
Učiteljsko zborovanje. V dneh 20. do 23. avgusta bo v Zagrebu XVIII. glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Svečani del zborovanja bo dne 21. avgusta in bo na njem tudi predavanje o osemletnem obveznem šolanju v ljudski šoli. Na občnem zboru bodo obravnavali tudi zelo važno točko, namreč spremembo društvenih pravil v smislu decentralizacije združenja.
Iz učiteljske organizacije. Po . tajniškem poročilu ljubljanske sekcije JUU je bilo v minulem poslovnem letu v Sloveniji 34 okrajnih učiteljskih društev, ki so imela 3199 članov. Nasproti prejšnjemu letu je število članstva padlo za 62 oseb. Vsa okrajna društva so imela v tem letu 144 zborovanj, na katerih je bilo 158 predavanj. Zborovanj se je udeležilo nad 61 % članstva, točnih podatkov pa ni, ker nekaj
društev ni poslalo podatkov. Sekcija ima 5 častnih članov, 1 ustanovnika in 1 podpornega člana. V Sloveniji je vsega skupaj 4205 učnih oseb. Izven organizacije JUU je torej še 1006 učiteljev in učiteljic. Vsem tem neorganiziranim učiteljem je organizacija razposlala osebna vabila za pristop. Pripomniti je treba, da so v tem številu vštete tudi učiteljice-redovnice.
Zborovanje kurjačev. Začetek julfja je bil v Mariboru občni zbor Združenja železniških in ladijskih kurjačev kraljevine Jugoslavije. Zbrali so se zastopniki vseh pokrajinskih sekeij, približno 120 po številu, in to iz vseh krajev države. Zborovanje je bilo precej burno in so se pojavila nesoglasja že pri volitvah predsedstva zborovanja, ki naj bi obravnavalo več zelo važnih stanovskih zadev.
Izlet železniških uradnikov v Italijo.
V poučne namene priredi Združenje železniških uradnikov izlet v Italijo. Potovanje bo trajalo največ 15 dni in bo najbrž v času od 10. do 25. septembra. Izletniki bodo obiskali Trst, Florenco, Rim, Neapelj, Sicilijo in Tripolis ali Tunis. Celotni stroški s hrano, prenočnino, iVstopninami itd. bodo znašali največ po 1()0 din na dan. Izlet organizira ljubljanski odbor organizacije.
Zadružne vesti
Mednarodni zadružni dan. V Kranju so dne 3. julija proslavili zadrugarji, člani ondotne naše nabavljalne zadruge, mednarodni zadružni dan. Prigodni govor je govoril predsednik navedene zadruge, gimn. direktor v p. g. Košnik, ki je naglasil, kako se zadrugarstvo po vsem svetu mogočno razvija in kako zaznamuje največji razmah v res demokratskih državah. Tudi pri nas sc dani vsi pogoji za ugoden razvoj zadru-garstva, kar dokazuje tudi delovanje vseh naših uradniških zadrug. Zborovalci so nato soglasno sprejeli resolucijo o mednarodnem zadružnem prazniku, ki jo objavljamo posebe.
Proslava zadružnega praznika. Tudi v Mariboru so drž. uslužbenci, člani naših zadrug, kakor vsako leto praznovali tudi letos mednarodni zadružni praznik. Proslava je bila v nedeljo, dne 10. julija, v veliki dvorani Narodnega doma. Od poslopja Železničarske nabavlj. zadruge je šel zadru-garski sprevod do Nabavljalne zadpuge, kjer so se pridružili člani le-te, nato pa so krenili vsi udeležniki z godbo »Drave« na čelu v Narodni dom. Predsednik Nabavljalne zadruge g. Reber je pozdravil zbrane in poudarjal kako se zadrugarski duh med državnim nameščenstvom krepi. V zadnjem času je bilo ustanovljenih spet novih 15 zadrug. Nato so govorili še drugi govorniki in je bila končno sprejeta resolucija.
Ugodnosti naših zadrug. Glasilo ljubljanske železničarske nabavljalne zad-je objavilo v članku pod naslovom »Naši
privilegiji« to-le: »Kaj pogosto se v izven-zadružnih krogih, pa tudi med delom nepoučenega članstva naše zadruge pojavljajo trditve, da uživajo zadruge, tedaj tudi naša nabavljalna zadruga, neke posebne davčne ugodnosti, odnosno da spjoh niso obdavčene.
Da osvetlimo take in slične trditve in da omogočimo članstvu stvarno in objektivno presojo, objavljamo, da je prejela naša zadruga te dni predpis za plačilo družbenega davka za davčno leto 1937. v znesku 537.510 din (pet sto sedem in trideset tisoč pet sto deset dinarjev). V tej vsoti pa še niso vsebovane avtonomne doklade za področje prodajalne Maribor, ker tega prepisa do sedaj še nismo prejeli.
Razen družbenega davka in avtonomnih doklad pa mora zadruga poravnati še plačilne obveznosti na državni in mestni trošarini za živila (brez pijač) v zneslcu 500.000 dinarjev. S točilno takso, davkom na potrošnjo itd. naraste ta dajatev na letnih 900.000 dinarjev.
Samo davčne in trošarinske dajatve dosegajo tedaj na leto vsoto 1,500.000 dinarjev!
Razen navedenih dajatev pa plačuje naša zadruga indirektno tudi davek na poslovni promet, ki dosega znatne vsote in ki ga producenti v fakturah zaračunajo na zadrugo odn. konsumente.
K stvari še pripominjamo, da polaga zadruga javno svoj vsakoletni obračun.
Članstvo naprošamo, da navedeno pazljivo premotri in zadrugo kot lastno gospodarsko ustanovo železničarjev pred neutemeljenimi napadi vedno in povsod dostojno in energično brani!«
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v »NAŠEM GLASU*
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska ulica 6
Telefon St. 3397
RaSun poStne hranilnice St 10.761
Maribor
Palača Banovinske hranilnice
Telefon St. 2628
Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državil
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD
Lastne rezerve nad din
26,000.000 —
Prirastek novih vlog od 1. jan. do 31. jul. 1938. din
55,066000 —
Vse vloge izplačljive brez omejitve.
Dovoljuje posojila proti vknjižbi po 7%
Za vse obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
iadw$a tkaauMk mfamšekm m Mtfava fmttetšm e. e. e a. a.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 4421
Širite zadružno misel med svojimi tovariši !
Državni USlUŽbanCi ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna
prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
Izdaja za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.