220. številka. Trst, v sredo 26. septembra 1900. Tečaj XXV „Edinost [ zhaja enkrat nn dan. razim nedelj in p raznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 »a četrt leta........ 6 - za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-i se za prihodnje volitve delalo na to, da bi okoliea Kopra volila volilne može za V. in IV. kurijo posebej in ne s Koprom, kar sme tudi zahtevati po številu prebivalcev. Volišče naj bi bilo v Lazaretu. Dr. L a g i n j a : Že zadnjič je bila osrednja vlada poslala v Trst ukaz, naj se volilni okraji urede tako, da bo prav za obe narodnosti. Odvisno je torej od volilcev, da o pravem času ulože prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo ; če bi ne pomagalo to, pa naj se obrnejo do namestništva v Trst. Predsednik M a n d i 6 je pripomnil, da naj se obrnejo do političnega društva »Edinost«, ki jim drage volje poskrbi vse potrebno. Ivan Kocijančič je bil radoveden, kako dr. Laginja sodi o razpuščenju državnega zbora? Dr. Laginja: Ako bi vam hotel govoriti o tem, bi mogel govoriti do jutri zjutraj. Ah on hoče odgovoriti na kratko: z razpuščenjem se ni zgodilo nič druzega, nego da je gospodar razklenil dva vola, ki sta vlekla vsaki na svojo stran. (Viharna veselost.) Alojzij P e t e r 1 i n je izvajal, da na vseh homatijah v našem parlamentu je v prvi vrsti krivo ljudstvo samo, ker ne voli pravih mož za poslance, ker se daje podkupovati v prilog ljudem, ki vsikdar m slijo le— na-se! (Tako je.) Ko bi ljudstvo prav volilo, bi bilo vse drugače. Zato kliče še enkrat volilcem istrskim: bodite previdni, kadar volite, in bodite zložni! (Burno pritrjevanje od vseh strani). Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je prof. Mandid izrekal — v imenu dra. La-ginje in pol. društva »Edinosti — zborovalcem zahvalo na njih lepem, uzornem vedenju. Zaključil je : Cez par mesecev boste zopet poklicani na volišče, da si izvolite zastopnike za V. in IV. kurijo. Glavne volitve bodo 3. oziroma 9. januvarja, a volitve volilnih mož že v mesecu decembru. Za občino Marezige se ne bojimo, tu ste zavedni, tu smo gotovi. PODLISTEK Odmev i dopise o narodnem petju Dva dopisnika stil se pred časom oglasila v cenj. »Edinosti« glede gojenja narodnega petja med našimi pevskimi društvi ; dovolite mi torej, gospod urednik, da se oglasim še jaz kakor tretji. Misel ali nasvet, ki sta ga izrazila dopisnika, to je bila že davno tudi moja želja. Zato se in jima prav hvaležen, da sta podprla mojo željo: da bi se na naših veselicah bolj gojilo narodno petje Pred vsem pa naj omenim to, kar je omenil že prvi gospod dopisnik, namreč, da mnogi odbori in celo pevo-vodje ne umejo prav, kaj je »narodna« in kaj »umetna« pesem in svest sem si, da mnogi njih menijo, da so vse umetno uglasbene slov. pesni narodne, dočim nazivlje prave naše narodne pesni : »klanfarske«. Pisec teh vrst se je moral često mnogo truditi, predno je prepričal dotične priproste pevce in nepevce o pomenu in razliki med »narodno« in »umetno < pesnijo. Tako naj bi ob vsaki priliki postopali vsi gg. pevovodje, načelniki pevskih društev in sploh vsakdo, ki se čuti manj ali več sposobnega in dosegli bi, kakor je dosegel pisec teh vrstic v nekaterih pevskih društvih v Drugi naj bi se le izgledovali na Marezigan-cih. Vaša dolžnost pa je, da svarite druge sosede svoje, ki so manje zavedni. Mi se ne smemo varati in moramo računati na to, da bodo Italijani silno delali : kakor vsikdar. Temu delu moramo mi postaviti nasproti svoje delo! (Navdušeno pritrjevanje. Klici: Hočeaio, hočemo!) V nadi, da bo zopet izvoljen naš dični I^aginja, kličem: Živela slovanska Istra ! (Živio-klici, godba je svirala »Hej Slovani« in občinstvo je prirejalo Laginji prisrčne ovacije, dokler se ni umaknil v hišo gospoda Babiča ) Tu se je zbrala lepa družba odličnejih kmetov, učiteljev in duhovnikov. Radovali smo se v prijateljskih in rodoljubnih pogovorih. Gospod tajnik Munih je v krasnem govoru napil g. dru. Laginji, a le-ta je, zahvaljuj^ se na prirejenih mu ovacijah, izražal svojo posebno radost, ko vidi pred seboj zastopnike obeh najvažnejih stanov : duhovščine in učiteljstva! In zazvenele so čaše v bratski zlogi. Gosp. nad učitelj Kuret je nabiral za pazinske dijake, narod pa je rajal zunaj na dvorišču ob veselih zvokih glasbe. Le prehitro je prišla ura, ko je trebalo odhajati. A zopet moramo reči : to se ne da prav opisati, to se je moralo le videti, kako je narod slavil odhajajočega dra. Laginjo ! Kaj tako prisrčnega in iskrenega se vidi le malokdaj. Ljudstvo se ni dalo nikakor pregovoriti, da bi ostalo na plesišči, ampak spremljalo je svojega ljubljenca daleč ven iz vasi. Bila je temna noč, ko smo šli počasi v hrib proti Marezigam, a bilo nam je tako pri srcu, da niti nismo slutili, da hodimo po pred potopni h poteh nesrečne Istre, po tem žalostnem spomeniku laške deželne uprave. Kako čarobno so zveneli zvoki spremljajoče nas godbe med hribovi in kako tajinstveno so odmevali doli v dolino proti Kopru, kako proroški : tudi temu trpinu mora napočiti u s tajenja dan ! Na vrhu nad Babičemi smo se ločili od teara dobrega ljudstva, a ko smo šli že tam gori proti Marezigam, še so doneli za nami navdušeni klici : Živela naša Istra ! Živel dr. Laginja ! Peš smo morali hoditi do sv. Antona. Tu nas je čakal voz. Bila je že deseta u:a zvečer, ko smo dospeli tja; kdo bi bil torej slutil, da nas tudi tu Čaka preradostno prese- okolici: da bi vsaj nekoliko tuneli pomen narodne pesni. Čudim se torej trditvi prvega g. dopisnika, da je prepričan, da »narodne« pesni v pravem smislu ne goji n i j e d n o okoličansko pevsko društvo, ko jo vendar no-toriška resnica, da so bile »narodne pesmi« že opetovano na vsporedu veselic: »Adrije« v Barkovljah, »Zarje« v Rojanu, »Slovana« v Padriču in slednjič tudi »Lipe« v Bazovici. Spominjam se, da je v teku par let samo pevsko društvo »Adrija«- javno nastopilo z več nego 14 ti mi raznimi narodnimi pesmami in ta »Adrija t je menda vendar še okoličansko pevsko društvo. Kaj pa v mestu ? Od kar je »Slovansko pevsko društvo« nastopilo s tistim krasnim »Hubadovitn venčkom« in ravno tako pevsko društvo »Kolo« s »srbskimi narodnimi pesmami«, nismo potem več slišali na tržaških veselicah družili narodnih pesni, ampak le ponavljanja posamičnih, ravnokar navedenih. Res, da so narodne pesni večjega pomena za tržaško okolico oziroma nje priprosto ljudstvo, ali naši okoličani so že taki, da vsikdar več ali manj skušajo posnemati meščane v njih delovanju in (da bi tako ne bilo!) tudi — njih »modi«. Da si ni »Glasbena Matica c iz Ljubljane pod vodstvom slavnega mojstra Hubada tam na velikem Dunaju pridobila tolike laskave nečenje. Na dvorišču gostilne je bilo zbrano vse pevsko društvo »Svoboda« in mnogo drugega občinstva. Cim je dr. Laginja stopil na dvorišče, so zaorili urnebesni živio-klici, predsednik društva pa je glasom, tresočim se od vzhičenja, blagoslovljal ta dan, ko more vas sv. Anton pozdraviti v svoji sredi ljubljenca naroda. Te lepe besede so napravile mogočen utis na nas vseh. Pevci so zapeli, topiči so jeli grometi, švigale so rakete in blesteli so bengalični ognji. To je bil pozdrav! Srečen oni, katerega narod tako pozdravlja ; on je res zastopnik naroda ! Laginja se je zahvalil najprisrčneje na takih dokazih bratske ljubezni, na glasu se mu je poznalo, kako mu je ta pojav segel do srca. Še se je vrstila pesem za pesmijo, ali konečno smo vendar morali misliti na odhod. Da so se o odhajanju ponavljale ovacije, ni treba praviti. Ali še ni bilo konec presečenjem. Ko smo se vozili skozi vas Cesar i — pa ne po-| zabiti, tla je to že občina koperska! — so i ljudje, vzlic pozni uri, tu in tam čakali pred hišami, da sporoče svojemu zastopniku zadnji ! pozdrav vsklikaje : »Živio Laginja !« Lahko rečemo, da je bil to časten dan za dra. Laginjo v najstrožjem pomenu te besede. Utisi, sprejeti tega dne, so bili tako mogočni, da so nas nadvladovali mej vso vožnjo do Trsta in delujejo na nas še danes. Dan minole nedelje smo zabeležili med svoje najlepše spomine. Med Adrijo in Bačo. (Dalje.) Mej takimi in jednakimi mislimi se je ustavil poštni voz na Grahovem, kjer sem izstopil. V gostilni pri pošti sem našel gg. učitelja in gojzdarja. Z učiteljem sva že stara znanca in najin pogovor se je takoj zasukal na domačo goriško politiko, ali nisva bila enih misli nikakor. Jaz sem mu razvijal svoje misli, kako bi se dalo najlaglje priti v okom nesrečnemu in žalostnemu prepiru in on mi je deloma pritrjeval; a menil je, da so moje ideje neizvedljive. Xo, nisva se mogla dolgo pogovarjati, ker poštni hlapec je že klical, naj sedem, ker pošta v Podbrdo je že pripravljena. i-- slave in pohvale od muzikalično razvajenih ' Dunajčanov in da ni potem s tistimi »narodnimi pesnicami« pri nas javno nastopilo in nas presenetilo »Slovansko pevsko društvo« v Trstu, gotovo bi se do danes še ne pela nijedna narodna pesem na veselicah v tržaški okolici. Vidite torej, Vi gospodje meščani, da ste Vi ona »os«, okolu katere se vrti vsa naša okolica ! Nadaljujte za pričeto delo in videli boste, da Vam bo tudi okolica sledila! Sedaj pa nastane glavno vprašanje: K je vdobiti take in enako ubrane narodne pesmi ?! Hubadove in zadnje Pintarjeve so se na raznih veselicah že večinoma izvajale in se še tu pa tam vedno ponavljajo. Kocjanči-čeve, te je redko kje dobiti. Znane mi so še Žirovnikove, katere so vse harmouizovane za moški zbor in je njih oblika bolj pripravna za pevanje v veseli družbi; potem bi bilo še omeniti nekaterih, ki jih imamo v pesmarici družbe sv. Mohora in še nekatere Foersterjeve in pri kraju smo. Sedanji skladatelji naši hočejo o skladanju pesni eden druzega prekašati v umetnosti in tako imamo polne arhive skladb, ki se niso in se, radi pretežavne in ne preveč lepe kompozicije, nikoli ne udomačijo med nami. Kolikokrat! sem imel priliko poslušati stare pevce, ki so sicer hvalili naše sedanje pesni, ali so vendar tožili, da so jim vse ne- Sel sem zopet v poštni voz in odrdrali smo proti Podbrdu. Voz se je pomikal naprej po ozki dolini in jaz sem zrl pred salto gore, katere so me spominjale na mojo nesrečno mladost. .. Spomini, spomini! Spomini na prestane duševne muke, na prevare, desiluzije, zgubljene, strte nade, podrte upe, potrte idejale, uničeno življenje ! Spomini, spomini! da bi jih ne bilo! In vendar ! In vendar! Spomin zahteva trdo, neizprosno, svoj tribut. In ta spomin je ob pogledu na domače gore pripovedoval tudi meni o uničenem življenju ... o razpršenih sanjah, o zgubljenih nadah . . „ Spomini, spomini! Ali vendar: čemu to! Pustimo spomine, izbrišimo sledi minolosti ! Živimo za sedanjost in delajmo za bodočnost ! ! Poštni voz seje pomikal naprej in kmalu se je ustavil pred očetno hišo, katere prag sem zopet prestopil po tolikih letih .. . Prišel sem takorekoč nenadoma. Se le dan poprej sem sporočil, da pridem . . . Ali naj opisujem, kakov je bil šestanek z očetom, s sestrami, z mačeho ? No, to bi pač nikogar ne zanimalo in zato pustimo to____ V veži sta sedela pri čaši vina domači učitelj ter jeden nadzornikov delavcev na cestnem delu iz Podbrda na Petrovobrdo-Oče me je predstavil, a potem sem se opravičil ter se šel — gret! Pozabil sein bil namreč povedati, da je bila vožnja po baški dolini vsled slabega, deževnega vremena, precej mrzla in to osobito za-me, ki sem prišel z vročega jadranskega solnca. Poleg tega, da sem imel na sebi le lahko poletno obleko, nisem vzel sabo niti haveloka in mene je res — zeblo ! Skoro me je malce sram povedati, da me je zeblo v mesecu juliju, a jaz ne morem pomagati, če sem tako »za nič«. Podbrdo, moja rojstna vasica, leži kakor v kotlu, ob vznožju Crneprsti, Porezna in Slatnika, obdana od vseh strani od vrhov omenjenih gorit. Zato pa popotnik, ki prihaja po baški dolini — od juga —, ne ugleda vasi, dokler ne pride tikom pred vas; isto-tako oni, ki prihaja od severovzhodne strani — seveda peš, ker ceste še ni — Čez kranjsko mejo, ne ugleda vasice, dokler ni prišel takorekoč v sredo nje. Popotniku pa, ki pri-. kako težavne, mak) umljive, in ne tako narodno navdušujoče, kakor so bili prvi slovenski zbori pred leti, n. pr.: »Jaz sem Slovan«, »Ne udajmo se«, »Oj ojstra moja sabljiea«, : »Bratje Slovani na vrage« itd. itd. Te pesni i so bile res lahke in besedilo je navduševalo pevce za narodnost in domovino ; posebno so ! bile primerne za začetnike in mimo tega so ; kmalu postale »ljudske«, tako, da jih še dan-j danes stari slavci, ako so se kje sešli ob ve-i seli priliki, radi zakrožijo in si obujajo sladke spomine na nekdanja mlada leta in pa — stare bokale. Rekel sem, tla so bile omenjene nekdanje pesni namenjene večinoma začetnikom ; vprašam pa: ali nimamo tudi dandanes začetnikov? Gotovo, in če več nego pred 40 leti ! Ko se je dandanašnji ustanovil > kako novo pevsko društvo ali pevski zbor iz samih začetnikov, s kom in s kakimi pesnimi naj torej začne dotični pevovodja prve vaje ? Mart s starimi ? Kaj še ! Te so že naši stari pozabili. Morda z narodnimi ? To pa še manje, te naj pojo pastirji! Mi hočemo nove in dolge pesni itd. Ker pa takih novih za začetnike « dotični pevovodja morda nima in ker jih skoro niti vdobiti ni, se mora pevovodja, hočeš nočeš, da se zbor ohrani, udati usodi in začeti s pesmijo, s katero muči on pevce in pevci njega; v zahvalo za ves veliki trud čita naposled v časniku pošteno kritiko, ko ga kri- Laja — seveda tudi peš — iz Hol i inja, čez Bačo, odpira se, ko je prišel vrh Bače, prekrasen razgled, ki ga obilo od škod nje za ves trud. Od vseh strani se vspenjajo kvišku strme gore, obraščene z lepimi jelovimi, srac-rekovimi, bukovimi in drugimi gojzdi. Vmes pa se razprostirajo travniki in polja, na katerih se dvigujejo kmečke hiše z gospodarskimi poslopji. V onih hišah pa žive krepki naši kmetje, ki z muko in s trudom obdelujejo ona svoja polja in travnike, a se čutijo kljubu temu po veliki večini srečne in zadovoljne. Tara doli, globoko v dolini pa leži, kakor v kotlu, prijazna gorska vasica Podbrdo, do kamor se vije z vrha Bače jako strma pot. Tam golo, kviško štrleče skalovje, tam strme, tu pa tam obraščene in zopet gole gore, tam prekrasni zeleni gojzdi, lepi travniki, pridno obdelana polja, a vmes majhne vasice in posamični kmečki dvorci, j jj^ v vse to napravlja na človeka neki -poseben, neopisen utis. Vsakdo pa mora vsklikniti ne-hotč : Zares prekrasen razgled ! Vendar, kei se vije z vrha Bače do očeta, da me je poslal v Ljubljano v ljudsko šolo. Oče je imel z mano svoje namene, a jaz nisem imel v začetku nikakih namenov. Pozneje pa sem začel tudi jaz misliti in snovati načrte, k! pa so bili v dijametralnem nasprotju z načrti mojega očeta. No, stopila je vmes usoda, ki je prečr- stvar. Nikdar da ni pobijal katolicizma, ampak je le nasprotoval oni duhovščini, ki v svojem političnem programu stavlja zahteve, katere smatra on kakor škodljive češkemu narodu.) Tudi v nemškem taboru je živo vrvenje. Polemike v glasilih posamičnih skupin, za- tala načrte moje in načrte mojega očeta., j sramovanje posamičnih liberalnih poslancev, Usoda je napravila razsodbo, proti kateri ni bilo priziva ... Tu ni apela in ne kaže dru-zega, nego »seh\veigen und \veiter dienen«... (Z vrše tek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 26. sept. 1900. Volitve v Istri. Dne 24. t. m. so se sešli hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru istrskem, da se dogovore radi vo- mejsebojna sumničenja kažejo, da se bo nemška gemeinbiirgschaft kazala na volitvah v ljutem boju in divjem lovu po mandatih. Dne 80. septembra bo v Trutnovu shod nemških naprednjakov, a drugi tovariši iz gemeinburgschaft, radikalci in nacijonalei, nimajo izoliral žico in svojo desnico. Vendar pa je bil ožgan in ranjen po roki in životu. Pozor torej ! »lep, a umesten odgovor. Pišejo nam : Neka naša mladenka je šla po mestu po svojem poslu. Na ulici je stala gruča laških signorov, ki s-j uganjali svoje komedije. Ko je mladenka prišla mimo signorov, jo je eden le-teh pograbil za rokav, rekši : * Vien qua sČava!« (Pojdi sem, ščava!) Naša mladenka pa je odgovorila točno in odločno : »Cosa ti vol — poroo« (Kaj Češ, p . . . Č?! Mož je na to odločno zavrnitev takoj izpustil rokav dekline, ki je odšla svojo pot nobenega druzega nujnejega opravila, aego 1 naprej ! Ni bil preveč lep tak odgovor, ali umesten pa je bil! Paru i k v opazovanju. Včeraj je pri- da poživljajo meščane v Trutnovu, naj naprednjakom ne prirede nobenega vsprejeraa. Nadaljnji simptom za razmero v nemškem taboru je izjava nemškega odličnjaka I spel v Trst Llovdov parnik »Aglaia«. Ker »vni zbor. Med drugim so določili, I Russa» jednega najboljših glav v nem-! pa še ni rainolo sedem dni od časa, ko je da naša stranka postavi kandidate v vseh j gkem taboru, da se umakne iz političnega j parnik odšel iz Port-Saida in ker je imel med-petih volilnih skupinah. Kandidatje se pro-: ž K* ljenja. V svojem pismu do župana v potoma enega bolnika (ki pa je sedaj že skoraj glasijo po sporazum ljenju z volilci. V vsakem okraju je okrajni volilni odbor, ki je poob- Podbrda iako strma steza, se je že marsikdo, , , , .. . i- j J _ _ . . .. lascen, da ustroji krajne odbore, ali da v kograr se rada prijemlje omotica, ustrašil velikih ....,...,. . . ., fo . „ -r> pojedinih krajih imenuje svoje zaupnike. prepadov ter vrnil z vrha Bače nazaj v Bo- , , , » ■ . 11 ... lvakor osrednji odbor bo poslovalo pol i - hinjsko Bistrico. Isto je storil dne 24. julija , . „ . , rr« j • ^ m J _ _ J _ . . ticno društvo »ha i nost« v I r s t u. t. 1. tudi železniški minister Wittek, ki je! , . ,. , , .. j., ,. . J , Kdor zeli kakih navodil, ah pojasnila v vo-bil oni dan v spremstvu jednega sekcijskega ... .. , , . . , , ,, r . J b .7 lilnih stvareh, naj se obrne do tega društva, načelnika in jednega višjega inženirja prišel , " , , ., c • J f J . ali do njega predseduika, gosp. profesorja iz Bohinjske Bistrice na vrh Bače, da bi šel do Podbrda ter bi od tu spremljal komisijo za pregledovanje črte Bohinjske železnice od Podbrda do Gorice. No, na vrhu Bače se je ustrašil velikih prepadov ter se je povrnil nazaj v Bohinjsko Bistrico, dočim sta sek-cijski načelnik in inženir nadaljevala sama svojo pot do Podbrda in od tu s komisijo ........ .. , . . , ...... 1 _ ...... ministenjalnih krogih tla si besede, ki jih je do Gorice. Ker sem že ravno pri komisiji, \ Matka Mandiča. H krizi. Nekemu berolinskemu listu pišejo z Dunaja, da narodno vprašanje v Avstriji bo rešeno s cesarskim patentom. V najuplivnejih politišk;h krogih da se močno dela nemškemu centralizmu v prilog. Nem- Karlovih varih pravi, da umeje narodne boje, ali isti da so zadobili take oblike, katerim se on ne more pridružiti. Hrvatje in Srbi v Dalmaciji baje sklepajo kompromis za bodoče volitve. Veselimo se, vendar mi bi želeli še več: bratstvo, bratstvo, pa ne samo kompromise. Posebno pa naj bi za vedno minoli časi, ko domači prepir sega preko domačega okvirja. Kar imamo med seboj, ob računajmo med zdrav), je zdravstvena komisija določilu, da mora parnik o tati v opazovanju. Vse te previdnosti se vrše zato, ker je bil parnik v Bombavu, kjer še sedaj razsaja grozna bolezen — kuga. Iz Aleksamlrije je prispel Llovdov parnik «Bohemia» z 3o potniki. Odpošljejo ga do prih. sobote v lazaret na zdravstveno opazovanje. Sreda v nesreči! Včeraj se je dogo seboj in nikdar naj ae radi domačega pre- dila v Llovdovem arsenalu mala nezgoda. V pira nikdo, ki je slovanske družine, ne veže ; doku so viekli na parobrod velik kos cinka, z nasprotni tci skupnega slovanstva ; kar je na Vrv, na katero je bil privezan, se je utrgala škodo skupnosti, škodi tudi nje delom. Vsako m velika teža je padla na spodaj stoječi le-paktiranje s sovražnikom, kogar si bodi in seni most> na katerem so delali 4 možje. Most ščina naj se u vede kakor državni jezik ! V ^kateregakoli vzroka, je nova rana use-j ^ je prelomil. Velika teža je letela dalje in kana v naš narodni organizem. Oni, ki se j pa(jla na drugi, spodaj stoječi most, katerega govoril cesar na velikih vajah"v Galiciji, |je V Stra8ti da Avstrija mora z o- Promise 3 sovražnikom, morda v hipu, v fca da boli da je padajoči kos cinka zadel te reveže! Tu resnici najbližje, ako sodimo, da so tu le | da ne za celJenje rane. Mi ne j pa6 lahko recemo, da je bila sreča v nesreči. na kateri je zapisal: »Hier ist die NVelt mit .. . , , J 1 .....nemška država! Brettern' verschlagren«. Hudomušni rojaki moji . , _ , v , . Ako ze hočemo kaj reci o tem spor agen«. Hudomušni rojaki moj pa so menili, da mož ni dobro videl. Da počaste železniško komisijo, bila je vsa vasica v narodnih trobojnicah in dotični člen komisije si je morda mislil, da predstavljajo one trobojnice — planke, o katerih je on sanjal... Zgodaj sta začela. Včeraj popoludne », » .. JM • i Tir- • i moremo drugače, srce nam veleva, skrb za nemške zelje porodile misel. Mi verujemo; ° ' _ _ _ sicer, da bi razni vplivni politiškU in tudi | naŠ° bodo«uost in ^avest' kako kriti5ni sta bila aretirana 13-Ietni Karol C. in 16-1. »ministerijalni krogi, radi videli, da bi Av_ | čas,, ne dopuščajo nam drugače, nego da se z o.i- kovač Renedetto R., ker sta se polastila ve- ma_! strija zopet postala to, -kar je bila«, ali rt>m na predstoječe volitve obrnemo do krvnih like zidne ure, ki je last prof. Grubija in k bratov, kjer koli se isti — prepirajo med je vred„a 100 kron. Zaslišali so ju na zada jim donese mnogo zaslužka in dobička. raerodajni krogi na Dunaju tako kratkovidni, Seho} 1 racunaJte le rae(l seboj, stopite, ce p;Snik in potem odveli v iiotel Tigor, kjer Da-li pa bo ta zaslužek in dobiček res to- da bi si re«no domišljali, da bodo mogli kolo i Že ni tudi v volilao bt)rbo med bosta pravici na razpolago Ime se, da se moji ožji rojaki (z limi izjemami) vesele železnice, o kateri upajo, t^ sj vendar ne moremo misliti, da bi bili likšen, kakoršnjega si obljubujejo, to je drugo časa zavrteti nazaj, da bi probujenje Slovanov vprašanje, na katero odgovoriti bo možno še, moglj izbrisati iz knjige dovršenih dejstev, t soboj, ali brez škode za našo u k u p-j Poskusen a tatvina. Sinoči ob 7. uri in no stvar! Nijeden naš glas naj se ne odda x je peljal neki kmet po ulici Torente, ali le, ko bo železnica že tekla. j da bi mogU izbrisnti iz src, kar se je vnelo j Za. nasProtnike ! NiJed^ nasprotnik naj ne ? arlament l)0 nasi kr,vdl 1 j verig. Trije postopači so mu hoteli olahačiti Tržaške vesti. šteje dobrih 40 hiš, a župnija Podbrdo šteje niških sposobnosti ceniti tako nizko, da bi: okolo 1400 prebivalcev. V Podbrdu je žup- si mislili o njih, da bodo sedaj, po letu nija, kjer sta po navadi župnik in kapelan, 1848., hoteli doseči, kar se je pokazalo ne- I a je slednje mesto, radi pomanjkanja duhov- izvedljivo celo tedaj, ko so narodi spali. , ni ko v, že nad jedno leto izpraznjeno. Šola je Vsaki napor, da bi zavedne narode — in Ščavnici {na Štajerskem) poročil gospod Fran jedno razred ni ca, a še to so dosegli moji ožji še sosebno, ako so v večini — oklepali v K 1 e m e n č i č, sourednik »Edinosti«, z go- --»-letnega Alojzija S., ki bo sedaj delal rojaki še le po velikih bojih. Poprej je bila jarni ter jim šiloma jemali narodno indivi- spico Ivanko A n ž i č, urednico »Slovenke«. Iu>k°ru- le šola za silo, v kateri so poučevali kape- duvalnost. bi pomenjalo politiko, ki bi se ne Bilo srečno! lani, ali (ko teh ni bilo) župniki. Mej temi mogla zaključiti drugače, nego s k a t a- vožnjo s tem, da so si naložili precej želez-r nine na ramena in zbežali. Kmet je pa opa-, zil te «poštenjake» in jel upiti, kar je po-Poroka. Danes se je v Št. Jurju ob > žagalo v toliko, da je vdobil verige nazaj, a redarstvo je ujelo enega uzmovičev v osebi Nesrečna ali — malopridna? Sinoči Imenovanje v pravosodstvu. Višje de- je redarstvo opazilo na neki klopi pri sv. je bil mnogokateri jako zaslužen. Osobito se strofo za državo! Da bi bili državniki želno sodišče tržaško je imenovalo pravnega j Andreju nekaj človeku podobnega. Ko se je jaz še danes s hvaležnostjo spominjam svo- na Dunaju res tako stepi, da bi se hoteli vežbenika na okrožnem sodišču v Rovinju, I ta stvar vzdignila, se je pokazalo, da jc to jega prvega učitelja, sedanjega vikarja v res apuščati v tako katastrofalno politiko, Angela Devescovija, avskultantom. Opatjemselu na Krasu, č. g. Simona Kosa, kakor jim insinuira berolinski list ? ! Mi go- katerega pa, žal, nisem več videl od svojega tovo ne cenimo previsoko dalekoglednosti av- desetega leta. On je tudi pregovoril mojega strijskih državnikov, ali da bi bili tako slepi, ali pa ko nepatrijotični in brezvestni služab-tik opominja, naj nikar ne muči pevcev s | niki krone in dinastije — tega si vendar ue tako težavnimi zbori! Lep o in resnično je to: I moremo misliti o njih. Sodimo torej, da so kedor zna pa zna, ali kdor sam ni poskusil, prorokovanja berolinskega lista brez vsake ta pa ne zna! Kje pa naj jemlje dandanes realne podlage in napisana le v ta namen, da bi pevovodja take lahke in nove slovenske razburjala Slovane. pesni ? Morda v izdaji »Glasbene Matice«, V netieljo je bil v Presticah tabor, na kije prvi muzikalični zavod na Slovenskem ?: katerem je gbvoril prvak mladočeške stranke, Morda iz »Glasbene Zore«, v kateri je, raz- dr. Gregr. Izvajal je, da za ozdravljenje ža-ven nekaterih pesmic, vse moderno, umetno ? lostnega stanja priporočajo Cehi najbolje sred- ' 17-letna Venier Ivana iz Pulja, katera je Imenovanja. Namestništvena koncipista izjavila, da nima sredstev za življenje in tla Pavel Jvlosettig in Josip Gasser sta imeno- mora spati pod milim nebom, ker ne more vana okrajnima komisarjema; konceptna vež- plačati stanovanja! benika dr. Miroslav pl. Grabmavr in dr. Bol- Iz-pred našili sodišč. Včeraj zjutraj se prava proti uzmovičema, Voracozu in Buli-pišejo : V ' gatto, ker sta se pregrešila [»roti sedmi bo^ji fank, vitez Vintschgau, pa namestništvenima ! je vršila na tukajšnjem deželnem sodišču raz-koncepistoma. Pozor! Iz Barkovelj nam »Edinostih smo čitali te dni, kako da neki I zapovedi. nagrado sta prejela vsaki 14 ljudje — laški uradniki, ali kar so — ho- mesecev zapora, z enim postom vsaki drugi dijo okolo posestnikov po okolici in jih si- mesec, izgon in še po vrhu prideta pod pulijo, naj podpisujejo neke pole. Tudi na moj ! sebuo redarstveno nadzorstvo. — Ivan N. je dom je prišel neki človek, menda je bil žid. vdobil mesec dnij zapora. Vročekrvnost ga Vprašal je po gospodarju. Ko mu je moja je zavela, da je zagrešil zločin javnega na- Ali morda iz »Korunovih skladb«, ki so izšle stvo: pravičnost in pravico. Zastonj vabi! žena pokazala na-me, sem ga takoj zavrnil, silstva. — Neki Covacicii se je moral braniti pred dvema letoma, a, do danes se razun ene, : Korber Cehe z gospodarskimi stvarmi, Oehi j da ne podpišem ničesar, ker sem že poslal na i zaradi odobravanja nemoraln h činov in anar- se še nobena ni izvajala na slovenskem odru ? j nočejo drobtinic, ampak zahtevajo zadoščenje. Priznati moram, tla je ravnokar izišla zadnja , Politika drobtinic je dvakrat napravila fiasco, -številka »Glasbene Zore« prinesla razun ene : vsikdar na škodo naroda češkega. Pomembna vse samo narodne, za moški in mešani zbor j je bila izjava nekega dunajskega Ceha, da harmonizovan« pesni. Tako je prav, le tako, čim bi se dunajski antisemitje drznili storiti kaj zalega češkim poslancem, bodo imeli posla s skupnostjo čeških delavcev na Dunaju. Ali naprej in vspeh bo gotov. A na fatalno vprašanje: kje vdobiti novih primernih lepih narodnih in umetuo lahko uglasbenih slovenskih po shodu, na banketu, je došlo do še bolj važ pesni ? evo odgovora : Rodoljubi, pesniki, skladatelji in razni glasbeniki ! Od Vas, edino od Vas je odvisno rešenje tega vprašanja. Pojte in spevajte narodu, kar je iz naroda! Videli boste, slišali in z zadoščenjem uživali sad svojega dela in narod Vas bo umel, podpiral ter navdušeno slavil slovansko Vaše delo. To je torej moj odmev na dopisa v »Edinosti« o narodnem petji. H e r o s. nega pojava, koje urednik »Katoliških listov« napil Gregru, a neki drugi župnik je izjavil, da soglaša z Gregrom v njega verskih nazorih in da njega (župnika) ne bo nikdar zadrževal duhovniški poklic, da ne bi vršil drobnega narodnega dela. (Dr. Gregr je bil namreč izjavil na prvo omenjeno napitnico, da ni še nikdar do zdaj cul hvale iz klerikalnih ust. Njega nazori o krščanstvu da se niso nikdar spremenili. Prej ko slej vidi v istem dragoceno dobro, sveto policijo svojo popisno polo. On pa je odgo- histiškega prepričanja. Sreča mu je bila milu, voril, da njega policija nič ne briga. Pod- j kajti rešen je bil obtožbe. — Benedetich pišem da naj, sicer da se bova videla na IJ,I'gi je bil tožen, da je ttpil »Evviva 1* Ita- drugem mestu. (!!!) Ko je videl, da nič. ne i lia« ; ker pa priče ^niso prišle, so razpravo opravi, je odšel. Jaz se pa prav nič ne bojim, da bi se «videla na drugem tnestu». Pozor torej ! odložili. Zgubljen otrok. Včeraj se je v ulici Maiolica zgubila 3-letna deklica Be^ ilacijiia Varujte se elektrike! Kako potrebno j Pavla. Iskali so jo ves dan, a brez uspeha, je, tla se žice, ki vodijo električni tok, izolu- Dotični stariši stanujejo v gori omenjeni ulici jejo povsod, kjer bi se mogle dotikaa dru- ! štev. ;"». gih žic, dokazuje zopet ta-le slučaj : Navihana tatiea. Te dni sta so spre- Na novem trgu sodelavci tvrdke Dal-j hujali po Ac<,uedottu dve golobičici, kate- sasso predvčeraj popravljali telefonske vodil-nice nad hišo št. 1. O tem je prerezana žica pala na žico tram\vaysko, ter izvabila iz te silen tok elektrike. Delavec Vasta, ki je bil baš držal žico, se je zvijal v bolečinah, vendar ni izgubil glave, ampak je stojč na vrhu lestve, segel z levico po robec, da je tako rima se je slučajno« pridružilo par gospodov. Med raznimi pogovori so prišli v razgovor tudi novi 20-kronski državni papirji. Ena golobičic je izrazila željo, videti ta novi denar, kar jej je - bilo ustreženo takoj. Kden gospodov je vzel iz novčarke bankovec in ga podal »radovedni« mladenki. Ko ga jc ta dobro pogledala, je rekla: >Gospod, kaj bi vi naredili, ako bi jaz ne vrnila papirja, oziroma, ako bi zbežala žnjim ?« Ne slutč nic hudega je dotičnik odgovoril; »Nic!« Ženska pa hitro: »Poskusimo torej« in — frk, že je kar ni bilo več. Za njo jo je popihala tudi nje prijateljica. Gospod pa ni bil mož beseda! Šel je namreč na redarstveno postajo, kjer je naznanil dogodek s — tatico. Agrari a in kmetijska družba. Pred sabo imamo list «11 Piccolo», iz katerega posnemamo, da je dala vlada laški kmetijski (?) družbi denarno podporo, da je le-ta za-mogla ta denar razdeliti po okolici med one posestnike, ki so otrebili pašnike in je mogla nagraditi one, ki so se pečali svilorejo. Pred sabo pa imamo tudi letno poročilo kmetijske družbe za Trst in okolico in iz tega poročila posnemamo sledeče : Odstopajočemu odboru bila je naloga, da bi po svojih močeh kaj storil in zabranil propad trtoreje. Dobro mu je bilo znano, da le s podporo od strani vlade mu bo mogoče kaj važnega ukreniti : zato je pooblastil že v pr-vej seji gg. predsednika in blagajnika, naj se poklonita tukajšnji vladi in prosita naklonjenosti našej družbi. Pri tej priliki naprosil je g. predsednik za podporo za upravne namene, za podporo za ustanovitev strelnih postaj, za brezobrestna posojila za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov, za odlikovanje pridnih vinogradnikov s premijami po 50 gl., naj poskrbi, da se odpiše davek od onih zemljišč, na katerih so bili uničeni vinogradi po trtni uši, kar pa, žal, se nam ni izpolnilo*. Dalje pravi poročilo: «Prošnja na c. kr. j vlado za podporo za nabavo oljkine stiskal- j niče bila je odbita >. Dalje : «Naprosil je c. kr, vlado za pod - j poro strokovnjaku, ki bi nas poučeval o pomla- i janju in čiščenju dreves. Odgovora še nismo ! dobili®. Dalje: «Stroške za tiskanje in odpoši-ljanje lista pokrivali smo s podporo, ki nam j jo je dala c. kr. vlada za upravne namene, j Ker pa nam je bila tudi ta [»odpora odpo- i vedana, prosili smo za denarno podporo za ■ izdajanje lista, kar pa nam je vlada istotako ! od bila ». Tako poročilo naše kmetijske družbe. ! Primerjaj cenjeni čitatelj, kar piše «11 Pic-colo», z onim, kar nam pripoveduje »Gospodarski list« — pa boš videl, kako se nam : godi! V slovenski kmetijski družbi so združeni okoličanski slovenski posestniki, za nje prosi odbor kmetijske družbe različnih podpor, a s kakim vspehom ? Za slovensko okolico prejema laška Agraria od vlade denarne podpore! Kje tiči vzrok ? Lanjsko leto je te podpore delil po okolici sam c. kr. namestnik v Trstu (v sprem- j stvu odbornikov Agrarie). Letos pa, ne vemo, ! kako je bilo, ker nismo prejeli ni kakega po- | ročila. Vendar mislimo, da bi ne bilo slabo, j ako bi tudi mi od naše strani skušali, kako | bi odpomogli tem razmeram in bi bila tudi slovenska xmetijska družba deležna onih do- j brot, kakoršnjih je Agraria. Cujte torej naš nasvet: Ko so umorili laškega kralja, povedal nam je «11 Piccolo», da je žalovala tudi »Agraria« in da je odposlala brzojavko v Italijo, v kateri je izražala globoko žalost na izgubi laškega kralja. Brzojavka je bila — s podpisom Mauroner. Kmetijska družba za Trst in okolico naj bi nemudoma poslala v Rim deputacijo, uvedla j naj bi laški poslovni jezik, prekrstila naj bi j jabolka, hruške itd. po okolici z imeni : Ga- | ribaldi, Margherita, Solferino, Villafranca, ! Humbert itd. — Ponovila naj bi potem zo- j pet prošnjo — — — Morda bi pomagalo to. j Dražbe premičnin. V torek, dne 27. : septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled j naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- j vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : j ulica Campanile, pohištvo ; v Škorklji 387, i pohištvo ; ulica Capitelli 11, električni apa-! rati in šivalni stroji; na V rdeli 441, pohištvo I in tehtnica.; ulica deli* Olmo 6 in Molino a vapore 1, pohištvo in oprema v zalogi ; ulica Acquedotto '23 in ulica del Pešce 5, pohištvo. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer j ob 7. uri zjutraj 20.1, ob 2. uri popoludne j -37.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.1 ; — Danes plima ob 10.6 predp. in ob 10.56 pop.; oseka ob 4.0 predpoludne in ob 4.31 ' popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Volčje grad a nam pišejo: V nedeljo, dne 23. sept. 1900 je imelo bralno društvo «Domovina® svoj letni redni občni zbor, na katerem so bili voljeni sledeči odborniki : August Stolfa predsednikom, Ivan Kosmina tajnikom in Fran Jurca blagajnikom. Drugi odborniki so: Ivan Št/>lfa št. 26, Ivan Stolfa štev. 36, Vinko Stolfa in Miroslav Rebula. X Lega v Dalmaciji. Tudi v Dalmaciji ruje zloglasna »Lega«. Kakor pripoveduje »Hrvatska domovina« hoče »Lega« v Spljetu sezidati šolo za 40.000 K, v Arba-nasih pri Zadru pa šolski vrtec. (Kaj bo bi glasovitega Krstića poslali tja za — vrtnarja ?! Op. stavčeva.) Vesti iz Kranjske. * Iz Ljubljane nam pišejo: »Neue Freie P res se«, organ nemških liberalcev, je postala tudi skupno gladilo ljubljanskih slovenskih klerikalcev in liberalcev. V tem listu se umiva prvak klerikalcev in umiva m lišpa svoj katoliški shod, ker ga mu »N. Fr. Pr.« ni po volji opisala; v njem pa tudi napada prvake ljubljanskega slovenskega libe-ralstva. »N. Fr. Pr,« pa odpira svoje predale tudi prvakom slednje struje, kateri zavračajo napade prvega. Vsi ti prvaki so že na tistem stališči, na katerem so bili stari Grki takrat, ko jih je Demosten svaril pred Filipom Ma-cedonskim. Grki so prepozno slušali Demo-stenov glas, tudi za ljubljanske Slovence bo prepozno, ko se bodo spominjali našega svarila. Štajerske vesti. — Volitve za mesta in trge celjskega in brežiškega glavarstva hudo skrbe nasprotnike, kajti le s prevaro so mej volilce za časa poslednjih volitev vpisali okolu stotine nasprotnikov, a sedaj, ko bodo »pomotoma« vpi- j sani izpuščeni, je upanje, da zmagajo Slovenci. — Zdravstveni okrožni svet celjske okolice je v seji dne 9. t. m. namesto odišlega dra. Praunseisa imenoval okrožnim zdravnikom dra. Antona Sch\vaba, ki je narodnjak, kakor je bil prednik. Razne vesti. Strossmayer na potovanju. Na potu v Rim spremlja Častitega starčka biskup Vor-šak. V Rimu se oba biskupa pridružita romarjem, katere vodi nabiskup dr. Stadler. Električna železnica preko Pirenej se bo vendar stavila. Na Špansko francoski meji bo treba vrtati predor 3800 metrov dolg. Francozki del železnice bo dobival električno silo iz slapov Garonne, španski del pa iz slapov Noguere - Ribagarzone. To podjetje izvrši baje neko nemško (!!) društvo. premotrivanju onih vprašanj, ki se tičejo našega naroda in njega teženj. K naštetim klubom nameravamo letos ustanoviti še ruski krožek ; znan slovenski pisatelj in izvrsten poznavatelj ruskega jezika in literature nam bo učitelj. Ruskih knjig imamo dovolj. Tovariši! Časi so resni io zahtevajo posebno pri nas Slovencih čvrstih, značajnih in delavnih mož. Vsakdo od nas mora imeti toč io in jasno načrtan program za svoje poznejše delovanje, vsakdo mora biti sposoben ne samo za svoje službeno, ampak še posebej za narodno delo. Bivanje na dunajskih visokih šolah smatramo kot prehodno, pripravljalno dobo, v kateri si je treba pridobiti o vseh vprašanjih, tičočih se našega narodnega in državnega življenja, korenito, obširno znanstveno obzorje. V tem nepre-lahkem študiju Vas hoče podpirati «Slove-nija» s svojo čitalnico in knjižnico ; predvsem pa se hočemo skupno v že obstoječem znan-stveno-zabavnem klubu in na društvenih predavanjih razgovarjati o vseh, količkaj važnih stvareh. Kar je posamezniku težko ali sploh nemogoče doseči, skušali bomo dosezati s skupnimi močmi. Povdarjati moram še, da je »Slovenija» v prijateljski zvezi in vedni dotiki z vsemi izvendunajskimi akademičnitni društvi slovenskimi in z vsemi dunajskimi slovanskimi. Svojim členom prireja »Slovenija® vsako leto po zimi po jeden veliki zabavni večer, ki je vedno shajališče na Dunaju živečih slovenskih in slovanskih družin. Spominjam le na lansko Prešernovo slavnost, ki je vrgla Prešernovemu fondu v Ljubljani do 500 K in zbrala na tisoče najuglednejšega občinstva. V Slovenijanih najdete odkritosrčne prijatelje in tovariše, ki Vas bodo v vsem ra-dovoljno podpirali in Vas opozarjali na vse ugodnosti. Postanite «Slovenije» živi in delavni členi, vsi, katerim je mar napredek in sloDoda našega naroda ! Informacije o našem društvu, o vseuči-liščnih stvareh, vpisovanju, podporah itd., daje drage volje do 1. oktobra t. 1. društveni predsednik pismeno (A. B. "Stročjavas pri Ljutomeru), pozneje ustmeno v društvenih prostorih (VIII. Lederergasse 20.) Vstop v društvo vse šolsko leto. Vstopnina za ves čas, dokler je reden člen društva: 2 K, udniua za tečaj : 2 K. Vse za narod in svobodo ! Za društvo : Cand. iur. A n to n Božič, t. č. predsednik «Slovenije». Tokio. — Dne 21. t. m. so prispele v Ilong-kong tri nemške torpedovke. BEROLIN 25. (K. B.) »Wolff« javlja iz Shanghaia 24. t. m. :Četa indijskih konjenikov se je danes izkrcala. PARIZ 25. (K. M mister mornarice, Lanessan, je prejel brzojavko generala Bov-ranxa iz Takua od 22. t. m., glasom katere so se francoske čete dne 21. t. m. izkrcalo v Taku. Glavni tabor je general Boyraux postavil v Tienčinu ter porazdelil čete mej Pekingom in TienČiuom. PETROGRAD 25. (K. B.) List »Novoje Vremja« je izvedel iz Odese, da je došla naredba, naj se vsi dobrovoljci, namenjeni iz Odese v vstočno Azijo, povrnejo zopet domov. TAKU 25. (K. B.) Ekspedicijske čete odidejo dne 29. t. m. od tukaj proti Paotingfu. NE\V-YORK 25. (K. B.) Tukaj >o objavili sledeči iz Shanghaia došli brzojav : Li-Hung-Caag brzojavlja, da so njegove čete, katerim je naložil, da razženejo bokserje v deželi (.'ili, ubile do tisoč bokserjev ter razgrnile več velikih krdel južno od Pekinga. Brzojavka pravi, da bo vsa okolica Pekinga najdalje v desetih dneh očiščena bokserjev. PARIZ 26. (K. B.) Kakor javlja »Ma-tin«, jo odposlal minister za zunanje stvari, Delcasse, na vlasti spomenico, v kateri predlaga sledeče temeljne pogoje za mirovna pogajanja s Kitajem: Opnščenje utrdeb v pogodbenih lukah, zasedba vojno-važnih točk, dokler ni dano zahtevano poroštvo, določitev, kako se bodo kaznovali krivci ter prepoved uvažanja orodja in streljiva za Kitajsko. _ xxxxxxxxxxxxxxxx POZOR! POZOR! j Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva, Iz odlikovanih tovarni Solkana in Go- rice Antona Černigoj-a Brzojavna poročila. sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. XXKXXXXXXXXXXXXX Slikar (tudi začetnik), ki zn:\ le nekoliko slikati (zadostuje sč svinčnikom), vdobi dober postranski zaslužek. Ponudbe pod »Slikar« oa upravo »Edinosti. 0 lei žt* v mnogih hlevih, kediir živina nt»če rada jesti, kedar slabo prebavlja v ztioljšanje in pomnožite v redilnosti mleka pri kravah. Cena. '/i Skatljica krou 140. '/, 5kai-Ijice 70 stot. Pristen je le se era ven stoječo varnostno znamko ter je ca prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, ramunaki In knežje bolgarski dvorni atagatelj. Okrožni likam ar, ikoneubvs pri Donaju Proda se štaeuna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravnistvo tega lista via Molino piccolo št. o, IT. nadstrop. Namizna jabolka in hruške vsake vrste prodaja v zabojih ali p:i po cele vagone Jakob Belec, Zgornji Otok, pošta Radovljica Slav. občinstvo in sosebno gg. Čevlarjem priporoča svojo s I. sept. otvor j eno bogato zalogo usnja in čevljarskih potrebščin z zmernimi cenami. 0°o ©°o 00 00 00 00 00 00 Spoštovanjem Ant. Karoi Cattai Ulica Stadion štv. 2. Uhod • Ulica Torrente nasproti pivai ne „Aurora". i Razpis službe. Razpisuje se služba tajnika-orga-: nista z letno plačo 1000 kron oziroma tajnika Z letno plačo 800 kron. Zahteva se popolna spretnost v tajništvu 111 znanje slovenskega jezika. Komen, dne septembra 1900.. v Županstvo Komen. FI LIJ ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejeina up lučila na tekoči raeu". t?r ji lir^stuje: Vrednostne papirje: po 2*/8°/0 proti 5 dnevni odpovedi f>T' 0' ■» —se •>n o •• -> 4 0 o •i « |J 0 1 ° /s lo Napoleone: po 2 °la proti 2(> dnevni odpovedi 4 mesečni 5 1 letni 2 V/o O "n ■40 3 mesečni ti Tako obrestovanje pisem o »plačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2340o do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplatMlo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.. Sprejema za svoje conto-eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. vabila k veselicam in plesom, plakate, račune (fakture), zavitke in listovni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitniee s primernimi In elegantnimi škatljieami, listke za oddajo In sprejem blaga in posiljatev, opo-lii inj al niče, dopisnice, tiskovine po uzore u za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna nazna-O O O O nila itd. itd. O O O O IZDAJA: Dnevnik „EDIfiOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list" glasilo ,,Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v slo venskem prev o rl n ter je doleti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske reke" in „BARON IVICA". C/5 o cd Co cd L. Telefon št. 870. M " " Ulica Carinlia štv. 12. • TRST # Ulica Carintia štv. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. iMr O O O O O O oo oo oo oo oo oo Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. o o o o oo oo oo oo Ose točno in po zmernih cenah Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- Kflor pflpira tlStoO „EfliHOSt" doljubov v podporo listu ..Edinost" ter se ioMonoi.onono..ouonoi.onoi ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje pgflpjra tildi M „EfliHOSt" !! tega glasila tržaških Slovencev. iaw lOiiOiiOHOilOMOiiOHOiiOiiOiiOi