Naročnina
Dnevna Izdaja
za. državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedelftka Ir.claja celoletno vJugo-slavtjl SO Din, za Inozemstvo 100 D
S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Slovenska fronta.
Sobotni »Narodni Dnevnik« je naslovil članek na slovensko inteligenco, v katerem jo poziva, naj se zave svoje dolžnosti, izstopi iz dosedanje pasivnosti in zasede svoje mesto v slovenski fronti. Enotna slovenska fronta je vsled nerazumevanja Belgrada za enakopravnost neobhodno potrebna in škodljivec je Slovenije, kdor je proti tej fronti. Tudi slovenski inteligent se mora organizirati na slovenskem programu. Prav nič separatističen ni ta program in tudi ne kulturnobojen. Pač pa je edino sredstvo, da bomo Slovenci v sedanjem boju enotni in edina pot, da bo zmagalo načelo enakopravnosti.
To je torej idejna vsebina »Dnevnikove-ga« članka. Vsekakor simpatična in tudi soglasna z našimi željami in intencijami, ki smo jih ob istem vpršanju že večkrat izrazili in povdarili, Radi tudi priznamo »Dnevniku« pošteno namero, ki ga pri tem vodi, in mav-xsikaj je v svojem članku povedal, kar bi brez vsega tudi mi podpisali. Toda žal, ugotoviti moramo, da »Dnevnik« pri tem predmetu, kjer bi moral biti objektiven, ni objektiven in nepristranski. A lahko bi to bil, ko bi se bil povzpel do malo liberalnejšega stališča kot ga pokaže.
Piše namreč med drugim:
»Kakor pa bi velik del naprednih Slovencev z ozirom na potrebo slovenske fronte rad podpiral SLS v boju za uresničenje združene samoupravne Slovenije, tako pa je nemogoče, da bi vsled tega postal klerikalen. Če ne more SLS tudi za kratko dobo postaviti svoja klerikalna gesla v kot, tedaj tudi drugi Slovenci nc morejo zatajiti svoja kulturna naprednejša načela.«
Radi bi vedeli, katera gesla SLS smatra »N. D.« za »klerikalna«, ki bi jih bilo treba postaviti v kot. Mi izpovedujemo samo dvoje idejnih gesel: katoliško in slovensko. Ker pa v slovenskem geslu »N. D.« z nami soglaša, domnevamo, da ne soglaša v katoliškem geslu. In zakaj ne? Ker se mu zdi, da vsebuje kulturna načela, napram katerim so načela drugih Slovencev kulturno naprednejša. Kaj nam »N. D.« oprosti, toda mi si upamo celo dvomiti, da bi bila načela, ki jih ima v mislih in ki se jim pravi liberalna načela, kulturno naprednejša od katoliških ali, kakor jih »N. D.« imenuje, klerikalnih načel. Mi bi mu tudi prav lahko dokazali, da so katoliška načela kulturno tako napredna, da si je naprednejših težko zamisliti. A vemo, da se »N. D.« od nas ne bi dal prepričati, zato naj zadostuje, da se sklicujemo na predsednika Zedinjenih držav Mr. Coolidgeja, ki je nedavno tega izjavil: »Jaz vidim najsigurnejše jamstvo za moralni in kulturni napredek človeštva v katoliški ideji.« In pa, ali je morda znano »Dnevniku«, kaj je v prvem povojnem času, ko je grozila Evropi boljševiška nevarnost, pisal socialist Herve v svoji »Humanite« o katolicizmu? — »Katolicizem je edina rešitev evropske civilizacije.«
Res se čudimo »Nar. Dnevniku«, ki je — priznamo — izmed takozvanega »naprednega* slovenskega časopisja še najbolj pro-svetljen — da se že nc more enkrat otresti tistega puhlega, zastarelega in v pravem pomenu besede nazadnjaškega liberaluharstva, ki leži že kmalu 50 let ko mora na slovenski miselnosti in duševnosti in ki danes tolikim slovenskim ljudem ne da izpregledati, da so zašli na napačno, za slovenstvo nesrečno pot.
»Nar. Dnevnik« sc obrača na »napredno« slovensko inteligenco in jej kaže "pot v slovensko fronto, ali na strani »ene že obstoječih slovenskih takozvanih naprednih strank« ali, če nc more delati v okrilju obstoječih strank, naj si ustvari torišče sama. Kako si »N. D.« to predstavlja? Novo stranko napredne inteligence? In kje je ta »napredna« slovenska inteligenca, ki bi se pridružila enotni slovenski fronti?
Ali upa »N. D.« pridobiti za enotno slovensko fronto tisto »napredno« inteligenco, ki se je zbrala v samostojno-demokratskem taboru, tisto inteligenco, ki je vseh teh sedem let mirno in brez najmanjšega protesta trpela sistematično gonjo proti slovenstvu in ki se je zadnjič na Pribičevičevih shodih tako navduševala za boj proti separatizmu in kle-rikaiizmu in prisegala na fanatizem g. Pribi-čeviča? Mislimo, da je tu vsak apel zastonj.
Po naScm mnenju je orientacija za slo-Teaskega inteligenta prav lahka: dober, zaveden Slovenec naj bo, nič več mu ni treba. Ni treba ne da je »klerikalnega« nc »liberalnega« mišljenja. Slovenskega mišljenja naj bo, • tem bo v danažniih časih najnaprednejšega
Radiča čaka
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Kakor smo že poročali, se je vladni koaliciji podaljšalo življenje do sprejetja proračuna. Ni pa izključeno, da bo prišlo še prej do iznenadenj, ki so z ozirom na Radičeve navade verjetne. Kar tiče Radičevo osebo, je gotovo to, da poslednji dogodki zanj niso bili poslednja lekcija. Če se je začssno odložil njegov padec iz vlade, s tem še ni končana afera z njegovimi napadi.	#
Radikali napovedujejo, da bo moral ubogi Stipica požreti še marsikako grenko in neljubo lekcijo. Radikalni ministri in poslanci, ki so bili te dni na agitaciji, so lo v svojih govorih jasno povedali.
Poleg tega se je iz Amerike oglasil finančni minister Stojadinovič, ki odločno de-mentira Radičeve trditve, da bi bil izgubil 500.000 frankov pri kartanju. To je edini glas, ki ga je poslal finančni minister v domovino osebno, odkar sc pogaja za ureditev naših dolgov v Ameriki.
Njemu se je pridružil drug užaljeni mini-
še huda ura.
ster, minister za notranje zadeve Maksi-m o v i č , ki leži že dalj časa bolan, zato dosedaj še ni mogel obračunati z Radičem. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da bo po svojem okrevanju ukrenil vse potrebno v obrambo svoje časti.
Tako se zbirajo temni oblaki nad glavo Stjepana Radiča. Odlaganje krize vladne koalicije nam je dobro informirana oseba danes v glavnem pojasnila z naslednjimi besedami: »Radič, odnosno Hrvati morajo pri glasovanju podpisati menico državi, potem se lahko z njimi naredi temeljit obračun.«
Belgrad, 15. febr. (Izv.) »Politika« prinaša zelo značilen uvodnik »Ad usum asini«, v katerem se peča z načinom Radičeve politike. Kakor ie razvidno iz naslova, ga vzporeja s to štirinožno živali jo. Radi tega je značilna tendenca, ki jo zasleduje proti Radiču, kar dokazuje, da med srbskim javnim mišljenjem • kampanja proti Radiču še vedno ni končana, 1 ampak da je pričakovati novih ofenziv.
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 50 In 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din d Pri večjem □ naročilu popušl Izide ob 4 zjutraj razen pondelfka in dneva do prozniVoi
ul al.il. ti t Čekovni '.v. 10.65« In JO.349 iSI.75«J, Zagreb 1>unaI .it. 24.797
Krvave občinske volitve v Romuniji.
Volivni boj za občinske zastope je silno oster. Na deželi so se na več mestih udarili liberalci (vladinovci), ki hočejo z nasiljem doseči ugoden rezultat, z združenimi opozicio-nalci. Pri takih pretepih je že več ubitih in veliko število ranjenih. V Calafatu sta se stranki spoprijeli z noži. Na obeh straneh je veliko ranjenih. V mnogih občinah opoziciji ni bilo mogoče pravočasno vložiti kandidatne liste, tako da je vložena samo vladna lista in so se njeni kandidati proglasili za izvoljene. Od 9000 občin je bila vložena v 3000 občinah samo vladna, v 14 občinah pa samo opozicionalna lista.
V Bukareštu so visokošolci dvignili veliko demonstracijo, šele vojaštvo je razpodilo demonstrante. Ranjeni so bili en častnik, 4 podčastniki, 12 korporalov in 8 vojakov. 34 visoko-šolcev je aretiranih. Vlada je sklenila, da se aretirane! postavijo pred vojno sodišče in je zaprosila rektorja, da jih izključi z univerze. Neprestano patrulirajo po mestu močne vojaške in žandarmerijske eskorte, da vzdržujejo mir.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Po vesteh iz Bukarešta so se tamkaj vršile občinske volitve, na katere se polaga velika važnost. Prve vesti ne prinašajo nobenih rezultatov, Vendar se zdi, da so vladne stranke zelo nazadovale. Mnogo vesti govori o krvavih spopadih in velikem prelivanju krvi po mnogih romunskih mestih. Dosedaj se je izvedelo, da je bilo pri tem več oseb mrtvih, nad 20 pa težko ranjenih. V glavnem mestu Bukarešti patrulji rajo po mestu neprestano močne vojaške in orož-niške patrulje.
Ezpremembe v naši diplomaciji.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Zunanji minister Ninčič je bil včeraj dvakrat v avdienci na dvom. Kralj je najprej podpisal ukaz, na podlagi katerega se v smislu čl. 79. in 88. ustave predlagajo narodni skupščini v odobre-nje mednarodne konvencije, sklenjene pri Društvu narodov v svrho socialne zaščite delavstva, in ukaz, ki se nanaša k zakonskemu predlogu o spremembi čl. 393, versailleske mirovne pogodbe. Končno je zunanji minister predložil kralju v podpis velik ukaz o premestitvi naših poslanikov na najvažnejših diplomatskih mestih.
Na podlagi tega ukaza so imenovani: dosedanji poslanik v Berlinu Živojin Balugdžič za poslanika v Rimu. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik pri Vatikana dr. Josip Smodl&ka.
Za poslanika pri Vatikanu jo določen do. sedanji naš poslanik v Varšavi Jcvrem Simič, dosedanji poslanik v Rimu Voja Antonijevic jc premeščen v Madrid in dosedanji madridski poslanik Dragomir Jankovic prevzame funkcije ministra dvora. Za Varšavo je imenovan dosedanji poslanik v Budimpešti Tiča Popovic.
Generalni konzul v Diisseldorfu Radovan Šumenkovič je imenovan za legacijskega svetnika v Varšavi, na njegovo mesto pride generalni konzul Aleksander Body. Za konzula v Zadru je imenovan Miodrag Petrovič in za konzula v Montrealu Ante Šeferovid.
G. Simič, ki je bil dosedaj poslanik v Varšavi, in sicer zelo miren diplomat, za katerega se tekom njegovega delovanja v Varšavi ni ravno mnogo slišalo. Značilno jo dejstvo, da je sedaj prvič imenovan za poslanika pri Vaii-kanu pravoslavni diplomat. Dosedaj so to me sto upravljali vedno katoliki.
PROTI UKINITVI MINISTRSTVA ZA SOCIALNO POLITIKO
Belgrad, 15. febr, (Izv.) Včeraj so zborovale socijalistične sindikalne organizacije. Po daljšem govoru glavnega tajnika Krekiča jc zbor sprejel resolucijo, ki se izjavlja proti ukinjenju ministrstva za socijalno politiko.
ANGLEŠKA DELAVSKA STRANKA IN LIBERALCI.
London, 15. febr. (Izv.) Na zborovanju vodstva neodvisne delavske stranke so razpravljali o predlogu sodelovanja delavske stranke in liberalcev. Vodstvo je ta predlog odklonilo in izreklo, da je vsako skupno delo med Labour Party in liberalno stranko nemogoče, ako noče delavska stranka odstopili od svojih socialističnih načel. Delavska stranka ob tej priliki ponovno poudarja, da med thory ;u liberalci ue vidi nobenih bistvenih razlik.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Diplomatska afera, ki jo je povzročil Stjepan Radič s svojimi napadi na papeževega nuncija P e 11 e -grinettija, se normalno razvija. Danes se je trdilo, da je papežev nuncij radi te zadeve poslal zunanjemu ministru noto, v kateri naglasa, da je slučaj nasproten mednarodnim običajem in državni kurtoaziji. Zatrjuje se, da je dobil papežev nuncij Pellegrinetti na to noto odgovor, ki ga je Ninčič osebno napisal. Končno se trdi, da je z rešitvijo te mučne zadeve tudi v zvezi skupen obisk angleškega poslanika C u n a r d a , francoskega poslanika Grčnarda in pa italijanskega poslanika Bordrera. Po informacijah teh krogov so vsi trije nastopili skupno, da se doyenu diplomatskega zbora da popolno zadoščenje. Z zunanjim ministrom so se razgovarjali o načinu, po katerem naj bi se to zgodilo.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Veliko pozornost je vzbudilo, da je danes od 6. do 7. predsednik Jugosl. kluba dr. Anton Korošec v kabinetu zunanjega ministra konferiral z zunanjim ministrom N i n č i č e m. Kolikor smo mogli zvedeti, sta se razgovarjala o važnih in aktualnih zunanjepolitičnih problemih.
Dr. Stojadinovič--Radič.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Kabinet finančnega ministrstva sporoča z ozirom na znano Radičevo žaljivo izjavo o fin. ministru: Finančni minister dr. Stojadinovič je poslal iz Wasii-ingtona svojemu kabinetu tale brzojavni de-manti: Prosim, da kategorično demantirate vest, ki je iz zlolmosti prišla v javnost, da sem v Parizu hazardiral in izgubil 500.000 frankov. »Corriere della Sera« kratko konstatira, da nikdar ni objavila kake notice o tem, da bi finančni minister dr. Stojadinovič zaigral v Parizu pol milijona frankov.
ŠCar izmisli! si le g. Radft.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Vladno »Vreme« piše danes sledeče o rešitvi poslednje krize:
»Značilno je, da se nestalnost, ki so jo izzvali Radičevi govori v vladi, še ni popolnoma odstranila in da bo skoraj prišlo do novih objašnjevanj neupravičenih napadov prosvetnega ministra na finančnega in notranjega ministra. Kakor znano je Stjepan Radič v neki izjavi potrdil svoje izjave o Stojadinovi-ču, da je v Parizu zakvartal denar. Pravil je, da je to zvedel iz milanskega »Corriere della sera«. Izkazalo seje, da je ta trditev popolnoma izmišljena. Na vprašanje, ki ga je nek tukajšnji list poslal milanskemu »Corriere della sera«, je dobil odgovor, da se v nobeni številki tega lista ni objavila nobena vest, ki bi bila za Stojadinoviča nepovoljna. Ako se bo dokazalo, da je stvar dejansko taka, se bodo uresničile slutnje mnogih, da si je prosvetni
mišljenja. In potem bo tudi videl, kje je njegovo mesto: tam, kjer je danes ogromna večina slovenskega ljudstva. Tisoči slovenskih inteligentov so že našli to pot, hvala |5ogu, in našli jo bodo šc nadaljnji. Zaslepljenci pa nikoli. Njihova naprednost jih je že pripeljala — onstran slovenske fronte.
minister to vest o kvartanju finančnega ministra kar sam izmislil.«
Radičevci a®itirajo v spremstvu orožnikov.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) V informiranih krogih se trdi glede napadov na notranjega ministra, da je Radič napadel notranjega ministra samo radi tega, ker veliki župan splitski na Radičevo zahtevo ni hotel tam dajati na razpolago orožnikov in policistov, da bi spremljali njegove agitatorje po agitaciji. To vest potrjujejo informirani krogi. Je zelo značilna. ker kaže, kako razpoloženje mora vladati med volivci v Dalmaciji, ako morajo Radičevi poslanci hoditi po vaseh z orožniškim spremstvom.
NARODNA SKUPŠČINA.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Kakor smo že poročali, se bo vršila jutri seja narodne skupščine, na kateri se bo nadaljevala splošna razprava o proračunu. Nastopili bodo Trum-bič, M o s k o v 1 j e v i č in T r 1 j e v i č , mogoče tudi Joca Jovanovič.
ICo&igras : Iteie dri. nameščencev.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) V Belgradu se je vršil včeraj in danes izredni kongres glavne uradniške zveze. Na kongresu so bili mnogoštevilni zastopniki, nad 150. Obširno so razpravljali o boju za pravice uradništva. Delegat Slovenec g. Lilleg je obširno utemeljeval, da mora uradništvo voditi borbo do skrajnosti.
Posebna delegacija naj bi obiskala ministrskega predsednika Nikolo Pašiča, skupščinskega predsednika Marka T r i f k o v i č a , pravosodnega ministra Marka Gjuričiča, namestnika finančnega ministra Nikolo Uzu-n o v i č a in predsednika finančnega odbora Radonjiča. Deputacija je bila pri Nikoli Uzumoviču, mu pojasnila položaj uradništva in mu izjavila, da bo uradništvo moralo izvajati posledice, ako vlada ne bo izvedla pravic, ki mu po zakonu pristajajo. Uzunovič je odgovoril, da kot namestnik finančnega ministra ne more dajati nobenih obveznih izjav.
Na kongresu se je posebno naglašala potreba po ustanovitvi enotne fronte uradništva za izvojevauje najvažnejših življenskih zahtev. Kongres je vodil predsednik Zveze dr. Milan Jovanovič. Kongres se je odločno zavzel za čimprejšnje izplačilo razlik na prejemkih, za revizijo uradniškega zakona, za izenačenje kronskih upokojencev ter za izboljšanje socialnega in materialnega položaja uradništva.
Občanske volitve v Boigarifi.
Belgrad, 15. febr. (Izv.) Iz Romunije poročajo o krvavih spopadih ob priliki občinskih volitev. Iz Sofije pa prihajajo vesti, da so se včeraj po Bolgariji vršile občinske volitve, ki so potekle vsepovsod v popolnem miru. Vladna večina je dobila večino, vendar pa no tako veliko, kakor pri zadnjih volitvah. Prva najmočnejša stranka je ostala »demokratičeski zgovor«, nato pridejo nacionalni liberalci, »zemljedelci«, demokrati, najslabši pa so socialisti in komunisti.
Sofija, 15. febr. (Izv.) Rezultat občinskih volitev v Sofiji je sledeči: »Demokratičeski zgovor« 10.462 glasov, nacionalni liberalci 4083, »zemljedelci« 3657, demokrati 3228, »Stambolovistu 1918, socialisti 2(361, nevtralni A049.
Federalizem v Švici.
Ze od nekdaj imajo politične uredbe v Švici veliko privlačno silo za narode starega ' in novega sveta. Če se mora Anglija imenovan mati ltonstltucionalnega parlamentarizma, če slovejo Združene države po tem, da so prve uvedle splošno volivno pravico, se po pravici označuje Švica kot najstarejša živa federalistična državna oblika. Zato ni čudno, 4a je švica v tem oziru vzgled mnogim modernim parlamentom; vendar pa je in ostane bistven razloček v tem, če je kaka demokratična uredba zrasla iz ljudstva samega ali pa je le mrtva, zapisana ustavna določba. V Švici je demokracija \ zrasla iz ljudstva samega in je bila z njim vedno najtesnejše združena. V tem tiči vzrok, da je švicarska demokracija res prava federalistična demokracija in da so vsi napori rentralisiov, uničiti to demokracijo, popolnoma brezuspešni. A kljub temu federalističnemu duhu ljudstva tudi Švici ni priza-nesel boj med federalizmom in centralizmom. Ta boj je švicarsko ljudstvo dobro prestalo. Kako je bil tuj ljudstvu centralistični duh, ki ga je zanesla francoska revolucija tudi v Švico, se vidi iz tega, da je Napoleonova združitev vseh švicarskih kantonov v eno, centralistično urejeno državo (Helvetia) trajala le pet let in so kantoui dobili nazaj vso prejšnjo samostojnost. Znamenito za katoličane je to, da so se švicarski katoliki prav posebno odlikovali v boju za federalizem in so v tem oziru enotno nastopali.
Kako pa je prišlo sploh do boja med federalizmom in centralizmom v Švici? Šele humanizem in na umeten način v krščanski svet presajeno rimsko pravo sta utrla nekako pot absolutizmu in centralizmu. Na podlagi angle-ško-francoske »prosvetljene« filozofije se je zrušil monarhističnl absolutizem Francije, ki ga je zamenjala centralistična demokracija. Ta je dala sicer vsakemu posamezniku politične pravice; toda razen njih je poznala vsemogočno državo, ki nad vsemi gospoduje. Centralistična demokracija je pozabila, da so med individuji in državo še drugi živi organi, ki so nujno potrebni državni blaginji in se jim mora dati zato primerna svoboda. Pravi federalizem pa obstoji ravno v tem, da pozna tudi člene med individuji in državo: družino, občino, pokrajino, pa tudi narodne in kulturne manjšine in zasigura tem organom pravico do samostojnosti, ki jim gre. Centralistična država pa je podobna telesu, ki mehanično vodi in upravlja iz svojih prevelikih možganov ostale dele telesa, katere več ali manj oropa njihovega lastnega življenja.
Švicarsko ljudstvo se je vedno borilo proti tem centralističnim težnjam. In če pomislimo, da je Švica sestavljena iz 4 jezikovno in kulturno zelo različnih narodov, tvori v tem pogledu gotovo najinteresantnejši federalizem vsega sveta, živ dokaz, da države ne tvori le narodnost, ampak da so idealne in moralne sile krepkejše kot naravni dar narodnosti in jezika. Skrivnost, ki omogočuje tako različnim narodom složno skupaj bivati, tiči v dveh stvareh. V zunanjepolitičnem oziru ne najdemo nobene tendence po razširjenju, ampak je vse življenje uravnano le na brambo; v notranjepolitičnem pogledu pa vlada povsod pravi federalistični duh, ki pospešuje udejstvovanje vseh organskih členov v državi.
Na čelu švicarske zveze stoji narodni svet, ki ga voli moško prebivalstvo, stanovski svet, lti ga tvorijo po 2 zastopnika iz vsakega kantona in izmed teh 2 svetov izvoljeni zvezni svetniki (ministri), ki imajo izvrševalno oblast. Poleg tega pa obstoji kot najvišje sodišče zvezno sodišče v Lozani. Pravice teh centralnih oblasti so natančno določene v ustavi. V glavnem se raztezajo na skupno zunanjo politiko in armado, na carinska, gospodarska in trgovska vprašanja. — Ustavo more spremeniti le ljudsko glasovanje.
V vseh drugih ozirih pa imajo kantoni, ki tvorijo švicarsko zvezo, veliko samostojnost. Kako globoko je ukoreninjena federalistična ideja med ljudstvom, dokazuje n. pr. to, da je v kantonih, ki so jezikovno mešani, ustavno določeno, da mora vsakokrat določeno manj-Šlnjsko število vladnih članov pripadati temu, oziroma onemu jeziku. Zanimiva prikazen v teh kantonih je tako zvamo ljudsko zborovanje, ki ima svoje počotke že v 12. stoletju. Tu si stojijo nasproti katoliki in protestanti, socialisti in konservativci. Zborovanja prirejajo silno slovesno; iz srede navzočih izvolijo vlado za kanton (naša pokrajinska vladal), se posvetujejo o postavah itd. Taka zborovanja obstojajo danes še v šestih kantonih. Federalistični duh preveva vso upravo. Vsepovsod najdemo velik obzir do narodnih manjšin, vsepovsod stremljenje, da se poravnajo morebitni nastali prepiri. Samoobsebi umevno je, da to temeljno načelo no izključuje tudi verskega in političnega boja. Tudi Švica je bila deležna kulturnega boja, v kolikor se je javila tendenca po centralistični ustavi ali pa so nastopili v posameznih kantonih posebno zagrizeni kul-turnobojneži. V splošnem pa so katoliški kan-toni ohranili svoje pravice tudi v kulturnem boju in to ravno vsled federalistične ustave, v kolikor so bili katoliki politično organizirani.
Med najbolj zvestimi boritelji zn federalizem najdemo podeželsko ljudstvo, obrtni in srednji stan, medtem ko so n,*jvnetejši zago-v«ralki centralizma elementi, ki niso več tolik« navezani na domača tla, socialni demokrati in levičarska svobodomiselna plast in-
teligence, ki se še vedno drži načel francoske
revolucije. Namen slednjih je jasen. S centralistično ureditvijo države upajo uničiti življenje kantonov in tako pripomoči nekrščanskim idejam do zmage posebno v šoli in upravi.
Za katoličane bi bilo prav zanimivo raziskovati, kakSne prednosti jo prinesel federalizem kat. Cerkvi in njeni svobodi; ravno-tako bi bilo lnteresantno preiskovati argumente, zakaj so nekateri švicarski katoliki branili federalizem z nevarnostjo svojega lastnega življenja.
Važno je tudi vprašanje šolstva. Visoko Šolstvo je sicer v rokah zveze, a svobodna katoliška univerza v Freiburgu, ki jo vzdržuje katoliški kanton Freiburg, dokazuje, da imajo tudi kantoni državno priznane visoke šole. Ljudske šole pa so popolnoma v rokah kantonov; ti zidajo in vzdržujejo šole, imenujejo učitelje itd. Tako imajo katoličani v katoliških kantonih precej svobode, v ostalih, kolikor je velik njihov politični vpliv. Zato je razvidno, zakaj je vočina katoličanov iz verskih razlogov za federalizem.
Če se postavlja Švica vsled svojih uredb tolikokrat za zgled drugim, je treba to seveda relativno razumeti. Kakor ni nikjer na svetu nič popolnega, tako tudi tu ni vse tako, kot bi moralo biti. Ali vendar ni pretirano, če rečemo, da je Švica glede svojega federalističnega razvoja lahko Šola za Evropo.
Prepir za sedože v svetu Društva narodov se nadaljuje z vso živahnostjo. Španija se sklicuje na svojo veliko moč v Evropi in Južni Ameriki in grozi, da skupno z grupo nekaterih amerikanskih držav izstopi iz Društva, če se ji ne dodeli stalno mesto v svetu. Po drugi strani se pa Francija trudi dokazali Poljski, da jo bo na vsak način podpirala in zahtevala poljskega kandidata kot protiutež proti Nemčiji. Francoski listi že razglašajo, da se je Briandu posrečilo pri zadnjem sestanku s C h a m b e r 1 a i n o m pridobiti slednjega za poljsko kandidaturo.
Švedska vlada se je tudi oglasila in se izjavila proti vsakemu drugemu razširjenju sveta Društva narodov, le Nemčiji naj se dodeli eno mesto. Švedska vlada pričakuje, da bo tudi Anglija v seji dno S. marca zagovarjala to stališče.
Nemčija sama igra vlogo ponižanega in razžaljenega in naglaša, da bi smatrala za veliko nelojalnost, če bi se majhni državi, kakršna je Poljska, dodelilo mesto v svetu, ki je namenjen samo za velesile. Sprejem Poljske v svet Društva norodov bi popolnoma izpre-menil njegovo konstrukcijo in Nemčija bi smatrala to za bistveno izpremembo položaja. Zato si Nemčija za ta slučaj že vnaprej pridržuje svobodne roke, da napram takim aH podobnim izpremembam svobodno zavzame stališče. V skrajnem slučaju bi Nemčija tudi preklicala vstop v Društvo narodov.
GLAVNI TAJNIK DRUŠTVA NARODOV V BERLINU.
Berlin, 15. febr. (Izv.) Glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond je danes prispel semkaj. Tukaj bo ostal par dni, da z zunanjim ministrom ugotovi vse formalitete za sprejem Nemčije v Društvo narodov. Pri tem se bosta diplomata tudi dogovorilo, koliko in katera uradniška mesta dobi Nemčija v uradu Društva narodov in katera morda kasneje, ko potečejo sedanje pogodbe nekaterih višjih uradnikov.
LUŽIŠKI SRBI
PRED DRUŠTVOM NARODOV.
ieneva, 15. febr. (Izv,) »Journal de Genove« javlja, da so Lužiški Srbi ustanovili narodno organizacijo »Narodni svet Lužiških Srbov.« Ta narodni svet jc poslal posebno delegacijo, ki jo tvorijo: Barč, dr. Hermami in Lorcnc. Ta dcputacija odpotuje v Ženevo, da predloži Društvu narodov želje in pritožbe Lužiških Srbov,
RUSIJA IN DRUŠTVO NARODOV.
Moskva, 15. febr. (Izv.) Ruski telegrafski urad poroča, da je Čičerln odposlal na Društvo narodov pismo, v katerem izraža željo, da bi se zasedanje Društva ne vršilo v Ženevi. Ker se je že ponovno izrazila želja, da bi sedež in zborovanja Društva prenesli drugam, gotovo ne bo težko upoštevati tega predloga. Sovjetska Rusija namreč izključuje vsako možnost, da bi se udeležila zasedanj Društva narodov, ako se vrši to na švicarskem ozemlju. Dokler spor s Švico radi umora Vorovskega no bo rešen, no bo poselil Švicarskega ozemlja noben ruski zastopnik. Ako bi svet Društva narodov ne ugodil tej zahtevi, potem bo moral nositi vso odgovornost, čo se tako velika država kot je Rusija, prihodnjega zasedanja ne bo mogla udeležiti. Ruski zunanji minister je zato prepričan, da bo svet Društva tej želji ugodil.
NOVI DELAVSKI MINISTER NA POLJSKEM.
VariSava, 15. febr. (Izv.) Predsednik republike je izročil voditelju soclalno-demokrat-ske stranke Barlickyju dekret, s katerim g:i imenuje za delavskega ministra.
SVOJO ZAROČENKO UMORIL.
Hamburg, 15. febr. (Izv.) Policija je našla v pristanišču kovčeg, v katerom je bilo zloženo razsekano žensko truplo. Ugotovili se, da je to Iruplo 27 letne Helene Triess, katero je umoril njen zaročenec. Morilcu so žo na sledu.
Mandova zmaga.
V sobotni popoldanski seji parlamenta je prišlo do viharnih scen pri debati o reformi davka ua dedščino. V imenu desnice je bivši trgovinslu minister Raynaldi predlagal, naj se razprava o tem členu preloži na konec proračunske debate. Poročevalec finančnega odbora Lamoureux je izjavil, da s tem predlogom finančni odbor ne more soglašati. Smatra to vprašanje za eno najvažnejših, ker bi novi davek, ki se uzakoni s tem členom, prinesel državi letno 500 milijonov frankov. Finančni minister Doumer je proti pričakovanju podprl zavlačevalen predlog bivšega trgovinskega ministra, dočim je poslanec Palmade zahteval, da zbornica razpravlja o tem členu takoj. Med vpitjem in ropotom je Palmade zaklical, da bi odložitev te razprave pomenila beg kapitala iz države. Ta medklic je še bolj raz-dražil duhove.
Med največjim hruščem in truščem se je dvignil ministrski predsednik Briand in odločno zahteval, da se razprava o tem členu odloži. S tem vprašanjem stavi vlada tudi vprašanje zaupanja. Briand je opozarjal zbornico na veliko nevarnost, ki preti Franciji. Socialisti, ki nastopajo proti vladi, naj vedo, da nosi vlada vsedrugačno odgovornost kot socialistična stranka.
Predsednikov govor je dvignil nov vihar ogorčenja na levici, dočim sta desnica in centru m burno pritrjevala. Pri skrajno napetem glasovanju je bil Briandov predlog sprejet s 326 proti 183 glasovom.
Tako je Briand proti pričakovanju dobil v zbornici večino za vladne finančne predloge, čeravno so ga zapustili poslanci, ki so doslej tvorili vladno večino. Vsa desnica je glasovala z Briandom. Briandova veČina ni več večina levega bloka, kajti proti Briandu je glasovalo 46 radikalov, 96 socialistov, 29 ko-mimistov in 12 republikanskih socialistov. Radikali so se razcepili: 25 se jih je vzdržalo glasovanja, 54 jih je glasovalo z vlado, 46 pa proti,
Briand stoji sedaj pred najtežjo nalogo. Dobiti mora večino za končno sprejetje zakona o neposrednih davkih, proti katerim so socialisti ves čas vodih ostro kampanjo.
Gotovo je, da s sedanjo večino Briand ne bo dolgo vladal, ali mora vstvariti nov most do levičarskih strank, ki so sedaj proti njemu ali pa bo v kratkem — šel.
Težave Celke koalicije.
Danes se sestane češka narodna skupščina. Predsedstvo je določilo sledeči dnevni red: 1. Volitve v predsedstvo in odseke. 2. Poročilo proračunskega odbora o načrtu zakona o direktnih davkih in izrednih nakladah za 1926. 3. Poročilo ustavnega odbora. 4, Imunitetne zadevo. Ta dnevni red ostro kritizira vse časopisje — tudi vladno, Nastop narodnosocialistič-nega časopisja je bolj opozicionalcn kot vladi prijazen. Tudi listi Čsl, Ljudske stranke ostro kritizirajo delo koalicije. Vsa javnost čuti, da bodo prihodnji dnevi zelo kritični. Edino češka republikanska stranka je optimistično razpoložena in zagotavlja, da bodo odstranjene vse tež-koče in se bo vse dobro izteklo. Največja sporna vprašanja so sledeča:
Priznanje Rusije, Proti priznanju sovjetske ruske vlade so se dvignili češki narodni demokratje in v svojih organih brezobzirno napadajo dr. Beneša, češ da v tem vprašanju nastopa popolnoma absolutistično, da niti v lastnem klubu nima somišljenikov in zagovornikov svojega boljsevikom prijaznega nastopa. Proti priznanju so sc dvignili češki generali. V listu »Samostatnost« dokazujejo, da je priznanje Rusije velika strategična pogreška, da hočejo beljševiki imeti Češko samo za most za svoj pohod v Srednjo Evropo in preko Pod-karpatske Rusije na Balkan,
Uradniški zakon je druga sipina, ki grozi Švehlovi barki. Moral bi biti prva točka na dnevnem redu skupščine, pa vlada še glede njegovih osnov ni edina. Vsaka koalicijska stranka ima gotove panoge uradništva za sabo in jim skuša priboriti čim več ugodnosti — seveda na škodo ostalih panog. Zlasti narodni socialisti in socialni demokratje, ki si sicer radi pomagajo posebno kadar nastopajo proti ljudski stranki, so v tem vprašanju nc morejo zediniti. Ministrski svet je sprejel nekatere korekture uradniškega zakona, ki so pa tako malenkostne, da socialistično časopisje poziva svoje zastopnike, naj raje izstopijo iz vladne koalicije, kot bi prenesli sramoto, da se ne uvažuje skoro nobena njihova zahteva. — In kar jc najhuje — nobena stranka še ne ve, kako najti kritje za povišane izdatke za urad-ništvo.
Predsedstvo v senatu bi tudi že moralo biti izvoljeno. Zahteva ga čsl. Ljudska skupina zase. Proti njej so se združili socialni demokratje in narodni socialisti in si že razdelili mesta v predsedstvu senata. Ljudska stranka pa nc odneha, tako da jc tudi ta spor od dne do dne ostrejši.
Če upoštevamo, da proti taki vladni večini nastopi močna opozicija, ki je doslej že parkrat našla platformo za enoten nastop In ki se pripravlja na najostrejšo borbo proti vladi, da žc danes napoveduje, da ji nobrnn gr»dstvo ne bo i prehudo, samo da ovira vladno večino, če vse i to upoštevamo, se zdi, da sedanji češki parlament v sedanji grupaciji res ne bo delazmožen.
Nekaj za belsraiske
finančnike.
Izjava nemškega finančnega ministra,
Kakor znano j« nova nemška vlada pred-lotila proračun ln finančni zakon za prihodnje leto, s katerim se davki na premoženje, zlasti na trgovski in industrijski obrat znatno znižujejo. Prejšnji teden so nekateri poslanci iz= ražali pomisleke proti prevelikemu znižanju davkov, češ da bo trpela državna blagajna. Finančni minister dr. R e i n h o 1 d je na petkovi seji takoler odgovorili Na temelju skrbnega preračunavanja morem izjaviti, da znižanje davkov ne bo povzročilo deficita v drž. blagajni, niti radi tega ne bo treba najemati kakega posojila. Tudi zadosten upravni fond bo še ostaL Pričakujem velike prihranke v upravi države, dežel in občin s skrčenjem uradov. Da zmanjšamo bedo brezposelnih, moramo, namesto, da tipamo po vseh mogočih zdravilih in tolažilih, zagrabiti problem pri korenini in z zdravo gospodarsko politiko, z dobrimi trgovskimi pogodbami in dobrim davčnim sistemom odstraniti vzroke brezposelnosti. Proti bojazni, da bi inozemstvo izgubilo zaupanje v nemško finančno politiko, moramo reči, da je ravno vsled prevelikih davčnih obremenitev nastopila beda in z njo je prišlo nezaupanje inozemstva. Če mi s hitro in pogumno kretnjo gospodarstvo razbremenimo in mu damo novo svobodo razvoja, potem bo tudi inozemstvo imelo veliko zaupanja ▼ nemško gospodarstvo. — Tako govori finančni minister premagane in uničene Nemčije. Kako pa odgovarjajo gg. Krajač, Uzunovič, Stojadinovič na klice izmozgane Slovenije in resolucije slovenske industrije?!
Koruptiia.
Belgrajska čaršija sprejme pod svojo zaščito vsakogar, če ji le obljubi, da ji bo zvesto služil. Bivši črnogorski emigrant P1 a m e -n a c je prišel v toliko milost, da je bil pred kratkim imenovan za opolnomočenega ministra v Pragi in z naslednjim ukazom stavljen na razpoloženje. To se pravi, mož ima breposelno podporo v višini ministrske plače. Ta gospod Plamenac ima pa vendar še premalo prijateljev. Glavna kontrola je namreč odločila, da se Plamenacu ne smejo izplačati nobeni dohodki, dokler ne nastopi svojega mesta v Pragi. Zunanje ministrstvo se sedaj muči in premišlja, kako bi našlo nov naslov za plačo tega gospoda, ki je toliko storil za uašo državo in je tako zelo potreben.
PROTI RATIFIKACIJI FINANČNEGA SPl* RAZUMA Z ITALIJO V AMERIŠKIM"' SENATU.
Iz Washingtona poročajo, da je demokrat-ski poslanec Raincy uvedel veliko kampanjo proti ratifikaciji italijansko-ameriškega finančnega sporazuma v ameriškem senatu. Raincy trdi, da se pripravlja Italija na vojno proti Turčiji in da so bile številke, ki so jih bili predložili Italijani v Washingtonu, napačne; posebno da so bile neresnične številke, ki naj bi dokazale znižane izdatke za vojsko. Italijanski proračun, tako trdi Raincy, ni v ravnotežju, ampak je globoko pasiven. Washing-tonski dopisnik londonskih »Times« meni, da Raincyjeve kampanje ni smatrati za resno, da bo pa boj za ratifikacijo v senatu na vsak način zelo trd.
FRANCOSKO-RUSKA POGAJANJA.
Pariz, 15. febr. (Izv.) Te dni se prično pogajanja med Francijo in Rusijo glede ureditve ruskega dolga v Franciji in regulacije medsebojnih gospodarskih vprašanj. V Pariz je že dospela sovjetska dclcgacija; manjkajo samo Stomnjakov, ruski gospodarski zastopnik v Berlinu, Cheymann in Tomifki.
ŠVICARSKI KOMUNISTI GREDO V RUSIJO.
Curih, 15. febr. (Izv.) Komunistična delavska strokovna organizacija je sklenila na svojem zborovanju, da se odzove povabilu ruskih strokovnih organizacij ln odpošlje v Rusijo komisijo, ki bo proučevala razmere v m sitih strokovnih organizacijah.
BREZUSPEŠNA PREISKAVA.
Rim, 15. febr. (Izv.) Policijske oblasti so odredile veliko preiskavo radi orožja in mu-nicije v La Varonne. Ovadeno je bilo, da se nahaja po mnogih hišah večja množina orožja in smodnika, katerega so prinesli obiskovalci iz Nemčije. Preiskava pa je bila brezuspešna in so našli le 10 kg smodnika.
ŠPIONAŽNA AFERA V ZGORNJI ŠLEZIJT
VarSava, 15. febr. (Izv.) Prišla je na dan velika, po vsej gornji Šleziji razpredena špio-nažna afera, ki so jo vodili tamošnji Nemci v prid nemške republike proti Poljski. Policija jc izvršila cclo vrsto hišnih preiskav. Proti osumljenim je vložena obtožba radi vcleizdajc, špio-naže in akcije za odccpitcv Gornje Slczije od Poljske k Nemčiji.
POBEGLI BANKIR.
Rim, 15. febr. (Izv.) »Popolo di Romat poroča, da sta pobegnila iz Rima bankir Bonti ln njegova soproga. Eden od njiju je zbe?nl v Mentove, drugi v Oslo. Neki Juvollr je takoj prijavil, da Je malo pred begom naročil pri njem za 300.000 lir draguljev. V Parizu pa sta vzela dragocenosti za S milijone frankov plačala pa sta satno 200.000 frankov.
UnesJiie novice
Zahvala.
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani je v svoji seji dne 14. i m. razpravljalo o poteku in rezultatu zadnjih volitev v Delavsko zbornico za Slovenijo in ugotovilo, da sc je 15.000 delavcev in delavk v Sloveniji odločno uprlo nasilju in volivnim mahinacijam naših združenih nasprotnikov ter se odločno izjavilo za krščansko-sociali-stičen program Jugoslovanske strok, zveze v Delavski zbornici. Vsem nažim borcem in volivcem v Delavsko zbornico izreka načelstvo JSZ za vse delo in odločen nastop iskreno zahvalo in kliče: Naprej po jasno začrtani potil Vsi na delo!
Za načelstvo JSZ: Jože Gostinčar 1. r., načelnik. — Iv. Gajšek
1. r., tajnik. ♦ » »
* Podpore za šole v Sloveniji. Minister proBvete je podpisal odlok, s katerim se odrejajo državne podpore osnovnim šolam v Sloveniji in sicer: za nove Šolske stavbe v Semiču pri Črnomlju 85.000 Din, v Pinci pri Dolenji Lendavi 85.000 Din, v Golem pri Ljubljani 25.000 Din in v Lupinah pri Kranju 5000 Din. Osnovni Soli v Murski Soboti je odkoxana podpora 20.000 Din, po 10.000 Din pa Šolam: Log pri Ljubljani, Škooijan pri Turjaku, Cerklje pri Kranju, Lesce pri Radovljici, Zelimlje pri Ljubljani, Turjak pri Kočevju in Sv. Vid pri Ptuju.
•k Reforma srednjih Sol. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo izpremembo zakonskega načrta o srednjih šolah. Delo bo poverjeno posebni komisiji, v kateri bodo poleg zastopnika Glavnega prosvetnega sveta zastopniki vseh profesorskih društev.
•k I« prosvetnega ministrstva poročajo: Dosedanji pomočnik prosvetnega ministra dr. Nikola Andrič odide kot redni profesor na zagrebško modroslovno fakulteto; na njegovo mesto bo po vsej priliki imenovan dosedanji načelnik splošnega oddelka dr. Stjepan Zujič. Načelnik oddelka za osnovne šole dr. Zigmund Cajkovec se vrne v svojo redno službo, na njegovo me6to pa pride menda dosedanji načelnik personalnega oddelka za Bosno in Hercegovino, Vučak. V prosvetnem ministrstvu se ustanovi poseben pravni odsek, ki mu bo na-čeloval višji uradnik pravnik.
k Don Juraj Biankini na potu ozdravljenja. Iz Splita poročajo, da se je don J. Bianki-niju stanje po hudi krizi nepričakovano izboljšalo in da je nada, da zopet okreva.
k Promoviral je na belgrajski univerzi g. Lojze Poljanšek iz Žirov za inženerja gradbene stroke.
:k Poročila sta se 9. t. m. v Št. Petru pod Sv. Gorami Vinko Cernelč, predsednik tukajšnjega Kat. prosv. društva in načelnik Orla, in Toni Zorenč, podpredsednica Kat. prosvetnega družtva.
k Srebrno posodo nima vsaka nevesta. Ti jo boš pa imela, če kupiš srečko loterije za Stadion in zadeneš ta dragoceni dobitek. Zraven boš pa naredila še veliko dobro delo za prospeh telovadbe in športa, za zdravje naših iantov in deklet.
k Javni napisi v službi politike. Pišejo nam: Ob izhodnih vratih kamniške smodniš-nice ali po novem »baoitane«, koder vodi cesta na Ravne, sta na obeh straneh napisa s svarilom, da se znotraj ne sme kaditi. Prvotno je bil napis v treh jezikih in sicer srbski, hrvatski in nazadnje slovenski. Kasneje pa so slovensko besedilo prepovedi kadenja pre-belili in ostala sta samo srbski in hrvatski. Ker leži kamniška smodnišnica v srcu Slovenije, bi bilo edino pravilno, da bi bil slovenski napis na prvem mestu; na vsak način pa bi morala tak napis vsaj ohraniti poleg srb-
Ložar & Bizjak
skega in hrvatskega tudi še tako kratkovidna nacionalistična politika. Saj imajo javni napisi čisto jasen namen, da služijo javnosti in je posebno tam, kjer gre za varnost življenja in imetja, popolnoma nedopustno, da bi kdo z javnimi napisi uganjal nacionalistično politiko. Kaj naj človek misli, ko gre mimo kamniške smodnišnice pa vidi samo srbski in hrvatski napis? Da Slovencem ni prepovedano kaditi znotraj obzidja, ali pa, da Slovenci to že itak vedo in velja prepoved le za — Srbe in Hrvate, ki tod mimo spo...? Tako samovoljno igranje z javnimi napisi ni le izzivalno in z varnostnega stališča nedopustno, marveč tudi smešno. Činitelji, ki so tu merodnjni, naj po-skrbe, da bodo javni napisi v Sloveniji služili svojemu namenu, da ne bodo izzivali domačega ljudstva in na tako neprijeten način spominjali na politiko, ki bi se v tej državi ne smela voditi.
k Volitve v Delavsko zbornico. Dobili smo ponovno sporočilo, da delavci na Dolenčevih žagah res niso dobili v roke niti glasovalnih kuvert niti glasovnic. Podpisovali so se na neko polo, ne da bi vedeli zakaj.
k Zanimiva pravda se je vlekla dvo leti in pol med odboroma za most čez Kr :o v Cerkljah ob Krki in med graditeljem n:<-tu Steinerjem iz Ljubljane. Bilo jo takole: V januarju 1922 je odbor razpisal natečaj po proračunu in načrtu g. inž. V. Piletiča. Proračun za most je znašal 370.000 K. Podjetnik Stei-ner si je ogledal teren, načrte, proračun in drugo ter stavil ponudbo za 780.000 K. V seji odbora je bila ta ponudba sprejeta z dostav-kom, da je s to vsoto plačano vse delo, ne da bi imel odbor kasneje kakih doplačil. Podjetnik se je s tem zadovoljil, zahteval je samo od odbora povišek v slučaju zvišanja delavskih mezd. Ker pa je odbor to odklonil, je graditelj začel most graditi in ga tudi dogradil. — Tako je molče odstopil od svoje zahteve. — Ko je bil most gotov, je začel graditelj pripovedovati, da ima izgubo. Koliko zjiaša ta izguba, ni mogel povedati. Vsi pa so vedeli, da ima eventuelna izguba vzrok v pomanjkljivem vodstvu. Odboru se je graditelj smilil iai je bil odbor pripravljen nekaj tisočakov darovali. Podjetnik pa daru ni sprejel in je vložil tožbo, da mu odbor dolguje še 314.000 kron. Začela se je pravda. Graditelja-tožnika sta zastopala odvetnika dr. Klepec in dr. Kna-flič iz Ljubljane, tožena stranko-odbor pa dr. Česnik iz Novega meta. Prič in izvedencev je nastopilo okrog 20. V prvi instanci je tožitelj propadel. Pritožil se je na drugo instanco in pravtako propadel a na stol sedmorice ni imel več volje se pritožiti. Obsojen je bil tudi na plačilo vseh stroškov. Razprava je dognala oelo to, da graditelj ni' dobil od odbora premalo plačanega, ampak celih 42.000 K preveč. Sedaj je torej zadeva končana in sicer v dobro tukajšnjemu prebivalstvu, ki je most plačalo. Hvaležni smo g. advokatu dr. Č e s n i k u , ki se je za zadevo res zavzel in jo speljal do srečnega konca.
k Iz dobe režima PP. Kakor smo že poročali, je bil uvedel veliki župan primorsko-krajiške oblasti preiskavo v sušaški policiji zaradi terorja ob zadnjih volitvah in raznih drugih nečednih stvari. Preiskavo je vodil vladni tajnik dr. Herkvi, ki je te dni svojo nalogo dovršil. 0 uspehu preiskave se uradno javnost ni obvestila, a sušaški »Novi List« in po njem drugi hrvatski listi poročajo o tem: Tedaj, ko so se godili v sušaški policiji razni škandali, sta jo vodila dr. Janko Bedekovič in podžupan Fr. Srčan, katerima je bil dodeljen kot pomočnik pristav dr. Gjuro Rebič. Zaupne osebe teh treli so bili policijski agenti M«noj-lovič, Čurkovič in Katavič, ki so izvrševali teror nad elementi, ki režimu PP niso bili všeč. Med drugim so prelepli dr. Tomljenoviča; bo-
LJublJana Sv. Petra cesta 20
Prečastiti duhovščini in bogoslovoem priporočata vsakovrstne ovratnike, pralne in celulozne, šmisete
in drugo potrebMine.
Specijalni salon za izdelovanje talarjev, promenadnih, salonskih oblek in površnikov. Vedno v zalogi angleško in češko sukno! :—: Točna postrežba 1 :—: Konkurenčne cene!
Dobavlja tudi na obroke I
teli so vreči tudi bombo v uredništvo in tiskarno sušaškega »Novega Lista«, kar je pa odklonil podžupan Srčan, češ, da bi to vendarle bilo preveč. To razmerje nasproti pred-postavljenim.je začela navedena policijska trojica izkoriščati potem na policiji sami, kjer je neomejeno gospodarila in terorizirala. Množila so se izsiljevanja^ prisvajanje zaplenjenih predmetov, tajDa nočna »zaslišavanja« zaprtih žensk itd. Zlostavljanje jetnikov je opetovano potrdil tudi mestni fizik, ki je prizadetim izdajal izpričevala o poškodbah; fiziku so zato grozili, da bo odpuščen iz službe. Kakšne vrste možje so bili navedeni trije agenti, se vidi iz tega, da je bil n. pr. čurkovič zaradi raznih nečednih zadev odpuščen iz policijske službe v Splitu in Rabu, nakar je dobil mesto v sušaški policiji; Katavič je bil pogojno obsojen zaradi nekega orjunaškega napada na eno leio ječe, a Manojloviča je vsled njegove surovosti na Sušaku vse poznalo. Sušaški policijski škandal je dobra ilustracija metod, ki se jih je posluževal režim PP, da bi se obdržal na oblasti.
k Kongres jugoslovanskih plinarn. Dne 20. in 21. t. m. se bo vršil v Zagrebu kongres jugoslovanskih plinarn, ki jih je vsega 14. — Kongresu bo prisostvoval tudi zastopnik trgovinskega ministrstva.
k Ukinjenje policijskega poverjeništva v Varaždinu. Z dnem 15. februarjem se je ukinilo kr. policijsko poverjeništvo v Varaždinu; policijsko vodstvo je zopet prešlo v roke mestnega poglavarstva.
k Zadnji čas jo, da kupiš srečke izredno bogate loterije »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«:, katera vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Cena srečki je samo 5 Din in zamoreš v srečnem slučaju zadeti dragocene dobitke. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno. Pišite samo dopisnico na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki vam srečke takoj pošlje in priloži položnico za plačilo. Pa-skusite ne boste se kesalil
k Nagla smrt. Dne 12. t. m. se je pri sekanju bukev na Mladem vrhu smrtno ponesrečil posestnik Matevž Demšar iz Zaprevada, župnija Javorje nad Skoijo Loko. S sinom in hčerjo je šel v gozd sekat les za drva. Bil je dobre volje in se je veselo pogovarjal. Nepri-; eakovano je padla bukev. Zaklical je 5e hče-j ri, naj pazi, pa ga je že zadela veja na glavo, i da je padel, in bukev se je zavalila nanj ter | mu strla tilnik in hrbtenico. Bil je takoj mr-| tev. Rajni je bil vzoren kristjan, mož-pošte-; njak in zvest pristaš SLS. Da bi lažje preživel ; svojo obilno družino, se je pečal z lesno tr-! govino in je bil kot tak poznan po celi Gorenjski. Rad jo molil in hodil na božja pota. Dolgo časa je bil vodja romarjev k sv. Hemi na Koroškem. Ko med vojno ni bilo mogoče obiskovati božjih potov na Koroškem, je poskrbel, da so se romarji sešli vsaj na Brezjah. Da se po vojni premsgajo ovire, nastale vsled novih državnih meja, je sam napravil veliko potov, da se romanja v Avstrijo omogočijo. Romarji, ki so hodili ž njim, se ga bodo gotovo hvaležno spominjali v molitvi.
~k Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Neka večja ljubljanska tvrdka se pritožuje, da je dne 18. novembra 1925 poslala navadna pisma na šest tvrdk v Nemčijo in sicer v Nos-sen (Sachsen), Koln, Backnang, Halle a. d. Saale, Dresden, Olpe, katera pisma pa deloma še do danes niso dospela na označena mesta. Medčasno pa so tri izmed dotičnih tvrdk pisale, da so dopise prejele šele sedaj ter je šlo eno celo čez Buenos Aires (Brazilija), ako-
ravno je bil naslov popolnoma v redu, točno in jasno s strojno pisavo naznačen. Da se taki nedostatki, kateri so včasih v zvezi z velikimi materielnimi izgubami za prizadeto tvrdko preprečijo, prosimo slavno direkcijo pošte in telegrafa, da se dotične organe opozori, da so pri instradaciji pismenih pošiljk malo bolj natančni in pozorni, da bodo pravilno naslovljena pisma tudi v primernem času dospela na svoj cilj!
k Najdena deklica. Dne 8. t m. v Jur« kloštru izgubljena 3 in pol letna deklica Amalija Zakošek se je našla še živa v potek 12. t m. visoko gori v hribu sv. Trojice v nekem tež^ ko pristopnem jarku. Otrok je prebil v tej samoti tri dni in štiri noči brez hrane. Ročice in nožice je imela vse zabrekle od mraza, govorila je pa še in rekla: »Lačna sem, dajte mi kruha!«
k Macodonski tobak za Zagreb. Organ! finančne kontrole so v vasi Konjara v skop-ljanslti okolici odkrili tajno predelovalnico macedonskega tobaka, ki se je tihotapil v Zagreb. Predelovalni ca je bila urejena v stari cerkvici in opremljena s stroji. Nažli so v njej nad tisoč kilogramov finega tobaka. Pri tihotapskem podjetju je sodelovalo vsega do 60 oseb, od katerih so jih nekaj že izsledili in zaprli, a glavnih krivcev še nimajo. Istočasno so odkrili finančni organi na mestni periferiji še drugo tajno predelovalnico tobaka, ki je bila s prvo v zvezi. To drugo tihotapsko družbo cenijo na 20 oseb. Oblasti domnevajo, da mora biti še več skladišč nepredelanega tihotapskega tobaka. Vrši se obsežna preiskava.
k Zagrebški zoološki vrt. V Zagrebu je začel lani inž. Filipovič urejati na otočiču ma-ksimirskega jezera majhen zoološki vrtič. Začel je tako rekoč iz nič. Toda komaj je bilo zbranih nekaj eksemplarov ptičjega rodu in malih živali sploh, že je postal zoološki vrtič pri lačna točka Zagrebčanov. Stekati se je začela vstopnina in prihajali so obilni darovi. Sedaj pa že urejajo Maksimir za pravi zoološki vrt: na otoku postavljajo lepe kletke, urejajo poti, čistijo jezero. Lani je imel zoološki vrt znatno nad 100.000 Din dohodkov — ne vštevši darove v živalih. Novi darovi obilno pritekajo in ni dvoma, da bo imel Zagr&b v par letih znaten zoološki vrt, ki bo pomembea v naučnem pogledu in bo obenem ojačil velemestni značaj hrvatske prestolice.	rf,
k Novo sejmišče v Zagrebu. Zagrebška mestna občina ureja na Laščinščaku novo sejmišče, ki bo še to pomlad dovršeno. Potok La-ščinščak so prekrili z močnim obokom, preko katerega zgrade cesto.
k Prevejani goljuf. Oče in hči H. iz H. čakata v predsobi ameriškega konzulata v Zagrebu, da dobita ameriški potni list za v ...ae-riki rojeno dekle. Lepo oblečen gospod ju vpraša, čemu sta prišla in ko mu povesta, pravi, da je on pisar pi konzulu. Ponudi se, 'a bo on zadevo hitro rešil, zahteva vse dokumente in 10 dolarjev. V prevei .ci zaupljivosti mu zahtevano izročita. Kmalu vidita, da sta prevarana in okrudena. Gospod »pisar« jo je seveda hitro pobrisal. Stvar je bila prijavljena policiji, ki pa menda ptička še -ni dobila. No, toliko srca je pa mož le imel, !a
L ubszen gre skozi želodec
zato pazite gospodinje, da kuhate le v posodi, kupljeni pri tvrdki
STANKO FLORJANCIC
trgovina z železnino IJUBljAJVA, SV. PKTRA CESTA STEV. 35
i TCTJEsarnik mxvxs
Okrožnica Pija XI. „Quas primas" o kraljestvu Kristusovem.
Ob zaključku sv. leta v Rimu je izdal 11. dec. t 1. papež Pij XI. okrožnico za ves katoliški svet, s katero ustanovi nov praznik »našega Gospoda Jezusa Kristusa Kralja«. V njej dviga sv. oče svarilni glas proti rastočemu razkristjanjenju zasebnega in javnega življenja, ki se vrši mnogokje pod vodstvom in na pritisk javnih in državnih oblasti; opozarja na pogubne posledice lega stremljenja za življenje posameznikov, posebno pa za življenje narodov in držav; slovesno oznanja pravico Kristusa, da pO 6vojem nauku in svojih zapovedih vlada tudi v javnem življenju.
Radi velike važnosti hočemo podati vsebino te okrožnice in nekatere odstavke po izvirniku dobesedno prevesti.
V začetku okrožnice spominja papež, da jo že v svoji prvi poslanici Ubi arcano opozarjal na veliko notranje zlo, ki vlada v današnji človeški družbi. To pogubno zlo izvira odtod, ker je »premnogo ljudi odstranilo Jezusa Kristusa in njegovo najsvetejšo postavo iz svojega osebnega, pa tudi iz družinskega in javnega življenja. Dokler bodo posamezni ljudje in državo odpovedovale in odbijale go-ftospodstvo našega Zveliča rja, toliko časa gotovo ne zašije upanje na trajen mir med narodi In tato »i je od izbral geslo: >Mir Kri«
etusov v Kraljestvu Kristusovem!« Odtedaj je v mnogih narodih oživelo zaupanje in uda-nost do Kristusa in njegove Cerkve, kar zbuja nekoliko upanja na boljše čase.
Zatem se spominja papež velikih dogodkov v sv. letu: misijonske razstave, premnogih romanj v Rim, 1600 letnice nicejskega cerkvenega zbora, posebno pa kanonizacije še-sterih svetnikov in svetnic. S kakim navdušenjem je zapela ogromna množica v cerkvi sv. Petra po čitanju kanonizacijskih odlokov verz zahvalne pesmi: Ti Kralj slave, Kristus! In kako ne bi? »Saj vidimo, kako Cerkev, — medtem ko posamezniki in države, ki so se odtujili Bogu, radi razplamtele,ga ognja zavisti in notranjih nemirov drve v pogubo, — deli človeškemu rodu nepretrgoma hrano duhovnega življenja in rodi ter vzgaja vedno novo otroke za Kristusa.« Vsi ti dogodki svetega leta spominjajo na kraljevsko čast, oblast in pravico Kristusa. Zato zaldjuči sv. leto najprimernejše, ako vpelje v cerkveno liturgijo poseben praznik Kristusa Kralja.
Po tem uvodu razpra\ljn sv. oče v prvem delu o dogmatični resnici: Kristus Bog-Človek je Kralj človeškega rodu. V sv. pismu stare in nove zaveze, v liturgiji, v življenju Cerkve vedno odmeva rosnica: Mesija, Odrešenik, Kristus, Bog-Človek ima tudi kraljevsko, vladarsko pravico nad vesoljnim človeškim rodom. V tej veri, v tem prepričanju sta v soglasju obe cerkvi, vzhodna in zapadna. Kot Bog-Človek ima Kristus vprnv radi te zvezo po naravi oblast nad vsemi stvarmi in bitji,
s tem da ej izvršil odrešilno delo za ves človeški rod, si je nanovo pridobil pravico do vladanja nad celim človeškim rodom.
V čem obstoji ta oblast? Resnica katoliške vere je, da je Kristus za ljudi Odrešenik, ki naj mu vsi zaupajo, obenem pa tudi po-stavodajalec, ki naj mu l>odo pokorni. Evangeliji ga opisujejo, kako je dajal postave, zapovedi. Ima sodno oblast, ima po svojskem pravu oblast deliti plačilo in kazen ljudem že v tem življenju. Ima tudi eksekutivno oblast. Njegovemu kraljestvu se morajo vsi podvreči in nihče ne uteče kaznim, s katerimi kaznuje one, ki se trdovratno branijo.
Kakšen je značaj Kristusove oblasti? Kraljestvo Kristusovo je predvsem duhov-n o in se razteza na duhovne stvari. Ne samo enkrat je Kristus razgnal prazno pričakovanje in upanje Judov in celo apostolov, da bo Mesija neposredno s svojim delom priboril politično svobodo in in upostavll zopet izraelsko kraljestvo. Pred rimskim namestnikom jo izpovedal: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Po poročilih evangelijev jo kraljestvo Kristusovo take narave, da se priprav-'jajo ljudje na vstop vanj po pokori, vstopiti pa ne morejo razen po veri in krstu. Temu kraljestvu je nasprotno kraljestvo satana in moč teme.« Za Kristusovo kraljestvo zahteva od svojih članov no samo, da odtujijo svoje srce bogastvu in posvetnim stvarem in tako dajo prvenstvo čednootnemu življenju ter so lačni in žejni pravice, ampak tudi da zatajujejo someoa sebe in vzameta nase križ,
»Sicer bi se zelo motil, kdor bi odrekal Kristusu človeku vsakršno oblast nad svetnimi zadevami, saj je on prejel od Očeta popolno, absolutno oblast nad vsemi ustvarjenimi bitji in je vse podvrženo moči njegove volje. Vendar pa se je sam za časa svojega življenja po-popolnoma zdržal od izvrševanja te oblasti. Kakor pa je nekdaj zaničeval posest človeškega premoženja, in pa skrb zanj, tako pa je dovoljeval in dovoljuje še dandanes, da ga ljudje imajo. To je pomen prelepih besedi: Non eripit mortalia, qui regna dat coelestica (On ki daje nebeško kraljestvo, ne iztrga zem-skega).
»Torej gospodstvo našega Odrešeni ka obsega vse ljudi :• v tej stvari radi ponovimo besede našega prednika neminljivega spomina Leona XIII.: Njegova oblast sc namreč ne razteza samo na katoličane ali r.a nje, ki so umiti v sv. krstu in tako pravno spadajo k Cerkvi, dasi jih ali zmotna mnenja vodijo po stranpotih ali pa razkol loči od za-jednice ljubezni; ampak objema tudi one, ki nimajo krščanske vere, tako da je popolnoma resnično ves človeški rod v oblasti Jezusa Kristusa. (Ene. Annum Sacrum 1. 1899.) In v tej stvari ni razlike med posamezniki, med družinami, med državami, zakaj ljudje, združeni v družbi, so prav tako pod oblastjo Kristusa kakor posamezniki. Zares prav isti ja vir privatne in javne sreče (gl. Dej. ap. 4, 12), ierti je tako za posameznike kakor za državo delivee blagostanja in prave sreče. Zato naj se vladarji narodov ne branijo izDolnitl sami
si je prisvojil samo dolarje. Dokumente, s ki-teriaii si bo dekle iskalo zopet ameriški potni list, je pi nenavadno hitro vrnil, tako 'a so b"i drugi dan že v občinskem uradu na Vinici. Poslani o bi.i v že rabljeni uradni kuverti sosedne hrvatske občine in si je h.— tem ; rihranil še par dinarjev za znamke. -To naj bo ljudem v pouk, da morajo biti pove.d in nasproti vsai.iinur opiezni in zslo Previdni.
•k 0bo9ila se je perica in služkinja Antonija Grfibert, rojena 1887 v Zagrebu. Ko so jo predvčerajšnjim našli, je že dva dni visela in je imelo njeno truplo že močan mrtvaški duh. OmraSfl se ji je um.
*
Pust odprl je na stežaj duri plesu in norosti. Prehlade vse le >Buddlia« čaj pozdravil bo v dolgem posti!
Shod dr.
V nedeljo ob 9 dopoldan se je vrši! v Društvenem domu velik shod, na katerem je podrobno poročal g. narodni poslanec dr. Gosar o današnjem političnem položaju, orisal težki položaj kmeta in obrtnika, katerega tlači po-gubonosni davčni vijak, in za katerega se do danes ni prav nič naredilo in izrekel mnenje, da ljudstvo nima od sedanjega parlamenta onega uspeha, katerega je pričakovalo.
Nadalje je poročal o korakih, ki jih je storil za starovpokojence in z žalostjo ugotovil, da za te siromake pri ministrstvu za gozdove in rudnike prav nič ne vedo, akoravno se stvar vleče že čez leto dni.
Razmotrival je tudi o vzrokih redukcijo delavcev pri rudnikih Trboveljske družbe in je izrazil upanje, da se nadaljne redukcije rudarjev ne bodo vršile.
Delavstvo in kmetje, ki jih je bilo vseh nad tisoč oseb, je z vso pazljivostjo sledilo poldrugo uro trajajočemu govoru. Navajeno slišati na raznih socialističnih shodih samo prazne fraze, je bil za delavstvo govor poslančev jako podučljiv.
Oglasil se je k besedi še g. Marcelj Zorga, neodvisni socijalist. Seveda se jc mož s svojim govorom osmešil pred delavstvom, napadajoč SLS, ker zastopa vse sloje naroda, medtem ko je on sam poudarjal, da kmet, obrtnik in delavec spadata skupaj. Prebral je še dolgo resolucijo, medtem ko je naša resolucija v kratkih stavkih isto in še več obsegala. V naši resoluciji se je ugovarjalo proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko, protestiralo, da se redukcija delavstva izvršuje v času, ko še ni potrjen popravljeni pravilnik bratovske skladnice, ker je v Žerjavovem pravilniku točka, da se delavca lahko odpusti brez pokojnine in odpravnine. Nadalje se je protestiralo proti visokim davčnim bremenom in pozvalo poslance Jugoslovanskega kluba, da vstrajajo pri začrtanem ootu.
Delavstvo se dobro zaveda današnjega težkega položaja za svoj obstoj in sc čimdalje-bolj priključuje Slovenski ljudski stranki, v kateri edini more še dobiti zaščito za svoje delavske koristi, zapušča svoje socijalistične voditelje, od katerih nima drugega kot prazne besede.
Delavstvo, oprimi se »Strokovne zveze rudarjev«, organiziraj se na krščanskih načelih in uspeh ti je zagotovljen, ker le v naši organizaciji je pravi čut do človeka in resna volja pomagati delovnemu judstvu!
Kvarne posledice
faks na Bledu.
Naš krasni Bled je žalibog po svetu raz-upit in to ne toliko radi draginje, ki de facto ni obstojala, posebno zadnjo sezijo (cene so v popolnem soglasju z drugimi boljšimi letovišči), ampak veliko več radi obmejnih in redarstve-nih šikan in nič manj radi nacionalističnih izzivanj tujcev, ki so bila še predlani na dnevnem redu. Zunanja konkurenca pograbi vse te neprilike, da odvede tok tujcev na lastna polja. Medtem ko se v svetu pojavlja dnevno vse večje pomanjkanje denarja, se dinarska efektivna vrednost dviga in se vse pripravlja na štedenje in čim skromnejše življenje, se pri nas povišuje zdraviliška taksa od 80 na 496 dinarjev mesečno za osebo, efekt tega ne more biti nič drugega kakor nova gonja vseh naših nasprotnikov proti obisku Bleda, ker resnično nima nobeno drugo letovišče takih taks. Razumljivo je, da bo na ta način ostalo vseh 150 sezijskih stanovanj praznih in bodo posestniki brez vsakega zaslužka. Kmetje iz okolice prodajajo ravno v teh stanovanjih vse svoje domače pridelke (mleko, maslo, jajca, jagode, zelenjavo, sadje, drva itd.) in bodo težko občutili izgubo teh velikih dohodkov. Delavstvo ne bo imelo dela z ureditvijo vrtov in stanovanj in ker sploh posestniki ne bodo imeli dohodkov, ne bodo mogli zaposliti delavcev, kar bo imelo nepregledne posledice. Ravno tako bodo trpeli kočijaži, čolnarji, trgovci, obrtniki in vse druge panoge. Hoteli, ki imajo goste več ali manj za krajši čas, mimoidoče goste, posledic ne bodo tako direktno občutili, pač pa penzijoni z stalnimi gesti.
Kaj bo pa rekla k temu država, ki ne bo dobila visokih hišnonajemnih in drugih davkov? Kaj občina, če izostanejo povrh taks tudi še davčne doklade?
Čudimo se le, da je tudi »Zveza za tujski promet«, katere dolžnost jc promet pospeševati, ne pa ovirati, pristala na to gospodarsko nesmiselnost, kako je mogla upoštevati lc druge momente, ki zakrivajo le pravi namen zvišanja taks in ta je: poizkus kriti občinske dolgove! Tudi nam je popolnoma nerazumljivo, kako c je mogla izreči za povišanje taks finančna dclcgacija, s čemer bode občutno oškodovana tudi država na raznih odpadlih davkih.
Še ni padla zadnja beseda. Apeliramo na vse merodaine faktorje, posebno na vlado, ki ima končno odločitev v roki, da izpregovori svoj »veto«!
Če bi se pa tudi r>ajneverjetnejše zgodilo, da bo Bled obdan z bodičasto žico visokih taks proti tujskemu premetu, bodo za posledice rosili polno odgovornost vsi merodajni faktorji.
Vsi prizadeti.,
O še vedno najboljša polenovka pri »Bo-benčku« in polog pristna kapljica.	976
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel zopet pevsko vajo v četrtek, 18. t. m., ob 8. uri zvečer. Ker bo pričel z vežbami novih pesmi, je sedaj prav ugodna prilika, da vstopijo v zbor tudi novi pevci, ki se žele vsestransko izobraziti v petju. Vaje so v torkih in četrtkih ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma.
O Snažcnjo glavne poŠte. Ljubljanska glavna pošta je bila že nujno potrebna, da jo temeljito osnažijo. Omenili smo že svoječasho v »Slovencu«, da je poštna uprava pričela snažiti na glavni pošti stopnišče ter razne zelo zanemarjene lokale. Z veseljem moramo ugotoviti, da se je poštna uprava v polni meri odzvala javnemu mnenju in je vso notranjost, zlasti eno, ki pride za občinstvo v poštev, korenito popravila in očistila. Tako je osna-žena poštna veža, ki pride danes zopet do svoje prvotne veljave. Saj si človek še predstavljati ne more, da je ta lepi in vseskozi svojemu namenu odgovarjajoči vestibil identičen s prejšnjo skrajno umazano in zarjavelo vežo. Tudi lepa steklena kupola v veži je dobro popravljena tako, da je dnevna svetloba za vso notranjščino vestibila zadostna. Očiščeni marmornati stebri, ki krase vežo, so i prišli zopet do veljave. Pisarne v pritličju so nanovo pobeljene. Lc špedicija v prvem nad-1 stropju še čaka, da se je usmilijo in korenito ! očistijo. Ravno špedicija potrebuje najbolj hi-: gijeničnih prostorov, ker se v njej zbirajo po pismih in prekomorskih vrečah bacili tako rekoč iz celega sveta. Zato naj poštna uprava posebno pazi na ta v higijenskem oziru zelo zanemarjeni oddelek, v katerem je zaposleno noč in dan veliko poštnih uslužbencev. Posebno je potrebno, da se v tem oddelku namesti moderen umivalnik z več pipi-čami, in po mogočnosti tako, da ima vsak uslužbenec svoje milo in svojo brisačo, da se zamore po delu temeljito umiti. Vemo, da je naš proračun zelo pičel, toda z gotovo uvidevnostjo in z dobro voljo se bo tudi to lahko napravilo.
55 £2
+ Pot živih generacij. V mestu Liibben na Spodnjem Lužiškem se je kuharju Hermanu Sieinbuchu pred kratkim rodil sin, ki zastopa v hiši peto generacijo. Prapraded njegov je star 98 let in je še prav čvrst. Sploh so člani vseh petih generacij čili in zdravi in opravljajo vsak svoj poklic. No, seveda >peta generacija« prireja samo koncerte.
O Ljudski eder v Ljubljani ponovi v nedeljo ob pol štirih popoldne velezanimivo in povsem priljubljeno veseloigro s petjem v petih dejanjih »Številke gospe Roimarinke«. Ta igra je žela pri prvi uprizoritvi dne 7. t. m. toliko priznanja in pohvale, da se mora na splošno željo občinstva ponoviti. Igra se uprizori popoldne, da bo imelo tudi občinstvo iz okolice priliko poactiti to zares zabavno in humorja polno igro.
O Poroka. V nedeljo, 14. t. m., se je v stolnici poročil g. Jean Findeisen, tajnik tukajšnjega francoskega konzulata, z gospodično Cilko Brišnikovo. Poroki sta kot priči prisostvovala francoski gen, konzul g. Bcissier iz Zagreba in francoski konzul v Ljubljani g. Pavel Flach.
O Na pustni dan so zapravi ogromno denarja brez potrebe. Naj danes rajši vsak prihrani 10 Din in kupi srečko loterije za zgradbo Stadiona. Tako ne bo imel mačka, pač pa celi post veselo upanje na srečen dobitek.
□	Strosmajerjeva proslava. Sredi vrvenja predpustnih dni je bila Stromajerjeva proslava edina, a mogočna kulturna prireditev. Dvorana v kazini je bila zasedena, predvsem častno je bila zastopana inteligenca. Mariborski škof dr. Karlin, župan dr. Leskovar, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, veliki župan dr. Pirkmajer, prosvetni šef dr. Po-Ijenec, šefi drugih uradov in naša inteligenca je dala proslavi posebno obiležje. Bogoslovni profesor dr. Kovačič je v načelnem govoru razmotrival slovansko vprašanje, predvsem o zapuščini Strosmajerjevi, to so univerza, akademija znanosti in narodna galerija. Dotaknil in razmotrival je nadalje vlogo Slovencev v slovanskem vprašanju ter povdarjal bratstvo južnih Slovanov. O Strosmajerju sta govorila še dva zastopnika Hrvatske Matice, nakar je g. prof. Ribarič podal zanimive podatke na podlagi najnovejših raziskovanj o razmerah Strosmajerja do dvora, predvsem do cesarja Franca Jožefa, iz katerih je ponosno vzkipela pred nami vsa Strosmajcrjeva slovanska duša in odpornost proti razdiralcem. Proslavi je dal posebni pečat govor dr. ICovačiča z vseelo-vansko orientacijo.
□	Narodni dom ia njegovi gostilniški prostori. Na tozadevne pritožbe gospodov sokol-skih delavcev, da namreč Narodni dom ni več narodno svetišče, ampak nekaj povsem drugega, svetujemo tem gospodom, da se tozadevno obrnejo na uredništvo »Jutra«, da ne bo izgledalo preveč moralistično!
□	Uradni prostori. Stranke pridejo na mariborsko okrajno glavarstvo in tipajo od vrat do vrat. Če namreč ne veš na pamet, odpiraj vrata po vrsti, da morda kje najdeš — vložišče! Dasi je bilo okrajno glavarstvo
in z ljudstvom javno dolžnost spoštovanja in pokorščine Kristusu vladarju, če sicer hočejo z neokrnjeno avtoriteto pospeševati in večali blagor domovine. Zakaj isto, kar smo rekli v začetku našega pontilikata o velikem zmanjšanju pravne avtoritete in spoštovanju oblasti, popolnoma velja tudi za sedanji čas: Če so Boga in Jezusa Kristusa — tako smo tožili — odstranili iz postav in javnega življenja, niso več izvajali avtoritete od Boga ampak od ljudi. Tako se je zgodilo, da so se porušili temelji avtoritete, ker je bil odstranjen glavni razlog zakaj imajo eni pravico ukazovati, drugi dolžnost ubogati. Radi tega se je morala pretresli cela človeška družba, ker ni bila oprta več na loben trden steber.
Kako velikega pomena je torej, ako ljudje zasebno in javno priznavajo kraljevsko oblast Kristusa. Če se to zgodi, bi gotovo prešinile družbo one čudovite dobrine pravične svobode, mirnega reda in sloge. Zakaj kraljevsko dostojanstvo našega Gospoda v enem oziru obda človeško avtoriteto vladarjev in voditeljev držav radi religijozne utemeljitve z nekim posebnim spoštovanjem, v drugem oziru pa tudi dolžnost in pokorščino državljanov plemeniti. Zato je apostol Pavel sicer zapove-dal ženam in služabnikom, da naj v svojem možu odnoeno svojem gospodarju spoštuje Kristusa, vendar je opomnil, da naj jim ne bodo pokorni kot 1J u d e m ampak edino ker Badomestujejo Kristusa, zakaj ni primerno, da bi Hktoie, odrešerii od Kristusa, služili
ljudem (Kor. 7,, 23). In če bodo vladarji in postavno izbrane oblasti prepričane, da ne ukazujejo toliko po svojem lastnem pravu kakor po mandatu in kot namestniki božjega Kralja, potem je jasno, kako sveto in modro se bodo posluževali svoje avtoritete, kako se bodo ozirali v dejanju in izvrševanju na splošni blagor in na človeško dostojanstvo nižjih (državljanov). Radi lega bo gotovo vzcvetela in stala varnost reda, ker bo odstranjen vsak razlog spora. Čeprav bo namreč državljan v vladarju in ostalih državnih oblastnikih videl ljudi, ki so mu po naravi enaki ali zaradi kakega vzroka nevredni ali graje vredni, zato se vseeno ne bo uprl njihovi oblasti, če bo gledal v njih podobo in avtoriteto Kristusa Boga in človeka. Kar pa se tiče darov složnosti in miru je tudi očitno, da se bodo ljudje tembolj zavedali one skupnosti, ki jih medsebojno veže, čimbolj se razširi Kraljestvo Kristusa in vedno bolj obsega vesoljno človeštvo; ta zavest bo obvarovala pred mnogoštevilnimi spopadi, v vseh slučajih pa bo omiljevala in zmanjševala njihovo napetost. In če bo Kristusovo kraljestvo kakor pravno obsega tudi dejansko obsegalo vse; zakaj bi potem obupali nad onim mirom, ki ga je Kralj miru prinesel na zemljo. Oni, pravimo, ki je prišel zato, da vse zedini, ki ni prišel, dn bi mu stregli, ampak zato, da bi On stre-gel in dasi j« Gospod vseh stvari, je vendar dal sebe v zgled in dal ludl prevsžno postavo zaeno s zapovedjo ljubezni; on je vrhleea «le-
taiatte %n\ ofirai
^.^h.dU. v««h n.6Lt..t ^Jl^rVhl" par
fumMllah	—
na označbo od tukajšnjih uradov opetovaao opozorjeno, napisov še vedno ni od nikoder, Na izgubi čaaa pa trpi zlasti okoliško prebivalstvo, ki išče pri znancih v Mariboru —• spremljevalce, da najde iskane prostore. — Dovolj!
□	Poroka. Včeraj v ponedeljek sta se v stolnici poročila g. Franc Zibek, poštni slu-žitelj, z gdč. Jožefino Haložan.
□	OlepSevalncmu društva Maribor pri-poročamo, da preskrbi fotografijo o sedanjem stanju lesene barake pri treh ribnikih. Bo mogoče zanimiv spomin na čase po polomu.
□	Akcija za Izdajo hrvatskih pesmi. Pretekli teden sta se mudila v Mariboru dva akademika iz Zagreba kot odposlanca odbora za izdajo hrvatskih heroičnih, epskih in liričnih pesmi. Obiskala sta državna cblastva in predvsem denarne zavode in dobila precej naročil.
jal: Moj jarem je sladek in moje breme je lahko. O kakšno srečo bi lahko uživali, ako bi se pustili vladati od Kristusa tako posamezni ljudje kakor družine. Tedaj bi bilo mogoče — naj se poslužimo besed, ki jih je naš prednik Leon XIII. izrekel vsem škofom pred 25 leti ozdraviti toliko ran, tedaj bi bilo upanje, da se obnovi vse pravo do nekdanje avtoritete, upostavil bi se zopet lepi mir, padli bi iz rok meči in orožje, ko bi vsi radi sprejeli in se podvrgli vladarstvu Kristusovemu in bi vsi jeziki priznavali, da je Gospod Jezus Kristus v slavi Očeta.
Kdor le nekoliko pozna nestalne in žalostne razmere, ki vladajo v raznih državah in med državami, bo uvidel, kako resnične so resne besede sv. očeta v tem prvem delu en-ciklike in kako plemenit je njegov svarilni in proseči glas na narode in voditelje narodov.
□ Duhovniška vest. G, prošt Jurkovič v Ptuju je na lastno prošnjo razrešen dekanijskih poslov. Za upravitelja ptujske dekanije je imenovan g. Gašper Zrnko, župnik nr Hajdini.
© Dominikansko vojašnico je kupil od vlade pred leti konzorcij industrijcev, ki je misli ustanoviti tam tekstilno industrijo, a ne vemo, zakaj tega ni storil. Ali so vsahnill denarni viri ali pa je bila centralna vlada podjetju nenaklonjena. »Jutrov« dopisnik ponuja v zadnji sobotni številki dominikansko vojašnico mestu v nakup, češ, da bi se na ta način odpomoglo stanovanjski bedi in bi dobila društva tam svoje prostore, predvsem Muzejsko društvo in Sokol. Besedo imajo pri tem pač v prvi vrsti ptujski davkoplačevalci, potem pa je treba pomisliti, da tudi druga društva nimajo svojih prostorov, kakor Orel in Svoboda. Mesto bi res še potrebovalo hiš — za šole in stanovanja. Ali bi pa dominikanska vojašnica ustrezala namenom takih poslopij? Ali bi iz starega samostanskega poslopja mogli napraviti moderno šolsko poslopje in moderna, higijeni odgovarjajoča stanovanje? In koliko bi to stalo? Mesto ima še veliko drugih gospodarskih nalog. V načrtu je vodovod, kanalizacija itd. Kaj je za sedaj bolj potrebno? Dobro je, da se taka vprašanja javno razpravljajo.
© Smrtna kosa. Po dolgi bolezni je dne 11. t. m. umrl g. Fr. Bedrač, trgovec, sin g. Bedrača, sodnijskega uslužbenca. — V Gradcu je pretekli teden umrla gospa Ema Ruchty roj. Vouk, žena vojaškega lekarnarja, hčerk' gospe Voukovc, gostilničarke v Ptuju. •*"•»
ffi Drevored k postaji. Naš list je poro« čal, da so okle3ti!i in obsckali drevje v drevoredu k postaji, ter pripomnil, da bi si moral za tako delo magistrat najeti strokovnjaka. S to zadevo pa magistrat nima nič opraviti, ker je ccsta in drevored last južne železnice.
© Licencovanje in premovanje plemenskih bikev za ptujski okraj sc vrši dne 8. marca za levi in 9. marca za desni dravski breg. Licencovanje se vrši v Ptuju na sejmišču ob 8. uri zjutraj. Za premovanje so določene sledeče premije: a) državne: 3 po 500 Din in 7 po 400 Din; b) okrajne; 10 po 30G in 10 po 200 Din. Plača se tudi prigon. Pre-movali se bodo biki priznanih pasem, in sicer pinegavske, pomurske in marijodvorske. Pri-gnati se morajo biki od 15 mesecev starosti.
© Plemenski sejest. V Ptuju na sejmišču se dne 8. in 9. marca ob priliki licencovanja vrši tudi plemenski sejem za nakup in prodajo plemenskih bikov domače reje in pasme pinegavske, pomurske in marijadvorske. Določene so za nakup državne in okrajne subvencije. Ako ne bo dovolj domačih bikov, tedaj se bo izvršil nakup po drugih okrajih. Prijave sprejema okrajni zastop Ptuj.
© Prijave za nakup in prodajo plemenskih mrjascev se sprejemajo pri ptujskem okrajnem zastopu. Tudi za ta nakup so določene državne in okrajne nakupne subvencije.
© Živinorejsko posvetovanje se vrši v Ptuju dne 25. februarja v mestni dvorani ob 10. uri. Posvetovanje je sklical okrajni zastop ptujski ter povabil oblasti, občine in živinorejce. Na tem zborovanju se hočejo določit! smernice za izboljšanje živinoreje v ptujskem okraju, ki je vsled vojnih razmer padla na zelo nizko stopnjo. Okraj je obdan od vseh strani z govejo živino različnih pasem, zato mora zavzeti primerno stališče, da prizna samo gotove in najboljše za svoj okraj.
Vojnik. Občinski odbor jo v svoji dne 3. febr. 1926 oddal delo napeljave elektrovoda iz Colja do Vojnika. Električni tok bo oddajala falskn elektrarna. Njen transformator stoji v Laškem, odkoder je tok napeljan do tovarne Westen, kjer s« priključi vod na Vojnik. Delo je prevzela A. O. Union iz Celja za 450.000 Din, ki jih bo občina amortizirala z občinskimi dokladami. Sedanji občinski odbor je pokazal s tem smisel za napredek in za gospodarsko povzdigo našega lepega kraja, ker je uvidel, da sedanja električna razsvetljava več ne zadostuje. Tudi drugače napredujemo. Meščanska šola dela s polno paro, ker je dobila dovolj učnih moči, v posojilniški dvorani so skoraj vsnk teden prireditve. Na ljudski šoli se vrši kmetijski tečaj, ki ga po*eča mnogo na*ih fantov, ustanovila se je obrtna šola. Kmaiu pa se š« otvori
Jospodinjski tečaj za naša dekleta. Nazadnje pa i* obimo pri podružni cerkvi D. Marija nove zvona-ve, ki bodo v druJbi t orjaki farne cerkve omanje-vall Kast boilo in zavedno«* valnlRkih faraaov.
Socialni vestnilc
Kako se spoštuje pri nas zakon o zaščiti delavstva.
Imamo med drugimi v Sloveniji industrijo platnenih izdelkov v Jaršah. Tukaj gospoduje kapitalizem brezobzirno. Če pregledamo zakon o zaščiti delavcev, najdemo:
§ 6., ki določuje delovni čas 8 ur na dan, ki se pa sme podaljšati največ na 10 ur; ako to sklenejo štiri petine delavcev z tajnim glasovanjem.
Pri nas se podaljša delovni čas na 12 ur, ne da bi kdo vprašal delavce.
§ 10. pravi: »Vsako prekočasno delo morajo lastniki podjetij plačevati najmanj s 50 odstotki više od rednega.«
Za nas to ne velja.
§ 11. predpisuje vsaj eno uro odmora čez vsakih 8 ur dela.
Pri nas je samo pol ure odmora v 12tih urah nočnega dela.
§ 12. prepoveduje ob nedeljah vsako delo pomožnemu osobju.
Pri nas se dela že dolgo časa vsako nedeljo do 5. ure zjutraj.
§ 17. »Ženske brez razlike starosti in mladostni delavci sc ne smejo zaposlovati ponoči v podjetjih.«
Pri nas delajo dekleta od 6, ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Ta dejanja so kazniva po § 122., 123. in 124. istega zakona o zaščiti delavcev, pa se vendar mirno dogajajo, ne da bi oblast vmes oosegla.
Radovedni smo, kaj poreče k temu novoizvoljena Delavska zbornica. Ti prestopki zakona se gotovo nc dajo opravičiti, še manj pa njih žalostne fizične in moralne posledice. Kakšno naj bo zdravje nažih deklet, ki delajo od šestih zvečer do šestih zjutraj s polurnim odmorom, ker se med dnevom radi utrujenosti in zaspanosti ne morejo redno pre-hranjati? Kakšno hrano uživajo tiste, ki odidejo z doma ob pol petih zjutraj, da so v tovarni gotovo ob šestih, potem pa delajo nepretrgoma do dveh popoldne in pridejo zopet ob pol štirih domov na postano kosilo? Kako naj vpliva ta nezadostna prehrana na razvoj mladega telesa, ko se to dogaja leto za letom?
Znano nam je dalje, da so tovarne te vrste zdravju zelo škodljive vsled prahu, ki ga povzroča delo. Zato vemo, da so take tovarne na Češkem zasovražene in da se morajo delavske moči tamkaj drago plačevati. Zato hoče kapitalizem izrabiti dosedanjo ne-cavednost in nezaposlenost našega ljudstva. „v Če vejja načelo, da naj človek zasluži vsaj toliko, da^se preživi, moramo imenovati našo plačo uprav beraško, namreč 2 do 2.50 Din na uro. Vse našteto: nočno dolgotrajno delo, nezadostna in neredna hrana, zaprašeni delavni prostori ter revne plače so dejstva, ki gotovo prikličejo v naš okoliš ljudsko morilko jetiko, katere znamenje že opazujemo na obličju naše mladine.
Toda, kaj je kapitalizmu za to,
CJufolfanslzo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Torek 18. febr.: Zaprto Breda 17. febr.: NASA KRI. Red E. Četrtek 18. febr.: ANA CHRISTIE. Red C. Petek 19. febr.: Zaprto (generalka). Sobota 20. febr.: Zaprto. (Ob pol 8 zvečer DESETI BRAT v operi.)
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Torek 16. febr.: Zaprto.
Breda 17. febr.: VEČNI MORNAR. Premijera. Izv. Četrtek 18. febr.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red F. Petek 19. febr.: TOSCA. Red A. Sobota 20. febr. ob pol 8 zvečer: DESETI BRAT. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven.
Sprememba ropertoarja. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, objavljen za tekoči te-ien, se zaradi tehničnih zaprek spremeni takole: V sredo dne 17. febr. igrajo v drami »Našo krk za red E in v četrtek 18. t. m. po jo v operi »Zvedave Unske za red F.
Premijera Wagnerjere opere »Večni mornar« bo v ljubljanskem opernem gledališču definitlvno v sredo dne 17. t. m. ob pol 8 uri zvečer. Naslovno rk>go poje g. Holodkov, ostale glavne vloge pa ga Caletova (Senta), g. Knittl (Erik) in g. Betetto (Daland). Dirigira g. Balatka, režiser in inacenator [o g. Šest. Predstava bo izven abonmana. Na ta odlični glasbeni večer opozarjamo vso gledališko publiko s pričakovanjem, da ga bo znala z obilnim posetom prav ceniti.
I« pisarne Narodnega gledališča. Študij opere »Večni mornar« od R. Wagnerja pod vodstvom dirigenta g. A. Balatke in višjega režiserja g. prof. O. šesta prav dobro napreduje ter se je nadejati, da bo vprizorltev tega dela za nas dogodek prvega reda. Premijera je določena za sredo dne 17. t. m. Naslovno vlogo poje g. Holodkov, ostale glavne partije pa ga. Caletova (Senta), g. Knittl (Erik) in g. Betetto (Daland). Ga. Zaludova, ki bo tudi kreirala Ssnto, bo nastopila v tej partiji nekaj pozne-les ker pripravlja sedaj partijo »Tosce«, ki jo bo pela še tekom tega tedna. — Opera pripravlja nadalje Massenetovo opero »Le joungleur de Notro dame« (z gosp. Knittlom v naslovni in g. Betettom v partij* Kuharja), Mozartovo »Flgarovo svatbo« n Catalanijevo »La Wally«.
Kaiolišlci svet
Cerkev na Portugalskem.
Portugalska je dežela, v kateri divja preganjanje cerkve z malimi presledki že nad sto let. Višek je doseglo preganjanje z uveljavlje-njem drakoničnejja zakona o ločitvi cerkve od države 1. 1911. Tedaj so zaplenili cerkve in semenišča, ki so jih potem samo še »posojali« v bogoslužne svrhe. Duhovniki izven cerkve niso smeli nositi duhovske obleke, vse javne procesije in druge katoliške prireditve so bile strogo prepovedane. Alfonso Costa je tedaj prerokoval: »Tekom dveh generacij bo ta zakon katoliško cerkcv na Portugalskem izbrisal.« Zgodilo se je ravno nasprotno.
Ko se je polegel prvi vihar revolucije in je bila vlada zaposlena z vsemi mogočimi težavami, sc je episkopat z vso vr.cmo lotil dela, da odstrani strašne razvaline. Vso svojo skrb je posvetil obnovi cerkvenega življenja, vzpostavi cerkva in katoliških šol, na ojačenje in pospeševanje katoliške stvari po tisku in društvih. Ustanovili sta se dve novi škofiji: Villa-rcal in Zeiria. Pomanjkanje duhovščine jc bilo izredno veliko. Zato je bila glavna skrb škofov, da vspcfltavijo semenišča. Po večini škofij jc pa manjkalo vse: zgradbe, osobje in sredstva. Vendar vse to gorečih dušnih pastirjev ni zadrževalo v njihovem delu. Z njimi so velikodušno tekmovali verniki in danes imajo zopet vse škofije svoja semenišča, nekatere celo po dva. L. 1923, 1924 in 1925 so se vršili sijajni evharistični in katoliški shodi.
Resda se danes po vsem svetu razcveta nova pomlad verskega življenja med narodi, vendar preobrat k boljšemu ni nikjer tako oči-viden kakor ravno na Portugalskem. Izobraženi krofi in akademična mladina se vračajo k praktičnemu krščanstvu, v cerkvenih naučnih zavodih in učiteljiščih se z vnemo izobražujejo in vzgajajo izobraženi duhovniki in učitelji in povsod se snujejo katoliške ljudske šole. Cerkev na Portugalskem vstaja v novi luči in novem sijaja, in to kljub ločitveni postavi, ki naj bi jo bila pokopala.
AngleSkl kitofers! v številkah
>Catholice Direetorjc za 1. 1926. prinaša izčrpno statistiko o gibanju angleških katoličanov v preteklem letu. V celokupni angleški državi živi po tej statistiki (številke se naslanjajo na podatke župnikov in škofov) 15 mil. 250.399 (lani 205.667 manj). Po pokrajinah jih je: v Evropi 6,121.046, v Aziji 2.6C9.9&4, v Afriki 977.291, v Ameriki 4,054.751 in v Avstraliji 1,423 357. Temu številu moramo prišteti š® kakih 665.000 katoličanov drugih obredov Podrobne številke podaja poročilo samo za Anglijo in Wale«, kjer živi 2,042.630 katoličanov v 4 nadškofijah in 14 škofijah. Ena škofija (Lanrsster) je bila lani ustanovljena. Število duhovnikov se je povečalo s 131 noTO-posvečenci (med temi 47 redovnikov), umrlo pa je 79 duhovnikov. Vsekakor razveseljivo dejstvo. Skupno število duhovnikov v teh dveh pokrajinah znaša 2644 svetnih duhovnikov in 1452 redovnikov; skupno 4098. Prirastek z ozirom na prejšnje leto 65! Cerkva 2063; prirastek 39. Katoliških srednjih šol je 476 s 54,58« učenci; ljudskih šol pa 1257 s 359.078 učenci. Število krstov 67.565, ki pa kaže z ozirom na prejšnje leto malo nazadovanje (880). Nekako sialna pa je številka konverzij, ki jih je bilo v preteklem letu 12.355. Počasi pa stalno napredujejo angleški katoličani in če bo šlo tako naprej, bomo kmalu govorili • katoliški Angliji.
£iudsl€i oder
v Ljubljani
Nedelj,
slin tt, febr. ob pol 4 popoldne; 0TBVTLJ UOSP& ROŽMARINKB, meMgta s pe«i*W patih dejanjih.
Apostolski delegat za Indijo monsg. Le-picier se jo nedavno vrnil v Rim in na njegovo mesto je imenovan monsg. Mooney, spi-ritual severo-amerikanskega kolegija. Enako se je vrnil v Belgijo p. Gille S. J., urednik >Catholic Hsrald of India«, ki je pranehal izhajati. Kaj j« vzrok tem spremembam? Zdi se, da tiči glavni vzrok v vprašenju samostojnosti indijsko cerkve. Pobudo za to je dal i« papež Benedikt XV., ki je jasno povdaril željo, da bi se indijska cerkev čimprej osamosvojila g tem, da je imenoval 5 škofov domačinov v nadi, da se bo krščanstvo pod vodstvom domačinov hitreje širilo. To mnenje je jasno zastopal tudi p. Gille z belgijskimi in italijanskimi tovariši. Tudi del francoskih misijonarjev je uvidel potrebo osamosvojitve indijskih katoličanov. Le portugalski in nekateri francoski misijonarji so nasprotni tej ideji in gredo celo tako daleč, da sprejemajo v semenišče samo gotovo število domačinov. Razumljivo je, da je tu prišlo do nasprotstev in zdi se, da ima novi apostolski administrator nalogo mirnim potom urediti to komplicirano vprašanje. Njegovo stališče je v toliko olajšano, da stoji kot Amerikanec izven osebnih in nacionalnih nasprotstev, dočim je imel monsg. Lepicier kot Francoz težko stališče.
-f- Posnemanja vredno. V florentinski provinci je policija zabranila v*ako nošenje pustnih mask. Kaj iakega bi pač biio umestno tudi drugod, ker le prepogosto so dogodi, da se pri tem •smešijo Bogu posvečene osebe in to na veda« tedaj, fcodar Je v eerkvah sinit* božja.
Narava in ljudje
LJUDJE BREZ UHLJEV.
V sredi Francije, v departementu Gas-cogne, zlasti v krajih Guyenne in Bcarn, ter v nekaterih provincah južne Francijo živijo Ca-goti, poseben rod, ki so bili skozi stoletja najbolj zaničevani ljudje po celi Francoski. Ako so prebivali na deželi, so morali med svojo naselbino in ostalo vasjo napeljati potok ali pa napraviti gosto Živo mejo. V cerkvi je bil zanje določen poseben, omejen prostor. S poljedelstvom in živinorejo se niso smeli ukvarjati. Prepustili so jim službo grobarjev in tesarjev, ki so postavljali vešala. Da so že od daleč vidno ločili od drugih ljudi, so morali imeti na svoji obleki prišit kos rdečega blaga. Najbolj so se pa razlikovali od ostalih, da niso imeli uhljev oziroma, da so jim bili okrnjeni. V splošnem so popolnoma normalni ljudje, čeravno so jih dolgo časa smatrali za kretene, med ženskami pa se celo nahaja mnogo lepotic. Proti koncu srednjega veka so se razmere proti njim zelo omilile in zboljšalc, dokler jim ni končno francoska rcvolueija prinesla popolne enakopravnosti z ostalimi. Napoleo-i jc enega izmed Cagotov imenoval cc!o za ravnatelja državne zakladnice. Kljub temu pa je med o-deželskim ljudstvom šc vedno uporcninjeno nekdanje sovraštvo proti njim, ki sc še dandanes rado večkrat pokaže. Odkod so ti Ca-goti, se še vedno ne more z gotovostjo dokazati. Najbolj razširjeno jc mnenje, da so potomci nekdanjih gobavcev, ki so bili izvrženi iz človeške srede, ter so morali prebivati v samoti v posebnih kolonijah. Morda je bilo med izvrženimi tudi precej zdravih, ker od gobavcev samih bi te ne mogel tako dolgo vzdržati in razmnožiti se rod, ki jc danes že precej razširjen. Na ta način sc dajo razlagati tudi vse zaporne uredbe, ki so zanje veljale v celem srednjem veku. Vendar vse to z naravoslovnega stališča še ni tolike važnosti kakor dejstvo, da so vsi Cagoti brez uhljev oziroma da jih imajo zelo okrnjene. Biologi, zlasti oni, ki sc spccialno bavijo z naukom o dednosti, si skušajo na vse mogoče načine razložiti ta pojav, a kaže, da tudi ne bodo prišli zlahka do sigurnih zaključkov. Ker so bili namreč Cagoti skozi dolga stoletja docela neizobraženi in večinoma nepismeni, zato tudi nimajo nikake svoje lokalne zgodovine. Vse to bo znatno otežkočevalo raziskovanja o njih prednikih in prvotni domovini.
ANTROPOLOŠKI TIPI RUSKEGA NARODA.
Eden najbolj priznanih slovanskih antropologov je profesor E. M. Čepurkovskij, ki je dolgo vrsto let proučeval raznovrstne ruske rasne tipe in vplive mongolske mcšanice. Tipe je določeval v prvi vrsti s tem, da jc meril indeks glave, potem sc je pa oziral tudi na geografsko širino oziroma na geografske faktorje sploh. Svoja merjenja je izvršil na 49.613 različnih ljudeh in iz različnih pokrajin. Na podlagi svojih rezultatov deli celo Rusijo v 3 antropološke province: velikomsko, belomsko in malo-rusko. Med Velikoruse prišteva vse ljudi, ki imajo indeks pod 79.9, so torej dolihokefalni, in ki so temne polti. Na drugi strani pa sc nahajajo ob veliki ruski razvodnici brahikelalni in plavolasi tipi (z indeksom 83), ki jih Čepurkovskij tudi prišteva med VelikoTUse. Ob Volgi prebiva mešano prebivalstvo (z indeksom 81 do 82). V belomski provinci loči zopet dve pokrajini. Ena obsega celo pogozdeno močvirje Pripeta in Bererine, kjer prebivajo platikcfalni ljudje svetle polti. V mohilevski guberniji, ob zahodni Dvini in Njemenu pa se nahajajo veliki dolihokefalni ljudje plavolasega tipa {z indeksom 80—$1). V tretji, maloruski provinci nahajamo slednjič vsepovsod, tako ob rekah kakor tudi na razvodaici brahikefalne ljudi črnikastega tika. S temi tipi so od tujerodcev identični samo rodovi Mordva-Mokša, Čeremisi in Baškiri, ki prebivajo deloma že v velikoruski provinci. Nekateri Litvanci so zelo slični onim Velikorusom, ki prebivajo na razvodnici, dočim so Sirjani, Pcrmjtki, južni Poljaki in kar-patsko prebivalstvo sploh bolj podobni Malo-rusom. Čepurkovskij je mnenja, da so Veliko-rusi ostanek nckdsnjega starega slovanskega naroda (Vjatičev), ki so sc pozneje pomešali s Finci. Velikorusi z razvodnice so prišli iz pokrajine Krivičev, Malorusi pa predstavljajo najmlajše slovanske priseljence od onstran Karpatov, potem ko so sc osvobodili tatarskega jarma.
Spori
FRANCO V BUEN0S AIRES.
Franco in njegovi tri jo tovariši Alda. Du-ran in Rada so srečno prispeli v Buenos Ai-res in so s tem dokončali prvi del njih velepo-tezno zamišljenega poleta. Iz Palosa so odšli 22. januarja, v Buenos Aires so prispeli dne 10. februarja; njih aparat je hidroplan, imenuje so Plus—Ultra, je popolnoma iz kovine, motorja ima dva po 450 IIP, bremena se mu lahko nalo-ži 3300 do 3400 kg. goriva do 4000 kilogramov, akcijski radij znaša 3300 kilometrov. Poročali smo že, da mislijo leteti sedaj čez Ande, nato čez Panamo v Havano in New-york na Novo Fundlandijo, Grenlandijo, Islandijo, v Anglijo, Francijo, Špansko; zadnja točka bi bilo mestece Palos, odkoder so bili odšli. Ves načrt vsebuje več kot 40.000 km dolgo pot. —
Doslej so v sedmih etapah napravili pot 10.250 km; čas 65 ur in 35 minut, na uro povprečno 156 km. f. etapa 22. januarja
Palos—Palmas	i .400 km 8 h — m
2.	etapa 26. januarja
Palmas—Porto Prava 1.700 km 11 h 30 m
3.	etapa 30. januarja Porto
Praya—Fern. Noronha 2.270 km 13 h — m
4.	etapa 31. jan. Fernando
Noronha—Pernambuco 500 km 4 h 30 m
5.	etapa 4. febr. Pcrnainb.
—Rio de Janoiro	2.150 km 15 h — m
6.	etapa 9. febr. Rio de
Janeiro—Monlevideo 2.000 km 12 h 15 m
7.	etapa 10. febr. Monte-
video—Btienog Aires 230 km 1h20m
10.250 km 65 h 35 m
S kakšnim zanimanjem so sledili Španci temu poletu! Ko se je v Madridu zaznalo, da jc prišel Franco v Buenos Aires, tedaj je vlada za vse tiste, ki so imeli odsedeti manj kot šest mesecev zapora, proglasila splošno amnestijo, v katedralah so se vršile zahvalne slavnosti, učenci in uradniki so dobili en dan prost, kralj je brzojavil v Buenos Aires in je imenoval Franca za dvornega komornika, gneoa pa madridskih ulicah jo bila nepopisna. Iz Chile so odleteli čez Ande trije aero-plani v pozdrav;' eden se je pokvaril, eden zgubil, eden jo srečno prispel v Buenos Aires. V Palosu bodo postavili Francu spomenik. Zdi se nam nekako, kakor bi Španci v drznem poletu videli odsev svoje slavne pre-koocenauske zgodovino in nov začetek večjih oaaov.
PA0LIN0 —DIENER.	U=
No ja! Preveč pa res ne smeš prerokovati in na vsakega konja športne vsevednosti ^e ne smeš usesti. Sicer se ti bo tako godilo, kakor se je nam, ki smo pisali, da bo Faolino Dienerja kar zmečkal. Pa ga ni; in še kako hud je bil boj! Opraviči nas samo to, da niso dali Nemci sami Dienerju niti najmanjšega upa na zmago. s-8chwerlich wird Diener mit Paollno tlber die ganzo Distanz von zahn Runden gehen,« to je bil odmev v vseh športnih listih. Sedaj so seveda veseli, da so se zmotili; saj imajo v Dienerju enega najboljših evropskih bekserjev. Kajti, da bi PaoLino ne bil v formi, je po njegovem boju z Jonesom težko misliti. Beremo, da je bil boj najlepši v peti rundi, v deveti in deseti. V tej zadnji rundi se je trudil Bask z vsemi sredstvi svoje ogromne moči, da bi Dienerja podrl; pa ni šlo. Še narobe, Diener je prešel večkrat v napad. Ploskanje seveda nepopisno. Deset rund je preteklo, odločilo se ni ne na euo stran in ne na drugo. Dienerjev trener Sabri mora biti z vsemi mazili namazan. Morala iz te dogodbice za nas: ne precenjuj svojega preroškega talenta. Ja no!	V. Š.
Tmr$.sf3Ti£.€u
Kranjska gora, 15. febr. ob 7 zjutraj: —2° C, barometer so dviga, brez oblakov, barometer stoji mirno, snega 10 cm, saninec ugoden.
B«k. Bistrica, 15. febr. ob 7 zjutraj: +3° C, nizke megle, za zim«ki šport nenadno.
Ve lil »a planina (1533 m). Vremensko poročilo od 15, febr.: Jasno. Kov sneg na staro podlago 10 do 20 cm. Smuka slaba. Razgled lep in čist.
4- Probimlstvo Litve. Po najnovejših podatkih se je pomnožilo prebivalstvo Litve od 1,596.131 v 1. 1920, na 1,844.805. Riga, kjer je sedež katoliškega škofa, šteje 377.699 prebivalcev. L. 3.920. jih je imela le 185.000. Po veri so v premoči protestantje, ki jih jo 58%, katolikov je 22,6%, judov 5%, ostalo so pravoslavni.
f! Ktftoa soetflka bodoCnostl !!
Pjraite na naoo oblilko hruSke.
Slovenci in Nemci.
Nemška propagandna knjiga.
(Nadaljevanje.)
Das dcntsho Schuhvescn im cheinaligen Htei-Hsrhen Unterlande«, je naslovljen sledeči članek, ki ga je spisal dvorni svetnik dr. Kari Kochl. Dokler ni bilo nacionalnega boja, je bila šola na 9p. Štajerskem J6t&roavetrijskai, v kateri so prevladovale nemške kulturne dobrine, češ, ker mlajši slovanski rod ni imel kaj enakega, kar bi postavil na njih mesto. A nihče ni iskal slovanskih kulturnih dobrin, ker so se Nemci šteli za »Herrenvolk«, ki mu pripada tudi avstrijski dvcrni svetnik Kochl. Iz Hoseggerjeve ustanove iz leta 1910 so poldrug milijon mirnih kron izdali za šolstvo. Nihče ni mislil na to, da bi iz slovenskih otrok napravil nemške — če je stari liofrat o tem prepričan, blagor mu; mi smo te milijone drugače čutili. Sam priznava, da so boj za nemško šolo vodili nemški in nemškutarski učitelji. Ob prevratu je bilo na Sp. Štajerskem 89 javnih osnovnih nemških šol, 8 privatnih osnovnih, 5 javnih meščanskih šol, 1 dvorazredna trgovska šola, 4 trgovsko-nadaljevalne šole, 2 nadaljevalne šole za deklice, 9 obrtno-nada-Ijevalnih šol, 1 kuharska in gospodinjska šola, 2 dekliška zavoda, 20 otroških vrtcev 1 vzgojevališče za fante in oskrbovališče za otroke z 265 razredi in 13.005 učenci in učenkami. Tu vidimo, kako se je nemšlvo zajedalo v naše narodno telo. Razen mestnih šolskih svetov v Mariboru, Ptuju in Celju 90 bili tudi okrajni šolski sveti v Konjicah, Maren-bergu, mariborski okolici, Zgornji Radgoni, ptujski okolici, Brcžicah Rogatcu, na Laškem in v Slov. Bistrici v nemških rokah. Največ »zaslug« za nemško šolstvo so si pridobili Joh. Dreflaks Klemons Proft, Anton Stering t, Franc Frisch f in Tomaž Wernitztnigg. To so bili najhujši šolski germaniza-torji.
Nato govori o srednjem šolstvu, ld je bilo skoraj popolnoma nemško. In vse to se je po prevratu poslovenilo in Nemcem »vzelo«. — Za koga pa bi naj še bile nemške šole, ko pa ni nemških otrok! Kjer pa odgovarja število zakonitim predpisom (glej Maribor!) pa so itak ostale. — Vladni svetnik A. G a bo je priobčil članek: iBcitrag zur Schulgcschichte Siidsteiermarks« (str. 147—152). V Zajčkem samostanu je bila samostanska šola, tudi pri dominikancih v Ptuju. Lavantinski škof je vzdr-zeval šolo v Mariboru. L. 1412 se imenuje »šol-mašter« Ruprocht v mariborski šoli. Protestantje so osnovali nekaj svojih šol, ki jih je 1. 1000 vzelo. Kat. reformacija je skrbela za višjo izobrazbo, 1758 je bila ustanovljena mariborska gimnazija, ki so jo vodili jezuitje, nato eksjezuitje in pianisti, od leta 1790. so delovali tam žc posvetni profesorji, 1850 postane gimnazija osemrazredna. Višjo realko so otvo-rili 1. 1870 s tremi razredi. Učiteljišče je nastalo iz starega 3 mesece trajajočega preparnndnegn kurza, ustanovljenega 1802 na normalki v Mariboru, pozneje je trajal kurz eno in dve leti, od 1894. 1. pa 4 leta. Iz normalne glavne šole, ki je bila ustanovljena 1777, ste nastali 1. 1896 ljudska in meščanska šola za dečke in deklice. V Celju so že minoriti vzdrževali samostansko šolo. Pri Žalcu je bila protestantska šola, ki so jo 1. 1600 uničili. Zato pa so kapucini ustanovili kmalu nato drugo šolo. L. 1721 se imenuje mestni Somašter Tomaž Rnuch. šola je bila na cerkvenem trgu, kjer je sedaj kaplanija. Janez Andree je bil do 1. 1760 Somašter. Nato so Celjani najeli Andreja Udeta, kantorja iz Konjic za učitelja ,toda tudi njega so odslovili in 17C9 je bil mifetavljen Jakob Hochmuth iz Škofje- Loko, ki naj bi poučeval otroke »in rudimentis scholasticis« in naj bi vzdrževal kantorja in da lahko poučuje »pro parva« (1. lat. razred). Ker so Celjani bili z usipehi zadovoljili, so mu odvzeli »instructio pro rudimen-ttst in so .jo dodelili kantorju. Njegov naslednik je bil Miha GroBschedl, somašter v Vitanju. Po šolskem redu Marije Terezije so ie, kakor v Mariboru, tako tudi v Celju ustanovila Stirirazredna okrožna glavna Sola, s katero je bila združena deška in dekliška trivialna šola, dvorazredna spodnja realka, ponavljalna in nedeljska šola za vajence in profe-sioniste ter slovenska trivialna šola. Celjska gimnazija se je otvorila 1. 1808 s prvim razredom, 1. 1813 je bilo že 6 razredov, gimnazija je bila popolna. Tu je deloval Ivan Zupančič že 1. 1809, leta 1829 je prišel za učitelja I. G. Seidl, ki je deloval tu do 1. 1840 in imel tudi stike s slovenskimi pre-poroditelji. Svoje pesmi je objavljal v graSfem časopisu »Der Aufmerksame«. L. 1851 je postala gimnazija osemrazredna. Občinski svet je daroval državi za novo stavbo stavbišče pod pogojem, da ostane gimnazija nemška. Danes stop tam slovenska realna gimnazija. V Ptuju so ustanovili prve šole SolnogTad, minoriti in dominikanci. Za časa reformacije so meščani ustanovili mestno šoto, ki pa je kmalu Izginila. Nato je bila ustanovljena župnijska šola. Učitelj je bil obenem cerkovnik in or-ganist. L. 1794 je bila izpremenjena v trivialno in glavno šolo (normalno ftolo). Učitelj je bil korni regent Gregor Neuvvirth, ki je napravil izpit v Gradcu. Sledil mu je Jožef Gerhold. Ob francoski invaziji je štela samo 15 učencev, polovica od teh je bilo kmečkth fantov. Nato so razširili farno šolo v trirazrednico za take učence, ki so imeli veselje in sposobnost za študije. Izpite so morali polagati v Mariboru na okrožni glavni šoli. L. 1850. je ustanovila mc6tna občina zopet me6tno glavno šolo, polog nje pa je tudi obstojala slovenska predmestna šola. Štajerski deželni odbor je ustanovil 1864 spodnjo realno gimnazijo, Id so jo leta 1881. preustrojili v spodnjo gimnazijo z obligatnim risanjem ter ustanovili pripravljalni razred. Ker so bili v Mariboru ustanovljeni slov. paralelni razredi, v Celju samostojni slov. paralelni razredi, so zahtevali v deželnem zboru izpopolnitev ptujske gimnazije t višjo. L. 1899. so slavnostno otvorili višjo gimnazijo v zvezi z Nemškim dijaškim domom. Danes sta gimnazija in Dijaški dom slovenska. Zgodovino našega šolstva priporočamo pedagoškemu in historičnemu seminarju na ljubljanski univerzi ter Zgodovinskemu društvu v Mariboru v prouča-vanje, da bomo dobili jaeno sliko o vsem našem Sotetvu, predvsem pa o oočetkih slovenskega šolstva. — »D i e Kultura rbeit d. deutschen Schulvereines im steirisehen Unterlande« (str. 153—159). Članek je spisal dr. Fr. B a u m.
Vsi odlični pedagogi, med njimi tudi Nemci, aabtovajo, da bodi podlaga pouka v ljudski šoli ma-terni jezik. Nemški Schulverein je vzgajal janičarje, potujčevai slovensko deco, zato tako delo in kulturno delo, ker pojem kultura vsebuje tudi srčno kulturo, ki je potujčevalnica ni mogla nuditi. Zato že naslov članka bije v obraz zdravi pedagogiki.
Dr. Baum opisuje pogubonosno delovanje tega bojnega društva na našem ozemi|u Prvi cilj je bil ustanovitev javnih nemških šol Zato jc podpiral take stavbe z denarjem ali pa jih je sam na novo gradil. Če tega ni dosegel, je ustanavljal lastne šole. Delal je na to, da 90 bile okoliške občine izšolane iz mestnih in trških šolskih okrajev, s tem je dosegel. da ie pridobil namesto ultrakvističnih dvoje-»tčnih Sol samo nemške šole. To se mu je posrečilo
') 01 e j »Slovenca« * dne 14, 16., 20. in 29. Januarja 1828.
v Ljutomeru, Ormožu, Vitanju, Rogatcu, na Laškem, v Slovenjem gradcu iu Konjicah. Nato je začel ustanavljati ali podpirati otroške vrtce, obedovalnice, prispeval za božično obdarovanje in za knjižnice. Nabavljal je učne pripomočke in telovadno orodje, dajal remuneracije za pouk v veremauku in ročnih delili, vzdrževal in podpiral glasbene, trgovske in gospodinjske šole, domove učencev in rokodelskih pomočnikov, dajal štipendije revnim otrokom, dajal učit«ljstvu dodatke na plače, častna darila r,zaslužnim«; učiteljem in še druge stvari, vse za nemško šolstvo L. 1911. je začel naseljevati v naših krajih nemške otroke, posebno iz Dunaja, da bi zasigural obstoj nemških šol. Ko je pripadla Apaška kotlina naši državi, so morali tam naseljeni nemški otroci oditi, a so ponoči prihajali nazaj čez mejo k svojim krušnim starišem. Ob jezikovni meji so se Nemci proti Slovencem sami vzdržali, društvo je delovalo pred vsem v slovenskem ozemlju. Začelo je 1. 1886. z dvema nemškima šolama nad Št. lijem. Nato je sledila 1889 privatna šola v št. Ilju, ki je postala 1901 dvorazrednica in javna, 1913 trirazredua. Tukaj je tudi najprej naselil nemške otroke — torej nemška šola ni bila potrebna. Posebno pozornost je posvetil Mariboru, kjer se je »prodiranje« Slovencev najbolj čutilo. Učiteljišče, državna gimnazija in samostanska šola so »slavizirale«. (To si naj faktorji, ki odločajo o pravici javnosti šol mariborskih šolskih sester posebno zapomnijo!) Napravil je obroč nemških šol okoli Maribora. Sezidal je šole v Lajteripergu-Krčevini, Radvanju, Pobrežju, Raz-vanju in na Tezni. Veliko sredstev je porabil za nemško šolstvo v Studencih pri Mariboru. L. 1906. je ustanovilo društvo nemški otroški vrtec, nato telovadnico in je veliko prispevalo za 1. 1911. ustanovljeno šestrazredno nemško dekliško šolo. V Pe-krah je ustanovil Schulverein 1. 1882. enorazredno nemško privatno šolo, ki je 1898 prešla v javno upravo. V Marenbergu je prispeval za ustanovitev javne nemške šole, vzdrževal je tam nemški otroški vrtec, nemška šola na Muti je bila z njegovo pomočjo sezidana. Vuzenica je imela do 1. 1910. le ultrakvistično šolo, v tem letu je ustanovil in vzdrževal tam privatno šolo. Na Kozjaku je podprl mnogo šol s prispevki. Na Pesnici je hotel ustanoviti i. 1918. Ottokar Kernstock Schule, a prevrat je to zabranil.
V	Ptuju je stalno podpiral Nemški dijaški dom, Nemški dekliški dom in Glasbeno šolo, z velikim prispevkom je omogočil, da se je sezidala 1. 1010. nemška šola na Bregu pri Ptuju. V Ormožu je bila z njegovo pomočjo ustanovljena nemška šola. tam je vzdrževal tudi nemški otroški vrtec. V Ljutomeru je zgradil hišo za javno ljudsko šolo in vzdrževal otroški vrtec. V Šent Len.-rtu \ SI. gor je slovenska šola razuarodovala nemške otroke? Zato je zgradil nemško trirazrodn^o, ki jo je vzdrževal do prevrata z lartnimi sredstvi. Otvoril jo je 10. oktobra 1909. Slovenska Bistrica je bila do leta 1907. edino mesto na Spod. Štajerskem, ki je imelo utrakvistično šolo. 9 tem letom pa je dobilo samo-nemško šolo, ki so jo sezidali z velikimi podporami nemškega bojnega društva. Otroški vrtec je vzdrževalo društvo že od 1. 1880. Na Pragerskem je Schulverein sezidal 1912 dvorazredno privatno šolo in jo vzdriteval do prevrata za otroke železničarjev. V Peklu pri Poljčanah je sezidal 1911 dvorazredno zasebno šolo. V Gaberjsh pri Celju je bila deset-razrednica, za katero je" izdal 1. 1906. več kakor 100 tieoč kron. V štorah je podpiral javno nemško šolo. V Vojniku je ustanovil 1. 1909. nemški otroški vrtec. V Laškem trgu je dal veliko denarja za nemško šlirirazrednico in otroški vrtec. V Hrastniku je 1. 1907. ustanovil trirazredno nemško zasebno šolo in otroški vrtec. V Selnici ob Savi je ustanovil 1. 1S82. nemško privatno šolo, ki je požrla mnogo denarja. Za nemško šolo v Brcžicah je 1. 1913. prispeval veliko vsoto in podpiral otroški vrtec. V Šoštanju je ustanovil 1903 dvorazrednico, pozneje trirazrednico. Podpiral je nemški otroški vrtec. V Velenju je 1907 ustanovil privatno šolo, kupil hišo in podpiral otroški vrtec.
V	Slovenjgradcu je bila do 1. 1908. dvojezična šola, šolski okoliš je razgnal in z njegovo pomočjo je bila sezidana javna štirirazrednica in otroški vrtec. V Konjicah je prispeval za ustanovitev javne štirirazrednice, ki je bila 1910 z njegovo pomočjo raEŽirjena y petraerednico. V Vitanju je dal za javno nemško dvorazrednico poslopje na razpolago. V Rogaški Slatini je 1. 1908. ustanovil dvorazredno zasebno šolo, ki jc prešla 1908 v javno upravo. Leta 1913 je ustanovil tudi otroški vrtec. V Rogatcu pa je stalno podpiral nemško javno šlirirazrednico. Sezidal je na Spod. Štajerskem 17 lastnih šolskih poslopij in za 28 krajev prispeval veliko gradbenih stroškov. 13 šol in 6 otroških vrtcev je vzdrževal čisto z lastnimi stroški. 100 krajem jo na drug način prispeval, na 24 krajih je naselil nemške otroke.
Iz tega nemškega šolsiva na Spod. Štajerskem je nastalo pokopališče nemških šol in otroških vrt-tev.« Tako sklepa pisatelj in še pristavlja, da je grobokoip bil majhen narod, ki naj bi bil hvaležen, da je užival nemško kulturo.
Večkrat so Nemci poskušali naše ozemlje kolonizirati. V srednjem veku so naseljevali graščake in tudi kmete — ko je prišel Turek v deželo, ko je bil naseljenec izpostavljen sovražni nevarnosti, je naseljevanje prenehalo. V novem času so zopet začeli kolonizirati, a s pomočjo šole, ki naj bi vzgajala z otroškimi vrtci avtohtono »nemško: prebivalstvo.
Ta kolonizacija bi bila postala veliko nevarnejša od srednjeveške, ker je slonela na celem
Nova ekspedicijft na severni tečaj.
S podporo ameriških znanstvenih ustanov bo marca meseca letos kapitan W i 1 k i n s poletel na severni tečaj z dvemi letali sistema Fokker, ki sta opremljeni z vsemi pripravami za nameravane znanstvene preiskave. Te dni bo odpotovala ekspedicija na skrajno severno točko ameriške celine, odkoder bo marca meseca odletela proti severnemu tečaju. Slika nnm predstavlja kapitana Georgea H. Wilkin-sa ob mikrofonu ameriškega brezžičnega aparata, po katerem se poslavlja od javnosti.
nemškem narodu, ki si je hotel na ta način zgraditi pot do Adriie. S—tovna vojna jim je prekrižala načrte, kc smo dobili lastno narodno državo, ki je preprečila nemške nakane. In če nam v naši državi ne gre vse po volji, ne gTe vse tako, kakor bi bilo dobro, pomislimo, kaj je prinesla država na šolskem polju tudi nam Slovencem. Baumov članek pa je za nas zgodovinski dokaz, da spodnje-stajersko društvo ni avtohtono, ampak da ga je umetno vzdrževal in deloma na novo ustvaril v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno nemški Schulverein. Dokazal je to nemški schulvereinski bojevnik sam.
291 Vš£<g<®f€&
Slabe izkušeje s kcedukecijo. V Ameriki je v mnogih drž. šolah uveden sistem skupnega pouka obeh spolov. Brooklynski dnevnik »}Jrooklyn Eagle« je razpisal pred kratkim na starše vprašanje, kakšne izkušnje imajo s tem sistemom. Iz odgovorov, ki jih sedaj objavlja navedeni list, je razvidno, da večina staršev s skupno vzgojo dečkov in deklic v srednjih šolah nikakor ni zadovoljna. Štiri petin; odgovorov sc glasi v tem zmislu. Neki oče izjavlja, da jc njegov sin zaporedoma obiskoval obe vrsti šol: državno s skupnim in versko zasebno šolo, ki skupni pouk načelno odklanja. Če primerjamo obe šoli, piše oče, moramo dati drugi vrsti odločno prednost. Kot glavni razlog za svoje stališče navaja večina staršev, da skupna vzgoja dečkov in deklic dovaja do neprestane raztresenosti. Neka mati piše: »Odkar hodijo moji otroci v šolo s skupno vzgojo obeh spolov, so mnogo bolj nedostojni nego preje. Sploh v koedukaciji ne najdem nobene koristi in menim, da imajo dečki in deklice tudi izven šole dovolj prilike za norčije.«
Opereta »Kovačev študent« je privabila v nedeljo dne 14. febr. v Društveni dom v Trbovljah mnogo prijateljev lepega petja. Igralci so vse pevske točke rešili zadovoljivo in se morajo brez izjeme vsi pohvalili. Kako so bili obiskovalci igre zadovoljni se razvidi iz tega, da so po igri vsi ostali v dvorani, kjer so se nadalje pošteno med seboj prijateljsko zabavali ob sviranju godbe na iok. Na pustni torek se igra »Kovačev študente ob 7 zvečer fsonovi in bodo pri tem prišli na svoj račun oni, ki so ponavljanje igre zahtevali.
. .: u
IMiMI!«


—v-,1';'	i
i i * - * »/ , . ^^ ..i
. - ^ ,
........"m>
Neprostovoljni počitek.
Moštvo dveh parnikov, ki sta v Vzhodnem morje zamrznila, uporablja neprosiovoljni
počitek za sprehode do ledu.
Inž. Mato Schneller, pom. direktorja drž železnic Ljubljana.
Zveza Slovenije z morjem.
Pristaši t. zv. Klodič-Hrovatovega načrta za zvezo Kočevja z reško progo preko l.ukovdola na Vrbovsko sever so v zadnjem ča6u začeli agitirati z veliko propagando za to zvezo. Za ta načrt skušajo pridobiti javnost s tem, da kritikuje.jo načrt zveze Kočevje-Brod Moravice, navajajoč take neutemeljene argumente, ki nikakor ne odgovarjajo resnici. Naj mi bo torej dovoljeno, da ne le kot železniški strokovnjak, marveč tudi kot sin onega kraja, ki ga poznam prav dobro v vseh podrobnostih, v kratko izrazim svoje mnenje o tem zelo važnem vprašanju, in da zavrnem navedbe gg. kolegov Klodiča in Ilrovata glede kritike t. zv. Musilove proge.
Ker načrt Kočevje-Lukovdol-Vrbovsko sever, žal, še ni izdelan v detajlu, mi je torej zelo težko primerjati oba načrta drug ob drugem v detajlu, in se zato omejujem le na splošno presojo.
Proga Kočevje-Brod Moravice je po gradbeni direkciji popravljenem Musilovem načrtu dolga 50.5 km. Proga Kočevje-Lukovdol-Vrbovsko sever 44.74 in do Broda Moravice 57.7 ter je torej daljša za 7 km. Priključna postaja za progo Kočevje-Lu-kovdol-Vrbovsko sever ne obstoja, marveč jo je treba znova Vzpostaviti, ker se priključuje na odprti progi, ali pa se mora napraviti poraben tir od pribl. 4 km do postaje Srbske Moravice. Stroški za to priključno postajo Vrbovsko sever bodo vsekakor večji kot oni za priključek Brod-Moravico.
Glede vzpona v obeh načrtih je gradbena direkcija vzela za načelo, naj bi ti vzponi proti morju (Reki), ne imeli več kot 16 % o, proti zaledju pa največ 25 "Ioo, ker le-ti odgovarjajo vzponom na sedanji progi Karlovac-Reka.
V tem smislu sta popravljena oba načrta i Musilov i Klodičev ter ni razlike v tem vprašanju. Dolžina vzpona, najsi je že 10 km ali 24 km, pa je za trakcijsko službo brez pomena. Zakaj torej gospodje kritikujejo Musilov načrt glede tega, če za to ni nobenega razloga? To ni več objektivnost, marveč nekaj povsem drugega, o čemer nočem govoriti.
Glede stroškov obeh prog navaja g. inž. Klo-dič, da bi le-ti znašali za Musilovo progo 380 milijonov, za Klodičevo pa 345 milijonov dinarjev.
Gosp. inž. Musil, ki ga smatram za dobrega strokovnjaka in presojevalca, je izračunal stroške svoje proge na 27 milijonov zlatih kron ali na današnjih 290 milijonov dinarjev. Gosp. inž. Vasko-vič celo trdi, računajoč po lastnem izkustvu, pridobljenem v zadnjem času ob gradbi železnic v naši državi, da bi stroški za zgradbo proge Kočevje-Brod Moravice znašali približno 205 milijonov. Ce vzamemo povprečnst proračunov g. Musila in g. Vas-kovida, bi ta propa stala približno 250 milijonov dinarjev, kar bi znašalo nekako 5 milijonov za km. Ta cena povsem odgovarja sličnim železnicam, ne pa 380 milijonov, kakor to trdi g. Klodič. Del reške proge mod Srbskimi Moravicami in Skadrom je stal 1. 1870,—1873. brez zgornjega ustroja in visoke stavbe, približno 120.000 goldinarjev = 240.000 zlatih kron =. 2,700.000 dinarjev za tekoči kilometer. Za svojo progo trdi g. inž. Klodič, da bi znašali stroški 345 milijonov. Če vzamemo, da bo predor Lovni k: stal najmanj kakih 100 milijonov in most preko Kulpe pri Radencih 30 milijonov, bi se žc s temi stroški pokrilo polovico stroškov za Musilovo progo.
Velika prednost Musilove proge je tudi ta, da bi se dela na tej progi mogla mnogo hitreje izvesti, nego na Klodičevi. Saj g. Klodič sam priznava, da bi dela za predor »Lovnika« trajala približno štiri leta. Naravno, da imajo tudi interkalarno obresti pri takih delih važno vlogo.
Vsak strokovnjak ve, v kakem razmerju stoje stroški velikih prodorov napram stroškom malih do 500 metrov dolgih predorov in kako rastejo stroški za tekoči meter z dolžino predora
Ako računamo za predore do 500 metrov dolžine na Musilovi progi tekoči meter po 900 zlatih kron, bi stroški za predor »Lovnik«, približno 5 kilometrov znašali 1800 zlatih kron za tek. meter. Stroški za zgradbo predora bi bili tudi zato dražji, ker bi se vrtanje zaradi enosmernega pada nive-lete in odvoda vode moralo izvršiti samo enostransko. Iz tega razloga je smešno primerjati vsoto dolžine predorov v tem Ln onem načrtu. G. Musil je izračunal, da bi stroški za vse predore na njegovi progi znašali približno 11 milijonov zlatih kron, računajoč pri tem pri manjih predorih po 900 zl. kron za tek. meter, pri predorih preko 1000 metrov pa 1100 zlatih kron. Po Musilovem načrtu jo večina predorov izpod 500 metrov dolgih. Več jih je zelo kratkih od 30—100 metrov, drugi so 200—600 metrov, in le trije predori presegajo za nekaj dolžino od 1000 m. Predor »Lovnik« bi stal sam približno 9 milijonov zlatih kron, skupno z ostalimi pa več kot vsi predori na Musilovi progi.
Ista stvar je tudi s primerjanjem mostov. Most preko Kulpe pri Radencih s svojimi 300 metrov dolžine in 95 metrov višine bi pogoltnil mnogo več denarja, nego vsi mostovi na Musilovi pro^i. G Klodič sam trdi, da bo stal most pri Radencih najmanj 30 milijonov dinarjev, vsi mostovi na Musilovi progi skupaj pa bi srtali približno le 24 milijonov dinarjev, torej bodo cenejši kot en sam Klodičev most.
Gg. kolega Klodič in Hrovat navajata kot glavni argument, češ da je zemljišče od Broda do Broda Moravice plazovito in da je že to dovolj tehten vzrok, da se ta načrt zavrže. Svoje navedbe utemeljujeta s tem, češ, da so se na sedanji progi Brod-Moravice-Skrad-Delnice ugotovili taki plazovi in da so se morali sanirati.
Glede tega imam zelo dobre podatke, ker je bil moj oče 1. 1870. do 1873. podjetnik pri gradbi tega dela reške proge. Zato navajam to-le; Pri gradbi železnice Karlovac-Reka jo hotel madžarski žel. erar mnogo varčevati. Zaradi tega varčevanja se dela niso izvršila tako kakor bi se morala. Odvod vode v jarkih pri fcrnovcu in Sušicah se ni izvršil, pa tudi propusti se niso napravili v zadostni izmeri. Posledica tega varčevanja je bila, da se je voda, ki ni imela zadostnega odtoka, upijala v nasipni materijal, ga zmehčala in se je zato na teh mestih pojavilo znižanje nivelete. Temu torej ni bilo vzrok plazovito zemljišče, ker takega ni bilo, marveč nest rokovnjaško odvajanje vode. Naravno, da se je ta pogrešita morala pozneje popraviti, napravili so se globoki propusti in s tem saniral' progo.
£e sama konfiguracija vse^a zemljišča z globokimi jarki nam pokazuje, da ni plazovito, ker hi se ti globoki jarki ne mogli leta in leta vzdržati v svoji današnji obliki, ampak bi bili vsaj deloma žc zasuti.
Mnoga goedna pota, ki vodijo skozi gozdnati predel »Čedanj«, ne pokazujejo nikjer sledu plazov pa tudi debla bukovega gozda se 'ne izpodgrezajo ampak stoje trdno. Ko bi pa bilo žemljice res pUi-zovito. bi se to najprej pokazalo na drevju. Najstarejši ljudje, gozdni delavci in lovci, ki hodijo p« tem predelu lota in leta, so no soorninjajo, da bi
bilo tod kod kakih plazov. Ne g. Musil ne njegovi inženerji, pa tudi gg. inženerji gradben« direkcije, niso ugotovili tod kakega plazovi! epa zemljišča. Nadalje trdi g. inž. Klodlc, češ, da je Musilova proga lokalnega pomena in da je le deloma sposobna za tranzitni promet, češ, ker se ne upošteva južno-vzhodnega dela Slovenije. Z dograditvijo zveze Straža - Toplice - Kočevje, ki se sčasoma mora izvršiti, in ki je ne le za lokalni, ampak tudi za tranzitni promet potrebna, bo vzhodna Slovenija po najkrajšem potu zvezana b Kvarnerom. Ta proga, dolga 41 km, ker je v srednjegorskem terenu, bi stala približno 120 milijonov dinarjev.
Dokler se ne izvrši proga Straža-Kočevje vr-511 bi so vee tranzitni promet vzhodne Slovenije (Štajerske) preko Ljubljane, ker je proga Zidani most-Ljubljana s svojim dvojnim tirom in s svojim ranžirnim kolodvorom nn Teznu zelo sposobna, da pritegne ves tranzit preko Ljubljane.
Tranzit južnovzhodnoga dela Slovenijo bi šel sedaj po progi preko Bubnjarcev-Karlovca, ki je sedaj v dobrem stanju iu sposobna za večji promet. Le stvar dobre in zdrave tarifne politike je, da se ti tarifi preko Ljubljane in Karlovca za Sušak tnko izenačijo, da bo onemogočena konkurenca z drugimi progami.	......
Za sedaj ni govora, da. bi šel tranzit iz Avstrije in Češkoslovaške preko Ljubljane po naših progah na Sušak in v Split, ampak na Reko ln v Trst, ker so ta pristanišča z ogromnimi stroški za vsak promet tako moderno urejena, da naša pristanišča za sedaj ne morejo priti pri konkurenci v v poštev Italijani bodo svoje tarife na progi Rakek-Trst in Raka, da vzdrže obstoj Reke in Trsta tako znižali, da je nam tudi v tariiarnem oziru konkurenca nemogoča. Ta tarifna kampanja 6e najbolje vidi pri Nemcih, kjer jako interesirana Nemčija nudi vse mogoče tarifne ugodnosti, da navrne češkoslovaški promet v svoja pristanišča Hamburg in Bremen. Cehi bodo pošiljali svoje blago tja, kjer jim bo bolj konveniralo. Madžarski tranzit je šel že prej in gre še danes preko Zagreba na Reko ali preko Ljubljane v Trst.
Iz tega se vidi, da na teh novih progah ne bo mnogo mednarodnega prometa, pač pa bodo te proge v eminentnem interesu lokalnega in tranzitnega prometa Slovenije.
Moje mnenje je, da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in splošne tendence varčevanja v državnem gospodarstvu ne bo mogoče državi dovo-
liti tako ogromnih kreditov za zgradbo železnic za Slovenijo, kakor to zahtevn Klodičev načrt Kočevje-Vrbovsko in Črnomelj-Vinica-Lukovdol. Morali se bomo zadovoljiti z manjim. Iz tega razloga menim, da bomo dobili kredite za sedaj le za eno progo zveze Kočevja na reško progo. Klodičev načrt Ko-čevje-Vrbovako brez zveze Crnomelj-Lukovdol, nima zmisla, dočim bi s te spojem stalo uresničenje tega načrta več kot 600 milijonov dinarjev. Musilov načrt, ki začasno zadostuje, pa bi stal le 250 mili-' Jonov dinarjev.
Toda niso samo tehnični in financijelni razlogi, W govore v prilog zgradbi proge Kočevjc-Brod Morarice, merodavni, marveč so tudi emi-neirtno važni gospodarski interesi Slovenije in zapadlega dela Hrvatske, ki nahtevajo, da se ta proga Ogradi.
Smatratn in sem trdno prepričan, da sft hrvatski poslanci v Skupčini nikakor ne morejo ogrevati za Klodtčevo progo, ki zapostavlja hrvatske delo onstran Kulpe, spajajoč enostavno le Lufcovdol po predoru z reško progo, dočim ostaja najkras-nejši del brez železnice.
Klodičeva proga vodi po najsiromašnejšem dcln Slovenije, kjer ni gozdov ne polja, nI trgovine ne industrije in je tudi za turistiko brez pomena.
MuSilova proga pa vodi po krasnih in bogatih predelih ob Kulpi in po brod s ki dolini, po enem najlepših delov naša države, kjsr bi se s to železniško zvezo razvila ne le trgovina, obrt m industrija, marveč tudi turistovski promet do Gabra in izvira Kulpe. Ta del naše domovine je bil doslej težko pristopen in zanemarjen.
Pn tudi za samo mesto Ljubljano ima ta zveza preko Broda na Kulpi velik pomen in veliko važnost, ker bo tako Ljubljana velik del gorskega ko-tarja pritegnila nase, in v svojo trgovsko sfero. Zc sedaj gravitirajo naši trgovci gorskega kotarja v Ljubljano, kjer kupujejo in krijejo svoje potrebe; kaj še le bo, ko se bo 1a zveza zgradila.
Naši siromašni ljudje morajo iskati zaslužka v Ameriki m tujini, dočim bi se z eksploataeijo teh velikih gozdov dobilo devolj zaslužka in bi s to zvezo oživel ves ta kraj.
Vsak, kdor pozna te kraje, mora se zavzeti le za zvezo Kočevja preko Broda na Brod Moravice, in moje globoko prepričanje je, da ta zveza najbolj odgovarja interesom vse Slovenije in zapadnega dela Hrvatske.
Ljubljana, meseca februarja 1926.
Prodaja premoga in ljubljanska borza.
Ljubljana, 15. febr. 1926.
Pred 14 dnevi smo prvikrat poročali o akciji Gremija borznih senzalov, da bi se prodaja trboveljskega pTemoga vršila potom ljubljanske blagovne borze. Na tozadevni anketi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo se je ta predlog pretresal dalje in, kakor smo takrat poročali, je imela borzna uprava stopiti v direkten stik s TPD.
Na drugi strani pa je prišla iz Zagreba vest, da se je že vršil ustanovni občni zbor "'tfove družbe za prodajo premoga TPD. Nova družba bi prevzela sama prodajo vsega premoga TPD v celi državi in bi potemtakem odpadle dosedanje institucije za prodajo premoga. K ustanovitvi te nove družbe bi pripomnili, da bi morala imeti pravzaprav sedež v Ljubljani, podružnice pa v Zagrebu in Belgradu, ne pa da je centrala v Zagrebu, podružnica pa v Ljubljani. TPD ima svoj sedež v Ljubljani, ne pa v Zagrebu; ona je največje podjetje v Sloveniji, ne pa na Hrvatskem.
To postopanje TPD je vsekakor čudno, čemu zopet je treba ustanavljati družbo za prodajo premoga in sicer v Zagrebu, ko so vendar znane slabe izkušnje z dosedanjim prodajnim načinom? Čemu se je forsirala ustanovitev te družbe? Zakaj ne prodaja TPD
svojega premoga direktno ali pa potom ljubljanske borze, ko vendar ni pričakovati, da bo novi družbi uspelo prodajati premog po znižanih cenah? Mislimo, da je v interesu konzumentov, da dobe premog po nizkih cenah. Tu bi ravno pomagala direktna prodaja premoga ali pa prodaja potom ljubljanske borze.
Kakor čujemo, se pa bodo te dni vršili glede prodaje premoga na borzi razgovori med interesenti in TPD. Nadalje imamo že danes zabeležiti prvo kotacljo premoga na ljubljanski borzi. Nudi se: premog kosovec (ca. 3500 kalorij fko vagon Novo mesto za 1 tono 170 Din v kockah 100 mm fko vagon Novo mesto 150, crehovec 50 mm fko vagon Novo mesto 140, zdrob fko vagon Novo mesto 130 in rovni premog fko vagon Novo mesto po 120 Din,
V!s®5a !n banke v čsSko-
Češkoslovaško finančno ministrstvo je dne 22. januarja izdalo naredbo glede bančnega poslovanja. Iz ta naredbe posnemam« par sledečih
interesantnih podatkov:
I
Poalovsi red.
Uprava banke mora odobriti vse posle, ki i presegajo 1% delniškega kapitala.'Prepovedane '
so kupčije s čslani upravnega ln nadzorstvenega sveta, z uradništvom, čeprav bi te nadzorstveni svet dovolil, nadalje je prepovedano posojanje kosov takim osebam. Prepovedano je: dajanje kreditov pod pogojem udeležbe na dobičku, prevzemanje denarnih vlog proti proviziji; kredite, ki presegajo 10% lastnih sredstev (= kapital in bilančne rezerve), mora posebej odobriti nadzorstveni svet.
Glede likvidnosti določa zakon: 15% vlog na knjižice mora biti kritih z gotovino pri emis. banki, Čekovnem uradu ali pri tuzemskih bankah, ki so upravičene sprejemati hranilne vloge na knjižice ali pa v državnih bonih, devizah, valutah in zapadlih kuponih. V okvirju tega mora biti nato 8% v gotovini ali naloženo pri notni banki. Do leta 1930 se trpe še izjeme glede te določbe.
Nakup lastnih delnic jc prepovedan; za prodajo lastnih delnic je dovoljena doba 6 let; po tej dobi morajo vse delnice biti prodane. Lombard lastnih delnic je dovoljen do 60% borznega kurza ev. do 40% tekočih tržnih in cenjenih cen. Ves lombard lastnih delnic ne sme presegati 20% celokupnega števila dclnic. Tudi za izvršitev teh določb jc dovoljen 6 leten rok.
Stalna udeležba kapitala pri podjetjih jc dovoljena samo do % lastnih sredstev, ne vštevši med to trajno udeležbo na borzi no-tiranih delnic. Za likvidacijo preko te meje idočih udeležb je ravnotako dovoljen 6 letni rok.
Kontrolni oddelek banke mora vsak mcscc nadzorstvenemu svetu in direktoriju poročati o svojem poslovanju.
Nadzorstveni red.
Določena je sestava in poslovanje nadzorstvenega sveta, ki mora s skrbnostjo rednega trgovca nadzorovati upravo banke in Zasledovati vse njene kupčije. Poročati mora o poročilih kontrolne komisije vladnemu zastopniku. Nadalje mora prekontrolirati računske zaključke in poročati občnemu zboru. Poleg tega mora soodločevati o gotovih kreditih {članom uprave, uradništvu in o kreditih nad 10~ lastnih sredstev). Nadzorstveni svet odo-bruje službene pogodbe z člani predstojništva in z vodilnimi ravnatelji. Če n. pr. predstojni-gtvo ne odpravi od nadzorstvenega sveta odkritih nedostatkov, more nadzorstveni svet sklicati občni zbor.
...
Izkaz o stanju Narodne banke z dne
8. februarja 1926. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 31. januarja.) — Aktiva: metalna podloga 441.3 (— 5.8), posojila: na menice 1135.6, na vrednostne papirje 160.2, skupaj 1295.9 (— 14.0), račun za odkup kronskih bankovcev 1152.9, račun začasne zamenjave 348.1, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 651.1 (— 71.2), skupaj 8994.2; pasiva: glavnica 28.4, rezervni fond 7,4, bankovci v obtoku 5824.8 (+ 41.5), račun začasne zamenjave 348.1, državne terjatve 122.4 (— 13.1), obveznosti: po žiru 295.7, po raznih računih 152.2, skupaj 447.9 (— 119.3), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 75,5, skupaj 8994.3. Obrestna mera je 03ta!a neizpremenjena.
55, p©rcculo Hmeljarskega druživa v Žalcu. Žatec, Č. S. R., 12. februarja 1926. Živahnejše povpraševanje je trajalo tudi v minulem tednu. Prodanih je bilo 400—450 stotov začetkoma po 3750—3900, pozneje po 3900—4050, danes pa
Zobje beli in čvrsti usta sveža m lepa
to /e uspeh zobne paste
mm
Za nego kože:
,tP E B E C O - Cold - Cream"
po 4150—4400 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje zelo čvrsto, živahno povpraševahje, dvigajoče se cene. — Zveza hmeljarskih društev.
Gibanje obrtništva. V zadnjem četrtetju J 925 je bilo prijavljenih po statistiki zbornice za trgovino, obrt in industrijo 526 obrtnih podjetij, odjavlje-nih pa 260. V tretjem četrtletju lani je bilo 434 prijav in 225 odjav. Največ prijav beležijo čevljarji (85 in 31 odjav) ter šivilje (81 ter 13 odjav). — V teku celega leta 1925. je bilo prijavljenih 2078 obrtnih obratov, odjavljenih pa 1053 napram 1400 prijavam in 810 odjavam v letu 1924.
Češke pritožbe o prepočasnem trans« portu paketov v Jugoslavijo. Iz krogov češkoslovaških izvoznikov se čujejo pritožbe o počasnem transportu paketov iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Vzrok temu so dolgotrajne carinske manipulacije na jugoslovanski meji.
Iadek3 cen v januarju. Eelgrajski »Pri-vredni Pregled« je izračunal indeks cen v veletrgovini za mescc januar. Celokupni indeks znaša ,1595 napram 1640 v decembru prešlega leta in jc torej padel za 2.8 odstotkov. Spremembe v posameznih skupinah so sledeče. V skupini poljedelskih proizvodov se jo indeks dvignil za 0.8 odst., od 1478 aa 1490, v skupini živine in živinskih produktov je padci za 22 odsL, cd 1895 na 1615, v skupini sadja in produktov se je dvignil za 4% odst., od 1477 na 1533, v skupini gradbenega materijah jc padel za 1.3 odst., od 1774 na 1751, v skupini kolonijalnega blaga se je dvignil za 0.5 odst., od 1356 na 1363, v skupini industrijskih proizvodov pa je padel za 2.2 odst.. od 1860 na 1823.
Drugi poznnnjski velescjcm se vrSffld 2. do 9. maja 1926 v Poznanju, Poljska. Pp-znanj je kulturno, obrtniško in trgovsko bco-diščo zaoadno Poljske ter ima najugodnejše komunikacijo s severno, južno in zapadno Evropo kakor tudi z morjem. Poljska država je ravnokar srečno prestala težko krizo, po kateri je velesejem posebno priporočljiv za udeležbo in obisk naših uvoznikov in izvoznikov, ki jim je tu odprta najlepša pot, da se uvedejo v poljsko trgovino, Posebno imajo Jugoslovani sedaj, ko se bije hud carinski boj med Poljsko in Nemčijo, odprt poljski najširši delokrog. Pojasnila o udeležbi in obisku dajejo brezplačno vsi poljski konzulati v naši državi kakor tudi generalni zastopnik g. R. Golebi-ovski v Ljubljani, Stari trg.
Lombard obvcznic vojne odškodnine. Poštna hranilnica jc v teku 1. 1925. izdala na
Barvne trakove, cgljeni-, povoščeni-, ko$km ppir, ta&bgrtfUtt! mifki In i'rnge s*®trebšžine pri IM. Baraga, Scle#JS®I?c
sklica S/i
Tcfclon »lev. OSO
Otroka icepifena Grauta,
(Potovanje okoli sveta.)
,®KUK»skl spisal Jules Verne. Poslovenil A', B.
—	Naprej, dolil je zaklical, glejmo, da jih pre-hitimo, predno nam prerežejo pot!
Toda v trenutku, ko sta ubogi ženi vstajali, da napneta še zadnje silo, jih je Mac Nabbs ustavil, rekoč:
—	Ni potrebno, Glenarvan, Poglejte!
In res so vsi videli nerazložljivo spremembo, ki se jo izvršila pri Maorih.
Naenkrat so opustili zasledovanje. Nehali so napadati goro, kakor da so dobili nasprotno povelje. Tolpa divjakov se je ustavila kakor se ustavi razburkano valovje pred neomajno skalo.
Vsi ti divjaki, ki jih je tako mikalo človeške krvi, so etali sedaj v vrsti na vznožju hriba. Tulili so in mahali z rokami, grozili s puškami in sekirami, a nihče ni stopil niti za korak naprej. Tudi njihovi psi so kakor prikovani k tlem in samo srdito lajajo.
Kaj se je vendar zgodilo? Katera nevidna sila ie raidržala divjake. Ubežniki so se spogledovali, ne da bi mogli razumeti, odkod vse to. Bali so se, da se čar, ki je zavladal nad Kajkumovim plemenom, v naslednjem hipu no razprši.
Tu je John Mangles vzkliknil, da so se tovariši obrnili. Z roko je pokazal na majhno trdnjavico, ki se je dvigala na vrhu stožca.
—	Grob glavarja Kara-tete! je za vpil Robert.
—	Ali res, Robert? je vprašal Glenarvan.
—	I seveda jc, mylord, je ponovil Robert, saj ga poznam po...
Robert se ni motil. Petdeset korakov od njih, na najvišji točiti griča, je nekaj svežo pobarvanih kolov tvorilo majhno ograjeno kolibo. Sedaj je tudi Glenarvan spoznal grob zelandrlcega glavarja. Slučaj je hotel, da so se na begu zatekli na hrib Maunganamu.
Lord in za njim vsa družba so se podali čisto na vrh prav do grobnice. Vanjo m prišel skozi široko odprtino, zastrto r, Mivesami. Glenarvan je že hotel stopiti v notranjščino Udupe, ko ga je hipoma vrgle nnaaj:
—	Divjak! j« zajeeljal.
—	Divjak v tem grobu? je vprašal major.
—	Divjak, Mac Nabbs.
—	Kaj nas brigja! Naprej!
Glenarvan, major, Robert in John Mangles so vstopili v ogrado. Tam je sedel Maor, oblečen v velik plašč iz formija. Poltema v Udupi ni dala, da bi mogli razločiti pote»e na njegovem obrazu. Bil je na videz silno miren. Zajutrekoval je s kar največjim tekom. Glenarvan ga je baš hotel ogovoriti, ko ga je divjak prehitel in mu rekel silno ljubeznivo in v najčistejši angleščini:
—	Sedite vendar, dragi moj lord, zajutrek vas že čaka. -
Bil je Paganel. Ob teh besedah s ovsi pohiteli v
Udu po in prileteli naravnost v objem vrlega zemlje-pisca. Paganela so zopet našli, Paganela so spot imeli! Zdelo se jim je, da je z njegovo osebo prišla rešitev. Začoli so ga spraševati, hoteli so izvedeti, kako in zakaj je dobri gospod Jakob na hribu Maun-ganamu. Toda Glenarvan je z eno samo besedo ustavil vsa vprašanja, ki jih je narekovala radovednost tako ob nepravem Času.
—	A divjaki? je vpraša'.
—	Divjaki, je ponovil učenjak in skomizgnil z rameni. Ve«de, to so lopovi, ki jih strašno zaničujem, ljubi prijatelji.
—	Toda, ali ne morejo? ...
—	Ti tepci! Pridite, poglejte jihk
Vsi so Šli za Paganelom, ki je stopil iz Udupe na prosto. Zelandci so bili še vedno na iBtem mestu. Obkolili so goro in strašno kričali.
—	Vpite, tulite, tekričite si pljuča, bedasti ne-stvorit je dejal	So) veftte, da no pridete nikoli sem srori!
—	Pa zakaj? je vprašal Glenarvan.
—	Ker je tu pokopan njihov glavar, ker nas ščiti njejjcv grob, ker je na gori tabu.
>Tabu?
Da, prijatelji moji. Glejte, zato sem se zatekel sem gori kakor nesrečneži srednjega veka v azile (zavetišča).
»Bog je z nami!« je vzkliknila Iady Helena in povzdignila roke k nebu.
Gora je bila v resnici tabu, zato si vraŽni divjaki niso upali zasledovali begunce sem gori.
To za ubežnika sicer še ni bila rešitev, pač pa blagodejen oddih, ki ga je bilo treba izrabiti. Glenarvan je bil tako ganjen, da ni mogel spregovoriti besedice. Major jo samo prikimaval, na obrazu pa si mu mogel Citati resnično zadovoljstvo.
»Sedaj pa, prijatelji moji, je povzel Paganel, če mislijo te zveri preizkušati svojo potrpežljivost na nas, se bridko motijo. Predno bo solnce trikrat zašlo, morajo ostati sami in z dolgim nosom.
—	Bežali bomo, je dejal Glenarvan, toda kako?
—	Še prav nič ne vem, kako, je odgovoril Paga-nel, a bežali bomo na vsak način.
Tedaj so se tovariši spomnili, da bi radi vedeli za dr»£odbiee gospoda Jakoba. Čudna stvar, dvakrat čudna za moža, ki je bil sicer tako zgovoren: treba mu je bilo takorekoč zvijačno izvabiti vsak odgovor. Mož, ki je tako rad pripovedoval, je odgovarjal na vsa vprašanja le previdno, izogibajoč se nečesa.
Kako so mi spremenili mojega Paganela!« Je pomislil Mac Nabbs.
In res ni bil obraz vrlega učenjaka nič več takšen kakor svoje dni. Mož se je skrbno zavijal v svoj široki plač iz formija, kakor da se hoče odtegniti preveč Radovednim pogledom. Njegova vidna zadrega, ko jo bil govor o njegovih doogdljajih. ni ušla nikomur, toda"vsi so bili toliko obzirni, da so so delalf, kakor da ničesar ne opažajo. Sicer pfl je bil Pananel zopet stari Paganel, kakor hitro se je razgovor zasukal na kaj drugega.
-T <S £ B .
i .g 5
A.« ja'
v
iS
:b
a . _ «t> d a o I
.Z ca
::-2 -
t . 4

a>
C "- o	-
« K	5 o
c-i £ «	n ~ «-5
.O
£ jg a « S3
S C 4;:: — .1
Šh« .Si -2
"»Tli5 u 5 ' 2 s ^
t rA rJ " kJ
•S 05 -S . 3 s
0 1 C J
:s 1 15 Ž ®
■=• . c n sr >
3.3 *" £ S a S a)"' •> S ~ C
> 1
Si s 111
SiS® -T. i - s
o
©
KE
««
B S..S li
al
a. ft 3
r *
S JS
"31
§ g 2 « E o m o I *
d oŠ s «
s. u e ur s
3 ^ a o^
•1 " >
D^fcllEV/^Ml
SiiiSiil
podlagi lombarda obveznic vojne odškodnine za 15 miljonov dinarjev posojiL Kakor znano, daje poštna hranilnica taka posojila samo državnim uradnikom, penzijonistom, duhovnikom in invalidom, katerih 800 se je v tem letu poslužilo te ugodnosti Posojila so trimesečna po 8 odstotkov s pravico prolon-gacije. Poštna hranilnica namerava razširiti ta pOsel, tako da bo mogla lombardirati te obveznice tudi ostalim državljanom.
H&orssa
Dne 15. februarja 1926.
Denar.
Zagreb. (Sklep.) Berlin 13.5825—13.5725 (18.56—13.57), Italija 229.03—230.23 (229.628— 229.75), London 276.40-277.60 (277.25), Newyork 56.72—57.02 (56.90), Praga 168.22—169.22 (168.80), Dunaj 7.993 - 8.033 (8.015—8.025), Curih 10.9457— 10.9857 (10.975).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.75 (72.70), Berlin 123.60 (123.60), Italija 20.95 (20.94), London 25.25 (25.2475), Ne\vyork 519.125 (519), Pariz 19.09 (19.20), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.05 (73.05), Bukarešt 2.235 (2.245), Sofija 3.70 (3.65), Varšava 71 (70.50), Amsterdam 206.10 (208.10), Bruselj 23.60 (23 50).
Dunaj. Devize- Belgrad 12.465, Kodanj 185, London 34.51, Milan 28.58, Newyork 709.25, Pariz 26.09, Varšava 96.35. Valute: dolarji 709.50, angleški funt 34.45, lira 28.50, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.85.
Praga. Devize: Lira 136.45, Zagreb 59.58, Pariz 124.55, London 164.50, Ne\vyork 33 70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—78.50, vojna odškodnina 276—280, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—202, zaklj. 202, Lj. kreditna 200 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 965—970, Slavenska 50 den., Kred. zavod 175—185, Strojne 125 bi., Vevče 110 den., Stavbna 90—100, šešir 115 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 76.50—77, agrari 43—45, vojna odškodnina 280—281, febr. 273—274, Hrv. esk. 121—122. Kred. 130—132, Hipobanka 66.50—67.50. .lugobanka 105—106, Praštediona 965 —975, Ljublj. kredilna 200 den., Slavenska 49—50, Srpska 144—145, Šečerana 410—445. Nihag 35 bi., Gutmann 300- 310, Slaves 150—160. Slavonija 42.50—44.50, Trbovlje 375 den., Vevče 110 zaklj.
Dunaj. Podon.-savska-jndr. 732.000, Živno 799.000. Alpine 185.000, Greinitz 128.000. Kranjska induslrijska 375.000, Trbovlje 484.000, Hrv. esk. 154.000, Leykam 158.000, Jugobanka 139.000, Mundus 965.000, Slavonija 54.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Hmelovke, od 6 m naprej, brez letošnje rasti, debelina na spod. koncu 7—8 om, fco naklad, post 5 bi., bukovi hlodi, dolž. od
3 m naprej, deb. od 25 cm naprej, media 35 cm, ico naklad, post 225 bi., hrastovi hlodi od 2.70 m naprej, media 85 cm, fco naklad, post 460 bi., je-love deske, 25 mm, suhe, leo naklad, poat. 500 bi., bukovo oglje, suho, vilano, la, fco naklad, postaja 2 vag. 80—80, zaklj. 80, brzojavni drogi, smreka, jelka, bor, od 8--12 m dolž., od 9—13 cm prem. na zgor. koneo, dobava v avgustu, fco Jesenice 270 den. — Premog: Premog kosovec (ea 3500 kalorij), fco vag. Novo mesto, za 1 tono 170 M, premog v kockah 100 mm, fco vag. Novo mesto 150 bi. premog orehov ec 50 mm, fco vag. Novo mesto 140 bi., premog zdrob, fco vag. Novo mesto 130 bi., premog rovni, feo ras. Novo mesto 120 bi. — žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco naklad. post. 295 bi., pšenica sremska, fco vag. nakl. post 290 bi., koruza času prim. suha feo vag. Postojna tranz 155 bi., koruza času prim. suha, fco vag. slav. post. 128 bi., koruza času prim. suha, feo ban. post. 118 bi., koruza inzulanka, času prim.
7.	Azorski mak s. se združuje z ruskim (Ust Sisolsk 789). — Novi izrastek islandsko d e p r e s. razsaja v okolici Baltika z jakimi vetrovi — (sneg) — in privablja mrzel val k Severnemu morju. — Gornji Italiji donaša tirenska d e p r e s. precej dežja, nam malo. — Vedro je večinoma na SE Balkanu. Toplota v sred. Evropi raste, v ostalem pada.
8.	Ruski anticiklon nagiblje h Kaspi-škem m. (788) z jakim mrazom (v Kijevu sneg). — Jezik islandske depres. z deževnim vremenom (na Dunaju sneg) in E vetrovi zavzel srednjo Evropo. — Oblačnost je obča; dežuje v Primorju (Kotor 16 mm). Toplota pada povsod razen na Balkanu, kjer je topleje.
suha, fco vag. medjim. post 1 vag. 165—165, zaklj. 105, koruza, umetno sušena, fco vag. bačka postaja 142 bi., koruza umetno suiena, feo vag. Postojna tranz. 182 bi., ječmen, 02 kg, foo vag. bačka post 155 bi., ječmen spomlad, pivovarn., 66-67 kg, par. Ljubljana 260 bi., oves resetani, fco slav. post 190 bi., oves semenski fco van. Čakovec 1 vag. 295— 95, zaklj. 295, ajda domača, fco vag. prekm. post 260 bi., rž domača, fco vag. prekm. post. 210 den., rž, 71-72 kg, par. Ljubljana 220 bi., proso rumeno fco vag. prekm. post. 210 bi., proso rumeno, medji-mursko, fco Ljubljana 220 bi., otrobi drobni, pše-nlčpi, par. Ljubljana 140 bi., ježice, zlatorumene, foo v. nakl. p. Vinkovci 115 bi., otrobi drob. pSen. fco vag. dol. post. 250 den., konoplja v steblih, feo vag. slav. post. 90 bi. — Gradbeni materijah la Portlandcement »Salona-Tour«; fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 W., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bl„ v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.
9.	Močan ruski tlak NE od Moskve (785) valovi k nam in snežna meja že sega v južno Madjnrsko. Pri nas deloma dežuje ob NE struji. — Islandska depres. je brez naglih prehodov in njeno vetrovje je zmerno. — Temperatura pada v srednji in E Evropi.
10.	Včerajšnji maksimum se vzdržuje v Rusiji (781); njegovo prodiranje v naše kraje je zginilo in se pojavlja v večjem obsegu v Švediji. — Tirenska depres. širi svoj obseg v naše kraje, povzročuje >košavoc, »širokoc, dviganje toplote in precej padavin v okolici Alp. — Skoraj povsod je oblačno; toplota popušča danes v NW.
11.	Tirenska depres. krene v SE in donaša Grški močne vetrove. Deževen je dan pri
nas posebno v N Italiji. — Ruski mak s. se približuje k črnemu morju (781). V vzhodni SHS burni vetrovi. — Obseg oblačnosti nespremenjen; temperatura se dviguje.
12.	Ruski anticiklon (781) se počasi umika proti E. Vetrovi na E Balkanu pojačeni. — Tirenska depres. je nekoliko izpolnjena, obenem razširjena. — Na Spitzbergu nastopa novi minimum (742), ki oblažuje severorusko zimo; smer mu je SE. — Oblačnost traja, deževno je na vseh koncih, največ v N Italiji; toplota v S nižja, v N višja.
13.	Smer središča ruskega tlaka nesl-gurpa. — Sredozem. depres. se polnjuje dalje in na Grikem so vetrovi vzlic temu dovolj jaki. Pri nas spodriva NE struja topli depres. zrak, iz katerega dobivata W SHS in Italija mnogo padavin. — Evropa pod oblaki, vedro malokje. — Toplota znižana v N.
Pregled toplote v gorenji dobi:
	-6	_	—	—	_	-3	-21
Moskva......	-23	-26	-22	_	_	_	-10
	-9	-7	-1	-2	2	-2	
	0	0	-1	-7	_	-5	-7
	—	2	3	4	5	2	2
Budapest ......	5	4	0	2	3	4	.0
MUnchen.....	—	—	-2	0	-2	1	-2
Berlin.......	-2	-5	-4	-1	—	4	-4
Stockholm.....	-2	-11	-4	—	-8	-8	-6
Seydisfjord (Island) .	—		7	—	4	5	1
London ......	7	7	—	_	2	3	3
	6	_	8	6	3	5	
Madrid......	_	—	_	—	4	6	—
	5	4	6	7	_	8	7
Pariš ......	9	9	5	5	3	6	6
	12	7	7	12	18	10	1C
	—	—	12	13	14	14	12
Ateoe.......	8	11	11	13	11	U	10
Aleksandria . . . .	14	16	12	14	12	13	15
Nasznanlla
Jugoslovanska kinološka zveza. Po § 4 savez-liih pravil in na podlagi sklepa odborove seje z dne 11. febr. t 1. se sklicuje I. redni občni zbor Jugoslovanske kinološke zveze na dan 11. marca t. j. ob 20. uri zvečer, ki se vrši z običajnim dnevnim redom v restavraciji »Ljubljanski dvor« v Ljubljani. Samostojne predloge je vložiti do 25. februarja t. 1. na načelstvo, v roke g. dr. M. Pirca odvetnika v Ljubljani.
Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo dne 28. februarja 1926. Tozadevne prošnje, katerim je predložiti učno izpričevalo ter izpričevalo o obrtno-nadaljevalni šoli, je vlagati najkasneje do 24. t. m. v zadružnem lokalu, Hrenova ul. 4. — Načelstvo.
Zveza dobrovoljcev ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. ob 9 zjutraj z običajnim sporedom pri Mraku na Rimski ceeti — Odbor.
Zdravje le pol bogastva!
Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo.
Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim nsnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresljaje.
Nosite tudi Vi
Paima-kautuk podplate in pete.
Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku.
Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje.
II. Mednarodni vzorčni mm
v Poznanju Poljska
od 2. do 9. maja 1926.
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. - Najboljša prilika za navezanje trgovskih stikov meil Jugoslavijo in Poljsko. - Za Jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. - Železniške in vizumske olajšave. - Brezplačna pojasnila in informacije daje generalni reprezentant
R. GOLEBIOWSKI, Ljubljana, Stari trg 19.
„HERA"
stavbna registrir. zadruga z omej. zavezo
vabi gg. zadružnike na sestanek, ki se vrši dne 18. t m. točno ob 20. ari v salonu restavracije »pri LEVU« na Gosposvetski cesti. Poročilo o nakupu stavbnih parcel in o gradnji hiš v nastooa-joči stavbni sezoni. Važno.	ODBOR.
7s»hvala žosP' ravnatelju Ivan K r a n jc u , CdllValU gospodom uradnikom, uradnicam in kolegom »Kranjske hranilnice«, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za sočutje in obilno spremstvo na zadnji poti moje nepozabljene soproge.
Ljubljana, 15. februarja 1926.
Jos Kurent,
biagajnični sluga »Kranjske UrSuiluice«.
Urednik: Franc Terseglan
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I))n l'50 aH vsaka beseda C par. Naj-nonjši V Din. Oglasi nad detel vrstic se računajo viia. Za ou,ovor znamk«!
STROJNIK
te sprejme za lokomobilo »Esterer«, zmožen tudi ključavničarskih in kovaških del. - Istotam se sprejme vesten in trezen ŽAGOVODJA. - Ponudbe na POSTNI PREDAL LJUBLJANA »t. 85.
""Zastopstvo
kake večje tvrdke prevzamem za Slovenijo ev. za celo Jugoslavijo. Za v kraje, ki niso ob železnici, potujem z motorjem. Sem v Sloveniji vpeljan. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Uspešro« St. 968.
MED. UNIV.
dr. Andrej Korenčan
ordinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure
Maribor, Jurčičeva ulica S—II.
Prodajalka j Mast Din 24-
pridna in poštena, želi pristna domaČa, pri odje- i
premeniti masto. - Pisme- ; ™ 5 kg 23 D»n za 1 kg pod »Aparat« štev. 961. ne ponudbe na upravo i Prečna ulica St. 8. 999 i lista pod: »Nu',no 1031«, '
Foto-aparat 6/9 cm I V CELJU
,	,.<	ali v bližini, želi simpa-
s prvovrstno optiko, se . uradnica „
kupi. - Ponudbe z opisom D , .. me p
in ceno na upravo lista ,,	'	.
o«« nudbe ?_a uPr«V0 luU
Kuhinjsko omajlirano
vseh vrst in dr. potrebščine, dobite najceneje pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni trg št. 5.
.pod: »Uporabna« 1035.
Martin Remih
pletar-invaiid iz Rajhen-
burga, ki je 1. 1923 dslal v Novem mestu, se prosi, da pošlje svoj naslov na STANE KASTELIC, Novo mesto.
OPREMLJENA SOBA
se odda gospodični. Cena 200 Din. Naslov v upravi lista pod: 1036.
Zdravo DEKLE
Z dežele želi službo kot začetnica. Gre za liišne ali natakarico, najraje v Ljubijani. — Nastopi s 1. marcem. Naslov pove »prava lista pod: 1034.
ZASTOPNIKA
Bčemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar. Potreben kapital 100.— Din, Lep zaslužek. Ponudbe pod »Postranski zarlužek« na »Propaganda«, reklamna družba z O. z., Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7/H.
IŠČEM
VINIČARJA
t 4 ali 5 osebami in sicer »ajmanj 2 moški osebi. Kadi pogodbe ustmeno. Naslov je: JOŽE KUGI. Frankopanova ulica 14 f MARIBORU. 1021
Koncipijenta
B substitucijo — sprejme i 1. majem t 1. DR. FRANC FRLAN, odvet-alk, Ljubliana, MikloH-Seva cesta it 4. 910
* T. RABIČ
>. Ljubljana "&J ss^orsknj^
POZOR!	POZOR!
OSTANKI za perilo
tudi flanelasti, so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Resljeva c. 39/L desno.
zdrav in prebran, dobavi Kmetijska zadruga -Ptuj.
Zaradi pomanjkanja prostora se ugodne proda
Zahtevajte povsod
ki zanesljivo in popolnoma pokonča mrčes (ščurke in ruse). Škatlja 250 gr. velja 15 Din. Ako ne pomaga, vrnem denar. — Pošilja po pošti :
Lekarna Krajčovič, Vukovar.
za motorni pogon in pogon na nogo ter tudi več pleUlnih STROJEV od št 5—10 in široke od 20 do 45 cm.	1007
Svilene in spomladanske
od 120 Din naprej priporoča modni salon M. JEGLIČ, Ljubljana, Slomškova ulica 27.	758
NA OBROKE
dobijo
ČEVLJE
državni in zasebni nameščenci pri M. TREBAR — Ljnbljana — Sv. Petra cesta št 6. 907
ODDA SE NA RAČUN
GOSTILNA
▼ bližini Ljubljane. V
peitev pridejo le poštene, zanesljive in iz-vežbane osebe. Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Gostilna« lOlt.
NAPRODAJ majhno POSESTVO, oddaljeno 20 minut iz Celja. Naslov v upravi lista pod 931*
POLENOVKA
namočena, se dobi vsak dan v trgovini
Kovačič in Japelj
LJubljana Kongresni trg M. 19.
A. SlISMIK
železnina Ljubljana, Zaleška cesta
DRVA - CEBIJŠ
Wollo»» ulici 1/11. Tele!««
REDKA PRILIKA!
šivalni stroji
po lastni ceni. Kdor si želi katerega nabaviti, naj si jih ogleda. Zaloga ne bo trajala dolgo, Po dogovoru na obroke!
Jos. Selovin-Čuden Ljubljana, Mestni trg 13
STANOVANJE dobi
kdor odkupi pohištvo. Naslov v upravi pod: 978
Pripcroiajo se dobra
štajerska vina
bela in rdeča, po Din 10.—, 12.— in 15.— za Uter. Čez ulico in tudi za domače prireditve v malih sodčkih ali velikih steklenicah. Pokusi se lahko v kleti. GRAJSKA KLET, Mestni trg št. 13 v Ljubljani.	951
Tovarna PAPIRJA
išče strokovne moči. — Cenj. ponudbe z ozna-čenjem dosedanjih name Sčeaj in pr»pi«i »pričeval ped šifre: »Za—7659« n« »PUBLfCITAS« d. d. -Zagreb, Gaadaltteva 11
Radi reklame prodajamo naslednje dni partijo šatulj z našimi prvovrstnimi in poznanimi proizvodi. V vsaki 20. Sat ilji se n- h >ja no '/< srečke drž»vne az<ed. e ioienje, s čemer je vsakemu našemu odjemalcu dana možnost dobiti, poleg uaSe prvovrs.ne in cenene paifumerlje, v srečnem slučaju
fce
1,000,000 dinar c v.
V zelo elegantni šatulji se nahaja: I velika steklenica Eau de Colognea prima, 1 Poudre des Perles Fines, 1 CrSme Ninette, 1 Shampooing, 1 Dryodout-pasta za zobe in 1 parfumska esenca „Le R6ve . Vse to za neverjetno nizke ceno !50 dinarjev
mesto 250 Din, ako nam pošljete denar vnaprej. (Po povzetju 5 Din več.)
late esentoRi dovolju erao vsako kontrolo.
Srečke zamenjavamo na naše stroške do konca kola, vkolikor ne bi bile prej
izžrebane.
Parfums DRIAY, Pariš
kraljevi SHS dvorni dobavitelj.
PoSljite denar takoj na naslov: DEPOT DR1AY, LJUBLJANA 1/49, ker te Število Sata!) omejeno.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Uvod v paretnlnarstva. Kako vzgajamo, gojimo in negujemo domače ptice. Sestavil A. Slivnik. Din 33'—, vezano Din 40'—.
Slavenska kuharica* Priredila S. M. Felicita Kalinsek. Z mnogimi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Sedma izpopolnjena izdaja. Elegantno vezana Din 10tr—.
Bamnci vrt. Praktičen uavod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek. Dim 33—, vezano Din 40'—.
PraktUni sad ar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Vezano Din 80"—.
Breskev In marelica. Navod, kako ju vzgajamo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Din 10 —
Nauk • tcbalarstvu. Anton Jania. Tretjo izdajo priredil Fr. Ro-jina Z dodatkom Albertijev-Znideršičev (A.-Ž.) panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M Humek Din 24 —.
Nasveti sa h!lo In dtom. Po raznih virih in praktičnih izkušnjah priredil J. Majdič. Din 2Cr—, vezano Din 30 —.
Za JudMlovuuko tiskarno t Uubliaaii Karal 6e&
Izdaiotelt: dr. Fr. Knlovec
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubijani, dne 15. februarja 1926. višina b arometra 308"8 m
	Opazovanja		Baro-melei	Toplota v C"	Rel. vlaga v %	Veter In bnlna t m	Oblačnost 0-10	Padavin			
	krst	čat						»'Sta	i»»«2l«if imii7»		
		7	7707	2-8	94	NE 1—2	10	megla	dež 0'2		
	L|abl|ana (dvorec)	8	771-4	2-8	93	NE 1—2	10	n			
		14	760-4	8-6	63	SE 1—2	3				
		21	/70-7	4-8	71	NE 2-4	10				
	Zagreb		7707	6-0	84	SE 1-2	10		0		
	Betgrad		770-4	3-0	82	mirno	4		0		
	Sarafevo	8	770-2	2-0	68	E 2-4	6		0		
	Skop!|e		7693	4-0	77	W 2-4	10		0		
	Grnž - Dabrovnik		763-4	10-0	38	NNE 1-2	2		0		
	Praga	1	773-1	1-0	—	mirno	10		0		
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Pregled vremena od 7.febryerja do 13. februarja 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotiČnega dne.)