Inseratl so sprejemajo in voljft ttistopna vrntn : 8 kr., o n »o tisku IkrHt, 14 *> II II U 11 " II II II 1, 11 II Pri večkratnem tiskanji »o cen« primerno zmanjša. Rokopisi «o no vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in eks[edicija na Starem trgu h. št. 16. Filltltii lisi u Po pošti prejeman velja : Za celo loto . . 10 gl. ~ kr. 7.a pol letu . . 5 _ za četrt leta . . •> „ TiO „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 ,, '20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več. na leto. Vredništvo jo v Lingovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Se enkrat o slovenski Iliriji. Težko je odločiti, kaj je bolj dolgočasno, ali dvomljivo stanje za vojsko — in ne-voj-sko med Rusijo in Anglijo, ali pa večne obravnave med Dunajem in Pešto zaradi pogodbe; človeku mora v resnici čitanje časnikov presedati. Ne bomo tedaj poprafievali, „vojska ali ne?", ne bomo prazne slame mlatili in Madja-rom zmernost iu skromnost pridigovali; bolje je, da se pečamo z našimi slovenskimi zadevami. Naša misel, naj se snidejo možje iz Primorja in Kranjske, da bi se pomenili o združenji Kranjske, Goriške in Istre v eno deželo, ta misel nekterim ne dopada, čeravno smo odločno rekli, da bi bil to le prvi korak do zedinjene Slovenije, in nedavno smo priobčili neki dopis iz Štajarskega, ki je opo-rekal naši ideji. Morda ne bo škodilo, če o tej reči še kaj spregovorimo. (i. dopisnik se opira na ime „Slovenija" ter ga ne bi rad zamenjal za ,.Ilirijo". Na to pa je odgovor prav lahek : če se združi samo Primorje in Kranjsko, ali se more to .Slovenija" imenovati? Kakšna bi bila Slovenija brez Štajercev in Korošcev ? Neko ime j>a mora združena dežela vendar le imeti; toda za ime se mi ne trgamo, naj se poti m združeno Kranjsko-Primorje imenuje ,,Ilirija" ali „Primorje" ali ..Kranjsko" ali kako drugače. Le Slovenija" se ne more imenovati, ker Slovenije brez Štajercev in Korošcev ni, in prav ti bi se smeli pritoževati, kako da zanroremo Slovenijo brez njili delati in krstiti. Tedaj za svojo idejo imena „Slovenija" ne moremo rabiti, ampak prišlo bo še le tačas v veljavo, kedar se združimo s Štajerci. G. dopisnik se tudi opira na Kozlerjev zemljevid slovenske dežele , češ , take zemljevide so tudi drugi delali in jih potem vresničili. Toilu drugi so delali z orožjem, mi delamo z lojalno opozicijo, mi skušamo svoje želje v soglasje spraviti z nazori svetle vladarske hiše in s potrebami države. Tako kakor se zemljevidi delajo, tako se dežele in države ne morejo delati. Kozlerjev zemljevid loči Istro od Slovenije, loči tudi italijansko kraje na Goriškem. če pa mi Slovenijo po zemljevidu nare diti hočemo, prašamo, kaj bo potem z Istro, kar je hrvaške, kaj bo z onim kosom furlanske zemlje, ki na Italijo meji ? Ali mar mislite, da bo Avstrija ta kos prostovoljno Italiji odstopila? In li mislite, da so na Dunaji res pri volji, Istro prepustiti Hrvatom? S kakim pravom jo hoče Hrvatska reklamirati? Narodno pravo še ni toliko priznano, da bi se njemu na ljubo brez boja dežele odstopiti morale; in se hoče li Hrvatska z nami bojevati za Istro, ko ima vendar istega kralja, ko mi cesarja ? Furlanskih kosov pa tudi ne damo, posebno , ker Furlani sami ne marajo /a laško vlado, kakor dokazuje ravno zdaj tam podpisovana adresa (spomenica). Kaj če biti tedaj s temi kraji? Auektirati (k sebi pridru-žiti) jih mora naša nasvetovana Ilirija in pozneje naša Slovenija. Kedar dobimo Slovenijo, je tudi ne bomo mogli delati po zemljevidu, da bi vsako nemško ali laško vas izobčili iz nje, gledati se bo moralo nekoliko tudi na geogratično lego. Kočevarji ne morejo imeti svoje lastne dežele, svojih višjih uradov, svojega deželnega zbora, tudi laška gnjezda v Istri se ne morejo Italiji prepustiti, ker so ravno eb morji, in mi hočemo prosto kupčijo imeti. Iz hrvaške Istre narediti posebno deželico, ne kaže, toliko menj pa iz goriške Fur- lanije. Celje bo tudi hotelo nemško biti, iu ravno tako Maribor, pa to bo težko šlo, ker ne moremo nemških otokov v sredi slovenskega morja puščati. Za to bomo pa morda ob nemški meji marsikatero vas zgubili , za ktero se bomo odškodovali z lahoni in Lahi v Trstu, Gorici iu Istri, ter jih sebi poenačili. Tudi po mestih kranjskih bo nemškutariji od-klenkalo. Po zemljevidu se deželo ne morejo delati, in ne strogo po narodnosti. Da pa mi govorimo le o združenji Primorja s Kranjsko, je zato, ker se nam zde za to zapreke najmanjše. Težje pojde združenje z južno Štajersko, ker se bodo Nemci silno vpirali, ki pa na Dunaji za zdaj vedno še največ veljajo. Za Lahe. se pa dunajska vlada ne bo toliko potegovala, odkar pozna njihove namere, tedaj je mogoče, da slovenskemu živelju vlado v teli deželah prepusti. čudimo se toraj, kako se more najti rodoljub, ki se mu tak nasvet ne dopade, kateri je, zmožen, Slovencem več moči in veljave pridobiti s tem , da se okrepi in vtrdi južna polovica naroda, kar bo gotovo tudi na severno dobrodejno vplivalo. Politični pregled. V Ljubljani, 3. maja. Avstrijske dežele. \ (lioriri se bodo 8 t. m. v mestni hiši vršile volitve za kupčijsko zbornico. Izvoliti se imata dva zastopnika iz vrste fabri-kantov, 4 iz vrste trgovcev in A iz vrste obrtnikov. Narodni kandidatje so : iz vrste fabri-kantov : baron 1 lektor Ritter, posestnik to-vornic v Gorici, vitez Gavdencij Tosi, župan v Sovodnjah. I/, vrste trgovcev: Casagrande Neustrašni Kraljevič. (Narodna pravljica, priobčil Ruški.) (Konec.) Kraljevič nič hudega mislevši, gre res z velikanom k reki. Odloživši obleko tudi obroč sname z rame ter skoči v vodo. Velikan porabi ta trenutek ter zgrabi za obroč, pa prehiti ga lev, ki mu ga izvije zopet iz rok. Velikan gre, ter se skrije za bližnje hrastovo drevo, pričakovaje ondi kraljeviča, mislevši prišedšega iz vode gu, naglo napasti. Ko se kraljevič oblači, plane na- nj velikan ter mu iztakne oči. lteviž bil je naenkrat slep. Velikan ga prime za roko ter ga pelje na visoko skalo, misleč, da pojde naprej in pade ter se ubije in potem bi mu vzel lahko zaželjeni obroč. Zvesta žival uniči hudoben naklep ter pelje svojega gospoda srečno na pravo pot. Ko velikan čez nekoliko časa pride, da bi mrtvega oropal, najde ga rešenega ? „ Kaj šmenta", godrnja sum pri sebi, da bi Jie ugrial tega človeka". Še enkrat ga pelje pri rcci kraj prepada. Lev spoznavši misel njegovo, skoči na nj, ga podere na tla ter ga zvali v propad. — Zvesti lev pelje potem svojega gospoda k nekemu drevescu, izpod katerega je izviral bister studenček. Kraljevič se vsede ua tla, lev pa gre v vodo ter škrofi gospoda svojega. Po sreči prileti nekaj kapljic na kraljevičeva očesa. Malo se mu začne zdaj pred očmi svetiti. Začne si izmivati obraz, in glej I čim večkrat je oči z vodo zmočil, tim bolje je videl. Spoznavši, da to mora biti posebno zdravilna vodit, si spere oči ž njo in videl je tako dobro, da nikoli popred ne tako. Ko nekoliko časa sedi pri potoku, prileti majhen ptič, ki zelo butne ob drevo. Kraljevič spozna, da je ptiček slep. Prime ga toraj in mu glavo pomoli v studenec — in tič je. za-dobil zopet pegled. Potoval je z levom zopet dalje. Mnogo je sveta prehodil, pa ni se mu nič važnega pripetilo, dokler ne pride do necega zakletega gradu. Pri grajskih vratih stala je lepa deklica, pn barva njene polti bila je črna. Kraljeviča dospevšega do gradu nagovori tako le: „Itešite me, dragi gospod, iz čara I" „Kaj imam storiti, da boste rešeni?" „Tri noči morate prebiti v tem gradu, pa — brez strahu. Če boste vse, kar se vam bo med tem časom pripetilo, brez kake besedice godrnjanja prestali, rešili boste mene iu celi grad z njegovimi prebivalci; saj usmrtili vas ne bodo", govorila je deklica. „Naj bo I v božjem imenu , tri večere v gradu biti ni veliko, bom vsaj dobro delo storil," misli si kraljevič. Pogumno korači v grad in gre v veliko sobano, kjer pričakuje, da so stori noč. Do polnoči bilo je vse mirno in tiho. Zaspanec ga je žo nekoliko tri, tedaj gre za peč in ondi malo zadremlje. Malo časa ju spal, ko ga naenkrat zbudi velik šum in hrum , kot bi bil sodnji dan. Zbudi se ter pogleda — pa kak prizor. Iz vseli kotov vro škrateljni v sredo sobane z velikim vpitjem, ondi velik ogenj za-palijo ter začno igrati. Nihče ni gledal za peč po kraljeviču, kateri se je zdaj pomaknil za Kari, Cohn Edvard, vitez Pauletig Andrej, Pineherle S. V., vsi trgovci v Gorici. Iz vrste obrtnikov pa : Ersetič Anton, inženir, Gasser Iv. dež. odbornik , Lorenzutti I. K. mizarski mojster, Pateruolli Ivan, trgovec, vsi iz Gorice V (liriulcii je škof Sekovski, kteri je te dni že podal se k novemu sv. očetu Leonu XIII. v Rirri, duhovščini svoji naznanil, da državno podporo vsled papeževega posebnega privoljenja sme sprejeti, vendar obžaluje, da se tudi zdaj ni poprašalo škotijstvo, koliko in komu naj se kaj da! Ogerski ministri pridejo danes zopet na Dunaj, da dovršd že skoraj dogovore zarad pogodbe med Cislo iu Translo. Vradni listi trdijo, da se te obravnave ugodno vrše. v drugih listih pa beremo, da so ostale brez-vspešne. Toda če se tudi ministri porazumd, nastane še vprašanje, kaj da porečeta državna zbora. Ogerska opozicija hoče neki mininister-stvo Tiszovo in njegovo pogodbo takoj uuičiti, ali pa z obširnimi razgovori reč tako dolgo zavleči, da poteče volitvena doba sedanjega državnega zbora (s 15. junijem) in da bode treba zopet začasno podaljšati sedanjo pogodbo. Kaj bode storil dunajski državni zbor, pravi „Rt form", tega menda poslanci sami ne vedo, iu skoraj bi moral človek obupati, če bi se ne mogel nadejati kakega rešilnega dogodka. 1» Hosne se poroča, da Bošnjaki že komaj pričakujejo avstrijske vojne , ki bi jih varovala pred grozovitostmi turškimi. Tudi Albanci si žeič zedinjenja z Avstrijo. Ker se je beguncem podaljšala podpora še za en mesec, sodijo nekteri listi, da bode avstrijska vojna v kakih 4 do fi tednihaiar širala v Bosno. Nekteri listi naznanjajo, da se je to sklenilo pri ministerskih konferencijali vsled dogovora z rusko in nemško vlado. V nanje države. Turki še zdaj svojih trdnjav niso izročili Itusom in ko je nedavno oddelek ruske vojne prišel do Sumle, ustavili so ga Turki in mu odgovorili, da iz Carigrada še ni došlo nikakoršno povelje trdnjavo izročiti Rusom. General Totleben je bil vsled tega pri turških ministrih ter je zahteval, da naj se že skoraj trdnjave Varna, Sunila in Batum prepusto Rusom, ki se bodo potem nemudoma umaknili iz okolice carigrajske. Pravijo, da se Rusi prihodnji teden umaknejo nazaj proti vtrjeni Cataldži. peč, da bi ga ne videli in ne ovohali. Pa malo časa je imel mir. Kmalo je zaslišal necega škrata, kteri je pri igri vedno zgubljeval, reči: „To m [io pravici, nekdo je tu, kteri ne spada med nas, zatoraj sem zgubil." Zopet drugi mu zažuga: „Le čakaj, ti jo boš skupil, le pripravi se, ti za pečjo." Kraljevič se ne vstraši kar nič. Naenkrat pa planejo vsi nanj, ga na tla vržejo, bijejo, vlačijo za lase, skačejo po njem — tako, da, ko ga zjutraj popuste, ležal je brez zavednosti na tleh , dokler ne pride črna deklica s steklenico zdravilne vode. Ko ga s to čudapolno vodo poškroli, vstane kraljevič zdrav kakor riba, ter vesel zagleda, da ima črna deklica že beli nogi — pred bila je namreč vsa črna kot zamorec, zdaj so se jej jia zato vbelile noge, ker je kraljevič en večer že srečno prestal. — Prišla je druga noč. To noč moral je še veliko več ubogi kraljevič pred škrateljni prestati, kakor v pretekli noči; zdelali so ga tako, da je bil po celem životu ves ranjen, kar meso se mu je videlo. Pa okrepčala ga je zopet zdravilna voda, ktero mu je prinesla zdaj že skoraj vsa lepo bela deklica, le glava ostala IVIcmI ltusijo iu tn^lijo so razmere še vedno enake, kakoršne so bile, med Rusijo in Avstrijo pa so se mnogo zboljšale. Žena nemškega kraljeviča se je podala k svoji materi, angleški kraljici Viktoriji, kamor pride za njo tudi kraljevič, ki bode morda več opravil gledd posredovanja med Rusijo in Anglijo, kakor knez Bismark. — Ruski poročnik v Carigradu postane boje knez Lobanov, ki je ta posel enkrat že opravljal, v Petrograd pa pride za turškega poročnika Sakir paša. Bolezen kneza Gorčakovega se ni spremenila. Killljil se na vso moč pripravlja za vojsko, in govori se , da hoče zasesti Albanijo ter jo zediuiti z Italijo. HT» FruneoHkeiu bila je I. maja v Parizu z veliko slovesnostjo odprta svetovna razstava. Izvirni dopisi. l/i okolice ljubljanske 30. apr. (Vradni jezik.) Kako se pri nas spoštuje domači jezik, evo tu en dokaz. V naši vasi menda razen gospodov duhovnov in učitelja ne ume nihče nemški, ali če je kdo, ki to ume, vsaj brati ne zna. To ve menda vsak, tedaj tudi razni uradi, ker ti morajo naj bolj po-dučui biti o naših razmerah in o ljudeh, za ktera so. Kaj boste pa rekli, če dobi posest-uica, ki ne zna nič nemški, sledeče povabilo : Zahl 1066 An M. J. Fl. in Si. V. Zur Ablegungeiner Zeugenaussage in der Strafsache wegeu werden Sie hiermit fiir 30. April 1878 Vormit-tags 9 Ulir in das Gerichtshaus Stoek, Amtszimmer Nr. — vorgeladen. L. am 18/1 K. K. *) Gericht Frunuk. *) Nerazumljiva čačka. Na drugi strani je stal ta le tiskani napis : Vom k. k. Gerichte in Kako bi pač priprosta kinetiška ženska vedela, kaj ta list pomeni. Ker kakor se iz natančno prepisanega vabila vidi, še celo prazni prostori niso bili izpoljeni ali le z nerazumljivimi čačkami. Kdo li bo vedel po tem, kam ji je bila še črna. Okrepčavši ga, nagovori ga tako-le : ,,Dragi kraljevič I dve noči si že prestal v pesteh živih peklenščekov, prosim te, prebij še euo samo noč in potem vse rešiš." Kraljevič jej obljubi to storiti, ter ostane še tretjo, zadnjo noč v gradu. Zdaj so še le vganjali škrati ž njim vsakoršne hudobije. Vsi so skrikom: „Ali si še tu, ti mrcina", prihrumeli v grajsko sobano. Prijeli so ga ter ga metali po sobi, da bi bil kmalo umrl. Roki in nogi so mu polomili, nos ves potolkli, ušesa odtrgali. Ne morem popisati, kaj so vse še počenjali, kajti — nisem bil pričujoč. Kakor mrtev ležal je kraljevič na tleh, da je napočila zora, še le zdravilna voda okrepčala je njegove polomljene ude. Bil je zopet živ in zdrav, bolj ko prej. Ko si še mane oči, zasliši naenkrat prelepi ženski glas, ki mu kliče: „Vstani dragi rešitelj srečno si premagal vse, vstani in prejmi zasluženo plačilo. Naenkrat bil je kraljevič po konci, mislil si je, da je v raju, kajti zemeljski sinovi ne-majo takih glasov; kar zagleda pred seboj stati prezalo deklico, kakoršne nikoli ni videl I ne na dvoru svojega očeta, ne ua dvoru ka- mu je iti! Pokazala ga je marsikomu, a vsak ga je gledal, kakor kake hierogliefe, razumil pa ga ni nihče. K sreči pride nekdo, ki je podpis raztolmačil in povedal, da se glasi „Fr. Č." Pa to bi še ne bilo nič pomagalo, ko hi tisti gospod ne bil slučajno vedel, da je ta Č." adjunkt] pri okrajni sodniji v Ljubljani. Ta je po naravni kombiuaciji rekel žeui, da ima iti v „Križauke." Sicer bi žena ne bila vedela kam in morda preletala vso Ljubljano, predno bi bila prišla na pravi kraj; med tem pa bi bila morda še celo vse zamudila in izpostavila se kazni. Al bi tedaj ne bilo potrebno, da bi se kmečkemu ljudstvu pošiljali slovenski dopisi? I/. lirope, 1. maja. (Prva beseda naše čitalnice) vršila se je 28. p. m. ob 7 uri zvečer v okinčaui , z lepim bršlinom oviti sobi. Da so tudi zastave zalšale narodne sobane, se samo ob sebi razume. Vredjeno je bilo vse prav okusno , kolikor se na deželi narediti zamore, iu veselica se je vršila v za-dovoljnost vsih pričajočih. Občinstva se je vde-ležilo te prve besede mnogo. Tudi iz oddaljene Radovlice nas je počastil neki vrl narodnjak kateri se je tudi kot ud naše čitalnico vpisal. Začelo se je s petjem, ki je bilo prav dobro, vendar bi pa pesmi kot ,,Ilirija" več moči potrebovale. Igra „Vdova in vdovec' se je igrala izvrstno v zadovoljnost vsih navzočih; posebno se je odlikovala Milka, po domače Nuce-tova (županova) Lizka s svojim obnašanjem in vljudnim pa čistini govorjenjem , ki bi po nekolikih vajah in uku, smelo rečem, na vsak mestni oder zamogla stopi ti. Ravno tako so vstrezali baron Samo in grajščakinja Paulina in Zivko mlad plemič (Janko Nacetov,) ki se je prav dobro vedel na odru. Med pesmami je zlasti dopadla „Šablenka" (dvospev), ki se je morala še dvakrat ponavljati, za kar se posebna pohvala izreka pevkama. Deklamaeija, katero je deklamoval Iv. pl. Kapus, je prav zelo navdušila občinstvo. Za tem sledila je tombola, pri kateri so se primerni dobitki dobili in jiri kteri se je občinstvo prav dobro zabavalo, ako ravno je bilo v dve sobi razdeljeno, ker v eni ni bilo zadosti prostora. Po kratki plesni veselici med ktero so se starejši in mirnejši udje razgovarjali o narodnih rečeh, začeli so udje odhajati, s prisrčno željo, da naj bi se nam kmalo zopet napravil tako vesel in cega druzega kralja ali cesarja. Spoznal je v njej črno deklico, ki se je bila pa tako spremenila, da bi je ne bil nikdar spoznal, če bi si je ne bil poprej dobro vtisnil v spomin. Stopi bližej k njemu in stermečemu kraljeviču zaukaže: „Zavihti svoj meč trikrat po zraku in rešen bode grad z vsemi svojimi prebivalci. Kraljevič to stori, in hipoma priteče sluga, ki jima reče: „l)ragi gospod , grajski prebivalci so se zbrali in vaju pričakujejo." Oba gresta v veliko sobano, kjer se je že vse trlo gostov, ki kraljeviča z glasno pohvalo sprejmo, ter na vzvišeno mesto posade zraven deklice, ktero je bil s svojim pogumom rešil zakletja. Ta prijetna družina se kraljeviču tako priljubi, da sklene ostati v gradu, in ker je bil navzoč tudi grajski godec , obhajala se je precej zaroka kraljeviča in od njega rešene deklice. Za gostijo bil je ples, in medtem, ko je godec tako godel, da je na svojih citrah potrgal vse strune in so se svatje vrtiii po prostorni sobani', sta kraljevič in njegova nevesta ne zmenivša se za veseli šunder mirno drug poleg druzega sedela in si pravila svoje dogodbe. prijeten večer, za kar mislim, bo odbor skrbel in vse potrebno vredil in pripravil. Prelepa livala se izreka odboru za lepo vredenje in okiučanje sob, za ves trud pevcem, in igralcem, ki so sodelovali iz čistega domoljubja in vneme za narodno stvar. Tudi naš rojak, g. Janez Fabjan, trgovec v Ljubljani je pristopil kod ud k čitalnici v Kropi , za kar se mu izreka lepa hvala- I f. Celovca, 2!). aprila*) Volitve za mestni odbor so se danes pričele z volit-vijo III. razreda. Oddanih je bilo vseh skupaj 9G glasov, in od teh jih je dobil konservativni kandidat ltossbacher 73. Med liberalci vsled tega vlada splošna osupnjenost. Domače novice. V Ljubljani, 4. maja. (Veluc. knez iu Škof dr. PogaSar) se danes odpelje k kanouičuem obiskovanju v Trebanjsko dekanijo. (Misijonar č. g. Luka MoŽina). v Zg. Danici naznanja, da je srečno došel v svoj kraj Champion v severni Ameriki. (Podobe Kristusovega trpljenja) 1. maja predstavljalo se je v tukajšnjem deželnem gledališči Kristusovo trpljenje v 12 živih podobah in sicer tako dostojno iu stvari primerno, da se sme tudi onim, ki niso prijazni navadnim gledališnim igram in predstavam, priporočati, da naj ne zamude pogledati si teh živih podob. Umetniški naj bolj dovršen prizor je Ecce homo, Kristus na križu in vstajenje, — Mož, ki predstavlja Kristu-a, je lepe, morda malo prejake postave, toda obraz njegov, brada in lasje store skupaj prav lepo glavo, ki popolnoma zadostuje tipu ali ideje Kristusa; tudi je obnašanje njegovo dostojno, častitljivo, in je morda izraz trpljenja toliko večjega vtisa zarad tega. ker ne pretiruje in obvaruje predstavo, tla ni kruta in zoprna. Kako mu , kadar se kaže „Fcce homo", denejo v zvezane roke trst, mu ogrneje rudeči kraljevi plašč, pritisnejo trnjevo krono na glavo, kako Kristus od sile bolečin, potlačen, zaničevan in zasmehovan od krutih rimskih vojakov, vendar vse to prenaša, dostojanstveno, se vrine človeku to vse gledajočemu silno živ vtis najglobokejše muke, ki se da povedati s besedami. Ali tudi oni prizor , ko Kristus na križu s pautomimo pokaže, da ga žeja, kako si iz gobe, ktero mu vojak na su lici pomoli, žejo vgasi, potem glavo nagne in umrje, grupa pod križem, je jako lep in mogočen. Med drugimi osebami omeniti je Marija; tudi rimski vojaki so primerno napravljeni, pri apostelnih pa bi bilo želeti , da bi bili opravljeni v malo manj žive iu bolj mirne farbe. — Kakor početkom rečeno ni to navadna glediška prikazen, ampak je v cerkvenem duhu, ne žali naj bolj obžutljivega cerkvenega čutja in zapusti velik vtis|, zato mislimo, da si jo bode ogledal vsak, kdor le količkaj prilike zato ima. Danes ne bo nobene predstave ker bode filharmonično društvo imelo svoj koncert jutri pa boste dve, prva ob 4. popoludue, druga pa ob 8. popoludne in v pondeljek menda še ena. Kakor čujeino, bode šla družba potem v Kranj in tudi tam napravila nekoliko predstav. (l)rugi občni zbor družbe sv. Vincencija.) Družba sv. Vincencija je imela dne 28. aprila svoj drugi občni zbor. Zbora, kteremu so pred sedovali veleč, knezoškof, ki so družbi velik dobrotnik in prijatelj, vdeležilo se je poleg delavnih družbinih udov več preč. gg. kanonikov, pa muogo preč. duhovščine ljubljanskega mesta Družba sv. Vincencija v Ljubljani šteje, kakor *) ZakaBnjono. Vred. znano, dve konferenciji: sv. Nikolaja iu sv. Jakoba. K prvi spadajo fare sv. Nikolaja sv. Petra in Marije Device pred mostom, k drugi: fare šentjakobska in trnovska. — Gospoda predsednika obeh konferencij dr. Gogala ter prošt. dr. Jarec, govorila sta o delovanji vsak svoje konferencije zlasti prvi, predsednik konferencije sv. Nikolaja, v obširnem, navdušenem govoru. Iz sporočila g. blagajnika prof. Zamejca se je razvidelo, da je konferencija sv. Nikolaja v preteklem letu sprejela od blagih dobrotnikov 1707 gld., od neimenovanega dobrotnika še posebej 200 gld., vsak-tedenska kolekta ali zbirka delavnih udov je znašala 237 gld. Sporočilo blagajnika šent-jakopske konference, č. g. Martin Poča pa je kazalo, da je ta konferenca preteklega leta prejela od popotnikov društva 1250 gld., kolekta delavnih udov da je znašala 115 gld. Podpirala je prva konferencija 133, druga 118 deloma družin deloma posameznih oseb z je-stivom, kurjavščino, obleko in stanovnino. — Za vat niča za uboge dečke (azil), kteri je voditelj pregoreči, za mladino ves vneti gosji. c. k. uficijal plem. Lašan, in ktera zdaj že 41 revnim dečkom opoldne daje kosilo, popoldni- malico, jim preskrbi za potrebno obleko in šolske potrebščine prejela je v preteklem letu, m to večidel po neutrudljivem prizadevanji gospoda voditelja samega, poleg darov za živež od preblagih dobrotnikov tako obilno darov v denarji, da so znašali koncem leta 8Ki gld. in jih ena obligacija za 100 gld. — Te številke kažejo pač o veselem napredku ter čemdalje lepšem razvitku tega prekorist-nega dobrodelnega društva! Gosp. predsednik konferencije sv. Nikolaja omenil je tudi letos zopet, kako silno potreba je sirotišnice, v ktero bi se sprejemale sirote, ki jim stariši odmerjo in je naveddl več slučajev, kaka težava je z otroci, ako jim Bog stariše uzame, ker potem pridejo družbi na glavo, in ta ne ve, kam z njimi. On pravi nadalje, da družba resno misli sirotišnico za dečke, ki bo ob enem tudi zavetišča, zidati, ter naznani, da je v ta namen odločenih že 1400 gld., z onimi 500 gld., ktere hoče zavetuica od svojega prihrauljeja v to obrniti, izreče pa tudi nado, da se bode ta glavnica po milih darovih blagih dobrotnikov čemdalje bolj množila, tako da bo mogoče kmalu z zidanjem toliko potrebne sirotišnice pričeti. — Naposled izrazijo še veleč, knez-vla-dika v daljšem, navdušenem govoru svoje veselje o veselem in resnici vspešnem delovanju družbe sv. Vincencija, nad ktero očividno božji blagoslov počiva, naznanijo veselo novico, da so Lichtenthurnovo hišo na Poljanah izročili v last usmiljenim sestram, da tam napravijo sirotišnico za deklice, izreko željo in upanje, da se bo kmalu tudi sirotišnica za dečke ustanovila, in dodeli nazadnje vsem pričujočim sv. blagoslov. Tako se je veselo in slovesno vršil drugi občni letni zbor Vincencijeve družbe.— Daj Bog, da društvo to veselo raste in napreduje v dušni in telesni blagor revežem ljub-Ijanskvga mesta! Povrni pa Bog stotero tudi vsem blagim dobrotnikom, ki tako radodarno svojo roko na prid ubožcem odpirajo, ter dodeli Vincencijevi družbi in zlasti še toliko potrebni sirotišnici za dečke, za ktero se nabira potrebnih denarnih pomočnikov in je vsak še tako majhen dar ljub in drag, čemdalje več blagih dobrotnikov ter prijateljev revežev in zapuščene kerščanske mladine I (Valvazorjeve kronike) prišel je te dnina svitlo 32. t. j. V. knjige 4. snopič, ki razpravlja najstarejše prebivalce na Kranjskem, kakor Longobarde, Švede iu Vende, ter ima tudi več prav ličnih podob nekdanjih vojakov in junakov. (Farni konkurs) so od 30. aprila do 2. maja delali v Ljubljani čč. gg. Alojzij Puc, Vincencij Polaj in Matija Lavrič, administrator v Novi Oslici. (Iz seje deželnega odbora 27. aprila.) Deželni odbor je pritrdil, da se Matija Bartel v učiteljski službi na ljudski šoli Podgradom (v Mehovem) stalno nastavi, in da se dverazredni ljudski šoli v Žireh iu v Cirknici razširite v trirazredne šole z učiteljskimi plačami po 500, 450 gld. — Službo seknndarija v deželni bolnišnici je deželni odbor podelil dr. Josipu Kersniku. Sklenil je odbor tudi, da se govor primarija dr. Karol Bleiueisa ,,o blaznih in blaznicah", ki se ravno zdaj v „Novich" tiska, še v posebnih odtiskih razpošlje vsem županstvom in žu pni m uradom. „Nov." (Podoba sv. Janeza Nep.), ktero je zdelal sloveči mojster Fr. ltobba in ki je stala nekdaj pri črnuškem mostu, se je postavila v cerkvi sv. Florijana , kjer so jo danes veleč, knez in škof po procesiji svetega Florijana blagoslovili. K temu naznanilu dostavljamo sledeče zgodovinske črtice: Leta 1727 so naročili Kranjski stanovi kamnoseku in podobarju Frančišku ltobba, da naj jim izdela podobo sv. Janeza Nep. za Savski most pri Črnučah. Po-dobar ltobba je izdelal dve podobi, eno glavo večo, kakor v človeški velikosti z dvema angeli ob znožji iu drugo v manjši podobi o istem trenutku, ko ga rabeljui na povelje kralja Venceslava 1. 1383 mečejo v Veltavo čez kamnitni most v Pragi. Ta lepa kamnitna podoba iz belega marmorja je stala v kapelici unstran Černuškega mosta uekako 130 let. Proti I. 18G0 je bila kapelica zelo poškodovano, in brez popravila mojstersko delo skoraj ne več varno. Zato so stanovi ondašnji srenji večkrat naročvali, naj kapelico popravi. Ker se na vse opominovanje ni zgodilo , so Kranjski stanovi podobo vzeli ter jo Ljubljanski mestni gosposki sto pogojo podarili, da podobo sv. Janeza Nep. na spodobnem kraju in prav čisto na lastne stroške postavi. Odlašalo se je do zdaj iu podoba sv. Janeza Nep. je mogla bivati v temui ječi nekako blizo 17 let. Vzroki tega nam niso znani. Po pogodbi z mestnim magistratom so velečastiti gosp. župnik G. Kosti oskrbeli, da je podoba postavljena v desni kapeli cerkve sv. Florijana, ktero res krasno kiuča. G. po-dobar Fr. Zajec je jiodobo lepo osnažil ter popravil, kar je bilo treba. Stajalo nad cerkvenim tlakom je postavil g. Matija Ozbič iz portlandskega cementa ter mojstersko udelal manjšo podobo sv. Janeza z rabeljui, kakor bi bilo vse iz enega kosa zrastlo. Malo nad ti kom je plošča udelana z letnicama, ki na-znanujeti, kdaj je bilo delo za Savo, kdaj pa v cerkvi sv. Florijana postavljeno. Kronograma se glasita: VlglL oLIM CVstos pontls saLVl, DIVe loannes. sauCtl iDIgnVs ablilnC FLorlanl soCIVs sls In aeVVM. Imenovana umetnika občinstvu dalje pri -poročevati, je komaj potrebno , ker nju imena sta znana vsemu slovenskemu svetu — delo mojstra hvali. (Volitve) v glavni odbor za obdelovanje mahu so se začele vršiti. V nedeljo volijo posestniki iz Trnovega, Karlovškega predmestja, Gradišča in Štepanove vasi ob 10. uri dopoldne v mestni hiši. Brezovica, Dobrava, Vič, Log in Podsmreka so volili 23. aprila in so bili izvoljeni dr. Poklu- kar, župana A. Knez in Matija ltemžkar pa Franc Petrič. Namestnik je Jakob Sojer. (Deželm arhiv) bode pregledal od c. kr. ccntralne komisije za ohranitev zgodovinskih spominkov nalašč v ta namen z Dunaja sim poslani g. Skobelevski, čigar naloga je arhive tako vrediti, da se botlo mogli porabiti za zgodovinsko vedo, ki se ima opirati na izvirne v arhivih shranjene spise. (Žila prerezal) si je neki človek pri svetemu Krištofu ter se tako zelo poškodoval, du so ga nesli v bolnišnico. Ali ni to silen napredek na slabo stran?! (Cena mesa) za ta mesec: je najboljše pi-tamh volov po 54 kr., srednje po 46 kr., sla-beje po 38 kr. kilo; kravje in nepitanih volov pa je po 48, 40 in 32 kr. kilo. Razne reči. — Duhovske premembe vlavantin ski škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Andr. Fekonja v Sonštanj za II., Ant. Inkret v Selnico pri Mariboru, Fr. Arnuš v Galicijo Kaplanija v Ulimji in tretja v Celju ostanete začasno izpraznjeni. — č. g. Jakob Trstenjak je postal provizor mestne fare v Ptuju. Umrl je č. g. Andr. Kraner, vikar in dosedanji pro vizor mestne fare v Ptuju 28. p. m. na pljučnem vnetju, star 37 let. — Telegrafi čna postaja na Bledu se je 1. t. m. zopet odprla za poletni čas. — Razpisana je služba notarja v Logatcu, v Kamniku pa sprejmo pri okrajni sod-niji enega diurnista. — V Parizu je viša sodnija razložila, da je oženjenje tisth duhovnikov, kteri so iz Francije pobegnili v Švico in ondi pri staro-katolikih postali župniki, pred postavo neveljavno. Vjera Zasuličeva je prišla 24. pret. m. v. Pariz, kakor poroča neki list dunajski, in hoče tam prebivati. Na kolodvoru so jo Poljaki in Ilusi nadvdušeno sprejeli. — V Schoenpriesenuje 7 pret. m. umrl podučitelj KI. Ilampl vsled poškodovanja, ki si ga je bil naklonil pri turnanji, pri kte-rem jo marsikteri učenec stakne, da so čim dalje močnejši glasovi, naj se te vaje omejijo in naj se dijaci rajše bolj sprehajajo v zdravem zraku. ~ Lavantinski knez in škof bodo zakrament sv. birme delili od 13—27. maja v rogački iu kozjanski, od I—5. junija v jare-ninski in od 22—2G. junija v mahrenberški dekaniji. — Dijaško semenišče v Mariboru so milostljivi knez in škof 1. maja slovesno blagoslovili in odprli ter z velikim obedom v prostorni semeniški jedilnici počastili okoli 50 gostov; med temi je bil tudi okrajni glavar g. Seeder, gimnazijalni ravnatelj g. Gutscher, stavbarski mojster g. Črniček, stolni kapitel, mnogo dekanov in župnikov. „Gosp." — V Zagrebu je škof Strosmajer že ob otvorjenji vseučiliškem vložil vsoto 10000 gld. v ta namen , da se obresti iz te zaloge vsako leto sproti darujejo najbolj potrebnim dijakom pravnikom iu modroslovcem. — V torek 30. apr. je vseučiliški profesor dr. Izidor Kršnjavi pričel svoje predavanja o povesti cerkvene umetnosti. Prvo je bilo javno, in sicer v veliki dvorani katoliškega bogoslovnega semenišču. — Plemenita vdova Aua Koturova je razun že omenjenih 8G00 gld. darovala za šolske namene milosrdnicam, t. j. usmiljenim sestram 400 gld. — „Prvi splošni shod avstrijskih katoličanov in njegove resolucije ali sklepi in važuejši govori", imenuje se knjižica ktero je spisal dr. Lavoslav Gregorec, vrednik „Slov. Gospodarja" in je ravnokar ponatisnjena iz ,,Slov. Gosp." prišla na svitlo. Knjižica bo jako vstregla zlasti katoliškim političnim društvom, kakor tudi sploh vsem, ki se zanimajo za katoliško reč. Zato jo vsem prav toplo priporočamo, zlasti tistim, ki obširnih razprav omenjenega shoda natisnjenih v posebni knjigi niso brali. — Vinsko razstavo napravi prihodnjo nedeljo 5. t. m. vinorejsko društvo v Dorn-bergu v prostorih tamkajšnje čitalnica. Posku-šnja vin se začne ob 2. uri popoludne. Po končani razstavi bo beseda s petjem in dekla-macijami. Eksekutivne dražbe. 7. maja: 2 Pire iz Kosez v Kamniku. 2. Zadu iz Jasni«, 2. lioštjančič iz Zemona, 2. Mavric iz Trnovega, Nemec iz Bitinja , 3. Brožic iz Jasna, Vičič iz Zarečico, vsi v Bistrici. 2. Kobel iz Sela pri Zagorici, 2. Krašovie in 2. Šinkovic iz Herninjo vasi, 2. Kukmann iz Ki' -lov 2. Koz man iz Gornjega 1'odboršta , vsi v Novem mestu, 3. Kalčic iz Goriške, vasi, v Mokronogu. 1. Pcčni kove reči v Kranji. Umrli so: Od :iO. aprila do 1. maja: Friderich Mally, kupč. pomočnik, .'i4 1., za srčno napako. Marija Subel, gostinja 7!) I., vbIcJ starosti. Jakob Vilfan vjetnik na gradu 36 1. za samomorom. Marija Fu-eiliar čevlj vil. 08 1., za vtriplj pljuč. Najnovejša in najizvrstnejša podoba papeža Leona XIII., oljnotis, v veliki obliki, 68 cent. visoka in 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru se dobiva po lo gld. (ki se zamorejo plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri Kari Till-u, (11) knjigama in pro. Papirna renta 00.40 — Sreberna ront» 64— i> . • „ j„u i« i i /.lst« renta 71—. — 18601utno državno uoaojilo 11140 Prodaja se na d e b e I o in na d r o b n o i Hanlti„„ >lh,.ij8 7!„ _ Kr„(jif„„ Hk(,je 202 ,6 _ L()ndon po zelo nizki stalni ceni; unajna naročila se|123.u)- sw-r<. 106 fio. - Ces.hr cekini 5.81.— 20 točno izvršujejo. (4) I traukov 9 86'/,. Trlrvrniiriir «Ji*iii»rijt> rmr 3. nuj h. Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 346/io« mernikov. V I.juli- V Novem- V Kranj! V Sodra- V Mari- V Ptuju V Ormužu V Celovca V Zagrebu IlCČi ljani mestu žici boru _gl. ' kr. g), kr. gl. kr. gl. kr. gl | kr. gl. lir, gl. lir, gl. j kr. gl. | kr. I I „. . (hektoliter 9 78 10 24 10 24 U 8 9 50 8 80 8 90 t) ''2 8 90 isemce merni)c 3 _ :i 54 3! 14 3 40 2 82 2 70 2 73 2 70 2 73 •j v. (hektoliter G 50 7 — 6 82 — — 6 10 6 50 0 50 6 41 7 — K " • (mernik 2 — 2 15 2 10 — 1 88 2 — 2 - 1 98 2 — . , (hektoliter ti - fi 50 5 86 5 88 5 86 5 50 5 40 G 60 5 20 ,locmena (mernik 1 85 2 i - 1 80 I 80 I 78 1 63 1 55 2 — 1 36 ... (hektoliter (i 50 6 16 6 82 60 50 7 80 6 70 4 17 6 14 7 40 AJ ■ • (mernik 2 - 1 83 2 10 2 — 2 39 2 (i 1 26 1 89 2 30 I | „ (hektoliter 6 86 6 50 6 50 6 20 6 40 6 60 7 80 4 46 7 60 lr0BH • (mernik 2 10 2 — 2 1 90 1 I 97 2 3 2 40 I .16 2 36 ,., .. (hektoliter 7 22 7 48 7 20 7 82 6 30 6 60 6 60 6 18 6 10 lursico £marnik 5J aB 2 24 .jO! 2 4() j 2 94 2 53 1 90 1 97 n (hektoliter 3 58 3 57 3 57 4 25 3 40 3 50 3 25 3 12 3 20 UVS" ' (mernik 1 10 1 10 1 10 1 30 1 5 1 8 1 - - 95 - 98