Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: llnione Pubblicita Italiana S. An Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
d Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g i Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. = |	Telelon 4001—4005.	I
Concessionaria escluslva per la pnbbTlcltS dl ed estera: Unione Pubblicita Italiana
Abbonamenth Mete 12 Lire; Estero, me-•• 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Ura. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo« nam en ti: 10.349 per le inserziooi.
Filiale« Novo meeto
provenienza italiana S. A., Milano,
Combattimenti locali in Marmarica
II Gran Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
In M a r ma r i p a : intense azioni tli fuo-ro delle nostre artiglierie contro opere e mezzi motorizzati della piazza di Tobruk;
(luelli di artiglieria sul fronte di Sollum;
conibattimenti locali, anrora in corso, nella zona (liBir c 1 G o b b i c ad occiden-tc di B a r d i a.
Nella note sul 4, aerei nemici hanno inrendiato e quiiuli mitragliato un nostro ospedale da campo divisionalc;
unita navali inglose hanno bombardato un tratto di costa ad ovest di To b r u k , senza consegucnze.
Formazioni aeree italo-germaniche hanno ripetutamente attaccato, nonostante il persi-stere delle condizioni atmosferiche contrarie, concentramenti di truppe e mezzi mecpaniz-zati avversari nella zona a sud-est di B i r e 1 G o b b i.
Nei pomeriggio di ieri, einrjue aerei bri-tannici hanno effettuato una ineursione sulla citta di V i 11 a S. Giovanni (Reggio Calabria) con lancio di bombe e azioni cli mi-tragliamcnto: danili di non grave entita; al-cunc persone ferite.
Attaccati dalla nostra caccia prontamente intervenuta, tre degli aerei incursori sono stali abbattuti; un ulficialc superstite e stato salvato e fatto priggionero.
La nostra aviazione ha operato contro le basi aercc dcll'Isola di Malta.
Vojno poročilo št. 551
Krajevni boji ¥ Marmariki
Angleška letala zopet napadla bolnišnico — Letalski napad na Malto
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil | objavlja:	I
V	Marmariki živahno delovanje našega topništva proti napravam in motoriziranim sredstvom v Tobruku.
Dvoboji topništva na bojišču pri S o 1 -1 u m u.
V	teku so še krajevni boji na področju B i r e 1 G o b b i j a in na zahodu od B a r -d i j e.
V	noči na 4. decembra so sovražna letala zažgala in nato z ognjem iz strojnic obsipala eno našo divizijsko poljsko bolnišnico.
Angleške vojne ladje so bombardirale tlel obale zahodno od Tobruka, bombardiranje pa ni imelo posledic.
Italijanske in nemške letalske skupine so vkljub trajajočim slabim vremenskim razmeram iznova napadle zbirališča čet in sovražnih motoriziranih sredstev na področju jugovzhodno od B i r el Gobbija.
Včeraj popoldne je pet angleških letal izvedlo polot nad mesto Vi 11 a S a n Giovanni (Reggio Calabria), kjer so metala bombo in streljala iz strojnic. Posebne škode ni bilo, nekaj oseb pa jc bilo ranjenih. Naša lovska letala so takoj posegla in sestrelila tri otl napadajofih letal. Ujet je bil častnik iz posadke teh letal.
Naše letalstvo je izvedlo napade na letalska oporišča na otoku Malta.
Bern, 5. decembra. AS. Angleška agencija *Exchange Telegraph« je molčala več dni, zdaj pa je napovedala, da je »general Cunningham spremenil svojo taktiko in da je proučil novo bojno črto, ki se imenuje črta tankov in ki sega od Sidi Omarja do Bir el Gobbija. Čete in sicer motoriziran" edinice, ki so se vojskovale onstran tega področja, so bile odpoklicane in razmeščene po novem načrtu. Bojišče bi naj bilo ogromna delavnica, kajti vojaki in tehnično vodstvo zdaj popravljajo poškodovane tanke. Vse vročično dela, da bi sc pripravila še ena velika ofenziva«.
švicarski listi komentirajo to poročilo in se vprašujejo, ali se misli angleško poveljstvo spustiti še v eno ofenzivo ali pa v obrambo, že na prvi pogled pa jc to vprašanje odveč. Jasno je, da so bil} Angleži, ki so v tej bitki prevzeli pobudo. če je Cunningham hotel izvojevati sovražno ozemlje, tedaj se ie njegov načrt ponesrečil. Upal je na bliskovit prodor zaradi svoje premoči, zlomil pa se je ob odporu in italijanskih in nemških protinapadih, ki so razbili angleške kolone, švicarski listi sami pišejo, da ni verjetno, da bi Angleži s to ofenzivo hoteli samo preprečiti napad na Egipt, ker se je treba spomniti, da je Churchill na dan začetka ofenzive govoril o porazu sil Osi, ne pa o obrambi Egipta.
Budimpešta, 5 decembra. AS. Madžarski listi obširno pišejo o bitki v Murmarjkj in pravijo, da so čete Osi prizadejale hude udarce angleškemu ponosu in ošabnosti. Po 14 dneh ofenzive so bili Angleži prisiljeni priznati, da so bile njihove čete koncentrirane na bolj ugodnem ozemlju, ki1 pa je za angleškimi črtami. Pri ofenzivi- v Marmarikt so Angleži spet uporabljali vojake iz vseh ras in najrazličnejših narodov. Sile Osi so zajele 9000 vojakov, toda med
Brezuspešni sovjetski napadi na južnem bojišču
Več sovjetskih ladij potopljenih v Finskem zalivu — Novi letalski napadi na Moskvo in Petrograd
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 5. dec. Nemško vrhov-■o poveljstvo objavlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so se ponovni sovražni napadi . ponesrečili.
Pri obstreljevanju vojaško važnih ciljev v Petrogradu je nastala velika eksplozija v nekem municijskcm središču in so nastali veliki požari.
Po begu iz Hangoja jc poleg tovorne prevozne ladje »Stalin« še več drugih sovjetskih ladij zavozilo na nemško-finsko minsko zaporo. Pri tem so se potopili tovorna prevozna ladja s 3000 tonami in 700 tonski parnik ter nek sovjetski hitri čoln.
Močne skupine letalstva so na južnem od-
seku bojišča in na bojišču pri Moskvi izvedle napade na pripravljalne postojanke čet in na poljske utrdbe. Sovjeti so imeli velike krvave izgube in so bili mnogi tanki in topovi uničeni. Ponoči so bili izvedeni uspešni uapadi letalstva ua Moskvo in Petrograd.
V Severni Afriki so nemške in italijanske čete odbile sunke sovražnih izvidniških oddelkov. Nemške in italijanske skupine strmoglavskih letal so razbile zbirališča angleških tankov v južni Marmariki. Ponoči so bombe zadelo v polno letalska oporišča in dovozne seste v prostoru pri Sidi Baranju in Marsa Matruliu. V letalskem boju so nemški lovci sestrelili sedem angleških lovskih letal. Ena nemška podmornica je pred obalo Ci-rcnajke poškodovala s torpedom angleški rušilec.
Urniki tisk o bojih na vzhodu
Berlin, 5. dec. AS. Dopisnik Štefanija javlja: Nemški tisk je mnenja, cla zima ni ustavila in tudi ne preprečila bojev na vzhodu. Ljute borbe se odigravajo pri Rostovu, pri Petrogradu in pred Moskvo kljub temu, da vihar kopiči snežne žamete in da vlada zelo hud mraz. Od Murmanska pa do Krima se tudi v mrazu boji nadaljujejo. Led je teren celo utrdil, da ni več strašnega blata. Snežna belina pa omogoča opazovanje. Nemci nočejo dati sovjetskim četam nobenega odmora. Seveda pa to niso takšne ofenzive, kakor so jih Nemci razvijali na Poljskem, Norveškem in v Franciji-. Narava, potem pa tudi močan sovražnik, narekujejo drugačen način bojevanja. Stvar ni tako enostavna, kakor v dosedanjih vojnih pohodili. Pomisliti je treba, da se fronta razteza na 1500 km. Zato je ofenzivne sunke mogoče razviti samo na manjšem terenu. Trenutno Nemci razvijajo ofenzivo pred Moskvo in v kotlini Donca. Pred Moskvo nemška težka artilerija ruši sovjetske utrdbe. Napredovanje gre počasi, toda po načrtu. Proga Klin— Moskva je že presekana. Sedaj ima sovjetska prestolnica le še malo prostih prog za oskrbovanje. Sovjetske čete večkrat prehajajo v močne protinapade, posebno siloviti so hoji š kozaškimi četami. Vendar pa so Nemci ohranili premoč in v Berlinu pričakujejo, »da zore odločilni dogodki na bojišču pred Moskvo«. Zunanji utrdbeni pas je bil prebit že pri Kalininu, Volokolamsku in Možajsku. Nemške čete operirajo sedaj že globlje v obrambnem pasu. Vojaški strokovnjak je izjavil, da je neki oklepni diviziji uspelo znova globoko prodreti v obrambne naprave pred Moskvo. Sovjetska poročila javljajo, da se nemški pritisk na Moskvo ni zmanjšal. Tudi Angleži pišejo v tem smislu in pravijo, cia je položaj zelo resen.
Kar se tiče Rostova, pravijo v Berlinu, da se je tu razvid prav poaeben boj, ker je večina prebivalstva zagrabila za orožje in se borila proti Nemcem. Potegniti bojno črto skozi mesto, ni imelo smisla, ker bi bilo preveč nepotrebnih žrtev, kajti celo mesto ni bilo nič drugega, kakor eno samo dinaniitno polje. Zaradi tega so se Nemci umaknili na drugo črto, ki jo sedaj branijo proti sovjetskim napadom.
Po izpraznitvi Hangoja
Helsinki, 5. dec. AS. Sovjetske čete so pred svojim odhodom mesto Hango in vse ozemlje, ki so ga imeli zasedenega, silovito opustošili. Povsod je nasejanih mnogo min in rinci ie polagoma zasedajo opuslošeno ozemlje.
V lanskem miru, podpisanem v Moskvi so Finci morali Sovjetom odstopiti važen polotok Hango, ki leži oh vhodu v Finski zaliv. Sovjeti so polotok spremenili v silno vojaško in pomorsko oporišče. Računajo, da je jjosadka znašala na polotoku do 40.000 mož. Po zasedbi otoka Dago in drugih pristanišč je Sovjetom ostal samo še Hango na Baltiku, ki so ga sovjetske čete silno vztrajno branile, ne cla bi ga mogli Finci zasesti. Zadnje tedne pa je začelo Finsko morje zamrzavati, in jc posadki v Ilango pretila nevarnost, da bo od Petrograda odrezana in da bo sovražnik tudi po lecju lahko napadel pristanišče. Zato so sedaj io važno postojanko izpraznili in se umaknili v Petrograd. Oči vidno tudi niso imeli dovolj živil za zimo.
Počasno zasedanje Hangoja
Helsinki, 5. dec. AS. Finske čete so prodrle že tako daleč v Hango, da so že v njegovem stanovanjskem predelu. Glavnina čet pa prodira zelo
počasi, ker je to potrebno, da se odstranijo mine in preprečijo zasede, ki jih je sovražnik vsepovsod pustil za seboj in pripravil. Računajo, da znašajo izgube sovjetskih čet, ki so bile v Han-goju nad 50 odst. Od 40.000 mož posadko v trdnjavi jih je najmanj 15.000 mrtvili, ranjenih ali zajetih.
StaSin ni hotel sprejeti Sikorskega
Stockholm, 5. dec. AS. Predsednik poljske begunske vlade general Sikorski je snoči govoril po moskovskem radiu in je v svojem govoru poveličeval bratstvo med Poljaki in Sovjeti. Ta govor je moral povzročiti mnogo smeha med Sovjeti samimi.
Švedski listi pišejo, da je bil Sikorski v Samari in v Moskvi pri vojaških in političnih oblasteh sprejet zelo hladno in z velikansko brezbrižnostjo. Ni se mu posrečilo, da bi ga Stalin sprejel. Sikorski je hotel pri Stalinu ponoviti zahtevo, da naj izpusti poljske ujetnike.
Angleški ultimat Finski
Stockholm, 5. dec. AS. Švedska agencija »Dulls« je izvedela iz Londona, da angleški pristojni krogi ne marajo dajati nobenih izjav o novici, da-bo Anglija poslala Finski ultimatum. Ta ultiinatum bi naj potekel nocoj o polnoči. Angleški krogi hočejo namreč razširiti vtis, da ne gre za ultimatum, ampak za novo opozorilo Finski, da bi se lahko odločila.
Angleška tovorna ladja potopljena
Newyork, 5. decembra. AS. Izvedelo se je, da je bila ob azorski obali potopljena angleška tovorna ladja »Ashbi« (4968 ton). Sedem članov posadke jc utonilo.
Predsednik japonske vlade ho govoril v ponedeljek
Tokio, 5. dec. as. Uradno je bilo objavljeno, da bo v ponedeljek 8. decembra japonski predsednik vlade, general Toyo, govoril o pogajanjih med Japonsko in Ameriko v Washingtonu.
Japonski predsednik vlade bo govoril na seji osrednjega sveta organizacije za službo narodu. Najbrž bodo na istem zborovanju govorili še zunanji minister Togo in drugi odlični predstavniki japonskega političnega življenja.
Angleži in Amerikanci zapuščajo Tajsko
Bangkok, 5. dec. as. Izvedelo se je, da so vsi Angleži in Indijci, ki so angleški državljani, prejeli ukaz, da naj čimprej zapuste Tajsko. Ameri-riško poslaništvo jo ameriškim državljanom dalo isti nasvet.
Rooseveltova armada za I. 1943
Newyork, 5. decembra. AS. »Chicago Tribune« objavlja pod velikimi naslovi pismo, ki se prisoja Rooseveltu. Pismo je bilo poslano vojnemu ministru Siinpsonu in v pismu je voj-
nemu ministru naročeno, da naj pripravi pet-milijonski ameriški ekspedicijski zbor in ta ameriška armada naj bo pripravljena za veliko ofenzivo proti Osi do I. julija 1945.
Ameriški časnikarji so takoj pohiteli k Roosevltovemu tajniku Earliju in za htevali od njega točna pojasnila o tem pismu, ta pa je izjavil, da ne more niti potrditi niti zanikati resničnosti pisma, ker o tem še ni mogel govoriti s predsednikom Roose.veltom.
Dodal pa je, da jc vlada uvedla strogo preiskavo, da bi ugotovila vire, odkod je ta list jirejel to novico. V ameriškem parlamentu je odbor, ki razpravlja o kreditu v višini 8 milijard dolarjev za vojne namene, odložil svoje seje, dokler ne bodo znani podatki o preiskavi.
Ameriški vojaki odhajajo iz Kitajske
Šanghaj, 5. dec. AS. Ameriške konzularne oblasti v Pekingu so obvestile japonske oblasti, da bodo oddelki ameriških vojakov, ki so bili v Pekingu, zapustili io mesto dne 12. decembra in se bodo vkrcali na ameriške ladje v Čingvantau.
njimi so Angleži v veliki manjšini. Velika večina so Novozelandci, južni Afričani, Poljaki, Čehi, Grki in Srbi. Manevriranje sil Osi je bilo odlično, ker se jim je posrečilo ponekod popolnoma preobrniti položaj v svojo korist. Italijanske in nemške čete so se sijajno izkazale in angleška propaganda je bila prisiljena priznati svoje velike neuspehe.
Boji v Marmariki in angleška javnost
Stockholm, 3. decembra. AS. švedski listi poročajo, da je zaradi pomanjkanja točnih poročil v Libiji angleška javnost zelo vznemirjena. Vlada pusti Angleže y temi in ljudje vse mogoče ugibajo o dogodkih v Libiji. Nek angleški list piše. da jc italijansko-nemška ofenziva v Libiji za Angleže prišla |io|wlnoma ne-pričakovano. Izgube angleških čet so zelo visoke. General Cunningham. ki je krivec angleškega [Kiraza osebno vodi preosnovo angleških čet v Libiji.
Angleški tisk dalje piše, da je angleško letalstvo, ki napada Nemčijo. priHo do prepričanja. da je nemška zračna obramba tako popolna. bodisi s tal ali v zraku, da bi bilo te/ko kaj lx>ljšega najti. V zadnjih poletih so An-gležk izgubili 20 svojih bombnikov. Posebno močna je bila obramba nad Hamburgom, kjer so fotografsko-elektriene naprave razsvetlile obnebje. da je bilo knkor podnevi iu so nemški lovci lahko izvajali protinajiad.
Avstralske čete se morajo vrniti domov
Ankara, 5. dec. AS. Poveljnik avstralskih čet na bližnjem vzhodu jc prejel od svoje vlade v Bejrutu, kjer je njegov sedež, ukaz. ki pravi, da morajo avstralske čete takoj zapustiti bojišče in so vrniti v domovino. Avstralska vlada s« jo namreč prepričala, da so njeni vojaki prelivali dovolj krvi v angleški službi in sicer zlasti v Libiji, v Grčiji in na Kreti.
Angleži ustanavljajo židovsko divizijo
Ankara, 5. dec. AS. Neki Šertek, ki pravi, da je načelnik židovske propagandne agencije v Jeruzalemu, je sporočil časnikarjem, da se sedaj v Londonu vodijo pogajanja, da bi bila organizirana posebna židovska divizija, ki bi bila pri bojih na Bližnjem vzhodu priključena angleškim bojnim silam.
Obravnava v Riomu
Vichy, 5. dec. AS. Obravnava v Riomu se bo pričela 6redi januarja. Zaslišanih bo 600 do 7C0 oseb. Razpravi bo prisostvovalo 150 časnikarjev. Obtoženci bodo privedeni pred sodnike po podzemskem hodniku naravnost iz zaporov.
Seja vrhovnega španskega vojnega sveta
Madrid, 5. dec. AS. Pod predsedstvom generala Varele se je sešel španski vrhovni vojni svet.
Preprečen atentat na švedskem
Stockholm, 5. dec. AS. Švedska policija je odkrila atentat, ki se je pripravljal na hrzovlak Stockholm—Goteborg. Atentatorji so na progo naložili mnogo takega gradiva, ki naj bi iztirilo vlak. Nesreča se ni zgodila samo zaradi tega, ker je bil vodja lokomotive zelo previden in hladnokrven.
Velik požar v Buenos Airesu
Buenos Aires, 5. dec. AS. V pristaniških napravah je izbruhnil velik jx>žar. Uničenega je zelo veliko blaga in je škoda izredno velika.
Razširjenje protižidovskih ukrepov na Madžarskem
Budimpešta, 5. dec. as. Od danes naprej so vsi ukrepi proti Židom, ki jih je izdala madžarska vlada, in sicer na področju trgovine in obrambe čistosti plemena, razširjeni na južna madžarska ozemlja, ki so bila pred kratkim priključena Madžarski.
Enoten koledar na Hrvatskem
Zagreb, 5. dec. AS. Poglavnik je objavil zakonski ukaz, ki odpravlja julijanski koledar, ki so pa uporabljali zlasti pravoslavni Srbi na Hrvatskem. Odslej bodo vse praznike slavili po gre-gorianskem koledarju.
1500 mrtvih v Užicah
Budimpešta, 5. dec. AS. V Užicah je eksplodiralo municijsko skladišče partizanov, ki je j>o-vzročilo 6mrt 1500 oseb v mestu. Tudi materiala škoda je zelo velika. V bližini eksplozije ni ostalo nobeno poslopje. Partizani 60 nakopičili strelivo v zelo moderno zgrajenih podzemskih prostorih novo zgrajene Narodne banke. Do eksplozije je prišlo med bojem med partizani in vladnimi četniki.
Sprejem v italijansko liktorsko mladino v Ljubljani
V teh dneh se vrši vpisovanje v Italijansko Ifktorsko mladino v Ljubljani. Pri vsakem upra-viteljstvu in vodstvu zavodov lahko interesenti dvignejo pole za vpis v to mladinsko organizacijo. Vpisne pole morajo biti izpolnjene v du-plikatih. podpisane in vrnjene uprnvitoljstvom. Prošnje za vpis v organizacijo morajo biti podpisane tudi od staršev ali varuhov. V Italijansko liktorsko mladino v Ljubljani lahko vstopijo otroci, rojeni v naslednjih letih, in se vpišejo, kakor sledi:
moška mladina, roj. v letih 1934, 35, 36, 37
v Figli della Lupa; moška mladina, roj. v letih 1933, 32, 31, 30, 29, 28 v lini lil a;
moška mladina, roj. v letih 1927, 26, 25, 24 v Avnngunrdisti;
ženska mladež, roj. v letih 1937, 36, 35, 34
v Figlie della Lupa; ženska mladež, roj. v letih 1933, 32, 31, 30, 29, 28
v Piccole Italianc; ženska mladež, roj. v letih 1927, 26, 25, 2* v Giovani Italinc.
Zn voditelje ni nobene starostne omejitve. Ponovno se opozarja, da je bilo vpisovanje poverjeno šolam, ker imajo one najboljši pregled nad mladino. Tisti pa. ki ne obiskujejo šol, se lahko sami osebno predstavijo ua zveznem poveljstvu GILLa, Bleiweisova 28, ki tudi razdeljuje formularje in da vsa potrebna pojasnila.
Sprejem na fašistično akademijo za telesno vzgojo
V	preteklem oktobru je zvezno poveljstvo OILLa sporočilo, da je zvezno poveljstvo GILa dovolilo, da se da nekaj brezplačnih mest mladeničem in mladenkam Ljubljanske pokrajine v obeh fašističnih akademijah za telesno vzgojo v Rimu (Foro Mussolini) in v Orvietu.
Kmalu nato je prišlo na desetine prošenj za sprejem na ti akademiji, kar najbolj jasno dokazuje, kako velik ugled in občudovanje užiivata ti Mussolinijevi zamisli v svetu.
Zvezno poveljstvo GILLa je poleg naklonjenosti, ki jo je pokazalo mladini z vpisovanjem na akademijo, ko jim je omogočilo vpis kljub zapo-znelosti, poenostavilo vse postopke in je dovolilo med drugiiin, da se tudi osebni dokumenti vlagajo postopoma.
V	teh dneh je prišel iz Rima blagohoten odgovor, ki dovoljuje popolnoma brezplačen sprejem »tirim mladeničem iz Ljubljanske pokrajine na akademijo v Rimu in trem mladenkam na akademijo v Orvietu.
Interesenti, ki so sprejeli to novico z velikim navdušenjem, so odpotovali preteklo nedeljo v spremstvu uradnika in uradnice zveznega poveljstva ter so že dospeli na cilj, kjer so bili vpisani.
Tako je odšla prva skupina mladeničev in mladenk iz Ljubljanske pokrajine, da si izpopolni svojo izobrazbo in znanje na vladnih zavodih in da se po nekaj letih vrne v Ljubljano, telesno okrepljena in moralno utrjena ter sposobna, da prevzame vzgojo in delo med mladino.
Tretji dan razprav pred tržaškim posebnim sodiščem
Trst, 5. novembra. . Danes zjutraj je prišlo na posebnem sodišču za zaščito države do tretje obravnave v znanem procesu proti 60 obtoženim zarotnikom.
Najprej je sodnik zaslišal dr. Leopolda Cer-melja, ki ima bivališče v Ljubljani in je profesor matematike in iizike. Bil je predsednik primorskega akademskega starešinstva. L. 1929 je zapustil Trst in v Ljubljani prevzel revizorske posle društva »Tabor«, ki je imel nalogo, pomagati beguncem bivše Jugoslavije. V Belgradu se je seznanil z drugim voditeljem separatističnega gibanja Ivanom Čokom. Emigranti so se v obilnem številu zatekali k njima za pomoč. Čermelj se je trudil, da bi za svoje varovance izposloval dovoljenja za bivanje in potne liste.
Znano mu je, da so Čoka 1. 1940 zaprli, a nikdar ni nič slišal o kaki peti koloni. Izjavlja, da je jugoslovansko Ciril-Metodovo društvo branilo koristi Slovencev, toda le tistih, ki so živeli ob meji, ne pa drugih. Ni zbiral knjig, da bi jih v propagandne namene pošiljal onstran meje.
Predsednik zatrjuje obdolžencu, da je dokazano, da sta on in Ivan Čok bila prava predstavnika dijaške organizacije. Čermelj pa vztrajno zanikuje in izjavlja, da ni bil v nikakih stikih z drugimi dijaki, razen s Sosičem. Priznava sicer, da je poznal Zelena (terorista, ki so ga v preteklem poletju v Ljubljani ubili v nekem spopadu), a zatrjuje, da ni imel z njim nobenih nezakonitih zvez Pozneje se je spomnil, da se je Zelen bavil z vohunstvom, ker ga je često videl v družbi jugoslovanskih častnikov. Vsekakor pa je Čermelj Zelenu, ki ga je vprašal, če pozna kakega dijaka, da bi ga z zaupnimi posli poslal v Italijo, navedel imeni obtožencev Zidariča in Sosiča.
Iz nadaljnje obravnave je možno spoznati zveze, ki so bile med Čermeljem in drugimi vodilnimi osebami protinacionalnega gibanja. Izkazano je, da sc je pri zunanjem ministrstvu v Belgradu trudil, da bi posredovalo pri italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu za zaprte Jugoslovane. Jugoslovanski minister Kristič se je za to zanimal, a iz stvari ni bilo nič.
Nato so zaslišali 37 letnega sodnega pripravnika Angela Kukanja. Bil je žc obsojen na 4 letno ječo, kazen, ki mu jo je prisodilo 1 1930 sodišče za varstvo države, ker je bil tedaj član neke proti-državne družbe. Obdolženec navaja svojo izpoved z enoličnim glasom in skuša dokazati, da o vsem ne ve nič ali skoraj da nič. Priznava, da se je bavil s kulturnim delom v Ljubljani.
Potem pride na vrsto 25 letni študent prava Anton Babič. Babič je opravil vojaško službo v Piacenzi. Možno je, da je njegovo dolgo bivanje tu bilo kako v zvezi z atentatom na tamošnjo smod-nišnico. Babič vsako tako možnos' zanika Poznal je sicer Starca a je dodal, da je bilo v Piacenzi mnogo drugih Slovencev v vojaški službi,
Zaplenjeno imetje norveškega kralja
Oslo, 5. dec. AS. Norveške oblasti so zap!e n j le celotno premoženje bivše norveške kraljevske družine. Gradovi, umetnostne zbirke in zakladnice so prešle v Ia6t norveške države.
Zadolženost v Ameriki
Newyork, 5. dec. AS: Ameriški listi objavljajo zvezno statistiko, ki ugotavlja, da bo v prihodnjem davčnem letu zadolžitev narasla na sto milijard. Do sedaj so javni državni dolgovi znašali 60 milijard.
Seja španske vlade
Madrid, 5. dec. AS. Pod predsedstvom gene-raliesima Franca je bila danes seja španske vlade.
Razširjenje sistema življenjskih kart na Madžarskem
Budimpešta, 5. dec. AS: Ministrstvo za prehrano je objavilo ukrep, s katerim predpisuje, da morajo od 10. decembra dalje uporabljati živilske nakaznice tudi v restavracijah, gostilnah in v slaščičarnah. Od tega dne naprej gostilne in slaščičarne no bodo smele več prodajati jedil in slaščic, ne da bi pobirale odgovarjajoče odrezke. Obrok masti bodo v kratkem še zmanjšali.
Zboljšanje trgovinskih zvez med Bolgarijo in Nemčijo
Sofija.. 5. dec. AS: Bolgarski trgovinski minister Zagorov se je vrnil iz Berlina. Izjavil je, da postajajo gospodarske zveze med Bolgarijo in Nemčijo vedno boljše. v kratkem pa se bodo začela nova pogajanja v Sotiji. da bi se izpopolnila izmenjava industrijskih proizvodov med obema državama.
Zimska pomoč v Nemčiji
Berlin, 5. dec. AS. Zbirka za zimsko pomoč v Nemčiji je letos vrgla 29,600.000 mark.
Andrej Čok je bil ravnatelj slovenske osnovne šole v Trstu, pozneje je opustil svoj poklic. L 1938 je postal revizor hranilnice in posojilnice po predlogu predsednika Lovrenčiča. Sprejel je ta posel in se držal tehničnega delovanja. Nikdar ni videl niti bral propagandnih knjig, tudi člankov ni pisal. Pride do konfrontacije obdolženega Čoka s Sosičem, ki je jasno izjavil, da je Čok spisal članek za propagandni časopis. Čok zanikuje, Sosič pa daje izmikajoč odgovor. Andrej Čok je brat zloglasnega terorista Ivana Čoka, ki je bil predsednik organizacije slovenskih beguncev iz Julij. Benečije. Obtoženec nima maščevalnih besed za brata. Pripominja, da je Duceju poslal dolgo spomenico o nečastnem bratovem delovanju, večkrat je tudi pošiljal v Ljubljano neko gospo, ki naj bi brata spravila na pravo pot, ker je njegovo nezakonito delo nevarno za vso družino.
Nato je bil zaslišan dr. Stanko Vuk, ki je iz-avil, da je bil svetovalec pri knjižni založbi Družbe sv, Mohorja in da se ni utegnil baviti z drugimi posli. Pozna Ščuka in Tomažiča. Tomažič je njegov svak in prav te dni je prišlo med njima do sprave, dolgo let sta bila namreč sprta iz družinskih razlogov. Nikdar ni bil pri jugoslovanskem- konzulu v Trstu. Pozna Kukanja, s katerim pa je obravnaval samo literarne probleme.
Malo novega je dala izpoved Romana Pahorja, 39 letnega zavarovalnega agenta. Dvakrat je bil zaradi politike konliniran, po 1. 1935 pa ni več šel v Jugoslavijo. S tem odvrača od sebe vsako odgo vornost.
Potem pride na vrsto študent Vladimir Man-kor s skesano izpovedjo. Sosič da ga je poučil, kako se mora pred sodiščem zagovarjati. A Sosičevemu pritisku se ni vdal in je hud nanj, ker je Sosič kriv njegovega gorja. Rad bi povedal resnico, a je stalno v opreki sam s seboj. Kristiani ga je pripeljal v zasebno šolo »Galileo Galilei«, kjer se je vpisal v slovenski tečaj. Bral je propagandni časopis, a sa mo za jezikovno vajo. Priznava, da je večkrat obiskoval Ščuka. Na Ščukovem domu so imeli zabave in plese, a tudi konference Bil je tudi na sestanku, kjer se je srečal z advokatom Tončičem in drugimi govorniki. V Postojni se je sestal s Sosičem. Šlo je za to, da bi našli poverilno osebo, ki bi z lahkoto hodila preko meje in opravljala obveščevalne posle. To nalogo je prevzel neki Stegu. V Planini je Stegu dobil Andrejčiča, ki je bil v resnici zloglasni Zelen. Stegu se )e nekoč vrnil z besednjaki, ki so bili šifrirani; izročil jih je Ščuku. Nato je bil zaslišan Avgust Sfiligoj, obdolžen
Pojasnila o prodaji oblačilnih predmetov
i.
1.	Glede zahtev po tekstilnih bonih s strani pokrajinskih ali občinskih uprav, ali s strani zavodov, bank itd., ki želijo nabaviti svojemu osebju uniforme, se pojasnjuje, da se za zavode, banke in jrodobno ne morejo dovoliti boni v omenjeno svrho; nakup odnosnega blaga za oblačila osebja se more vršiti samo z osebnimi nakaznicami osebja samega.
Kar se pa tiče pokrajinskih in občinskih uprav, je treba razlikovali med osebjem, ki mu ie uni-lorma neobhodno potrebna (cestni stražarji, gasilci, pometači itd.), in osebjem, ki mu ni potrebna in ki mu zadostuje čepica ali trak okoli rokava, da se kot tak razlikuje od drugih.
V	prvem primeru (ki spada k onim, o katerih jo govora v čl. 22. nar. Vis. komisariata št. 144, SI. 1. 512/90-41-XX) velja sledeče pravilo: trgovsko-industrijska zl>ornica izdaja zahtevane bone za najnujnejšo količino tkanin v svrho nove uniforme, ali pa obnove prejšnje, tozadevno pa se poudarja, da bi bilo na mestu podaljšati dobo trajanja oblačilnih predmetov, da se tako omogoči ono varčevanje s tkaninami, za katerim stremi ravno sisitem nakaznic.
V	drugem primeru pa se ne izdajajo boni, ker za obnovo uniforme se bo treba poslužiti oblačilnih nakaznic odnosnega osehja.
2.	Glede na odd. I. okrožnice Vis. komisariata z dne 7. nov. 1941, VIII. št. 4776/62-41 se pojasnjuje:
a)	Nakupni boni, ki jih izdajajo okrajna glavarstva ali trgovinsko-industrijska zbornica, so veljavni za nakup racioniranih izdelkov pri de-tajlistih in sploh pri podjetjih, ki prodajajo občinstvu. Dobavitelj ne sme napraviti na bonih nobenih beležk in imetniki bonov lahko nakupujejo pri podjetjih, ki si jih sami izberejo. Kakor že omenjeno v gori navedeni okrožnici, se skupna količina blaga, ki ga sme konzument prevzeti, lahko na njegovo željo deli na več nakupnih tionov.
Zavodom, sožitjem in podobnim konzumen-tom, ki so pred uredbo nakaznic normalno obnavljali svojo zalogo pri veletrgovcih aH produ-centih in ki so nakupovali znatne količine blaga, je dopuščeno, da dobijo od trgovsko-industrijske zbornice dovoljenje (pooblastilo), da si tudi za naprej nabavijo blago pri svojih omenjenih običajnih dobaviteljih.
Trgovinsko-industrijska zbornica bo beležila to pooblastilo na nakupnih bonih in dobavitelji bodo podatke na njih beležili v knjigi prejema in oddaje, da jim služijo kot opravičilo za oddano blago.
b)	Nakupni boni se morejo praviloma uporabiti samo v pokrajini, v kateri je sedež okrajnega glavarstva, ali pa na katero se razteza jurisdikcija zbornice, ki jih je izdala.
Kljub temu se dovoljuje trgovinsko-industrij-
sk	.........
nakup
ven pokrajine. Odnosno pooblastilo mora imeti izjemen značaj, zaradi česar se bo dajalo le v primeru, da je interesentu to v resnici potrebno.
3.	Prihajajo vprašanja glede kriterijev, po katerih se je ravnati pri obnovi namiznega, posteljnega ali toaletnega perila za hotele, penzije, častniške krožke in menze, bolnišnice, otroške domove itd., za gostinske obrate (restavracije, kavarne itd.), za oddelke industrijskih podjetij, ki skrbijo za higiensko sanitetno pomoč svojim nastavi ioncem ter za trgovinske iadje.
Ze čl. 19. naredbe Vis. komisariata št. 144, SI. 1. št. 512/90-41 pove dovolj jasno, da se 7,a izdajo nakupnih bonov v takih primerih mora zbornica ravnati po kriterijih najstrožje ekonomije.
To pomeni, da če omenjene vrste sožitja itd. že obratujejo, se načeloma ne bo dalo nobeno
pooblastilo za nakup blaga, razen če interesenti dokažejo, da imajo absolutno potrebo po blagu. Nasprotno, če gre za novo ustanovljena sožitja, se bo dovolila najnujnejša količina, potrebna neobhodno *a »jih obratovanje.
II.
1. Glede na čl. 11. nar. Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941-XX. SI. 1. št. 512/00-1^41, se opozarja, da more imetnik osebne oblačilne nakaznice, ki se je okoristil z možnostjo, ki mu jo daje tretji o<lstavek omenjenega člena, ua si nabavi manufakt, čigar vrednost je višja od 40 točk za nakaznice A in višja od 32 za nakaznice B, uporabiti svojo nakaznico za nadaljnje nakupe šele v drugem ali v tretjem štirimesečju onega leta, za katero velja nakaznica, pač po tem, če je število preostalih odrezkov višje ali nižje od 80 ali 64 za nakaznice A ali B.
Nadalje se daje na znanje, da morajo detaj-listi, če je nabavljeni manufakt bil kožuh (čigar vrednost v točkah je, kakor znano, 110. 90, 80 ali 00. če gre za moški, ženski, deški ali dekliški kožuh), dodati listom za zbiranje točk, na katerih so bili nalepljeni odnosni odrezki, izjavo, s katero se posvedočuje. da se odrezki nanašajo na nakup kožuha. Trgovinsko-industrijska zbornica ali okrajna glavarstva bodo vrnila detajli-slom one liste, na katerih se bodo nahajali odrezki z višjo numeracijo od 80. 65, 50 in 60. če gre za moške, ženske, deške ali dekliške nakaznice. katerim bi manjkala gornja izjava.
Trgovinsko-industrijska zbornica ali pa okrajna glavarstva bodo vrnila tudi one liste, na katerih se bodo nahajali odrezki z višjo numeracijo od 40. ali 32 do 80. 65, 50 in 60 (kakršna je pač nakaznica), če odrezki niso skupno odrezani v popolnem vrstnem redu številk od 1 naprej.
Vrnjenih listov ne bo mogoče prej izročiti v zameno za bone za dvig kot šele v štirimesečju, v katerem so tisti nalepljeni in predčasno predloženi odrezki veljavni.
2.	Na vprašanje glede smernic pri razdeljevanju posameznih kož za kožuh, se pojasnjuje:
Dočim ostane v veljavi prepoved prodajanja kož za kožuhe občinstvu, se potrjuje, da je dovoljena prodaja in izmenjava omenjenih kož med trgovci, med trgovci in obrtniki ali konfekcionisti potoni predložitve listin, ki dokazujejo upravičenost za omenjeno poslovanje.
Trgovci, obrtniki in konfekcionisti lahko uporabijo kože za popravo kožuhov, za garniture, za mufe, ovratnike itd. in jih tako opremljene lahko prodajajo konzumentom, ne da zahtevajo točke.
Lisice in podobne izolirane kože. ki so že montirane, niso podvržene odvzemu točk.
3.	Z ozirom na oddelek I. okrožnice Visokega komisariata z dne 24. nov. 1941 No. 4776/107-1941 glede inventarizirania blaga v točkah po stanju z dne 30. nov. 1941 se pojasnjuje, da mo-
ji zbornici, da s posebno pooblastilno beležko na j rajo trgovske tvrdke, ki izvršujejo trgovino na akupnih bonih omogoča njeno veljavnost tudi iz- » debelo in na drobno, sestaviti in predložiti io-1	___ ___________jinno nriinoo ia W vsa Ua nn nredmsanih obraz-
čene prijave zalog, vsaka na predpisanih obrazcih v treh izvodih: eno za zadevno blago v trgovini na drobno, drugo za zadevno blago v trgovini na debelo.
Kadar se medseliojno pomešana trgovska delavnost na debelo in na drobno ene in iste tvrdke ne vrši potom ločenega vodstva, so interesi-rane tvrdke, ki se bodo smatrale za detajliste, zavezane predložiti samo 1 prijavo.
4.	Tiskarski stroški za tiskovine inventarja gredo v breme trgovinsko industrijske zbornice. Ta pa ie pooblaščena, da jih povzame od vseh onih. ki so dolžni predlagati inventar.
5.	V nejasnih in dvomljivih primerih se je glede razlage predpisov o prodaji racioniranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve ravnati po pojasnilih, ki jih bo izdajal Visoki komisariat.
Gospodarstvo
Prijava pnevmatik
Urad za civilm motorizacijo Visokega^ komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovljeno je, da so nekatere zasebne . , . *. .... ...-i:	tvrdke, kakor tudi trgovci motornih vozil, ki
kot eden vplivne,šihvod.telev separatističnega	•	staro pnevmatiko osebnih avto-
.L <n19t\ 'L™ °t°'%n ^Ttr^t: mob^lov, motornih koles in motociklov s priko-
krivde na 10 let ječe, a po 5 letih pomiloščen. Kmalu pa se je spet lotil prevratnih poslov. Zanika vse, kar mu obtožnica očita.
Potem zaslišijo Slavoja Slaviča. Tudi ta se vede prav tako kot ostali obdolženci. Zanikuje, da bi bil netil kako sovražno gibanje proti Italiji. Priznava, da je Bolosič bil često pri njem, a ne ve, da je Bolsi pisal slovenske propagandne brošure. S Sosičem ni imel nezakonitih zvez. Ščuku je oddal sobo v podnajem.
Nato je prišel na vrsto študent Radivoj Bobič, ki je Sosiča spoznal v Padovi. Sosiča in Ščuko je samo poznal in nič več. Ni se bavil z vohunstvom.
Za njim sta se zagovarjala še Ludvik Šturm in Karel Štefanič, ki odbijata vse očitke Prav tako tudi kirurg Ant. Danijelčič, ki se ni bavil s politiko.
S tem je bilo zasliševanje razumnikov zaključeno.
licami, brez ozira na to, ali so ta vozila v prometu ali ne. ali so nova (iz tovarn) ali že rabljena, prav tako brez ozira na to, ali je pnevmatika montirana ali v kakršni koli rezervi, opustili svoj čas redno prijavo Upravnemu (II.) oddelku Visokega komisariata. kakor je bilo to predpisano z odredilo št. 33 z dne 31. maja t. 1.
Preden se bodo uporabile za te primere sankcije, predvidene v čl. 6 imenovane odredbe (denarna globa 380—3800 lir, v težjih primerih zaporna kazen v izmeri 15 dni do 6 mesecev) se pozivajo prizadeti, da vložijo predmetne prijave pri RACI (prej Avtomobilski klub), Ljubljana, Beethovnova 14, do 31. decembra t. 1., in sicer na ustreznih obrazcih, ki se dobe istotam.
Po t. januarju 1942 bo dotlej neprijavljena pnevmatika zaplenjena, zoper krivce pa bo
Tretja skupina na sporedu razprav pred sodiščem za varstvo države v Trstu
Prvo skupino obtožencev tvorijo »razumniki«, drugo »komunisti«.
tretjo pa »teroristi«
Trsi, 5. dec. Ko se je končalo zasliševanje skupine tako imenovanih »razumnikov« in skupine tako imenovanih »komunistov«, bo posebno sodišče za varstvo države zasliševalo tretjo skupino, imenovano »teroristi«, h kateri pripadajo naslednji obtoženci, ki doslej še niso bili omenjeni: Engel-bert Besednjak, časnikar iz Gorice, Ivan Marija Čok, odvetnik, rojen v Trstu, Josip Godnik, čevljar, rojen v Komnu, Josip Dolenc, kmet iz Čer-meljice, Franc Hrovatin iz Slavine Milan Stare, študent iz Kantovelja, Danilo Zelen iz Senožeč, Ferdinand Kravanja, kmet iz Bovca, Anton Cernač, delavec iz Slavine, Nikolnj Leznener. kmet iz Grahova, Albert Rejec, uradnik iz Tolmina. Vsi ti so odsotni, mod njimi tudi Zelen, ki je bil pri Ribnici ubit.v spopadu s karabinjerji, kakor je bilo povedano med razpravami.
Navzoči so naslednji obdolženci: Simon Kos, kmet iz Grahova, Mirko Brovec, trgovec iz Grahova, Ludvik Preželj, kmet iz Grahova, Franc Bi-zajil, kmet iz Grahova, Franc Kavs, trgovec iz Bovca, Ivan Ivančič, tkalec iz Bovca. Leopold čopič, delavec iz Bovca, Edvard Belušič, kmet, Malinje (Nemčija), Ivan Klavora, kmei iz Bovca, Friderik Zornik, kmet iz Bovca.
Vsi so obdolžen!, da so po raznih krajih Julijske Benečije in na bivšem jugoslovanskem ozemlju
sodelovali v zarotoišk; organizaciji slovensko govorečih italijanskih državljanov. Organizacija je obsegala različne skupine, ki so pa vse imele separatistični značaj in so skušale uprizarjati atentate zoper nedotakljivost in enotnost države, sabotaže proti vojaškim napravam, bavitii se z vojaškim in političnim vohunstvom, nagovarjati vojake, naj se ne pokore zakonom, pripravljati opustošenja, razdejanja ter vstaje zoper državne oblasti.
Ivančiča in Zornika smatra obtožnica odgovorna za atentat na železnico blizu Trbiža 5. junija 1940. Kavs da je pripravljal dinamitni atentat za 20. september 1038 v Kobaridu ob Ducejrvem obisku. Kravanju. Kavsu ter Ivandiču pripisuje obtožnica odgovornost za požig šole v Bovcu leta 1031.
Besednjak, bivši poslanec v rimski zbornici, tajnik manjšinske zveze a sedežem v Švici in potem na Dunaju, je vodil vse obsežno in zapleteno separatistično gibanje v Julijski Benečiji. Odvetnik Ivan Marija Čok je bil pospeševalec jugoslovanskih separatističnih teženj. Čok je tudi sestav-ljalec važne listine, ki so jo nemške čete našle v arhivih jugoslovanskega vojnega ministrstva v Belgradu. V listini so navedeni ljudje, ki bi z njim vred morali voditi »peto kolono« ob morebitnem spopadu med Italijo in Jugoslavijo. Černa? pa je povzročilec zločina nad zakoncema Marangonijema.
uveden postopek z uporabo zgoraj navedenih kazenskih odredb.
Morebitna tx>jasnila, potrebna interesentom. daje RACI' (prej Avtomobilski klub) v Ljubljani.
Italijansko-romunska trgovina
V sredo so bila zaključena trgovinska pogajanja med Italijo in Romunijo. Iz objave po zaključku pogajanj je razvidno, da obsega načrt za blagovno izmenjavo dobo do 30. septembra 1942. Pogajanja so potekla v prijateljskem
duhu.	. . , , , ,
Med podrobnostmi je omeniti, da bodo plačila iz romunsko-grškega plačilnega prometa šla skozi italijansko-romunski kliring. Vsa plačila IkhIo pretvorjena po rimskih tečajih.
Nova pogodba določa znatno večje kontingente v blagovni izmenjavi kot prejšnja.. Poleg petroleja in proizvodov bo Romunija dobavljala Italiji kmetijske proizvode, mednjimiz.ta koruzo, povrtnine, živino, krmila les m druge surovine. Italija pa lx> izvažala v Romunijo tekstilne proizvode, pold°delane in dodelane, ob-ačMne predmete, mehanične proizvode, kemične in farmaceutske in še celo vrsto drugih predmetov tipične italijanske proizvodnje.
Nadaljevanje italijansko-lirvatskih pogajanj o delovanju denarnih zavodov. Kot smo svoječasno poročali, je bil v začetku preteklega meseca sestanek pododbora za bankarstvo in pododbora za zavarovalstvo v Rimu. Na tem zasedanju 60 razpravljali o položaju hrvatskih denarnih zavodov, ki delajo sedaj na področjih, W j,ih je zasedla od bivše Jugoslavije Italija. V torek, dne 2. decembra pa se je jjonovno sestal italijansko-hrvatski pododbor za bankarstvo, ki je nadaljevat razpravo o vprašanju bank Poleg tega bo obravnaval tudi vprašanje delovanja italijanskih denarnih zavodov na jiodročju Hrvatske. Verjetno je, da bodo zasedanja trajala dalj časa. V petek pa so se začele razprave italijansko-hrvatskega ]xxlodbora za zavarovalstvo.
tnotna cena goriv za kmetijske potrebe. Ministrstvo za korjjoracije je odredilo enotno ceno goriv za kmetijske potrebe in sicer znaša ta cena 205.30 lir za meterski stot za vsa skladišča brez kakršnihkoli drugih dajatev.
Hrvatsko notranje posojilo. Poročali smo že o razpisu hrvatskega notranjega posojila za 1. december. Razpisana je bila transa 3 milijard kun po 2% na tri mcsece. Po poročilih hrvatskih listov je bilo vpisanih že v ponedeljek 1. decembra 2.067 milijonov kun, kar dokazuje veliko obilico kratkoročnega denarja na Hrvatskem.
»Alfa« separatorji za mlekRrstvo v Zagrebu. Pri glavnici 1 milijona kun znaša čisti dobiček za 1940 28.413 kun, dočim je za leto 1030 znašala izguba 65.121 din.
Nova računska obrestna mera za zavarovalstvo je v Nemčiji znižana od 4 na 3%>
Ekscelenca Parenti v Ljubljani
Predsednik Dopolavora jo pregledal delovanje te organizacije
v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 5. dec.
Včeraj zjutraj je dospel v Ljubljano Eksc. Parenti, član nacionalnega direktorija PNF in predsednik Dopolavora. Ekscelenca Parenti je takoj odšel v vladno palačo k Visokemu Komisarju in zveznemu tajniku Emiliju Grazioliju.
Ob navzočnosti zveznega podtajnika Gattija in pokrajinskega tajnika Dopolavora Liberatija, so bili proučeni vsi problemi, ki se tičejo organizacije pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani in njegovega nadaljnega razvoja v vseh odsekih, posebno glede Dopolavora za Oborožene Sile.
Ekscelenca Parenti je dal točna navodila, dočim je Visoki Komisar zagotovil vso podporo za bodoči razvoj organizacije.
Popoldne je Eksc. Parenti obiskal Zvezo borbenih fašijev, zvezno poveljništvo GIL-a ter je nazadnje pregledal pokrajinski sedež Dopolavora ter se zanimal za njegovo delovanje. Nato je obiskal okrepčevalnico v Ljubljani in dal navodila za izboljašnje njene opreme.
Zvečer se je udeležil predstave v Državnem gledališču.
Obisk Eksc. Parentija v Ljubljani kaže živo zanimanje države za novo pokrajino, ki se čedalje bolj uvršča v svojo življenje v organizacijah režima ter dokazuje s tem lojalno sodelovanje prebivalstva, ki ceni vse pobude naših ustanov.
Predsednik Dopolavora je pregledal dosedanje delovanje pokrajinskega Dopolavora in je dal natančna navodila za program bodočega delovanja, po katerem bo uresničena tudi v novi italijanski pokrajini dopolavoristična delavnost, ki navdušuje in pomaga ljudskim množicam v Italiji. Ta mesec bo pričelo delovati devet podjetniških Dopolavorov ter bodo otvorjeni prvi občinski in strokovni Do-polavori.
V izredno lepem sedežu na Taboru, ki je bil popolnoma prenovljen, bodo še v teku tega meseca večerne prireditve za Oborožene' Sile in za ljubljanske dopolavoriste.
Inšpekcija Eksc. Parentija v Ljubljani je dala novo pobudo za dopolavoristično delovanje v novi pokrajini, s katerim se bodo pričeli po določenem načrtu plodni stiki z dopolavorističnimi množicami v ostalih italijanskih pokrajinah.
Iz Ljubljane je predsednik odpotoval v Trst.
Strokovna izobrazba in vzgoja našega obrtniškega naraščaja
Od posebne strani smo prejeli nasledni članek, ki je precej radikalen in ima svojske poglede na vprašanje vzgoje našega obrtniškega naraščaja, s katerim ne bodo vsi soglašali. Toda problem je tako važen, da javna razprava o tem perečem vprašanju naše narodne vzgoje more samo koristiti. Op ur.
Problem vzgoje in strokovne izobrazbe naših vajencev je bolj pereč kot bi utegnil kdo misliti in še zdavnaj ni rečen. Ne rečemo preveč, če trdimo, da se je za rešitev tega problema do zdaj bore malo storilo. Če se je našemu obrtniškemu stanu doslej posvečalo malo pažnje, smo vajence kar zanemarjali in delo za njihovo vzgojo in izobrazbo naravnost prezirali.
Ker pa je naš obrtniški stan sestavni del našega naroda, pa mu bo treba v bodoče posvetiti več skrbi, bo treba prav radi tega posvetiti vzgoji naših vajencev več pozornosti, več ljubezni. V mladini, ki se posveti obrti, moramo gledati bodočnost ne le obrtniškega stanu, marveč tudi bodočnost naroda. Zato moramo biti pri reševanju tega problema radikalni, brezobzirni: voditi nas mora le ena postava, le eno načelo in sicer: korist naroda nad vse!
Vsa vzgoja in izobrazba našega obrtniškega naraščaja je bila doslej popolnoma zgrešena, in sicer radi tega, ker je bila prepuščena zasebnikom, ki v večini slučajev niso imeli ne volje ne pogojev, da bi vzgojili svoj naraščaj. Ponavljamo, vzgoja in izobrazba obrtniškega naraščaja je bila zgrešena, četudi jo nekateri kratkovidni hvalijo in se čudijo napredku, ki smo ga bojda v tem pogledu napravili. Ti ne vidijo ali pa nočejo videti globokega zla v obrtniškem naraščaju, marveč gledajo in občudujejo nekatere dobrote, ki so jih deležni sedanji vajenci v nasprotju s svojimi predniki v dobi pred prvo svetovno vojno. Kdor pa pogleda globlje v življenje in vzgojo naših vajencev in pomočnikov, vidi, da ni govora o kaki vzgoji, ker manjka značajnosti, možatosti, stanovske zavesti, poštenja, narodne in državljanske zavesti, verskt in moralne neoporečnosti, pa strokovne podkovanosti. Nikar ne mislimo, da je vzgoja v tem, da zna vajenec po končani učni dobi napraviti hlače, telovnik, ali mizo, ali par čevljev! To ni bistvo vzgoje. K vzgoji spada oblikovanje celega človeka, ne le nekaterih njegovih zmožnosti. Kar pribijmo ponovno, o kaki vzgoji doslej ni bilo sledu, in še sedaj ni govora.
Kdo je temu vzrok, smo namignili že zgoraj, ko smo rekli, da tiči zlo v vzgojiteljih, ki nimajo nikakih pogojev, da bi mogli vzgajati obrtniški naraščaj, niti dobre volje nimajo, saj ne vzamejo vajenca v uk za to, da bi ga vzgojili, marveč iz
popolnoma drugačnih namenov. Pa kdo bi jim zameril, saj niti sami niso bili vzgojeni.
Pa so še drugi činitelji, ki preprečujejo pravo vzgojo našega obrtniškega naraščaja. Poglejmo si jih v kratkem. Predvsem je problem izbire poklica zelo važen, pa se v večini primerov z njim ne računa. Namesto, da bi se kalkuliralo z veseljem, nagnjenjem, telesnimi in duševnimi zmožnostmi bodočega vajenca, se gre preko tega. Res so tu težave glede zaposlitve, toda te niso v večini primerov, pa tudi vedno ne bodo. Premalo se zahteva predizobrazbe, saj je znano mnenje
šev, pa tudi mojstrov, da za »lerpoba« ni
izobrazbe, zato tudi ne brihtnosti ln šole. Tekom vzgoje some pa se nič ne gleda na versko in moralno vzgojo, nič na stanovsko, narodnostno, državljansko, pa socialno vzgojo. Kdo pa naj
skrbi, kdo naj se briga, da bo ta »poba« znača-jen mož?! Pa res, kdo naj skrbi? Le kdor je sam tak, more tudi na drugega vplivati, da bo tak, saj pravi latinski pregovor: Nemo dat, quod non habetl »Nihče ne da tega, česar nima«, bi rekli po domače. Zato pa je toliko vajencev in mladih pomočnikov podivjanih, nevzgojenih. dokler jih življenje samo ne izuči, da postaneio resnejši, toda življenje jih ne vzgoji ker je v starejših letih vzgoja nemogoča; sv. pismo pravi, da hodi starec po poti, po kateri se je naučil hoditi mladenič. Nič boljše ni s strokovno izobrazbo. Pa o tem se je že nekaj pisalo, pa se bo še, če Bog da Da se to zlo odpravi, mora biti skrb po končani vojni vseh dobro mislečih in našemu narodu dobro hotečih. Zato moramo iti h korenini zla in jo brezobzirno odstraniti. Vemo. da bo bolelo, toda, kot rečeno, voditi nas mora skrb za narod in obrtniški stan, vsak osebni dobiček, vsaka sentimentalnost mora izginiti.
In kaj predlagamo? Zasebnikom naj se vzame pravica imeti vajcnce in naj se v ta namen ustanove strokovne šole, kjer bodo vajenci prejemali pod vodstvom vestnih in strokovno izobraženih, pa v vsakem oziru neoporečnih učiteljev in mojstrov pravo strokovno izobrazbo in vzgojo. Te šole naj se urede tako, de bo pouk v njih praktičen in vsem najmodernejšim zahtevam odgovarjajoč. Dočim bi bližnji obiskovali te šole stanujoči doma, oddaljenejši bi pa stanovali v vajenskih domovih.
Da bodo te šole dosegle svoj namen, moraio biti ustanovljene v vseh večjih delavskih centrih in sicer tako, da je odgovarjajoča šola tam, kjer prevladuje kaka stroka. Razen tega bo treba staviti višje zahteve glede predizobrazbe, sicer bo pešala celotna vzgoja Če kdo ni za šolo, v večini primerov tudf za obrt ne bo. So izjeme in z njimi bo treba računati, pa jim na drug način omogočiti izobrazbo. Od kvalificiranega delavca, in vajenec hoče to biti, imamo pravico zahtevati več kakor od drugih, nekvalificiranih delavcev.
To je predlog, o katerem naj se razmišlja in o katerem se je vedno govorilo Nikar pa ga spričo težav, ki jih slutimo, že a priori ne zavrzi-mo, zlasti ne, če računamo na težave, ki bodo prišle od ljudi, ki nimajo interesa, da bi se ta predlog izvedel. Vse poštene mora voditi sklep: Premalo se I tako kot doslej naj se naš obrtniški naraščaj ne nenje star- I vzgaja v bodoče, in naše vodilo mora biti korist « ni treba • in sreča naroda!
Kristusova zgodovina
Giovanni Papini ————♦-
Spori -
Primer dobre športne vzgoje
Olimpijski zmagovalec Kitamura piše svojemu očetu
kako se počutim slabotnega, kako bedni se mi zdijo lastni rezultati in kako malo upam na uspeh, če pomislim na tega Američana. Skoraj dvakrat je večji od mene. Vedno se smeje in najbrž prav nič ne misli na veliko tekmovanje. Jaz pa se ne morem niti za trenutek sprostiti in vedno mislim le na to, kaj me čaka.
Da bi bili Vi, spoštovani oče, v teh težkih trenutkih zraven mene! Kako dragocena bi mi bila Vaša ljubezen in Vaši nasveti! Moji prijatelji so — čisto razumljivo — prav ljubeznivi do mene in stroga disciplina, katero smo sprejeli prostovoljno, ne meče nobene sence na moje življenje. Čutim pa
Svetovne športne prvake poznamo le po rezultatih in kvečjemu še po slikah, ki smo jih videli v športnih revijah. V bistvu so pa to večinoma svojevrstni ljudje, ki jih krasi energija in samo-premagovanje, često pa tudi ljubezen do domovine, ki jim veleva trenirati in boriti se za čast in slavo svojega naroda. Takšen športnik je japonski plavalec Kitamura, ki je doživel na olimpijskih igrah v Berlinu redko srečo, da je lahko sporočil svojemu očetu v daljni domovini, da si je priboril lovorjev venec v tekmovanju v plavalnem maratonu. Pismo, ki ga je poslal iz olimpijske vasi svojemu očetu, je tako lepo, da zasluži, da ga objavimo kljub temu, da je Japonska zelo daleč in da je že precej časa poteklo od dne, ko smo na državnem športnem polju v Berlinu gledali dramatično borbo v kravlu na 1500 metrov. V času, ko se je 16 letni Kitamura pripravljal na svoj olimpijski krst, je napisal očetu pismo sledeče vsebine:
»Spoštovani oče!
Upam, da boste kmalu prejeli to pismo, ker bo parnik za Jokohamo odplul v nekaj dneh. Naš visoko spoštovani trener misli, da bi mogel osvojili olimpijsko prvenstvo, zdi se mi pa, da govori to zaradi tega, da bi me moralno podprl in da bi mi dal srčnosti za borbo, ki me čaka.
Vem, da sem le majhen deček, katerega je Vaša soproga, moja mati rodila pred šestnajstimi leti. Ne vem, ali sem dovolj močan, da bi se lahko boril s svojim rojakom Makinoin, pa s Tarieom, katerega je poslala Francija, zlasti pa z Američanom... Da, z Američanom! Ne morete si misliti,
Vremenske neprilike v Belgradu
Belgrad, 20. novembra 1941.
Pretekli teden smo imeli v Belgradu izredno spremenljivo vreme. Dogajale so se take spremembe, kakršnih že dolgo ne pomnijo, zlasti ne v tako zgodnjem času. V ponedeljek 10. nov. in v torek 11. nov. je vladalo čmerno, deževno vreme. Toplomer je kazal dan in noč 7° C nad ničlo. V sredo 12. nov. zjutraj pa je začela briti znana belgrajska košava, ki je od ure do ure postajala močnejša. Temperatura je padla na 5° C nad ničlo, barometer pa od 766 na 758 mm. Slabo vreme se je obetalo. Že v sredo popoldne je pričelo močneje deževati, nakar je deževalo vso noč ter ves četrtek. Košava je postajala še hujša, tako da je povzročila tudi hudo nesrečo, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Močan sunek košave je namreč podrl visoko steno pri bombardiranju porušene gimnazije v Poincarejevi ulici, ki se je podrla na poleg stoječo stavbo uredništva belgrajskega dnevnika »Obnove«. Pod silnim pritiskom ruše-čega se kamenja je streha omenjene stavbe popustila, nakar se je strop s tramovjem podrl v pisarno, v kateri sta bili zaposleni dve uradnici. Obe sta pod ruševinami ostali na mestu mrtvi.
V četrtek 13. nov. zvečer se je ozračje pričelo počasi ohlajevati. Na nebu so se pojavili okoli 7 svetli beli oblaki, znanilci snežnega vremena. Košava je divjala naprej z nezmanjšano srditostjo. Temperatura je čez noč občutno padla in sicer je toplomer kazal v četrtek zvečer 5° C nad ničlo, v petek zjutraj pa —3° C. Proti poldnevu se je temperatura znižala še na —5" C. Snežiti pa je pričelo že okrog 3 zjutraj. Padal je popolnoma suh pršič. V petek je vladal v Belgradu pravi pekel. Košava je v svojem divjanju dosegla višek, metlo je kakor sredi januarja. Temperatura je ves dan ostala na —5" C. Veter je nosil cele oblake snežnega prahu po ulicah. Številni reklamni napisi so ležali po cestah. Podrlo se je tudi mnogo dimnikov. Po poledenelih ulicah so ljudje padali kakor za stavo. Najhujše je bilo na odprtih prostorih, kjer se je košava zaganjala z vso silo, tako na Terazijah, na Aleksandrovi ulici, v Balkanski ulici, na Slaviji in okoli Kne-ževega spomenika, številni pešci so se nehote seznanjali s trdoto asfalta. Mnogo klobukov je idletelo iskat novega gospodarja, Ta dan si lahko
videl obilo smešnih prizorov. Na Terazijah stoji navadno prometnik. V petek si ga zaman iskal na njegovem mestu; pač, tudi danes je tam, toda ne stoji strumno in dostojanstveno, • da bi urejal promet, ampak žalostno sedi na tleh in se skuša pobrati na spolzkem asfaltu. Košava pa je neusmiljena. Komaj se napol dvigne, ga zopet podre in revež mora spet začeti pobirati samega sebe. Spet drugje se dva človeka držita za roke in se previdno vodita po cesti. Toda na voglu sunek košave in že oba poljubljata mater zemljo. Na drugem koncu ulice se številni pasanti krčevito oprijemajo debla drobnega drevesca, ki že samo komaj kljubuje viharju.
Zaradi presilnega vetra in hudih snežnih me-težev so v petek ustavili tramvajski promet Tračnice je bilo nemogoče sproti čistiti, ker jih je sneg sproti zasipaval. Ker je veter sneg zanašal v velikih vrtincih po zraku, so se na nekaterih mestih' nakopičili do en meter visoki zameti.
Neurje s snegom je divjalo v petek ves dan, nato še vso noč in še v soboto dopoldne. Okoli poldneva se je končno pričelo polagoma jasniti, prav tako pa je popustila tudi košava. Mraz pa ni prenehal. Termometer je kazal v petek ves dan —5° C, v soboto ves dan —3'1 C, barometer pa se je dvignil na 775 mm. Izredno visok skoki Noč od sobote na nedeljo je bila izredno jasna in seveda mrzla. V nedeljo 16. nov. pa smo imeli pravo zimsko, sončno vreme. Na soncu je bilo prijetno toplo, medtem ko se je v senci temperatura obdržala ves dan na —1" C. Na Kalemegdanu je bilo v nedeljo vse živo sankačev, ki so izkoristili lepo vreme in dober sneg.
V ponedeljek pa se je vreme zopet poslabšalo. Proti večeru je bilo že močno oblačno in je pričelo rahlo snežiti. Pomalem je snežilo vso noč, v torek zjutraj pa je sneg orecej močno padal Temperatura je bila stalno na . ničli, zato se je sneg tudi takoj prijel in obležal. Vsega snega je zapadlo v Belgradu do sedaj okoli 20 cm. V sredo 19. nov. pa se je ozračje nekoliko segrelo ter se je sneg pričel počasi topiti. Sonce, ki je prodrlo težke oblake, je zelo toplo grelo. Barometer od ponedeljka vsak dan pada za 1 ali 2 mm Kaze, da se lepo vreme nc bo dolgo držalo. Da-nes je zopet močno oblačno in utegnemo dobiti novih padavin.
ne meče nobene sence na moje življenje. Čutim pa potrebo za Vami in materjo in tudi za sestrami, s katerimi ste me obdarili. Manjka mi ozračje naše hiše in Vaša plemenita skrb, ki me je vedno obkrožala. Le ena misel je, ki mi daje moči in srčnosti : da se borimo tukaj Za slavo svoje domovine in da bo ime Japonske, če bomo zmagali, počaščeno po najoddaljenejših delih zemeljske oble.
Dovolil sem si, da sem to, da ste mi Vi o tem pisali, pokazal našemu spoštovanemu voditelju. Takrat jc zbral vse moje tovariše in jim naroči!, naj se drže Vaših divnih nasvetov. Bil sem zelo ponosen in srečen, ko sem se prepričal, kako dragoceni so Vaši nasveti.
Če sem Vam napisal, da čutim domotožje po naši hiši, ne smete sklepati, da tukaj ni ničesar, kar bi vplivalo na prijetno življenje. Naravno je, da je naš način življenja posvečen v glavnem treniranju. Vendar nas to ne moti, da se ne bi zanimali za to zemljo, ki se v marsičem razlikuje od naše.
Tukajšnji moški in ženske so posebne vrele. Za Vas, spoštovani oče, ki ste prepotovali ves svet, ni na Evropcih in Američanih ničesar, kar bi Vas zanimalo. Za nas pa, ki nismo še nikoli zapustili zemlje vzhajajočega sonca, je stvar čisto drugačna. Iznenadilo nas je ljubko in svobodno obnašanje žensk. Rekli boste, da smo premladi, da bi si dovolili taka opažanja, jaz pa bitim, da Vas prepričam, da veliko bolj cenim naše šege in navade: mirno vzdržnost naše matere in poslušnost mojih sester.
Bliža se ura počitka, spoštovani oče, preden pa mi bo dalo spanje moči, ki mi bodo potrebne za jutrišnje borbe, bom zaprosil, kakor ste me navadila, naše bogove, da mi dajo moči in srčnosti in da okrepijo moje mišice.
Jutri po tekmah bom dodal nekaj vrstic temu pismu. Za danes končujem, prosim Vas pa, da negujete mojega psa in da redno krmite moje rdeče ribice.
♦
Moja želja je izpolnjena! Ne morem izraziti, kako sem srečen. Ne le zato, ker Vam lahko sporočim, kar ste zvedeli gotovo že prej, temveč ker se je zgodila redka sreča, da sem postal olimpijski zmagovalec v plavanju na 1500 metrov. Naš spoštovani voditelj mi je segel v roko in me pooblastil, da Vam sporočim, da bom lahko posvetil v prihodnjem letu več časa angleškemu jeziku, pri-rodnim vedam in drugim predavanjem im da ne bo več potrebno, da bi toliko treniral.
Ne morete si misliti, kako bom srečen, ko se bom vrnil domov. Nisem pozabil, da ste mi obljubili nagrado, če se bom vrnil kot zmagovalec. Ze dolgo časa sem razmišljal o tem. sedaj pa Vam lahko sporočim, da bi žele! motorno kolo, seveda, če ne mislite, da sem premlad za ta šport. Mogoče hi lahko dodali mojemu akvariju dve izmed onih krasnih ribic, katere smo občudovali, ki pa so bile predrage.
Končujem to pismo, spoštovani oče, ker je čas. da ga oddam, da bi dospelo pravočasno na parnik. Pošiljam Vam svoje ponižne pozdrave.
Vaš sin Kitamura.«
Zaupnik CONI-ja sporoča:
V zvezi s prejšnjimi odredbami o enotnih urah za vse urade Ljubljanske pokrajine se pozivajo športne zveze, športni komisarji in društva za pospeševanje športnega udejslvovanja, naj urede svoje delo v smislu odredbe.
Zlasti se priporoča kar največja delavnost med mladino, ki ima sedaj v popoldanskih urah,
Nihče ni nikoli zvedel, koliko dečkov je bilo žrtev Herodovega strahu. Ni bilo prvič, da so padli v Judeji pod mečevo ostrino tudi doiencki, ki so se držali materinih prsi. Izraelski narod sam je v starih časih kaznoval sovražna mesta s tem, da je poklal starce, žene, mladeniče in otroke. Prizanesel je samo dekletom, da jih _ je dobil za sužnje in priležnice. Sedaj je Idumejec uporabil zakon maščevanja za narod, ki ga je sprejel.
Ne vemo, koliko je bilo nedolžnih otrocicev, toda vemo, ako zasluži Makrobij vero, da je bil med njimi mali Herodov sinek, ki se je nahajal pri dojilji v Betlehemu. Kdo ve, ali ni bila to za starega vladarja, morilca žene in sinov, osveta, kdo ve, ali ni trpel, ko so mu prinesli vest o pomoti. Kmalu potem je moral zapustiti življenje, ko ga je napadla gnusna bolezen. Živemu je truplo gnilo, črvi so mu žrli mode, noge so se mu vnele, dihal je v kratkih presledkih, neznosen smrad je šel od njega. Zoprn sam sebi se je poskusil umoriti pri mizi z nožem, in končno je umrl, ko je bil poprej naročil Salomi, naj da pomoriti mnogo mladeničev, ki so bili zaprti po ječah...
Pokolj nedolžnih je bilo zadnje dejanje gnusnega in krvoločnega starca. Ta žrtev nedolžnih okrog zibelke Nedolžnega: ta krvni žgalni dar za rojenega, ki bo daroval svojo kri za odrešenje krivih, ta človeška žrtev za onega, ki bo nekoč darovan, ima preroški pomen. Tisoči in tisoči nedolžnih bodo morali umreti po njegovi smrti zaradi edinega prestopka, ker so verovali v njegovo vstajenje: rodil se je, da umre za druge, in glej tisoči rojenih umirajo zanj, da bi tako rekoč odkupili njegovo rojstvo.
Strašna skrivnost je v tej krvavi žrtvi čistih, v tem dccimiranju sovrstnikov. Pripadali so rodu, ki ga bo izdal in križal. Toda oni, katere so onega dne pomorili Herodovi vojaki, niso videli in niso prišli gledat, kako mučijo njihovega Gospoda. Rešili so ga s svojo smrtjo in sebe so rešili za vedno. Bili so nedolžni in nedolžni so ostali za večno. Njihovi očetje in njihovi preživeli bratje jih bodo nekega dne maščevali, toda odpuščeno jim bo, ker ne vedo, kaj delajo.
Zvečer pa, ko se zakrijejo betlehemske hiše v mrak in prižgejo luči, odide Mati skrivaj kot begunka, kot tatica, kot pregnanka. Kralju ukrade eno življenje, rešuje narodu nado, pritiska na prsa svojega sinka, svoje bogastvo, svojo bolest.
Krene proti zahodu, prehodi staro kanaansko zemljo in zagleda po malih odpočitkib — dnevi so kratki — Nil in pride v deželo Mizrajm, ki je stala toliko solz njene pradede pred 14. stoletji.
Dalje
ko so uradi zaprti, več prostega časa in se more jx)svetiti športnemu udejstvovanju zato v večji meri.
Telesno delo - najboljša priprava za smučanje
Minili so časi, ko so izobraženi ljudje mislili, da je telesno delo poniževalno. K temu je mnogo pripomoglo športno gibanje, ki v bistvu ni nič drugega kot nadomestilo za telesno delo, ki ohrani človeka krepkega in odpornega. Med izobraženci je vedno več takih, ki se zavedajo, da so dolžni skrbeti za to, da so tudi v fizičnem pogledu čim dalj časa v dobri kondiciji. Nekateri telovadijo drugi gojijo šport, vedno več pa je takih, ki radi poprimejo tudi za sekiro in lopato.
V tem pogledu je zanimivo mišljenje uglednih športnih strokovnjakov, ki razpravljajo pred zimsko sezono o perečem vprašanju smuškega predtrenin-ga za neorganizirane športnike. Večina jih priporoča gojitev najrazličnejših športov, pa tudi vsakdanje domače opravke, ki po svojem učinku ne zaostajajo za raznimi sistemi gimnastike. Skoraj vsako telesno delo je istočasno tudi koristna priprava za smučanje. V poštev pride sekanje in žaganje drv, prenašanje bremen, drgnjenje parketov, hoja po stopnicah in drugo. Tistim, ki so vse leto sedeli v pisarnah, priporočajo, da se lotijo v decembru vsakdanjih domačih opravkov, zlasti pa je koristno, da veliko in hitro hodijo. Prijatelji bele opojnosti, ki se bodo pravočasno utrdili s telesnim delom in hitrimi sprehodi, bodo imeli gotovo več užitka, ko bodo pripeli na noge dolge deske in se podali na snežne poljane.
*
Romunski vojakj se pripravljajo na smu-ške tekme, ki bodo od 6.—15 februarja v Ga-Pa. Sodelovali bodo v skupinskem teku vojaških reprezentanc.
Hrvati odpravljajo športne tujke. Kakor je znano, si prizadevajo hrvatski jezikoslovci, da bi očistili jezik vseli tujih izrazov. Isto stremljenje opažamo tudi v hrvatskih športnih poročilih. Namesto izrazov stadion, hockev na ledu in boksanje uporabljajo »vclcigrulište«, »pa-ličanjc« in »pesničanjec.
Obravnave proti navijalcem cen
Ljubljana, 5. dec.
Že svojčas smo omenili, da vodi okrajno sodišče mnogo kazenskih zadev, ki se nanašajo na kršitve raznih ukrepov, določb in uredb o racioni-ranju življenjskih in drugih potrebščin, kakor tudi kršitve določb o nakupu in prodaji krompirja, maščob, raznih prometnih potrebščin itd.
V	drugi polovici novembra je bilo okrajnemu sodišču naznanjenih 50 novih kršitev omenjenih predpisov. Konec meseca je bilo zaznamovanih celotno 174 tekočih zadev. Zelo mnogo razprav ie razpisanih za prihodnje dneve tega meseca. Mnogo gostilničarjev je bilo ovadenih zaradi cenikov, ki jih niso imeli v svojih lokalih v predpisani obliki in ne na vidnih mestih. Mnogo trgovcev je naznanjenih zaradi previsokega zaračunavanja dovoljenega pribitka na nabavne cene. V drugi polovici novembra je bilo izrečenih 16 obsodb, s katerimi so bile razne pridobitne osebe obsojene na manjše denarne kazni, 18 jih jc bilo oproščenih. Proti 70 sodbam odnosno drugim rešitvam je bilo podanih 70 prizivov na okrožno kot prizivno sodišče.
V	četrtek so se vrstile pred sodnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču razne razprave zaradi navijanja cen. Ker je neka mesarica zahtevala kar 8 lir za pol kilograma mesa. je bila obsojena zaradi prekoračenja najvišjih cen mesu na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni ali v nadaljnih 9 dni zapora in tia 150 lir povprečnine. Prvotno je bila navadno določena povprečnina na 114 lir, sedaj je zvišana na 150 lir. Ta znesek jc v smislu nekdanjih uredb določen za vzdrževanje raznih jusličniii zgradb in jetnišnic.
$haJ&JM> novice.
Koledar
Sobota, 6. decembra: Nikolaj, škof; Leoncija, mučenica; Pashazij, mučenec; Dativa, mučenica.
Nedelja 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni učenik; Urban, škof; Fara devica.
Novi grobovi
+ Jakob Perdan. V Sodražici je umrl 4. t. m. posestnik Jakob Perdan, ki je dolgo vrsto let z vnemo sodeloval pri domačih gasilcih, katerim je bil predsednik. Pogreb bo v Sodražici 6.t. m. ob pol 5 pojioldne. Vsem njegovim dragim naše sožalje, njemu pa naj sveti večna luč!
+ J. Kompare. Na Ghncah je umrl po dolgi bolezni g. J. Kompare. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne iz Čampove ulice 6 na Glincah na pokopališče na Viču. Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše sožalje!
+ Uršula Hribernik. V Ljubljani je 4. t. m. umrla gospa Uršula Hribernik roj. Obid. Pogreb bo 6. t. m. iz kapelice sv. Petra na Žalah ob pol 3 popoldne. Naj počiva v miru, njenim otrokom naše sožalje!
■f* Terezija Gorjanc. V Ljubljani je umrla 5. t. m. v sivi starosti gospa Terezija Gorjanc. Pogreb pokojnice bo v nedeljo 7. t. m. ob 3 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj počiva v miru, vsem njenim dragim naše sožalje!
Vsem našim rojakom že limo pravo notranio bla godat. zato lem topleje priporočamo. da bi se prav vsi oprijeli
, Bogoljuba'
Vsem! Zakaj poudarjamo Zato, ker jih je na žalost še dokaj med našim ljudstvom, ki se „Bo-goliubu* izmikajo, dokaj ziasti med fanti m možmi. Kdo jim je .vtepe! mise1, kBkorda je »Bogoljub* bolj za ženstvo?! Kdor tako ijovori, ga gotovo ni bral. Vpraša-,110: Aliveliajoza moškedrugačne postave in drugačnezahteve? Ali se bo 1o hoteli mo^ki zveličati po kakšnih olajšanih predpisih? Pre J Bogom ni razločka.Vsem velja: Iščite najprej božie kraljestvo' Iščmio božje kraliestvo ob toki „Bogoli u ba" I Za nnročnike v skuotnah na leto samo b-— Liri
UPRAVA V LJUBLJANI, LJUDSKA TISKARNA
soboslikarje, trg. vajence, frizerke in ključavničarje. Fantje oziroma dekleta, ki bi si želeli izbrati katerega izmed teh poklicev, naj pridejo v poklicno svetovalnico (v poslopju šolske poliklinike) od 9. do 12. t. m., vsak dan točno ob 9. Učna mesta se bodo posredovala ti6tim, ki imajo /a navedene obrti potrebno šolsko predizobrazbo in ki bodo na osnovi psihotehnične preizkušnje spoznan! »a /možne izvršiti ene^a izmed porniih poklicev. — Psi-hotehnična preizkušnja m posredovanje učnega mesta ie brezplačno.
— Namesto venca na grob dedka, gosp. Karla Lušickega so darovali Andrej, Metka in Janez Lu-šicky 300 lir za borovniške reveže v počastitev njegovega spomina. Uprava občine Borovnica 6e imenovanim najlepše zahvaljuje v imenu obdaro-vanih.
Ljubljana
Izboljšan potniški promet
Pristojne oblasti so kljub težkim razmeram v veliki meri omogočile in zboljšale osebni promet. Omenjamo ugodno spremembo voznega reda na Dolenjskem z delitvijo vlakov proti Novemu mestu in Kočevju ter popravilo borovniškega viadukta v izredno kratkem času, kar je šele omogočilo reden železniški promet s Trstom in direktno odpravo potnikov, prtljage in ekspresnega blaga z vsemi postajami Italije. Meseca septembra se je uredila taka direktna odprava tudi med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko ter s področjem bp tta in Šibenika. Zlasti se lahko izdajajo med Ljubljano in postajami Hrvatske vključno Split in aibenik direktne enosmerne vozne karte, ki imajo desetdnevno veljavnost do 20 km razdalje in enomesečno za razdalje nad 200 km. Posebno važna pa je možnost izdajanja povratnih voznih kart z veljavnostjo 4 mesecev s 50% popustom za hrvatski del vožnje. Gotovo se bodo vsi potniki, ki potujejo na Hrvatsko, zlasti v oddaljenejše kraje, kakor Sarajevo, Osijek in Zemun, če se bodo vrnili najkasneje v 4 mesecih, radi posluževali teh povratnih kart s polovično ceno na hrvatskih železnicah Posebna ugodnost teh povratnih kart je tudi v tem, da se vožnja lahko prekine neomejeno in brez vsake formalnosti.
—	Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica Ljubljanske pokrajine, Ljubljana, prej Hranilnica dravske banovine oz. Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za Božič več nagrad po 50 in 25 lir za hišne pomočnice, kuharice, hišne, služkinje itd., ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že šest mesecev naložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da 6e do vključno 17. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice v Puccinijevi ul. št. 9, med poslovnimi urami od 9 do 1214. V dokaz morajo predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teli knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v četrtek 18. t m. ob 5. popoldne. Nagrajenke bodo obveščene s posebnim dopisom. Gospodinje in gospodarji, ojiozorite na to svoje posle!
—	Suho in megleno. Po precej mokrem novembru je nastopil suh december, ki ga pa spremlja zelo gosta megla, takšna, da bi jo lahko rezali.
V	zadnjih treh dneh se je jutranja temjieratura navadno gibala med -S.8" in -6.4» C. To stopinjo toplote jc termometer kazal v petek zjutraj. Dnevna temperatura se še vedno giblje in je bila v četrtek +1.8®C. Barometer je v torek dosegel najvišje stanje 779 6. nato je začel padati, a se je v petek zjutraj dvignil na 775.6 m'm. Po travnikih in njivah je močna slana, po drevju debelo ivje.
V	četrtek je bila sv. Barbara. O njej pravijo tudi: Na sv. Barbare močno ivje. bo r»tem drugo leto 6adja polno drevje. Na sv. Barbare dan se je povsod videlo po žitnih njivah 6trnišče. Letos je december po ravninah brez snega. Tudi lani nismo imeli v decembru prav visokega snega Tu je šele konec januarja in februarja prav na debelo zapadel, tako da ga je bilo ponekod toliko, kakor v hud-i zimi 1. 1929.	.
_ Vknjiženi in izbrisani dolgovi. Zemljiškoknjižni urad za Ljubljano in okolico je v novembru pri 72 nepremičninah vknjižil za 5,859.824 lir raznih hipotečnih posojil, ki so jih večji del dovoljevali ljubljanski denarni zavodi. Najvišje posojilo je znašalo 1,800.000 lir, za katero je bil zaznamovan vr3tni red. V novembru pa je bilo pri 47 nepremičninah izbrisanih za 5.502.725 din raznih posojil, da+je pri 4 posestvih 216.000 lir in pri 8 še stari kronski dolgovi v znesku 128.792 K. Najvišje pccojilo je bilo izbrisano v znesku 1,4^0.000 din ali v sedanji valuti 543.000 lir.
_ Prosta vajenska me«!« Pokr»jtrwka poklicna svetovalnica razpolaga z učnimi mesti za mizarje, brivce, tapetnike, krojače, črkostikai je, pleskarje m
venščini — 13.17 Orkester EIAR-ja in komorni zbor pod vodstvom D. M. Šijanca: Operetna glasba — 14 Radijska poročila — 14.15 Kvartet Ježek in Miloš Ziherl s saksofonom — 14.45 Radijska [Kiročila v slovenščini — 17.15 Nove plošče Cetru — 19 30 lladijeka poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 »Moč usode«, vmes pogovor v slovenščini, po operi radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosfiosvetska c. 10 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31.
1 Cerkvena glasba v stolnici pri slovesnem praznovanju stolnega patrona sv. Nikolaja v nedeljo 7. dec.: Premrl: Sv. Nikolaj; Koralni introit. haydnova: Marijaceljska maša. Foerster: Oradual; Wagner: Jubilate; Šček- Sv. Nikolaj. — Po mnogih desetletjih — morda bo kmalu že stoletje — prihaja na naš stolni kor zopet Ha^dn. Cecilijanska doba je v svoji strogosti, ki je bila včasih že kar nekam mrka, te vrste gla6bo odklanja kot nelitur-gično. V resnici pa je Haydnova glasba tako polna otroške pobožnosti in čistega veselja, da se je le čuditi, kako so Haydnu kdai mogli očitati necer-kvenost. Tudi liturgičnim zahtevam glede besedila
I in dolžine posameznih delov se da s smiselnim krajšanjem lahko zadostiti. Pri Marijaceljski maši . so jxisebno učinkovite fuge na koncu Glorie, Čreda in Agnue Dei. Ista maša 6e bo izvajala tudi 8. dcc. ! na praznik Brezmadežne.
: 1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! Za akad. službo bažjo pri 00 frančiškanih je pevska vaja v soboto zvečer ob pol sedmih, in v nedeljo dopoldne ob desetih; prav tako bo na praznik Brezmadežne v ponedeljek 8. decembra fievska vaja dojioldne ob desetih.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo od 6obote od 20 do ponedeljka do 8 opravljala mestn. zdravn. dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova 13-1, telefon št. 47-64. Od ponedeljka od 8 zjutraj do torka do 8 pa mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon št. 36-24.
I V počastitev spomina blagopokojnega gospoda Viktorja Medena je darovala Sekcija želez-ninarjev Združenja trgovcev in gostilničarjev v Ljubljani Trgovskemu društvu »Merkur« v Ljubljani znesek tisoč lir.
I Jutri ob 5 popoldne Vam bo Rokodelski oder poskrbel za prijetno razvedrilo, ko bo ponovil Niccodemijevo komedijo v treh dejanjih — »Po6tr-žek«. Pohitite |x> vstopnice, ki jih dobite jutri dopoldne v predprodaji od 10 do 12 v društveni pisarni Rokodelskega doma, Petrarkova ulica 12-1, ter 1 uro pred predstavo pri blagajni. Cene vstopnicam so nizke.
1 Kdor še ni dobil živilske nakaznice za december, lahko pride ponjo tudi v nedeljo, 7. t. m., v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 9. do 12. ure.
1 Po oblačilne nakaznice naj pridejo vsi tisti, ki stalno prebivajo v Ljubljani ter še niso dobili oblačilne nakaznice, najpozneje do prihodnje sobote 13. decembra med uradnimi urami od 9. do 15. ure v odsek za oblačilne nakaznice v I. nadstropju hiše na Ambroževem trgu št. 7, kjer je bil prej Mestni pogrebni zavod in vojaški urad ter je sedaj v pritličju tudi socialni urad. Po tem roku pa zamudniki nikakor več ne bodo mogli dohiti oblačilnih nakaznic, na kar vse upravičence izrecno opozarjamo.
1 Obisk ia sprejem nedeljske uprizoritve Les-kovčeve igre »Vera in nevera« je dokazal, da je zmotno naziranje, češ, da širše občinstvo ni doraslo jx>jniovatiju umetnostno više btoječih del. To Leskovčevo delo pa tudi ni v skrivnosten plašč zavita individualistična tvorba, ampak vsakomur na stežaj odprta knjiga umetnika, ki ni izgubil stika z narodom. Sprejmimo njegovo darilo in udeležimo se jx>novirve, ki bo jutri v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice dobite v Frančiškanski ulici.
1 Akademski pevski zbor bo priredil v petek 12. t. m. ob 18.30 v »Unionu« večer vokalne glasbe, ki bo reprezentirana po znanih skladateljih: Adk-mič, Bajuk, Dev, Foerster, Jenko, Kocijančič, Ma-rolt, Potočnik in Tome. Zaradi zanimanja, ki vlada za koncert priporočamo cenj. občinstvu, da si nabavi vstopnice že v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži. ,
1 Katehetski sestanek bo v torek 9. decembra v posvetovalnici KTD ob 6. zvečer. Predaval bo nadzornik g. kan. J. Šimenc. Pridite!
1 Pevčka s planin prideta na praznik 8. dec. ob jxil 5. popoldne v Frančiškansko dvorano. V resnici sta to le mlada pevca z Galjevice, ki vas hočeta v družbi svojih šestdesetih tovarišev iz Sa-lezijanskega mladinskega doma na Rakovniku z lepimi melodijami in ljubeznivim igranjem razveseliti in vam glasno jx>vedati, da je več ko vse časti in vse bogastvo dobremu otroku vredna mati. Zato vabita tudi vas. da ju pridete poslušat. Predpro-daja vstopnic in libreta v trgovini A. Sfiligoj.
Gledališče
Drama: Sobota, 6. dec. ob 14.30: Zaključena predstava za Dojx>lavoro; ob 17: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop Miklavža s spremstvom. — Nedelja, 7. decembra ob 14: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Nastop Miklavža 6 spremstvom, ob 17.30: »Dom«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 8. decembra ob 14: »Petrčkove jx>slednje sanje«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene Nastop Miklavža 6 spremstvom; ob 17.30: »O, ta mladina!« Izven. Znižane cene.
Opera: Sobota, 6. decembra ob 17: »Sevilj-6lci brivec«. Red Premierski. — Nedelja, 7. decembra ob 10.30 »Desetnica«. Krstna predstava. Mladinska igra. Izven; ob 16: »La Boliemc«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek. 8. dec. ob 10.30: »Desetnica«. Mladinska igra. Izven, ob 16: »Madame Butterfly. Izven.
Radio Ljubljana
Sobota, 6. decembra! 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.43 I*hk« glasba, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.13 Klasični trio — 12.35 Pesmi in napevi — 13 Napoved ča=a. radijska poročila — 13.13 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slo-
Poizvedovanja
Najdena je bila pred cerkvijo sv. Petra usnja-ta žeii6ka leva rokavica in 6e dobi v naši upravi.
Iz Hrvatske
Odlikovani hrvaški letalci. Hrvaški zrako-plovni jjodpolkovnik Džal je dobil od Hitlerja železni križec II. stopnje za uspehe, ki jih je pokazal ila vzhodnem bojišča. Isto odlikovanje je prejel tudi zrakoplovni poročnik Veličan s posadko svojega letala.
Novi slovaški poslanik že dopotoval v Zagreb. V Zagreb je te dni dopotoval novoimenovani slovaški po=lanik dr. Josef Cieker, svoječasni slovaški poslanik v Belgradu. Dr. Cieker spada med najmlajše slovaške diplomate. Študiral je več let v Franciji, kjer je tudi napisal svojo doktorsko disertacijo »Slovaško vprašanje«. Razen svoje disertacije je objavil še daljšo Študijo »Uničeni mostovi«, v kateri je opisal in obsodil politiko med bivšo Čehoslovaško in bivšo Poljsko. Kot dijak se je udejstvoval tudi v raznih dijaških organizacijah. Nekaj časa je bil tudi podpredsednik >Pax Romanae«.
Novi hrvatski poslanik za Bratislavo. Poglavnik je imenoval za hrvatskega poslanika v Bratislavi dr. Josipa Berkoviča, svoječasnega splitskega župana. Dr. Berkovič je politično pripadal dr. Mačkovi kmečki stranki, v zadnjem času se je pa tudi on pridružil tistim bivšim poslancem, ki so vstopili v ustaško organizacijo in priznali dr. Paveliča za svojega voditelja.
Bolniško zavarovanje hrvatskih delavcev v Nemčiji. Zaradi ureditve vprašanja bolniškega zavarovanja hrvatskih delavcev v Nemčiji, je odpotovala v Berlin posebna hrvatska delegacija. Vodi jo minister za korporacije dr Sušič.
Graditev progo Karlovec—Bihač. Vsa pred-dela za graditev nove železniške ^iroge. ki bo šla iz Karlovca v Bihač, so končana ter bodo samo progo pričeli graditi še to zimo.
Proračun za mesto Karlovec. Karlovška mestna občina je izdelala proračunski osnutek za novo proračunsko leto. Proračun za prihodnje leto znaša nad 40 milijonov kun ter je enkrat večji od lanskega.
Zbirka za hrvatske prostovoljce. Za hrvatske prostovoljce so dosedaj nabrali znesek 1,800.000 kun.
V Zagrebu Ro ustanovili tudi centralo za perutnino in divjačino.
Proračun Sarajeva. Kakor skoraj vsa ostala hrvatska mesta je tudi Sarajevo močno zvišalo proračun za prihodnje leto ter predvideva skoraj 100 milijonov kun izdatkov in prav toliko dohodkov.
Nemški vojaški poveljnik t Zagrebu prestavljen. Dosedanji nemški vojaški poveljnik v Zagrebu, polkovnik Reiehert, je prestavljen na drugo službeno mesto ter je pred dnevi zapustil Zagreb.
Prisilna oddaja starih gumijastih izdelkov. Ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino je izdalo odredlio, po kateri je treba oddati vse stare gumijaste izdelke tovarni Bata v Borovem, ki bo za vsak kg tega blaga plačala 15 kun. Istočasno je treba prijaviti tudi vse zaloge gumijastega blaga.
Pisatelj knjige »Masonerija na Hrvatskem« oproščen. Dolgotrajna razprava proti hrv. časnikarju Mirku Glojnarifu, pisatelju knjige »Masonerija na Hrvatskem«, je bila zadnje dni končana ter je sodišče toženca oprostilo, ker je vse svoje navedbe v knjigi pred sodiščem tudi dokazal.
Poziv ministra za obrt, veleobrt in trgovino hrvatskim kmetovalcem. Minister za obrt, veleobrt in trgovino, dr. Dragotin Toth, je izdal na hrvatske kmetovalce poziv, v katerem med drugim pravi, da je hrvatski narod stalno hrepenel samo po svoji samostojnosti in ga razne polovične rešitve niso mogle zadovolliti. Sedanja svoboda je pridobljena s krvjo in jo bo zato tudi treba braniti. Hrvatski narod ima danes svojo vojsko in svoje ustaše. ki simbolizirajo njegovo moč. Zato je glavna naloga sedanje Hrvatske, da preskrbi svojo vojsko. V ta namen je bila pred kratkim seja vseh zainteresiranih krogov, na kateri so pretresali vsa ta vprašanja. Sklenjeno je bilo, da ne sme nihče na Hrvatskem trpeti pomanjkanja, v prvi vrsti, pa ne hrvatska vojska. Vlada je že storila svoje Popolne organizacije pa ni brez sodelovanja naroda. Zato je potrebno nadzorstvo nad vsemi razpoložljivimi zalogami živil in je treba z vsemi silami zatreti promet z živili mimo nadzorstva državnih oblasti. Nadzorstvo nad prometom z živino bo vršila zaiednica za promet z živino in vsemi temi proizvodi pieko posameznih velikih žup. Današnji čas zahteva od vsakega Hr vata poslušnost in samoodpoved vsemu temu, česar drugi nima. Zato resorni minister poziva vse hrvatske kmete, da naj prodajajo svojo živino, svinje, mast, loj in ostale proizvode samo zajcdnici za promet z živino in nikomur drugemu, ker to zahtevajo interesi hrvatske vejske in hrvatske države.
Hrvatska obrtna zveza vstopila v osrednjo or ganizacijo mednarodnega obrtništva. Pred poglav-nikom je bil podpisan pristop Hrvatske obrtne zveze v članstvo mednarodne osrednje organizacije svetovnega obrtništva. Tozadevna pogajanja je vodil v Zagrebu vodja te organizacije, državni svetnik in inšpektor fašistične stranke ' Gazzotti, ki je obenem tudi predsednik Narodne zveze fašističnih obrtnikov. Istočasno je bilo tudi sklenjeno še tesnejše sodelovanje hrvatskih in italijanskih obrtnikov.
Poglavnikova odredb«. Poglavnik je razveljavil odredbo, s katero je bil odpuščen iz državne službe predsednik Upravnega sodišča v Zagrebu dr, Milovan Zoričič, ki je sedaj z drugo odredbo upo kojen.
Nova imena cigaret In tobaka hrvatskega dr lavnega monopola. Uprava hrvatskega državnega monopola je izdala nove tiskane cenike, iz katerih so razvidna tudi nova imena hrvatskih cigaret. Cene cigaretam so določene za 1000 komadov ter so naslednje: »Velebit« (prej Sumadija) 1000 kun, »Dubrava« 850, »Drina« 700, »Neretva« 650, »Lju-buški« (prej Morava) 550, »Trebevič« (prej Mirja-na) 550, »Grič« (prej Bled) 550, »Hercegovina« 500, »Hum« (prej Zeta) 500, »Rama« (prej Ibar) 425 in »Bregava« (prej Drava) 350 kun. 1 kg to
625, humskega (zetskega) 450, savskega 300 kun in tobaka za pipe 150 kun. Istočasno je hrvatska monopolska uprava pustila v promet tudi nove vžigalice po 1 kuno.
Iz Srbija
Uredba o komisariatu za begunce in prese-ljence. Srbska viada je izdala uredbo o komisariatu za begunce in preseljence. Po tej uredbi je komisariat za begunce in preeeljence poseben odsek predsedništva vlade in ga vooi izredni komisar za begunce in preseljence, ki skrbi za begunce in preseljence. Izredni komisar razpolaga kot nared-bodajalec z vsemi krediti, ki so v proračunu določeni za begunce in preseljence in tudi z vsemi ostalimi sredstvi, ki se stekajo v državno blagajno v te namene, Komisar lahko tudi v mejah možnosti za begunce in preseljence ustanavlja domove, kuhinje, internate in ambulante. On postavlja tudi posvetovalni odbor za vsa ta vprašanja, izdaja pravilnike za izvrševanje te uredbe in vse. kar je potrebno, da bi komisariat čim bolj odgovarjal svoji težki nalogu
Poziv komisarja za begunce. Ob nastopu zime je izredni komisar za begunce in preeeljence pozval srbsko ljudstvo, da se naj spomni beguncev in preseljencev z obutvijo in toplim perilom.
Preskrba Belgrada s kurivom. Zaradi preskrbe Belgrada s kurivom je minister za narodno gospodarstvo izdal odlok, da bodo posekali V6e gozdove v belgrajski okolici.
Posredovalni urad za razprodajo posameznih delov pohištva in starih oblek. Belgrajska »Obnova« se zavzema za ustanovitev jx>sebnega posredovalnega urada za razprodajo in nakup i>osa-meznib delov pohištva in posameznih kosov starih oblek. Ljudem bi takšen urad lahko zelo veliko pomagal, ker bi na eni strani omogočil, da bi jjudje posamezne dele pohištva, ki ga ne rabijo, ali pa staro obleko, boljše prodali, na drugi strani bi pa siromaki tudi lažje prišli do teb predmetov ter ne bi bili več izročeni na milost in nemilost oderuškim prekupčevalcem.
Srbsko čebelarsko društvo. Vojni dogodki so preprečili nadaljnje delovanje tudi temu srbskemu društvu. Člani društva so se v zadnjem času zopet zbrali ter so obnovili delovanje najstarejše srbske čebelarske organizacije, ki sedaj zopet lahko zalaga svoje podružnice z denaturiranim sladkorjem.
Reševanje dvorske knjižnice. Naš list je svo-.ečasno že poročal, da je pri bombardiranju Belgrada prerej trpelo tudi poslopje starega dvora, in sicer prav tisti del, v katerem je bila bogata dvorska knjižnica. Zadetek granate v ta del dvora je bil popolen ter «e je zidovje s kupolo sesedlo v pritličje. Pri odstranjevanju *uševin so ravnali skrajno previdno, da ne bi še bolj poškodovali knjig iz dvorske knjižnice. Vse knjige so nato očistili in jih spravili v posebni dvorani muzeja kneza Pavla.
Popis zalog masti v Beleradn. Upravnik centrale za ureditev prometa z živino, ki je namenjena za zakol, je predpisal popis vseh zalog masti v Belgradu.
Mišek in Netopir
Toda Miškovi streli niso bili kar tja v en dan: zadeli so vrh bodeče kakteje, ki se je šo-
pirila na skali, pod katero je čepel tolovaj. Vrh kakteje se je odčesnil iu padel Netopirju na ramo.
»Ojej, ojej!« je zakričal ranjenec, da ,je odmevalo od skal. »Ranjen «em, ranjen sem!«
Zdaj se je grohotal Mišek.
Netopir se ni niti ozrl, da bi videl, odkod je priletelo vanj. Poskočil je in zbežal.
Mišek Da je na vso moč streljal za njim. >Bum, bum!« je pokalo. En strel je zadel v orlovsko gnezdo. Orel je zaprhutal in odletel. jajca pa so se zakotalila po skali in so padla Netopirju na glavo.
»Kri, krit« je vpil ranjenec. Ko je otipal na glavi mokro, lepljivo tekočino, je mislil, da so mu izstopili možgani.
»Gorje menil Zadel me jel Umrl bom! Zdaj bo konec vsegal Gorje menil« je tarnal. Zgrudil se je na zemljo; moči so ga zapuščale; jemalo mu je sapo. >To torej naj bo konec mo-
,„	______ ______ -... - jih uspehov, ki sem jih doživel vsa ta leta!«
baka stane: trebinjskega 1000 kun, neretvanskega se je zasmilil sam sebi.
KULTURNI OBZORNIK
Fr. Lipah - Janko Gregorc:
»Desetnica«
Nova slovenska mladinska igra
V nedeljo ob 10.30 bo v Operi krstna nred-ra igre, ki jo je napisal član Drame Fr. Lipah
jali. Ponavljamo pa, da je igra namenjena že starejšim otrokom, medtem ko je za mlajše pretežka. Priporočljiva pa je tudi z.a odrasle.
Primernejša za otroke pa je »Sneguljčica«, pravljična igra v petih dejanjih (osmih slikah), ki jo je spisal Pavel Golia. Delo je na;pisano po znani pravljici o hudobni mačehi, ki preganja ubogo pastorko, vendar je pisatelj marsikaj spremenil, kakor je to navadno, če umetni stava igre, ki jo je napisal član Drame rr lipan ■ ^ ahi mo(jv ijudskc pravljice. Poleg in ji je komponiral glasbo član opernega orKesira 1 prav|jifl,e slikovitosti, ki je v režiji g. Cirila
Janko Gregorc. Slovenska javnost ne pozna upana | |3pbevca ter flh jnscpnacjj, R. y. Skružnvja
dobila čudovito lepo podobo, je za to igro značilno prepletanje resnih in smešnih, pa tudi groznih in pomirljivih prizorov, ki slednjič v skladu z etičnimi in estetičnimi zahtevami pravljice prevladajo nad vsem drugim. Olveč je morda ponovitev motiva z zastrupljevan jem in, kakor kaže odziv pri otrocih, preveč eks-poniran prizor, ko skuša lovec umoriti Sne-guljčico. Predstava je lepo pripravljena, samo izgovarjava bi morala biti pri nekaterih raz-ločnejša. V ospredju igre je boj zlobne kraljice (ga. M. Danilova) ter zgodba preganjane. Sneguljčice (ga. V. Juvanova); v nji imata najvažnejšo vlogo lovec (g. Presetnik) in kraljevič (g. Tiran). Pomembne osebe v tej pravljični igri pa so tudi škratje z g. Stnričem na čelu ler razbojnika Frice in Fraice (gg. Raztresen in Kosič).
»Princeska in pastirček« istega avtorja je še najbolje označena, če jo imenujemo igro za deco. Poleg osrednje zgodbe, v kateri spoznamo nasprotje med smešno gospodo in preprostimi ■ ljudmi, imamo tu še oživljeno naravo v poosebljeni Botri Šumi ter živalih, prav tako pa tudi smešne veterane, godlio (dr. J. Čerin) in ves pisani svet, ki mika in mami otroško domišljijo. V igri nastopa toliko oseb, da jih ne moremo posebej označevati; omenimo naj le. da je mnogo vlog tudi na novo zasedenih, tako zlasti graščak (g. Presetnik), princeska gdč. J. Boltarjeva). guvernanta (ga. Nablocka), Pepček (ga. Slavčeva), Boštjanček' (gdč. Simči-čeva) ter skoraj vsi veterani, ki jih vodi g. Cesar. Od začetka sodelujejo v igri gg. M. Danilova, M. Boltarjeva, Juvanova. Gabri jelčiče-va, Lipah, Kralj in še vrsta drugih. Uprizoritev vodi g. O. Šest.
Od imenovanih treh iger bodo v soboto in nedeljo ponovili »Sneguljčico« ter »Princesko in pastirčka«, na praznik Brezmadežne pa bodo uprizorili »Petcrčkove poslednje sanje«. Pri vseh predstavah bo obiskal gledališče tudi Miklavž, na kar gledališko vodstvo še posebej opozarja občinstvo.	France Vodnik.
samo kot odličnega karakternega igralca, temveč tudi kot duhovitega in humornega kramljača iz radia, čigar črtice prinašajo razne revije in časopisi, obenem pa se ga ludi spominja kot dramatika, čigar veseloigro »Glavni dobitek« je pred leti igrala naša Drama. Lipah je izdal tudi zbirko anekdot v knjigi pod naslovom »Gledališke zgodbe«, ki so našle živahen odziv.
Janko Gregorc je že dolga leta član našega opernega orkestra. Eno izmed njegovih prvih skla-dateljskih del je bila opereta >0, ta presmentana ljubezen«! Kasneje se je vse do letos močno uveljavil kot skladatelj raznih slovenskih potpurijev, razen tega pa je zložil tudi razne šlagerje in druge resnejše skladbe. Komponiral je tudi glasbo za Golovino mladinsko igro ^Princeska in zmaj«. Lipah in Gregorc sta nam torej skupaj ustvarila »Desetnico«.
»Desetnica« je znana kot naša ljudska pesem. Leta 1838. jo je napisal neznanec za vnetega zbiralca slovenskih ljudskih pesmi, E. Korytka. Prešeren, ki je bil njegov prijatelj, je pesem deloma popravil. Od te ljudske pesmi je vzel Lipah osnovni motiv, da mora po starem izročilu deseta hči, oziroma deseti sin kot izgnanec in večen brezdomec po svetu. Lipah je ohranil le osnovno misel, da mora Desetnica od doma, sicer pa je zgodba obdelana popolnoma svobodno. V ljudski pesnil je Desetnica hči graščaka, v Lipahovi dramatizaciji kraljeva hči, — v ljudski pesmi ostane vedno neodrešena, v igri pa odreši v berača zakletega kraljeviča Borjana ter postane njegova žena. Melanholija, ki je za to pesem najznačilnejša poteza od začetka do konca ,je prikazana v novi igri samo v tistih trenutkih, ki se naslanjajo na pesem, v ostalih pa se menjava z zlatim Lipahovim humorjem in dovtipi, ki skrbijo, da srca naših malčkov ne bodo preveč žalostna v sočustvovanju z Marjetičino usodo.
Gregorčeva vedra, melodiozna glasba je pisana prikupno ter učinkovito podpira osnovno raz-jx)loženje posameznih, bodisi čustvenih, bodisi še-gavih prizorov, spevov in baletov.
Igro je zrežiral E. Frelih. Pri njej sodeluje razen opornega baleta s plesom tudi skupina otrok. Prvo in tretje dejanje se godi v kraljevem gradu, drugo v podzemski jami. Igrali bodo: Desetnico — Barbiceva, kralja — Lipah, kraljico — Španova, ministra — B. Sancin, norčka — M. San-cin, berača — Pianecki, Borjana — Sladoljev, za-morčka — Siardova, dojko — Koširjeva, kuharja
_ Marenk. Igro bo dirigiral Janko Gregorc, ko-
reograf: inž. Golovin.
Misel dramatizacije naših najpopularnejših ljudskih pesmi, se je pojavila pred dvemi leti, ko smo slišali v radiju, prirejene kot slušne igre: »Siroto Jerico«, »Mlado Bredo«, »Desetnico«, »Ma-terino dušico«, »Mlinarja in smrt« in druge. Javnosti doslej še ni znano, da so predelane v baletne librete: »Le.pa Vida«, »Mlada Zora« in »Povodni mož« in da jih komponira eden izmed naših znanih skladateljev. Tudi »Mlada Breda« je v predelavi za mladinsko igro. Kakor vse kaže, bomo dobili v kratkem lepo zbirko naših ljudskih iger, oziroma baletov, posnetih po pesmih.
Lipahova »Desetnica« je prva napravila korak na oder. V njegovem res lepem jeziku, poetično zasnovana, v razpoloženjih in miselnosti pristno naša, sega ne samo otroku, temveč tudi odraslemu človeku do srca, in z zadoščenjem moramo občudovati lepote, ki jih krije v sebi naša ljudska pesem. Res čudno, da se že zdavnaj ni našel dramatik, ki bi napravil dramatizacijo teh čudovito lepih epskih pesmi. Tembolj je moramo biti veseli zdaj, ko se je končno uresničila ta misel.
Maša SI.
Mladinske igre v naši Drami
Otroci in mladina so ne samo veliko upanje gledališča, ampak tudi njegovi najiskre-nejši prijatelji. Zato je prav, da tudi gledališče misli nanje ter jim vsaj včasih pripravi tako zaželjeno predstavo. Letos v Drami niso napovedali nobene novosti te vrste, pač pa so v zadnjem času ob nedeljah zajiovrstjo ponovili troje igric iz prejšnjih let. To so »Mali lord«, »Sneguljčica« ter »Princeska in pastirček«; tem igricam se bodo sedaj pridružile še »Peterčkove poslednje sanje«.
Prav zaradi tega naj na kratko opozorimo nanje. Čeprav so vse igre le ponovitve, so vendar vsaj deloma prezasedene, predvsem pa je treba upoštevati, da se mladi gledalci in gledalke vsako leto kolikor toliko izmenjajo, razen tega pa je znano, da otroci posebno pravljične stvari radi jjonovno gledajo in poslušajo. To, da letos ni novosti v sporedu našega otroškega in mladinskega gledališča, tedaj ne moti prehudo. Pač pa bi bilo v redu, če bi vodstvo točneje označevalo posamezne predstave glede na njihov značaj, da bodo ljudje vedeli, komu ie kaj namenjeno. Ob priliki smo že oipozorili, da bi bilo treba razlikovati med predstavami, ki so primerne bolj za sta rejše otroke. Tako ima n. pr. med igrami, ki so sedaj na sporedu, »Princeska in pastirček« označbo »mladinska predstava«, čeprav je ta »vesela pravljica« namenjena v prvi vrsti najmanjšim. Mladinska predstava, to je igra za starejše otroke, je v imenovani skupini prav za prav samo »Mali lord«, medtem ko sta ostali dve otroški igri.
»Mali lord« je dramatizacija istoimenske povesti F. H. Burnettove, ki v treh dejanjih prikazuje zgodbo o malem Cedriku, polno zapletenih dogodkov, ki se gode deloma v Ameriki, deloma na Angleškem. Predvsem pa je ta plemenita in neusahljivo poučna igra himna materi in pravi vzgoji ter nam jiokaže, koliko več velja življenjska iskrenost mimo družabnih in stanovskih predsodkov, zlasti pa. kako notranja plemenitost premaga tudi zakrknjeno srce. Igra. ki jo je zrežiral g. Osip šest, je bila letos še bolj dognana kakor lani. Od znanih oseb moramo poleg Cedrika, ki ga prikupno igra ga. Simčičeva. imenovati predvsem očarljivo mater ge. šaričeve pa tudi godrnjavega starega grofa g. Skrbinška, ki je otrokom slej ko prej posebno všeč. Izmed novih oseb sta se uveljavila posebno gg. Kosič kot dobrodušni
Pogovor z Rikom Debenjakom
V nedeljo bo že odprta umetniška razstava Debenjak — Jakac — Mihelič v Jakopičevem paviljonu, ki že sedaj budi zanimanje že s tem, kako da so se zbrali ravno ti umetniki v novo trojico ter razstavljajo skupno. Zato sem bil prav vesel, da sem srečal na ulici R i k a De-b e n j a k a , tvorca vsesplošno znane »Goriške Madone«, ki je lani, na njegovi prvi razstavi v domovini žela priznanje ter je takoj nato zaslovela po vsej Sloveniji in reprodukciji v našem lanskem Koledarju in zdaj krasi marsikateri kot slovenske hiše. Ker hodi zaradi še neprestane bolezni malo težje, sem ga spremil in ga med potjo izpraševal, kot delamo navadno ob takih prilikah, o njem in njegovem delu. O sebi ni hotel mnogo govoriti, omenil je le to, da je neprimerno bolj zdrav kot ob svoji prvi razstavi, ki je ni videl in jo je preležal na bolniški postelji; zdravnikom mora biti hvaležen, da sedaj že zopet dela ter bo razstavil skoraj 30 novih del na tej svoji drugi razstavi,
»Kako pa, da razstavljate vi trije skupaj?« »Že zato, da je razstava bolj živahna in pestra. Seveda tudi iz prijateljstva, ki nas druži, pa tudi zato, ker imamo tudi precej enake poglede na umetniško ustvarjanje in umetniške probleme in na vrednote slikarstva. Hoteli pa smo s to razstavo dati grafičnemu delu tudi potrebno mesto. Jakac se je namreč zopet posvetil grafiki in bakrorezu, prav tako bom tudi jaz imel kakih 20 grafik, in celo Mihelič nekaj, v čemer se dozdaj še ni poskusil. Hoteli bi, da se tudi občinstvo navadi ceniti grafične liste, ki so drugod zelo v
Dltflda Svarilo
1'lstituto .EMONA" S. A. - Istituto Agr.colo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte le propneti agricola e forestali degli allogeni tedesehi emigranti da questa Provincia, compreso il bestiame, le macchine e i prodotti del Ion do, (legna da ardere, iieno, gra-notnrco, patate, ecc.) dillida chiunque dali'acquistare delto bestiame e prodotti presso gli atlogeni emigranti, che hanno assunto impegno di nen venderli direttamente.
Per eventuali Bcqu:sti, rivolgersi in-vece atristituto ,.EMONA" in Kočevje.
Družba „E M ON A" S. A. - Istituto Agricolo Immobiliare y Ljubljani, ki je Kupila od nemških izšel cncev ljubljanske pokrajine vso poljsko in gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske stroje in pridelke, (drva za kurjavo, seno, koruzo, krompir itd.) svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali.
Za morebitne nakupe se je obrniti na družbo „EMON A" S. A. v Kočevju.
časteh, pri nas pa se spričo olj smatrajo kot manj pomembno delo.«
»Pa razstavljate tudi starejša dela?«
»Ne, samo novejša. Razstavil bom seveda svojo Žalostno Madono, ki visi v cerkvi v Zeleni jami in ki sem jo naslikal ex voto kot prvo sliko po svoji bolezni. Prav na veliki pelek letos je bila obešena v oltar. »Slovenec« je svoj čas prinesel že reprodukcijo in nekaj besed, zato ne bom ponavljal istega. Sicer pa bom razstavljal tihožitja, tudi pokrajine, večinoma pejsaže z Blok, kamor 6em se na nasvet zdravnikov umaknil. Pa sem bil začuden nad lepoto tega kraja, ki je umetniško tako malo izrabljen. Sedaj ga literarno odkriva šele Čampa. Ta planota že povsem meji na Kras in postaja podobna Primorski, zato sem jo užival, poleg tega, da tu govore izredno bogat jn najlepši slovenski jezik.«
>Kako pa sodite o svojih slikah?«
>0 svojih slikah soditi ne morem in nočem. Zato so kritiki tu. Morda bi omenil lahko samo to, da sem skušal poglobiti svojemu slikarstvu barvni kolorit ter se otresti tujine, iz katere sem prišel. Nadaljeval sem tam, kakor sem žo ob I prvi razstavi začel z Nunskim vrtom. Mislim, da ' sem na pravi poti. Toliko o oljih. Kar se pa tiče bakrorezov, sem največ motivov dobil prav v Ljubljani, ki je čudovito mesto za umetniško dojemanje, kakor jih malo poznam. Slovenski umetniki je še davno niso izčrpali, komaj so se začeli zanimati zanjo. Razstavljeni bodo tudi listi iz Čampove pesniške zbirke. Tu bi opozoril, da ljudje še ne znajo dojemati bakrotiskov, kajti mnogi so me vprašali, zakaj pesnik na mojem bakrorezu piše z desnico, ne vedoč, da bakrorez obrne vse narobe. Temu se je treba privaditi in spada k nujnosti te tehnike.«
»Kaj je pa z Goriško Madono? Kje je sedaj? To bo gotovo zanimalo naše bralce.«
»0 tej sliki pa morem reči eaimo to, da je sedaj v privatni lasti. Bo to zadostovalo?«
»No, in delo v bodočnosti?«
»Ce bom zdrav, bi rad še marsikaj naredil. Predvsem delani že dolgo časa zasnutke o velikem platnu, ki naj bi predstavljalo svetogorsko pro-cesiijo. Ta motiv obdelati v veliki masi in razsežnosti, je že moj dolgi sen ter ga že izdelujem. Seveda, tu je težava ateljejev. V Ljubljani je toliko praznih podstrešij, zakaj nihče ne misli na umetnike in ne gradi ateljejev. Prav zaradi tega nimam sedaj na razstavi več ateljejskih del. Pokrajino in ilustracijske stvari. Pa upam tudi v tem pogledu na lepšo bodočnost. Samo, da ima človek v svojem delu zavest, da je na pravi poti in voljo za delo. In te imam še veliko.«
Tako sem ga spremil do doma in izvedel od njega, kar se je tako mimogrede dalo. Po vsem tem smo lahko prepričani, da bo nedeljska razstava gotovo zelo zanimiva, ne samo zaradi De-benjaka, temveč tudi zaradi Jakca in njegove grafike, pa tudi Miheliča, njegove nove grafike ter njegovih narodopisnih platen. Mogoče bom še katerega teh dveh ujel, da mi bo dal kakšno besedo.
Pa takrat bo govorila že razstava sama s svojim lastnim jezikom, ki je najbolj iskren in edino merodajen.	Id
Kako v Nemčiji bombardiranim povracujejo škodo
Maršal G6ring je določil, da mora biti škoda, povzročena od sovražnih bomb, popravljena »hitro, enostavno, brc-z ozkosrčnosti, pa vendar pravično«. Škodo morajo povrniti občine, katerim bo država izdane vsote pozneje vrnila. Prizadeti morajo škodo takoj po letalskem napadu prijaviti. Izkazalo se je kot zelo koristno, da ima vsaka družina že v naprej sestavljen seznam 6voje imovine, ki naj bo čim bolj popoln. Za vsak posamezni predmet in za celotno imovino naj bo v seznamu tudi odgovarjajoča vrednost v denarju. Vsi predmeti naj. bodo natančno popisani. V trgovinah s pisarniškimi potrebščinami prodajajo občinstvu posebne, v ta namen nalašč prirejene pole, ki jih lastnik samo izpolni, prečrta, česar nima, pripiše, kar morda v seznamu ni navedeno ter vse oceni. Izkazalo se je namreč, da se ljudje jk> bombardiranju težko spomnijo vseh predmetov svojega pohištva. Priporočajo tudi, naj se naredi več izvodov takih zapiskov, ki jih imajo ljudje nekaj pri sebi, nekaj pa v stanovanju, tako da vsaj eden ostane ohranjen, če bi bili morda drugi uničeni pri napadu. Priče za resničnost navedb niso potrebne, vsakdo naj jih sestavi »po vesti in vednosti«.
Pravilo je, da lastnik ne dobi povrnjene vrednosti uničenega predmeta, marveč povračilo za nakup novega predmeta. Ce ga mora nujno kupiti, dobi takoj denar, če pa ni nujno, si ga bo nabavil pozneje in bo takrat dobil povračilo. V nekem po-renskem mestu, ki ima že izkušnje, navadno po-vračajo celotno vrednost novih nabavljenih predmetov po lokalih ali trgovinah brez ozira na to, če so bili morda že izrabljeni, ker bi bilo tudi težko preiskovati resničnost tozadevnih navedb od strani prizadetih. Ce n. pr. kaka družina zgubi tri postelje, ki so bile že stare in izrabljene, bi po odtegnitvi za to. kar je bilo izrabljenega, dobila samo dve postelji. Zato pravi navodilo, naj »se ne gleda na to, v kolikor so predmeti nujni in niso predragi«. Če pa bi bila celotna povrnitev očividna krivica, je treba to upoštevati. Iz nesreče naj nihče ne dela dobička. Zlasti stroji v podjetjih ne mo-treovec Holibs ter Raztresen kot burkasti sna- I rejo biti v celoti povrnjeni. Točnih navodil za od-žilec čevljev. Prav je. da je izostalo nekaj tegrvitve pa ni. Ce je treba kaj popraviti in se da malenkosti, ki smo jih ob prvi uprizoritvi gra- I popraviti, naj se povrne 1« popravno. perilo m
obleko dobe prizadeti karte za nakup novega blaga. Seveda se ne povrne vse. Ce je kdo zgubil 24 lepih srajc, bo dobil povrnjeno škodo v celoti, ne bo pa dobil kart za vseh 24 srajc. Isto velja za pohištvo. Dobil bo le najnujnejše pohištvo, ki ga izdelujejo v serijah, ne pa salonskega in modernega ali dragocenega. Kdor želi, se mu sedaj povrne celotna škoda v denarju in je s tem popolnoma odpravljen. Kdor tega noče, lahko zahteva samo delno odškodnino, ostalo pa bo dobil povrnjeno po vojni. Ne bo pa dobil takrat tolikšne denarne vsote, kakor bi jo dobil dane«, marveč toliko, kolikor bo takrat zna šala dnevna cena za predmete ia blago, ki mu bo povrnjeno.
Bojkot smrti
Občina Pont-Saiint-Martin na Francoskem ima 1425 duš. Njeni prebivalci 6e trdo drže 6tarih šeg in navad. Že nekaj časa je bilo občinsko pokopališče premajhno. Nahaja 6e pri župnijsk, cerkvi. Hoteli 60 ga povečati, toda po zakonu je potrebno oblastno dovoljenje. Prefekt iz Rennesa je jx>slal geologa, naj preišče zemijo, ki bi prišla v jx>štev za povečano pokopališče. Razpoložljivi prostor je postajal čedalje manjši, dovoljenja pa ni bilo od nikoder. Zato je žuf>an sklical občinsko 6ejo, ki so ji prisostvovali tudi drugi občani. Poved*' •'« kako stvari 6toje i.n občane lepo prosil, naj do pomladi 1942. nobeden ne umre, ker imajo na razpolago le še dva grobova. Do takrat bo že prišlo dovoljenje iz Rennesa in potem bodo lahko umirali po mili volji. To 6e je zgodilo pred pribHžno enim letom. Občani so župana lepo ubogali. Samo enemu se je ponesrečilo in je umrl, en grob pa jc še na razpolago, če bi smrt kakega meščana ukanila ali če ne bi hotel ubogati župana.
Največji slapovi
Največji vodopadi na 6vetu so v Kanadi. Oo-ljat med njimi, »veliki 6lap«, je 610 metrov visok. Ta slap je dvakrat veiii, kakor Eifflov stolp v Parizu.
Iz Novega mesta
Kapiteljska cerkev. Božja služba bo poslej ob nedeljah in praznikih urejena tako, da lx> ob pol 10 sv. maša (meščanska šola), ob 10 pridiga in potem ob pol 11 glavno opravilo (velika, slovesna ali tudi pontifikalna maša). Zjutraj in popoldne ostane bogoslužni red kakor doslej. Tako so bo začelo v nedeljo, 14. decembra.
Polnočnic letos ne bo. Zaradi predpisov o zatemnitvi in o kretanju prebivalstva izven stanovanj bodo letos odpadle jrolnočnice. Kako bodo po župnijah obhajali letošnje božične praznike, bo odločeno šele, ko bodo dospela tozadevna navodila iz Rima.
Iz Goriške pokrajine
Osebna vest. Po daljši odsotnosti se je vrnil v Gorico odvetnik g- dr. Teofil Simšič in zopet redno uraduje v svoji pisarni na Corso Verdi št. 32. II. nad.
Sv. misijon v Črnifah v Vipavski dolini. V dnevih od 23. do 30. nov. so imeli sv. misiion v obsežni črniški župniji, kjer je tudi sedež dekanata. Izredna cerkvena pobožnost je vzgledno potekla in se v nedeljo popoldne ob veljkem navalu vernikov sijajno in spodbudno zaključila. Vse dni so bili cerkveni govori in druge svečanosti dobro obiskani. Prihajali niso samo domači farani, temveč so se sv. misijona redno udeleževali tudi številni verniki iz sosednih duhovnij: Batuj, Oseka, Šempasa, Vrlovina in še drugih. Zlasti pri večerni pridigi je bila cerkev vsak dan polna, zbrala se je vsa vas s sosesko. Pri sklepu v nedeljo pojx)ldne je bila prostorna cerkev nabita in mnogi so kljub občutnemu mrazu vztrajali tudi zunaj. Pridigoval je neumorno delavni stolni kanonik dr. Mirko Brumat, ki ie imel vsak dan tri govore. Njegovo apostolsko delo v goriški škofiji je izredno požrtvovalno in rodi tudi lepe sadove. Ko mu izrekamo svoje toplo priznanje, vemo, da govorimo v imenu vse dežele. Pobude in spodbude, ki jih je v trudapolnem tednu dal_ našim dobrim Vipavcem, brez dvoma ne bodo brez haska. To bo v največje zadoščenje njemu in dekanu gospodu msgr. Novaku, ki je sv. misijon priredil.
Tri kurnike so izpraznili. V eni temnih noči prejšnjega tedna so jx)djetni in premeteni tatovi perutnine obiskali prijazno Kojsko v Brdih. Bili so dobri poznavalci položaja in mojstri v svojem poslu, kajti v prav kratkem času so izpraznili tri kurnike. Iz enega so odnesli 8 kokoši, iz drugega 6 pišk in 2 lepa petelina, iz tretjega pa 2 težki kokoši. Nesreča za prizadete posestnike je še tem večja, ker razsaja letos skoraj po vsem Goriškem nevarna kurja kuga. ki je izpraznila že mnogo kurnikov in je zato postala kuretina v deželi že redkost in slaščica, ki si jo le težko kdo privošči.
Vesel dogodek v rešilnem vozu »Zelenega križa«. Neke noči okrog desetih zvečer je bil goriški »Zeleni križ« telefonično poklican v Kojsko v Brdih. Ko je dobrodelno vozilo pridrvelo na lice mesta, so odposlanci človekoljubne ustanove našli tam porodnico, ki jo je bilo treba takoj odpeljati v bolnišnico. Ljubeznivo so naložili trpečo mater, 36 letno Josipino Velišček, in jo s primerno naglico odpeljali proti mestu. V voz so povabili tudi babico. Avtomobil ie srečno pri-vozil v mesto in se je že bližal bolnišnici — hitel je že po ulici, ki pelje tja — ko se ie moral na jioziv babice ustaviti: porod je bil že v teku in nekaj trenutkov nato ie ob zatemneli luči rešilnega voza prišla na svet mala deklica. Koj nato sta bili srečna mati in novorojenka prepeljani v bolnišnico, kjer so iu takoj z ljubeznijo sprejeli. Mati in hčerkica sta zdravi.
Iz Trsta
Teran jo prizadela nova razvrstitev vin. ki se je izvršila na podlagi ocene po vsebini alkohola. Teran spada med prvorazredna vina. ker je celo zdravilen, toda nima dovolj alkohola, da bi po novi razvrstitvi prišel v prvi razred, v katerem so najdražja vina, temveč je padel v zadnji razred. Pridelovalci terana upajo, da bo dobila njihova kapljica pravočasno zasluženo priznanje na pristojnem mestu ter bo zouet uvrščena v prvi razred.
Razstava milanskih nmetnikor. V Galleria Corco razstavljajo svoja dela — slike in skulpture — nekateri milanski likovni umetniki, ki so se združili okrog revije Corrente. Vsi so zastopniki najmodernejše smeri italijanske likovne umetnosti, pa je zaradi tega ta razstava zelo zanimiva. Razstavo ponazoruje ilustriran katalog s predgovorom. ki ga je napisal znani kritik U. Apollonio.
Tekma med trgovcem in tatnm. Zanimiva tekma med trgovcem in tatom, ki je skušal odnesti iz trgovine kos blaga, se je razvijala vpričo številnih gledalcev v četrtek. 27. novembra po Piazza Ospedale. V trgovino Maksa Kosovela je prišel M-letni Karel Flego — brez lire v žepu, pa se je zanimal za nakup nogavic. Ko je trgovec, pogledal malo drugam, je Flego hipoma pograbil kos (19 m) sukna ter izginil z njim skozi vrata. Trgovec jo je uevrl za njim in ker ie imel mlajše noge. je po dališi tekmi tatu tudi ujel.
Razstava tržaških akvnrelistov bo odprta 14. decembra v novi galeriji Miohelazzi v Via s. Ni-colo. Razstava bo odprta do 31. decembra.
Pozdrav z lasom
Na Francoskem so se v srednjem vek.' — to je trajalo od V. do VIII. stoletja — pozdravljali tako, da 6i je tisti, ki je hotel drugemu izkazati ča6t, iztrgal las na glavi in mu ga dal v znak spoštovanja ir. vdanosti.
Francesco Perri:	6
Neznani učenec
Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
K tej tragediji so dostavljali še umazano ate-lano, kako so našli Lepido, Druzovo ženo, medtem ko ji je mož v kleteh palače medlel od gladu, v spalnici z nekim sužnjem. Nekaj mesecev niso v Rimu govorili drugega kot o tem, dok'er se ni razširil gla6, da je tudi ona, ki je bila vsega kriva, umrla tajinstveno.
3.
Hrup o teh škandalih in grozoviti smrti se ni se polegel, ko je v nemirnem mestu nenadoma izbruhnil nov orkan. Sejan, pravi gospodovalec Rima, odkar se je preselil Tiberij na Capri, je bil z objavljenim cesarskim pismom obdolžen izdajstva in ko so ga zapustili tudi pretorijanci, zapisan z vsemi svojimi smrti. Tri dni se je zdelo, kakor bi se vrnili v mesto Sulovi časi. Pobesnelo ljudstvo je bivšega vsemogočnega prefekta pretorijancev ubilo in vrglo njegovo truplo v Tibero, troje otrok pa je moralo v ječo, kjer so jih zadavili.
O koncu enega izmeti njih — nesrečne deklice — so pripovedovali taile prežalostni dogodek: je-čar, ki bi jo moral zadaviti, se je zadnji trenutek, ko bi ji imel omotati vrv okoli vratu, zavedel, da je prepovedano usmrtiti devico pod sramotno kaznijo tri um vi rov Tedaj si je zavezal zanko okoli pasu in, preden je izvršil obsodbo, vzel deklici devištvo.
Ko so povedali o tej grozni oskrumbi materi | Apikati, ženi Sejanovi, ki jo je zavrgel v najsreč- i
nejšem trenutku 6vojih uspehov, je vrgla v svet, preden se je sama umorila, še strahotno odkritje: Livija, cesarjeva snaha, žena Druza dediča cesarskega prestola, je bula deset let Sejanova ljubimka in je v sjiorazuiiiu z njim zastrupila svojega moža.
Tiberij, uničen po tem odkritju, je prepustil maščevanje nad zakonolomnico sorodnikom. Njena stroga mati Antonija jo je zaprla v podstrešnico, kjer je morala od gladu umreti.
Skoraj istočasno, ko so 6e god" le <e grozote, je prihajala z Vzhoda nič manj hrupna govorica. Druzus, Germanikov sin, Vol naj bi bil mrtev in so o njegovem koncu širili najrazličnejše podrobnosti, ni bil mrtev, temveč je zbežal na Kiklade, kjer se je nekaj časa skrival v templju na Delu in se potem nenadoma pojavil med pastirji na otoku. Božanstvo naj bi ga bilo z nekim odgovorom opogumilo, da zbira vojsko, s katero udari proti Rimu Pokvarjeno mesto, ki je j>ostalo leglo nenravnosti in zločinov, naj bi bilo zapisano 6mrti in upefie-Ijeno.
Vse [x>krajine Vzhoda so bile pripravljene oklicati za cesarja Germanikovega sina in v nekaterih plemiških krogih v mestu so se imenovali celo razni patriciji. o katerih so sumili, da so pre-mlačni za cesarja in da 60 odpotovali iz Rima, da bi se dali na razpolago princu maščevalcu.
Te govorice in upanje na skorajšnjo spremembo vlade so seveda pomnožile strupeno opravljanje o ostudnostih, ki so jih pripisovali Tiberiju v samotni in razkošni vili na Capriju. V sprejem-nicah so d u hov i čili s pikantnimi dovtipi, katere so vsi pripisovali bivšemu konzulu Fufijti, ki je bil vsemogočen na dvoru, dokler je še živela Livija Avgustova. Zdaj, ko je padci v nemilost in je bil
odstranjen iz državne službe, si je stari aristokrat kakor toliko drugih njegovega stanu koval iz cinizma orožje zoj>er žalostne čase in zbiral v svoji sijajni palači ob Karinah |x*>eben krog ter preplavljal Rim s svojimi duhovitimi domisleki in spolzkimi šalami.
Zdelo se je kratko malo, da grozijo strahotni in nezaslišani dogodki, in ta in oni je v senatu predlagal, naj bi vprašali za 6vet nove sibilmske kniige, ki so jih našli nekje v Siciliji, da bi izvedeli, ali res niso dozoreli časi, ko 6e bo svet poginoma spremenil.
Da bi se vsi prepričali o bližajoči 6e preobrazbi sveta, 6e je v jeseni tistega leta razširila zare6 pozornost vzbujajoča novica, ki je prišla cel6 do cesarja in je omogočila kaldejskim astrologom najfantastnejša prerokovanja. Napovedovala je skorajšnjo 6mrt vseli bogov in vesoljni potop kot za Devkaliona, a to pot ognjen.
Novica je bila tale:
Neki ladjevodec Thamus 6e je vrača>l s Cipra na jadrnici, ki je oskrbovala poštno zvezo s pokrajinami Male Azije. Ko je nekega dne meseca avgusta plul proti Italiji, je pod večer nenadoma prenehal sleherni pihljaj vetra, te obtičal s svojo ladjo pred Elrmadskimi otoki, ne da bi mogel naprej in ne nazaj. Večer je bil svež in spokojen, prečudovita zarja se je razgrinjala nad vodarni in zdelo se je, da otoki s svojimi gozdnatimi predgorji plavajo v zlati luči zatona proti obalam ta-jinstvenega elizija.
Jadra so povešeno 6tala ob jamborih in mornarji in potniki so sedeli na krovu in pričakujoč, da veter spet zapiha, jedli in pili, obilno črpajoč
iz mehov, ki so si jih dali na[>otaiti z vinom na Hiosu.
Nenadoma se je v to veliko tišino razlegel kakor grom mogočen glas jx> ozračju:
»Thamus, o Thamus!«
Thamus se je zdrznil. Mislil je, da ga je klical kdo izmed jx>f>otnikov. Pa ga ni nihče klical. Thamus je Egipčan in malo tistih, ki so na ladji, ga jMznajo.
Cez nekaj minut se tajinstveni glas ponovi. Prišel je z otoka Paksa izza neke jječine, ki se dviga kakor obrambno zidovje,, da 6e je 6tresla ladja:
»Thamus, o Thamus!«
Prestrašen je ladjevodec poslušal in glej, še tretjič se je zaslišal glas izza pečine:
»Thamus, o Thamus!«
Z naježenimi lasmi je Thamus odgovoril:
»Kaj hočeš, kdo si?«
»Ko prideš na Palos,« je odvrnil g;las, ki je prihajal z višine, se postavi na nos ladje in razglasi veliko novico: Pan je mrtev, veliki Pan je mrtev!«
Thamus je ob teh nenavadnih besedah odre-venel in z njim vred so bili vsi prepadeni. Obmolknili so popolnoma, kakor bi bila udarila strela, Kaj naj bi bil ta glas? Treba se je po njem ravnati, a kje je Palos? Čez nekaj časa so začeli živahno razpravljati. Po mnenju nekaterih naj bi bil Palos majhno sidrišče pred Butrinton. Toda kakšen jxjmen naj bi imelo nositi grozno novico o Panovi smrti v skoraj neobljudeno sidrišče? Ne, so menili drugi, Palos je neka kleč v Sirenskem morju, kako miljo od Pailinurovega rta. Sirenam je treba oznaniti veliko novico, da jo sj>oročijo Oceanu, ki objema svet. Morali bi torej spremeniti smer in namesto v Brindiziju pristati v Ostiji.
ali oglasi
Šperano spalnico
novo, in kuhinjo, prodam po ugodni ccnl. Kolezl.1-ska ulica 4, dvorišče. S
Isvio-mosogj
Diesel
Mercedes poltovornt auto. poraba 10 1 nafte na 100 km. nosilnost 700 kg, 1 prikolica, nosilnost 500 kg, 1 Tatra osebni auto tipa 57 _ proda Hlrls, Kočevje.	f
j SUlžfčg
Dobe:
Kuharico
samostojno in varčno go. spodtnjo sprejme takoj Industrijsko podjetje na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13271. b
Jabolka
so lep Miklavžev dar. Iste dobite vsako količino po zmerni ceni v Javnih skladiščih Balkfin. Lavrič & S trum bel j, Tyrševa cesta 33.	1
Dve moški črni suknji
prodam. Kje, pove upr. »Slov.« pod St. 13218. 1
<7nserati

'Slovencu-
imajo največji uspeh:
PACCMI
NU3SSB POSTNI PAKETI
giungono a destinazlone contemporaneamente alle corrispondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. Sono accettuti da e per tutte le localitA del Regno e delle Colon^e ital;ane. Hanno corso coi treni diretti e direttissimi. Sono recapitati a domicllio per espresso subito dopo 1'arrivo a destinazione.
dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istegi dne in ob isti uri. Spiejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni naihitreje, takoj ko dospejo na name
njeno postajo.
Predstave ob 16 in 18.15. ob nedeljah in pra-Mljrth pa ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30
Velefilm o burnem živtjeniu in ljubejni slavnega a nesrečnega slikarju
Caravapgio (Vražji slikar)
Amedoo Nawnri - Clara ('ulamai
Ijeatrico Mancini itd. KINO M&1ICA l'EL. 22-41
Krvava roža
Najnovejši velefilm slovite Viviane Romance George i Flamant, Paul Amiot, C. Apolioni
<(INtl UNION - TEU22-21_
Vsakdo ne vp kaj se prnvi ljubiti žensko bolj kot svoje lastno življenje, šele no boste videli film
DoleC |e mola ljubezen
boste to razumeli. V glavni vlnsi: BENJAMIMO GIGLI in KRISTEM HEIBERG čarobna nordijska filmska zvezda KINO SLOGA - TEJL. 27-30
■j|a
Dotrpel je naš
o i k a
in previden s šv. zakramenti odšel k Vsemogočnemu po plačilo. - Pogreb bo v soboto ob 15. uri iz hiše žalosti Glince, Čampova 6, na pokopališče na Viču. -Sveta maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi na Viču 16. dec. ob V28. Prosimo tihega sožalja. - Cvetje hvaležno odklanjamo v prid našim beguncem. Ljubljana, Beograd, Maribor, Novo mesto, Trst, dne 4. decembra 1941.
Žalujoča rodbina Kompare.

Prostovoljna gasilska četa v Sodražici sporoča, da je danes umrl njen dolgoletni predsednik, tov.
Jakob Perdan
Pogreb zaslužnega tovariša bo v soboto, dne 6. decembra ob '/sŠ. uri popoldne iz hiše žalosti v Sodražici na tukajšnje pokopališče.
Sodražica, dne 4. decembra 1941.
Prostov. gasil, četa Sodražica.


Umrla nam je naša dobra mati, gospa
Uršula Hribernik
roj. Obid
Pogreb bo v soboto, dne 6. decembra 1941, ob ?/2l5. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah. V Ljubljani, dne 4. decembra 1941.
Žalujoči otroci.
Kap jih je zadela..!
»Tukaj bi se lahko prav za prav lotil dela!«
Potem odide s stolpa, brundaje sam pri sebi.
V mrtvaški sobi rajnega Cassertona je bilo vse živo.
Pod Gavinovim nadzorstvom sta morali dve dekli pripravljati posteljno perilo.
Ko je Chappell odhajal fio širokem hodniku, kamor so držala vrata vseh sob, ga je prestregla Tessy Cassertonova, ki jc prišla ravnokar iz svoje sobe.
Bilo je jasno kot beli dan, da je Tessy nalašč napravila tako, da sta se srečala.
Tessy Cassertonova je imela na sebi črni kostum, v katerem je prišla njena vitka jx>-stava do popolne veljave.
»Halo, Regl« zakliče z dobro igranim presenečenjem.
»Halo!«
»Moram z vami govoriti! Prosim, vstopite!«
Čeprav se je borilo sonce že precej dolgo in trdovratno z meglo, je bila v sobi Tcssy Cassertonove še skoraj po|w>lna tema.
Okna so zastirale še težke zavese in iz dveh orientalskih bakrenih svetilnic je lila svojevrstna svetloba.
Gospodična Cassertonova jc pokazala na divan pri kaminu.
»Prosim, sedite,« pravi z drhtečim glasom in razburjena.
»Mar se res hočete podstopiti tega drznega početja?«
»Kakšnega drznega početja?«
»Spati danes ponoči v llenryjevi jipstelji.«
»O spanju ni bilo govora! Recimo rajši, prebiti noč v njegovi sobi.«
»Ne morem pristati na tako početje.«
»Zakaj pa ne?«
»To je vendar nemogoče. Ne smete se izpostavljati , nevarnosti zaradi mene.«
»Trenutek! Pri tem se ne izpostavljam nevarnosti zaradi nikogar,« ugovarja Chappell.
»Pa vendar!« pravi Tessy Cassertonova. »Vem, da počenjate vse to zaradi mene. Vi ste tako skromni, ln vendar voin ne bi bilo treba biti.«
Chappell se je moral nasmehniti tej njeni zastrti, prijazni ponudbi.
Tessv Cassertonova se mu je obesila okrog vratu, glasno vzklikaje:
»Ne smem vas zgubiti!«
»Toda ...«
»Ne! Ne ugovarjajte mi. Ta grad ne sme še vas umoriti.«
»Trenutek! Saj še nismo tako daleč. Kolikor vem, mi ne preti nobena nevarnost...«
Trsšv Cassertonova skoči pokonci.
»Nobena nevarnost?« ponavlja za Chap-pellom. »Ne!«
»Potem naj ostanem z vami ponoči.«
Začudeno pogleda Chappell mlado damo.
»Kako, prosim?«
»Bova skupaj čula.«
»To je vendar abotnost.«
»Vi ste pa neprijazni. Prosim, naj čujem z vami. Pristaviva h kaminu dva stola in tako lahko kramljava prav vso noč. Pravila vam bom o moji turneji po Južni Ameriki.«
»S tem uspehom, da se nama nc bo nobeno strašilo prikazalo. Ne. če je že eksperiment, potem samo pod istimi pogoji kot pri Hcnryju Co6sertonu. Zalibog, moram ostati sam.
Tessy zmaje z glavo.
»O Bog, kako ste moški, brez izjeme, što-rasti...«
*
Chappell in Montgomerv sta sedela ob kaminu v veliki sp.alnici pokojiega llcnryju Cassertona.
Pred njima je stala okrogla mizica s prtom iz hodnega platna. Na njem so se risale srčkane barvaste lise, ki jih je odsevala belo-prstena posoda.
»Kaj si počenjal vse popoldne. Bos?«
Komisar se namuzne.
»Spal!«
»Zares?«
»Prav zares!« mu razodeva tiho Chappell. »Da bom ponoči lahko čul!«
»Torej si se res podsloj^il tega drznega jjočetja?«
»Da, brezjiogojno!«
»Potem naj vsaj jaz ostanem pri tebi.«
»Hvalo, ni mogoče. Sem že moral gospodični Cassertonovi odbiti to željo...«
»Kaj? Ta mala je hotela biti pri tebi?«
»Ilonv soit qui mai v peuse...«
Montgomery ga karajoče pogleda.
»Tako grdo ti pa res ni treba kleti! Saj končno ni niti tako grda.«
Chappell je smatral tako razlago za nej>o-trebno
»Si prinesel vse, kar sem naročil?«
»Do pičice vse! Cel kovček konzerv sem ti privlekel. Toda s sodo v steklenicah moraš zelo varčevati in ne smeš takoj vsega popiti.«
»Si prinesel tudi prazne steklenice?«
»Se razume!«
»Potem pa kar napolni eno s temle čajem. Čaj in spalni prašek boš jutri jioslal k preiskavi.«
Potrpežljivo je prelival Montgomery čaj iz skodele v veliko steklenico.
»Če boš zdaj vrgel še par obloženih hlebčkov na žerjavico v kaminu, lahko pokličeva, da nam pride odgrnit mizo, kajti potem bo zares zgledalo kot da sva z dobrim tekom pospravila vso večerjo.«
»Človeku je kaf žal,« meni varčni Montgo-mery medtem ko je moral uničiti krušne rezine.
»Zaradi tebe si vendar ne morem postaviti v sobi kletke za kunce in dajati ubogi živadi od vsega jjoskušati...«
»Zakaj pa ne? Zadnjič sem bil pri neki pevki in ta je imela v svoji pensionski sobi pravcatega kunca...«
»... za kožuh?«
»Ne, kot domačo živalco I«
»Čudni okusi.«
»Kot se vzame. Bil je prisrčkana živalca. — Gotovo. — Naj pozvonim?«
»Pozvoni!«
»Dober večer, gospoda!« zamrmra oskrbnica, ki se je prizibala v sobo polna strahu.
Posoda je močno zašklepetala, ko jo je postavila na |iodstavek.	,
»Z dovoljenjem, gospod,« jx)šepeta Cliap-pellu. »Ne delajte tega. gosjiod!«
Komisar se nasmehne.
»Toda jaz moram!«
Oskrbnica ga precej časa gleda.
»Smešno,« zamrmra. »In jaz ne morem pogrebov trpeti...«
Potem se odguga z glavo majaje skozi dver.
Mongomery sc namrdne.
»Ta ne bi ostala tukaj, če bi ji obljubljal zaklade sveta.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Četrtič