Chicago, HI, pondodjok, S. februarja (Feb. 8),1B23.	STEV.—NUMBER 30.
k —ti— 111» A* MOrt.1, ItlT. aeSUeteed mm Jee» 14, IfU.	'

irh.j* mi B«delj fal
lisa<UUy lays sel
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne podporne jeonote
i imnlM . ^ tat se.
Leiredato Ave.
š&iSs
SPLETKE VOHUNOV
RAZGALJENE.
čila* RADIKALNIH DELAVSKIH ORGANIZACIJ RAZKRINKAM KOT ŠPIJON.
In takim ptičkom delavci ie dostikrat nasedejo, ker ime jo ti ptički dobro neotesan jeziček.
New Tork, N. Y. (Fed. Press.) — R. H. Whitney je napisal v dnevniku "Boston Transcriptu" članke o "Rdeči nevarnosti", da so ljudem kar lasje stali pokonci, ki so jih čitali. Ta človek je dobil takoj lepo službico kot ravnatelj pri Ameriškem obrambnem društvu, ko je spisal in objavil to strašno povest. Zdaj je Whitney povedal, na kakšen način jo prejel podatke ze svoje članke in kje jih je pisal. Prav nerad je to storil. Jezik se mu je šele razvezal in je povedal, kako je prišel do ma-terijala o komunističnem shodu v Bridgemano, Mich., ki se je vršil lani v avgustu, ko mu je sodnik v Washingtonu rekel, da bo kaznovan zaradi žaljenja sodišča, a-ko ne govori. •
Whitney je napravil Izpoved pred Frank Walahom, odvetnikom William Z. Fosterja in drugih, ki so bili aretirani pri gonji v Brid-gemanu. On ni le priznal, da se je poslužil materijala, katerega je prejel od justičnega departmenta, ampak da si je nekatere dogodke tudi izmislil
Povcšt ali godljo, ki jo je napisal tu "Transcriptf\ jc bila tako pisana, kakor da jo je piaal človek, ki je vs^ to sam doživel. Ali Whit-ney je priznal, da sploh ni bil tam in da tudi z nikomur govoril. i^MteiiioHiMSsfSa* UKee krivo-vercev v justiČnem departmentu, je bil tako navdušen, da sodeluje pri tem spisu, da je Whifcney imel v departmentu proeto pisalno mizo in prost pisalen stroj. Ns rsz-polsgo so mu bili dokumenti, v kakršne ni dovoljen vpogled ns-vadnim državljanom.
Med pričami, ki jih je izprašal mr. Walah, je bil tudi neki Toni Gopoleski. Prav previdno je priznal, da se je pridružil Uniji roških delaveev, organizaciji I. W. w in poljski sekciji komunistične strsnks, ko js bil nslušbsn kot detektiv pri Shermanovi detektiv tki agenciji. Ko je nsnj pritisnil odvetnik z vprsšsnji, sko je bil s pen t provokater,-ni hotel odgovoriti, češ, ds lshko z odgovori obtoži ssmega sebe, sli ds gs od lovori ponižajo.
Mr. Wslsh je pri zssllšsnjih v Philadelphiji i* Wsshingtonu skufial posvetiti v metode, ksterih se justični depsrtment Burns in druge privstne detektivske sgen *ije poslužujejo, ds izrsbi te izpovedi pri aodnijaki obrsvnsvi v Miehiganu. AH povsod so se sku šali prizadeti umakniti vprašanju, ki bi pojasnili njih metode Njih obnašanje je v splošnem ti trdilo misel, da pošiljajo svoje "u službence" v radikalne organ i/a cije z namenom, da tam samo ne tohunarijo, ampak da agitirajo in podžigajo k nepostavnim či-ln nepostavnemu delu, na kar pridejo člani Ukih organiza «'j na zatožno klop.
Mr. Walsh je naznanil, da se je
govorništvo pri bodoči obrev "■vi v Michiganu prostovoljno pridružil Humprey 8. Grey, mi Jjonsr, odvetnik in bankir v Ben t"n Hfrborju, ker se po njego prepričanju revne nelegalno
*	"htožcnci ln zarsdi obrembe svo l-de govore.
1'rciakeve in obrevneve bosta T>» delavcem v velik poduk. Dodali boeta po aodbi nekaterih Kistov, keko prihejajo vohuni v delavske organizecije, poeebno pe v rsdi kalne delavske organizacija ne samo saradi tege. da kaj »edo, ampak da ičnvajo delav-
*	<la sprejmejo zaključke, ki so '"njivi. Zaključki so včesi tski, '' »o sprejeti ne priporočilo naje-, ^>huno>v, de vae kdo izvrši le
'njivo dejenje. eko pripada k ""ti -ni organizeeiji.
Delavec brat dstavsksge čaeo jc kakor rojak bros
ŽELEZNI8KI MAONATJE PO BUAJO DELAVSKE PREDLOGE ZA VIŠJO MEZDO.
Oklshoms City, Okls. — (Fed. Press.) — Delsvski odsek okls-homske legislsture je zadnji teden zaslišal dolgo vrsto zakulisni-kov, ki so v imenu železniških družb protestirali proti predlogi, katera določa, da minimalna mezda na polju vaeh javnih del v 0-klahomi mora biti 50 centov na u-ro. Zakulisniki so rekli, ds je ts predloga "nevsrns", ker lshko povzroči nezadovoljnost med železniškimi delavci, ki prejemsjo nižjo mezdo.
NAJET POBOJI JE PRIZNAL UMOR.
PRIZNANJE JE PRIŠLO, KO JE SPOZNAL, DA SE NE MORE IZMOTATI IZ MREŽE.
Izpoved pokasnje, kako m v vrstah organiziranega delavstva is-vršuje pobojništvo v interesu pod jetniiUcega rasreda.
VEDSKIM PRESAPE-TE2EM JE KONCaO VSPELA NJIH MISEL
Nsw York, N. Y. (Fed. Press.) — William Lipshitz je atsl pred sodiščem zaradi umora Benjamin Levinskega. Pod težo vprašanj je Lipshitz omahnil in priznal umor. Sodnik Nott mu je dovolil, da se prizna krivim uboja ali umora druge vrste. S tem priznanjem uide električnemu stolu, vseeno ga pa čaka kazen od dvajset let ječe do dosmrtne ječe. Po tej izpovedi ga je sodnik poslal nazaj v Tombs, kjer počsks obsodbe. Sodnik Nott je obtožene^ posvsril ns ta način, ns kar je nsprsvil izpoved:
Dokazano je, da ste vi ubili Levinskega po nsročilu nekogs dfugflgs. • Vejn, ds Vgeje gfkgp
pregovoril, ds ste to storili. Razmišljajte o tem, in če lahko poda-ste kakšne informacije državnemu pravdniku, bo v vašo korist."
Ako bo Lipshitz dsl držsvnemu pravdniku informscije, o ksterih sodijo, da jih lshko pods in ds lshko pove, zsksj je bil Levinskij ubit, tedsj bo mogoče rszkrlts zaJ rots, ki bo govorils, zakaj se je u-1 vedlo nssilje v delavske stsvke, ds se zsstrupi javno mnenje proti stsvksrjem.
Levinskij je delsl v krojsčnici in je urezsvsl obleke. Bil je člsn unije. Štiri tedne pred umorom Levinskega je prejela organizacija krojaških delavcev Amalgama-ted Clothing Workers of America nsznsnilo od pobojnikov, ds nsj orgsnizscijs nsjsmc pobojnike, ds terorizirsjo podjetnike. Bils je tudi stsvks ob tem čssu. Uni-js je ignorirsls ponudbo. Rsvno tsko se ni brigala za prikrite grožnje, ki so spremljsle ponudbo. Ns tp je bil Levinskij umorjen. Odborniki krojsške orgsnizs-cije sodijo, ds je bil ts umor izvršen, ds pobojniki poksžejo, ksj znsjo izvršiti, obenem ps ds pri-tisnejo ns unijo, ds jih nsjsme.
Bils je nsvsdns poteza, ds se nsatsvijo pobojniki v delsvskem gibsnju v New Vorku. Sodi se, ds je bil Levinskij izbran, ds se doksžejo zmožnosti pobojnikov. Levinskij je bil nekoč zsprt in ksznovsn zsrsdi nekegs zločins. Ko je prestsl kszen, je zspustil zločinsko pot in ^ delsl skozi pet let kot delsvee. Pobojniki so sodili, sko ubijejo Lipinskegs, ds bodo oblssti sodile, ds je bil u-mor izvršen iz osebnegs sovrsš-tvs, strokovno orgsnizirsnim ds-lsveem so ps nsseli v njih »res strsh pred pobojniki. Zdi se, ds je bil izbrsn Lipshitz, ker je še mlsd. Ktar je samo devetnajet let, a U-gleda par let mlajši.
Ves dogodek je prektično oliv-Ijenje metod, ki eo bUe neke« splošno v ne vedi, ds so potlsčevs-li unije v korist podjetniškim ln teresom, ki ss nisn nstsvili tndi pred umorom, sko so s tem obls-tili delsvsko strokovno orgsniza-cijo. Po umoru Levinekegs so po-stale grožnje pobojnikov bolj v* ) jI ve, tods krojaška orgsnizseijs jih je prcsirsls. v
Povsst "JMe Hlggins' jc 9 dašs amsriškegs p roleta
rtaUobčaseveMkevejoe Dokj»<
prt Kajilsval metid S. N. P J.
KAR SE NI DALO DOSEČI NA-RAVNOST, SB JE IZVRŠILO V BOKU.
Otroci v New Vorkn pojdejo po ' šolskem poduku v cerkev. *
New Tork, tf. Y. (Fod. Press.) — Bsnčni, bizniški in cerkveni interesi so se skozi lete trudili, de uvedejo v javnih šolah verski poduk. Šlo se je lamo se meeto New Vork. Ker niso mogli doseči skosi leta po rsvni poti, os jim je posrečilo s gibanjem v boku. Po držsvni uatsvi je tudi njih potesa v boku tehnično nepostavna. Ali med temi ljudmi je veliko nsvl-hancev, ki vedo, kako je trebe ravnati, da se človek umakne poi stavi in jo obide. Zdaj bodo otre| ke peljali naravnost is šelsks sobe po končsnem šolskem poduku v bližnjo cerkev in tem se bo otrokom podsjal dobro prersčunjen nsuk, ds nsj stremijo po sreči onkraj grobs.
Te nauke bodo podajali učitelji in učiteljice, ki so člani Protc-stantovskegs učiteljskega društva. Okoli šest tisoč je teh učiteljev in učiteljic.
Da se bolje razume ta načrt, je dobro citirati besede, katero je izrekel sodnik T. C. Orsin ne ne-i kem shodu, ki gs je priredila Newyorška federacija cerkev t
"Vam ae nudi tukaj velika p lika, da se ts stvor inora isvršij v imenu ugrošanih institnsij, tr negs nsdsljevsnja protesteato skege krščsnstvs in v dobro d tinstvs."
Ugrožene institucije so bile pta ve, protestantovsko krščanstvo jr bilo na drugem mestu, dtfbro do tinstvs ps šele ns trltjem mestu.
Prsv veliko dni ie nI poteklo, ko je sodnik Grain obsodil ns tež ko jetniško kszen nekegs stsrej šega zdravnika, katerege so kro gle v svetovni vojni nsprsvils po hsbljencs in ki ims prsbraniti poleg sebe še šeno, ker je po ls povodi prič pristal na to, da is-vrši kriminelno operscljo ns neki mledi ženi. Žene, ki je bils posla-na k njemu, je bila detektivks, ds ga ujsme. Pripovedovala mu je strašno sgodbo, ksko js bils sspe ljsns in kskšns srsmota jo čeks, dokler se ni zdrsvnik usmilil nje nih prošenj.	y
ŠTEVILO VASBLJBMOSV SB NE BO POMNOŽILO.
Waohington, D. 0. — Zbornični nsseljenlški odsek ni pripravljen, ds odprs vrsts nsseljenikom tako široko kot šele podjetniški in-torooi.
Po predlogih, ki so sdsj pred odsekom, se eden glssi, de se sni-žs kvots od 3% ns 2% in ns pod-Isgi števils nsseljenikov is lets 1890 mesto 1910, ds ss prepreči nsseljevsnje iz vzhodne Evrope. Drugi predlog se glssi, ds ss dovoli nsseljenikom is vzhodne Evrope izčrpati še letos kvoto za prihodnje leto, da lahko sem pridejo prave žrtve vojne in lskote.
Kongresniki menijo, ds ni ps-metno, d* se le sdsj ne iiroko od pro vrete nsseljenikom.
NASPROTOT^ELAVSTVA
Hartford, Oonn. — Ju Ims Miller, tsjnik podjetniško orgenizs eije ze uveditev odprte delevni ee v Hsrtfordu, je Ml aretiran ns obtošbo, ds je prelomil poste vo, ki prepoveduje a veleti pogodbene delevee. Položiti je mo rel pet tiso! dolerjev poroltve. Obtožen je, de je pri vedel v Ame riko tri bivie nemške vojake ix Nemčije, de so delsli kot stavko kari v delavnicah New Tork, New Kaven k Hartford lelezailke družbe. Obtožnica m« eelo očita, da je plečet sanje vosnino is Nemčije v Ameriko.
Francije Ime btise itiri miljarde deficite
Psriz. 3. febr. — Defielt Pran eije ss lete lf23 snaša 1,700/100, 000 frankov. Vlade poekeše »lelo
PODJETNIK ARETIRAN RADI IMPORTIRANJA TREH SKB-BOV IE NBMOlJB
Hartford, Conn. — (Federated Press.) — Julius Miller, Ujnik tukajšnje "Zveae sa uvedbo odprte delavnice", je bil te dni aretirui in ispuščen proti poroštvu I&000 redi kršeuje naseljeniškega zakona, ker jo importiral U Nemčije tri bivše vojake in jim preskrbel stavkokeško delo v delavnici New Yoj-k, Now Haven k Hartford še-leznlee, v kateri stsvksjo mehaniki. Miller je plačal akebom vol-njo is Nemčija ^
OOLJSEII NAPOVEDALI VOJNO FAŠIZMU.
Tretja internaoionala posiva delavce na boj proti fašistom v vseh
NOVA FRANCOSKA ZAROTA ODKRITA.
Moskva, 3. febr. — Tretjs internaoionala in Rdeča strokovno internscionsls ste nspovedsll vojno fašizmu. V proklsmsciji, ki jo naslovljene na proletsrist vsegs svete, se pozivajo delavci vseh de-žel, posebno pl italijanski emigranti, da naj demonatrirajo pri vsaki priliki- proti - fašlstovskenfa jftssds •
Pelavol so pocvsnl, ds se bojujejo proti fsšlsmu msterialno, moralno in politično. Komunisti imajo orgsnizirstl mednsrodni fond zs flnsnelrsnje protifsši-stovske kampsnje.
Moskvs, 3. febr. — Sovjetsks policija v Odssi je odkrils špijon-sko orgsnlsacijo, ki js bils v sluš-bi Francije, Rumunije in "gene-rele" Petlure, ukrajinakega belo. gar^nega veditelja. Štirideset o-seb je bile aretiraaik.
Zaplenjeni dokumenti dokasu-jejo, ds so bili vohuni v tesni svs-zl s Francosi in Rumunei{ njih nslogs je bile, pripraviti tla no-vi invasiji Ukrajnc, katero je 1* mel voditi Simon Petlure. Zaple* tenih je mnogo franooskik in romunskih čsatnikov, ki ss nahsja-jo v Besarsbijl in ns Poljskem. Vohuni so redno poročsll o gibsnju sovjetske srmsde, o stanju obrambnih postojank ln leleznlikl transportaeijl. Več uslužbeneev sovjetske telegrafske nprsvs v O-desl je tudi zspletenlh ln vsi so zdsj v zsporu.
PAROBRODNE ZVEZE E BUSI JO BODO KMALU VPOSTAV-
New Tork, V. T. — Psrobrod-ne svese z Rusijo in drugimi ds-želsml bodo kmalu vpostevljcne preeej obširno. Zednjs poročila, ki so dospels sem iz glsvnega stana Cunardove parobrodne družbe v Londonu, govore, da je dogo> tovljen aranžma s Rusijo, po lu-terem družbe odpre svoje pissr-ne v Ksrkovu, glsvnem meetu U-krajine, se prevažanje potnikov in blaga. To bo prva parobrodne egeneljs, ki ss odpre po vojni v glsvnem mestu Ukrajine. Ksrkov je tohorekoč sree pokrajine, iz ks-tere se je ns tisoče Rusov selile vseko leto v Ameriko.
Perobrodne družbe White Hter je poročele, de js dogovor s sovjetsko vlsdo dovršen za službo iz Baltike in Odese. f*dije, IU pri psdsjo k ruskemu prostovoljnemu brodovju, bodo prevsžsls potnike in blsgo med sovjetsko Rusije in pristsni v Angleškem ksnslu. Od tekaj nsprej bodo pe ustvsrjene prekstlsntiške zveze. _
pokriti drfieit t norimi davki. Merski.
DRŽAVLJANI PROTESTIRAJO PROTI LUSKOVSTVU.
Albaaj, M. T. — Pred leglsU-tlvaim odsekom js protestiralo vel ko ste oseb, ki so sestopsle civilne, delevske in rezee ne prodne ergsnlseeije, proti Leskovi postavi, ki deloče, de morajo iarti privatne šole obleetveno dovolje-nje, de es lehko v njih vrli pod uk. Revno teko je bil vložen pro-test preti doLolbem, ki sekteveje. de ee morajo učitelji podvn4i "izpitu o lojeliSoetl". Zeatopnik Mestnege aeeryorškegs klube je i*jt 't. ds ao teko zekoei inkviti
NEMČIJA JE PiLA V STISNE 0(01 BLOKADE.
Stavka Islaoaiterjov v Ruhru je deloma ksoflaaa ; veliko pomanjkanje premoga.
FRANCOZI INVADIRALI RADENSKO 1
Berlin, I. febr. — Francoske če-te ao invadirale Bedensko in sase. dle mesti Offenburg in Appen* vreier, važni šelesnlški središči.
Poročile prlbsjsjo, de so Francosi ubili devet. Nemoev, ko so Frsnooske čste vkorakale v In-golheim. V Parisu sanlkajo vero-dostojnost te vesti.V Essenu so francoske čete potlečile komunistični upor in streljale preko glav mnošlee demonstrantov.
Wsshlngton, D. O., 3. febr. — Držsvni depsrtment je včeraj odredil, ds general Allen, ki je poveljeval smeriikim letam ob Reni, pretrge stike s ssvssnlško komisijo v Poreaju. Allen je doslej sestopsl Zdrulene drlavo v komisiji kot opesovoleo.
Dusseldorf, Nemčijo, 3. febr.— Premogovna blokade v Ruhru je na podlogi poročil ls franeosklh virov prlssdjsla velik udarec Nemčiji. Fronocsl so popolnoaut zsprli Ruy in le dva dni ni lis niti ens tona premoga les msjo v neokupirsno Nemčijo. Kor so nemške industrljs isvsn Ruhra popolnoms odvisne od ruhrskege premoga ia kokaa, je sdsj nastsls krlsa; premoga smsnjknje po vsej Nemčiji, medtem ko ga v Ruhru lešl na stotisočs ton na telesni* šklh vosovlh, ki počivajo na tirih.
Stavhs šelssnilarjsv v angleškem delu okupiranega Poronjo je bila vlsroj končins ln vlaki sopet vosijo med Koliaom ln Oth lenzom. fapaUm vosijo lokalni T<skl r Mehrski deUei, leda ne premogom. Freacosi, hojoBl oo nemirov, ako pride lakota, so pričeli rssvslsti • iivlle sa nomlke preblvslee v mestih, hjsr ss pojavijo živežns kriss.
Produkcijo premoga je bres malega prenehala rodi poautnjko-njo tovornih vosov na Islssnleah. Premogarji se bavljo s popravljanjem rovov, v ogromnem Itevllu ps poči vsjo/ •
Frsnoosi upajo, ds bodo s premogovno bloksdo strll psslvno rs-slstenco nemške vlade.
Dortmund, Nemčija, 3. febr.— Francoski inšenirji so danss hoteli oglsdsti si drlevno premogovnike v Moellerju, Z^lekelu ln Seholtenu blizu Reekllngkauooas, tods Nomei so jim odrehll vstop, Frsncosl bodo najbrl konflselrs-11 rove.
Frsneosi so nstovlll livos ruhrskege prsmogs tudi v Itolijo, 6vl-eo in Holaadijo. Is Dshlhonsena poročejo o prvem slnčeja, da oc Frsneosi ssmi nsklsdsli premog v železniške vsgons.
Neki tukajšnji groeeriet je bil pred francoskim vojnim sodillem obsojen na 100,000 msrk globa, ker ni hotel prodstl slrs frsneo skim vojskom.
Berlin, 8. febr. — Is Esssna poročejo, do sta dva belgijsks vojaka včeraj ubila enege Ne mas in ranile drngsgs. Vojska sta so ps-I jele ne t ram vojn is Obsrkanssna v Kasen in se seplctls v prepir s sprevodnikom, ker niste hotele plečeti vesaine. V prepiru sts potegnile rovolvsrjs in pričela strs-Ijsti. Prvs krogle jo sedelo pess-lirja in ga uamrtila, druga pa sprevodnike, ki je talko rosijea. Nemška pol^i« i« aretirele obe vojske.
Koenigsberg, 3. febr. — Nemška |H»lieije je bile poješene Is eesednjih mest, je neredile mir med tuksjšnjiml nacionalisti la komunisti, ki so se spopedli v četrtek zvečer. Isgredi so sledili ne-podu ne francoski konsolst. Ns-eionslisti so pretepli In telko ranili freneoekegs čeetaikci drage osobje freneoekegs konznleu jc pobegnilo ponoči.
Berlin, S. febr. — Is Preahfer-ta je vi je je o velikih demoastresi-jsh pred hotelom, v ksterem sts auje zevesnilks misije. Neeieae-llati se ae podli betel ia sehtevali Icgon misije, tods polletje je res-prlils dee»oe*tretitf.
(Dalja M S. etreai.)
ANGLEŠKI Lflm POZIVAJO FRANOOZB NA REVOLTO t PROTI POIlfOABBJV.
London, 3, febr. — "Daily Nemi" piše v uvodnem Člaakut "Francija Išče nemogočo odlkod-nlno s nemogočimi sredstvi. Ako franooska srmsde prlnsse uničenje ln smrt invsdiranemu ljud-Istru, tedsj je Francija savsola mesto nskdanje Nemčijo kot kriminalna drlava Evrope. Francosko ljudstvo so mora Isnsblt! svojega mllitaristlčnega ministrske-k a predsednike in njegovsga programa, ako Soli, de freak »o po-stene ravnotako ničvreden kakor je danes nemške msrka."
ANDIUA--
SI
AMOLlteA VL^^ftAKA NA
London, 3. febr. ^ Antflsška vlada ne bo odgovorila ne sednjo noto Francije glede espsratnoga miru s Turčijo, doklsr no bo videla isida lossnsko konference. Ako se konforonoa rasbije, tedaj bo snglelks vlada odgovorila Froneiji is jI povetlala bres Is-broaih besed, kaj misli o njeni dvorezni politiki.
Bonsr Law jo dojel ovojim ml« nlstrom kot donos poročajo — de be Fraaeija odgovorna u po« ros ss vezni kov v Losanl, oko Turki odklonijo pogoje. To pomeni, dl bo potom konoo entente, kito« Itak ekslstiri samo le na papirju.
Dalje poročejo, da jo englsika vlada isvedela, da js Fransijo lo
pogodbi je Franolja bajs nrisnala Turkom voo tiste koncesije, katerim Anglijo nseprotujs s vso odločnostjo. To so konoosijs glede Mosuls, dsrdenslsks olins in turških predvojnih dolgov.
Poročils Is Lousanns so sslo pe. simističns. Turki asjbrl ns bode podplsell pogodbe.
PArU, 3. febr. — Porlikl listi, ki so nsklonjeni vladi, svoro frsn-eosko jsvnost, ds se nsj pripravi na prossnečeajs is Lasans.
"Journal dss Debsts" pilo, da Jo napačno misliti, da bodo Tur-kl podpisali pogodbo. Pravtako Jo velika smots, le kdo misli, da js spor med Francije In Anglijo po-ravnen. Za verniki so določ od o* diastva.
TRNE MA
New Tork, M. T. — James Lar-kin, Irski deUvski vodjs, ki jo bil obsojen v ječo seredi krlltvs sskonov proti krlminslnsmu snsr-biomu In je bil pomiloMen neder-no od goveroerjs Nmitbs, oo vrne sopst ns Irsko, ko konla svojo govornilko turo. Teko Izjavljaje prijatelji bivšega predsednika er-gsalsaelje transportnih dslavoev aa Irekem. Po svojem povretka bo podpiral Do Volera ln irske republiksnee.
To veet podpira brsojevka Is Dubllne, kl prsvi, ds je Lerklno-ve soprogs isjavllo, do so njen soprog vrae krnele domov. Lar-kin pobira prispevke zs ono, ki so zsrsdi boja ns Irskem ostsli bres doms la strehe.
NEMŠKI EADBUtMISI PROTESTIRAJO.
D O. — Centralne enija aemških konsumeotov v Berlina protestira v Imenu nem-škib delo vekih mee proti uničuje, li lakomnosti po semlji, ki je po-vsrele freneoski vped v Ruhrsko doline. To orgonlseeije Mejo tri miljoae sadrulalkov.
Chieago le okeliee. — V torek povečini oblačno s reterno tempe-rstere. Vetrovi se menje>i. Temperature sede jih li ur. nojviije 11, aojaišje S pod nllle. Molaee izide ob S se Ide ob 3 >10.
O—d bf lb. StffVM
AdwtfcUf i
■de*: UatUS States < >0, «nd foretcn f«unU
PROSVETA
R 0*S VETA 1 SLIKE IZ HASEL11N.
r.t AiiLO »LOVEHMH MASOP— POPTO—R J«DXOt» I aktkima ffipV«*S*» NAloBBTpouroK N E JEPHOTE
LASinin«	' -'^^^HiMaMMMMOTMa
C^riL.»o» po dogovoru. Rokopisi M M Mm mvm, It* im* rt* ■
-PROSVETA" gSŽ fr ■irrri>rf*u A——rCM*—* "^TH^ Elf LIOHTEIIMEIIT^
0 ročke tt, 0*1. — V zadnjem dopisu pomotoma niaem omenil vsega, kar bi Wlo traba ia Uko me je ve* rojakov začelo vpra-sevati v piamih, katerim pa ne morem vsakemu poeebe odgovarjati. Rojaki me izprašujejo, če je tu stalno delo, koliko ur je dela na dan, če je unija itd. Vsem skupaj torej odgovarjam:
Delo pri naa je etalno sa vse leto in kakor mi drugi povedo, je Uko ie ekozi 25 let, ne da bi bi U sUvka. Tako je dosedaj torej šlo leto xa letom, kako bo pa v naprej, pa ne more nihče vedet, zlasti neveden deUvee ne. Unije ________ ni, a delo je po osem ur na dan,
p , ^r.). - r*. (i.- »«•*?> ^T^irr ■L-sszr £kd0 deU ve4, mu *
wmm jT. U* JufM p«*kU unUai. f—mrit* j« P«'*- po 84e na UTO.
, im m list.________• 1 Največ vprašanj radi deU eem
dobil od oženjenih, ki imajo družine. žal, po mojem mnenju «a-
POTRPEŽLJIVOST JAVNOSTI JE PRIČELA PONEHAVATI.
nje ni tu, ker ni mogoče dobiti hiše, drugsče ne, kskor če pustijo družine Um, kjer so sedsj m .sami pridsjo sem, ter čakajo toli-2elezniške družbe, ki go ostale trmoglave in se ne ke časa, da bi wu kaka hifa pra-
marajo pobotati s stavkujočimi železničarji, prav r»de	^
pripovedujejo v velikih dnevnikih, kako točno se vrši že- pl je Mmeev, naj pridejo teSU promet, kajti najel« ao toliko "prortovoljcev", * *•*i^b*«« eo popolnoma nadomeetile etavkujoče železniške delavce LJu Vlarih H ,jetr prip«ti, d« je v železniških delavnicah.	kj. kaka "londa"
Take veeti se lepo Stajo, v prakri ja meda drugače Hj* « » » P0**"* posebno v velikih mestih, ki imajo velik potniški lokalni p.r njih tudi vprašuje, kak« m promet Mo*o«e je re^ da najele toliko tavkokazev,« kolikor so imele delavcev v delavnicah, preden so zastav- wtUn Baggr Befining Corpors-kali. Mogoče so jih najele celo več. Kako so pa popravila tion'\ 230 CaUfomia Str. Sen izmena na lokomotivah in vozovih, je seveda drugo vpra-	£
šanje, na katerega prav lahko odgovore potniki, ki se po- Le vprašali. Crockett je železni-aluiijo lokalnih vlakov, d. gredo zjutraj na delo in «•!■»££^vVl&S vračajo zvečer od dela domov.	,	|eige0. — Te. rama.
Bilo je oni dan in megla je ležala nad Chicagom in njeno okolico. Vlak Je vozil po neki zapadni železnici, aue <*y, W. Ve. - Dna ao.
katere ravnateljstvo je izredno trmoglavo. Bil je H^H^IM • potniki, kakor so bili vlaki pred njim in za njim. Peljali burghs odhajal v Plrsmont. Za •o se delavci na delo. Bila je različna družba. Delavci I njim je vozil tovorni vlek. Med s belimi ovratniki, ki delajo v pisarnah, pa zopet težaki tem ata sedela ob naaipu dva Po-zšuljevimi rokami. Nepričakovano se je vlak ustavil sredi ^»jft J^lR proge. Počili so signalni naboji pred vlakom, a kmalu na Pesniški voz skočil s tira do vr-to je bilo slišati poke zakaj za vlakom. Bilo je znamenje, ha nsložen deskami in podani da neki vlak že stoji pred njim, a drugi za njim je ravno- oba nesrečneža. Enega je razkol kar ustavil. Pričelo je povpraševanje, kaj se Je godilo.
Izvedelo se je, da je neki vlak obležal na progi, ker Je od- Morgantownu, a zdravniki -povedala lokomotiva. Ustaviti so se morali tudi drugi lo- upajo, da bi ozdravil, kalni vlaki, kajti pot je bfia zaprta. Slišati je bilo zopet Pretresljiv je bil prisor, ko so pokanje signalnih nabojev zadaj, znamenje, d. prihajajo	^^
ie vlaki in da morajo ustaviti.	mešsno, zdrobljene deeke, pret in
I Tako stoji vlak do pet in dvajset minut Končno deli nesrečnežs. prične tuliti parna pilčal, vlak prične počasi gibati in leze l v tem imamo zopet dokaz ka kot polž. Tako leze nekaj časa in se zopet urtavi. To se £	i*
ponavlja. Mimo vlaka pripelje drug vlak na izrednem tiru gkrbljen
se ne zastonj; $lflj)0 ali «,000 veUk greh in s
nedeljske kolekte oz. božjega da- .....
ru, to ni Uko Uhko in poleg tega
še Čez teden eitnosti s naročniki, es. s naročnicami, kajti baba je le baba, četudi proda "čikeo1', da lahko pošlje uredniku za naročnino.
Pa se ti oglasi babniea nekje is Californije, da bodo kmalu pri-isle kokoši leči jsjes in tedsj bo posUU zs "Ave Msrijo". Torej koncem februsrjs sli v začetku marca bo strašansko veliko posU pri omenjenemu mesečniku ln denarja bo toliko, da bi bil akoraj ehko dnevnik en par mesečevi Kokoši se torej še aedaj prUjo, da bodo nalegle Čim več jaje za naročnino "Ave Marije." Praktični judje vseeno niao. Kar nekaj kokoši naj bi posUli na 22. eeeto dve ali tri bi lahko legle ker i uredniškem košu.
Proti jednoti in Prosveti kar naprej klepeUjo, češ, da je člhn atvo alepo in ne.vem, kaj Še vse Da, ako kdo oslepi, ki je čUn jed note, dobi odškodnino v gotovini, oni, ki zsbsvljsjo čez njo ps lur ško vodo in ensks "drsgoeeno sti", ki ps šo iUk še dsvno iz mode, čudežne moši ps sploh ni-kdar niso imele. Branijo nam či-tat Prosveto, a s vsemi Štirimi po eUvljajo "Edinost" pre4 njeno meeto, pri čemur pa ee le smeši
___________________w--m____w________r___.______zs slučsj bolesni
in ravno tisto smer. Ustavi se. Končno ^)ričAe lezti vlak ln nesreče. Revno v nsšl ns na izrednem tiru, in se kmalu izgubi v megli Vlak zopet M^i je še dosti rojskov ki prične počasi lezU naprej. Megla je. Strojevodja ne vidi jj^tf nikamor. Spredaj so vlaki in , zadaj so vlaki. Končno L^j0 k druitvu Slovenski rož-prileze vlak na postajo Cicero in ima osem in trideset msrin, it. 888 v sur Cityju, w. minut zamude.	|Va. Seje našega društva se vrži-
Z vlaka stopijo prvi potniki in hite na delo, kajti J® Li^rtyTunU*k?dvo?snf^ kasni so. V tovarni kaznujejo zakasnelost z odtrganjem Druga neereča se je pripetila mezde. Vlak leze zopet naprej in z njim se peljejo pot- dne ia. januarje na Osagu, w. niki, računajoč, koliko jim bodo odtrgali v tovarni od N» •tra~,!cem.1 ^ Je ,okomo'
...' j vt ii -a u j i	ai i i i i a tiva rinila železniške vozove, za
njih mezde. Na vsaki postaji zdaj zapusti vlak nekaj potr premor Btvirl8 rodom Angle| nikov, dokler vlak ne pripelje na zadnjo postajo, kjer ga jfl pri tem padel z železniškega sapuste vsi potniki. Za njim pripelje drug vlak, tretji itd. vosa ln pri tej priči bil ubit, ter
Vsak teh delavcev ima nekaj ikode na svoji mezdi>ritJ;^» . *
, . , ■« . .	. • . * « , • i • no. Nesreei je nsjvec Krtvs temna
Nekateri so oškodovani za pol dolarja, drugi za dolar in no8 kijtl gf0dn0 ae je ob treh ii več. In ker se s temi lokalnimi vlaki pripelje par tisoč sjutrsj. Promet je tu velik in po-delavcev v mesto, znaša tudi škoda par tisoč dolarjev, kitar tega varetvo deveta briga, za-
jo trpe delavci.	IV^IT^^^ ~~
Kdo povrne tem delavcem škodo, ki jo imajo, ker se trmoglavi Železniški ravnatelji upirajo sporazumu s svo-| v airais mVADHIfi Jimi sUvkujočimi delavci? Nihče 1 Ravnatelji prejmejo | JAT R A uUfURHltA. lepo svoje izredno velike mezde, od katerih samo ena včasi zadostuje za prehranitev sto delavskih družin, delničarji pa spravijo svoje dividende, ko so naznanjene.
Ampak od takega nerednega železniškega vlaka nimajo škodo le delsvci, zaradi njega trpi tudi produkcija v industriji. Zamujene ure se ne dajo več nadomestiti v produkciji. Taka trmoglavost železniških ravnateljev dela škodo tudi industriji.
Velikomestni dnevniki radi kriče o izgubah, ki jih povzročajo stavke v narodnem gospodarstvu. O takih dogodkih pa molče. Zastonj iščemo v velikih dnevnikih vesti, ki povejo javnosti resnico o zamudah, ki jih imajo potniški in lokalni viski. Ni jih najti v njih. Isgube, ki jih imajo delsvci ns svojih mezdah zaradi zakasnelosti železniških viškov, ne delajo prav nobene skrbi časnikarjem te vrste. Zsnje so delavci le delavci In ti ne plačujejo velikih in drsgih oglasov v velikih dnevnikih. In zategsdelj se ne ozirajo na njih koristi, dasiravno radi govore, ds vsak dogodek, ki govori, ds Je ljudstvo imelo Škodo, objavijo. Ampak ljudska potrpežljivost je pričela
O Veliki noči je lanskega leU priromaU buUra raznovrstne ša te na moj naalov. Malo jezil aem kako da m more kdo laatiti mojega naelova v Uke namene; ko pa mi je malo odleglo, eem ai mislil: naročniki jih opuščajo, a frančiškani tisksjo kar nsprej in ker nimsjo ksm s listom, pa po gledejo v Prosveto. Notri je imenik društvenih odborov, pošljejo vsskemp en tisk in Uko jim jih gotovo smsnjks. Rsčunsjo ns petsto društev in pri vsskem naj manj deset ČUnov.
Mislil sem si, ko sem priče vUčiti is zsvojs ono drobovino gotovo mors biti v teh ŠUvilksh ksj boljšegs, ds jim ho služilo bolj zs rekUmo. Ps rse, ssms re-klama je bila o rasnih agenturah žifkartašnicah, denarnih poš ljatvah, molitvenikih* križcih, ki se svetijo, ln podobno kramarijo Ali je biU Edinost namenjena meni ali samo sa ovitek, tega ne vem, to ve njen urednijk.
Bratje in eoetre 8. N. P. J., 6i-tateljl in naročniki njenega glasila Proevete, bodimo kekor eno aamo močno Ulo, ki deluje sa prospeb jednote in njenega glaai la. Ako bomo sloini, se nam nI treba nikogar bati. Ne pustimo, da bi nam gospodarili drugi, liat mamo, da naa podučuje in obe^. nem imemo v njem prostor, di tudi mi lahko povemo, kar jim gre, česar sami ne vidijo ali namenoma nočejo. Torej pero v roje. Tudi jas sem molčal, a ko vidim druge, zakaj bi jas ne povedal svojega mnenja. Morda sem kaj preveč napieal ln ee komu ne dopade. Potem pa mu ni treba či-tati, kar pusti naj. Ce pa bi kdo mogoče rad vedel Se več«in bolj natančno, pa naj ee obrne na Martina Bolha, Naslov dobi v Prosveti.
_ isjs jlo imeli
zrU okoli eebe, če še ne gre hudo-l prn sooisimri. m šudno. Kdo bi pome. Kakor nslaič aem za jim takrat verjel, ako pa jih je čula s konca uliee sem veselo ra imel za peklenščeke ali za krivo, anje in hrup. OzrU aem ae doli veree, kaV je bilo večino ljudi v >rotl in videU nekak eprevod ter aUrem kraju še hujši kat peklen. vee v — rdečem. Rdeča bandera, ščeki.
rdeči trakovi a v eprevodu ne bo- Ni sramotne, ako smo nekoč bili ga ne Matere Božje. Vse mi je strahopetni, aaj tako so na« uči-migljalo pred očmi in bilo rdeče. Ii — v strahu božjem. Treba je, Do tedaj sem še večkrat videU da ai izbijemo iz glave vsi, kar namaianega hudobea v rdečem so naa v tem ozirfl učili naši sta-ali vssj z rdečim plaščem ,zato riši, ki ao mislili, da je to pravo, sem se žile preetrašila, miaieč, da a amo prišli flo prepričanja, da je gredo hudobci ia pekU po mojo to za naa zlo. — Marofalca. grešno dušo. In še godbo imajo s
seboj,sem v trdni veri^ da y ZdrVZeiih drZlVaH je
so peklenšček!. Zavesti nisem is--I	«
gubila popolnoma in misleč, da se MOgO nSODdelaHl
hudobci bojijo kriša, aem ee hi-	mmmllrn -i_
tro hotela pokrižati in potem od-	Z0HIJO.
bežati proti cerkvi Pozabivši, da mam jajca v roki, sem jo hitro ffeur York. — (Jugoslovanski dvignila, da ae pokrižam. V Um oddelek F. L. I. S.) Skoraj en bi-spustiU jajca, a boječ ae, da bi ee ljon akrov, torej malone poloviea ne razbila na tleh, aem jih trdno površine kontinentalnih Združe-pograbila s obema rokama, tako nih držav obato ja iz ledine — teano, da ao ae mi razbila in raz neobdelano zemlje. Štirideset 1U po krilu, drugo, kar sem ime- miljonov akrov izmed te ogrom-v rokah, pa je zletelo po tleh. ne ledinaate .površine je popolna V takem položaju kot eem biU, puščava, drugi deU so presurovi gotovo nisem imeU časa pobirat, za poljedelstvo, in neksj U povr-csjti predno bi pobrsls, bi pe- šine je pokrite z nerodovitno klenščeki že prikorsksli do me- prstjo. OsUnek te neobdelane ne. V cerkev pa tudi niaem mogU površine je večinoma sposoben za ti po vsem krilu pomazana dd kako vrsto poljedelstva. Od ne-jajec, zato sem skorsj bežeč sto- obdelsne oralne v zemlje skoraj pila proti prvemu vogalu in od 270 miljonov obetoja iz gozdov, tam v drugo ulico, čeprav je bil rovt, zemlje, ki potrebuje osuše-tam daljši pot proti domu. Bom vanja ali pa namakanja, in dru-pa doma molila, sem si mislila, gih neobdelanih zemljišč. Skorsj Tako sem bila na vogala aodnije, 500 miljonov akrov se nahaja v ali tribunela, kakor imenujejo zepednih polupuščavah in je pri-sodnijo v Gorici.	mernih le za pašo. Ne manjka pa
Tribunal ae mi je že od nekdaj primernih zemljišč za onega, ki bi zdel grozna hiša, kakor kak za- hotel orati ledino in razviti farmo, kleti grad in akoraj bala aem ae, V jako zanimivi brošurici (Far-da aem zdaj na njega vogala. Z mera' Bulletin No. 1271), ki jo je grozo eem tudi opazila, da so pe- izdal zvezni poljedelski depart-klenščeki še na drugem vogalu ment, se navaja, kje in kaka zem-tribunala. S solznimi očmi eem lja je še na razpolago za one, ki misliU in prosiU Msrijo, nsj mi nameravajo obdelovati jo v far-stoji ob strani, da ne bom imeU mo, in kake okolščine, prednosti nikdar, več takih pregrešnih mi- in težkoče eo s tem spojene. Pov-sli. Molils sem k bogu, s vse eno »od jo nsjti ljudi, ki so zgubili sem biU v Ukem strahu, da bi mnogo denarja in čaaa v posku-skočila is kože, ds se niso hudob- »n, ds bi se nsselili v kraju, kači namesto proti meni, obrnili in teremu se nifo mogli prilagoditi, jo mahnili ksr čes ulico okoli ti-1 Tudi med nsšimi ljudmi imsmo
stegs zida, zs katerem še danes veliko Ukih slučajev. Namen bro ne vem, ksj je bilo.	Ičurice je, ds se morebitnemu na-
Mislila sem, da je za tistim zi>^	da bi ,e ^
dom pokopslišče in že mi je pri- tskim pomoUm. žlo na misel, kaj če bi bilo ono Daai brošurica poUganajvečjo
procesija duš iz vic ne pa peklen- vgžn0,t nale
strah je nekoliko poleni.	MT8' ** bl °fmiaU
potem pa aem ui.U moliti ku P"?™0? od n«upoTM)» Mm-
n. oe.tiui duš. t vioU.. N.potiU T
wm M proti doma • trdnim Al.- U	508* kH" J"nt*
pom dTbom ^Ti p«tek ilt kK"	S
.povedi ia nikdar y.JUko pre. I	»T«^ Pri?«lkoT'.ta
l.tj. j. njemu libirttl termo, kot Hitro Hm »i .nadela drugo kri.|hrmarj«. k^h.S. or»ti t» nepo-
grešno mialila.
k meni aoatanovalka.
"Ali si videla eoeialiste" bil njen pozdrav.
Prvi maj leta 1917.
Glaaori članov S. N. P. J.
in čl ta te! je v Proevete.
Mogadore, O. — Ker je le Še
par dni, ko mi bo potekla naročnina na llat, je najlepše, da jo obnovim in pošljem določeno vsoto. Kjs bom dobil denar, to vaa goto vo ne sanima, vsaj mislim, ds ne. Skoraj bo že konec januarja, pa le niste nič potožili, kako trpljenje ln muke ste imeU v preteče nrm letu s liitom In sploh le novega leU nem lotoe plste voščili. Nevem, kako naj bl človek sodil. Bodi naj večina. Morda si mislita, kako je ta sopet redoveden. Kako bl ne bil saj aaj aem kot čUn jednote todi laatnik liata.
Uredniki drugih llatov so še davno preložili in jamreli, kako težko nalogo so Imeli v preteklem
______......r_„ ___________#_____ r______I letu ln le vse hujše, da jih čaka
ponehavaU. Glasno se sliši ljudsko godrnjanje, ki bo prsv	J^Uek
zanesljivo porfalo še glasneje v prihodnjem letu, ko bodo tfgtf«
predsedniško volitve.	mučiti |ttio. Kdo jih ps »iHn Saj
Tedaj sem živela ie v sUrem kraju in slučejno stanovala v Qo rici. Že od nekdej jc tam običaj, da verniki gredo tege dne v eer kev prosit sa srečno leto. Ob osmih sem šla tistoga jutra k maši in moUla sem prisrčno, da bi me moral celo kamen uslišati. Prosila sem, da bl ml bog naklonil vaaj eno leto areče, ker sem šc toliko preaUU.
Mimogrede moram povedati, da ee s možem nisva nič kaj razu meU, vsaj jas njegs nisem in zsto sem rsvno ss njegs nsjbolj molils, ter ds bl mene bog rsz-svetlU, ds bi gs Ishko rszumels. Drugsče si tskrst nisem vedela pomoš!, kajti, ker je ošenjono je priklenjeno .
Is eerkve domov grede sem na trgu kupiU nekaj soUto in ja jee in ŠU doli po vigujasti ulici. Pred molitvijo sem misliU, da v molitvi dobim uteho, toda ravno Uko mi je bilo še težko pri srcu. kudo mi je bilo ln žalostne misli so me obhajale. Med premišljevanjem e moji ncereči ee je kakor šrv zarll v moje sree nekak dvom, prešel v dušo ln pričel razjedati vero. Prvič sem prlčeU dvomiti, je 11 kje kak bog. Bridke skušnje so ml govorile, da ga ai ia da je vse le prevara. Ni mogoče, da bi bil. aem sklepala, čeprav eem pol ure poprej goreče molila.
1'straAlla sem se svojih mislil hi še sem misliU, da sem storlUj
aa.nu »cm ni Hautio uiugu Mt-	_	1 JJ	f '
lo, kajti ono je bilo tb. pobarva- 'kuaeno ledino, no od jajec ta medtem U prifla L,llm* ob krah obdelovanega ■ ^	'm " F 1 otemlja stane veliko manj kot
kot semlja late kakovoeti v razviti pokrajini i t premagan ju di'-
"Kake eoeialiste t'' Jas takrat I f	n'kJ
ee namre« nUem »16 vedel, o go. lovstva ta avobodeju pr«a mno-eialistih, pa« p. ie sliiaU o .nar. ^ ^ebsnL Na drug. rtrani bi^d. ko,jejo takosvane v.U- ^/^iA^er«
"AU ne vel, d. imajo soeialUti ^!!0'"1?	" *
P«rado ta ve«lieo daneet I, „j	d*'«5
so mariirall po uiiei .moraU fejta iilovelkega soiitja.
jih sreJati. Pomisli, U«J?' je L Ako p*
pri njih." (Osel j. imenova a	ST
svojega mola, kadar je bil. naij	»me ^ATSSS^ raso^
jeiM \	I trebšžine so že na mestu, ra«pe-
"A, kaj Usto « bili soei.li.tit ?*VMjt Prid«Uf<" ''""l""' Torej ljudje. Oh, jas Mn mislila V0'	" „
da so peklenUeki, ki .o-prilli »o « ,0 T b,UI""' '""J
zsittssr
"Jesus, kako si ti neumna." je PinoxT """'/^iJ smeje « komsj .pregovoriU. P0^"10,, 1 ni","i "K.j Uke,a pa le »Sem sliiaU.
Sedaj bom pa mojemu povedaU, da bo vedel, kaj je, da je peklen-Iček in ne eocialist."
"Zakaj pa ao pravzaprav soci. elistit Ali imajb kaj od tega, da eo aocialiatif" Za pojasnjevanje ona ni imela drugega kot grajo, e pri vsem ura jsn ju o socialieUh, nisem verjela, ds so tsko hude zverine, kot ons govori, posebno, če je še njen mož zrsven. Vpra-*ala sem jo tudi, zakaj so rdeče o-blečeni. In tedaj je začeU govo-
skupino cenene zemlje, pri čemur naj pričakuje, da mu bo trebs prilagoditi sc Užkočam pijonir-skega Življenja in da mu bo treba čakati dolgo, predno mu investirani kapital poštene dobičke-nosen.
Naš narod v Ameriki je večinoma prišel is Kmetij, in je narav-no, ds bi mogel radi ŠU na farmo. In kdo bi ne dal prednost življenju na farmi pred živoUrjenjem v tovarnah in rudnikih! Mnogi
uniformo, ..to d. pok.l.j„ svetu,	D®*1 P* ^ « tBd
da »i hoi.jo kri.	r. " 't.
"O, sato sem se jih Uko bala, da mi ne bodo krvj izpili'1 PovedaU mi je, da oni aieer ne pijejo krvi, toda hočejo, da teše kri in da bi biU vojska ali revolucija.
"Naj bo kakor hoče, samo da me niso raeli'\ sem rekla mieleč: bolje je, da molčim, ker iUk ne vem .kaj so soeialieti. Ce ne sto-
ali ker se niso obrnili na prsvo meeto za nasvet, spustili v vrsto-lomna poljedelska podjetja, z* katera niao Imeli ni orgenizsci-je, ni priprav, ni zadostnege k«-pitala.
V prihodnjih člankih boro rsdl tega razpravljali o nakupovanje nerazvitega zemljišče, primerne-
- jsJftLI S
m<*ni ne bo<lo	•	j M *** jšvnega zemljišča, kolikor
' tudi zemljišč, ki jih ponuja* n* prodaj razne takozvane koloni-To sem spisala, ker sem v Pro-1 zaeijske družbe.
Razne vesti.pj^^—i*
--trebne listine.	P" po-
RIBNICA O SPOLNIH BOLEZ Onadva, o katerih pričakujem m.	^ da l^t. kuMilu oproaleua, ata C.!
. __,	Mr T4h,b *n Wward Quigley. Ob-
fovedal jo je^rrhovni adravnik [»ta bila v Secramentu in Iroland.	*eprte sta v Leavenworthu. •
Oba sta obolela v kalifornijski Washington, D. O. (Federated J**' na jetiki ie po njuni obrav-Press.) — "Dapžabnc bolezni ni- »»vi. Dr. Allen L. Portcr, ipeei-80 fundamentatoo ali izrecno ss.|.j*H»t na jetiko v Kansss Cityju
no vojaška bolezni", je naglašal j« »spravR o njunem stanju slede' najvišji armadni zdravnik M. W. 08 poročilo? Ireland pred Društvom za družab- "Cesar Tahib. Ta bolnik ima a-oo higijeno.	kutuo jetiko in je aamo ugibanje
NVto je nadaljeval, da se ved- «">liko časa bo še Uvel. Zanj bo' no kaše, da so med vojaki se.lo koristno, ako spremeni klimo razširjene veneričnc bolezni. NiJN*«ovo življenje bo bres dvoma kdar se pa ni uvaievalo, ako ao P°d«'jčano, ako so to lahko i*vr vojaški zdravniki pojasnjevali, da «*"
je mera, v kateri so venerične bo- "Edvard Quigley. Ta bolnik leini razširjene med vojaki, le ka-1 bo,eha ns zelo aktivni formi jeti-kakšno civilno življenje po- jke- Pod nobenim pogojem ne bo stoji okoli vojaških possdk. 2ivel več kot tri ali štiri lete Naglašal je, da je bil takšen M bilo koristno, sko se pre-shod, kot se zdaj obdržava, nemo-reli velrogo klimo. Brezdvomno se goč pred petdeeet leti. Ako se ve- j P°doljla njegovo življenje, sko se nerične bolezni razpravljajo jav- t0 ltbko izvede." no, je v tem garancija, da se vodi . Zapiski o obrsvnsvi govore, ds boj proti njim odprto, kar je edi- ni,° bili predloženi dokazi, ds sts no prsvilno.	| T»hib sli Quigley izvršila zločin,
Po njegovi i.jevi je bilo v ar- 111 K« očita obtožnici v Sac-madi od 1. aprila 1917 do 81. de- r»mentu. Edina priča je bil neki cembra 1919, ali od napovedi voj- blv*i deloda jslec, hi je pred neti ne do dcmobilizacije armade po j °btožil Tshiba nekega prestopka miru 357,000 veneričnih bolnikov. toda aodišče je obtožnico savrn -Te družabne bolezni so povzro- lo- Zdli J« ta priča zopet prišla na Me. da je bilo odpuščenih iz vo- aodišče in je ponovila staro ob-jaške službe 10,500 oseb. Dslje toibo» ko je bil Tahib zspleten v meni vrhovni zdravnik, da je le j PwSiajanja ob vojnem času. influenca vzela armadi več mož kot venerične boleanj.
(j lede sredstev proti vencričuim boleznim in ozdravljenju bolnikov je pa vrhovni armadni zdrav-1 Waahington, D. C. — Senator nik rekel:	Borah je prejel mnogo vabil ii
"Prvič, vir bolezni ee lehko od- Evrope, d a naj pride tja kot go pravi, kakor ze je to zgodilo z bu- vornik. Borah se je me;ida odlo bonično kugo. Drugič, pot preno- čil, da odpotuje v Evropo kmalu sa se lahko ustavi, tako da sc o- po zaključen ju kongresa. Kon kuženi delček ne more preneiti iz g"* bo zaključen 4. marca, vira bolezni na zanosni individij,
dolsaem upreti več kmetov, jim rekvirirali ži\Tla in se dali pod-
kupiti.
V Moskvi ao bili zadnji teden uatreljeui trije ftslesnižki uredni-ki, ki so bili spoznsui krivim korupcije.
NEMOUA V VELIKIH STI MUH VELED BLOKADE
EOEAH ODPOTUJE V KOPO.
IV-
kot se to zgodi pri malariji. Tret jie, zanosni individij lahko poita ne imun, to je ravno tako, kot se rgodl pri ozcpnlcah, kjer se vpo rabi cepljenja.
RESNICA NE SME NA DAN.
Maosdonaki komitaši v boju '. a Brbi.
Sofija, 3. febr. Macedonak komitaši so kljub ostri zimi in debelemu snegu zelo aktivni. Pre< krstkim so imeli praske z grškim
__Četami in enkrat so udrli na bol-
Ampak neumnost naj še nadalje B*"1'* teritorij v okolici Petriča živi in proevita!	** Kustendils, kjer so gospodsril
neksj čsss. Zadnje čase pa napa
Ne* Vork. V* XFed. Press.)	P°Mdke v centralni
Jsnuaraka izdaja magszina I Mtc®doniji. "Bulletin. of Bigh Points", ofici- Maeedonsko komitsško organi jelno glasilo lokalnega Šolskega Moii° vodi Teodor Alekssndrov, svets, je izostala. To glasilo pre- ki ^ dober orgsnizstor in gueril-jems vsak učitelj ali profesor, ki *ki boJevnik. Njegovi pomagači podučujc na srednji šoli. Ofici- 10	vslaški in turški ofi,
jelno se pripoveduje, da je Janu- kI vodi^° >kuPilw P° več ko araks izdaja izostale, da v biče- tl,QČ mož in 90 dobro ohoro' ju za leto 1923 ni postavke za irl **ni. Zadnji teden se je vršila bil-dajo tega magazina. Pravi vzrok * Ht,P* prlvft blt" med je iskati v dejetvu, da je magazlh k"ndrovo žet0 * ,rb,ko P0^' prinesel v novemberski izdaji dva ko' ki .Je,tr;j?U *n din: članka o spolnem poduku v šoU. P°r0^0.,f WgiBdof aa komitai En članek, ki je bil obdelan,	jugoslovsn.ke koloniste
i>il izdsn skupaj z birojem za pod k k Združenih držav in javno
napadli jugoslovsnske ki se nsseljujejo v centralni Me cedoniji in več mož jc bilo ubitih
zdravstveno službo Združenih dr- K«mittlii M ,meU "S0**"' puške
iav. Naalov članku U bil '"Pro. in	«r»nit«' TtkoJ P°
fcv. Naslov Članku je bil '"Pro-i. „ L . . . - . . blem spolnega poduka v šolah".M0^ J€J<rB]?Tinfk* vlidi T« članek je ponatisnil newyorški	a 250:?°?	ntgrg
Nravstveni department. Drugi Ide M fUvo Alokaandroro.
članek je majhna brošurica, ki jo je izdala vladna tiskarna za tako ni*ko ceno, da ao bili kriti le etro iki. Naslov knjižici jc "Srednje »"le in poduk o spolu."
Nove volitve t Avstraliji.
M^bourne, Avstralijs, 3. febr. - i« poaua o spoiu.*r	Hughesovs vlada je padla, ka-
Olanek pravi med drugim: Dom kor ie bil° P"««kovati. Lord For-3* logični posredovalec, da sc raz- Bt«r. generalni governer, je napro-v'jt odprto razmerje med etariši iil »tanleje Bruceja, naj sestsvi in njihovimi otroci... Večins sta- n°v° vlado, če mu je mogoče, riievne pozna znanstvenega ozad-! Bruce ima tri dni časa za odgo-
j« bioloških faktov, ravno tako ni- vor. Ako Bruce. fd«?vtor,'1. ^d*
•o nikdar imeli beaedncge podu- nemogoče orgsnizirsti koalieijska ^ v šoli .U zunaj nje. Ke/našs vlado, bo Forrter rszpustn psrla-mladina ne dobi znanstvenih in- «*nt « razpissl novejolitve.
'oraseij v šoli ali doma, jc pre-1	£
r»uš?ena milosti kupcev si cev z W zbornici večino, toda ne duševno jrnilobo "	pretežne, po^lc v voblni boj s po-
dvojenimi siUmi v svrho, ds ai cagotovi absolutno veČino in er-genisirs svojo vledo.
TRPLJENJE POLITIČNIH KAENHHOEV.
Italijani pravijo, da aamgujejo V Afriki.
___________ Rim, 8. febr. — Itelijanske če-
aekativni nku k m si* vj^LIte v Tripolitaniji so okupirsle holsn nI Itiki ^ na onro^en T-rpuno, 50 «Uj od Tripol*"- «e; rn. "xna. ^rb r.t* °prowen k.l„i Arabci so izaubili sto moš,
Waahington, D. O. (Federeted Preas.) — Zopet sta bila dva po "<" ns kaznenee izpuščena na ek-
»n^Koče v nekaj dneh. . Fred Eamoade, ki je bil obeo >n pri razglašeni obravnavi v ^Tsmentu, CalM na deaet let je-izpuste is vladne bolnišnice r' <f"'ffojuo. Tozadevni ukaz je podpisan v pretočenem tednu v Beli hiši.
Aretacija in oboodhe ste vpli-t,la '«ko na njegove možgane, de nevarno zbolel ia da so ge s za-I'4ds pripeljali v bolnišnico sv. > *ebete. Skoraj eno leto ee ge Omatrell »koraj sa popolnome ^"•^ga. Njegovi prijatelji so se Jr'«dettH zanj mesece, preden je
[helni Arabci so Izgubili Idočim imsjo iulijsni dvs moža u-j bita in deaet renjealh.
"niloščen.
f>aa Burk lev Je bil obsojen v
uradnike v Eadji.
Moskvs, 8. febr. — Sovjetska vlada je pričela čistiti Jevne ura-de po vsej republiki. Ze korumpi-rane uradnike je določena smrtna kazen, ki ae že izvaja.
V Igorjevaku. okrožje Rjaiaa, Je bilo pet sovjetskih ursdnikov,, med njimi nsčelnlk vsškegs revo-lueionemege aodiščs. obsojenih na smrt in ustreljenih, ker so je-mali podkupnine.
fttirinaj«' drugih aradnikov je, pred sodiščem, ker s« dali po ni- i
(Nadaljevanje a prve etrani.)
Berlin, 8. febr. — Nemška vla da je še vedno optimietične glede avoje pasivne resistenee neprsm Frsnciji. Uredns poročila se gls-ae, da je položej dober. Kriza na Bsvsrskem, ki je delala vladi veli-ke skrbi, se je polegle. Hittlerje-vi fežisti so se pomirili in bavarska vlada odpravi obeedno stanje.
Predsednik vlade Cuno je sno-či zanikal poročila, da vlada omahuje ln namereva ponuditi Franciji kompromis; pravtako je bile zsniksna vest, ds je vlsda na robu padca.
Drugo poročilo, ki je zelo razburilo BerlinČane, se glaai, da je Hugcn Stinnes, nemški Rockefel-er, odpotoval na ekrivaj v Rukr, kjer je imel seetanelr a francoskimi jeklarskimi magneti v Wiee-badenu.
Pariz, 8. febr. — Nemška vlada je poalala noto reparacijski ko* misiji. Nemčija naananja, da ne more plačati veote odškodnine 500 miljonov zlatih mark, ki je aapad la po londonaki pogodbi dne 81. januarja, in aahteva, da komiaija dožene, koUko more Nemčija pla četi.
1 Francoski uradni krogi ema trejo to noto aa prvi korak no< vih pogajanj[.
■ London, S. febr. — Iz Kolina javljajo, da ao Franeoai aretirali več nemških stavkujočih želesni Čarjev v Mainzu. Stavka v Maln zu se nadaljuje.
Frsncozi vlačijo premog na bro-dovih po Renl iz Ruhrorta v Dus seldorf.
Iz Emena je prišla veet, da so francoski rojaki streljali na vlak premogom, ki se ni hotel ustaviti v Essenu.
Ia Pariza poročajo, da francoska vlada naamreva oetro nastopiti proti Nemčiji zaradi napadov na franeoeke konzule in dru* ge francoeke državljane na nemških tleh; Poincare tudi pripran 1 je repriealije radi bojkota fran-coaksga blaga na Nemškem. 1
Vlada v Berlinu namerava ia-gnati vse Francoze iu Belgijce, ki nahajajo na neokupirenem o-zemlju Nemčije.
Francoski vojak je včeraj ob-strelil ia teško ranil nekega nemškega premo'--vniškrga operatorja ▼ Brc'*
Londoi . Slovito napada o Francijo. Današnja "Deilj ^ewa" imenuje Poincare ja 'atraš-nega briganda' in svetuje fran coskemu ljudstvu, da ae naj izne-bi sedanje vlade, ako hoče samo sebi dobro.
Brez oči.
tnm Dornik.
Pripeljala ga je v gostilno, ga potisnila malo od vrat, da jih je megla zapreti, in on je obstal, se odkril ter pozdravil: "Dober ve čeri"
Nato ga je prijela za roko, ga peljala k mizi, odložile muf in Jo-)ico, mu odvzela suknjo, klobuk n pelico ter vse troje obesils na kljuko.
On je stal ob adzi, obračal glavo, prisluškoval na vae etrani, a dvema votlinama v obrazu strmsl po sobi in iskal goetov. Oostje pe ao osupli gledali vanj. Njegov o-braa Je bil kakor obraa Boeekll-novega srednjega apokaliptične-a jesdees, strašen in grozen. >ve temni votlini sta zijali v dan n skušali prodreti šrno noč. Komor ata se uprli, ela mrtvo ia nemo zakričelit Vojska! Oostom je pivo t ustih postalo grenko, eiga-re ao žgale po jeziku, besede, ki ee jih govorili o novi ofenzivi, eo ile kekor pelin, ki je kenil ne dušo.
Sedle sta k mizi ia prišls je k njima natakarica ter ju vpreše
mu seelngljale tri svetinje ne pr eih. Pogladil jih js s roko in vpra šali "Ali so pripete lepo v vr-stil"
"So," je pritrdila dekle. BiU je mlede in lepa, drobnlk rok; ke je videle, da ju goetje opazujejo, je sardela. Sklonila ae je nad kro-žnikom in tiho vprašala svojega oslepelege fanta. "Je dobrot"
"Dobro," je odgovoril fant Ko je pojedel, mu jo nalila vina v kozarec, mu ga dela v roko, vse-le eigereto is doze ln mu jo pri-žgels.
Meni so jetra s krompirje zelo všeč;" je rekel fant.
■"Meni tudi", je prikimala dekle.
|" In rdeče vino pijem najrajši, je prietevil.
■"Tudi jaz," je rekle dekle in ge ljubo pogledala. ■ "Včasi ti je bilo rumeno ljubše," se je posmejal fant.
"Sedej ne več! Ker piješ U rdeče, ga pijem še jaa."
Slepec je poiekel njeno roko, ki je drobna ležala na mlsi, in jo je stisnil.
"Js veliko ljudi v gostilni?" js vprašal. "Precej," mu je odgovorila. Pogledal je a svojima votlina ma naokrog. Pri sosednji mlsi js nekdo rezlagol ministrove beeo de ob naatopu, ko pa ita ga aade-11 elepi votlini, je obmolknil, ka-kor da bi ga udaril odmev laat-nik besed, ki je priletel iz teh dveh čudnih lukenj, po uztih. Drugi je trdil, da ae mora nada-Ijcvati vojeko do konoa, ko pa sta se sasadill votlini vanj, ae mu je alomila beseda. Tretji je govoril o sadu, ki ga bo obhodila vojska, in o bodočnosti, ko sta ga pičili votlini, je advomil nad avpjimi besedami in nad aamim aeboj.
"Vsi Uko tiho govore", je ri-kel fent, ko se je obrali k dekletu. Ko pa nI bilo nobene beseda v odgovor, se je sklonil k njej In dejel: "Zakaj tako molčišf" "Saj ne," se je stresla dekle. "Ali si me kaj vprašal T Nekaj $em premišljevala, pa nisem ps-sila."
Fant pa jc postal nemiren. "Kam si gledala t Po soblf Ko-gat"
"Kar tako. Tam gori v kotu sedi gospod, tistega sem gledsla." ' "Je sam t" "Mlad!" "Mled."
"Ali mene gledef" "Ne, mene je gledal." "Js lepf"
"Tako," je odgovorila tiho. Fant je pomolčal; ko je vzel cigareto iz uzt, ze mu je roka tresla.
"Kaj ne, na tisti sliki, ki sem ti jo ,dal, preden sem odšel v Galicijo. -k . takrat si ml rekla, da
«em lep--Na emeh ae držim,
ali ne t" "Na smeh, čisto malo." "Rekla si ml, da imam na tisti sliki lepe oči," je prlatavil in čez obraz sa mu je razlila velika žalost. "Ali ms poslttšslf"
Sbmdu Nirsfa
UM* O. «pHI* 1004.
glavni stan.
Pripru Jeliftti
lakaij. ir ^jMfr leor
17-00 ta LAWNDALS AVE., CHICAGO. ILLINOIS. Izvrioralni odbor:
UPPItAVNI ODSEK.
- I rtE?***1*"**	A«4r«w VMrltk, B. P. O. T.
j!1	Pa, jI. M»ttk«w Tarh. tajalk M.lik.,. UMk«
POBOTNI OOBBKt J»k« U-d^j^A>	W. Nar Sa.	ML. MaHla
176	Ok!.. A. ViAr, Im STS, El,. MU...
S^fUR^U	Pa. J.k« CUrl.k, 414 W. N«, K
BOLNIŠKI OOBBKt OSREDNJE OKROEJE.	»OB? 40 S«. U.sAi« Av..
VZHODNO OKROUE. M^M«, B.. SM, Mmk, Ban, Pa.
IAPADNO OKROEJE. ^ti^mLt^.fJTj-^M.
M«a MaIm tOO, B«kl. Mina. aa »«*.r~ap*A Mik. tu«al. S4U 8. WlMkMt.r 9«.. Mwve* Ut.k.
' Nadsorni odbor:
IMAkAJtS
, Združitveni odbor: PrWM4.il. Fmnk AlO, >1S4 U. Ceawf«d Am ChUaa.. IU.
Mh. Ow*m. sasa w. zeti siH ciu.««, iu. Je*. Slml. 1101 K. 08vd 8t. CW««lai3. OB!
VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Km«, OtSS St.CUlr Av. CUv^and, O. M	g.esspand.nsa s al- ^Urtslkl. M ddaj« v glavaem nvadn.
PISMA, M s. aanašaU aa »osle gl. peoda^nlk. ae, aaalavai Prsds.dalltva B. N. P. A. 0007-*» Bo. Uwndole Av^. Cli«**, IU.
u. Vi.BiA?,tyBJHL,,,|¥C1.K®??,UI 11 NASLOVE, B.lalil. tej. elštv. B. N. p. JH S0a7-aa 8.. Lawndal« A..., CMm«.. IB.
DENARNE POJIUATVE IN STVABI, ki s. tU«J. «1. lavrlavaksoga •• le jW.»t. tabU s. sMkm Tajali*. 8. H. P. J.. 80SV-8O S«. U««. dal. Ave. Ckte.«* III.
I_VSE EADEVE V ZVEZI E BLAGAJNIŠKIMI POSLI s. p^Ujaj. jmi •ealovi Bla^jiUlU. S. H. P. J., S08T-80 8.. Uwadek Avo,. ClU.v. llT
itreaa® r«.^ ^ - ^ ^
IA B|lUk VB# IftUV
aaslovt Tr««t»t»", B08V4M
ValMal I. 4n.al .pUi. smmsU., .flad
t-iT^^rc&ir - ^ -
veaala ti; ali mi ne stoji poetrs ni?"
"Ne, Ispo ti stoji." "Kekšuo kreveto ps ims tl-stlt" "Modro."
"Moja js črna z belimi črta-mi, kaj ne T Rskls si, da js taka moderna in da ti je všeč; se ml podst" "Zelo lepo."
Jassa Žarek je apreletel slspČev obraa { toda takoj je Isgla žalost naaj, ko je {^pregovorili
"Roka se ti tresel Če ae sklonim k tsbl, čutim, ksko si nsmir-
na.
ti.
Saj tiisem," je hotels prikri
"Kaj želita proefmf" "A Uko!" je rekel alepee. Jesti! Imate kaj jesti f — Ju!-ka, ti izberi tM
|"Ne vem. kaj bi." Je odgovorile dekle. "Kaj boš tlf"
"Jetre e krompirjem," Je iz-brst fant.
t "Tadl jez bom jetre s krompirjem " Je rekls dekle.
"la pitif" je vprešele asteke-riee
"Pol litra viaa. pe 7<Učege." J« naroell faat. Nagail ae je k de-, k letu la ee nssmehail, pri tem eo
"Kam gledat" je vprašal tre. petajoč. Njegov obraz je preble« del, votlini zu jo prestrašeni iskali.
"Saj ni niš," je rekla dekle. "Ali ts tisti I« gledsf" "6e."
"Daj mi roko," je tibo popro. sil. Govoril je kakor otrok, ki se boji.
Položile je svojo drobno roko v njegovo; fant jo je pobožal z drugo In rekel:
"^Cako imaš drobno roko!" Nato je priztevil t
"Povej, Julke, aH me Imsš res radaf"
"Res!" je zatrdila dekle resno. Primeknlls se je bliže k njemu in uadaljf vala t "Zakaj vprešešf Sej veš!"
"Nemirne el nocoj, čisto tuje el mi. seto vprašam. Nič me ne poelušeš, ko pripovedujem. OleJ, roke se ti tress! — Ali te tisti še gledef" "Ae "
"Kakšno obleko pe iamf" Je vprašal in stiekal njeno roko. "8ivo " "Temnoelvof" "Temnosivo." "Ime brkef" ^Ne."
"Kako pe je poleeeaf" "Postrani in gledko." "Kakor jaa. Poglej. Se ss mi ai-so lasje kaj smršili, ko sem sae-mal klobuk r gls ve!"
"Ne, Bič. fce rsvnotako leže. kekor aeai U jih poravnala."
"Rad ki videl, kako aem t"> ' •en! rvden aem. ell ae. koder me ti poMešf Todi ae obleki e« go. teve tskoj pozne, da si ml jo zgla dile ti, ne kraveti, da ai mi jo aa
"O, si — Ali gs ti večkrst po-gledsš, tistega t"	^
"Ne," je dsjala.
"In on te še vedno gledat' "Ae vedno."
"Tako aem žalosten nocoj, ps ue vem, sekaj, je vadlknil.
Dekletu so stoplls solze v oči, stegnila jf roko in ga pobožala po licu.
"žalosten sem, pa ne vem, sekaj," Je ponovil. "Kekor kamsn ml js padlo na dušo in ms tišči —. Roka se ti trese, vsa si nsmlrna, vaa si tuja nocoj. Zdi ss mi, da aem te iagubil ia da držim tvojo roko v svoji kakor v slovo — —.
''Kako govoril! Zaksj tako govoriči"
"Nič veselega ti tiimsm povedati, de bi se kratkočaaila. Ali se dolgočaaiš poleg mene t" "Oh, ne!"
*'In vender vem, kaj se Je zgodilo nocoj v tvoji duši t nocoj šele si me spoznala, da sem prišel slep is vojifce domov, nocoj so se ti odprle oči. Ko si videle drugega, lepšega, zdravega, ai spoznala. In sede j Čutim in vem, de se je tvojs ljubezen tele večer Izpre menile v usmiljenje — —"
"Ne govori tako, kaj si domiš-1 ju Ješ T OleJ, uspravljaš me ša. loetnot Sej te ljubim in ostsnem tvoja -"
"Ko me je zedels krogle," Je nadaljeval, "ia ko so mi povedali, de ne bom več videl, mi je bilo tako hudo, da me je sres bolelo in de nisem mogel dihati — — Ali veš, zakaj mi je bilo teko ha-dof" "Zekej!" .
"Ker sem pomislil, de tebe ae bom mogel več videti, de ne bom nikder vel mogel gledeti v tvoj obrec, v te tvoje dobre, mile oži - Ksm si se obrnile f Zekaj se Je tvoje roke tako stresla f O!"
"Tleti U gre! Vatel J# in ae oeprevlje. Zelo eleganten je! Pel Še vedno m« glede!" "Ae vedno te glede — —" "Med vrati ae mi je nasmeh i aH!"
Fant je saješel, liea.so mu čad-i ao vsdrbtele. votlini sta se širili., širili. Omshnll je ns mizo. skrili okrsz v dlefii In gleaoo sejnkel.
Oostje ao ae »pogledell. "Revel Uko mled, pe aU ne vidi I" ae de jall in vzdihniij.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Large, Pa. — Spiritlaem jc vere. de kak aaraven predmet ali kaka oseba posedujs nenavadno moč i posredovanjem duhov. To je tsorija, da kak medy (nekak čarovnik) priaill duha kakega mrtvege Človeke, da mora dati kake znake od sebe. Hplritlzem js torej nekaka čarovnija, a čarov, nlje so se do danes izkaaals zs laž. Neketeri spiritistl, "čarov, niki" ali kako naj jih imenujemo, so res dobri spoanavalci ljudi Iu pri vsem tsm aelo prekanjeni, da znajo preveriti priproste-ga človeka, toda kdor veruje, ds imajo kako nadnaravno moč, ss zelo moti. — Pozdrav t
Ali Šališ anatl pravilno pUat ln Mat angleško? Naroči al "Ho venako-angleško slovnico", katero jateklB is bna na prodaj Kaj!.
POTREBUJEMO isučenega ko* vala aa kovsnje konj. Za podrob-noeti ss oglasite pri superinten-dentu v The Dlzmout Hospital, Dlzmont, Pa.	(Adv.)
ZA KUHANJE PIVA DOMA
IrTva^d n^^pot^M^in e^Posk usi ta* in
slffi:
BtHdeuie la rssalk loneev. Itd.
Mi vem SiatM|BO. naročilo p. pe> ŠU, talno v vse kraje.
Ororarijam, »u.l^.rjam la v pre-daialae šalesnins dame prtnier.n pe* pust pri v.#Jlh asroiilln. Pilite po Informacije nsi
FRANK OGLAS,
\affiat Avmoo, cikale
0401 UpaHmr
Clavelaad, O,
Kako poaamaanikf Uko narod.
BESEDNJAK
Sleako — slovenski Vam be pome* M* intlZlM samega aale, pri nju laaoplsov tn knjig. Obaevs okoli 81*000 angleških baied a ligo-verjave, oresUvlJenlh ne alovenAe. Cena 1.00, Naro#iU ga ' r.i.o v simakib vHerik. Iljlte ne
DIL r. J. KERN, 0888 St. CUlr Ar.., CUr*U»4, OUa.
Ca le nlmct« Zor mano vih naino
irLf^r".' tta®
vred. Ceae obeia lajHem ja 14.00.

V JUGOSLAVIJO v •
aaak
aOuitani
MAURETA BERENCA
IA,,.,.,
_A®IA......SO,704 iaa
ENOARIA .....H |
Prijeea« kabin, se trotjege ree* rMla aetalke s I, 4. S pe«4Ja«i K rmana a b«4.a, kaOilne ia poliv.l-ae ssaa- Pokrite 0f«*wir„«,i.. ,,»4 kravje. Isvrstaa krite pr—lensls n.dkNeleaik skrbi.
C»M4>H S«Mr Or4Wl M M*tefUHrJ *
f
i
Josip Jurčič:
Hči mestnega sodnika.
IsrlmA zgodovinska povest is U-stoletje.
1.
Oreh bi »e mi zdelo "> zameril M reškemu, kdor bi m predrznil reči, ds nisi velik pesnik, France Prešeren! Ali ne bodi nejevoljen, ie ee ti upam očitati, ds prerok nisi bil. Zakaj minile ao ie tri dolge desetine let, ksr si v lepem sonetu Slovencem obetsl;
"Kaj je do stlaj Ljubijans
doživela,
Vem bo Homerov naših peeem
pela."
A zastonj ae ie današnji dan obračamo po slovenskem polju, da bi isteknili kje kakega Homerja. Med gobemi, ki so v deževnem vremenu zreatle tod, naletimo ie kako poeemezno glivo, ki živi od danes do jutri, ali krepkejših vsrsstkov vidimo le redko. Peč je ie te in oni ubrel "stranico" in ssklicsl epeko muzo, sli neksteri ljudje med nemi pravijo — ne vem, sli iz zsvisti sli iz kskegs drugegs rszlogs tsko sodijo — ds te melodije zvedenČevo uho bolj ielijo, kskor rszvsseljujejo. Bati bi ae bilo torej tudi meni enake oetre sodbe, Če bi svoj od iemek tege "kar je LJubljana doživela," pravil v merjenih verzih. Pa ne odvrača me od takega dela aamo atrah, ne — zakaj bi ne po-vedel resnice — tudi spoznenje nezmožnosti ms naganja, da v preprosti povesti povem, ksr mi js rssgrnils muzs — če ni dozdsj ie nssliisno, ds bi novelisti imeli * teko dobrodejno ženo.
Ljubljene, slovenske Atene — Bog mi odpusti grehe, de te teko imenujem — ni Slovencem treba praviti, ds si stsrs! Poznzm sicer etsre žene, vem, de jih s leti po-usti tudi spomin, ds so pozsbljivs ia ss is svojih mlsdostnih let ne domiiljejo vsege. Ali vem pe tudi, če kej vidijo v življenju, ksr se veže s njihovimi prejšnjimi dogodki, ds ss jim tsko izrodi in ponovi vss to, In ds potem utegnejo cele ure dolgočesiti poslušalke. Tako bo tudi tebi morebiti v denašnjlh
časih, ki ee ti je jela zopet malo fa vejša kri pretakati po žileh, prišlo na miael da ao nekdaj po tvojih
ulicah vrli možaki koračili v dolgih črnih haljah ali* če so bili 'najgobetejši in nejrazumnojši", celo v rdeči obleki. To ao bili mcetni evetovaleL In uverjen aem, da ae med temi domisliš tudi poštenega moža, Janeza Sumereka, ki je bil mestni eodnik, glava in zaalomba vsega mesta; zlasti ae gs mora domisliti, Če današnji dsn po svojih ljubih otročičih pogleduješ in vidiš med množnim številom, ki obsege filistre in eemo-goltnike, čssih tudi kskegs vrlege može, prevege svojegs sina ali hvsležnegs goste.
Soeebno v štirinajstem stoletju so se vlsdsrji hsbsburške rodovi ne, katerim je bUa prišle kranj-ska dežela, le 1. 1282. ločena od koroške, za vedno v last, veliko pečali za napredek Kranjske sploh, zlesti pe etolnegs njenegs mesto, Ljubljene. Trgovstvo in obrt, ketere sts zsčels tu cvesti preeej zgodaj, ste nshsjsls v njih vedno pomoč zopet premogočne plemenitoše, ki so sli iz zsvisti sli is nagsjivosti meeto nadlegoveli in mu zdajpazdaj kratili stare pravice. Lepa vrsta pisem se nahaja, ki potrjujejo to in ono ovo-boščino, ki branijo meščane tega ali onega mogočnega prevsetneža, ali ki jim dele nove prostosti. Tsko na primer zetrjuje več takih avoboščin meščanom ljubljanekim pravico, da si smsjo izmed sobe vssko leto voliti sodniks, ki ims edini prsvleo rszaojevati medse bojne pravde in rezpore. L. 1422. je to čsstno službo opravljsl mož, ki smo gs že imenoveli, Jenez Sumerek.
Pomlsdsnsksgs jutra js aedp mestni sodnik, velik mož blizu petdeeetih let, pri zejtrku. Njemu nssproti je sedel mož, kekih pet nejet let mlsjši od njegs, trgovec Simon Orniščsk. Sodnik js bil po polnoms praznično, ali bolj prav službeno opravljen, ograjen je imel rdeč benečanaki plašč, in v znamenje sodniške oblaeti je alo nel tenak meč pripravljen ob nje govem stoto. Trgovec je bil oble čen sicer v preprosto mešČsnsko obleko, s poznslo se je tudi ne njegovi ,de ee je zs dsnsŠnji dsn odločil na kaj posebnege. Ksr se tič« osebnosti poelednjega može,
ne bi ma bil mogel pač nihče oči tati pooebne nelepote na njegovem
životu, pa reči bi ee smelo, da ee udi ne la bil lehko nafrH Hovek,
Id bi bil trdil, da je eden takih judi, o katerih evet pravi, da bodo ereeni pri ženakah. Zakaj ko bi ga iil natančneje resgledal od nog o glave, moral bi ae bil čuditi krepkim udom, velikanaki roki in pogumnim moževim pogledom. Ali »neke, katerim dobri ljudje na-tvezajo, da iaiajo posebno čuv-etvo, ločiti lepo od manj lepege, b ise bile morebiti apotikele ravno iui teh naštetih prednostih, češ, da ni pravih rszmer, ketere na prvi videz ugajajo očeeu.
"Le pij malo. Ne bo ti škodoval, če ge ravno niai zjutraj vajen" — pravi sodnik in nstoči kupcu Čsšo. — "Jsz imam že to navado, da ga skrnem po veaki jedi nekej kap-jic in poznem, da mi prav dobro tekne. Ze ne pomnim, kdaj aem bil bolan. — Treba bode kmalu iti. Svetovelci ae bodo zbirali in potem moremo iti tlako delat, novega deželnega glavarja pozdrav jat. Bog nam pomagaj, da nismo dobili boljšega!"
"Strela božja ga naj!" — od govarja trgovec Simon OrpiŠčak in pije. — "Kdo bi oi bil mislil pred letom, ko emo se za žive in mrtve pričkali ž njim, da nam bo naposled še ned glavami f Kaj je vendar to, da je vojvoda izvolil ravno tega Jurja iz Turjaka za glavarja f
"Tega ai ne moreš razložiti! To je pač lehko razjaaniti ai, zakaj Saj veš, de eo vei ljudje taki in vae, kar je Bog uetvaril, je menda tako, da si podpore išče povsod, Drevo korenine svoje globoko po tleh razplete po prati in okoli ka menje, potem šele trdno stoji. Ta ko tudi naš gospodsr in vojvods, Bog gs ohrsni, iskuša in mora iz-kušpti, da ima oba življa, meščan ski in plemenitaški, za podlago Oba mora imeti na svoji strsni. To ps ni lehko drugsče mogoče, nego ds zdsj ustrezs temu, zdsj onsmu zakaj dostikrat ne more obema na enkrat."
"Pa zakaj nel Pravica, pravi ca —"
"To je tudi za one dobro!" mu seže sopet trgovec v besedo.
"Po vsaj menijo, da ni, ali pa
ree ni dobro." Rjfaa ti ne pritrdim."
"Nef Stoj, da ti dokažem. Saj veš, koliko amo imeli lansko leto posle z dvema nejimenitnejšima naših plemenitašev, z le tem Tur ačanom zavoljo pašnika in s Apfaltererjem zavoljo gozda in ohribja. Veš, da prepira in pravde ni bilo prej konec, dokler je vojvoda sam razaodil to reč, hvele Jogu in pravici vojvodovi, da nam na korist. Vidiš precej, ta razaodba je bila za naa dobra, za one pe ne, ker ao kolikortoliko izgubili zvojih namišljenih pravic, o da zdaj zopet prideva na to volitev deželnega glavarja, ae meni vidi očito, de je vojvoda aamo zato Jurja iz Turjaka izvolil za glavarja, da bi to mogočno rodo-vino nekako utolažil za izgubo enake pravde. Zdi ae mi to prav modro, daai bi jaz zaradi našega mesta želel ei drugega, ker, kakor ga ja zpoznam, Turjačan je človek, ki ne Rozebi rad, kaj je bilo nekdaj."
"Kaj ne bi bil mogel izbrati koga drugega izmed plemenita ševf Kaj mu neki morejo f On je vladar in ko bi ae mu kaj atavili po robu, za Boga in sveto Trojico, ki bi vedele, kje ee prime meč. Jaz pravim, vojvoda ni pomislil, da nam bo Turjačan vedno delal pre glavico."
"Nič ae ne bojmo! S tisto pra vičnostjo, katero na mje leni izkazal, naa bo varoval Še zdaj in aami tudi nismo tako alabi, da ee ne bi mogli varovati Črez ojniee svoje oblasti ne bo uderjal." | "Ali tebi bo pisan, Janez! Tebe pozna, on ve, da ai ti tiati, ki ai ae največ trudil v oni pravdi, da si priče pripeljel pred vojvodo in govoril nejveč." I (Dalje prihodnjič.)
Nekateri predsodki gie de renskega dela.
"Le atoj, daj mi ,da izgovorim. — Pravim, obema naenkrat ne more, ker se ne vežete, ne ujema« ta. Kar je ze naa meščenc dobro —"
Zgodbe o Nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih.
•rnmmmmmmmmmvm
Ivo fcorll.
(Dalje.)
—	Pomakniva se no nazaj, vsak na svojo etranf Hej se potem lehko vrneve, meni tiho RISi .
—	Ob, sej jas ne morem večl zsstoks Iludnik. Cisto si ms uničil, hudič l
—	No, ti bom ps jsz pomagal, prigovarja Rineš, ('r se ne moreš obrniti, se drsej ritenski naaaj I Čaka j, da te bom držal.
—	Ne, če hočeš ne tvojo stran — nazaj ne grem I — Ce je tebe sram, mene ni 1
»Pa ostani, prokleta trma t vzkipi Rinež. ionske, po ti poti ni mogoče! Ts mol tu mi je ibolel sredi brvi, in ga ne morem opraviti ne naprej ne nszej. Tecite no, vi, po ljudi, ds pridejo pomeget! Pe vrvi noj ne pozabijo, ko se siromaku vedno huje blede.
—	Kaj? Meni blede? kriči Iludnik. ženaka, poslušajte. . . .
Tode ienaka ne pnslu&a več. K široko odprtimi očmi je strmela v čudna jahača, na Ifudnlko-ve prve besede pa plosknila x obeina rokama, kriknlla: "Jezus, Marija, znorel je! Ali pa oba" in Že beži tja gor proti ljudem.
—	Na, zdaj ga imaš zlodja — v pol ure bodo tri vasi tu! sikne Kine! in stisne pesti.
—	Zaradi mene dvajset! odgovori a Šibkim glasom Iludnik in se spot uivigne pod silo svojega kašlja.
Oba pa poslušata in gledata, kdaj pridrve ljudje. No rt« je, da ni enemu nI drugemu mnogo mar —• Iludnik je Že preveč slotnljen, Kiueš pe ime avoj načrt.
In ko pridejo prvi ljudje, pa se tovariš ravno ljuto tepe s svojim kailjem, jim tudi vse lepo dopove in jih proai, da bi mu pomagali spraviti alromaka na oni breg. No, Iludnik se besno otre-ao, daje znamrnia. naj počakajo, da ga kašelj pu-eti. In potem daveč >e kože Kinele, češ, de je ano-rel ta in naj njega najprej spravijo na suho.
Moije ne vedo, kaj hi. H silo f Bolje počakati, da pridejo njuni ljudje. Naj potem napravijo, kekor mialijo — eden ali drugi je gotovo ob pamet. . .
A ko pritečeta Rineleva lena in Hudnikov sin, še U bolj verjeme Klneftu, ko je očetovo govorjenj.* preveč smed^no in ae mu holesea še od deleč pozne. In hočeš nofeA mora Iludnik, vee fto zvezan, na svoj breg. . . Tudi Rine! je skrbno po-magal, posebno vaseti. ■. .
In ko je še Izvedel, da je Ttčarjevo tele le prodano, je uprav e arrdi brvi »oklleal lludaiku. ki ao ge nesli tja gor v breg, kakor bi aeeli kak hlod t "Z Rogom, boter, in kmalu ae poadravit" potem pe je hitel aa oao stran, ker je komaj la« kal, de ei ure I« doma nejprej pošten kes gnjeti ia ee poživi s požirkom žganega.
n.
-f*
'ai
Ako prvo poglavje te povestiee sicer ni bilo. kdove ksko žslostno, t tudi veeelo no, kskor je pač večina stvari na tem božjem svetu, bo zdaj vze drugače, ko gremo na oni evet I In tudi noše revno pripovedovanje bo zdaj teklo vze drugače, ko mu ne bo treba ne čez pzihološko utemeljevanje, ne čez druge takšne zeproke.
Najprej etopimo za ranjkim Hudnikom. In aieer ga apet vidimo tisti dan, ko mu je njegov engel varih ravno vzel dušo iz uzt ter jo prine-sel na ravninieo pred nebeškimi dvori, postavšf jo tja, da napravi aama in peš tistih par korakov do nebeških vrat, kekor jih mora napraviti vsak zemljan, papeš ali kralj, gospod ali kmet.
Hudnik ker ostrmi, koliko jih je teh dvorov in kekšnih že od zunaj — tako nepopiaano lepih, da je najbolje, £e se opisovanja še lotiš ne.
Le kolikor je sa potrebo i v tistem nebeščan-skem jesiku, ki gs razume zdej tudi noš Hudnik, je nsd vsskim t A ogromnih poslopij s zlstiml črkami sspissno i prvi, drugi, tretji oddelek, in teko delje do desetege. In vsek oddelek ims vrsts do strops, nsjvečjs pa oni posebni in nekoliko bolj neprej pomeknjeni v sredi, na katerem stoji nepis: "Sodišče."
—	Jejmene, tu bo, ksr bo l spozna Hudnik in najtajši bi se obrnil, če bi vedel ksm, čeprav v Življenju, kakor smo videli, ni bil eden izmed onih, ki bi se obračali.
No, že ga opazi atražnik, Suvaj eli ker je ona lepa postava v bleščečem plašču tam pred temi vrati, ki mu miga bliše.
—	Hvaljen! odgovori postava in vpraŠe: Odkod, prijatelj t
—	S Tolminskega, pokorno javim, pravi Hudnik.
—	O, s Tolminskega T se naamehne nebeičan.. No, kej imaš na veatit Primojduševal ai ae seve* de, dregnil morile kdaj koga pod rebra, etal ponoči na kakih lestvah, dokler si bil še mled, pa slesel morebiti eelo noter, e ni bilo nič hudege, kejf SIcer pa imaš odveso, ne T Ker t je tu ae levo stopi in skosi t lata vrata pojdi, ki imajo na-pia "deset". In dobro se imej!
—	Pa — aodba! Kdaj bom klican ne raspra-vot al dovoli Hudnik, kl ga stvar vender le preveč skrbi in misli, da ga hočejo le se denea tsko odpraviti, kskor je pri kaneelijski gospodi na veda.
—	Razprava? osupne nebeščan. Kake Israse ti ta pozna! Kej ai ae morda pravdaril doli po evetnf Sekaj si aef
—	Kramarijo sem imel. . . nekaj malega. . . se opravičuje Hudnik.
—	Kramarijo f Ohol Ilm, res da mnogo niai mogel aaelepariti a tistimi dvajsetimi kilemi soli in deeetimi sladkorja. Ampak atvar je sdaj vendar ssalo drugačna in ne morem prevzeti aam odgovornosti. Kar tu noter stopi sa vsek slučaj — prva vrata na desno — In tistemu gospodu pri prvi mizi ae javit
Molčal bi bil t ai očita Ifudaik, e kajpak uho-ga. Preveč natančni tako nieo videti ,,
(Dalje prihodnjič.)
. New Tork. — (Jugoelovanaki oddelek P. L. I. S.) Prišel je čas, tp morajo dejstva in ne domišlji-, a uravnati položaj ženak, ki de-a jo za zaalužek — pravi federal-menta. Induetrija potrebuje žen-nl ženski urad deleskega depart-ske sa proizvodnjo, in ženeke potrebujejo industrijo, da se preživljajo. feaditega eo ženake v industriji in oetanejo v isti za vedno. Boriti pa se morejo proti mnogim predsodkom, ki ovirajo zboljšsnje njihovega sedsnjega ga zapoztavljenega pološaja.
Treba odpraviti razne krive i-deje ln zastarele predeodke glede ženakega dela, ki ao globoko vko-renjineni v naziranju mnogih ljudi. Te nazadnjaške ideje ao preostanek naziganja prejšnjih generacij, ko ae je le malo žensk drznilo delati zunaj hiše. Danes pe, ko imamo v Združenih državah čes osem miljonov delavk, ko je ena četrtina vseh mezdnih delavcev v Združenih drževah ženskega spola, so te zaatsrelc tradicije glede žensk v industriji neumestne, nepotrebne in okorne.
Najprej je trebe, da se iznebi-mo iglerinzke teorije — kot iglo-rino naj razumemo oni poboljšek, ki ga bogati mož oziroma oče daje žsnki za male postranske stroške. Koliko zle ni neprevils ta teorije o iglarini t 'Prispe vela je k temu. de so pleče za ženske ostale nizke f Ali res verujete, da gre ženska delat zzto, da si za-aluži nekaj denarja za ženski lišp in kinčt To nI ree, msrveč je u-gotovljeno, de ogromne večins žensk, ki delejo v prodsjslnicah, tovsrnsh, delsvnicsh, perilnieah,
jo, da si zaslužijo za najnujnejše Šivljeneke potrebščine. Suha dej-tva ia ststistični podstki, nabra-od federslnegs ženskegs ura
ds, dokazujejo, da ženake delajo, da si morejo nekupiti živežs, pla-< evati nejemriino in doatikrat vzdrževati Hudi drugo. Takozvana Viglarina" je prspogostoms edino sredstvo, ds ne gre družine ns lose.
iTik zs teorijo o iglarini sledi ideje, ds deklets, ki živijq doms, lahko izhajajo z jako nizkimi mezdami, češ njihova drušina jim bo že pomsgsla preživljati ae. To naziranje ni le napačno, marveč nizkotno. Brezveetni delodajalci tako opravičujejo nizke plače, ki ;iih ponujajo; občinstvo k temu nič ne reče — in dekleta trpijo. Dostikrat, meeto da bi družina prispevsls k preživljanju takega dekleta, mora ona sama s svojim »ornim zsslužkom vzdržeoeti o neeposobljene ali onemogle sta riše eli pa mlajše brate in sestre.
Druga teorija, katero treba vreči med staro Saro, — čim prej tem bolje — je ta, da ao ženske le začaano v industrijalnem svetu. Premogo ljudi.veruje, da dekle gre navadno delat v proda-jelnice ia tovarne le* dokler se o-moži e kakim lepim mladeničem, ki jo bo potem lepo vzdrževel vse svoje žive dni. Resnica pa je, de ee veliko število ženske nikdar ne poroči, marveč dela po štirideset in petdeset let v industriji. Ra-zun tegs mnoge poročene ženske morejo nsdsljevsti Industrijslno delo, da držijo bedo proč od ovojih duri. In kje so vdove, ki mo rajo biti oče in mati ob enem — kruhoborke in goepodinjef I Ena kriva teorijp poraja drugo. Ideja, da je Ženeka le začasno v industrijalnem delu, je odgo-vorna zs okoliščino, ds jim nedo-staja strokovne izobrazbe v njihovem poklicu. To etveda je velika ovira v njenem industrijel-nem napredovanju. Tisočero deklet gre kar slepo v vsake vrste posel. Treba pač, da si nekaj zaslužijo. Nimajo strokovne izobrazbe in ae lotijo prve alužbe, ki se jim ponuje, dasi je to morda strašno dolgočasno delo brez vza-ke bodočnosti. Dejetvo, da ženake rade obtičijo pri isti službi ali obrti, bi moralo biti priporočilo za predhodno strokovno izobrazbo v dotiČni stroki, tako da se utegnejo pomakniti na kaj boljšege.
Imamo še drugo krivo teorijo, ki se Suje prepogostoma iz uzt ljudi, ki nič ne znajo. Taki ljudje, ki se hvelijo de so store korenine, godrnjajo prepovedujejo, da ženska spada v hišo, in misli-da, če gre ženska delat v pro-dajalnice, tovorne in delavnice to stori za to, ker ji tako delo bolj prija kot gospodinjsko delo. Ako taki ljudje "stare korenine" bi le malce pogledali v hiše, kjer ženske-delevke živijo, bi odkrili dejstvo, da te same ženske, potem ko ao delele po osem do deset ur v industriji, morajo Še delati doma, pospravljati, umivati,
dob tre.
ba opravljati pre dali za indu. ztrijelnim delom, pa naj ženske vstajajo ob 4 zjutraj in gredo spat o polnoči.
In takih predsodkov glede žensk v industriji je še polno, ,la »i človek o njih napisal knjigo. Naj omenim le še drugo krivo na. ziranje, namreč,^la ae federalna ali državna zakonodaja ne bi i. mela vtikati v igro gospodarskih sil
Federalni ženski urad pa jo trdnega mnenja, da je treba konov za zaščito ženskega dela, ki naj jih obvaruje predveč dela in premalo plače. Taki zaščitni zakoni so potrebni, ker so ženske ne le proizvajalke gospodarskega blaga marveč tudi bodočih držav, jenov. Ženske so matere ali ute. gnejo biti matere. Treba, da jih zakon zaščiti, ker same ao preveč zaposlene e svojim industrijal. nim delom in svojimi domačimi dolžnostmi, ds bi jim preostaja, lo mnogo čaaa za priboritev gos. podarskih pravic.	|
KNJIGE
KNJltaVSS MATICE 8. S. F. J.
_____LKISSJ
BANKIR
1SJ Smn4 Aw.
N.w Y.rfc City.
PRODAJA—PREPAIDS
(v naprej piašene vošnie listka) sa dopremo potnikov is starega kraja preko Vaab Prsbasssrshlh črt
Listek <s ftelesalco vred) stane od ZAGREBA DO NKW TOMU S t OS — hi IL-mM
Književns matica Slovenske narodne podporne jed-note je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Slovenako-aagleŠka slov-nioa. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 z poštnino vred.	'~7~\
Jlmmie Higgins. Spisal
Upton Sinclair, poslovenil I-van Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarija-ta za čaaa veliko vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred.
Znjodaloi. Spisal Ivan Molek. Povest ip doslej skritega kosa življenja alovenekih delavcev v Ameriki. Trda vqcba. Cena $1.75 s poštnino vred.
Zakon biogenesije. Spisal Hovvard J. Moore, poslovenil J. M. Želo podučila knjiga, ki tolmači mnoge aatur-ne zakone in pokaznje, kako ae splošni razvoj ponavlja pri poeamezniku fizično in duševno. S olikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi .naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šeet dolarjev. Vredne so!
Naročbe, a katerimi je po slsti denar, sprejema
KNJIŽSVNA MATICA
2657-59 So. Lavrndale Ave Ohioago, UL

P•AltU« imr v lUr kraj!
rUUm pm 4%
PUtS« m ptlmik M a»al»,i
EMIL KISS,
BANKIR
IU luni An,
kot. m cmr
Influenca
napada ljudi z veliko hitrico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in drugih delih, bolečino v mišicah, mrzlica in aplošna onemogloat so nektera znamenja te bolezni. Kaj naj ae stori za to? Ostanite v postalji aH doma dokler ste bolni in vzemite
SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodili, kl se dobe v omotu. Cena SOc.
Organov za dlhanjo se najraje prime in vfcled tegs je važno, da imate vedno doma pri rokah
SEVEROV BALSAM ZA KAŠELJ
Cena 25 in 50 centov.
Grlo je večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite sko rabite
SEVEROV ANT1SEPSOL
za grgranje v grlu in za izpiranje nota, s Čemur držite čisti prehod in prost nalezjivih bacilov. Cena 85 centov.
Gornja sdravila se dob« v prodaj v lekarnah.
Vselej uprašajte po "8E V KROVIH" in ne jemljite drugih.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE.
.0*0» » —U«. prar« strta —Mw la UnU ar., M »Jff-1 «a MM. takaj aa »etri hvM ka*N m Un a m n« «*<• i artal Mata .».i— Oglialn aa aa *wt aass aaSUNa S al.fSB aaS «Mtt ss aajaavajt« ar.	|a a laai prtkrMlt. Salama.
Velika zaloga pravih g lasnih Colmfck Gramofonov
sr*» zsu* trne tis: cr ----*
IVAN PAJK, 24 Mam Str«*,
Pa.