TELEFON : CHelsea 3—3878
HO. 113. — ŠTEV 113.
list slovenskih delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued wry day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.p under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—8878
NEW YORK, FRIDAY, MAY 13, 1932. — PETEK, 13. MAJA 1932
VOLUME mi, — LETNIK XXXX«
UNDBERGHOVEGA OTROKA SO NAŠLI—MRTVEGA
STROKOVNJAK JE UGOTOVIL, DA JE BIL OTROK UMORJEN
PAR DNI PO ODVEDENJU
Truplo je našel neki zamorec v bližini Mount Rose. nedaleč od Lindberghovega doma. — Spoznali so ga do obleki. — Otrok je imel na čelo veliko vdrtino. — Zdravnik je ugotovil, da je bil otrok vržen iz avtomobila ali je bil pa udarjen po glavi. Načo!nik državne policije je obvestil časniske poročevalce.
Odpor proti diktaturi narašča
HOPEWELL, N. J., 12. maja. — Polkovnik
Schwartzkopf, ki načeljuje državni policiji v New Jersey, je objavil sinoči, da je bilo včeraj popoldne ob četrt na štiri najdeno pri Mount Rose v New Jersey truplo Charlesa Augusta Lindbergha, jr., sina svetovnoznanega letalca.
Truplo sta našla zamorec Allen in Orville \Vil Hams, ko sta se vračala iz Trentona po takozvani Mount Rose cesti proti domu. Truplo se je nahajalo pod kupom dračja in listja. Poklicana policija si je preskrbela nekaj obleke pogrešanega otroka ter jo primerjala z obleko, v katero je bilo truplo zavito. Nato je policija provizorično ugotovila, da gre v tem slučaju za malega Lindberghovega sina.
Otrok je ležal z obrazom obrnjenim proti zemlji. V čelu je imel precej veliko luknjo.
Truplo so odvedli v Lindberghov dom, kjer ga je oče ponovno identificiral.
Polkovnik Schwartzkopf je pozval v Lindbergh-dom vse časni ske poročevalce iz Hopewella in Trentona.	•
Ta poziv jih je presenetil, ker že več tednov ni bilo ničesar novega sporočenega o celi zadevi. — -Navzlic hudemu nalivu so odhiteli poročevalci v Lindberghov dom, kjer so jih odvedli v veliko garažo. Ko se je polkovnik Schwartzkopf prepričal,.
PETDNEVNI DELOVNIK V STARIHČASIH
Pred 4000 leti so delali le pet dni na teden.— Zapisnik je bil najden na ploščah. — Pojasnjena je tudi trgovina.
Chicago, 111., 11. iiijOj. — Stremljenje za petdnevni delavnik na teden v Ameriki in Rusiji je že st:iro 4<MM> let. Kakor j«-razvidno i/ zapiskov na kaineni-t i!i plošča h. ki jih je izkopal dr. ill. H. von tier Ost en. ki je vodil ekspedicijo, z;t izkopa vanje v deželi llititov. so že leta 22tMl pr. Kr. H it it i in Asirei delali samo po pet dni na teden. Napise je prestavil dr. I. .1. Clelh.
IMošea je bila najdena v nekem poslopju, ki ga je ekspedk-ija izkopala. Iz te plošče je tudi razvidno, da je bilo tedaj glavno mesto dežele Hattusas. sedaj moderno mesto 1»<»ghas Iloi.
Neki napis 1 tuli popisuje tedanje navade trgovcev. \>k trgovski zastopnik piše svojemu gospodarju o svojem trgovskem pot o-
VETROVI BODO PROIZVAJALI ELEKTRIKO
BOJKOT JAPONSKIH IZDELKOV
Nemški inžinir je iznašel Kitajske organizacije po-aparat na veter. — Pre-1 živa jo narod, da bojko-skrbljeval bo vso Nem- tira japonsko blago, čijo z elektriko.
Berlin, Nemčija, 12. maja. .—
Nemški inž.nirji upajo, da bodo I to poletje pričeli graditi napravo. potom katere bodo vetrovi proizvajali električno silo za celo državo. | Inžinir Hermann Hannef, čegar iznajdbo so potrtlile razne znan-stivene družbe, upa, <la se no v kratkem času nabralo dovolj kapitala. da bo mogoče zgraditi prvo požzkusno postajo za razsvetljavo Berlina.
Xemska delavska organizacija in delavsko ministrstvo ima zelo voliko zaupanje v ta načrt, ker bo več tisor l>rezposelnih zopet dobilo delo.
Delavsko ministrstvo bo tudi najbrže prevzelo polovico .stroškov za veliko napravo, ki bo veljala približno en milijon dolarjev.
IT. Ilonnef namerava postaviti
1200 visok stolp iz jekla, ki bo vaiijii Pismo prav., da bodo H«-l 1Mwi, JH.t velikanskih vetemie, t iti težko plačali .»0 do (iO odstot-j katepi|i VSJlka bo morila o4n ,Vv_
kov obresti, kakor zahtevajo Asirei.
V nekem drugem slučaju je bila obrestna mera ISO odstotkov in še posebej nameček medu. Vsa posojila so bila dana na kratke obroke, katerih nobeden ni presegal šest mesecev. Med Asirei pa
:i<> ob
ni piaeal. ga je prodal v suženjstvo.
je bila obrestna mera 20 do odstotkov. Ako kak dolžnik ,	„..	„ i . .	i i	...	I določenem t" asu ni piaeal.
da so navzoči vsi porocevalci, je podal svojo izjavo. - lipnik
Kakorhitro je izrekel besede: — Truplo — naj-] drno, — so nekateri poročevalci skočili kvišku ter hoteli skozi vrata. Schwartzkopf pa ni pustil nikogar ven, dokler ni podal svoje izjave v celoti.
Šele potem so se vsuli kot čebele iz panja na blatno cesto ter odhiteli proti bližnjim telefonskim in brzojavnim postajam.
PRINC JE PRESTAL ISKUŠNJO
Ijev. Te veterniee bodo gonile plinarno strije in Ilonnef ceni, da bodo 1i stroji proizvajali na leto 70,<MMUM>0 kilovatnih ur elektrike. Mesto Berlin je že obljubilo. Ala bo kupilo električni tok od te naprave.
V naertu pn je tudi. da bo ta sklep imel privlačno silo za turiste; v njem bo velika restavracija in laboratorij za televizijo.
Po Tlonnfovem mnenju bodo po/>eli Nemčiji zgradili (i0 takih, stolpov. S temi napravami bo do- družba volj olketr'ene Hie za celo Nem-'
Agitacija se zelo širi po deželi.
Peiping, Kitajska, 12. maja. — Tajne patriotiene organizacije, ki so nastale po celi Kitajski vsled japonskega gospoda rstiva v .Mandžuriji in zaradi bojev okoli Sanghaja, vznemirjajo vladne kroge.
Agitacija teh organizacij je zelo tajna, zato jih ni mogoče za-t ret i.
I Tako na pr. obstoji "Zbor krvi in železa", ki ima svoj glavni staji v Šanghaju in podružnice po vseh mestih. Ustanovljen je bil pod geslom ''osvobodite deželo pred .Iaponr.i*\
V Tjentsinu so japonski zastopniki postali pozorni na "kleče či in moleči zbor" l*red kratkim so člani te organizacije korakali v žalnih belili oblekah po trgovskem delu mesta. S.]i so od trgovine do trgovine, pokleknili so pred vsakega trgovca in ga prosili, da priseže. da ne bo kupoval in prodajal japonskega blaga.
(»eneral Wang'L Ming, potvelj-nik garnizije v Tieintsinu. je izda
ke
V SRBIJI JE BILO ARETIRANIH VELIKO ŠTEVILO INTELEKTUALCEV
^ LONDON, Anglija, 1 2. maja.—Tukajšnji News Chronicle je dobil iz Budimpešte poročilo, da je jugoslovanski kralj Aleksander poiskal zavetja v nekem utrjenem gradu, kjer je varen pred napadi s kopnega in pred bombardiranjem iz zraka. Poročilo dostavlja, da so se kmetje v Bosni in Hercegovini spuntali in nočejo več plačevati davkov. rCo se davčni iztirjevalci približajo vasi, jih spremejo kmetje s streli iz pušk.
Beograd, Jugoslavija, 12. maja. Danes je bil aretiran tukaj Misa Milošovič, urednik oficijelne časniske agent ure A vala.
■Njegova aretacija je brez dvo-
> ma v a vezi z aretacijo dr. I)ra-goljuba Iva novica, znanega beograjskega profesorja. J ova novic je-bil že pred tednom dni aretiran. Zakaj so ga aretirali, ni znano, ker je po »vsej državi uvedena najst rožja cenzu ra.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je bilo v Srbiji aretiranih dvanajst zelo uglednih oseb.
Aretiranei so baje načelovali zelo razšireni organizaciji, koje namen je odpraviti diktaturo.
V Mariboru je bilo aretiranih osem častnikov. Deveti osumljenec, MIlan Milenkuvič. je pobegnil v Avstrijo.
Ministrski predsednik Marin-
VELIK USPEH EKSPEDICIJE
Blizu starodavnega mesta Kis so našli kamnito ploščo z napisi. — Pripoveduje o bogu Gil-gameš.
povelje, da se prepovedo ta-.kovu- jP zatrdil delegatom Male demonstracije, ker hi mogle 'antante, da so vsa poročila o ne-imeti zle posledice.	| mirih v Jugoslaviji zlagana.
Zopet druga organizacija je "družba dolgobradeev". Nosijo
dolge lase iu brade ter učijo, da se bodo težki časi na Kitajskem obdržali do časa,,ko bo vstal nov vladar, -ki bo prinesel mir in napredek.
Xekateri pa so mnenja, da je dolgobradeov naperjena proti vsem tujcem. V nekaterih
Aretacije v Mariboru so povzročile razne komunistične hitri-
DOHODKI EIFFELNOVEGA STOLPA
S tem je bil napravljen konec dolgotrajnemu | dan. ki^je bi
zanj zelo pomem ben dan. kajti njegovi zdravniki Nemčija po tri žet ve na leto. so v njegovi mladosti rekli, da Par minut nato ie izvedel ves svet o žalostni bo ozdravel od svoje bolezni hae-
, mophelia (krvavenje kože), ako ( dočaka 2T\ let.
Truplo je obduciral dr. Charles Mitchell ter u-Totovil, da je bil otrok bodisi vržen iz avta, bodisi
poizvedovanju po Lindberghovem otroku.
Par najdbi.
čiio in zelo poceni, in kar je naj- 2 rih je p04l0bna boksarski agita- Pariz, Francija, 12. maja važnejše, brez uporabe premoga ... ki je lt.ta VMM) vo<llla do ob- Mnogi Amerikanci. ki so obiskali ah olja za kurjavo.	'leganja tujih poslaništev in kon-'Pariz, so se peLjali na Eiffelov
—--' j Tzumitelj ceni na -četrt črtita zulatov in do budili bojev, ki ko stolp, kjer so občudovali krasni
Lausanne, Švica, 12. maja. — za k do vat no uro. To elektriko bo- jiu	tuje |lrfavo 7 boksarji.'razgled po Parizu in okolici to-
Starnjši sin bivšega španskega , do tudi mogli rabiti kmetje za o- (	Ida nikdar niso mislili, da Kiffe-
kralja Alfonza, princ iz Asturije greva nje raznih rasti m itd.%Polje-iVletni rojstni delski izvedenci so mnenja. da bi potoni elektrike mogla imeti ,
ZENE BODO IZGUBILE SLUŽBE
Ilaemophelia je bolezen, ki vzroča pri najmanjši praski
po hu-
s kakim težkim predmetom udarjen po glavi. To se je moralo zgoditi najmanj pred dvema mesecema.
Kot znano, je bil otrok odveden dne 1. marca. Izza onega časa so se vršila po vsej deželi obširna poizvedovanja.
Neki newyorski profesor je trdil, da se mu je posrečilo stopiti v stik z odvajalci ter je tudi izroči zastopniku dozdevnih odvajalcev petdeset tisoč dolarjev, otroka pa seveda ni dobil.
POROKA ZA ODKUPNINO
Bridgeport, Conn., 12. maja. — j do knvavenje. Vsi otroci španske- ^ Ileunv K. Točen je vložil tožbo za ga kralja so podvrženi tej bol cz- ( razveljavljanje poroke s Therrso ni. ki jo je prineda v rodovino Christiano. Toeco pravi, da sta 'kraljica Viktorija, ki je potomka* ga dva novest'na brata odvedla ' stare angleške kraljice Viktorije.. in ga primorala. da je poročil ki je imela isto bolezen. Ta bole-; njuno sestro, zeti se na ženskah ne pokaže, tem-1 več samo na moških, toda razsir-
Rochester. N. Y., 12. maja. — Mestni svet je sklenil, da odpn-
V starodavnem.mestu Kis sredi puščave Irak je Oxford-Field ekspedicija izkopala kamenito ploščo, popisano s petdesetimi vrstami legende o bogu (iilgamoš.
Legenda, ki je najbrže najstarejša v zgodovini, človeštva, pripoveduje o čudovitih doživljajih boga G i Iga meša, o njegovih junaških bojih s strašnimi zmaji, kako j<» prekorakčil vodo smrti in kako je našel rastlino, ki pomladi človeka.
Xa tej plošči je tudi čudovito popisan veliki babilonski potop, o katerem so tekom izkopavanj
našli neovrgljive dokaze.
Voditelj te elcspedieije. profe-1'e.sor na oxfordskem vseučilišču za asirski jezik dr. Stephen Lang-don pravi, tla je ta plošča izmed mnogih drugih, na katerih je bila popisana legenda o (iilgamesu. Xekaj plošč je bilo že prej najdenih.
, Kot pravi dr. Langdon. je bilo prvotno dvanajst teh plo^e. ka-I ter«> j«* imel nek asirski kralj, ki je vladal okoli <150 let pr. Kr. Od vsake teh plošč je bil do sedaj najden kak kos.
lov stolp tlela s tem denar.
Tekom preteklega leta je prišlo n«i stolp več ljudi kot kdaj poprej. Xekatedi so se peljali z
vzpenjačo .nekateri pa so hodili | Legenda je bila napisana, ozi-po stopnicah navzgor in zopet na- roma izklesana v kamen okoli zaj. Eden je celo skočil s stolpa. 4000 let pred Kristusom. In že Testi iz mestne službe vse žene. k a- J P» j«4 tlruga povest.	j «Iaj je morala biti legenda zelo terih možje delajo in vse mestne j V letu 1H31 je znašal cisti do-st«™ '» s«> nabirali raziu* ptniai-uradnike in delavce, ki stanujejo biček Eiffelovega stolpa $114,720 ke tedaj, kt» je bila napisana.
izven mesta.
SOLSKI RAVNATELJ
NE ZNA PISATI
•v primeri z $S1.(X)0 tekom leta 1030.
Dohodke dobiva od vstopnic, katero vsakdo plača, ako se hoče
Sedaj najdena plošča pripoveduje in popisuje junaški boj Gil-gamesa z velikim zmajem Hum-bala, ki je stražil cedrov gozd,
peljati na stolp. Največ pa plača J v katerem jP prebivala boginja
jajo jo ženske. Drugače je princ pri najboljšem zdravju.
VIHAR ODNESEL
STREHO KAZNILCE
NOVI AVSTRIJSKI
MINISTR. PREDSEDNIK
maja.
Kalkuta, Indija, 12. maja. — Ko je tornado odnesel streho kaznilnice v Mvme-nsingb. je bil u-
HOPEWELL, N. J., 12. maja. — William Allen, 46 letni zamorec, ki je našel truplo, je takole izpovedal: — Ko sva se vozila z Orville Williamsom po cesti, sem mu rekel, naj ustavi, nakar sem šel \
goščavo na potrebo. Naenkfat sem opazil med list- bitih ™ stražnikov i" jetnikov
vi |	ter 2o nfivarno ranjenih, ko* so neta tako zavlačuje,
jem otroško glavo.	jetniki skuaJi pobegniti iz ječe
— Zdi se mi, da je v gozdu mrtev otrok, — sen* rekel tovarišu. Ko sva se prepričala, da me oči niso
Sredi zmešnjave je pobegnilo iz ječe okoli 200 kaznjencev, med
Dunaj, Avstrija, 12. maja. — Predsednik WilJielm Miklas je naprosil bivšega poljedelskega min. Engeliburga Dolphlusa. da kot naslednik odstopivšega mini-j strskega 'predsednika dr. Karla T? u rese h a sestavi novo ministrstvo. Velika nwolja vlada po državi. ker se sestava novega kahi-
Springfield, lil.. 12. Za ravnatelja šole je bil izvoljen mož, ki ne zna ne pisati ne brati. To -se je zgodilo v nekem okraju blizu Jonesboro. Oeneralni prav-dnik pa je odločil, da je bil mož pravilno izvoljen in more ostati svojem mestu.
neka avtomobilska tvrdka j električno oglaševanje.
za I mina.
„, , |	ii - i	-i	i. .. s katerimi je nekaj zelo nevarnih
sva sla v Hopewell ter obvestila policijo. političnih zločincev.	t
Varačlt* MjniJI ilamudd teBik SrtaVBlL
na "Girna Nt Ik
BREZPOSELNOST
V FRANCIJI
BREZPOSELNOST NARAŠČA
V ANGLIJI
i-
London, Anglija, 12. maja. — Tz poročila delavskega ministrstva je razvidno, da je v Angliji S5.000 več ljudi brez dela. kot pa mesec poprej. Največ brezposel-
NOVI RAVNATELJ
PREKOCEANSHH PROG
Pariz, Francija, 12. maja. —> Transatlantiške )»arobrodne družbe so izvolile na sbojo konferenci za svojega ravnatelja predsednika Hamburg-anieriake proge Emila Ledercrja iz New Yorka.
Pariz, Francija, '12. maja. — Število nezaposlenih v Fmneiji je znašalo 2o. aprila 2.652,181. ali 84.840 več, kot prejšnji mesee. Največ nezaposlenih je v radarskih okrožjih.
nih je v premogarskih okrajih, v , L^derer bo prejel o<l družb ve-hombazni, volneni in tekstilni in- like praviee in bo vodil promet d ust ri ji.	I vseli parobrodnih družb, f'asopis-
______________I je mu ja nadelo ime "car" paro-
. brodnih družb, ker bo v vseh važ-
ADVERTISE	nejših zadevah odločeval sam inL
- »ri ACKIADAHA" b° imel PravUs0 P^f1«^1 ****
in GLAS NARODA ge vseh druab.

NajT«2ji slovenski dnevnik V Združenih drisvsk
Velja, zs vse leto ...	$6.00
Za pol let«.....$3.00
Za Ne* York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
■OLAl IA10D1"
NEW YORK, FRIDAY, MAY 13, 1832
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
RLOTBNIO PUBLUHH(0 COMFAJCY (A OKpentta)
L.
Tr—
of Uit corporation ud iddresee* or above officers: •f Mutettaa, N«w T*rk City. N. Y.
"QLil NIROD1 <▼•««• 1 Um Pitph)
Irery Day Except Sundays and Holiday*
celo leto
fa cak> leto velja Ust ta Ameriko. Za New York
Ib Kanado ________f*-M||za pol leU -
I« pal leta____DjOO [ Za iaoMmxtro aa eelo *mU>____S7-00
17.00
.S3.GO
Aetrt leta
.Al JO »ga pol leta
Bubecrlptlon Yearly $6.00.
Advertisement on Afreement.
"(HM Naroda* tahaia taaM dan lavam*! nedelj In praanlfcov. OopAai brts podpisa in usebiostt as ne ptlot>čuje]o Denar naj aa H>toB peilljatt po Money Order. Pri sprememb) Kraja naročnikov, praatmo da ae nam tudi prejftnje blvalUče neanenl, da hitreje najdemo naslovnika.
"ALU NAHODA", tli W. Uth Street. New lack. M X.
Telephone: CHelsea S—3171
LOBBYSTI
Posebna jMmlnim*n, ki jo j<- pred kratkim poslal predsednik Hoover kon^ivsti, učinkovala kakor bomba.
V	nji j«* koti^resnikom napel litanije, kakorsnih ž«1 <!olgo niso slišali ter jih pozval, naj rim p roj uvidijo rosno potrebo, da jt* treba spraviti pronu-un v ravnovesje.
Poslanici je sledila izjava, ki jo je podal Hoover rasni skim pororrvalrrm ter se je tikala »mili kon^resin-kov, kateri se za ni«" drui^e^a ne zanimajo kot edinole za interese svoje stranke,
Hooverju ni niliee prisodil tako energičnega nastopa.
Narodu je popolnoma vseeno, ako vidi predsednik Jloover v svojih lastnih naertih edino možnost, da se reši narod iz gospodarske stiske, ali <"e imajo kongresniki kako* boljše sredstvo na razpolago.
Narodu gre le za to, da se nekaj stori, kajti razmere bo postale nevzdržne.
Sleherni ho pa pritrdil predsedniku, ki pravi, da v tem slučaju ne gre za spor med predsednikom in kongre-Foni oziroma njegovimi rlani, par pa za stališee, ki ga je Favzel narod napram zavlačevanju, ki slabi kredit Združenih držav.
Prav posebno se je znesel Iloover nad takozvani lob-hvsti, ki v svoji sehienosti išeejo prednosti za posebne hkupine oziroma za posebne dele dežele ter spravljajo kongresnike v nejasnost glede resnienih i>otreb naroda.
Ijobbvsti so oni zastopniki posameznih interesnih, skupin, ki se zbirajo po vežah in hodnikih Kapitola ter ustvarjajo z dokazi, obljubami in eelo pretnjami razpoloženje za svoje politique gospodarje.
Ti ljudje so okužili vse hi-tvo zvezno zakonodaje in državnih zakonodaj.
Skoro v vsakem slueaju je od njili odvisen sprejem oziroma zavrnitev predlog. Pri tem znajo delati tak ropot, da se iz ro|»ota ne slišijo resniene zahteve naroda.
Kakor rečeno, je Hoover s presenetljivim pogumom napovedal boj tem sk<»dljivretii.
Brez dvoma se bo zavi>ila težka preizkušnja, in želeti je, da 1m> Hooverjeva obveljala.
Žal, da je predsednik lako dolgo odlašal, prodno se odločil za ta energičen korak.
Že zdavnaj bi bil moral z vsemi sredstvi poskušat« izvesti konstruktivne programe, tako je pa naprtil vso odgovornost raznim komisijam.
V	vseli ozirih bi bilo boljše, če bi že prej potegnil sebičnim politikom krinko z obraza.
Tihotapska pota.
oP privrela s«* je na.stanil v Za-vodiji nad Šoštanjem Ignac Japl, Hoiua a Vrhnike. Sprva se je preživlja) n prevažanjeni lext iz oko-liikih gozdov iim Kladiva lesnih trgnveev v Šoštanju, kmalu pa mm jv lotil Iihot»pstva i/. Avstriji*. Že večkrat mi ga prijeli, a kazni ga niM> izpametovale. Lani je bil obsujfin na tdlAMHi in glob«- in na leto dni zapora. Že pred obsodbo
es je skril in daljo tihotapil. Ko so šo.štanjski orožniki na patrulji 2."». aprila v Zavodu ji zvedeli, da ho vrnil s svojega izleta v Avstrijo so mu »tli v smeri potoka IVeovnika nasproti. Zalotili so ga v temnem in močvirnatem dolin. ki je težko otovorjen nesel saharin. tobak, vžigalne kamne in drugo robo. Sodilo mu ho okrožno sodišče v (VIju.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA
STOPNI SEZNAM
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Din »0------% 4—	Ur 100
Din SfiO-----$ 9.56	Lir 200
Din 1000_________$18.70	Ur 300
Din 2000__$37.20	Lir 500
Din 6000---$92.50	Lir 1000
Lir 2000
S 5.90 $ 11-50 $ 10 A0
$ 27.— $ 53.25 $106.30 dinarjih «11
v*£Jih xnMhov kot zgoraj navedeno, bodi al v lirah «rfdlJuj*mo i« bolj« pogoj«. MoJim »«k«*ll« InrtuiMno po CABLE LETTER za pristojbino $1.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
wear na anterr	new york. n.
Dopisi.
St. Louis, Mo.
Kakor drugi i*» Ameriki, tako tudi čevljarji in krojači pričakujemo boljših časov. Zdaj imamo dovolj časa. da prebiramo (Jlas Xadoda kakor tudi druge časopise. Dokler je naročnina plače-na. ga lahko prebiramo. Moja naročnina je potekla, pa sem čakal in še čakam, tla bi mi urednik Olas 'Naroda pisal pismo, ki bi se plašilo: Iver si iiarof-nik že f-ez 20 let. ti bomo pa za na prej list fllas Naroda pošiljali brezplačno. Ali te novice še nisem bil deležen dozdaj. Študiral sem. kaj naj -norim, da Glas Naroda obdržim. Vzel sem metlo in sem sivoj Shoe K epa i r Shop pomedel. V vsakem kotu sem našel dolar. — 4 koti. •I dolarji, (»las Naroda stane pa a dolarjev za eno leto. Mislil sem si. kaj bi Tie bilo dobro, ko bi-moj Klioe Shop imel ft kotov, da bi bilo (i dolarjev, kar je ravno zadosti za naročnino za eno leto. Kaj hočem. dolarjev mora biti. — Vprašal sem mojo boljšo polovi-eo. če je ona kaj srečna, da bi šla pometat. Seveda, komaj se je o-koli obrnila, je že tam v enem kotu stisnila 2 dolarja. To ni več kot prav, saj tudi ona rada prebira (Jlas Naroda.
Torej tukaj vam pošljem 0 dolarjev za naročnino za prihodnje leto, in upam. da prodno bo ta naročnina potekla, da se bo kaj ■boljše delalo.
ITALIJANSKA VOJNA MORNARICA
kakor kazensko sodišče preeej o-pravka z njima. Vsa okolica je vedela, v kaki razprtiji živita Ti-Vadarjeva in so sosedje slutili, da to ne bo rodilo dob repa konea.
Te dni zjutraj so našli v tJru-
Na seji je razpravljala poslan- j uro. Ladja je bila obtežena s 6700 ska zbornica o italijanskem mor- j tonami.
nariškem proračunu. Kmalu po V poslednjem letu se je zgra-' šovi. približno lil«) m od Tivadar-otvoritvi sej,« > ministrski pred-j d il« eela vrsta novih velikih«; kri-. je vili oh |>ešpoti Tivadarja mr-sednik Massolini ugotovil, da jejžark. Križarke. ki obsegajo 10 tvega. tSloboke ran«' na glavi >o posojilo, ki je bilo pred kratkim j tisoč ton. so dvojnega tipa. Kri- [ pričale, da je mož umrl uasihie najeto, imelo značaj prst ven tega ! žarko Žara so že priključili k pr-j smrti. Par metrov stran od nj.-plebiscita. Našteli so 363.402 pre-j vi pomorski eskadrL biva lea v Italiji. 244> na DodeKa-nt^škeiu otočju in 2J>3 v kolonijah, ki vo i>revzeli državne obveznice. Nad 125.000 ljudi je |H>sodilo dr-žaivi po 100 «|o 3000 lir in le 114 zasebnikov in podjetij je bilo. ki so prevzeli obveznice v zneskih njul 1 milijon lir.
Itazprave o proračunu vojne mornarice sta se udeležila le poslanec Itorghese in poročevalec Medici drl Vaseello. Nato je mi-»ister Sirjanni podal daljši eks-
V kratkem ga so našli okrvavljeu klobuk, hosta dograjeni križarki Fium-j Neseeni Tivadar je ležal / obrane in (vorizUi. Še letos bodo spla-jzom ohrenjen proti zemlji. Vest o
njegovi prozni ^mrti se j«* naglo raznesla po soseščini in vzbudila veliko vznemirjenje, llilo pa je takoj tudi jasno, da je zavihtela kol nad Tivadarjevo glavo /!o-činska roka po naročilu njegove žene.
Orožniki o«I Sv. Marjete »o v tej smeri takoj uvedli preiskavo in še tisto dopoldne aretirali štiri moške delavce Antona Bavdo.
vili križarko Bolzano. Med tem sta v gradnji križarki ('ndorna in Diaz. V vrste italijanskega voine-ga broilovja se polagoma uvajajo torpeflolovci in podmornice lahkega tipa. Na programu za dobo 1031—32 .sta še de veliki križarki po U700 ton in dve torpe-dovki'po	ton. Vse te nove
gradnje služijo v prvi vrsti za nadomestitev starih brodov, ki so že <los»-yli mejo starosti in jih bo
lijanskega vojnega
!
proraf-ami -samem. Izvajal je. il;i I
so italijanske vojne- sile na inor-
ju stalno izpopolnjujejo, tako da bodo v kratki dobi postale organsko celota, na kati-ro se bo lahko os I on H a politika ItaWje. Kadri mornarjev so -e pomnožili. Vzgoja italijanskih pomorščakov je našla v fašistični ideologiji smoter. Velike vojne vaje. ki so se vršile lani v Tirenskem morju in
poze o materija lil eni položaju ita-	'» j'" -Tanezj. Lajha. Antona Knloha in
brodov ja o .treba spri." o tega staviti v rezer- J Franca Majlienir-:i. Ar«-tirai»«-i
manm rih. o novih gradnjah in o j vo ™«Iret'-	priznali, da soi zv. čer napadli Ti-
Proraeiin za vojno ministrstvo vadarja. ko je ležal pijan ob pes-obsog« enako vsoto kakor lani. in j poti in ga pobili s koli do smrti, sicer l.")7."> milijonov lir. Koinisi-1 Vse štiri ubijalce in pokojnikovo jji za pomorske vojne eksperi-1 ženo so orožniki prepeljali v liiii-mente in izume deluje z veliko j rihorske sodne zapore, vnemo. Zanimivo je. da so si v tejj
komi-i ji dali zgraditi eelo veli Slovenec na vojni ladji pred ko brodovje v miniaturi, s kate-	Šanghajem.
rim preizkušajo vse mogoče voj- M«1 moštvom ameriških vojnih f ne akcije in tehnične izpopolni-' ladij, ki so se mudile v kitajskem tve.	j pristanišču Sanghaju. je tudi Slo-
(^b
v Lirngiji. so pokazale efektivne rezultate tega napredka. Me- ! n:mi seca avgusta se bodo pod vod-
pomorsko razorožitev.
nevri v obliki borhe med dvema j Spominjam .se 38 let nazaj, ko h rod o v jem a. Pri manevrih bo so-1 bi ^pl^dalo. kakor da Italija sem bil star 7 let-in so me v sta-, delovalo 100 vojnih ladij, okro- •	Prizadevanju velesil za
rem kraju v Smartnem ob Paki. 30 pomornie in 23 letalskih eska-j mama učili rožni vence. Nauči! \ d ril.
Italijanske vojne ladje so se izpopolnile zlasti v pogledu hitro-sli. T;iko je križarka "Coleoni" križarila neprestano 2"» ur s povprečno hitrostjo 35.."» milje na
zaključku je minister Si-; venec .losip Stefanee. sin sloven-izjavil. da vojno ministr- ske rodbine iz Detroita. Stefanee stvo ni priravilo nikakega pro- je prvi inženir na ameriški vojni1
tn piker je tako ukazal Mussolini, da i moč potapljajoči se japonski vojni ladji "Kaku Mani", na kateri
stvom vrhovnega štaba itaiijan- Piima 2a "rn(,njo voinih	v!la,,Ji "Traev". Svojim starš.ti
ske mornarice vršili veliki ma-1 Prd.odnjem razdobju petih let. j se. da je Šla niejr«va ladja na
sem se vse tri dele. Ali z<laj tukaj v Ameriki, ko se tako slabo <lel.'i, ponavljam samo žalostni del. tisti, ki se plaši:
Ko je za nas žalosten brez debt doma ;
ko za nas žalosten ženo po-i' sluva ;
ko za nas žalosten plače ne dobi:
ko za nas žalosten za delom o-koli hodi;
ko za nas žalosten dela na dobi;
ko za nas žalosten boljših časov pričakuje.
(V se bodo časi na boljše obrnili .bomo tudi veseli del ponavljali.
* • * *
("e pa ne, ti pa pnproeam. Peter Zprapra, d: si pripravi dobro puško, da greva jeseni v Michigan na jago ali pa v Washington. Jaz si bom kupil tako puško, da bo okoli hriba zajce streljala, da je ja noben zaje ne bo odnesel. Itkbe loviti se nama na starost ne izplača. Tisto je bolj za inlade ljudi, katerim se prej kaj na trnek obe-si.
Pred par tedni sta na nam naš prijatelj Frank Skok in njegova soproga iz West All is. Wis., poslala izvrsten suh prašičev želodec. štajersko klobaso in malo hrena in en par pirhov. Bila je prava velikonočna zabava.
Peter, če te slučajno veter čez St. Louvs prinese, oglasi se pri nas, imamo še suhih klohas. V spodnjih prostorih imamo pa tistega. ki je za nas pre'"" bil.
Pozdrav!
Louis Praprotnik.
VSAK KDOR ŠE NI
Iz Slovenije.
AMERIŠKI
DRŽAVLJAN
in želi to poletje v domovino na obisk, si mora pred odhodom preskrbeti dovoljenje za priti nazaj v Ameriko. Vsa tozadevna pojasnila najdete v naših navodilih za potovanje, katera Vam pošljemo brezplačno.
Pišite nam.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 W. 18th Street New York. N. Y.
Roparski napad na eksekntorja.
France Kubot. iztirjevulee litijske davčne uprave, je imel službene opravke v Veliki vasi in Jevniei. Proti donin se je vračal peš. Ko je imel graščino na Poganjku nad železniškim predorom j že za seboj, je ob cesti proti Št. Jurju utrujen posedel, da se ne-» koliko odpočije. Xa lepem se mu i je pridružil neznan, prav nič sumljiv mladenič in je takoj navezal s Ivubotom prijazen pogovor. Ko je opazil na davčnem iz-jP"'l tirjevaleu službeno torbo, je takoj povprašaj, kako kaj ljudje plačujejo davke in koliko je ta dan zarnbil. Kubot je dejal, da je slaba, nakar sta skupno nadaljevala pot proti Litiji.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE
U
"GLAS NARODA" M £ft» samo tU« članstvo, fMptni Slovenci v ofcoHcL
<XNE 2A OGLASE SO ZMERNE

DANAŠNJA MLADINA.
Živel je dobričina. da nni n bilo para. Xad sedemdeset jih je imel .loe na hrbtu, pa bi mu jih nihee ne prisodil, širokega. nI« kaste^a obraza je bil in pok<>m-u je stnpul. kakor v tistih lepih či< sili. ko jc pri kranjskih Janezih eesjirja služil. A" Ameriko je pri š.*l h.* prav mlad in je imel v v-. Is podjetjih >.re*"'«t. K«» je hil st.-ir {»etde-set l.'t. je spravil skupaj !<•-|m» premoženj«', kupil je hiAieu. najel je kuharico da mu je kuhala. vino je pa delal ^am. Imej ga je dnljre vrste sodov in *.e ga ni prej dotaknil, dokler ni bilo najmanj tri leta -.t;ir.«.
Tedaj mu je umrla sestra vdova ter zapustila hčerko ediukn.
malo Mary, ki hila strašno |.-p i>t i'<»-i«*ek.
Dasi je hil .1«»»» st ii I' NJIlIll-e.
gojil napram Alary pravu »M*eto\ sko ljubezen. I »olj j«» skrbel /a njo kot hi ntofrel skrbeti za s\*oje«a lasiin«ra otroka. In tn«|» oiui «ii j.- ljubila t »m* mu j.* z ohrnza brsi-ia Vsako željo.
Ko »e je zgodilo to. kar bom sella j povedal, je bila .Marv stara trinajst let. pa je bila že eela iro-spodična. velika in močna, da hi ji nihče samo trinaj-t let ne prisodil.
Stari Joe ni bil nikdar bolj vesel kot če «a je kak prijatelj obiskal. Sedela sta za mizo v pro-
storni sobi, Marv jima je morala
Kaku Mam", na kateri pa	|n fc,; Jop izpi.azlli! ......P»"''t>'^ljivi prizori, j ;l|i ko2arw. j,. |lnsl.l,
1 mladeuiško razposajen. Nenadna smrt mladega umetnika Ko!ikll jih xv,Ie! koliku jih
V ljubljanski bolnici je m. apr. j,. 7n;(, 110V0t|!lti in kakšne je pra-ob 11. nepričakovano podlegel v;|; Tako spolske in kosmate, ka-mladi. mnogo obetajoči akad. m- kol.;uli, S<1 I1(, v<ak 4|an.
— \o. — je pričel — ali si /e slišal listo o dekli, ki je šla mlesi.
ski slikar in kipnr .loža tJorjun. Že dalje časa se mu je gnojila nosna korenina, zato se ji- pred nekaj dnevi odločil za operacijo. Podal se je v bolnico in je operacija tudi prav dobro uspela ter se je bolnik počutil že povsem čvrst. Xaslediji d:ui po operaciji pa je nenadoma nastopila oslabelost. ki ji je kmalu sledila agonija.
Nesreča v hrastniškem rudniku.
7, aprila je podsitlo v jami rudarja. Franca <lv>*aka. <>včak je kal jamski les in so se kar naenkrat vsul i nanj s stropa težki kosi premoga. Še v pravem časa so prihiteli na pomoč tovariši, ki so delali v istem rovu. o«lko-pali ponesrečenca izpod velike množine nasutega premoga. Hudo poškodovanega tovariša so spravili iz jame in takoj odnesli k rud niškenm zdravniku dr. Amšku. ki je ugotovil, da ima ponesrečenec zlomljeno desno nogo in tle-.-no roko ter razne notranje poškodbe.
Xa ovinku je tujec nenadoma potegnil samokres in ustrelil. Kubot. ki je samokres pravočasno opazil, se je kot star izkušen voj-ščalc in orožnik vrgel 11a tla in so preko njega švignili še trije streli. Ker je bil napatlalčev samokres s tem oči vidno izpraznjen iu Namesto divjega petelina je pri se je napadalec hotel »vreči na nesel domov živega modrasa svojo Žrtev, se je Kubot mahoma Te dni zjutraj se je vračal v dvignil in inlaril nasilnika s pa- Cuštanj po brezuspešnem zale/o-^ico tako silovito, da se je zlomi- { vanju divjega petelina s Šteliar-la. Napadalec seje opotekel. Ku-1 nikovega vrha uradnik pri gozd-kot pa se je pognal v beg. nakar ni upravi Štagl. Na nekem prisojnem obronku se je solnčil velik modras. Namesto,da jra bi «jra u-strelil. ga je poizkusil ujeti na ta način, da je v bližino postavil ter-malko. v kateri pa je bilo par kapljic mleka. Vonj je privabil kačo k steklenici, v katero je zlezla ter se tako ujela živa. Krasni ekseuiplnr modrasa in čudni način vlovljenja je Stauglu v zadoščenje za umhatejra petelina med zbirkami lovskih trofej.
je tudi tujec izginih v smeri pro ti Pogan i ku.
Kubot je tekel do bližnje vasi. kjer je o napadu obvestil prebivalce. Slučajno se je tam mudil indnstrijec Tloris Samsa, ki je Kn-bota s svojim motornim kolesom popeljal ilo orožniške postaje v Litiji. Vačani pa so se podali na zasletlovanje in dognali po poizvedbah. da je tujec bežal preko aeleCTiiškejm mosta v smeri proti Oornjemu Logu. kjer je sled izginila.
Davi so ugotovili, da je napadalec na begu ukradel kolo pri eestarjn Kresaln in zdi rja 1 na n|em v smeri proti Ljubljani. Na begu pa je imel defekt in so našli kolo -zavrženo ob cesti v bližini Ilotiča.
Litijski orožniki so uvedli naj-vestnejše poizvedovanje in bo napadalce menda kmalu v rokah pravice.
Umor Matij« Tivadarja pojaa. njen.
V G rušo vi pri Maribora sta živela posestnik Matija Tivadar in njegova žena Marija že dalj časa v velikem sovraitvu. od kar je lani prodala žena svojo polovico posestva nekemu -Francu Klobasi. Zato so bili hudi prepiri pri Tirradarjevih na dnevnem I redu. Tudi sta aa vedno toaarila in je imela mariborsko civilno
TRINERJEV0 GRENKO VINO
Iproti zaartju. slabemu apetitu.glavo-|boln iagubi »panja.V vseh lekarnah!
POZOR ROJAKI
Vse, kar se tiee <4Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov:
"Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y.
Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov.
Rojaki, upoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev.1
pa je . . .
Nato je naenkrat vtihnil. malo zakašljal in rekel: — .Mary, ^topi za trenutek ven. bom mojemu prijatelju nekaj povedal.
In -Mary je pokoruo šla ter se je vrnila šele. ko je si i.šala i/, sobe bučno krohotauje
Nalila jima je kozarce, ponudila cigare ter sedla k mizi.
Medtem se je pa stric .loe že druge spomnil.
fakaj. čfiknj. prijatelj. Tipa tudi še nisi slišjil. \>kof se ,i<-vrnil mož. ki je imel lepo mlado ženo pozno domov. Ona je ~pala. pa ni spala, ampak se je le delala kot da spi . . . Veš kaj. Mary, stopi malo ven. bom prijatelju n••-kaj povedal.
Ko je pokorno odšla, jt* rek«*! :
—	Veš. Marv je še otrok in nočem. da hi se pohujšala s takimi storijami. Torej, da ti povem Mož. kf je iniei lepo mlado ženo, se je vrnil pozno ponoči domov. Ona j*' spala, pa ni spala, ampak se j«' le delala kol da spi.
Zatem ji* razpredal spolsko zgodbo «lo vseh podrobnosti iu ko je končal. s.> začel.-i s prija teljem krohotati. da se j,» kar hiša tresla.
Tako jih je pripovedoval ko da hi jih iz rokava stresal: — O škofu. ki so mu pripravili v vaškem farovžu veliko presenečenje. 1» e.--sariei Mariji Tereziji, o Marički. ki je šla po škaf vode. in ilrug tak nesmisel, ki je nekaterim starim pe«"larjeni hla}>o«loiieča mn/.i-ka.
Toila oh vsa U i t ;i k i priliki je morala mala Mary iz soiie.
Ko so ga nekoč obiskali trije prijatelji, jt* bil tako dobro razpoložen kot š«- nikdar v življenju.
Najprej jih je pogostil in ko -»o I »o par kozarcih nažgali cigare, je pričel:
—	No. ali ste že slišali tisto, ko je vprašal agent farmerjevo ženo.. . Mary, stopi malo ven. hom nekaj prijateljem povedal.
Mary je pa preslišala.
—	»No. kaj sem rekel. Marv. pojdi ven. S prijatelji se moram nekaj pomeniti.
—	X'ak. zdaj pa že ne grem — je rekla trinajstletna Marv.
—	Zakaj ne.' — je vzkliknil Joe. in malo je manjkalo, da se ni razjezil. Doslej je še vedno izpolnila «vsako njegovo željo in se pokorita vsaki njegovi zapovedi.
—	No. zakaj ne greš? — jo je ponovno vprašal.
—	Veš. strie. — je odgovorila povsem nedolžno. — Vse. kar si jih dosedaj povedal, sem že zdavnaj slišala. Tiste o agentu in farmerjavi ženi pa res še ne vem.
"Glas Naroda"
Peter Zgaga
"O LAB NAEODi'
NEW YORK, FRIDAY, MAY 13, 1932
EH ANKO SODNIK:
NE. NE. MAČEHE...
- Janezek, mamico je bolns, j — Ne smem. — pravi nato. —; Naslikana je stara, brezoba. grda prden bodi, — je rekel oče in Sel v Nc smem. Očka ml je rekel, naj o- baba. Se grša kol tista čarovnica v mesto na delo.	: stanem doma. Mamica je bolna ... j TriijttlBeL Janezek se prestraši in
Janezek «edi pred hišo in misli. — I. seve. bolna je, — se smeje' 7u*ebe ga. Ne. taka ne more biti Zakaj mamica že tri dni ne kuha. Tine. Tako čudno se smeje. K;ur mačeha.
kaj že tri dni ne no« jedi na nasmejati se ne more. — Ti, mačc-; Kaj pa, ko bi vendar bUa re-s r.Uzo? Zakaj dela to sosedova An-ho dobiš. — mu tehtno pravi. Itaka? Tine vse tako dobro ve. — I4eia? Vprašal jo je, pa mu Je prav — Mačeho? Kaj je to mačeha? Morda se pa le ne moti?
t. ko odgovorila kakor oče.	i Še nikdar ni čul te besede.
Janezek hodi po vrtu, brede po — Bolna je tvoja mamica, -pi ti in trga rože. Ho. če bi ga modruje Tine. — Veš, umrla bo. i-.rajle videla mamica! Dobil bi i pri nas so tako rekli. In potem do-
jih. Časih je pa le dobro, če je kdo; biš mačeho.
bo'an. Takrat, lahko dela, kar .^e Janezek vse manj razume. Umrlim zijubi.	la? To besedo je že čul. Takrat, ko Kaj dela sosedova Angela pri hi-j odnesli dedka. Dva dni je ležal si ' ! v svoji sobi na visoki črni poste-Pri vrtni ograji stoji Tine. On. j lji, in okna so zagrnili, čeprav je ta Tine. Kolikokrat mu je že mu-; bil dan.
iii ca rekla, ca ne sme biti tu k In tudi sveče so prižgali, čeprav kr.kor je Tine. Še zadnjič mu je re-| »e bilo zunaj svetlo. Toliko ljudi n kla mamica: — Letos pojdeš v .šo-< prišlo — nekateri so še jokali. Ta-i;j. Glej, da ne boš tak kakor je' je bilo Janezka .strah. Potem l:ne. Tri leta že sedi v prvem raz ! V-z ga je teta vzela k sebi na dom. udu,...	Kn se je vrnil k mamici, dedka 'ii
Janezek s? zasmeje. Saj Tine ni t:lo več. Kam je le šel, da se ni več
Tine je zaprl knjigo.
—	Zdaj si jo videl. Pojdiva se
igrat!
Janezek se igra. Izprva mu mačeha ne gre iz glave. Ne more je p:-7abiti. Pa vendar neha misliti nanjo. S silo si jo iztrga iz misli in se igra, igra. dokler sonce m zaide.
—	Zdaj pa pojdiva. — pravi Tine. — Pozno je že. Doma bodo hudi.
Nerad ga Janerek uboga. Kaj bo zdaj doma? Mamica še govoriti r.cce. očka gotovo ni doma. Angela je sitna in ga podi iz kuhinje.
—	Tine. počakajva še. Še enknu n i pokaži sliko.
THE LAROEBT 8L0VSHX DAILY in U. S . JL
na postelja in sveče na okoli. in|mičin obraz in tisti brezzobi obraz! ragrnjena okna in.... mamica leži » v Tinetovi knjigi, na postelji, mamica.... mamica ...
Janezek zajoče. Strah fia je. V duhu se pomni kako je bilo takrat.
ko je dedek umrl. In spomnil se Janezek se zdrsne. Oklene se nje-!
Očka ga gleda. Žalostno se smeh-; | ija in gre k njemu.
MRS. TAVČAR V DOMOVINI
fcevih kolen. Krčevito jih stisne k
LJUBLJANA. 30. aprilu. Le nekaj dni je bila v Ljubljani
je slike v Tinetovi knjigi.	--------------------—------ -.
Tetka in očka stojita pri viseki! **kor bi se bal. da ga ne bi! in že se je povsod govorilo o nje-čmi postelji. Teta ihti. očka «e!kdo od	o*1***- Dvigne glav!-; ril: silnih milijonih. Da ne bo reč
b.ed in resen kakor še nikdar 'co in s tihim, drhtečim glasom ; risburjala javnosti In vzbujala u-
Kakor brezumen je Janezek. Ne	j	Pa moramo takoj P°vedat-
i tu se elegantna, lepa. pikantna in ie. ne mace- »
I temperamentna plavolaska davi s
razume, ne ve. kaj se godi. kaj se — Očka ... očka jc zgodilo. Samo obraz vidi. ma- he...
MANDŽURSKO SPORNO JABOLKO
morala pograbiti za meč. tla po- •
ti.-ne Japonce nazaj, ako noče. da i ,
T___ .	. . ,	i sneli iz ameriških in
spravi Japonska v kaki prikrit:'
obliki Kitajsko popolnoma v svolo' ,	„	....
'^alm sreči nase rojakinje polro
ocvisnost, odrine Rusijo od Tihega !
oceana in napravi iz Sibirije ja-
ponsko pokrajno. Japonci se zave-J
j dajo, da bedo imeli končno besedo
tak čeprav je že tri leta v prvem' vrnil? In mamica je dolgo, dolgoj Janežfk gleda in gleda. Ne, ne
take mačehe!
Nenadoma ga obide strah. Se- ■ veda domov mora iti. zdaj bo očita1 že doma. Kar izgine.
Ni daleč do doma. Vrata vidi od-u:ta in očka stoji na pragu in teta. Teta! Po kuj je ona prišla? Saj jc- ž? tako dolgo ni bilo. Ali je prišla pogledat, kaj dela mamica?, Hvala bogu. da ga nista opa^-Šla sta v hišo. Ob vrtni ograji se splazi proti domu. da ga ne bi
razredu. Nihče se ne zna bolje ni-1 jokala.
ki.li in knjige ima doma, tako le- Da bi mamica tako odšla? N«. jr knjige. Trikrat je bil že p-i to ni mogoče, to ne sme biti. Kaj u;. m in v:elej mu je pokazal no- bi Janezek potem počel? Kdo hi v: L. Koliko mu jih je oče kupil! -- kuhal kosilo?
T'r.julčieo... Snegulčico.... o, Tine je' bi vprašal Tincta? Seveda ga i it t k. Ce bi imel ti, Janezek, take bo vpraša!. On bo že vedel, knjige	— Tepček, mačeha bo kuhali!
Janezek misli:	m a vi modro Tine.
-	Boj ve kaj hoče, Tine? Ali je — Ti, kak*na pa je mačeha? Ali ("obil novo knjigo? Ali mi jo poka-' fe taka kakor mamica?
— Ne. ni taka. Se dolgo ne. Pci-Takrat ga Tine pokliče:	di z menoj, pokažem ti v kn!g".j Videla. Skozi okno. Zdaj mora <e
—	Janezek, pridi sem, boš nekaj 1-^kšna je.	počasi odpreti vrata, da ne bodo videl. Janezek je premagan. Spleza če:; škripala. Odprl jih je. Smukr.iL
Soveda knjigo ima. novo knji$>. i plot in gre s Tinetom. Kam mis^t-7j. hrbtom Jo skriva.	ti-. Seveda v gozd. Tine je že zavil
Ze pred dobrim mesecem so potihnili topovi na mandžurških bojiščih. V Mukdenu, kjer je japonska vojaka potolkla 1905 Ku ropat -k:na, vrhovnega poveljnika car--.-kiii armad, so Japonci generacijo pozneje dosegli svoj dolgoletni ssn. Odtrgali so Mandžurijo od
Kitajske in napravili iz nje tako- J na vzhdu generali in ne diplom?-7\imo samostojno državo, ki pa v j ti. Zato tudi nočejo ničesar slišati! curjeveRa resnici ni nic drugega kot provi.i-Jo razorožitvi in neprestano govove ca japonske krone. Porušili so s! o irstopu iz Društva narodov/s či-1- ni ravnovesje med ruskim in ia- | her bi dobili svobodne reke. dočim por.skim vplivom, ustvarjeno s si- so sedaj vezani po celi vrsti me-2-onoseškim mirom, s katerim je bi- nuiodnih pogodb. Dobro pa se za-; la zaključena vojna med Kitajsko j veda tega seveda tudi Moskva in in Japonsko. Še bolj nevarno pa stoji zato neprestano ob mand*ur-je. da so zaprli Rusiji pot na Tihi'ski meji okoli 100 tiseč mož rdeče ocean. Na vzhodu je nastal s tem' vojske s pu«ko ob nogi. da ;In nc nevzdržen položaj.	i bi presenetila nobena poteza loka-
Razumljivo je. da je zasedba ' vih Japoncev.
Mandžurije vzbudila v Moskvi ve- j	__
liko nezadovoljstvo in da gleda Sovjetska unija z vedno večjim neza-
' prvim vlakom spet odpeljala proti I tolnčni Florenci. Danes se ustavi I v Tr-tu. da uredi nekatere stvaii j rndi svoje dediščine, ki so o njei {pihali tudi slovenski listi. Seveda po večini pogrešno. ker so vesti po-
italijanskih
; člankov in nešteto njenih fotogra-
fij.
Pred 89. leti se je Um
Lrskovcu.
P redno se je aa Franci k., odpeljala v Evropo, ji je l-oiizul v Chicagu tud-r še nasveto-val. naj si za pravnega svetovale., vzame advokata dr. Dante Gam-birossija iz Florence, ki ga Je pripeljala tudi s seboj v Ljubljano. Tiu pravega italijanskega kaval'i -ji ki pozna Ameriko in sovori seveda tudi angleščino. Čudno ni-'Aljučje: advokat je rojen isti dan Lst»-ga leta kot njen oče! Zanimivo je. da je konzulat go«pej pcskrbel aid* stanovanje in družbo v Florami ter jo seznanil z neko staio f:orentlnsko grofovsko družino, ki Ima krasno staro vilo s čudovitim: vrtovi in nasadi limon in oranž. T^ko zlato ptičico bi pač marsikd.i rad spravil v svojo kajbico.
S svojim pravnim zas:opnikom jc dedinja odšla k sodišču v Trstu.
o dedščini. ki i bo pr:znana. ker proti oporoki ni
V Stubenbergu pri Gradcu se Je
upanjem svojega podjetnega sose- NEVAREN MAZAC
du. saj je bila Mandžurija od ne- j kt-aj nekak skupna las'. Rusije in:
Japonske. Niti do nesrečnem «idu i nt davno naselil neki 35-letni mož! vojne proti Japoncem se niso ho-i uglajenih družabnih oblik Izdajali p .... teM Rus: odpovedati svojim pravi-Ue je ra dr. med. Donneckerjf	dinarjer. ki si jih dedi-
crm v Mandžuriji, odkar pa se Si - Pripovedoval je. da je rešil	™ dva enaka dela
birija vedno bolj industrijaliizira in Švici in Nemčiji mnogim bo.nikrui llallJanski konzul se je 2" febru-po-taja gospodarsko vedno važnej- žhljenje. Svojemu jeziku se lmarUa..	Pn Ta%'c:irjevi z
si činitelj, je %-zhcd za Sovjetsku zahvaliti, da se je tudi v Stuben 'vtseUm Mrianilom rir,,ei ^ ur.ijo še večjega pomena. Preko teh j bergli javljalo pri njem vedno ve načrtov pa so sedaj Japonci pote*;- bolnikov, posebno kmetov. Ker i< r..li veliko črto. Zasedli so Man- bil prezaposlen, si je Donnecke d-iiirijo. ne da bi vprašali Ru«-iio C!fskrbel asistenta v osehi brezrvi
prekrasnem poz3rišču Ta v- "
Cvetja v jeseni", rodu ,	r . .
* ..	--- a , , .	; da se je informirala
Anton Klemen^ic. Šolal se je :n u-'
čil ter tudi podedoval znatno pre	. . ,
...... ,	ugovorov niti drugih sporov zar..-
r.iozenje. ki ga je znal s pridom!	...	„ ®
.... ,, _	,	id-, zapuščine. V Ljubljani je dama
pomnožiti. V Trstu je imel dve to-:, , , ^ .. .
,	„ ; konferirala z odvetniKom dr. Kn-
varni za testenine in eno na Pe-'
....	...	, vcem, ker je nekaj malih zemljrs-«
ki. ki sta mu 7lasti v vojni pom a-,. . .. . . . , .
„ i- _______-	Z__. > t,,dl v uasl držav:, vendar ji je o a
T»i'li do bogastva, bil je pa seved i ,„.	, . . .
... , . -, . . , .	11 . Kr:vic r.'eto\-al se svojega kc-
tud: lastnik debelega šopa vrea-1
nostnih papirjev, obsežnih zemlji?1
I in večjih hiš. a najraje je bival na I	_
* '	i .arska prinresa? Graparjevr
1s\ojem posestvu pri Sent Petru na „ ..	. . u	„ J
...	, . , . w	' Fr-ncika s H^-cjih njiv. Gori v
'Krasu, kjer je lani 1. oktobra u- , , , . . ,. . . .	_
i , ,	„	i Poljanski dohni je bocata Goren«a
n:rl kot star fant. Premoženie je1	. «	_	J
. _ .	•	a-, on-1 ran Sore pa Trata, ki 5 pt>
zapustil svojemu 86 let staremu ,	. ^	' '
■ u .	.	! crkvenem patronu pravijo tudi pri
i bra nt ranču Francetu, ki je tudi ^e ,	y J	F
. .. ,	.	; Antonu, a nad .vasjo so Hlavči *
, saniec in je živel pri njem in go.
i onstran meje
Ddkod in kdo pa je ta naša t!e-
............. 5.0. '
F;v.nciki Tavčarje.t v Cikagu. So-diiče je ce-nilo premoženje pet in milijona dolarjev torej nad oIl,
hiora v izbo, cla ga prezgodaj ne o-jjuzlta. Splezal bo za peč in se tam
Tiho kakor tat se Janezek sola-1 tja in Janerek gre počasi za njim. skril. Ko ga očka pokliče, se ogla-
/i k ogTaji. Če bi ga očka zdajle Zdaj je Tine odprl knjigo. Ko-vidtl!	1*0 podob je v njej in kako lep*
—	Saj vem, da jo imaš. novo 80! Da. če bi Janezek imel takšno krj.go. Pokaži mi jo, kar skozi o- kr-jigo! Ce mi mu le očka hoiel ura Jo.	: kupiti!
—	Pridi ven!	j — Viš, takale je mačeha, — gtlgar ni notriT Hitro pritisne na Janezek se pomišlla. Kaj po- zmoti Tine v razmišljanju. — Pravi kljuko in odpre.
. to kale je.	i Kaj je to? Sredi sobe visoka čr-
si in nihče ne bo vedel, da je bil s Tiretom v gozdu.
Samo če bi vedel, kam sta šla ooka in teta. Prisluhne pri vratih, j Nič se ne gane. Hvala bogu, niko-
ur.ijo se večjega pomena. Preko teh načrtov pa so sedaj Japonci potet nili veliko črto. Zasedli so Man d*»urijo. ne da bi vprašali Ru ^,^
pretrgali s tem vzhodno-kita I-j sejnega rudarja Petra Nussthaler-sku železnico, ki veže po najkrajši izpeti Sibirijo z Vladivostokom. Vsa! Nussthaler je oskrboval za Don-sovjetska obmorska provmea je se- netkerja razna naročUa in je ho-d:.j na milost in nemilost izročena dii kupovat zlasti zdravila. Ko ~~ jf.ponski naklonjenosti. Tutli am-'je poslal gospodar nedavno po tak-
i^a. pro.^a. ki vodi ob levem br°-1 šot m naročilu in se jc mož vračal
j vest o bajnem bagastvu naie ro>a-t kinje objavili že vsi čikaški in d tt 1 : g: ameriški listi, seveda z velikimi' slikami in največjimi črkami. K i r 5 » ameriški fantje in možje či:a>ij i poročilo o bogati lepotici, je p:': dstr dobila 1500 ženitnih ponut:'o. ! «.io sedaj pa že nad 7000 a tudi j Jugoslavije je v enem dnevu doo;-'' t la 29 pisem in prošenj. Ko so go. ; Tavčarjevo zasledili newyorski žur-
njive z Graparjevo dcma*:jo. ki u go podarijo Ju^iini. Tja se je pri-možila nečakinja Toneta Kleme: -t "trs in je imela našo Franciko.
Ko je Frnncika Justinova hcui-... se v šolo v Gerenjo vas in je bili stara šele & let. ji je pa m:>ti umrla. Težko je bUo doma in oče je Franciko poslal stricu v Roc.^ S« ring \ Ameriko Trinajst let ie bilr- tedaj stara, ali tako lepa L\ razvita, da jo ?e stric že čer pol !e-omežil. R.id bi te bil zneb;:. Pi- jc prc\-aril oblasti in jim jo je Uaal ?\i več le: starejšo, da se ;e lahko poročila z Francetom T» --čarjem. od katerega se }e pa znejr I.x-ila.
u-če očka?
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18(h Street
New York, N. Y.
iru re^e Amur je v območju japon-j domov, so ga ustavili orožniki in l
nc listi, ko je bila že na ladji, ki
*kih topov,	^iotoj zfthtevn ! zahtevali, naj jim pokaže, kaj nc^i! IfJ ,P° miUjfinP V
se\-eda od Moskve močnih živcev »er predstavlja stalno nevarnost, di vzpJapola vzhod v novem ognjtt.
Moskva se obenem dobro zaveda. da je zasedba Mandžurije šeie prvo dejanje boja za nadoblast na vzhodu in da še daleč niso realizi- ;tvo napravilo prt Donneckerju hi
_. .,„...„ . ,	Trst in obiskat domovino, predvsem
• gospodu doktorju . Nussthaler se!f __.
....	. .	* L.-ubljano. je na n?ih vprašani«*
? v začetku izgovarjal, zato so ga	-	. „ J ^
r rožniki aretirali. V zavitkih, ki Ji^T *	cdgovnrila
nosil s seboj, so ugotovili	™ le
vrsto zelo nevarnih strupov. i	™ ™ bi mogla oči-
Na podlagi te najdbe je orožni- da	ga ,e kuplla DoUirske-1
MOLITVENIKI
SVKTA URA
v platno vez.....................
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.K0 v najfinejše usnje trda vez ................................1JJ0
SKRHI ZA DUŠO
v platno vez.............. .9#
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez I.Mi
ICAJSKI GLASOVI
v platno vez. ____________ .80
v usnje vez.....................1.2#l
v fino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .M
v u«nje vez_________________ M
v fino usnje vez. .......1.—
v najfinejše usnje vez. lJtl v najfinejše usnje Vda
vez ..................................IM
v bel celluloid vez. .......1.20
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno...................l.—
v najfinejše usnje vez 1.5« v najfinejše usnje trda vez ................................LN
MARIJA VARHINJA
fino vez ............................lJt%
v fino usnje ...........-.......lil
v najfinejše usnje trda vez ___________________________—1-fli
Hrvatski molitveniki:
lii-j of Heaven:
v eeMal vezano ........................1.20
r <fl«ii<l najfinejši vex ............1J»0
v fino usnje ve&aiig ................1.50
Ohrlno knjigovodiit v«............
Perotninarstvo, hroSirano .....
TravTTa za oliko ______________________
.2.56 .1.50 .....(3
CatlMlie Parket Manual-
v rimi itMtiJe veznim
.1.30 |
iane vse japonske ambicije Vojna kasta in levdalci. ki imajo danes odločilen vpliv na japonsk? jxilitiko. sanjajo o velikem impe-
-šno preiskavo ifi našlo pri njem nad pol k^ strihnina, strupa iz' volčjih jagod, kloroforma. morfi-:a. opija in ciankalija. Mož je raz-
milijonarja seveda, no. in z žalostjo moramo konstatirati. da je " rebi pn nas le mala izbira.
Ave Maria:
v rimi usnje v«
.40 <
( Ijrha Jalmraail. fina -------1—
Slava Itocu. a wlr UvJkm. fina ves 1.50
naJflneJAn rrt ----------------------1.60
ZtMrfcr —fcmiti, r platno---------------Ji
flna re» ------------------------
Vknar. najfiaejaa vea------------
Angleški molitveniki:
(ca mlmšinm)
ChUdTa n
v Imrvaate pintnU-e vezano ....^0
v belo koat venno _______________l.lt
< Vmšm Me ________________________M
fin« vezano _______________________JSg
Key mt Hearen: flao mano
POUČNE KNJIGE
Aiiclehko Nlovenhko berilo ............2.—
Angle&ko slov. in «lov. augl. slovar 30 Amerika in .\merikanei (Trunk) 5.—
.inseljMka Klužlia ali nauk kak« se naj streie k »v. masi .................10
Hoj nalezljivim Itoleznim ...................75
Cerkniško jezero ................................1.20
llomari živinozdravnik broširano .1.25 l>oma#i zdravnik p« Knalpu:
l>roMirano ............................„..1.25
Domači vrt ....................................ljso
(»ovrdoreja ......................................1.50
Gospodinjstvo ................................1.20
Hitri računar .....................................75
Jucoslavija (Me|ik» 1. zvezek 1.50 1». zvezek, 1—2 snopič ___________.1.80
Kletarstvo (SkaUrky) ________________
Uratka srbska gramatika ................JS
Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in SHmt ........................M
Kako se postane državljan Z. D. ^5 Kako s« ppsUas a^eriikl driavljan .15
Knjiga o doMojnen vedenj« -.....~5i
KuMem Ratanlea
Liberalizem ____________
Ljubavna I« scrafcilna pisma _________25
Materija in cnerilja Mlada leta dr. Janeza Ev Mladrnlirm. 1. n.
II. «f...................................J§]
(Oba akopal centov)
Mleka rat vo _________________________
NemAko-anclMkl tolmai ..............1.4«
Nasveti za hišo in dom...............L—
Najboljša slov. Kukarica, 008 str.
lepo vez. (KatluMekl
Nrm čian kres ntitelja:
1 del_____________
• i 4*1 ---------------------------JI
Najveijl spissvnlk Ijubavnik la
.7» M
.75 JI
I rna knjiga in lierilo laškega jezika .............................................t«
l'siliičue mol nje na alkohohltl podlagi .......................................... -75
I'rak I trn i rafnnar ..............................73
1'rato in reroluHja (Pitaaur) .........SO
rredhotlniki in idejni utemelji ro-
skega idejalizma ...................1JI
Radio, osnovni pojmi is Radio
tehnike, vezano ...................Jt.—
..............................................1.73
Računar v kronski in dinaraki
veljavi .....................................75
Ročni slov. italijanski in Itali-
janski-slovenski slovar ...........JO
Ročni spisovnib vsakovrstnih
pisem ....................................JI
Solnčenje ..........................................JBM
Mike i* llvatstva. tnlo rezana _______.JI
Slovenska narodna mladina
(obsega strani)............1J0
Spretna kuhariea, tnlo vezana ....1.45 Sveto Pisno stare in nove zaveze.
lepo Milo vezana ____________________3—
Sadno vino ................................41
Sadje v gospodinjstvo _____________„75
Spolna nevarnost _____________________25
1'čbenik angleškega jezika
trdo vez. ____________________________1JI
broširano ____________________________1.26
Uvod v filozofij« (Vcber) 1J0 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in tiog za zasebnike In trgovce -------------1.25
Veliki vsertdei ..............................M
Voštllna knjUica .............................JI
Kbirka domačih zdravil
Zdravilna zelUča_______
Zel in plevel, slsvsr
idravilstva ..................................lil
Zgodovina Umetnost i pri Slovencih. -Hrvatih En Srbih ...........1J0
Zdravje mladine ............................1.S5
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zvezka ______________________________1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik)
IT. zvezek ..........................„J|
Prorokovalne kart« ______L—
Knjige pošiljamo poitnlne prosto
"GLAS NARODA** m w. ai
riju na azijski ceiini. ki bi segal polagal tudi z velikim zdravniškim daleč preko meja današnje Man-' i«^trumrntarijem. džurije. V to ogromno politično! Kmetu Poettlerju v Rabenwaldu t\orbo naj bi prišla tudi vzhodna j je pred časom zbolel sin. Cim je Mongolija, v kateri so si Japonci !>< nnecker izvedel za bolezen, je v svoji zloglasni pogodbi, sklenje-1 rrihitel k bolniku, ne da bi ga kao n; 1. 1915. s Kitajsko pridobili vr-i pozval k njemu. Predstavil se je like predpravice. tako da smejo'očetu za zdravnika in je dal sinu tam izkoriščati rudnike, graditi žo- injekcije, po katerih je otrok u-lcznice. kupmati posestva itd. Svo- mrl. Podoben primer se je primeril jih privilegijev, so se v preteklin iudi v sosedni občini. Orožništvo je 7 letih prav pridno posluževali in P" teh dogodkih začelo posvečati prepletu s svojimi gospodarskimi "ouktorju" večjo pozornst in je mrežami vso to ogromno pokra ti-1 ugotovilo, da Je bil Donnecker la-t»c.
Pogreb učitelja Jos. Malalana.
V <;irjaiv»kein pri Koiuiiu so |M»k.»|>aIi 4l»-letne«ra lieiteljn Josipa Alalalana. ki j«- slu/ln»val tam pml prejšnjim in seilanjim režimom, dokler nt l»i! pred dobrim Iliesee«-Iil ra/rešeu svoje >lu/.-l»e Pojrrebil	utb'lezil številni
učitelji in fašistit'iie or^raiiizaeije s praporji.
borant v Curihu. Bavil se je z ma-žaštvom, koder je hodil, in je bil zaradi tega že kaznovan.
ATILOV GROB
Tako gre Japonska sistematično korak za korakom za ustvaritvijo novega avtarknega imperija, čegar s j se vedno bolj pomiče z otočja, proti zapadu. Oim bolj pa napreduje ta razvoj, tembolj je Rusija,
n j pot i Japonski. Kako daleč segc-!	--
jo danes japonski načrti sicer še Že dolgo so menih, da mora bi-ni mogoče dognati, pač pa se Ru- j ti Atila. kralj Hunov. pokopan ne-si gotovo še dobro spominjajo, da kje na Gornjem Avstrijskem, in ni sc za časa revolucije Japonci vdr- manjkalo ljudi, ki so njegov grob li globoko v Sibirijo In kako težkj tudi iskali, tem bolj. ker je staro 'ežko jih je bilo od tam pregnati, izročilo velelo, da so ga zagrebli Oborožen konflikt med Sovjetsko. cbenem z neznanskimi zakladi, v unijo in Japonsko Je pri današnjem j tieh krstah iz čistega zlata, srebra s v c to vno - poli t ičnem položaju sko- ; in železa.
u izključen. Stalin je samo enkrat j Vse kaže. da bo zaslovel kot sre-pOikušal aktivno poseči v vzhodno- j čni najditelj dolgo iskane grobnic-1 azijske zadeve in se pri tem pošte • poštni ravnatelj Bindetiberger Ls no opekel. Bilo Je to tedaj, ko je; Aurolmuenstra. V bližini tega kra-v prevelikem zaupanju v moč ki- j j a so že pred časom našli sledove tajskega komunizma začel olkrito hunskega grobišča, ki ga je Bin-borbo proti kuomintangu. Izgubil oenberger sedaj preiskal. Našel je je igro in v nekaj mesecih je Sov- j v njem nekaj zlata in srebra, drr,-jeUka unija zaigrala na Kitajskem : gače pa samo ostanke človeških in vse one pridobitve, ki jih je z ve- j konjskih okostij ter orožja. To bi likimi žrtvami in z dolgoletnim j se zlagalo z navedbami, da so Hu-napomim delom pridobil njen ni ob AtUovem pokopu žrtvovali spretni zastopnik Karahan. Mo- konje In ljudi, ki naj bi ga spre-slrva se je iz te izkušnje seveda ml j ali na onem s^^tu. Neka ohra-marslkaj naučila. Pa še razni drugi; njena karta iz 5. stoletja navaji razlogi prepovedujejo Rusiji vsak na tem mestu hunsko taborišče, aktivizem. Ona rabi še dolga leta Vest o Bindenbergerjevih na j rt-marljivega dela za svojo notranjo bah se je že tako razširila, da so cbnovo ter še tudi zaveda, da je; ameriiki listi poslali svoje poroče-i zmagovita armada .v notranjost1.' valce v Aurolsmuetister. Ali pred-često mnogo bolj nevarna, kot pa slavljajo te najdbe res to, kar mi-poražetia. Zato' aevlfafttna rešitev; sU Blndenberg, to bodo pa skuša-odlaša in še niso padle zadnje koč- i 11 ugotoviti arheologi, ki so že salte. Prej aH slej pa bo Uodora le j čeli avoje delo.
ADVERT IS E »n "GLAS NARODA"
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.1
M
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. t8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
*	Jd * Jul, ^

KRATKA DNEVNA ZGODBA
"O LAI •^Hansen
a A t O D A'
NEW YORK, FRIDAY, MAY 13, 1932
LARGEST SLOVENE DAILY in B. 8. A.
Naj ljubezen joče
= ROMAM IZ tlVLJDfJA. ■ 0 Glas Naroda priredil I. H.
j©
^Nadaljevanje.)
Za sedaj gre* z menoj; kaj bo, bomo pa. še videli! So že tredstva h katerimi je mogoče nepokorne otroke prisiliti k pokorščini.
Juta ve mu iztrga in skoči k Eriku.
—	OČe. s teboj grem samo poti pogojem, tla mi daš Erika! Saj Ki ga vedno lako eenil.
—	Ti mi boš kaj zapovedovala? Gozdarja liergerja ne boš več videla, .hitri bo zapustil to hišo. Izvanredni tlogodki tudi opravičujejo izvanredne odločb*. — Kger jezno zamahne z roko. ko misli Krik govoriti. — O čemur se imava še pogovoriti, gozdar Berger, — pravi, ne da bi ga pogledal. — se bo zgodilo pismeno. — Molčite; ne maram vas slišati, — in udari z nogo ob tla.
Kot otroka zgrabi nato Juto in jo stisne z železnim prijemom.
—	Zdaj greš z menoj!
Juta krikne.
Erik. bojim se; obdrži me tukaj. — Z vso silo -e hoče iztrgati trdemu očetovemu prijemu.
.hita se je izročilu v moje varstvo, — zakliče Erik z zvene rim glasom. — in to varstvo ji dam.
Temno iu jezno gleda oče na hčer. ki se tresoča oklene moža, ki ni g.i je izbrala.
—	Potem napravi, kar hočeš! Toda od tega trenutka dalje niham nobenega otroka več.
hi s težkimi koraki gre iz sobe.
—	Zdaj imam samo še tebe. Erik, — še peče Juta, ki sloni na njegovih prsih hletla in z zaprtimi očmi.
1 ii Lori sedi začudena in s pekočo bolečino misli: — K«ko velika iu močna je razvajena Juta. ki gre sedaj nasproti življenju, ki bo polno phmanjakanja — ako se Krik še prej ne premisli. Kaj pa jaz.' Odpovedala sem se Kudollu — njemu, ki bi me peljal na višine življenja . ..
Lori pelje jokajočo in omagano Juto v svojo sobico, kjer je malo že v-.«* pripravila za. nepričakovanega gosta. Sleče ji raztrgano obleko in jo položi v posteljo.	,
—	Spi, Juta. — pravi Lori. — in vrjemi mi. vse ho še dobro.
Lori ostane poleg postelje. Juta leži z odprtimi očmi in ji pripoveduje vse. kar se je zgodilo. Lorina navzočnost je tako dobro vplivala na razburjeno d«*kle. tla je rada žrtvovala svoje spanje in te celo potem, ko je že Juta t rutina zaprla oči.
Lori je varovala srečo svojega brata.
Šestindvajseto poglavje.
Spodaj sedi skrbnega obraza gospa Berger jeva s svojim sinom. Dogodki so jo prevzeli.
—	Erik, ali boš res poročil Juto Egerjevo, navzlic nasprotovanju njegovega očeta i
Komaj čakam na ta tlan. mati! — Žarek veselja mu šine iz oči. — Pripeljal jo bom do tega. da bo pozabila na vse. kar je morala pretrpeti. Celo svoje življenje ji boni zato hvaležen, tla se je tako junaško priznala za mene in in mi je v življenje prinesla toliko sreče. Mlati sem in močan in morem za njo delati! — Vojvoda mi je naklonjen — naj -«■ bom obrnil. Mi bo ze tlalje pomagal, da ne bo trpela pomanjkanja in tudi ne bo občutila prevelike razlike meti prej in sedaj.
s posebnim namenom je rekel rn. Opazuje mater. Marija po misija — nekaj mu je hotela reči — toda z nobeno besedo ji sin ne pride na pomoč. Sama je morala najti začetek.
—	Erik. zakaj nisi nadgozdarju povedal, kdo m. Potem bi gotovo drugače ravnal! — pripomni k o ne č no nekoliko v zadregi?
—	Ali bi to imelo sedaj kak [»omen, mati? Xe! S tako nejasni mi razmerami ne maram računati. — Samo od tebe je odvisno, kak »»no bo naše stališče do grofa Verdina, — Rudolfu si dovolj jasno pokazala, kako misliš: tla ne moremo imeti nobene skupnosti s to družino. Kako se morem tedaj proti drugim s tem bahati'
Lahna rdečica oblije njeno lice.
—	Erik, Rudolf je bil oni mož, ki je prinesel nesrečo v moji življenje! In njega sovražim!
—	In grofa Otokarja — našega očeta?
Mati nekaj trenutkov molči, predno počasi odgovoro:
Erik jo poljubi na čelo. In zopet gre iz. sobe. Za prepolno srce ;e bilo v sobi pretesno in gre skozi tako ljubljeni gozd ter hodi tako dolgo, da se je pričelo daniti, da je na vzhodu zažarelo in vzšlo solnce.
Xata pa gre vesel domov.
Komaj eno uro nato se ustavi zaprta kočija preti hišo. Objokanega obraza izstopi stara Ernestina. ki je bila nekoč pri Juti pestunja m jo je ljubila z vso iskrenostjo.
—	Kje je — kje je? — njene ustnice so odpovedale.
—	Želite gospico Juto? Spremim vas do nje; pa sedaj še spi. liospa Bergerjova odpre vrata v Lorino sobo. Lori leži obileče-
ua na (livarni. Jutranje solnce je obsevalo lepota obraza mladenk, ki sta še spali, toda se takoj zbutle pri prvem šumu.
(Dalje prihodnjič.)
PRIMORSKE NOVICE
Motorno jadrnico pomorščaka Kamalica je presenetil pretekle dni blizu Rovinja silen vihar. Kapitan in 4 mornarji so se s silnim naporom borili proti vetrn in visokim valovom. Z vso naglico je bilo treba zviti jadra, da bi veter ne prevrnil ladječ To delo je moral opraviti Xetleljko Petrini«" iz Istre. Močan sunek vetra pa ga je nenadoma zagnal v vodo. Bil je zaradi mraza toplo oblečen in težka premočena oblačila so ga o-virala pri. plavanju, da je čez nekaj časa utonil. Njegovi tovariši mu zaradi viharja, kakor je poročal njihov kapitan v Pulju. niso mogli pomagati.
ARZENIK V VINU
SEDEM UR V BLATU

20. maja: Homeric. Cherbourg
Francoske oblasti preiskujejo skrivnostno zastrupitveno afero, j ki spada med najskrivnostnejša, poglavja francoske kriminalne kronike. Stvar predstavlja že po svojem velikanskem obsegu nekaj izrednega. Zastrupi j en je izvire, od arzenika. ki je bil primešan lr>00 hI vina. Ladijski častniki in moštvo. ki so pili to vino, so vsi zboleli na posledicah zastrupljen j a.
Začelo se je -s tem, da se je v Le Havreu pred dnevi javilo zdrav
niku na ladji "Kolumbusu" dvajset mornarjev. Vsi so kazali svojevrstne izpuščaje na koži. Zdravnik je preiskal bolnike od prvega do zadnjega in ni mogel na noben ntčin ugotoviti izvora bolezni. Xo — Fašisti so z velikim zboru- je na enak način zbolelo štirideset van jeni v gledališču Rossetti po- mornarjev z neke druge ladje in častili žrtve strankarskih in na- so se isti simptomi pokarali še pr: eijonalnih borb na Tržaškem. Po- nadaljnjih petdesetah mornarjih slanec Bolzon je imel spominski ' Kolumba", so postale luške ob-govor na maso fašističnih organi- Usti na stvar pozorne ter so peve-jsaeLi Proslavljal je fašistične po-: rile pristaniškega zdfavnika dr.
ulične bitke in napade pred 10 Vincenta z natančnejšo preiskavo.!	~	*
uiun« nitko m iu pa af pr« u i".	vinwnt vodi, li svoje delo. To delo je bilo silno 8. junija:
leti v dobi fašistične revolucije. Medtem k<* je dr. Vinccnt vodi. •	odkooali nekail
preiskavo, se j<i_ stanje vseh mer- 1 ^J11 cim oaK°Pa11 nehaj
V bližini Dagenhamskega doka v Londonu kopljejo ta čas s pomočjo 30 m globokih jeklenih ke-sonov temelje za novo tovarno motorjev. Tu se je pripetila te dni nenavadna nezgoda.
Neki potapljač. Milton po imenu. je bil prav v polni opremi stopil v keson, da se odpravi na svoje delo. ko je privrel ob dnu ka-sona močan tok vode in blata, ga zajel s seboj in ga pokopal v pet metrov debelo plast. Mož ni izgubil za trenutek razsodnosti, dasi je bii hipoma obdan od najbolj črne teme, in je potegnil za alarmno vrv da opozori svoje tovariše v belem dnevu na svoj obupni položaj.
Takoj so se spravili na delo. da ga rešijo. Izvleči ga niso mogli iu so s tem tudi kmalu prenehali. da bi ne pretrgali cevi, po ka-ttri so mu dovajali kisik. Opremili so tri potapljače in ti so prodrli v keson, da bi svojega ogroženega tovariša izkopali. Po dolgih urah so dospeli skozi debelo blatno plast do dna kesona, kjer so u-gotovili. da se je bila cev za dovajanje kisika ponesrečencu že nekaj odrgnila na ostrem jeklenem dnu Ni manjkalo dosti, pa bi dobila luknjo in ponesrečenca bi bilo konec.
Tisoči ljudi so se bili medtem zbrali
šilna dela. ne da bi mogel kdo pc-mc-gati. Znaki, ki jih je pokopani potapljač oddajal od časa ti o časa, so bili reševalcem znamenja, da še živi. a ta znamenja so postajala čedalje slabotnejša. Seveda je to reševalce samo naganjalo. cia so še bolj mrzlično nadaljeva
SHIPPING t NEWS
17.	junija:
Umna v Genovo 1 viiiilati«! v Havre
18.	Junija:
Slutcinlam v Poulične * MinOctonlu v Clin ImurR
.Mer
II. Junija:
I-if.LVt Me
v Havre
14. maja;
Paris. Havre Aquitania, Cherbourg Vemdam, Boulogne j dam
ReltaBre. Cherbourg Majestic, Cherbouig*
17. maja:
C<4umhui, Cherbourg. Bremen Vulcania. Dubrovnik, Trat
*"« Sur iter Rotter-Hamburg
22.	Junija:
lir- U-- Frani* v Havre I'll-«. i:<M.*evelt v C'hel liourg M.ij.-*ri<- v ClieriniurR Maurt t;iniu v Cherbourg
23.	Junija:
Icemen v Cherlmiirc in Bi «-rn« n Sluttg.i it v. Cliertiours in JIi«-m«-u
19. maja:
Albert ttullln. Cherbourg.
Hamburg
21. maja:
Bremen, Cherbourg. Biemen StateiHiaiit. Boulogne aur iler
tenia m
Ro»
25.	maja:
Beretigurla. Cherbourg
26.	maja:
Hiimhurt, CberWurg. Hamburg
27.	maja:
Piano?, 11 :».v re Olyititiir. Cherbourg
28.	maja:
Enron.«. Cherbourg. Bremen
Volentlam, lktulcgoe Sur Mer, Hotter
dam
si. Louis. Chfbourg, Hamburg
1. Junija:
iluuri iiinia v <"herl>
>u rg
ob nabrežju in gledali re-j VtP"nrral v,,n SI
2. Junija:
Coluinbiis v PberlM.urg in Rrenten
n v ChrrUturi; ii
■men
3.	Junija:
Majestie v Cherbourg MVsitjrubJid v Havre
4.	Junija:
J'e ile France v Havre (Hollt-rtUni v lU>ulogtie sur Mer
7. junija: I\ in t h.in v t'herln»urg Bremen v Cherliuurg in Btenten
24.	Junija:
VuN-ai.ia v Belg.-i.land
25.	junija: Voleihluii)
>. Junija: <*« Hiluniliu.i
Trst
v Houlo-n« >ur Mer
v Cherl»out
in Bremen
18. jumja:
("i.iitf tlranri.
V OllnV.
I .t vi.« t hii n v Cherbourg C9. Junija:
l\irix v ll.ivre Aqiiit.itiia \ Cherbourg
30 junija: Cli.ini|i<ain t Nt »VI > v Havre
Oetieral \.>n Steuben \ lirrmri.
Podžigal je niaso k nadaljnim bojem. ki so ohranili v os-vohojenih pokrajinah značaj neprestane borbe proti tujerodnemu elementu. O teli borbah pričajo tudi ž.r-t ve iz zadnjih l«*t.
Tržaških fašistit'nih žrtev jf pt» navedbi fašistu-ne?a glasila "111 Popolo di Trieste" 25. Med temi je sedem ljudi, ki so izgubili življenje v borbi proti tujerodcem. Izmed žrtev pa je pet ljudi slovenskega. dva pa hnvatskega rodu. Ti so Florijan Ve^ar in Ivan-t"ie iz Trsta. Anton Keršovan iz Št. Tetra na Krasu .Josip Cerkve-nit" iz Škocijana pri l>iva«"-i. gtmiir Illažina iz llrenovit-e pri Postojni. Anton Jurman iz Viž-njana in Josip Mara-.it' iz južne Istre.
—	Tržaški prefekt je podpisal novih 97 dekretov za spremembo priimkov, kakor je določena po zakonu. Večina ljudi, ki so jim bili spremenjeni priimki, so iz Trsta in njegove neposredne okolice. Med drugimi so bili spremenjeni tudi znani slovenski priimki Korošec v Oorsini. Turk v Tur-eo. Velikonja v Velicogna. Vidmar v Vitlari. Višnje vet* v Višini. Natlačen v Xatali.
—	Pomanjkanje in stiska v
Erik. tvoj oče je! Tega, žal. nisem mogla nikdar^pozabiti! j jstri tira jjudi v obup. Gladne
kmete na zadrži več noben zakou pred prestopki, tatvinami in ropi. tihotapstvom, divjim lovom in beračenjem. V T,iguriji, kjer je bila za gospodarsko zaščito Reke ustanovljena svobodna cona. se je razvilo tihotapstvo v taki meri. da ima reško sodišče polne roke dela.
— Te dni pa je puljsko sodišče sodilo celo vrsto ljudi iz južne Istre zaradi divjega lova. Obsojenih je bilo 12 ljudi na skupno denarno kazen 030."» lih.
In ko je prišla v-a strahota nad njega, tedaj sem si mislila, da bi hil v tebi in Lori mogel na ji i nadomestilo za svoja dva tako naglo izgubljena otroka. Toda ničesar nisi hotel slišati o tem! Zaradi tebe Krik hi mu vst« odpustila. Ako ti izravna pot do tvoje sreče — še prosila bi ga za to.
Erik skoči na noge. Tega ni pričakoval.
—	Mati. ali to re-.no misliš.*
Mati prikima.
—	In če te setlaj držiiu za tvojo besedo — zaradi Jute?
—	Kama bi šla. da bi prosila za tebe. ako to želiš, — Juta naj bo poplačana za ljubezen do tebe. Tvoj ore ti mora žr zaradi nje preskrbeti primerno mesto. Ti si dolžan, tla storiš za ljubega dekleta vse. kar je v tivoji moči. tako tla bo njena žrtev odveč.
—	Mati. in ako ti setlaj povem, tla nas naš o«'-e že iš»"-e. tla sr Jcler nisem na jasnem meti nami in Verdinovimi.
Krik prime mater za obe roki in ji ostro pogleda v oči.
—	Mati. in ako ti setlaj povem, da nes naš oče žt* išče. da se tebe spominja v hrepenenju ...
Marija zakrije svoj obraz in se obrne v stran. Saj to jt» že vedela. Na ta pa položi pred njo pismo, katero mu je prinesel Rudolf.
—	Mati, preberi to. — pravi mehl&t.
V tihi noči je gospa Marija še enkrat prebrala sanioobtožbo tvojega moža. bere o njegovem hrepenenju in nikdar usahli ljubezni. Ledena skorja okoli njenega srca se prične tajati — glavo nasloni na mizo in prične bridko jokati.
Erik gre iz sobe. \> to je morala mati sama s seboj urediti...
Krik -.toji pred hišo in gleda v majhno okno, iz katerega j*' prihajala slabotna luč. In ta slaba luč mu je bilo veliko žareče solnce, preti k ateriui je moral zatisniti oči. Hrepeneče iztegne svoje roke.
—	Juta. moja draga, moje vse. — govori tiho.
Dolgo stoji. Ko zopet stopi v sobo, najde mater v Istem položaju. kakor jo je pustil, toda solze, katere je *edaj jokala, so bile »olae utehe.
Koko položi na njene bele lase in se skloni k njej.
—	Mati. ali se je zastonj pokoril? Ali sme nas oče priti k nam. — vpraša Erik.
Smeje in s solzami v očeh ga pogleda.
—	Da, Erik. naj pride, da bo tebe osrečil.
—	Zato mati? Samo zato?
—	Xe. tudi zarodi mene in zaradi samega sebe. V svojih zadnjih letih ne sme biti sam, — odgovori tiho in z lahnim nasmehom
ftte: — V«d«i* 9tm ie, Erik — pismo aem ie prej brala.
^HH^H^HE	mu
—	Lojze Peternelj iz Gorice je bil obsojen na dva meseca ječe. ker se ni prijavil k vojaškemu naboru. V sodne zapore pa je bil iz istega razloga pripeljan Stefan Lobau iz Lokaivice pri Ajdovščini. Andrej Uric iz Dornherga je bit obsojen na še-»*t mesecev zapora, ker -se je spri z občinskim ču-vajem-fašistom v svoji vasi.
—	Potok X ill ova pri Spodnji Idriji je naplavil žensko truplo, ki ga spočetka niso mogli prepoznati. Šele pozneje, ko so ga <v hiralnici ugotovili, da je izginila neka njihova varovanka, so dognali, da je utopljenka 50-letna Ivana Krapševa. vdova po Antonu Krapši, ki je padel v svetovni vojni.
—	V Volčičevi tobačni trafiki v Komnu je na nepojasnjen način nastal požar, ki so ga domači gasilci le s težavo pogasili. Rešili so hišo. trgovino pa je ogenj docela uničil. Škode je bilo 15.000
r.arjev poslabšalo. Toda niti sedaj rvi bilo mogoče diagnosticirati bolezni. Metode, katere so zdravniki uporabili pri bolnikih, so se izku-zalc za brezuspešne.
Slednjič je postal dr. Vincent po-1 zoren na dejstvo, da kažejo kurjači in strojniki najtežje simptome zagonetne bolezni. Ta izsledek je o-mogočil priti izvoru bolezni do dna. Dr. Vincent je dognal, da so dobili kurjači in strojniki večjo množino vina kakor ostali mornarji. Ta je na ladjah običaj, ker imajo strojniki in kurjači najtežje delo. Zdravnik je preiskal vino in kemična analba je pokazala strahotno dejstvo, da je vinu primešan arze-nik in sicer v takšni meri, da lahko postane usoden za življenje ti«tih. ki ga pijejo. Na liter vina je prišlo 7 do 11 miligramov arzenika. Dr. Vincent je prišel do sklepa, da je zagonetna bolezen častnikov in mornarjev zastrupljenje z arzenikom. Tej ugotovitvi se je zahvaliti, da so mogli v bolnici rešiti večji del mornarjev, k so pili vino z arzenkovim pridatkom.
Kriminalne oblasti so nato u-vedle obširno preiskavo, da bi dognale. kdo je primešal vinu arze-nik. Vinski trgovci, ki so jih zaslišali, so izjavili, da v vinu. ki so e a bili dobavili za ladijske častnike :n moštvo, ni bilo nobene strupene primesi. Kupili so ga takšnega, kakor so ga prodali naprej, in sic»-r jim ga je dobavil neki Španec. Dobavitelj je takisto izjavil, da je nedolžen na stvari, ker je bilo vilic po prodaji preiskano in deklarirano za dobro. Mogoči sta sedaj, kakor pravijo, dva razlagi. Prvič, cia so vinogradniki, da bi uničili škodljivce grozdja, škropili grozdje z arz?fiikoyo raztopino in je ta ar-zenik pozneje pri stiskanju prešel v vino. Izključeno pa ni, da je kdo p«>zneje primešal vinu arzenik, kar se zdi v tem prim eni še najverjei-nejše.
i blata nad ponesrečencem, je drugo sililo na njegovo mesto in je o-grazalo vse tri potapljače v pr^v
tako kakor njihovega pokopanega ! tovariša. Prešlo je že sedem dolgih ur. ko so prispeli do njega ia mu utegnili oviti vrv okoli telesa. S pomočjo te vrvi so ga ped za pedjo z največjo težavo dvigali v keson. j Iz množice gledalcev je zaorii gro-movit --hura!". ko so Miltona končno privlekli na dan. Tu so ga osvobodili njegove opreme in so u-getovili, da ne kaže niti najmanjše poškodbe. ' Ko sem začutil, da se je neka roka dotaknili moje rtke, sem vedel, da sem resen,je izjavil MU t on. --ves čas pa s-jm vedel, da me moji tovariši ne bodo zapustili."
Aciuitauiu
9. junija: S.iturni.i i
linjr v <-|ierl. v CherlM*uru
C«»bh in llu\re
10. Junija:
t*. >n te Iti
l-i |»lun<l
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
PARIS
14. MAJA 112:05 A M ) 10. Junija — 29. Junija
ILE DE FRANCE
4. Junija < Opoldne» 11 Ju.iija — 8. Ju!ija < opolnoči)
FRANCE
IG. Julija
3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej
pojasnita in potne nate vpra-iait« niii pooblaičene iganlt
€reiteh. J&ne
19 STATE STREET. NEW YORK
11 ;i v re
11. junija:
I ..l i« v lluvre li-'iinrif \ t'herlmurR V»-«-n«l .in v l^'iit'*«!«- mi
15.	junija:
I'yiiipie v t*herb>'»irir |.erei.};;trLi v ClirrloHirc I- iir«>|M v Clii-rlitiiirg hi
16.	junija:
Kmn. e, Havre
IVrlin v Jtr«-men
Hreinen
VSE LINIJE in PARNIKE
Spodaj irrenovina slovenska tvrdk* zattopa vse vain«
Trans-atlantske Linije
in zato lahko oflpremi vsakecia pet
mka na kateremko i parrtikti. V vi^rm interesu je. da se kidar mi. s<ite ni potovanje v stari kraj. ali 3-1 tam sem. vselel otirnete na st.iro. znano in zanes jivo dcmace pod'etji LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Secor-d Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU!
NOVO SREDSTVO PROTI MALOKRVNOSTI
Nemški učenjak prof. Richard Seyderhelm je napravil v zadnjem času senzacionalno odkritje.
V krvi je neka snov, citagenin, ki ima to lastnost, da v določenih okoliščinah požene rdeča krvna, telesca iz mozgovine v krvni obtok. Od te snovi pa je le majhen del aktiven, večji del je v in aktivni stopnji, ki se pa da aktivirati po občevanju z ultravioietnimi žarki. Citagenin se da nadalje pridelati v obliki rartopine, ki je uporabni za injeciranje.
Seyderhelmovo odkritje je o-gromne važnosti, ker pomeni z
KRIK NOVOROJENČKA
Čemu kriči otrok, čim pride ni svet?	I
Mnogi razlagajo otroško kričanje | s spremembo temperature. Izkušnja potrjuje to naziranje. kajti čim o-troka zavijejo v tople pler*ce, ne kriči več. Mogoče pa je kričanje po rojstvu v zvezi tudi s pomanjkanjem kisika.
Zanimivo je vedeti, kako zo sodili o prvem otroškem kriku razni filozofi. Hegel je videl v oglašanju novorojenčka razodetje otrokovega boljšega, višjega jaza. Hegelijance Michelet je smatral krik po roj stvu za ogorčenje duha, ki se mora podvreči naravi. Kant je meni), da je krik novorojenca ne pomeni nič bednega in jadnega, marveč da izraža jezo. pa ne zato, ker o-troka nekaj boli, ampak zato. ker mu nekaj nasprotuje. Dete bi se rado gibalo, pa čuti, da je poveže no in nesproščeno. Kant se je pri presojanju novorojen čeve ga giasu posebno opiral na dejstvo, da razen človeka ne daje nobeno bitje od sebe glasu, čim pride na svet. Po njegovi sodbi je človek v pradavnimi prav tako molčal kateor danes živali. V opreki s tem Kantovim naziranjem se vsekajo zeli trditev kmetov, živinozdravnikov in drugih strokovnjakov, ki pravijo, da se tele oglaša takoj, ko pride na svet. Ne glede na to pa ve Ua pribiti, da je vsaka mati vesela, če sliši, da novorojenec kriči. Saj ji je to vendar dokaz, da so otrokovi dihalni organi v redu in da se je novo bitje že začelo posluževati svojega orožja v boju za življenje in proti smrti.
vira od pljučne tuberkuloze, rak?.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
Si
Prepričajte se!
i m!U-»i"Wttiggi.!?.. ir-rmt...... r
DEMANTI SE POČENE
kioničnega zastrupljen ja itd. Poskusnim osebam so umetno zmanjšali število rdečih telesc v krvi in ko so jih obsevali z ultravioietnimi žarki, so se jim ta telesca sama od ležišča drugimi besedami, da smo dobili v sebe pomnožila. Seyderhelm svoje futov šterlinjrov. Demante so preroke novo sredstvo za zdravljenje, poskuse še nadaljuje, ker hoče svo J peljali z letali v Kapstadt in j li krvnih bolezni, med drugrim malo-' je metode izpopolniti tudi za zdrav shranili v državni zakladnici. Xe-
Ncvarnost je. da padejo cene demantom tako. tla ne botlo dražji od navadnega brušenega stekla. ki se prodaja k«»t njihova imitacija. Znana delniška družba de 1 let*rs je 31. marca zaprla svoje demantne rudnike v Kimber-leyu. To je z:i<lnji obupni poskus ohraniti cene demantov na sedanji višini. V zadnjih 10 letih ^o na »i ret" našli toliko demantov. da so bila glavna tržišč a z njimi ksir poplavljene. Xasli so namreč najmanj deset novih ležišč teh draguljev. Xa j hujši udarec je zadel j trgovino z demanti. ko so pred j leti odkrili najbogatejši! ležiš«"a demantov Xamaqualand. Južnoafriška vlada je dvignila tu iz zemlje v zadnjem letu za 6 milijonov funtov šterlingov demantov. Režijski stroški so pa znašali samo 100.000 funtov.
V zadnjih treh letih so vrgla demantov za 2.Y00.000
krvnosti. Dosedanji poskusi so po- ljenje zločeste (perniciozne) malo- varnost za svetovni trg je bila o-biti kam, — odgovori tiho in z lahnim naamehom j lir. Pogorelo je vse blago z opre- 1 kfazali dobre result&te pri vseh vr- krvnosti, najhujše oblike te boles- čitna. C*e so hoteli cene demantov iet Erik — pismo sem ie prej brala.	* Imo vred.	_	I anemije, slasti pa tiste, ki is-i nI.	obdržati, bi jih morali pošiljati
na trg v New York in Loudon v neznatnih koleinah. Južnoafriška vlada in mednarodni sindikat >ta bila pa h rez mori proti tihotapskim. prodajalcem demantov. I)e-lavci, zaposleni v rudnikih, so pokradli impretihotapili mnogo tle-manttiv in jih začeli prodajati na svojo roko. Vsak mesec so jih pokradli najmanj za 300,000 fun-tavč. Prodaqali so jih pa za t-, in tov.
CENA
DR. RERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REA-IEA) SUae Mm«
$2.—
Naročite g« prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
»« West IStta Street Nsv Ink Cltj
____