OliRA DMEYMIK Leto IX. . Štev. 146 (2456) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 20. junija 1953 Cena 20 lir Tudi v drugih krajih Nemčije so delavci stavkali in demonstrirali Zahodna zavezniška visoka komisija poziva sovjetske oblasti, naj ne izvršijo novih^ usmrtitev in naj vojaštvu in policiji prepovedo uporabo orožja. Na Turnškem so se uprli tudi kmetje v številnih vaseh. Požar v veliki tovarni. Nuschke izjavlja, da bi se v Nemčiji lahko ustvarilo tako stanje kakor v Avstriji ***• ŽELEZNIC* CESTE wutw rc.Avjroivj sektor, l ETALISC E TEGEl SEKTOR, V IfcTfct LHOf- StHTOli, BERLIN, 19. — Poveljnik francoskih čet, ki jo sedanji Predsednik zavezniškega ]>o-foljstva v Berlinu, je danes 'zračil na sedežu sovjetske visoke komisije v Karlshorstu Pismo, ki pravi: «V imenu visoke zavezniške komisije in treh poveljnikov zahodnih sektorjev Berlina imam čast sporočiti Vam naše stališče o semnjem položaju. Mnenja smo. da se je prelilo že mnogo krvi irt da je zaradi tega nujno potrebno povrniti se k normal-nemu življenju —■ Pozivamo vas. da ne izvršite novih eksekucij na podlagi obsodb vojaških sodišč in da prepoveste sovjetskim četam in ljudski Policiji uporabo strelnega z-Toija; izražamo željo, naj bi se c*tn hitreje vzpostavila svoboda kretanja v Berlinu, zato da ss zagotovi normalna oskrba Prebivalstva. Vsako stališče, i bi nasprotovalo duhu teh *ahtev. lahko samo prispeva k Poslabšanju položaja, ki zeli-J10, in to nedvomno tudi Vi, da se zopet normaliziraš. BERLIN, 19. — General Di-erova je izdal ukaz, naj se od danes naprej policijska ura v vahodnem sektorju Berlina začne ob 22. uri in konča ob 4. zjutraj. Do sedaj je policijska ura veljala od 21. do 5. Položaj v vzhodnem sektorju je se vadno napet in očividci trdijo, da_ so sovjetske čete dobile o- iačenja. Danes, tretji dan obsednega stanja v vzhodnem Berlinu je fa sektor še vedno popolnoma ločen od zahodnega področja s kordoni sovjetskih vojakov in agentov vzhodnonemške P011-oiie, ki so oboroženi s tanki m topovi. Položaj v tovarnah je Se nejasen Domneva se, da se delavci nišo še v celoti vrnili da delo in tudi prevozna sredstva še ne delujejo normalno. Pretekla noč je bila v vzhodom Berlinu mirna. Po ."jestu krožijo izvidnice sovjetskih Vojakov in policije. Na najbolj lzPostavljenih mestih kakor n- Pr, na potsdammerplatzu, pri Brandenburških vratih _ m o- *rog vladne palače so se ved' d° razvrščeni sovjetski tanki, lahki topovi in strojnice. Promet na avtomobilski ee-Jti. ki veže Berlin z Zahodno Nemčijo, deluje normalno, dudi železniški promet med posameznimi conami deluje Jior-dlalno. Toda kakor poročajo, s° v notranjosti sovjetskega Področja bile nekatere proge Prekinjene, ker so skupine demonstrantov izruvale pragove * i tračnice ter So *Jl°de in tramove na tracnice. Ni še znano, v kakšni meri so , delavci odzvali P°Z1V°"?’ daj se vrnejo na delo. Na vsak dačin radio še vedno poziva delavce, naj se vrnejo na delo. Po še nepotrjenih vesteh med neredi okoli 8Q0 poli-Cliskih agentov dezertiralo^ in bežalo na zahodno področje. . Medtem z več strani potrju-i'jo. da so delavci stavkali in demonstrirali proti vladnim “Mastem tudi v številnih dru-krajih sovjetskega področja in v nekaterih večjih mestih. Tako n. pr. v tovarni ?eiss v Jeni, v Dresdenu in v .alle. Tudi v teh 'krajih je so-vietsko vojaštvo nastopilo skupno s policijo ter v krvi zatrlo nerede. Begunci, ki so Prišli iz Vzhodne Nemčije, Potrjujejo, da so včeraj in Predvčerajšnjim bili neredi v Magdeburgu, Chemnitzu, Leip-zigu, Brandenburgu, Halle. Je-ni, Geri in Potsdamu. Izjavili so tudi, da so sovjetski vojaki 1,1 policijski agenti streljali na množico, ki je demonstrirala Pred javnimi poslopji in to-varnami. ter so ubili nekate-r* demonstrante. Do uporov ie prišlo baje tudi v podeželskih krajih na Turinškem, kjer so kmetje v več vaseh, oboro-zeni z vilami napadli policijske agente. Vse kaže. da je v vsej Vzhodni Nemčiji položaj še vedno napet in da med delavstvom in prebivalstvom sPloh še vedno vre, Po nepotrjenih vesteh so velike tovarne, za izdelovanje sintetičnega bencina v Leuni v plamenih. Leuna je pri Merse-burgu blizu Leipziga. Vzhodnonemška vlada, ki se je danes sestala v vzhodnem Berlinu, pa je izdala poročilo, ki pravi: »Neredi, do katerih je prišlo zaradi izzivanj, so se končali». Tiskovni urad vlade pa trdi, da «z vseh strani prihajajo vsako uro številni dokazi zaupanja vseh slojev prebivalstva v vlado in v ukrepe, ki jih je vlada podvzela«. Vzhodnonemške oblasti, ki slepo izvršujejo ukaze moskovskih mogotcev, pa grozijo z represaljami in strogimi ukrepi. Glasilo enotne socialistične stranke «Neues Deutsch-land» piše danes v članku, ki so ga oddajali tudi po radiu, da bo vzhodnonemška vlada ((povečala svojo borbo proti sovražnikom države in bo uničila mrežo nasprotnih agentov«. List piše dalje, da so dogodki zadnjih dni v vzhodnem Berlinu «odprli novo razdobje v zgodovini nemške republike«, in nadaljuje; «Naša vlada se bo z večjo pravičnostjo brigala za življenjske pogoje delavskega razreda in bo hkrati povečala svojo akcijo proti sovražnikom republike ter bo vodila z večjo odločnostjo borbo za enotnost Nemčije«. List tudi priznava, da je stranka v precejšnji meri kriva za nezadovoljstvo in nerede, ker je napravila dosti napak. Ameriška visoka komisija v Berlinu je javila, da so danes zjutraj izročili vzhodnonemškim oblastem podpredsednika vzhodnonemške vlade Nuschke-ja, ki so ga v sredo demonstranti prisilili, da je s svojim avtomobilom prišel v ameriški sektor Berlina, kjer ga je policija aretirala ter ga izročila ameriškim oblastem, ki so ga zaslišale. Nuschke je po povratku v vzhodni Berlin ponovil obtožbe, da so nerede pripravili in povzročili ((zahodni fašistični agenti«, ter je pripomnil, da so «odločni ukrepi sovjetskih čet, državnih organov in berlinskih meščanov rešili mir v Nemčiji«. Zatrjeval je tudi, da so ga skušale ameriške oblasti prepričati, naj bi ostal v zahodnem Berlinu in naj bi «podal žaljive izjave proti Sovjetski zvezi in vzhodnonemški vladi«. Preden je bil izročen vzhodnonemškim oblastem, pa je Nuschke na policiji podal izjave dopisniku francoske agencije AFP. Na vprašanje, ali bo prišlo do sprememb v vladi Vzhodne Nemčije, je Nuschke odgovoril, da nima nobene in- formacije o tem, da pa se zdi možna bližnja diskusija, v skupščini o sedanjem položaju in o spremembah v vladi. Glede nove politike, ki so jo začele vzhodnonemške oblasti, je Nuschke izjavil: «Prvi sprejeti ukrepi kažejo, v kakšno smer smo orientirani. Umikamo se, zato da zopet prilagodimo gospodarsko in socialno življenje demokratične republike stanju v Zahodni Nemčiji. Ta politika se bo dosledno nadaljevala kljub dogodkom zadnjih dveh dni. Njen namen je ustvariti pogoje, ki bodo ugodni za vzpostavitev nemške enotnosti. Neredi v Berli-ru^ so resen dogodek: vendar kvečjemu dokazujejo, da je potrebno požuriti se in vzpostaviti v Nemčiji normalen položaj. Ce imamo za potrebno vzpostaviti enotnost, ne bodo niti še hujši incidenti od včerajšnjih ovirali tega programa«. Nuschke je dodal, da bo za dosego združitve Nemčije po-|lo v Berlinu, pade na Sovjete«. trebno sporazumeti se z zasedbenimi silami. Dopisnik ga je nato vprašal, ali se mu zdi mogoče, da kmalu pride do volitev v vsej Nemčiji. Nuschke je odgovoril; «Gotovo, zelo naglo. Namesto, da bi izvedli ločene volitve na Vzhodu in Zahodu in s tem podkrepili delitev Nemčije, bi bilo enostavno voliti v vseh štirih zasedbenih področjih in imenovati ustavodajno skupščino. Ne vem, toda vtis imam, da nobena stvar nas ne bi mogla ovirati, da tako začnemo«. «Ce bi bile volitve pred podpisom mirovne pogodbe — je pripomnil dopisnik — bi prišlo v Nemčiji do položaja, kakršen je v Avstriji, kjer je vlada za vso državo in štirje visoki komisarji«. «Cemu ne? — je odgovoril Nuschke — Sovjetska zveza je pred kratkim napravila v Avstriji važne koncesije. Avstrijska vlada je izrazila zadovoljstvo nad tem in se je zahvalila sovjetskim oblastem«. Zupan zahodnega Berlina Ernst Reuter se je danes sestal s francoskim, angleškim in ameriškim poveljnikom v Berlinu in ti so mu izrekli solidarnost v zvezi z zadnjimi dogodki. Sklenili so tudi, da bo odslej iz previdnosti potrebno dovoljenje zahodnih poveljnikov za sleherno javno zborovanje v zahodnem Berlinu. Glavni tajnik mednarodne zveze svobodnih sindikatov Oldenbruck je iz Bruslja brzojavil predsedniku zahodnonem-ških sindikatov in mu izrazil solidarnost z berlinskimi demonstranti. Ameriški visoki komisar Co-nant, ki se je danes vrnil iz Washingtona, se je popoldne sestal z Adenauerjem in se z njim razgovarjal o položaju v Berlinu. Zahodnoberlinski tisk danes ostro komentira smrtno obsodbo in ustrelitev delavca Goett-linga. Tako piše na primer ((Telegraf«; da sa sovjetski streli na mah uničili lažno propagando o zatrjevanih človečanskih in miroljubnih čustvih Sovjetov do nemških delavcev. ((Jasno je. da je tudi Semjonov kapituliral pred vojaki. To, kar je sovjetski poveljnik dovolil, je pravi umor. Večji del odgovornosti, za kar se je zgodi- Sovjetske čete s strojnicami in tanki so te dni v krvi zatrle demonstracije nemških delavcev v vzhodnem Berlinu, ki so se uprli proti terorju vzhodnonemških oblasti. Na sliki se vidi množica, ki v zahodnem sektorju Berlina opazuje demonstracije in požar v nekem kiosku za časopise v vzdnem Berlinu De Castro ustanavlja posebno družbo za poitalijančevanje Družba bo poskušala odkupovati našo zem» ljo za naseljevanje italijanskih kolonistov Izvedelo se je — in vest je objavil tudi radio jugoslovanske cone Trsta — da je Diego De Castro De Gasperijev glavni funkcionar pri ZVU in politični svetovalec začel z ustanavljanjem nekakšne posebne udružbe« za nakup zemljišč, ki so last slovenskega življa na našem področju Tržaškega ozemlja. Denarna sredstva za to akcijo nameravajo nabirati med italijanskimi finančnimi krogi v Trstu in jih nabaviti tudi iz tako imenovanih •črnih vatikanskih fondov«. Na tako razlaščeni zemlji pa namerava De Castrova družba naseljevati italijanske koloniste. Gre torej za velikopotezno nadaljevanje fašistične akcije poitalijančevanja naših krajev, ki se ga je — kot se zdi — lotil sedaj osebno najodgovornejši predstavnik rimske vlade, ki je po tako imenovanem «Scelbovem načrtu« namenila v poitalijančevalne svrhe v naši coni nič manj kot dve in pol milijardi Mr. Mislimo, da ni potrebno še enkrat poudariti, kako bodo naši ljudje na ponudbe De Castra in podobnih gospodov iz njegove »družbe« za odkup naše zemlje odgovorili. V Washingtonu proučujejo ukrepe proli južnokorejskemu predsedniku V Beli hiši so se sestali poslaniki držav, ki imajo čete na Koreji - Govori se o možnosti odvzema oblasti Singmanu Riju - Tudi včeraj so izpustili iz južnokorejskih taborišč večje število severnokorejskih ujetnikov WASHINGTON, 19. — Ameriški zunanji tajnik. John Fo-ster Dulles je sklical poslanike držav članic OZN, ki imajo svoje čete na Koreji, na konferenco v Beli hiši. Bela hiša ni navedla vzrokvv sestanka, domneva pa se, da je Dulles obvestil poslanike o razvoju položaja, ki je nastal po izpustitvi severnokorejskih ujetnikov, ki se protivijo repatriaciji. Sestanek poslanikov je trajal pol ure. Po sestanku niso hoteli poslaniki podati nobene izjave. V obveščenih krogih pa zatrjujejo, da je bil sestanek izrednega značaja. Zjutraj je Dulles sklical glavne čin U-ne rnnnjepolitičnib odborov kongresa, da jim poroča o resnosti položaja na Koreji in o ukrepih, ki jih ameriška vlada namerava p odvzeti. Popoldne je demokratični senator George ki je bil navzoč na sestanku, izjavil, da bi lahko nastala potreba odvzeti oblast Singmanu Riju. Ze včeraj je Dulles po razgovoru z UREDBA O JUGOSLOVANSKI SVOBODNI CONI V SOLUNU Beograjski komentar o popuščanju kapitalističnim elementom v Izliurini Hemčiji, ki je trenutno v interesu sovjetske zunanje politike smb na madžarskem GRADEC, 19. - Nekateri begunci, ki so prišli danes v Gradec, so izjavili, da je v industrijskem središču Csepel blizu Budimpešte pred kratkim stavkalo 28.000 delavcev. Isti begunci so izjavili, da je madžarska politična policija aretirala 600 delavcev. Prisega nove vlade v Kairu KAIRO. 19. — Člani nove egiptovske vlade so nocoj prj-segli predsedniku republike generalu Nagibu. Po prisegi je imela vlada svojo prvo se. jo pod Nagibovim predsedstvom. Britansko zunanje ministr. stvo poroča, da pričakuje bri! tanska vlada formalno sporo! čilo egiptovske vlade o usta! novitvi republike. Po sporočilu bodo v Londo. nu proučili vprašanje priznanja nove egiptovske vlade in ponovnega akreditiranja bri. tanskega veleposlanika v e! giptu. O izpremembi ni urad! nega britanskega komentarja. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Zvezni izvršni svet je danes sprejel u-redbo o organizaciji jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Uredba rešuje okvirno organizacijo, upravna vprašanja in vprašanje pristojnosti. Poslovanje v coni bo potekalo v soglasju s protokoli, ki sta jih že prej podpisali Jugoslavija in Grčija Po medsebojnem sporazumu ima Jugoslavija v solunskem pristanišču na razpolago 94.000 kvadratnih metrov površine, ki jo bo preuredila v moderno svobodno cono. Sprememba stališča enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije do kapitalističnih elementov se ocenjuje kot neuspeh sovjetizacije Vzhodne Nemčije. Toda ti ukrepi imajo globlji pomen. Gre za opustitev možnosti nadaljnjega socialističnega razvoja v Vzhodni Nemčiji, ker to trenutno odgovarja zunanjim po. litičnim interesom sovjetske vlade. g stališča družbenega razvo. ja pomenijo ti ukrepi poskus vračanja na stare pozicije in zapuščanje P°ti, po kateri bi demokratične sile kasneje začele graditi socializem. Zato danes napredni ljudje ne morejo oceniti položaja drugače, kot da gre za ponoven primer izdajstva socializma, za novo kontrarevolucionarno potezo sovjetske vlade za zadovoljitev trenutnih interesov njene zunanje politike in usmerjanje proti interesom socializma v svetu sploh, posebno pa v Nemčiji. Dogodki v Vzhodni Nemčiji in nedavni dogodki v CSR dokazujejo, da gre za krizo ce. lotnega sistema Vzhodne Evro. De in za izdajstvo socializma. V zvezi s krvavim obračunom sovjetskih čet z delavci Berlina ugotavlja «Borba», da žrtve berlinskih delavcev ne bodo zaman. Skupno s češkimi delavci so delavci Berlina odkrili pravo izkoriščevalsko bi. rokratsko vsebino režima, ki i° sebe lažno proglasil za socialističnega in ki v imenu ((socializma« ovira nadaljnji družbeni razvoj. «Ta režim je pripravljen na vse — celo na streljanje, na delavce«. ((Revolucionarna misel« tankov so- vjetske armade se je pokazala v pravi luči« — zaključuje »Borba« svoj komentar B. B. Polurni razgovor V. Velebit - S. Lloyd LONDON, 19. — Kot je izvedel dopisnik ANSE, je danes popoldne jugoslovanski veleposlanik dr. Vladimir Velebit obiskal državnega ministra v Foreign Officeu Selwyna Lloy-da, ki zamenjuje bolnega zunanjega ministra Edena. Razgovor je trajal nekaj veš ko pol ure. Po izjavah predstavnika _ jugoslovanskega veleposlaništva sta se oba državnika pogovarjala o tekočih političnih vprašanjih. Omenjeni dopisnik pripominja. da gre za prvo uradno srečanje med S. Lloydom in V Velebitom po obisku maršala Tita v Londonu. Baje bi moralo do obiska priti že včeraj, toda na zahtevo veleposlanika' Velebita je bilo odloženo za danes. Dopisnik spravlja ta obisk v zvezo z včerajšnjim razgovorom S. Lloyda z gen Wintertonom, poveljnikom col ne A STO. ANSA poroča nadalje, da je medtem že dopoldne obiskal S Lloyda in stalnega podtajnika P. Dicksona tudi italijanski veleposlanik Manlio Bro-sio, ki se je verjetno pogovarjal glede bližnjega prihoda De Gasperija v London. De Ga-speri, ki ga bo Churchill verjetno povabil na kosilo bo «zelo verjetno« obiskal tudi S. Lloyda. ANSa poudarja poleg tega pisanje londonskega «E-conomista« o nezadovoljstvu Italijanov zaradi tega ker niso bili povabljeni na 'bermudsko konferenco, pri čemer jih Churchill ni niti omenil. Pomoč ZDA tujini W ASH ING TQN, 19. — pred_ stavniška zbornica je danes ponoči odobrila načrt za gospodarsko in vojaško pomoč tujini ki določa nakazila za 4 milijarde in 998.732.500 dolarjev za bodoče leto. Se prej je zbornica’zavrnila vse poizkuse znižanja nakazil fa Evropo, Daljni vzhod in La-tinsko Ameriko, Predsednic Eisenhovver je prvotno zahteval program po. moči, ki je vseboval 500 milijard in 474 milijonov dolarjev, toda zunanjepolitični odbor predstavniške zbornice je ta nakazila znižal Senatni zunanjepolitični odbor je danes predložil poročilo o zakonu za medsebojno varnost, v katerem poudarja, da polaga program medsebojne varnosti za leto 1954 glav7 ni poudarek na vojaške o-brambne ukrepe. Kljub raznim dogodkom po Stalinovi smrti odbor nikakor ni prepričan, da bi se temeljno stališče Sovjetske zveze kakor koli spremenilo. Eisenhouierjem izjavil, da je Singman Ri prekršil oblast poveljstva Združenih narodov; Eisenhovoer pa je poslal Singmanu Riju spomenico, v kateri izjavlja, kakor zatrjujejo obveščeni krogi, da ga bo imel za osebno odgovornega za to kršitev. Izvedelo se je tudi, da namerava ameriška vlada pod-vzeti na vojaškem in diplomatskem področju izredno stroge ukrepe, da prepreči, da bi akcije južnokorejske vlade kompromitirale sklenitev premirja ki se zdi sedaj tako blizu. Verjetno, da je Dulles poročal poslanikom o teh ukrepih. Na sestanku poslanikov ni bil navzoč južnokorejski predstavnik. PANMUNJOM, 19. — Severno poveljstvo na Koreji je danes zahtevalo, naj se jutri zjutraj sestane plenarna konferenca delegacij za premirje. Združeno poveljstvo je to zahtevo sprejelo. V uradnih krogih združenega poveljstva odklanjajo vsak komentar k tej zahtevi severnega poveljstva. V Munsanu pa sodijo, da nameravajo severni delegati izročiti protest zaradi izpustitve severnokorejskih ujetnikov iz taborišč na Južni Koreji. Pekinški radio javlja, da bo general Nam II jutri predložil v proučitev «neko zelo važno vprašanje«. Poveljstvo nadzorstvene službe nad vojnimi ujetniki je sporočilo, da je danes iz nekega taborišča blizu Seula zbežalo veliko število ujetnikov. Do sedaj je iz taborišč zbežalo 26.952 ujetnikov, ki se protivijo repatriaciji. Rri današnjem begu je bilo ubitih 30 ujetnikov. 114 pa ranjenih. Poročilo dodaja, da so ujeli nekaj ujetnikov, ne navaja pa števila, ter dodaja, da je bil eden od prijetih ujetnikov o-borožen s karabinko. Poročilo pojasnjuje tudi, da je od skupnega števila pobeglih ujetnikov zbežalo včeraj 25.139, danes pa 1.813. Sedaj je v osmih taboriščih južne Koreje še 18.203 ujetnikov. Agencija «Nova Kitajska« je danes obsodila Američane, da so vedeli za južnokorejske načrte glede izpustitve vojnih ujetnikov in d* tega niso hoteli preprečiti. Agencija doda- RAZGOVORI V ANKARI ZAKLJUČENI Papagos in Stefanopulos za nadaljevanje sodelovanja Za enotnost akcije vseh svobodnih in miroljubnih držav ja, da so sedaj -oči vsega sveta uprte v ameriško vlado in da se vsi sprašujejo, kako bo ta reagirala spričo kršitve dogovora o repatriaciji vojnih ujetnikov. Pripominja tudi, da bo ravnanje ameriške vlade veljalo «za dokaz ameriške iskrenosti glede sklenitve premirja«. Sovjetska agencija «TASS» je danes ponoči zlasti poudarjala debato v britanski spodnji zbornici in Churchillovo izjavo. da gre za zelo resen dogodek. Pekinški radio pa je zatrjeval, da Singmanrijev sklep daje temu možnost, da lahko razpolaga sedaj z dvema novima divizijama. Načelnik južnokorejske delegacije v Panmunjomu general Duk je danes ponovil, da je imela južnokorejska vlada vso pravico osvoboditi severnokorejske ujetnike, ter je dodal, da po njegovem ne bo Singmanrijev sklep povzročil nepopravljivega razkola med juž-nokorejsko vlado in poveljstvom OZN. Danes zjutraj so objavili tu- di pismo, ki ga je Singman Ri poslal Eisenhovverju. V pismu pravi Singman Ri, da je ((nemogoče doseči s konferencami umik Kitajcev s Koreje«. Glede ameriške ponudbe za gospodarsko in vojaško pomoč izjavlja Singman Ri, da je nesprejemljiva, ker da predstavlja premirje «smrtno obsodbo« za Korejo. Iz New Yorka pa je danes odpotoval z letalom v Seul južnokorejski ministrski predsednik, ki je izjavil, da so ga «nekatere stvari« prisilile predčastno odpotovati iz ZDA. Obveščeni krogi izjavljajo, da nosi predsednik južnokorejske vlade s seboj Eienhowerjev.o odločno poslanico Singmanu Riju. Miroljubni krogi poudarjajo, da si Singman Ri ne bi upal sam podvzeti tako resnega koraka, če ne bi imel za seboj določenih vplivnih ljudi v ZDA. To potrjujejo tudi močneje izjave znanega lovca na čarovnice senatorja McCarthy-ja, ki je toplo odobril Singmanrijev sklep. v četrtek 25. t. m. (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Glavno tajništvo senata je sporočilo,, da se bo senat sestal prvič 25. t. m. ob 1Q. uri in nato izvolil predsednika ia predsedniški urad. Medtem so v Rimu zvedelj. da so v Washingtonu parlamentarni odbori objavili poročila, ki so jih izročili senatu in predstavniški zbornici glede zakona o pomoči evropskim državam. Tudi uprava za vzajemno varnost MSA je danes objavila svoje predloge o vojaški in gospodarski pomoči Evropi. Za Italijo je MSA predložila, da bi prihodnje leto prejela 351 milijonov dolarjev vojaške pomoči in 20 milijonov dolarjev gospodarske pomoči, ki pa jim je treba dodati še 37.5 milijonov dolar, jev, katerih še niso uporabili iz dosedanjih nakazil in ki jih bodo potrošili za tiste italijansko industrijo, ki dela za naročila «Off shore« letalske dele, za kar je Italija že podpisala pogodbo za 22,a milijonov dolarjev. Glede nadaljnjih naročil «Off shore« ni bila navedena nobena številka za posamezne države, ker ni mogoče predvideti, kje bodo posamezna naročila izvršena, kar je odvisno od ponudb posameznih evropskih držav. Ce ne bo kongres zmanjšal predloženih vsot, bo Italija verjetno dobila precej velika naročila «Off shore«. Iz Washingtona se je prav tako izvedelo, da se je itali. janski veleposlanik Tarchiani pogovarjal tri četrt ure z državnim podtajnikom za zunanje zadeve Merchantom. Kombinacije o sestavu bo. doče vlade so stopile v precejšnji meri v ozadje. Poudar. ja se le, da je največja ovira za morebitno kombinacijo de. mokristjanov z Nennijevimi kominformovskimi socialisti V različnem gledanju na zuna. njepolitična vprašanja. P. A. I Auriol opozarja na resnost položaja Sestanek bivših ministrskih predsednikov in pred* sednikov parlamentarnih skupin v Elizejski palači. Posvetovanja za sestavo skupnega programa ANKARA, 19. — V posebnem uradnem poročilu, ki je bilo nocoj objavljeno, se poudarja, da je med grško-turškimi razgovori prišlo do popolnoma enotnega gledanja na naslednja vprašanja; Grčija in Turčija sta prepričani o potrebi ohranitve in nadaljnjega razvoja sistema kolektivne varnosti in sodelovanja miroljubnih in svobodnih držav, ki spoštujejo pravice drugih’ v soglasju z načelom listine Združenih narodov. Obe državi sta mnenja, da sta solidarnost in enotnost akcije vseh svobodnih in miroljubnih držav edini pogoj za učinkovito izvajanje tega sistema, za ohranitev in utrditev pravega miru in varnosti v svetu. Ankara in Atene pa ponovno poudarjata svojo pripadnost organizaciji severnoatlantskega pakta in trojnega sporazuma, ki je bil podpisan v februarju letos v Ankari. Med Turčijo in Grčijo ni nobenega vprašanja, ki se ne bi moglo rešiti v interesu obeh držav. Državniki Grčije in Turčije se strinjajo, da je potrebno povečati tudi gospodarske in trgovske stike. Po uspešno zaključenih gr-ško-turških razgovorih v Ankari sta ministrski predsednik Papagos in zunanji minister Stefanopulos v izjavi «Borbi» in »Politiki« poudarila važnost sodelovanja med balkanskimi državami kakor tudi potrebo odločnega nadaljevanja naporov za utrditev skupne obrambe. «Naša vlada in grški narod — je dejal papagos — trdno verujeta v potrebo jugoslovanskega prijateljstva. Mi želimo nadaljevati s sodelovanjem Jugoslavije. Mi cenimo maršala Tita, ki je velik človek in velik realist, kar je danes največja vrlina«. Zunanji minister Stefanopulos pa je v zvezi s sovjetskimi mirovnimi obljubami poudaril, da se balkanske države ne morejo zadovoljiti z obljubami temveč da so potrebni dokazi in dejanja. PARIZ, 19. — Ze četrtič je narodna skupščina odrekla in-vestituro ministrskemu predsedniku, ki ga je določil pred. sednik republike. Kriza traja sedaj že 28 dni in predsednik Auriol je sedaj v zelo težkem položaju. y političnih krogih se sprašujejo, ali ne bo začel razmišljati o možnosti razpustitve parlamenta. Medtem pa je Auriol.sklical v Elizejski palači vse bivše ministrske predsednike ali tiste, ki so bili samo pooblašče. ni za sestavo vlade, odkar velja sedanja ustava, ter predsednike parlamentarnih skupin, izvzemši kominformiste. Predsedstvo republike je ob. javilo poročilo, ki pravi: ((Pozivam vse ministrske predsednike, ki so si sledili, odkar je stopila v veljavo sedanja usta. va in ki so sodelovali drug ob drugem ter vršili različne funkcije pri upravljanju v javni upravi, ter vse tiste, ki so dobili ali zahtevali investituro, naj se zberejo, da skupno s parlamentarnimi skupinami pripravijo glavne obrise programa za takojšnjo akcijo. Po. zivam jih, naj sami postavijo temelje vlade za republikansko in narodno blaginjo, ki naj uresniči kolikor mogoče široko enotnost. Pozivam jih, naj pristanejo na medsebojne koncesije, kakor to terja demokracija. Ko bo dosežen sporazum o skupnem programu, bom določil ministrskega predsednika in ga bom prosil, naj zahteva investituro, zato da bo Francija lahko imela vlado v prvih dneh tedna«. Jutri se bodo udeleženci današnje konference ponovno sestali. Auriolu so javili, da mu bodo svoje stališče sporočili v nedeljo. Na današnji konferenci je predsednic Auriol opozoril na nevarni gospodarski položaj Francije, na krizo trgovinske bilance in na nevarnost, ki za. radi tega grozi valuti. Opozoril je tudi na zapadlosti k°nec tega meseca, na številne obveznosti doma in v tujini, ki jih mora država izpolniti, zlasti pa na bližnjo konferenco na Bermudih. Predsednik je nato poudaril moralno in socialno krizo, ki 'grozi državi, in je izjavil; «Ni_ mam pravice, da bi dovolil, da še dalje traja tak položaj, ki lahko škodi vitalnosti republike in ošibi Francijo pred Francosko unijo in pred svetom. Svetovali so mi, naj naslovim na parlament poslanico, kakor predvideva ustava, toda ni se mi zdelo potrebno slediti temu nasvetu, ker ta poslanica je lahko samo zadnje dejanje, ki bi ga lahko na. pravil. Napravil sem vse mogoče poskuse, toda kljub različnim formulam in osebam ni bilo mogoče doseči ustavne večine. Parlamentarne skupine so se postavile druga proti drugi, glasovi so se cepili v vrsti zaporednih glasovanj, nasprotna mnenja so se zaostrila. Osebna nasprotja so ustvarila ozračje, ki otežkoča sleherni sporazum. Cas je, da se zaradi rešitve države razbijejo koalicije egoizmov in interesov. Narod je pokazal, kaj lahko napravi. Se enkrat se lahko vse reži z disciplino in z enotnostjo«. Takoj na to, kakor rečeno, je Auriol pozval navzoče, naj skupno pripravijo program in on bo na to določil osebo, ki naj skuša sestaviti vlado. Eksplozija v tovarni „Prva iskra" v FLRJ BEOGRAD, 19. Državno tajništvo za narodno obrambo je sporočilo, da je včeraj o-krog 14 ure v podjetju »Prva iskra« prišlo do eksplozije, pri kateri sta našla smrt 2 delavca. Nekaterim ranjencem so takoj nudili vso potrebno zdravniško pomoč. Posebna komisi, ja raziskuje vzrok eksplozije. ISTANBUL. I«. — Danes zjutraj je bil v mestu Adria-nopolis ob bolgarski meji močan potres, ki je povzročil veliko škodo na poslopjih. Potres so čutili tudi na področju Canakkale ob Dardanellah. Po uradnih vesteh ni bilo človeških žrtev. Materialna škoda pa je velika. VVASHINGTON. 19. — Juli us in Ethel Rosenberg sta bila usmrčena na 'električnem stolu, ne da bi pred smrtjo po. dala kako izjavo. Julius Ro-senberg je umrl ob 1.06 po treh. električnih sunkih v dveh minutah in 45 sekundah. Ethel Rosenberg pa je umrla ob 1.16 po peth električnih sunkih v štirih minutah in 30 sekundah. VVASHINGTON, 19. — Vrhovno sodišče je danes razveljavilo sklep sodnika Williama Douglasa, ki je odgodil izvršitev smrtne kazni zakoncev Rosenberg. Proti mnenju večine sta glasovala sodnika Douglas in Hugo Black. Sodnik Felix Fi-ankfurter pa je podal oddvojeno mnenje, da m bilo potrebno več Časa za proučitev nastalih vprašanj'. Vrhovno sodišče je nadalje z osmimi proti enemu gjas}j zavrnilo prošnjo, da se odloži eksekucija za toliko časa, da bo lahko predsednik Eisenho-wer rešil pomilostitveno proš- njo. .... M Sklep vrhovnega sodisca. in se je sestalo opoldne, je objavil predsednik sodišča Fred Vinson, ki je v svoji utemelji, vi poudaril, da nf dvoma o pravici sodnika Douglasa glede odložitve eksekucije, da pa je sodišče mnenja, da vprašanje ni bistveno važno, in je zato bilo potrebno razveljaviti odlog izvršitve kazni. Kratko po odločitvi vrhovnega sodišča je odklonil predsednik Eisenhower prošnjo za pomilostitev Juliusa in Ethele Rosenberg. Branilec Emanuel Bloch je poslal predsedniku Eisenhoiverju brzojavko, v kar teri je prosil za »takojšnjo o-sehno avdienco«, v kateri bi razložil prošnjo, vendar je predsednik zavrnil zahtevo. Sklep, s katerim je zavrnil predsednik Eisenhower intervencijo eksekutive v primeru Rosenibergov, poudarja, da je iz vse zgodovine primera razvidno, da sta Rosenberga bila deležna vseh pravnih dobrot, ki jih komu lahko nudi ameriška pravica. Poudarja nadalje, da v vsem poteku tega sodnega primera ni nikdar noben sodnik izrazil dvoma o tena, da sta Rosenberga izvršila težka vohunska dejanja. Zato bi o-pravičile intervencijo eksekutive v tem primeru samo poi>ol-noma izredne okoliščine. Nadalje izjavlja predsednik dobesedno; «Zavedam se dejstva, da je ta primer povzročil veliko zaskrbljenost doma in v tujini, izven pravnega razmišljanja, in to pri resnih ljudeh. V tej zvezi lahko samo izjavim, da sta z neizmernim povečanjem možnosti atomske vojne Rosenberga mogoče obsodila na smrt desetine milijonov nedolžnih ljudi na svetu. Usmrtitev dveh človeških bitij je težka stvar. Toda še mnogo težja je misel na smrt milijonov, katere vzrok je lahko neposredno dejanje teh vohonov. Cim sta bila spoznana za kriva tako strašnega zločina, kot Rosenberga; čim je zakoniti postopek podvzel vse za zaščito življenja obsojenih vohunov; čim so ju sodišča Združenih držav v svečanih sodbah spoznala za kriva in ju pravično obsodila, jaz nočem intervenirati y tej zadevi.« ..•cssziitr »FOMIStiKI l>.\EVI Na nadanšnji dan, je leta 1933 umrla znana prvakinja v mednarodnem ženskem gibanju Klara Zetkin. Rojena je bila leta 1857. Danes, sobota 20. junija Silverij, Menadej Sonce vzide ob 4.15 in zatone on 19.58 Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 13.15 in zatone ob 24.0«. Jutri, nedelja 21. Junija Alojzij, Miloš ______________ MEDTEM KO ČAKA NA ZAPOSLITEV TISOČE BREZPOSELNIH Neupravičena zakasnitev izvajanja ve&jih javnih del Večja dela,s katerimi so že ali pa še bodo začeli: urejevanje Istrske ulice, valolom v Miljskem zalivu, dela v Glinščici in Velikem Repnu Načelnik) oddelka za javna dela Zavezniške vojaške uprave dr. Caffarelli je izjavil, da bodo v najkrajšem času začeli z deli na tretjem valolomu pred Miljskim zalivom. Za ta dela so te dni odobrili 250 milijonov lir. Podrobnosti o teh delih bo *rad za javna dela sporočil kasneje. V razgovoru z našim urednikom, ki ga je vprašal zakaj zavlačujejo z začetkom velikih javnih del pa je dr. Caffarelli dejal, da so bila v poslednjem času odobrena številna javna dela za vrednost več sto milijonov lir. Poudaril je, da so bila predvsem odobrena javna dela za okoliške občine, od katerih so nekatera že v teku, druga pa se bodo začela v najkrajšem času. Obljubil je še, da nam bo dal v prihodnjih dneh podrobne podatke o vseh javnih delih, ki so v teku in za katera je oddelek za javna dela že izdal odobrenje Za vsa ta dela je bil, po zagotovilu dr. Caffa-rellija, nakazan tudi potrebni denar. Obljuba dela dolg. Zato u-pamo, da bomo v najkrajšem času lahko objavili podrobnosti o vseh javnih delih, ki bodo brez dvoma zanimale prebivalstvo v mestu in na deželi. Za sedaj pa sporočamo, da je ACEGAT že uredil začasno napeljavo filobusne zveze po Ulici Paolo Diacono in okrog cerkve pri Sv. Jakobu, kjer bodo v najkrajšem času usmerili filobusni promet zaradi začetka novih del za obnovitev cestišča in raznih podzemskih napeljav Istrske ulice. Za prvi del obnove Istrske ulice je bilo nakazanih v letošnjem občinskem proračunu 154 milijonov lir. Dela bodo začeli z obnavljanjem zadnjega konca U-lice San Giacomo in Monte in Istrske ulice do Industrijske ulice. Zdi se, da bodo že letos obnovili Istrsko ulico do Ulice Baiamonti. Obnavljanje cestišča do Sv. Sobote pa se bo nadaljevalo prihodnje leto. Poleg tega je urad za javna dela v teh dneh odobril tudi vrsto drugih javnih del, za skupno vrednost več kot 100 milijonov lir. Med sprejetimi načrti Za katere je bil že nakazan potreben denar je tudi zidanje novega doma za matere in otroke pri Sv. Soboti. Za stavbo in opremo tega doma bodo porabili 38 milijonov lir. V lesnem pristanišču pod Skednjem bodo v kratkem začeli z deli novega obrežja, kar bo stalo o-krog 30 milijonov lir. To novo obrežje bo služilo ladjam, čolnom in raznim plovnim objektom tehničnega urada, ki so bili do sedaj privezani k obrežju pri starem svetilniku (v Sacchetti). Z novim obrežjem v lesnem pristanišču bo v Sacchetti vej prostora za ribiške in druge zasebne čolne, ki so v zadnjih Časih zelo v stiski zaradi prostora in mnogi nimajo kje pristajati. V okolišu Glinščice bodo začeli z deli za skupno vrednost 10 milijonov lir. 4 milijone bodo porabili za obnovo in popravilo enega mostu čez Glinščico, 6 milijonov pa bodo uporabili za izredno vzdrževanje vodovodnih naprav. Urad za javna dela je odobril tudi popravljalna dela stare stavbe zavoda za onemoglo mladino v Villa Giulia. Začasno so za ta dela nakazali 7 milijonov lir. 15 milijonov lir so nakazali za zidanje in opremo novega javnega kopališča v Velikem Repnu. Predvidevajo da bodo do konca leta končali vsa dela pri novem otroškem vrtcu na Proseku, za katerega je bilo nakazanih 15 milijonov lir. Pripomniti moramo, da so prosečani čakali dve leti preden so se oblasti zganile in začele z ureditvijo otroškega vrtca. Skrajni čas je, da so se zganili in da so ali bodo začeli z večjimi javni deli. Sedaj smo že v drugi polovici junija. Ce bi odgovorni organi bolj pohiteli, bi z nekaterimi deli lahko začeli že vsaj pred dvema mesecema. Nekateri trdijo, da načrti za večja javna dela niso bili gotovi in da so se zaradi tega zakasnili. Ta izgovor ne more držati če vemo, da s0 bila vsa javna dela, ki so bila in ki bodo v najkrajšem času začeta, vključena v gospodarski načrt štev. 11, ki je bil sprejet že preteklo leto-Denar za ta dela pa je bil vključen v področni proračun letošnjega prvega šestmesečja, ki je bil objavljen že v januarju Brez izdelanih načrtov omenjena dela ne bi bila sprejeta ne v gospodarski načrt ne v proračun. Zamuda z začetkom izvajanja načrtov javnih del je najbolj prizadela brezposelne delavce, ki nestrpno pričakujejo kakršno koli zaposlitev, samo da pridejo do zaslužka. Če jih ne morejo zaposliti v industriji ali pa v trgovini, naj vsaj poskrbijo, da bo del brezposelnih delavcev zaposlen pri javnih delih za katera je bilo, letos* samo v tržaški občini, nakaznih 1 milijardo 138 milijonov lir. ne kjer koli drugod, ne le da niso protestirali proti odkritim in množičnim sodnim umorom v Pragi, Budimpešti, Varšavi itd., temveč so te sramotne sodne umore celo odobravali in jih tolmačili kot zmago demokracije. Ce bi kominformisti protestirali proti tem sodnifh umorom, bi tudi njih protesti proti justijikaciji zakoncev Rosen-berg imeli večjo moralno osno_ vo. Isto velja tudi za klerikal. ne «Ultime Notizie» katerih včerajšnje nenadno človekoljubje se kaj slabo sklada z njihovo sadistično narodnostno mržnjo proti Slovencem, ki skoraj nima meja. PREDZADNJI PAJf T T BS TIT Predstavniki OF dan s pri komisiji Intersoc Britanski delegat Rose zagotavlja, da bo kakršna koli predlagana rešitev upoštevala želje prizadetega prebivalstva .luiuuuuuuuuuuiuimmii 'i Člani komisije Intersoc s predstavniki zgoniške občine pred občinskim poslopjem v Zgoniku VPRAŠANJE TELEFONSKE POVEZAVE PODEŽELJA Z MESTOM TELVE naj poskrbi za izboljšanje telefonskega omrežja v okolici! 'ludi zgoniška občina bo v kratkem dobila nove javne govorilnice - Zastarele aparate je treba zamenjati z novimi, prav tako tudi nehigienične telefonske kabine Odmev obsodbe Rosenbergovih v Trstu Sinoči v poznih urah, ko se je izvedelo za dokončno zavrnitev pomilostitve zakoncev Rosenberg, je manjša skupina kominformističnih pristašev demonstrirala po mestu. Demonstranti so nosili bele kape z napisom Rosenberg in transparente, ki so obsojali potrditev smrtne obsodbe. Na sedežu kominformistične partije pa so izobesili več črnih, zastav. Čeprav tudi mi, kot dosledni demokrati, obsojamo nehumano odločitev artieriškega vrhovnega sodišča in predsednika Eisenhovverja, pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da kominformisti ne v Trstu, V današnji dobi si skoraj ne moremo predstavljati večjega kraja ali vasi, ki ne bi bil po telefonskih žicah povezan z mestom ali drugim večjim centrom, kejr so zdravnik, bolnica, gasilci itd. Ce je cd centra oddaljena vas velika, t, j, z velikim številom prebivalcev, tedaj je potreba telefona toliko večja, saj ga rabijo vsi trgovci, gostilničarji in drugi, ki imajo kakršne koli poslovne zveze z mestom. Pri vsem tem je edina slaba stran telefonov ta, da sl* ljudje ne morejo napeljati v svoja stanovanja, pisarne ali trgovine, kajti stroški so ogromni in se še tako dobro situiranemu člove. ku ne splačajo. Zato so navezani na javne govorilnice, ki so last TELVE, kjer plačajo 20 ali 25 lir in po tem telefonu dobijo takojšnjo zvezo s katero koli številko v mestu. 8 DNI PRED URADNO OTVORITVIJO PRVA IMENA GOSTOV na tržaškem velesejmu Iz Jugoslavije najavljen obisk številnih gospodarskih strokovnjakov in študentov gospodarskih fakultet Otvoritev tržaškega mednarodnega velesejma se vedno bolj bliža in od svečane otvoritve nas loči komaj teden dni. Na velesejmskem prostoru se vrše že živahne priprave, istočasno pa se pripravljajo številni visoki gosti, ki bodo obiskali, mnogi prvič, tržaški velesejem. Amerikanski «cafeteros» se izredno zanimajo za II. mednarodno razstavo kave, ki bo letos na dostojnejšem prostoru v Palači narodov saj je to edina tovrstna gospodarska manifestacija v Evropi. Tako je dr. Severo Vailati, generalni sekretar «Comite Organiza-dor Feria Guatemala en Baha«, ki je v zadnjih dneh obiskal velesejmske naprave, javil, da bo velesejem obiskal tudi ambasador republike Frančiško Cosenza Galvez, ki bo prisoten na otvoritvi. Tudi predstavniki Kolumbije, drugi svetovni največji proizvajalec kave, bodo v Trstu v času, ko se bo svečano prerezal trak pred vhodom na velesejem. Svojo IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Kaj je res in kaj ne o italijanski šoli v coni B Zakaj je bila potrebna reorganizacija italijanskih osnovnih šol v portoroški občini. Vprašanje učiteljev na policijo, kjer se lahko samo iz razumevanja tamkajšnjih policistov poslužijo njihovega uradnega telefona. Zaradi tega in ker aparatura ne odgovarja zahtevam o-seb, ki se morajo posluževati javne telefonske govorilnice, bi morala uprava TELVE takoj odstraniti telefonsko kabino in jo zamenjati z novo, v kateri naj bo aparat, po katerem se bo lahko dobilo zvezo z mestom brez klicanja centrale in nepotrebnega čakanja. Ce so v mestu lahko zamenja, li v raznih lokalih telefonske aparate z najmodernejšimi, te. daj bi toliko bolj lahko poskrbeli za odstranitev nemogočih in nesodobnih aparatov na podeželju. Upajmo, da bo uprava TELVE upoštevala razloge, ki smo jih navedli, ter poskrbela za rešitev tega vprašanja. Komisija Intersoc je včeraj, predzadnji dan svojega bivanja v Trstu, nadaljevala z raz. govori s predstavniki raznih političnih skupin. V dopoldnevu se je sestala s predstavniki istrskega CLN, ki so seveda izrabili priložnost za ponavljanje laži in klevet proti oblasti v jug. coni STO, ni. so pa povedali, da so prav oni prirejali v coni B teroristične akcije, kot je bilo tudi pred sediščem dokazano. V dopoldnevu je komisija obiskala tudi škofa Santina. V popoldanskih urah je komisija Intersoc sprejela predstavnika Tržaškega bloka odv. Stocco in odv. Balestra, ki sta predložila komisiji obsežno spomenico z dokumenti nato pa v daljšem razgovoru ilustrirala članom komisije škodljive posledice gospodarske povezave Trsta na Italijo, škodo ki jo je Italija povzročila tržaškemu gospodarstvu z odvzemom ladjevja, važnost zvez Trsta z zaledjem itd. Člani ko. misije so s pozornostjo poslušali izvajanja predstavnikov Tržaškega bloka, posebno G. Huysmans, ki je kot bivši predsednik pristanišča v An-tverpnu strokovnjak za taka vračanja. V večernih urah pa so bili člani komisije Intersoc prisotni na internem sestanku, ki ga je priredilo vodstvo PSVG. Kot poroča ANSA, je na tem sestanku član komisije, britanski laburist Saul Rose izjavil, da ((britanska laburistična partija s svojimi 6 milijoni članov stoji čvrsto ob strani italijan. skih socialdemokratov« in da je «zelo verjetno, da bodo po prihodnjih volitvah v Angliji laburisti prišli ponovno na vlado in tedaj bomo imeli direkten vpliv tudi v pogledu tržaškega vprašanja«. Po poročilu agencije Ansa je Rose še izjavil; «Ne pričakujte, da vam bom karkoli povedal glede naših raziskavanj, vendar je nerazumljivo, da bi kakršna koli predlagana reši- tev ne upoštevala želja prizadetega prebivalstva«. Danes, zadnji dan svojega bivanja v Trstu, se bo komisija sestala tudi s predstavniki Osvobodilne fronte za STO, v nedeljo pa bo zapustila Trst. Zdi se pa, da je francoski član komisije Henri Ribiere že odpotoval. Logika IZ SODNIH DVORAN Iz pisarne Sveta za prosveto pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru smo izvedeli, da je občinski ljudski odbor Portorož na svojem rednem zasedanju 12, t. m. sklenil zaprositi Svet za prosveto, da se v prihodnjem šolskem letu reorganizirajo italijanske osnovne šole te občine, predlog portoroške občine temelji na sklepu seje roditeljskega sveta italijanske šole Sv. Jernej z dne 23. oktobra lani, ko so sklenili vpisovati v prihodnjem šolskem letu otroke v italijansko osnovno šolo v Sv. Luciji ali v italijansko osemletko v Sečovljah. V letošnjem šolskem letu je italijansko osnovno šolo v Sv. Jerneju obiskovalo le 28 učencev razdeljenih v dva oddelka z dvema učiteljicama. V prvi razred prihodnjega šolskega leta se je vpisal le 1 učenec. Z ukinitvijo te jole bo mogoče ustanoviti v Sv. Luciji osnovno italijansko šolo s štirimi oddelki. Sv. Jernej je oddaljen od Sv. Lucije le nekaj km, kar popolnoma opraviči zahtevo staršev in sklep portoroške občine. Poleg tega redno vozi na tej progi avtobus. Enako velja za italijnsko osnovno šolo v Portorožu, kjer je bilo vpisanih komaj 14 učen- cev v prihodnjem letu pa bi jih bilo le 12. Učenci iz porto-ža bi obiskovali šolo v Piranu, ki je popolna s štirimi oddelki in višjimi razredi osemletke odnosno nižje gimnazije. Obe omenjeni nižje organizirani šoli sta bili ustanovljeni leta 1945. Takrat jih je ljudska oblast postavila predvsem zaradi pomanjkanja boljših zvez med temi kraji in pomanjkanja poslopij, ki pa so jih naknadno popravili in razširili, da lahko sprejmejo večje število učencev. O tem vprašanju bo odločal Svet za prosveto na svoji redni seji prve dni prihodnjega meseca. Toliko v pojasnilo in odgovor tržaSkemu iredentističnemu tisku, ki je po običajni praksi zagnal vik in krik, ne do bi vedel za kaj gre. Glede pritoževanja pa, da na italijanskih šolah poučujejo tudi učitelji slovenske oz. hrvaške narodnosti pa le to, da imajo vsi ti učitelji odgovarjajoče italijanske šole in da so popolnoma kvalificirani za poučevanje na italijanskih šolah. In končno oblasti v coni B niso krive, če je CLN iz Trsta lani odpoklical večino italijanskih učiteljev iz cone B, ne meneč se za bodočnost italijanske šole. udeležbo so že sedaj zagotovili Jaramilo Arturo Gomez, gerent «Federazion nazional de Cafeteros de Colombia a Bruxelles» in dr. Menuel y Me-dia, predsednik iste federacije s sedežem v S. Fe de Bogotš in gospodarski svetovalec kolumbijske vlade. Iz Salvadora pa bodo prišli danes Erne-sto Dreiss, gerent «Associacion Cafetera de El Salvador« in Victor L. Aleman, šef «Secion Prensa y publicitad« ministrstva za gospodarstvo. Letos sodelujeta Indija in Pakistan tako s kolektivno razstavo, kot tudi s razstavami v posameznih paviljonih. Ti državi bo zastdpal Ahmed Aziz,, trgovski predstavnik pri pakistanski delegaciji v Rimu, ki bo prišel v Trst 25. junija in bo ostal do konca meseca. Na velesejmu pa bosta stalno prisotna pakistanska gospodar-svetnika Ansaar in sekretar Lassing. Ves čas velesejma bo prisoten tudi Lal, član ambasade Indije v Rimu. Kanado bo letos zastopal A. A. Caron iz «Forein Trade Service« kanadske ambasade, ki bo priredil 29. junija konferenco za tisk in poslovne ljudi. Kanadski predstavnik bo govoril o gospodarskem življenju svoje dežele in karakterju mednarodnih trgovskih vezi med Kanado in Evropo. | Za drugo mednarodno raz- j stavo lesa se najavlja zelo mnogo interesentov iz Avstrije, Jugoslavije in zlasti iz dežel Levantna in Bližnjega vzhoda. Vendar je do sedaj dokončno zagotovljen samo prihod dr. Schneiderja, strokovnjaka za nemško lesno industrijo in dr. Diska, referenta za les pri bavarskemu ministrstvu za gospodarstvo. Oba gospodarstvenika si bosta ogledala tržaško lesno razstavo, ki je že lani vzbudila v Nemčiji mnogo zanimanja. Uprava velesejma je med drugim dobila tudi voščilo župana iz državice Monaco in obvestilo, da namerava večja skupina norveških turistov obiskati velesejem.^ K tej skupini se bo pridružila tudi skupina strokovnjakov za les. Iz Jugoslavije najavljajo letos številne skupine gospodarskih predstavnikov, vendar niso še znana imena oseb, ki bodo prišle na velesejem. Pričakuje pa se, da bodo prišli predstavniki raznih trgovskih zbornic. Poleg teh bodo obiskale velesejem številne skupine študentov (napovedan je že obisk študentov gospodarske fakultete iz Ljubljane) itd. Na velesejmu bodo seveda prisotne številne italijanske osebnosti, v kolikor jih ne bodo zadržale parlamentarne težave. Tako je skoraj zagotovil svojo prisotnost zakladni minister on. Pella in minister trgovske mornarice Paolo Cappa. Večina vasi našega podeželja je že povezana z mestom po javnih govorilnicah, ki jih imajo v zakupu posamezne go. stilne. V nabrežinski občini je stanje razmeroma dobro, če izvzamemo Sempolaj, kjer so prebivalci že večkrat zahtevali postavitev javne govorilnice, ki bi služila tudi vsem bližnjim vasem. Sedaj morajo do najbližjega telefona v Nabrežino, kar pa je zvezano z veliko izgubo časa, posebno še takrat, ko gre za primere nujnosti. O stvari so razpravljali že na sejah občinskega sveta, vendar ni bilo še nič konkret. nega storjeno. Upajmo, da bo to vprašanje sčasoma le rešeno, in sicer v splošno zadovoljstvo prizadetega prebivalstva. V zgoniški občini je bilo vprašanje postavitve telefonskih govorilnic dosti bolj pereče, saj je v vsej občini obstajala le ena govorilnica, in sicer v Zgoniku. Toda po intervencijah občinske uprave, ki je nenehoma pritiskala na merodajne oblasti, bo tudi to vprašanje ugodno rešeno ter j je upati, da bodo že v kratkem ! pričeli z napeljavo telefon- j skih žic, Li bodo povezale občino z mestom. Repentaborska občina, ki je izmed podeželskih občin naj- j manjša, ima dve javni govo- i “---------------■— ---------------;---------"----------------------------- riinici, ki zadoščata potrebam | Glavni goljat in znani tihotapec Juriševič, ki skuša pogosto prebivalstva, medtem ko je j ‘ i f vprašanje ureditve telefonske biti žrtev političnih ugrabitev, obsojen za ta greh in druge napeljave v dolinski občini le še vprašanje časa. Se eno je vprašanje, ki ga bo morala uprava TELVE v najbližji bodočnosti rešiti. Gre namreč za zamenjavo starih telefonskih aparatov, ki služijo svojemu namenu menda že iz časov pokojnega Franca Jožefa, Primer takega aparata v javni govorilnici imamo n. pr. v Bazovici, kjer se prebivalstvo upravičeno pritožuje nad nehigienično govorilnico ia zastarelo aparaturo. Telefonska kabina je namreč vsa zamaščena, brez luči in je prav čudno, da je še ni opazil kakšen pregledovalec občinskega higienskega urada, ki sicer vtaknejo nos tudi tja, kamor ni treba. Kadar nad Bazovico dvakrat zagrmi in zabliska, se napeljava pokvari in prebivalci zaman protestirajo na reklam, nem oddelku, kjer okvaro sicer vzamejo na znanje, a ničesar ne storijo, da bi jo takoj popravili. Tako jim ne preostaja drugega, kot da gredo za norišnico «Giornale di Trieste» jd včeraj objavil popravek v zvezi s svojo lažno vestjo o izjavah delavcev ILVA maršalu Titu. Ker pa svojih laži ne mara priznati, se na vse načine zvija in pravi, da popravek delavcev velja pravzaprav našemu li_ stu. Mi smo napisali, da so delavci sporočili maršalu Titu, da nikakor ne želijo priključitve svojega mesta k Italiji. Delavci izjavljajo v popravku, da so izjavili maršalu Titu, da hočejo ustanovitev STO. Za vsakega normalnega človeka je torej jasno, da ne marajo priključitve Trsta k Italiji, samo za urednike «Giornala» pa to ni jasno. Le kje so se učili logike?. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM na stadionu ((PRVI MAJ«, Ulica Guardiella št. 7 od petka 26. junija do petka 3. julija MIKLOVA ZALA“ Ljudska igra v devetih slikah 99 a a a a a a a a a a a a a a a a lfnnnnnnnnnnRnnnRRRrnRnmTTTTTTTTTT!TTRRnnfTTTfTnmf Azzurro. 16,90: »Dolina maT^fČ'nt nja«, Burt Lanchester, J°al Dru. Barvni film. Belvedere. 16.00: «Strah ima ke oči«, S. Pampanini, B gnazzi, C. Croccolo. „ Marconi. 16.00: ((Zaklad sekvoj Kirk Douglas, Eve Miller,- . Novo cinc. 16.00: «Oddaljeni n Spisal: FRAN ZIZEK — Glasba: RADO SIMONITI Plesi: JURE STA VAR — Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC — Dirigent: OSKAR KJUDER — Gradnja: JOŽE CESAR — Režiser: JOŽE BABIC Poleg pomnoženega ansambla sodelujejo člani pevskega zbora ((Ivan Cankar« folklorna skupina tržaške mladine in mladinski orkester Glasbene Akademije. Namesto dobrega zaslužka opeharjen za 100.000 lir «Bi ali ne bi prijavil prevaro« je bil hamletovski dvom, ki je nekaj dni mučil brivca Carla Moro. Mož se je namreč čutil prevaranega, vendar je kljub temu potrpel misleč, da se bo nesramni goljuf, s kate. rim je hotel skleniti kupčijo vendarle oglasil. Toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. Mora se je naveličal in stopil k policijskemu poveljstvu, kjer je obrazložil svoje težave. Aprila letos se je oglasil "pri njem istrski begunec Carmelo Giorgiesi (bivši Juriševič, znan kot tihotapec) ter mu ponudil proti plačilu 100.00Q lir precejšnjo količino cigaret tihotapskega izvora, ki naj bi jih preskrbela dva Giorgiesijeva znanca iz Milana. Z upanjem na dober zaslužek je brivec po dolgem premišljanju m prepričevanju s strani Giorgiesija sprejel ponudbo in tako je ne. kega dne šel na sestanek z znancem. Ta ga je čakal z avtom v katerega ga je seveda PRVA ŽRTEV LETOŠNJE KOPALNE SEZONE Pri sKoKu v vodo priletel z glavo nasKalo Kmalu po prevozu v bolnico je 14-letni kopalec podlegel hudim ranam, ne da bi se zavedel Včeraj okoli pol štirih popoldne so pripeljali z zasebnim avtom v bolnišnico mladega fanta, ki je kmalu po sprejemu podlegel poškodbam na glavi in hrbtenici, 32-letni Giovanni Locasto in 23-letni Lino Crani, stanujoč na Trgu Liberta. ki sta fanta spremila v bolnišnico, nista poznala njegovega imena in tudi nista znala obrazložiti kaj se je fantu zgodilo. Oba sta pojasnila, da so fanta že v takem stanju potegnili iz morja kakih 3&0 metrov od barkovljan. skega portiča. Potem ko so truplo pokojnega mladeniča odnesli v mrtvašnico splošne bolnišnice je policija uvedla preiskavo, da identificira fanta in da ugotovi vzroke nesreče. Crani, ki je fanta navidezno poznal je prvi pomagal policiji s tem, da je izjavil, da je fant stanoval v Silosu. Na podlagi te izjave je policija našla mater pokojnika, ki je prišla v mrtvašnico in spozna, la v mrtvem fantu v platnenih kopalnih hlačah svojega 14-detnega sina Gina Mazza-rola. Preiskava se je nadaljevala na barkovljanski rivieri, kjer je policija zaslišala očividce nesreče Vsi so izjavili, da je fant skočil v morje in da se ni več prikazal na površini Prijatelje je začelo skrbeti in neko dekle, ki je ostalo nepoznano, je skočilo za njim v vodo in potegnilo na površino nezavestnega Mazzarola, ki je krvavel na glavi. Takoj nato so ustavili prvi avto, ki je šel po cesti, ki je fanta odpeljal v bolnišnico. Verjetno je fant med skokom v vodo udaril z glavo ob skalo in to je bilo zanj usodno. Policija je iskala tudi fantova oblačila, toda ni jih dobila, ker so jih njegovi prijatelji prinesli v bolnišnico. Popravek V članku pod naslovom ((Kupovali so ukraden bencin« z dne 18. t. m. je pomotoma izostal zadnji odstavek, poročila izpred kazenskega sodišča, ki bi se moral glasiti: Ščuki, Francu, Furlanu, Al-loisiju, Knezu in obema bratoma De Lorenzi je sodnik pri-volil pogojnost kazni. Franca. Kneza, oba De Lorenzija, Vouka in Vesnaverja pa je sodišče oprostilo druge točke obtožnice, medtem ko je Nicolettija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov obeh točk obtožnice. Valter Knez iz Nabrežine pa je bil obsojen le na 37.000 lir globe pogojno in ne kakor smo pomotoma objavili. vljudno povabil in ga zapeljal do bližnje Gabrovice, kjer sta izstopila in kjer je Giorgiesi avto skril v gozdičku. Kmalu zatem sta se Giorgie-siju približala dva neznanca in med njimi se je razvil razgovor, ki ga Mora ni razumel, ker so vsi t^ije govorili slovensko. Sredi'razgovora pa se je Giorgiesi obrnil do More in ga vprašal če ima pri sebi dogovorjeno vsoto. Ker jo je imel jo je seveda izročil. Giorgiesi ga je nato povabil naj gre na cesto, kjer naj počasi hodi naprej in opazuje okolico. V primeru nevarnosti pa naj jih z žvižgom alarmira. Mora je to tudi storil in kmalu zatem je pridrvel za njim Giorgiesi z avtom. Pri njem se je ustavil ter ga povabil v vozilo pri čemer mu je pojasnil, da so cigarete skrite ((zadaj«. Moža sta odpeljala dalje, toda po 200 metrih vožnje ju je ustavil neki neznanec, ki se je izdajal za policijskega a-genta Mora je moral na povabilo lažnega agenta izstopiti, medtem ko je Giorgiesi ostal pri volanu. Lažni agent se je nato vsedel v vozilo, naročil Giorgiesiju naj ga zapelje na policijsko poveljstvo v Sv. Križ, kar je Giorgiesi tudi sto., ril, medtem ko je moral Mora peš domov. Nekaj dni je Mora počakal, vendar se je končno naveličal in zadevo prijavil. Policija je aretirala Giorgiesija, toda mož je zanikal vse: trdil je, da ni bilo govora o cigaretah, da ju ni nihče ustavil na cesti in drugo. Toda ti izgovori niso zadostovali policiji, pri kateri je Giorgiesi znan kot tihotapec, temveč ga je prijavila sodišču, ki ga je po kratki razpravi obsodilo na 6 mesecev zapora ter na 6.000 lir globe. Istočasno je sodišče preklicalo pogojno kazen, na katero je bil Giorgiesi obsojen zaradi ti. hotapstva v Vidmu. Kakor je znano bo v kratkem proti Giorgiesiju druga razprava, kajti mož je obtožil nekega znanca, da ga je hotel ugrabiti, vendar se je izkazalo, da je hotel s tem samo izsiliti od moža lepo vsoto denarja. Sodnik; Ligabue; zapisnikar: Donzelli; obramba: odv. An-noscia Težak predmet na glavo Medtem ko je 42-letni Danilo Vetrič iz Ul. M. d'Azeglio delal na pločniku za stavbo v popravilu v Ul. Donizetti mu je z višine V. nadstropja priletela na glavo in nogo pre. cej težka stvar, ki ga je podrla. Vetriča so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran na glavi in zloma leve noge sprejeli na ortopedskem oddel. ku. Vetrič, ki bo okreval v 30 ali 40 dneh, ni znal obrazložiti kaj mu je priletelo na glavo. Vpisovanje za dijaško kolonijo Odbor za počitniške kolonije javlja, da se bo pričelo vpisovanje za dijaško kolonijo (druga izmena) v ponedeljek 22. t. m. na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 8.30 do 10.30 do vključno 30. t.m. V poštev pridejo dijaki od 12 do 15 let starosti. Cestni predpisi za dirko Trst-Opčine Policija sporoča tekmovalcem avtomobilske dirke Trst-Opčine, da je določen čas za poskusne vožnje danes od 16.30 do 20. ure. V tem času bo cesta zaprta za ves promet. Policija je zvedela, da so nekateri tekmovalci že začeli z vežbami in sporoča, da bo proti kršiteljem ravnala po zakonu. Za časa vežb in same dirke bodo CČSTš' na Opčine in razni dohodi k njej zaprti za promet danes od 16. do 20. ure ter jutri od 9.30 do konca dirk. Dirka bo potekala od Trg Dalmacija Ul. Fabio Severo, kamnolom Faccanoni, obelisk. Narodna ulica na Opčinah do semaforja pri avtostradi. Vsa vozila s težo nad 30 stotov kakor tudi avtobusi bodo vozili na Opčine in nazaj po avtostradi. Promet k tribunam pri kamnolomih Faccanoni se bo razvijal po Ul. Giulia. R. San-zio. Sv. Ivan, Ul. Chiesa, ali pa mimo hipodroma, po Kati-narski cesti in avtostradi. Promet s področja Villa Giulia v mesto bo usmerjen po Ul. Ro-magna. Ovidio in Commer-ciale. V smrtni nevarnosti zaradi padca z lestve Zaradi močnega udarca na glavi in drugih poškodb na ko. molcu leve roke ter omotičnega stanja so včeraj kmalu po poldnevu sprejeli na I. kirurškem oddelku bolnišnice 40-let. no Eleonoro Tavčer iz Larga Niccolini, katero so v spremstvu 40 letne Olge Pertot por. Flora iz Ul. Tor S. Piero pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Ker ponesrečenka ne govori je Florova pojasnila vzroke nesreče, Tavčerjeva je namreč med delom v tovarni «Stock» v Rojanu splezala po lestvi ker je nameravala‘urediti polico s steklenicami, vendar je nerodno stopila in padla na tla, kjer je obležala. Zdravniki so nesrečnici riu-dili vso pomoč vendar se o njenem stanju, ki je zelo resno, niso izjasnili. Osvobodilna fronta SESTANEK AKTIVA OF ZA NABREŽINSKI OKRAJ V nedeljo 21. t. m. ob 9. uri zjutraj bo v dvorani kulturnega doma «Igo Gruden« širši sestanek aktiva OF za nabrežinski okraj. Na sestanku se bo razpravljalo o sledečem: 1. aktualni politični položaj našega teritorija: 2. komunalna vprašanja; 3. razno. Izleti PDT Odhod na Artviže bo v nedeljo 21. t. m. s postaje Sv. Andreja. Vlak odpelje točno ob 7., uri. IZLET V ILIRSKO BISTRICO Šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankacj> organizira društveni izlet v Ilirsko Bistrico 5. julija 1953. Vpisovanje danes 20. t. m. od 19. do 21. ure, v nedeljo 21. t. m. od 10. do 12. ure ter od ponedeljka do četrtka 25. t. m. od 19. do 21. ure v gostilni «Pri Cirilu«, Ul. S. Marco 21, kjer dobite tudi pojasnila. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH« Jutri običajna zamenjava znamk v prostorih kluba od 9. do 13. ure. ZAPRTA CESTA Zaradi gradnje vodovodne napeljave bo Ul. Šalita alla Madon-na di Gretta na odseku med Ul. Friuli in Ul. Bonomea zaprta za promet od 22. t. m. do zaključka del. V tem času bo promet usmerjen pp Ul. Cisternone. , GLASBENA MATJCA V TRSTU SKLEPNA PRODUKCIJA gojencev Glasbene šole bo v torek 23. junija 1953 ob 20910 uri v AVDITORIJU Nastopili bodo gojenci oddelkov za klavir, violino, flavto, klarinet, mladinski orkester ter šolski pevski zbor. Vabila so na razpolago v šoli Glasbene Matice ter pri SHPZ v Ulici Roma 15-11. Prosvetno društvo VOJKA SMUC prireja 11. in 12. julija 1953 izlet s parnikom na FESTIVAL V PULI Predstava v areni: Gounod: FAUST Gostovanje zagrebške Opere Vpisovanje od 24. junija do vključno 2. julija dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma-II Zaradi tehničnih ovir je izlet v LJUBLJANO ki je imel biti 27., 28. in 29. junija 1953 odložen film- ni«, Gary Cooper. Barvni Odeon. 14.30, 17.00, 19.30, «Luči odra«, Charles Chapi ■ Radio. 16.00: ((Predsednica«. 3 vana Pampanini, Carlo to. Mladoletnim prepovedano. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.45: «Se vstopiti?«, Clifton Webb, J Bennett, Robert CumminiP- da Grad Sv. Just. 21.00: «Legoiirt ognjenega lokostrelca«, “ v. Lancaster, Virginia Mayo. b ni film. . „ ,iu- Ginnastica. 20.45: «Dva tedna J bežni«, J. Povvell, R. Montam* ■ Barvni film. «, Ponziana. 20.30: «AvanturiSUS* Mihael Wilding, F. Lamas. Rojan. 20.45: «Helena plača dolg Linda Darnell, Gigi-Perreau. Paradiso. 20.30: «Mesto je rešen« Humphrey Bogart. SOBOTA, 28. junija 1953 ,1 U UON L« VAN SK® C O N K T K S T A 254,6 m ali 178 kc 5.30 Poročila. 7.00 7.10 Jutranja glasba. 13.30 y čila. 14.30 Zena in dom. 1 „ svetu operete. 18.15 45’ Židane Ljudska prosveta Občni zbor Glasbene Matice v Trstu bo v nedeljo 21. junija ob 8.30 v Ul. Roma 15-11 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila a) predsednika b) tajnika c) blagajnika č) ravnatelja šole d) nadz. odbora 3. Volitve novega odbora 4. Razno Ako ob napovedani uri ne bo navzočih toliko članov, kolikor je potrebno, da je občni zbor sklepčen, se bo ta vršil pol ure pozneje ob vsakem številu prisotnih. Rossetti. 16.30: «Kavallr puščave«, Randolph Scott, Joan Leslie. Barvni film. Excelsior. 15.30: «Maria Walew-ska«, Greta Garbo Ch. Boyer. Nazionale. 16.30: ((Plavolaske«, Virginia Mayo, Dennis Morgan. Barvni film. Filodrammatlco. 16.30: «Mi grešni, ki«, Yvonne Šanson, Steve Bar-clay, Tamara Lees, Marc Lavv-rence. Arcobaieno. 15.30: «Rdeča avtomobilska kolona«, Jeff Chandler, Alex Nlcol. Astra Rojan. 16.30: «Bes nad mestom«, VVIlliam Holden, Alexis Smith, Mladoletnikom prepovedano. Grattacielo. 16.00: «Danes kraljica«, barvni film o kronanju Elizabete II. Alabarda. 16.30: ((Deset ljubezenskih pesmi za ohranitev« J. Sernas, Brunella Bovo, Nilla Pizzi, Giacomo Rondinella. Arlston. 16.00: »Tri besedice«, Fred Astaire, Red Skelton, Vera Ellen, Armonla. 15.30: «Bratje Italije«, E. Manni, P. Muller. Aurora. 16.30: »Sin bledega obraza«, Bob Hope, Jane Russell. Barvni film. Garibaldi. 15.00: »Ukročena meja«, Joseph Cotten, S. VVinters, S. Brady. Barvni film. Mladini izpod 16 let prepovedano. Impcro. 16.15: «Samo za tebe Lucija«, Mariella Lotti, Luigi Toši. Glasbeni film. Ideale. 16.00: «Mandy», Mandy Mueller. Italia. 16.30: «Mala kneginja«, J. Huntez, A. Louise. S. Temple Viale. 16.00: «Lotarinški križ«, Jean Pierre Aumont, G. Kelly. Kino ob morju. 16.00: «Gospodo-valka usode«, Susan Hayward, David Wayne. Glasbeni barvni film. Massimo. 16.00: «Ježa rdečih vragov«, Sterllng Hayden, Barbara Rush. Barvni film. Moderno. 16.00: «Vem, da me boš ubil«, Joan Cravvford. Savona. 15.00: ((Zenske proti neznanemu«, R. Tavlor, D. Darcel. Secolo, 17.00: «Don Camillo«, Fernandel. Vittorlo Veneto 16.00: «Vsl smo zločinci«, Claude Daydu, Rai-mond Pellegrln, Yvonne Šanson, Amedeo Nazzari. Mladini izpod 16 let prepovedano. Radio jugoslovanske c0‘ ne Trsta vas vabi Pre“ svoj mikrofon 6. NABREŽINA Danes, 20. junija 0® 21. uri in v nedeljo, 21. Jjj-nija ob 15. uri, vam predstavimo Nabrežince. ------------- lje. 19.00 Večerne vesti. A-0? $ mikrofonom po Primorski. f-"Ui Vesela sobota v zabavi in VjjfL, 23.30 Zadnja poročila. 23.40 Gl ba za lahko noč. TltH r u. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavni orkestri. Pevski duet in harmonika. Copland: An outdoor ouvert«,Q 13.30 Kulturni obzornik. j Lahka glasba. 14.15 Elgar: uv in allegro za godala. 17.30 nO glasba. 18.00 Glas Amerike, i’- 0 Pogovor z ženo. 19.15 Priljup-J^jg, melodije. 20.00 Operetne melo“ j 20.40 Glasba iz revij. 21.00> f za šalo — malo zares. 21-3« stra operna glasba. 22.00 UsA- Koncert št. 1. 22.19 Slavni violi . sti. 22.40 Večerne melodije- ** Večerni ples. 23.32 Polnoča S133 T Kl«i T M. , 11.30 Ljudske melodije in P’e.saJ 12.15 Ritmi in peSmi. 13.25 Fan g zije Iz operet. 14.25 Pianist ca' 5 Zecchi. 18.30 Plesna glasba. 2 ■ Veliki pevci. 21.00 Koncert J« rt sa in Langheina. 21.30 gr beneške pesmi — prenos » netk. N L U V K N J J a 327.1 m. 202.1 tn, 212.4 m ^ 12.00 Priljubljene slovenska kestralne skladbe. 12.30 Foro z 12.45 Zabavna glasba. 13.10 *n \ melodije. 13.50 Kulturni P^sija 14.00 Hrvatska narodna &' m (prenos iz Zagreba). 15.15 ,g.i0 “lovenska orkestralna glasba, g (jo lloonnchn m n m J m a rsnCITl I . trti znanih •ImfooNjpg. Odlomki iz .......... koncertov. 19.10 Zabavna Z 20.00 Pester sobotni veter. A^jyCJ^LETJ II. in 12. julija 1953 IZLET v PUL0 ROVINJ Vpisovanje do 2. pri #Adria-Express» 3 F. Severo 5-b tel. 39* ZAHVALA Iskreno se zahval J vsem, ki so kakor koli ugli stvovali z nami in nam .Jjfr težko bol ob izgubi naše ljene hčerke in sestre Vande Furlan Posebno zevalo vi- čč. duhovščini, mavh ^ijah' žovljansko-sesljanski, c ven- ski in slivenski mla f j., jske01'1 ce in cvetje, mavh zborai cerkvenemu Pevs o]ctetu teI OB OBISKU KOMISIJE SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE KRIZA in ostale LADJEDELNIC tržaške industrije «Velik razvoj prometa je nastal zaradi povoljnega geografskega položaja Trsta, ustanovitev prvih pomorskih družb, Potreba avstrijsko-madžarskega Imperija zgraditi vojno mornarico, vse to predstavlja osnovne faktorje, ki so pomagali pri ustanovitvi in utrditvi julijske sredstev so v Trstu res zgra- vinc ne pride niti za sold de- dili 94 tisoč ton večjega ladjevja in med njimi prekrasne mešane ladje kot so: «Austra-lia», n zlasti IGE nas spravlja še vedno v zelo velike težave na mednarodnem področju«. V tej zvezi je tudi bodočnost tržaške ladjedelniške industrije zelo temačna: «Vsa predvidevanja govore samo o gradnjah tovornih in Petrolejskih ladij, zaradi tega bomo prisiljeni preiti iž pol-®e zaposlenosti v dvoletju 1951-52 na aktivnost, ki ne bo 2aposlila vse kategorije delov-®e sile, ker bo primanjkovalo dela pri opremi ladij. To bo brivedio tudi do tega, da bo mala industrija prevzela samo nekatera minimalna dela«. »Delo, katerega predvidevamo za prihodnji dve leti, bo obsegu in po kvaliteti brez dvoma nižje kot v preteklih dveh letih...« (Citirano iz revije »Tecnica Italiana« leto Vlit, žt- 2 marec 1953, istran 149). . Mnogokrat se čuje pripom- a, da Trstu manjka kapital 2a gradnjo mornarice. Trst je dobil po vojni ogromna sredstva prav v ta namen. V prilogi «B» gospodarskega poročila ZVU za drugo četrtletje Preteklega leta lahko vidimo številke o ameriški pomoči, katero je Trst dobil v vseh letih do 30. junija 1952. Skupno je znašal lirski fond ERP 20 milijard 287 milijonov 949.281 lir. Od tega je večino Pobrala podpora za gradnjo kdij in so v ta namen izdali 17 milijard 981 milijonov 449281 lir. S pomočjo teh ogromnih vse registrirane v italijanskih pristaniščih, je na njih zaposleno italijansko osebje in vozijo iz italijanskih pristanišč. Trst je .tako zapravil, po zaslugi iredentistov, ogromno a-meriško pomoč' (menda relativno največjo, vsaj tako trde. publikacije ERP) za velikodušna »darila« Italiji! Kriza ladjedelniške industrije se odraža na vseh ostalih industrijskih panogah. P.a pustimo besedo prof. Floritu, predsedniku združenja malih industrijcev, ki 9. junija 1953 na zasedanju omenjenega združenja izjavil: «V preteklem letu ni pokazalo tržaško gospodarstvo ni-kakega znaka izboljšanja, prav obratno v vseh sektorjih smo imeli izredno zaskrbljujoča poslabšanja«. Mali industrijci niso na svojem zasedanju prav nič pretiravali Stanje je v'resnici kritično, o čemer nam pričajo hladni in objektivni podatki objavljeni v mesečnih poročilih tržaške trgovske, industrijske in kmetijske zbornice. Ze mesece so podatki o industrijski dejavnosti enako žalostno nizki, zato poglejmo kar na slepo, kaj pravi omenjeno poročilo za mesec april 1953: BARVE IN LAKI: ((Proizvodnja obratov v coni je bila neizpremenjena in se je držala približno do 28 odst. zmožnosti naprav«. MLINI: »Proizvodnja mlina «Variola» je bila enaka 91 odst-izkoriščanju naprav«. ČIŠČENJE R1ZA: «... 70 odst. izkoriščane naprave«. TESTENINE: {(Tovarna testi-nin oTriestino« in tovarna aOssoinack« sta izkoriščali 38 odst. odnosno 62 odst. zmožnosti naprav«. KONZERVE: ((...Obrati cone so izkoriščali 30 odst. naprav«. LIKERJI IN SORODNO: «... aktivnost ... je bila diskretna«. PIVO, LED IN PIJAČE: ((Depresija naročil na notranjem in zunanjem trgu se ni spremenila tudi v mesecu aprilu«. IZDELKI IZ LESA: ((Kriza, ki zaradi različnih vzrokov gospodari na tem sektorju, se ni pričela reševati tudii v a-prilu«. PAPIR: «... aktivnost diskretna ... podjetje ((Modiano« je izdelalo v aprilu 354 stotov papirnatih izdelkov, kar predstavlja 61,34 odst. izkoriščanja naprav«. TEKSTIL: «... Kljub regresom, ki so se opazili v aprilu v naročilih tako iz tujine kot z nacionalnega trga, je bila aktivnost tovarne nJutificio e Canapificio Triestino« v celoti diskretna«. OBLAČILA: «Slično, kot so zabeležili že v preteklih mesecih, je bila aktivnost v tem sektorju tudi v aprilu šibka«. GRADBENIŠTVO: ((Stanje aktivnosti moramo označiti tudi v tem mesecu za kritično«. (Vse citirano iz: Camera di Commercio Industria e Agri-coltura Trieste «Situazione E-conomica a Trieste nel mese di aprile 1953» leto V. št. 4. stran 13 in 14). Vzroki za vedno hujšo krizo tržaške industrije so po mnenju malih industrijcev v; izgubi zaledja, ki je predstavljalo najvažnejše tržišče za lokalne poizvode, krizi ladjedelniške industrije in konkurenci bližnjih italijanskih podjetij, ki delajo v boljših pogojih. Tem objektivnim vzrokom pa se pridružujejo še čisto subjektivni, ker državne ustanove (ne pozabimo, da tam sede rimski uradniki) dajejo dela za svoje potrebe družbam izven ozemlja, medtem, ko: «vidimo, da iz bratskih pro- (iz govora direktorja združenja malih industrijcev dr. Rocca na že omenjenem zasedanju). Poleg tega pa so na delu vztrajne sile, ki preprečujejo vsako zdravo iniciativo za premostitev krize. Omenjeno združenje je lani tako napravilo podroben in konkreten načrt vendar: '•Načrt je dobil v besedah najširšo in najvišjo podporo, v praksi pa so odgovorni ljudje Pripisali načrtu tako vrednost in take tendence, da so zavrli podporo, katero je načrt predvideval«, (dr. Rocco prav tam.) Prepričani smo, da komisiji socialistične internacionale ne bo težko iz množice navedenih dokumentov ugotoviti, kdo in zadaj je kriv za sedanje žalostno stanje tržaškega prometa, pomorstva in industrije. S. B. JAVNO SE SLOVENŠČINA NE SME NITI VIDETI NITI SLISATI i lilCk Vi IP.-3 4. .«1 mtm in vigore il giovno della sus nH:a Gazzdla i\ present& tfeereto, mimito serto »elia raeeolta nffirnJe decreti del Begno d}ltalla, maadando a chiua ada furte eontt 15. aprile Reg. 2iL Mfi del a /• Sba&cita delavčeve tja f»fced iiPiTiViif if/p tovri^niSItecjn ^Fotoelektrična pljuča?.' pomenijo nov korak naprej v boju proti poklicnim boleznim industrijskih delavcev, ki jih povzročata napredek industrije in moderne tehnike Prah, ki ga ustvarjajo sodobni industrijski obrati, je lahko zelo nevaren za delavčevo zdravje. Razne vrste prahu, ki ga vdihava delavec, kopičijo v telesu vedno več strupa, raznevrste »prašnih bolezni« se pa pojavijo navadno šele nekaj časa po tem, ko je delavec že vdihaval nevarne količine prahu. Naj omenimo med nevarnimi vrstami prahu zlasti berilov prah. Zaradi njene trdote in majhne teže uporabljajo to kovino v vedno večji meri bodisi samo ali kot zlitino z bakrom. Dosedanje metode za merjenje količine prahu v tovarniških prostorih zahtevajo velike vzorce, če hočemo do- Nenavaden pogled na palačo tržaškega magistrata (Foto Magajna) ETNOGRAFSKI MUZEJ V EIUDLJANI Pripravlja raistauo i Moderni galeriji od 22. III. do 12. VII. 22. junija bo v spodnjih pro. 'mrih Moderne galerije v Ljubljani odprta etnografska rftzstava, ki jo prireja Etno-{Rafski muzej v Ljubljani. Razstava ki je prirejena ob tridesetletnici Etnografskega *huzeja bi morala biti po prstnih načrtih že meseca maja. Ker pa bo letos v juliju Ljubljanski festival, je bila na 2eljo prirediteljev festivala tuni etnografska razstava prelomna na kasnejši termin m bo Jako odprta od 22. junija do '2. julija. Kot je znano se je Etnograf-Jai muzej po osvoboditvi lo-'1 pomembne naloge, namreč njstematičnega raziskovanja slovenskega ozemlja, hoteč na ta način na terenu samem 2brati za znanstveno proučevanje čim več gradiva mate-Dalne, socialne in duhovne Jthlture slovenskega ljudstva. To svoio nalogo Etnografski nthzej uspešno opravlja in raziskovalne ekipe so se že več, *rat mudile na Dolenjskem. ®a Koprskem in na severnem Primorskem. Pri vseh teh akcijah na terenu je bilo zbra-ho ogromno gradiva, tako Predvsem zapiskov o življenju našega ljudstva v preteklosti ■h sedanjosti, o ljudskih običajih, nošah, o življenju na-čega ljudstva v preteklosti in sedanjosti, pa tudi o socialno. Pravnih odnosih v prejšnjih časih in danes. Etnografi pa napravili precej fotografskih posnetkov in nabrali veliko etnografskih predmetov, t. j. predmetov, ki zanimajo etnografe, kot proučevalce življe-nja našega ljudstva. In del vsega tega, pri raziskovalnem delu nabranega gradiva, hoče Etnografski muzej prikazati na sedanji razstavi, ki naj v risbah, slikah, fotografijah, grafikonih in etnografskih predmetih, pokaže uspešnost dosedanjega terenskega raziskovalnega dela etnografskih ekip. Ker so terenske ekipe Etno-grafskega muzeja delovale predvsem na Dolenjskem (v okolici Mokronoga, Grosupelja in St. Jerneja, na severnem Primorskem, (v Kobariško. Breginjskem kotu, okolici Trente in Kobarida) ter v Sloven. ski Istri (področje Dekanov in Marezig) bo tudi sedanja etnografska razstava prikazala predvsem življenje našega ljudstva v teh krajih. Močan poudarek bo vsekakor na ma. terialni kulturi, ki bo na raz. stavi obsegala tri manjše dvo-rane, Ena bo posvečena mate. rialni kulturi Dolenjske, druga materialni kulturi Severne Primorske tretja pa kulturi Slovenske Istre. Tako bo vsak od teh predelov slovenskega ozemlja prikazan kolikor mo. goče popolno. V obeh nasled' njih dvoranah pa bosta prika- zani socialna in duhovna kul. no pri svojem raziskovalnem I tura, vsaka v eni dvorani to-delu na terenu izdelali tudi I da skupno za vsa tri področja Veliko število risb in črtežev, 1 Razstava materialne kulture bo prikazovala predvsem ljudske stavbe, notranjo opremo hiš, ljudske proizvajalne načine’ pa tudi ljudsko nošo. Posebno zanimive bodo na razstavi vsekakor rekonstrukcije ljudskih noš, izdelane na pod-lagi pripovedovanja ljudstva in zapisov članov etnografskih ekip na terenu. Tako bo razstavljenih dvanajst podob ljudskih noš iz Severne primorske, kjer se sicer ljudske noše do danes niso več ohranile in ni o njih več nikakih sledov, razen še v ustnem izročilu. Zelo zanimiv in poučen obenem bo oddelek socialne kulture, ki bo med drugim pokazal tudi posestvene razmere na Dolenjskem, zemljiško razdeli. t,ev izseljevanje v tujino dveh generacij, propad vinogradništva v okolici Mokronoga in naraščanje bajtarstva. Prikazane pa bodo tudi socialno-higienske razmere na razisko-vlnih področjih, tako način pridobivanja vode stanje gnojišč, stranišč, število nezaposlenih in drugo. Res da so to stvari, ki niso izrazito etnografskega značaja, vendar pa morajo etnografi poznati tudi te stvari če hočejo dodobra spoznati življenje našega ljudstva in proučiti vsa vprašanja materialne in socialne kulture. Bo pa prikaz teh socialnih razmer na etnografski razstavi služil tudi drugim namenom, predvsem boljšemu poznavanju razrem na našem podeželju in borbi za prosvetitev ljudstva. Duhovna kultura se bo na razstavi omejevala predvsem na ljudsko umetnost, na glasbo, pripovedništvo in plese. Vse to bo deloma prikazano s fotografijami, (brško opasi-lo v Dekanih n. pr. bo prikazano v 14 originalnih fotografijah, ki bodo celoten potek opasila), deloma z zapiski s starimi glasbili, geografskimi kartami. Poživljali pa bodo vso razstavo pravi etnografski predmeti (domače orodje razne priprave, noše, izdelki domače obrti, listine itd.) nabrani na terenu To je vsekakor samo kratek prikaz tega kar bo prikazovala ta zanimiva etnografska razstava, ki bo prva tovrstna razstava v Ljubljani. Zato ni nobenega dvoma, da bo vzbudila veliko pozornost, kot so biti zadosti prahu za kemično in spektralno analizo. Navadno preteče tudi precej časa, predno so na razpolago izsledki analize. Ker so toksične količine prahu često izredno male, se med tem delavci nadalje zastrupljajo. Leta 1947 je ameriški znanstvenik; Aughey izdelal aparat za registriranje svinca, ki se nahaja v tovarniškem zraku. Zrak je pritegnila iskra, katere svetloba se je po prehodu skozi majhen spektrograf odtisnila na fo-tografični plošči. Intenzivnost spektralne črte svinca je označevala količino svinca v zraku Čeprav je bila ta metoda mnogo hitrejša od prejšnjih, je čas, ki je bil potreben za osvetljenje in razvitje fotografske plošče, še vedno preprečeval neposredno ugotovitev količine svinca v zraku. Augheyev vrstnik Kop-pius je zamenjal fotografsko ploščo v Geiger-Muellerje-vim števcem, na katerem je lahko takoj in neposredno čital količino svinca v zraku na ioniziranem kazalu v cevki. Vendar je Geiger-Muel-lerjev števec včasih točen, včasih pa odpove. Tudi je črta svinčenega spektra tako lahna, da je ne zaznamuje nobena fotocelica. Berilov spektrum vsebuje črte ultravioletnega področja, ki napravljajo fotocelico dovzetno za svetlobo. To je dovedlo znanstvenike Angleškega zavoda za atomska raziskovanja v Harwellu do tega, da so konec leta 1950 izdelali prvi berilov spektro-grafski svarilec ali tako imenovana ((fotoelektrična pljuča«, na katerih se lahko neposredno čitajo željeni podatki. Eo tem vzorcu je tehnični ravnatelj družbe Win-ston Electronics, Lawrence, izdelal prvi trgovinski model, ki ga bodo v kratkem poslali ameriški komisiji za atomsko energijo. Ta »pljuča« vsrkavajo zrak skozi odprtino, ki ima obseg človeških ust in to v ritmu, ki odgovarja človeškemu dihanju pri ročnem delu. Prašni delci zraka se pri prehodu skozi električno iskro med dvema bakrenima elektrodoma zasvetijo, ta svetloba preide skozi malo špranjo in pade na vbočeno zrcalo spektrografa, ki je vgrajen v aparat. Zrcalo odbije svetlobo na difrakcijo, ki je razdeljena na polje od 15.000 črt za vsaka 2,54 cm. Svetloba se loči na razne valovne dolžine, ultravioletna luč ene od obeh črt berilove iskre se po zrcalu odbije skozi drugo špranjo in nato jo vzbudile manjše podobne razstave, ki so jih etnografske ekipe priredile po končanem raziskovalnem delu na tistem področju, kjer so delovale. Zlasti v dneh, ko bodo prišli v Ljubljano ljudje iz vse Slovenije bo pomen etnografske razstave še toliko večji. Sicer pa prav gotovo nikomur ne bo žal. če jo bo obiskal. S. R. mšmm na občutljivi površini foto-ojačevalca. Povečanje toka skozi fo-toojačevalec se ravna po intenziteti berilove črte in zato neposredno pokazuje količino berila, ki ga vsebuje zrak, katerega se preiskuje. Tok celice se ojači in spravi v pogon registrirno napravo, katera prikaže količino berila. Poleg ocenitve berila v zraku je pa zaželeno, da se določi povprečna stopnja o-kuženja zraka v 20-minutnih presledkih osemurnega delavnika, Da se omogoči še to, so vgradili poseben elektronski integrator, ki sešteva količine, označene od trenutka do trenutka določenega časa in ki registrira povečanje, do katerega pride * v istem času. Po koncu želenega časa se integrator vrne na ničlo in ponovi seštevanje. Gibe integratorja povzema registrator, katerega papir ima posebno alaimno črto. Ce se v določenem času doseže maksimalno varnost- no mejo, prereže kazalec a-larmno črto in sproži alarmni zvonec ali svetlobno o-pozorilo ali pa avtomatične varnostne naprave, ki kontrolirajo ventilacijo ali celo obrat strojev. Ta umetna pljuča se prav lahko skupno z zračno črpalko in generatorjem isker prenaša iz ene na drugo točko tovarne ali delavnice. Naprava je prvi spektrografski svarilec za ugotavljanje najnižjih stopenj okuženja zra-ka. Naprava je sicer bila izdelana za merjenje berila, lahko se pa uporablja tudi za razne druge prvine raznih valovnih dolžin, za katere so dovzetne katode fo-toojačevalca. Naprava se je izkazala tudi za odličen svarilec pred nevarnostmi silikatov. Fotoelektrična pljuča pomenijo nov korak najprej v boju proti poklicnim boleznim industrijskih delavcev, ki jih povzročata napredek industrije in moderne tehnike. NEPOBOLJŠLJIVI KLEVE1N1K1 IN ZASTRUPLJEVALCI JAVNEGA MNENJA Želeli bi ribariti v kalnem Ko je na lanskoletnem zase- | morda v njih čutiti kakega danju političnega odbora OZN | osvežujočega znaka popušča- Lovsko letalo na reakcijski Pogon, vrste «Vanipire», se spušča na matično letalonosilko. jugoslovanski delegat Vladimir Dedijer objavil podatke o sovražni propagandni dejavnosti SZ in satelitskih dežel proti Jugoslaviji, so vsi delegati z največjo pazljivostjo sledili njegovim izvajanjem, podatki jugoslovanskega delegata o sovjetskih metodah klevetniške propagande proti majhni in nikogar ogrožajoči državi kot je Jugoslavija so napravili r.a vse prisotne močan vtis. Med drugim je Dedijer iznesel tudi podatke, ki jih je sicer skupščina OZN. čula že nekajkrat pred tem, koliko časa je posvečenega v radijskih emisijah vzhodnoevropskih držav natolcevanju in blatenju Jugoslavije. Iz njih je razvidno, da je pri tem Jugoslavija na prvem mestu, da je nebrzdani in umazani gonji proti njej rezerviranega več časa kot pa vsem skandinavskim državam skupaj, tudi več kot vsemu arabskemu svetu. Dramatičnost teh podatkov, v katerih verodostojnost ne gre dvomiti, je resno vznemirila vse delegate. Med njimi je bil samo eden, ki je ves čas uporno molčal, da bi nekoliko kasneje na docela neprepričljiv prazen in demagoški način skušal zabrisati vtis, ki so ga bila izzvala pri vseh prisotnih od jugoslovanskega delegata iznesena dejstva. Medtem pa, ko se je sevjetski delegat napenjal, da bi «dokazal» nasprotno, namreč kako je sovjetski radio v službi miru, so moskovska )n satelitske radijske postaje nadaljevale z nezmanjšo močjo svoje napade proti Jugoslaviji. Danes, leto dni potem, ko je jugoslovanski delegat iznesel svojo pritožbo in je ves svet po svojih delegatih v Glavni skupščini OZN zvedel za nešteta nasilja SZ in od nje odvisnih držav do Jugoslavije, se vendar zadevno stanje ni prav nič spremenilo, Moskovska radijska postaja ni niti za minuto skrčila svojega programa protijugoslovanskih oddaj, ki danes celo presega onega za ves ameriški konti-net. Pri tem si bo morda kdo zastavil vprašanje, kakšen je nadaljnji ton teh oddaj, ali ni nja v dosedanji napetosti, kakega znaka dobre volje. Prepustimo, naj na to vprašanje odgovore dejstva. Vvemimo za primer moskovsko oddajo od, recimo, dne 21. maja tega leta. Tega dne je moskovska radijska postaja oddajala v vseh jezikih, tudi v slovenščini in srbohrvaščini, običajni obvezni članek iz «Pravde» in Tassove komentarje. To je bilo ogrodje oddaje, poleg tega so bile na programu še nekatere vesti in članki. V španščini so oddajali podatke o nekih paleolitskih najdiščih v Sibiriji. Dalje članek iz «Komsomol-skaje pravde« o taborenju sovjetskih športnikov, namenjen angleškim, francoskim, nemškim in skandinavskim deželam. Istega dne pa je Moskva poleg običajne propagande, senzacionalno-znanstvenih odkritjih in pisane reportaže, oddajala tudi klevetniške napade proti Jugoslaviji, pri čemer se ni pomišljala napasti celo osebnost predsednika republike. Torej to naj bi bili tisti tako imenovani miroljubni znaki, ki se o njih zadnji čas čedalje več govori, in je ves svet v pričakovanju konkretnih dokazov, s katerimi naj bi SZ potrdila zadevna zagotovila in zveneče besede. Mnogi zares verujejo v to. Ce pa glede vprašanja miru izhajamo s stališča, da je ta nedeljiv, da se je nemogoče zanj iskreno boriti, kadarkoli bi ga kdo hotel jemati kot instrument vsakokratnega političnega kominformizma in spekulativne računice, in ne obratno — kot celovito, zaokroženo moralno-etično vrednoto, če torej izhajamo iz takšnega stališča, pri tem pa primerjamo nekatere tovrstne sovjetske zunanjepolitične poteze drugod z njeno izzivalno akcijo proti Jugoslaviji, potem imamo vso pravico podvomiti v iskrenost omenjenih njenih mirovnih zagotovil in ponudb. Kajti, medtem ko skuša SZ s pomočjo široko zasnovane in bržčas do podrobnosti izdelane diplomatske akcije, začeti z nekakšno revizijo svojih odnosov do nemškega in avstrijskega vpra- šanja, dalje s poskusom ureditve nekaterih vprašanj s Turčijo itd., ustvariti videz, kot da ji je res kaj na tem, da bi se odpravila dosedanja napetost v svetu pa vodi po drugi strani še naprej svojo diskriminacijsko gonjo proti Jugoslaviji z ne zmanjšano silo, Tako govore dejstva, jasna in razumljiva dejstva za vsa-kogar, ki nima pri tem kakih posebnih računov. Prav takšne posebne račune — pozna jih že ves svet! — pa imajo nekateri nepopravljivi fantasti v Italiji, ki v svojem časo. pisju, ne da bi vodili kakršnegakoli računa o svoji novinar, ski morali in časti, objavljajo neodgovorne članke izrazito izzivalnega značaja in v ničemer skladne z interesi italijanskega ljudstva, nasprotno, ki krepe prav tisto in takšno zunanjepolitično koncepcijo palače Chigi, kakršno more voditi samo nekdo, ki mu je zelo malo mar teh interesov, ki zaslepljen od nebrzdanega nagona drvi v neizbežno pogubo. Ti gospodje so vam naenkrat silno zaskrbljeni, baje za radi nekakšnih znakov zopet, nega zbližanja med Moskvo in Beogradom, kakor že vse do. slej, posebno pa zadnje dni uporno ponavljajo. Milanski ((Corriere d’informazioni» je že nekajkrat objavil vesti o tem, kako da so sovjetske radijske oddaje «že zdavnaj izgubile svoj nekdanji težak ton«. Sovjetski delegat v Političnem odboru OZN, ki je po Dedijerovem govoru v zvezi s sovjetsko protijugoslovansko gonjo onemel, ker pač ni imel nobenega resnejšega protiar. gumenta, s katerim bi njego. ve trditve izpodbil, si vsekakor nikoli ni bil mislil, da mu bo v tem primeru prav Italija priskočila na pomoč. Ze omenjeni časopis je dne 2. junija, prejkone na namig rimske vlade, objavil vest, češ da je «Kremelj ponudil Titu pakt o nenapadanju«. Dobro obveščeni krogi prav v istem članku, poročajo, da so med Beogradom, Sofijo in Tirano v teku pogajanja za obnovi, ter gospodarskih odnosov itd. Vrnitev sovjetskega pilota Bondarenka, kar predstavlja popolnoma normalen postopek v deželi, kjer se spoštujejo mednarodnopravna določila: konstruktivni poskusi jugoslovanske delegacije na podo navski konferenci v Oršavi, s katerimi se je težilo, da bi se zavarovali jugoslovanski na. ravni interesi, izvirajoči že iz njenega geografskega položa. ja (pri tem je italijansko časopisje enostavno zamižalo; ko je prav te dni tudi Avstrija podpisala donavski sporazum) — vsi ti in podobni «argumen. ti« so dobrodošli rimski diplo. maciji, ki v pomanjkanju trd. nejših in bolj realnih temeljev gradi na špekulaciji, natolcevanju in senzaciji, računajoč, da ji bo v kalnem laže kaj uloviti. Medtem ko bi se imeli po mnenju italijanskih političnih vsevedežev, Jugoslovani in kominformovci zdaj vreči v objem, pa še dandanes padajo jugoslovanski obmejni stražniki v njihove zasede in umi. rajo od njihovih krogel. V kolikor pa kaže. da so Rusi in sateliti omejili svojo protijugoslovansko radijsko gonjo, se je to lahko zgodilo samo na račun povečanega števila vsakovrstnih obmejnih izzi-vanj, kar je, prvič bolj učinkovito, drugič pa je to Sovje, tom pred mednarodno javnostjo laže prikriti, kot pa kak protijugoslovanski pam-flet moskovske radijske posta, je, ki mu sleherni tostran železne zavese lahko prisluhne jn obenem ugotovi, da sicer Sovjeti res ponujajo vsemu svetu mir in odprte roke, da pa istočasno ne prenehajo s huj. skanjem proti Jugoslaviji, vsled česar je potrebno ohraniti vso potrebno opreznost, da bi se tudi oni ne opekli. Ta opreznost pa nikakor ni po volji Sovjetom, ki bi ves svet radi zazibali v dokaj tvegano sanjo o iskreni miroljubnosti njihovih namenov. Zatorej so tudi omenjene izmišljotine in natolcevanja od strani italijanskega časo. pisja v zvezi vprašanja odno. sov Jugoslavije do SZ in njej priključenih «pokrajin» praktično na liniji zavajanja med. narodnega javnega mnenja na sovjetske limanice, za njihove ozke, sebične in nepoštene namene. VREME Vremenska napoved za danes: prevladovalo bo pretežno jasno vreme z morebitnimi vmesnimi pooblačitvami. Temperatura se bo nekoliko dvignila. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26 stopinj; najnižja 19, 6 stop. TRST, sobota 30. junija 1953 PRIMORSKI DHEVHIK Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 21.00 Z mikrofonom po Primorski. —- Trst II.: 22.00 Lisz Koncert št. 1. — Trst I.: 21.30 Koncert beneške pesmi-— Slovenija: 14.00 Hrvat s ka narodna glasba (prenos iz Zagreba). —;—" ,1...",. j Ob Doberdobskem jezeru meseca julija... V slikoviti okolici jezera bodo Ooberdobci pripravili praznovanje z izbranim programom, ki se ga bodo udeleženci gotovo še dolgo spominjali Ze večkrat smo goriški Slo-venci izbrali Doberdobsko jezero kot najbližjo izletniško točko, in res to presihajoče jezero, na bregovih katerega se bohotno širijo visoki topoli, nas vedno vabi v ta kotiček Krasa, ki je Krasu le malo podoben. Lepo ravnino tik jezera so Doberdobci letos izbrali za proslavo svojega p raz. nik a, julija. Okoli mogočne vrbe, ki sameva v sredini travnika, nameravajo položiti lesen pod za plesišče in oder, i> senci bližnjega topolovega gozdiča pa bodo postavili mize, pri katerih bodo stregle brhke Doberdobke in prinašale dobro kapljico in pošten prigrizek za žejne in lačne goste. Prostor za proslavo je torej že izbran in Doberdobci hitijo s pripravami, ker je njihov namen, da bi ta praznik uspel in da bi še dolgo vsi pomnili ta dan. Program, ki je v načrtu za ta praznik, je zelo pester. Med ostalimi točkami, ki imajo predvsem namen zabavati mlado in staro, je tudi trode-janka Josipa Ogrinca «V Ljub. Ijano jo dajmo». To je veseloigra iz kmečkgae življenja, in ker je to prvi večji nastop dramske družine iz Doberdoba, bo žel gotovo velik uspeh. Pri igri sodeluje le mladina iz vasi, ki se vestno vadi že dalj časa in ki bo gotovo lepo prikazala zapletljaje lepe Marice, njenega razboritega očeta, veselega hlapca in vseh drugih nastopajočih. V sugestivnem scenariju pa bo zvečer ples. Na eni strani topolov gozdiček, na drugi razsvetljeno jezero, kjer bodo odsevale luči, v sredini pa pa. ri ki se bodo vrteli okoli stare vrbe. Vse to bo nudilo lepo sliko, ki bo obiskovalcem ostala trajno v spominu. Da bi prišla lepota jezera do prave veljave, se prireditelji ukvarjajo z načrtom, kako bi v večernih urah razsvetlili jezero z raznobarvnimi ognji. V odmoru bo nastopil tudi balet, o katerem pa prireditelji ljubosumno molčijo, ker hočejo, da bi ta bil pravo presenečenje. Veselični prostor je že izbran, priprave so v polnem teku in zato imamo za potrebno da že sedaj opozorimo jav. nost na ta praznik, ki bo v vrsti naših prireditev predstavljal res nekaj novega in lepega. Goričani vse premalo poznamo lepote naše bližnje okolice, in to je lepa prilika, da obiščemo ta kotiček, ki v svoji divji lepoti ne zaostaja. Tudi Tržačani, ki imajo do jezera zelo ugodno zvezo, nas bodo nedvomno obiskali. Dan in točen spored tega praznika, kakor vse označbe za prevoz, bomo objavili t> naslednjih številkah lista, že sedaj pa vabimo vse na ePraz-novanje ob Doberdobskem je. zer u!» MC Natečaj za mesta državnega podtajnika Goriška prefektura sporoča, da je bil najavljen natečaj za63 mest za državnega podtajnika. Za pripustitev k natečaju je potrebna diploma v pravnih, političnih in socialnih vedah. Odlok o natečaju je bil objavljen v Uradnem listu št. 120 od 27. maja t. 1.. Prošnje s predpisanimi listinami naj prizadeti vložijo na prefekturi, kjer imajo svoje bivališče. Rok za vlaganje prošenj zapade 26. julija t, 1.. Za vsa potrebna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na prefekturo. Vlom v realno gimnazijo Na realni gimnaziji so pred dnevi zapazili, da so ponoči bili na delu tatovi. Iz tajništva so odnesli bančni predal, v katerem je bila hranilna knjižica, knjižica «Banche del Lavoro«, nekaj bančnih nakazil v vrednosti priblino 30.000 lir, nekaj zakladnih nakazil približno iste vrednosti ter e-no uro. Policija je takoj uvedla potrebno preiskavo, da bi izsledila tatove. KINO VERDI: 17:, «V prepadih nega morja« ir biči». MODERNO: 17, ((Obsojene« Eyers. CENTRALE: 17, »Uporniki Atlantika« M. Stevens. VITTORIA: 17, »Roman mojega življenja« L. Paioli. Cr- «Krilati ri- S. Koristno branje za jutrišnji kongres Zadnja številka «Katoliškega glasas je izšla v posebni «razsvetljeni» obliki. Uvodni članek je tiskan z mastnimi črkami in vabi vse slovenske vernike štandre-škega in devinskega dekanata na škofijski evharistični kongres, ki bo v nedeljo v Gorici. V Gorico pride ta dan sam kardinal Tisserant. Nad uvodnikom je slika goriških cerkva, ki so s tisoči žarnicami razsvetljene, in pozabi povedati, koliko to stane. Ali ne bi bilo bolje, Če bi vsaj del tega denarja dali za brezposelne, pa bi še ostalo da bi še lahko črni agitprop prevažal z avtomobili po mestu in okolici in vabil vernike k velikemu evharističnemu kongresu, katerega se bodo udeležili tudi škofje kot Santin in njemu podobni. KAKO SE IMAJO RADI V sredo so krasili z Žarnicami pročelje cerkve sv. I-gnacija na Travniku. Ko so misinovci, ki imajo svoj sedež na Travniku, to s svojega sedeža zagledali, so začeli vpiti: Viva De Gasperi — Viva Democrazia Cristiana. — Ljudje, ki so to poslušali so zmajevali z glavami in dejali: Kaj so se že sporazumeli? S praznika češenj v Steverjanu Za šaljivo igro »vlečenje vrviii je vladalo veliko zanimanje Iz beneških vasi Učeja Pri krajevnemu odseku za vojno škodo videmskega tehničnega urada so razpisali dražbo za gradnjo mosta čez hudournik Renost v občini Brdo. Most bo omogočil boljšo prometno zvezo med Učejo in Cento. Gradnja bo stala nad 13 milijonov lir in so jo zaupali Zadrugi za delo v Centi. Most so porušili med vojno, VELIKO ZMMWME PBEBIPflLSTO ZA tllFlRlJSlt.lll SODMO Hli/PRAll) Na Silvestrov večer je pri prometni nesreči izgubil življenje 24-letni geometer Antonio Bertoli 33 letni Barban, šofer pokrajinske uprave, se po nesreči ni ustavil, da bi nudil ponesrečencu po moč, ampak se ie odpeljal v garažo - Obsodili so ga na 2 leti in šest mesecev zapora, plačilo 50.000 lir stroškov civilni stranki in 500.000 lir kot prvo nakazilo za odškodnino materi Zanimanje številnih mešča. nov, ki so do poslednjega ko-tička napolnili sodno dvorano, je veljalo včeraj procesu zaradi smrtne nesreče, ki se je pripetila pozno zvečer na zad. nji dan leta lani v Gorici. Kakor se čitatelji spominja, jo, je takrat izgubil življenje komaj 24-letni geometer Anto-nio Bertoli, ki ga je do smrti povozil šofer pokrajinske u- OBVESTILO ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV ZEMLJE Obvezno zatiranje k °1 ° r 8dske9a hrošča Kršilci odločbe od 25. moja 1951 bodo kaznovani Goriška Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje poziva svoje člane, da je odločba 0 za-tiranju koloradarja od 25. maja 1951 št. 3341-III obvezna za vse kmetovalce. Ker bi hrošč prizadejal lahko veliko škodo krompirju, je treba zlasti v tem času, ki je najbolj ugoden za zatiranje, preprečiti njegovo razširitev. Pozivajo se zato vsi kmetovalci, naj začnejo borbo proti škodljivcu krompirja s tem, da se poslužujejo raznih sredstev za zatiranje. Kmečko nadzor-ništvo je že pred časom izdalo razna navodila, kako naj se uporabljajo razna zatiralna sredstva. Vsem kmetom bo samo v korist, ako se bodo ravnali po teh navodilih. Saj je krompir, vendar zelo važen pridelek naših krajev in bo borba, kmetov za uničevanje tega mrčesa gotovo vsem le v korist. Te dni bodo razni funkcionarji kmetijskega ministrstva obiskovali naše kraje da se prepričajo, kaj so poljedelci naredili za preprečitev razširitve hrošča in v koliko so izpolnili zakon o obvezni borbi proti hrošču. Ob tej priliki dajemo na znanje, da bo kmet, ki bi ne uničeval hrošča, lahko kaznovan, Kmečko nadzorništvo bo pa samo poskrbelo, da uredi vse potrebno, da bi se tudi na kraju, kjer se ni še nič naredilo, uvedla borba proti temu škodljivcu na stroške lastnika. Zato uničujmo koloradarja, ki prinaša poljedelstvu toliko škode. prave 33-letni Angelo Barban. Pokojni Bertoli je bil znan kot zelo dober sin vdove Bertoli iz Ulice Zorutti 14. Bil je tudi zaročen. Mlada zaročen, ca sta se pripravljala na sko. rajšnjo sklenitev zakona. Zad. nji večer v letu 1952 sta se odpravila na obisk in silvestro-vanje k neki družini v Ul. Gozzi. Zaročenec je v desni roki držal steklenico vina, ki ga je namenil znancem. Mirno sta stopala po Ulici Leopardi, ko je naenkrat za njima pridirjal avtomobil in Bertolija podrl na tla Padec je bil ta. ko močan, da je fant dobil zelo hude poškodbe na glavi in zaradi njih kmalu podlegel. Goričane je najbolj presunila nemarnost vozača, ki sploh ni smatral za potrebno, da se ustavi in ugotovi, zakaj je prišlo do sunka, ki je povzro. čil tudi poškodbe na samem vozilu. Sele po dveh dneh se je goriški policiji prijavil 33-letni šofer Barban, ki je svoj izostanek in svojo nemarnost pojasnil z izjavo, da ni niti slutil, da je do sunka prišlo zaradi trčenja s človekom. Po. škodbe na avtomobilu si je razlagal z razbito steklenico, ki mu jo je, po njegovih trdi. tvah nekdo v pijanosti zagnal v vozilo v Ulici Leopardi. Pre. iskovalno sodišče je celo stvar dolgo proučevalo. Sele včeraj je prišlo do sodnega procesa. Pred sodnikom se je najprej .zvrstil šofer Barban, ki je ponovno potrdil že policiji in preiskovalnemu sodniku dane izjave; za njim so prišle na vrsto številne priče, med nji. mi mlada zaročenka Silva To. mini. Posebno žalosten vtis je napravila uboga mati, ki je pred sodniki z jokajočim gla. som omenila nesrečno smrt edinca. Najprej je govoril branilec civilne stranke dr Puecher iz Trsta. V svojem govoru je podčrtal najvažnejše točke, zaradi katerih je imel za potrebno, da Barban dobi zasluženo kazen. Barbanovo krivdo potrjuje po njegovem dokaz o nenadnem begu šoferja, ki se za sunek avtomobila ni zmenil, tem- menjujejo Barbana, posebno pa je ožigosal njegov beg prav takrat, ko je bila njegova pomoč najbolj potrebna. Za ob-j toženca je zahteval 2 leti in 6 j mesecev zapora ter poravnavo sodnih stroškov, ostalo pa se mora poravnati na civilnem sodišču. Za njim je spregovoril branilec Barbana ody. Vergegnas-si. Navedel je predvsem nepazljivost pokojnega Bertolija, več je šel svojo pot naprej in i ki naj bi hodil po cesti, tako se ustavil šele po 200 m in ko I da je prevaril šoferja, ki pred je le površno ugotovil poškod- j seboj trenutno ni videl nobene be, se je vrnil v garažo. Ce j osebe na cesti. Razbito in uma-bi menil, da je bila v avtomo- j zano steklo ni dovolilo šoferju, bil vržena le steklenica, bi se 1 da bi videl osebo, ki, je padla gotovo zaradi prask, katere je | na levo stran avtomobila. Niti trenutno opazil, vrnil k svoje- i ni Barban po izjavah odvetni- mu prejšnjemu načrtu, oziro-i ka vozil preveč hitro, ker je ma na obisk sorodnikov. Toda i vozil navkreber. Njegov beg je s svojim tovarišem se je takoj j odvetnik hotel opravičiti s tre-odpeljal v garažo, kamor je nutno zmešnjavo šoferja, ki pa poklical dr. Culota in si z njim j je le avtomobil kasneje ustavil, ogledal poškodbe avtomobila. j toda ničesar ni videl in je za-Ta njegova pot v garažo izda- j to peljal avtomobil v garažo, ja njegovo nemirno vest. Nada-j da bi ga pregledal. Zato je polje je odvetnik Puecher nave- j klical odv. Culota. Zahteval je del preveliko brzino, s katero , za obtoženca oprostitev zaradi je vozil Barban, čeprav je bi- j pomanjkanja dokazov, la že 22. ura, temna noč in je j Sodniki so za zaprtimi vrati obenem še deževalo. Vozil je tudi mimo križišča in sploh ni posvetil pažnje pešcem. Vozil je tako blizu pločnika, da je povlekel za seboj pokojnega Berolija, ki je z eno nogo bil na pločniku, z drugo pa na cesti. Končno je za krivca Angela Barbana zahteval strogo kazen. Za odškodnino za sina, ki je bil edina pomoč stari materi, je odvetnik zahteval 13 milijonov lir. Državni pravdnik je poudaril vse tiste elemente, ki obre- razpravljali do 14. ure. Predsednik sodišča dr. Storto je končno izrekel obsodbo. Obtoženi Barban bo moral sedeti v zaporu 2 leti in 6 mesecev, plačati sodne stroške, stroške civilne stranke, ki znašajo 50 000 lir ter materi kot prvo nakazilo plačati 500.000 lir. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofeletti, Travnik 14, tel. 29-72. Proga št. 1: glavna postaja -severna postaja. — Ob delavnikih: odhodi z glavne postaje: 5, 5.32, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 5.55, 7.05, 7.15, 7.25, 7.35, (do 20.07 ure vozi vsakih 8 minut) 20.07, 20.15, 20.25, 20.35, 20.45, 21, 21.30, 22.45, 23.25. — Odhodi s severne postaje: 5.12, 5A5, 6.05, 6.45, 6.55, 7.03, 7.10, 7.23, 7.33, (do 20.07 ure vsakih 8 minut) 20.07 20.15,, 20.24, 20.35, 20.45, 21. 21.10, 21.30, 21.50, 23, 23.45. Qb praznikih: odhodi z glavne postaje: 5 5.32, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 6.55, 7.10, 7.20, 7.30, 7.40, 7.50, 8, (do 21. ure vsakih 8 minut) 21.10, 21.20, 21.30, 21.45, 22, 22.30, 22.40, 23.25. — Odhodi s severne postaje: 512, 5.45, 6.05, 6.40, 6.55, 7.05, 7.10, 7.30, 7.40, 7.50, 8, (do 21. ure vsakih 8 minut) 21.10, 21.20, 21.30, 21.40, 21.50, 22, 22.20, 22.40, 23, 23.45. Proga št. 2: glavna postaja -bolnica — Odhodi z glavne postaje: 8.9, 14, 16, 17.10. — Odhodi z umobolnice: 8-30, 9.50, NOV VOZNI RED mestnih in podeželskih avtobusov 15.10, 16.30 (16.45 ob praznikih) 17.50, Proga št. 3: Travnik - Stan-drež - Sovodnje. — Ob delavnikih: odhodi s Travnika v Standrež (6.30 z glavne postaje) 7.15, 8.15, 8.40, 10, U, 12.40, 13.30, 15.20, 16.40,18, 19.10,19.50. — Odhodi s Travnika v Sovodnje: (6.30 z glavne postaje) 7.15, 8.15, 11, 13.30, 19.10. -Odhodi iz Standreža: 6.55, 7.40, 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13, 14.40, 15.50, 16.55, 18.20, 19.40, 20-02. — Odhodi iz Sovodenj: 6.45, 7.30, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30 Ob praznikih: odhodi s Travnika v Standrež: 8.40, 10, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. — Odhodi s Travnika v Sovodnje: 14, 15, 17, 19, 21. — Odhodi iz Standreža: 8.55, 10.20, 13.20, 14.40, 15.40, 16.30, 17.40, 18.30, 19.40, 20.30, 21.40. — Odhodi iz Sovodenj: 14.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30. Proga št. 4: Travnik-Ločnik. — Ob delavnikih: odhodi s Travnika: 7.10, 7.50, 8.40, 11, 12.40, 13.15, 15, 17.45, 19.15, 21.30*. — Odhodi iz Ločnika: 7.30, 8.10, 9, 11.30, 13, 14.10, 15.15, 18.15, 19.30, 22*. Ob praznikih: odhodi s Travnika: 8.45*, 12.40*, 14, 14.30, 15.20**, 16.30**, 17.30, 18.30, 19**, 20.15**, 21.30», 23.30*. — Odhodi iz Ločnika: 9.15*, 13.20* 14.30; 15, 16.10»*, 17.10**, 18, 19, 19.50**, 21.10**, 22», 0.10*. *) odhaja z glavne postaje v Podgoro, **) vozi samo do Kaprive in nazaj. Proga št. 5: Travnik - letali-šče. — Ob delavnikih: odhodi s Travnika: 7.30, 9, 11, 16.30, 17.45. — Odhodi z letališča: 8, 10, 12, 17.30, 18.15. Ob praznikih odhodi s Travnika: 10, 14.15, 15.30, 16.30, 18. — Odhodi z letališča: 11, 15, 16.15, 17.30, 18.30. Proga št. 6: glavna postaja Stražice - Montecucco. — Ob delavnikih: odhodi z glavne postaje: 6.45, 7.25, 7.45, 8.25, 9, 10, 10.50, 12.10, 12.50, 14, 14.45, 15.55, 17.20, 18.30, 19.15, 19.55, 20.35, 21.25. — Odhodi iz Stra-žic: 7, 7.45, 8, 8.45, 9.30, 10.20, 11.20, ' 12.30, 13.20, 14.20 15.10, 16.30, 17, 18, 18.50, ’ 19.35, 20.15. 21. Ob praznikih: odhodi z glavne postaje: 6.45, 8, 8.35, 10, 10.50, 12.50 14, 15.55, 17.10 18.30, 19.15,’ 19.55, 20.35, 21.25, 23.35. — Odhodi iz Stražic: 7, 8.15, 9.30, 10.20, 11.20, 13.20, 15.10, 16.30, 18, 18.50, 19.35, 20.15, 21, 21.50. Proga št. 7: glavna postaja -Pod gora. — Ob delavnikih: odhodi z glavne postaje: 7, 8, U, 12.30, 13.25, 14.50, 17.40, 19.15. 21.30, — Odhodi iz Podgore: 7.30, 8.30, 11.30 13, 14.10, 15.15, 18.10, 19.40, 22.10. Qb praznikih: odhodi z glavne postaje: 8.45, 12.40, 14, 15.30, 17.10, 18.30, 19.15, 20.40, 21.40, 22.30, — Odhodi iz Podgore: 9.20, 13.25, 15, 16, 17.30, 18.50, 19.40, 21.15, 22.15,' 0.5. Proga št. 8: glavna postaja -Pevma. — Ob delavnikih: odhodi z glavne postaje: 7.15, 8, 10 12.30, 14, 17.10 Odhodi iz Revme: 7.40 8.45, 10.30, 13.10, 15, 18. Ob praznikih: odhodi z glavne postaje: 15, 16, 17.10, 18-30, 19.30, 20.35. — Odhodi iz Pev-me: 15.30, 16.30, 18, 19, 20, 21. da so prekinili zvezo Nemcem med utrdbami, ki s0 bile v Tarčentu in zgornjo Soško dolino. Kasneje so ga ameriški vojaški tehniki zasilno obnovili. V takem stanju je bil vse do sedaj, ko so sprejeli načrt za novega. Rezija 26-letni Giuseppe Di Lenar-do iz Učeje, občina Rezija, se je ponesrečil, ko se je peljal z motociklom, na katerem je bil tudi neki njegov prijatelj iz Ravence. Do nesreče je prišlo v bližini brvi v vasi Povi-ci, ko se je hotel izogniti prihajajočemu avtomobilu. Di Le-nardo se je lahko ranil. Srednje Pri pregledovanju področja okoli vasi Gorenji so karabinjerji iz vasi Srednje v neki globeli v hribu našli več vrst uporabnega orožja. Med orožjem je ena puška tuje znamke, avtomatična puška, puška kalibra 91, samokres kalibra 89, ročna bomba, več nabojev za avtomatično orožje in mitraljeze. Zdi se. da je to orožje last terorističnih trikoloristič-nih tolp. Prapoino Predsinočnim so z rešilnim avtom odpeljali v bolnico 48-letnega Guida Domenisa iz Cele v občino Prapotno. Kazal je znake možganskega pretresa. Imel je tudi počeno lobanjo in globoko rano na levi strani čela. Pred nesrečo je Domeniš šel po neki cesti v bližini vasi Cela in ni opazil 23-letnega kolesarja Umberta Antonella iz Prapotnega, ki je vozil proti njemu. Kolesar se je zaletel v Domenisa s precejšnjo brzino. Medtem ko se zdravniki glede Domenisovega zdravstvenega stanja niso izrekli, se je Antonel pri padcu ranil po čelu in bo ozdravel v nekaj dneh. Neme Pred nekaj dnevi je 57-letna Teresa Micozzi iz Nem stopila na balkon svojega stanovanja, da bi razobesila perilo. Pri tem delu se je preveč nagnila čez balkon in se prevesila. Padla je nad tri in pol metra globoko. Domači so takoj poklicali domačega zdravnika, ki je odredil prevoz bolnice v videmsko bolnišnico. Zdravniki so pri pregledu našli rano na temenu in ugotovili pretres možganov. Zaradi resnega zdravstvenega stanja se zdravniki niso izjavili. * * * Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji sprejel nekatere sklepe v zvezi s sledečimi občinami: Neme: gradnja broda na potoku Karnahta; St. Lenart: Predujem izter-jevalmice za nakup gradbenega materiala, ki ga bodo delovni centri potrebovali za popravilo občinskih cest; Fojda: predujem jz fondov konzorcija za ureditev poljskih poti; ~Hr~ - - ■ m Tekma z Grčijo za svetovno prvenstvo bo 8. marca 1954. leta v Atenah. Prijateljska nogometna tekma z reprezentanco Avstrije ki naj bi bila septembra, na Dunaju, je preložena na proš-njo Avstrijcev, ker bodo ta čas igrali kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo proti Portugalski. Mednarodni mladinski nogometni turnir na Reki Mednarodni mladinski no-gometni turnir na Reki se je pričel v četrtek. Od štirih inozemskih klubov je bil že v prvem kolu premagan klub Muenchen 1896, neodločeno pa se je končala tekma graškega Sturma s Kvarnerjem. Tesna je tudi zmaga dunajske Vien-ne, medtem ko je bolj pre-pričljiva, vsaj po rezultatu, zmaga Belinzone iz Švice. Re-zultati I. kola: Belinzona (Švica): 3. maj (Reka) 5:0 (1:0), Sturm (Štajerska): Kvarner 2:2, Hajduk : Zagreb 5:0, Budučnost (Re. ka) : Mvinchen 1896 3:2, BSK : Uljanik (Pulj) 1:0, Dinamo (Zgb) : Pomorac 4:0, Partizan (Bgd) : Torpedo (Reka) 1:0, Vienna (Avstrija) : Opatija 1:0. ^ ♦ ♦ DUNAJ, 19. — Pred 50.000 gledalci sta bili v četrtek no. gometni tekmi avstrijskih in južnoameriških klubov. Avstrija je premagala Juventus iz Sao Paola z 2:0 (1:0), a Ra. pid FC Americo iz Rio de Ja-neira s 6:4 (3:2). Prometna nesreča v Ločniku Včeraj okrog 11. ure se je v Ločniku pripetila cestna ne. sreča. Trčila sta avto in neki tovorni avtomobil. Avto «Fiat» GO 7184, katerega je vozil 39-letni Franc Trentadue, lastnik avta iz Gorice, Ul. Blaserna 30, je vozil iz Gorice proti Vidmu in v' Ločniku trčil s tovornim avtomobilom GO 5891, ki ga je vozil Mihael De Polo, bivajoč v Podgori Ul-IV. novembra 34. K sreči ni bil nihče ranjen. Pokvarili pa sta se le vozili. Na kraj nesreče je takoj prišla policija in preiskala vzroke, zaradi katerih je prišlo do nesreče. Oba voznika sta bila kaznova. na z globo, ker sta prekršila cestna avtomobilska pravila. TRETJA ETAPA DIRKE PO ŠVICI Premočna zmaga Kobleta v etapi na kronometer Schaer ie prispel drugi, vendar je moral sleči zlato majico VRSTNI RED NA CILJU 3. ETAPE RHEINFELDEN — SOLOTHURN (78 km — na kronometer) 1. HUGO KOBLET (Švica) 1.46’55”; 2. Schaer (Švica) zaostanek 5’22”; 3. Barozzi (It.) 6’24”; 4. Zampini (It.) 8’2”; 5. Clerici (It.) 8’8”; 6. Defilippis (It.) 8’9”; 7. Graf (Švica) 8’24”; 8. Fornara (It.) 8’26”; 9. A-strua (It.) 8’53”; 10. Cerami (It.) 9’9”. SOLOTHURN, 19. — Samo kaka nesreča še lahko odvzame Kobletu prvo mesto v dirki po Švici. Današnja tretja etapa je prinesla švocarskemu asu tolikšno prednost, kolikor bi si je ne mogel zamišljati niti njegov najbolj navdušen pristaš. Računalo se je s tem, da bo Koblet 78 km današnje etape na kronometer prevozil prvi; toda Hugo je prekosil vsa pričakovanja ter pustil svojega direktnega nasprotnika Fritza Schaera skoraj šest minut za seboj. Sicer se je Schaer dobro boril, toda proti nadmoči Kobleta ni mogel nič. Italijan Pasquale Fornara, ki je dober vozač v takih etapah, se je dobro držal in na vrhu Hauensteina je bil samo 42 sek. za Kobletom. Potem pa so ga prijeli krči in nagajali so mu še čiri, tako da sedaj skoraj ne more več upati niti na bolj častno mesto v splošni oceni. Tretje mesto je zasedel — eno minuto za Schae-rom — Barozzi; v ostalem so se v tej etapi Italijani dobro plasirali: med prvimi desetimi jih je sedem. SPLOSNA OCENA PO 3. ETAPI: 1. Hugo KOBLET 14,47’30”; 2. Schaer zaostanek 4’50’;’; 3. Barozzi 8’15”; 4. Zampini 9’53”; 5. Defilippis 9’57”; 6. Fornara 10’17”; 7. Clerici 1026”; 8. Astrua 10'44”; 9. Cerami U’; 10. Schetlenberg (Sv.) 11’3”. Mednarodno tekmovanje kajakašev na Savi prihodnji teden Od 2Q. do 22. junija bo na Savi pomembno mednarodno tekmovanje, tako imenovali kajak-kandahar, ki spominja na veliko smučarsko tekmovanje v alpski kombinaciji, smuku in slalomu. Kajak-kanda. har je podobno tekmovanje na vodi, in sicer v tako imenova-nem spustu in slalomu skozi nalašč za to postavljena vratca sredi divjih valov. Tekmovanje v spustu bo na «progi» od Kranja do Smlednika, slalom pa bo pri Tacnu. Brodarska zveza Slovenije, prireditelj tega velikega tekmovanja, katerega se bodo razen najboljših jugoslovanskih kajakašev udeležili tudi priznani nemški, francoski in avstrijski tekmovalci, že razpo-laga s startno listo, na kateri je 63 imen, med njimi tudi ženska Tekmovalci so porazdeljeni v mojstrski in splošni razred. Jugoslovanski tekmovalci bodo istočasno tekmovali tudi za zvezno prvenstvo. Deset najbolje plasiranih pa bo zno-va tekmovalo v izbirnem tekmovanju za svetovno prven-stvo v kajak.kandaharju, ki bo v italijanskem letoviškem me. stecu Meranu. Tega tekmovanja se bo Jugoslavija udeleži, la s petimi tekmovalci, ki bodo izbrani ob tej priložnosti v Tacnu. V kanujih so Francozi sve. tovni mojstri, zato je prireditev z njihovo udeležbo precej prihobila. Za moštveni plasman se bo-do ocenjevali časi oziroma točke treh najboljših tekmovalcev vsakega kluba. Za start so se prijavile ekipe «Forelle» Steyer (Avstrija), DKW Wiir-temberg (Nemčija), BD »Cveto Močnik« (Ljubljana), BD «Vir» (Zagreb), BD Solkan, BD «A. Dj.» (Beograd) in AjCK Beograd. Skoglund obsojen MILAN, 19. — Zaradi trčenja z avtomobilom v februarju je bil Sved Skoglund, igra. lec Interja, obsojen na globo 20.000 in nato še na odškodnino zasebni stranki v višini 100.000 lir. . Brez Coppija Italijani na Touru MILAN. 19. — Vprašanje, kdo od Italijanov bo šel n Tour, pravzaprav, ali bo se poleg Coppija tudi Bartali, se vleče že dolgo dobo, dokler m, te dni postalo posebno akutno, ko je bilo treba priti do odlo čitve. Coppi Bartalija ni maza. poleg sebe in Binda, tehnični komisar, bi že pristal na Coppijevo zahtevo, če ne 1 «campionissimo» postavljal se nekaterih drugih pogojev g e-, de sestave moštva, na katere pa Binda ni hotel pristati. Tg-/ ko so nadaljnjo odločitev predvčerajšnjim odložili, danes P* sc je Coppi odločil, da ne pdL de na Tour. Ing. Quintav»jft, generalni ravnatelj tovarft Bianchi, je izjavil, da ima COF., pi pri svoji odločitvi na svoj strani tudi vodstvo tvrdke- Potem so imeli Rodoni, B'B da in Malinverni sejo, po K8” teri so objavili imena kolesar* jev, ki so jih določili za Tour. Ti kolesarji so; Astrua, Baroni, Bartali, Carrea, CorrierV Drei, Isotti, Magni, Minardi« Rosello Vincenzo; rezerve. Grosso, Zuliani, Giudici, Bene-detti. Coletto, Rivola. Obenem je italijanska kolesarska zveza določila Bindo za tehnične* g a vodjo moštva z vsemi P°' oblastili, tehničnimi, organi*8* tornimi in disciplinskimi. Binda je izjavil, da bi bilo moštvo, če bi šel na Tour CoP' pi, drugačno. Dejal je tudi, da bi po njegovem mnenju bilo moštvo nedvomno močnejše * Coppijem. Bartali je zvečer napisal p°* sebno izjavo za novinarje, K kateri pravi, da je vesel, da je vključen v moštvo. Obza; luje, da ni tudi Coppija, (** ga pa ne imenuje z imenom)« in pri tem njegovo ravnanje obsoja, čeprav z obzirnimi besedami, ki pa vendar mnogo očitajo. Na koncu pravi, d* bodo storili vse, da ne bodo razočarali. Dne 25. junija bo gostoval v Beogradu nogometno m°* štvo «Juventus» iz Sao paoia-Tekmoval bo s «Crveno. zvez* do«, 28. junija pa s «PartiZ*' nom». Moens -1:48.8 na 800 m letošnji najboljši rezultat Tudi čas Mimouna na 5000 m je odliceD BRUSEI-J, 19. — Pred dnevi je bila tukaj lahkoatletska prireditev z mednarodno udeležbo, na kateri so bili doseženi odlični rezultati, na 800 m celo letošnji najboljši rezultat na svetu. V teku na 5000 m je na koncu zaostal Anglež Pirie, ki je pravzaprav dal tekmi največ življenja; zmagal je z odličnim časom Mimoun.. Tehnični rezultati: 800 m: 1. Moens (Belg.) 1’ 48”8; 2. Boyen (Norv.) 1’49”6; 3. De Mueynck (Belg.) 1’51”5; 4. Brenner (Nemč.) 1’51”7. 1500 m: 1. Hermann (Belg.) 3’51”8; 2. Millingan (Vel. Brit.) 3’52”6; 3. Seaman Vel. Brit.) 3’52”8; 4. Langenus (Belg.) 3’54”; 5. Dorsing (Nemč.) 3’55”5. Višina: 1. Herssenis (Belg.) 1,90; 2. Delelienne (Belg.) 1,85. 5000 m: 1. Mimoun (Franc); 14’08”4; 2. Reiff (Belg.) 14T8”8; 3. Thys (Vel. Brit.) 14‘50”8; 4. Serrouls (Belg.) 15’14”4. Daljina: 1. Weissels (Belg) 7,14 m; 2. Heirich (Fr.) 6,63 m. Jugoslovanski nogometaši v Indoneziji Povratna tekma z Grčijo 8. marca v Atenah BEOGRAD, 19. — Nogomet, na zveza Indonezije je ponudila jugoslovanski zvezi go. stovanje jugoslovanske B reprezentance ali «mlajšega» moštva. V kolikor se bodo do. govori uspešno zaključili, bo. do naši nogometaši igrali v Djakarti in še nekaterih indonezijskih mestih, Qb povratku bo jugoslovam ska reprezentanca bržkou imela dvoboj z Avstrijo 1,8 Dunaju. Cetveroboja moste Jugoslavije, Anglije, Itali)e 18 Avstrije, ki bi moral biti 1 Jugoslaviji, ne bo. ker angle* ška šahovska federacija mogla ugoditi povabilu. * * * Tajništvo Šahovske zve*J Jugoslavije je sklenilo, c'a bodo letošnji polfinalni tuB^ nirji začeli 9. avgusta. P°r° jo, da bodo igrali v treh s*cU pinah po 16 udeležencev. je prvoplasirani v vsaki * pini bodo imeli pravico so J lovati na letošnjem prvens Jugoslavije, ki bo novem in decembra v Zagrebu. . --rvSŠl Se ena smrtna žrtev na otoku Manu DOUGLAS (Otok Man), 19. — Angleški dirkač James Neilson, ki se je včeraj ponesrečil na dirki British Empire Trophy je danes dopoldne umrl v’bolnici. — Na dirki pa je zmagal Anglež Parnell (A-ston Martin) pred Whartonom (Frazer Nash), Rueschem (Ferrari) in Mossom (Jaguar). * * * SRA, 19. — Pri poskusnih vožnjah za nedeljsko dirko v Francorchampsu je Fangio na Maseratiju dosegel povprečje 188,236 km in s tem potolkel rekord tega dirkališča. Za njim so se plasirali Ascari, Gonzales, Villoresi, Havvthorn, Marimon. S AH Sele v oktobru in novembru Nemčija - Jugoslavija Šahovski dvoboj z Nemčijo, ki je bil odložen, ker se Gligo-rič in Trifunovič nista mogla pravočasno vrniti iz Južne A-merike, bo, kakor predlaga Šahovska zveza Jugoslavije, od 30 oktobra do 2. novembra v Rastadtu. PAT o’BRIBN ^ prvi metalec krogle " ^ 0 ki Je dosegel met tez Odeovorm urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI K. 6 III. nad. - Telefon številka 93-808 In 94-638. - Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — fojdružn. Gorica Ul. S. Pellico t-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. 210 dl«. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700r celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mes*^gega tisk® Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska' Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega m°® . Trjt. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvc*tržaškega tiska