237. številka. Ljubljana, sredo 15. oktobra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avatro-oge rako dežele za celo leto 1B gld., za pol lota 8 g\.f za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom sa celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. L'0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša- — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in U dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrite 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ho ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 8t. 3 »gledališka stolba". Opravnifitvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegram „Slovenskomu Narodu". Z Dunaja, 14. oktobra. Za prvo.sednika zbornici poslancev je s 338 (vsemi) glasovi izvoljen grof Coronini, za prvega mn namestnika dr. Smolka s 180 glasovi proti 150, za druzega namestnika baron (Jodl - Lanuoy S 174 proti 155 glasom. Politični predrazsodki. i. Znano nam je precejšnje število predraz-Bodkov, & katerimi se človeštvo bori uže tisočletja, pa jih še vendar n j premagalo. Taki predrazsodki so n. pr.: predrazsodki, ki nam jih dajo navadno in sicer več ali manje odgoja, stan, celo domoljubje časi nij prosto od njih, kar nam dokazujejo „domoljubi" nemški, magjarski in dr. — če se to čutje tiče Slovana. Dalje imamo še dve glavni vrBti predratsodkov: verske in politične. Jasno je, da so se n. pr. Turki in drugi /.mirom bolj ali menj odlikovali te svojim verskim predra/oodkom. Dalo bi se o tem in o drugih predrazsodkih povtdati marsikaj zanimivega, pa za sedaj naj zadostuje nekaj opazek o po-lit it nem predrazsodku. Izbrali Brno pa ta predrazaodek, ker v strankarskem življenju igra veliko ulogo, in kaj rad pripomore, da se strankarska nasprotja zaoštre na škodo tako potrebnega razumnoga napredka. Nejasni pojmi tudi tu — kakor povsodi — delajo veliko škodo. Stranka, ki ume osvobajati se, kolikor je mogoče, od političnih predrazHodkov, stopa na politično bojišče z mogočnim orožjem, s katerim se sme nadejati, da bo pobila prej ali pozneje svoje Moj prijatelj. Sveto pismo, mnogi veljavni pisatelji in stari, izkušeni, pametni možje hvalo prijatelja ter ga povzdigujejo celo nad roduega brata. Kdo bi takim možem ne verjel, in si ne želel prijatelja V Človek brez prijatelja — more-li zadevoljen biti, more-li se Brečuega imenovati V ln ako ima človek tudi res vse, česar si želi, je- li njegova sreča popolna, ako jo mora uživati sam, ako nema nikogar, s katerim bi jo delil. Teško je, veselje in srečo zaprto nositi v pretesnih prsih, naša sreča je še le popolna, ako jo še kdo drugi uživa z nami, ako najdemo koga, ki naše veselje razume, ki se z nami veseli, — še težje je pa prenašati nesrečo, žalost ln tugo brez človeka, kateri z nami t tu i, brez sočutnega tolažnika, brez duše, ki nas ume in je pripravljena z nami trpeti, brez '— prijatelja. In tudi nekako čudno je, ako politične nasprotnike če trdovratno tile* v političnih predrazsodkih. Se ve da do sedaj pač ni jedna stranka nij prosta važnih političnih predrazsodkov. Najprej politična strast več ko preveč za nje ski ln. Mi vsi dobro vcmo, da bi se lehko zgodilo in da se je zgodilo, da je nasprotna stranka zametavala brez dovoljnega ali pa celo brez VBakega stvarnega pretresa predloge, n. pr. levica edino, ker bo prišli od desnice —• in narobe. In če poznaš strankarsko stališče, je-li ti bode težavno uganiti pri kakem vprašanji ali predlogu uže naprej, kako bodo stranke odgovarjale nanj in sicer odgovarjale vefjuiel ne iz stvarnih — nego iz čisto strankarskih, t. j. političnih razlogov? Gotovo ne. Saj velik del naloga navadnega politiko-vunja, kakor se je tako na široko razvilo, se peča ravno s takim ugibanjem. Da, ne Btvarni, zrelo premišljeni razlogi, nego tako ugibanje šopiri se naše dni po širokem svetu in daje — kakor se zdi — pravi znak našemu političnemu razvitju, znak uevesel, ki 8e pa tajiti ne bo dal, ko bi se tudi hotel. In težko bode obrniti stvari na bolje, tem težje čem dalje Be pogrezujo strankarski vozovi in vozički v svoje — močvirje. Naše simpatije in antipatije bodo gotovo še dolgo vužno rolo igrale v našem političnem življenji, čeravno bo pač redko osnovane na jasno spoznanih faktorih, nego so večjidel produkt prerazličnih uplivov, n. pr.: naravnih nagonov, odgoje, različne dotike z ljudmi itd. Pod uplivom takega sočutja ali nesočutja radi sodimo preteklost, sedanjost in ugibljemo o prihodojosti. Kako različno sodijo euo isto dogodbo preteklosti ali sedanjosti ljudje različnih stranki je človek — bodi si iz katerih koli uzrokov — sam na svetu, ako nij z nikomer v ožjej zvezi, ako on nikomur in nikdo njemu ne zaupa. nČuden mož to," — govore ljudje — „nu celem svetu nema ni j ednega prijatelja, prav brez srca je." Drez srca biti, to je zlo, to je grozno 1 naj mi se očita, da ne poznam sinusov in koainusov, kakor da ne čutim, da nemam Brca. Tako misleč sklenil sem poiskati si prijatelja, naj velja, kar hoče, da le svet ne bo imel povoda in pravice, šteti me mej nečuteča, brezsrčna bitja. Ziaj pa hočem tistim, kateri so tako malo srečni, da še zdaj brez prijatelja po svetu kolovrate, povedati, kako sem prijatelja dobil, in kako sem ž njim shajal. Jako težko nij bilo najti ga, ker mi se je prav za prav sam pouudil, in ker človek, kadar je kake stvari potreben, nij zelo izbirčen. Hodil sem neki čas sprehajat se v prijazen, a vendar precej samoten kraj, kjer sem imel priliko, sanjati o meni priljubljenih pred- Vsaka vladajoča stranka pa ima težnjo, da si stalnost svojih „ideju zavaruje z raznimi postavami. Občinstvu — celo nasprotne stranke se to zdi naravno, in ustvarjajo se postava za postavo tako, da s časoma mora na tati iu je nastajalo še v vsakem bolj razvitem postavo-dajalstvu ono večje in manje prenakopicenje postav, ki pravno življenje tako te/i ali ga ctlo naravnost ovira. To je tem laglje, ker skoraj vsaka postava — ali pa morda vsaka — ima toliko neposrednih učinov, kolikor jih pričakujejo od nje in navadno še več, posrednih pa, t. j. nepričakovanih, ima vsaka dovolj in vefjidel več ko pričakovanih. Sredstvom torej ne odgovarjajo nasledki. Te poslednje resnice se ne zavedajo oni, ki goje" preveliko vero v politične ustanove. Kedo pri nas ne ve, da se je ustava sama na sebi slavila kot srebtvo, ki nas mora pripeljati do sreće — in da se še slavi, če tudi imamo protivnih jasnih dokazov dovelj, dokazov, da so ustavni obliki brez notranje vrednosti, da jim vrednost dajo ljudje, kolikor so za to sposobni, da — če za to nijso sposobni ali pa svojo sposobnost zlorabijo v saniopridue svrhe — da potem, kakor smo videli, ustavni obliki ne parno ne maj o notranje pozitivne vrednosti, mari Be zlorabijo v Č sto negativno stran ter ustava tako postaje sredstvo brezvestnežev — nikakor pa ne blagoslov narodom. To je skoro neizogibno tam, kjer ustava nij izras'a naravno iz narodnih tal, iz narodnega značaja, ampak so to le umetno vneseni obliki, za katere se morajo ljudje še le odgojevati, ker „vladni obliki imajo ceno le tam, kjer so produkti narodnega značaja" (Spencer, Studien der Sacio-logie II. 91). Tu celo znanje ne zadostuje, metih. Necega dne se tu srečava, on me — da si meni neznan — pozdravi, jaz mu odzdravim. Druzega dne Be zopet srečava iu pozdraviva. Kmalu za tem se dobiva v gostil-uici pred mestom; on se vsede k meni, se mi predstavi in takoj pridene, da ima čast me uže nekoliko časa poznati in da ga veseli, sestati se z mano. To je bil začetek najinega prvega razgovora. Ko sem poklical natakarico in si pridobil dovoljenje, da smem brez kake sitnosti krčmo zapustiti, plačal je tudi on, in šla sva skupaj v mesto. Spremil me je do mojega stanovanja in pri slove -u izrekel željo, da bi najin prvi Bestanek ne bil zadnji. — Njegov prvi vtis na mo nij bil neprijeten. Mož je bil videti izobražen in prijazen, da si nij vselej vsega hvalil, s čemer bi se bil mogel meni še bolj prikupiti. Posebno Bta se mi dopala na njem neka praktična drznost in poznanje človeških značajev, katerih lastnosti jaz nijsem imel. OdBle sva Be mnogokrat shajala, včasih ako ma narodni z na ta j ne odgovarja. Pri na a marsikdo dobro ve, da so bratstvo, enakopravnost, svoboda lepe reči — to vemo Nemci in Slovani — in naša ustava nam je imela uže davno dati precej tega. Zakaj smo tako dolgo, dolgo Čakali zastonj, zakaj od ustave mesto kruha dobivali trdo kamenje, s katerim so nas ustavoverci neusmiljeno kamnjali ? Zato, ker Nemci in mi nijsmo bili Še dorasli, da darovane nam ustavne obbke uživamo, kakor je treba. — In § 19. je ostal brez izvršilnih naredeb. Pri nas je še drug važen razlog, da bo politično Življenje ne more uspešno razvijati in sicer oao pretirano — pa še dostikrat hinjeno — obožavanje ustavnih sred-Btev ali sredstev za dosego Bvobode na po-Btavnem potu, obožavanje, pri katerem se pozablja namen, kateremu ima Blužiti Bredstvo. To pozabljanje je bilo in je gotovo svoje- in neđvojevoljno. Gjtovo imamo političnih nasprotnikov, ki prav od čiatega srca mislijo, da je jedna beseda proti ustavi smrten greh, in če bi tudi ne bila proti njej, ampak proti njenej izpeljatvi. To bo bili in so še primerno dobri ljudje — ali glasu nijso imeli. Glasili so se in se glase mari mej našimi nasprotniki najbolj taki, ki bo ustavo ustvarjali in jo bra nili za h v oje strankarske namene. Hitro se je bil tu razvil pii nas nov tip ljudij: ustavnih politikov, ki od politike Sive. Izkušnja nas uči, da so bili ti ljudje navadno kaj dostopni vsakovrstnim — najrajši slabim — uplivom in da si se popolnoma ti gubi juli v čisto osobne ali ozko strankarske težnje in sicer najbolj po tem, ko bo se bili zvezali so svojo vlado v dosego raznih ne ravno čistih namenov, v špekulacijo itd. Tu so ustavni obliki bili le plašč, ki je pokrival marsikaj, kar se je balo belega dne. In s tako gorečnostjo se je rabil ta plašč-pokrivat-nik, da je kmalu kmalu postal luknjičast ter je svet ustavoverno goloto, potem ko je drago bil za njo plačeval, gledal, kolikor je hotel. Velika večina Nemcev in Slovanov gotovo ni j odobravala takega početja. Zakaj se nij poslužila ustavnih sredstev veliko bolj, ko se je, da pokaže svoje nesoglasje? Zato, ker ustava pri nas še nij bila prav oživela in se ljudstvo Se nij prav zavedalo svojih pravic in njihovega izvrševanja — kakor se še sedaj nikakor ne dovelj — in zato, ker bo bili vrli ribiči porabili narodna nasprotja in druge sla- bosti tako lepo, da so lebko kalili vodo in mirno lovili v njej zlate in druge ribice. Dr. Fr. C — n. Politični razgled. \o(riin|e «■«->.«'I«». V Ljubljani 14. oktobra. Zadnjo nedeljo je bilo na nuna ji skupno ministersko posvetovanje. Navzočni bo bili ministri baron Ilnvoiprle, grof Bylandt, baron II( fmann, grof TasfTV, Chertek, Tisza in grof Szaparv; posvetovali so v skupnih budgetmh predlogah, katere se bode dalo delegacijam. Obema državnima zboroma na Dunaji in v Pešti se bode predložilo načrt zakona za pobiranje vojaške takse v Cia- in Trans-lejtaniji. Po določbah tega zakonovega načrta bode vsakdo, ki je podvržen vojnoj službi, a oproščen iz kakršnega koli uzroka, plačal od 1 do 100 gld. vsako leto. Ta denar bode pobiral finančni minister in tudi oskrbljeval, a ga ne bode porabil samo v podporo ranjencem m invalidom, ampak tudi v pomoč vdovam in sirotam takih vojakov, ki bo v vojski padli. Ćđ je re8, kar ustavov.Tae novine pi:6. je u s ta v ove r na stranka ločila se samo v dva kluba: v klub liberalcev in klub fortšrit-lerjev, za to čujejo te novine same gosli igrati nad državnozborsko tršo in zmagivito kličejo: ustavoverna stranka je složna! Samo nekako čudno se to čuje, ko iste novine pa na istej stran1 poročalo, da „malo število štajerskih ustavovernih državnih poslancev ne bode pristopilo k nobenemu dozdanjemu ustavovernemu klubu". O svojem času Brno poročali, na kakšen način je bil iz glasovite pravde znani 0/V»»#-hvitn voljen v zdanji državni zbor. Komitet peterih v petem oddelku državnega zbora, 8e stoječ iz poslancev Jireček, Kronawetter, Greuter, Jaques in Roser, je pričel pre-iskavanje Ofenheimove volitve na podlagi onih glasov, ki so trdili, da je Ofenheim vo lilce podmit.il. Ti glasovi pa se še nijso pre klicali. Nadalje je tudi ta odsek razvidil iz volilnih listkov, da je večinom pihala imena nanje jedna in ista roka, in zato je soglasno sklenil, petemu oddelku te volitve ne predla gati v potrjenje, ampak celi akt Ofenheimove volitve izročiti v preiskavanje legitimacijskemu odboru. Komitetu peterih petega oddelka pak je Ofenheim piaal pismo, v katerem pravi nda postopanje komiteta peterih nij nepričti kovano in je — opravičeno". V vv.il. <>m klubu se je sklenilo voliti za predsednika državnemu zboru Coroninija za prvega podpredsednika dr. S mol k o in za druzega slovenskega državnega poslanca G o dija. Ustavoverci bodo baje volili Coroni uija, Kliera in Vidu lici. Tnanje države. Knez Vogorides, guverner rzhnttnie Kuvnelife je dovolil turškej vladi, da 84 narodna vojska vzhodnie Rnrnelije preustroji. Strecker paša, poturčeni Prus, pak ie 6* nadalje zahteval, da se iz narodne vojske od-nodo vsi ruski častniki in nadomeste* se s —• turškimi. Knez VogorideB mu ie na ta kategorično odgovoril, nai Strecker ne ka?e reveč svojega prusiianBtva in sovraštva o Rusije. „Times" poročajo, da ae Avatrrc" močno na^eliujejo v onih pokrajinah katere ff Svhi/if po zadnjej vojni pridobila Hi. To izseljevanje da ie pričelo baie 30 oaob, ki so z vaemi potrebščinami, vozovi in poljskim orodjem preselili se v novo domovje. Iz ifvtt se poroča, da ne bode zbornica sešla dne 1. novembra. Vlada notna še večine zase. V Sreflci (Sofi i) so se vršile zadnjo edeljo volitve za skupščino. Vlada bode baje zmagala. ¥*<*ri&tri „Journal des Debats" piše, da je vBtop Čjlnv v državni zbir naravska posledica avstrijske iztočna politike, ki ie našo oj^ko poslala v deželo balkanskega po'mtoka. Grofu TaafYjiu se ne more odreči velika zasluga o sijajnem tem vspehu, toda Andraasy mu je zanj pot pripravljal. Avstrija se mora namreč odšle opirati v prvej vrsti na Slaviane, ker se poteza za interese slavianskih narodov na iztoku, in torej se je tudi notrania politika zasukala. To ie napotilo Čehe, da ho zopet stopili na parlamentarni majdan, na lejaje se. da zanaprej Slavjani ne bodo več v kot potisneni. Miitlijn vzdržuie samo s teškim trudom svojo armado, katero hoče imeti primerno velevlasti. Pri tej priliki spominjamo še enkrat 6nega članka, katerega je spisal general Mezzacapo (nomen e*t omen) v „Nuova Antologija" pod naslovom _Quied faciendum", in v katerem je dejal: „Skrbimo za sredstva, da ho bodemo mogli braniti, bodimo pripravljeni za boi, da bodemo imeli mir". Ta sv6t tilijanskega vojaka ie italijanske j vladi močno po volji, in vlaški vojni bulget za leto 1880 kaže 191,315.853 G2 lir. to je, za 4,625.649 ir več, nego leta 1879. Ali od parlamenta se bode še druz'h svot za voine potrebe ?a-htevalo. Kje pa hoče siromašna dežela jemati tako velikanskih ^vot? Angleški velmož Glad-stone je prav imel, ko je dejal, da je Italija podobna starki, in da so vlaške j vladi preveč pri srci težnie „Italia irredenta", in da 10 tudi podpira. Da bi bila italijanska vlada vestna in iskrena, ne bi ae dopuščale take demonstracije, kakršna je bila minole nedelje vršila se v Rimu v Blavljenje smrti Cice-ruachio-a. Irredentovci bo napravili to demonstracijo zoper Avstrijo, in zastopniki k tej demonstraciji prišli tudi iz v krčmi, včasih na sprehodih, zdaj po naključji zdaj po govoru. Bil je jako zgovoren in jaz sem ga rad poslušal. Beseda da besedo, in začel sem tudi jaz več govoriti kakor navadno. Pridobil si je moje zaupanje; razkrival sem mu počasi svoje razmere, in odpiral sem mu polagoma pogled v mojo dušo. Nekoč sva uže pozno zvečer sedela pri steklenici vina v zaupnem razgovoru, kar prime za čašo in slovesno reče: „Bodiva prijatelja, — bodiva brata!" — „Da prijatelja in brata bodiva\u mu pritrdim jaz, trčim ž njim in imel Bem — prijatelia. Odšlo je bilo videti, kakor bi ne mogla živeti drug brez druzega. Iskala in obiskovala sva se, — malo dni| je prešlo, da bi ne bila skupaj Jaz sem bil prav zadovoljen bč svojim prijateljem, le nekaj mi nij bilo povšeči na njem: zdelo se mi je, da nij prav naroden Z mano je skoro vedno govoril precej lepo in čisto slovenščino, v pogovoru z drugimi in posebno h prostim ljudstvom je pa rad rabil tisto brozgo, v katerej se stari vojaki, železničarji in beriči razgovarjajo. Da, ti ljudje so hudi sovražniki čiste slovenščine in so uže mnogo tujo spako zasejali mej prosti in meščanski narod, katero bo teško izruvati. Pa pustimo te žrtve in posredovalce nemške kulture, in vrnimo se k mojemu prijatelju. Z višjo goBpodo je govoril le nemški, če tudi je vedel, da ta slovenski zna. Te napake sem mu rahlo očital. „Prosto ljudstvo ne razume Čiste Blovenščine, ker ae je nij učilo, in jaz, ki imam b prostim ljudstvom mnogo posla, nečem mu biti neumeven, za to mu govorim v njegovem dijalektu. Kar se tiče gospode, je navada nemške konverzacije uže zastarana, da jej je teško kljubovati. Zarad tega pa sem vendar bil in bom narodnjak" — bilo je jedro njegovega odgovora. Prav všeč mi nij bil ta odgovor, pa b prijateljem je treba potrpeti, in saj nazadnje nij bil narodu nasprotnik, vsak pa tudi nema delavne moči v sebi, katera bi se bojevala z zastarelimi napakami. Ako bi bil moj prijatelj tudi kaj izgubil na tej strani, pridobil bi Bi bil zopet z ljubeznijo, 8 katero je govoril o mojem ljubljenci — Preširnu. Preširnove poezije bile 80 mu molitvena knjiga, katero je čuval kakor drag zaklad Preširna ja znal skoro vsega na pamet. Druzih Blovenakih knjig je imel prav malo. Kadar je bil pri meni, izpoBodil Bi je katero. Kdo bi prijatelju knjige ne posodil? Eno napako v mojo škodo je pri tem imel: izposojene knjige nij nikdar nazaj prinesel. Kmalu je bila polovica mojih knjig pri njem, pa jaz mu tega niisem nikdar očital, saj je bil moj prijatelj. Neki dan mi potoži, da je začasno v de-narnej zadregi, in da mu nekdo zarad tega sitnosti dela. Vprašam ga, koliko potrebuje, in potisnem mu imenovano vsoto v roke. Kdo bi svojemu prijatelju ne pomagal, ako je mogoče. Vesel sem bil, da mi je bila prilika, skazati mu to prijaznost. (Kooeo prib.) TrBta in Trienta. Ali je tedaj treba ko- mfy ki bo mu bili pokazali v k .prijateljstvu" avstrijsko - i talij ao- mentara skemu ? Londonskim ,.Tirnic" je došla iz Pariza poročilo, da Rta ae Bismark in Andrassy v Beču pogovarjala o sredstvih, s katerim bode moči Rusijo v mejah berlinskega dogovora zadržavati. O tej priliki ie Bismark neki zatrdil, da se bode energično ustavljal VBacemu prizadevanju, koje bi merilo na razširjanje italijanskega kraljestva. A.nfjleihn se z vsem svetom v boj spušča, in človek bi mislil, Bog ve, kako dobro se Britancem godi, ker njih vlada tako kupoma denar v tujih krajih v neuspešnih bojih proč mečlje. Ali — slabo kaže Angliji na svojih domačih tleh, prav slabo, in revščina in glad se Btrahovito razširjata. Popolnoma obupno pak stojo stvari na Irskem. Tu se jo v rokah nekaterih velikoposestnikov nakopičilo skoraj vse zemljišče in ubogi kmetje so tem nasproti samo sužnjiki; hirajo v gmotnej bedi in duševnej siromašnosti, — ali angleška vlada se zanje še ne zmeni. Nij čuda tedaj, ako so se ljudje uže naveličali tega stanja in bo se uprli zoper svoje tlačitelje. Na stala je namreč po celem Irskem splošna agitacija proti do-zdanjim zemljišftnira razmeram. Pa ne 11, ud angleškega parlamenta, potuje po deželi, sklicuje tabore in narod budi zoper bvoj« tlači tel je. Razburjenje raste od dne do dne, in ume se to. kajti glad ne pozna zakona. I>0|> INI. Ie Uiiblj&iiio 10. oktobra. [Izviren dopis.] Graška „Tagespost" si predvčeranjem prizadeva, v nekem dopisu z Dunaja osmešiti slovenskega poslanca barona G ci d 1 a zato, ker je on v državnem zboru slovenski storil obljubo Ta dopis je tako zloben, kakor neumen. Ne umen, ker trdi da je bila slovenska obljuba iz ust slovenskega poslanca „abotna demon Btracija", s katero je baron Goli htel prikupiti se merodajoim krogom, da bi ga pozvali na ministerski sedež! Nas bi veselilo, če bi bili v Avstriji uže tako daleč, da bi bo na vzgor priporočal kdor se ponaša sč slovansko narodnostjo, pa žal ! zdi se nam, da Be nijsmo prav do tega prišli. In ta prusofilska pangr-manska svojat se drzne o demonstracij govoriti, če v jednakopravnoj Avstriji slovensk poslanec, rojen Slovenec, ob svečanej priliki svojemu jeziku čaBt daje. „Ustavovernej" gospodi, katera čuti da jej zmanjkuje vode, bilo bi se v6 da najljubše, ko bi v Avstriji vse izginilo kar nij nemški — potem bi bil konec vseh .demonstracij", potem bi mir imela nemška duša. Zlobno pa je, ka dopisnik laže, daje slovenska obljuba barona G bdi a vzbudila občno, glasno veselost v zbornici in celo na galerijah. Pa kaj je tem ljudem za resnico, suj se v jednej sapi kar v drugič zlaže poročajo daje dr. Vošnjak, katerega mimogrede ob jednem naredi za k rajsko ga po Klanca, storil obljubo nemški! ! Da bi jedna laž bolj vpila in več učinka imela, /mislijo si brž drugo in ž njo prvo zarobijo. Kakor iz gotovega vira vemo, je dvanajst poslancev slovenski storilo obljubo; toliko jih še nikoli nij bilo in zato ta krik. In ker so se nad nekom morali znositi, zaleteli so se ta pot v pošte-ntga gospoda barona Godla! Iz Moli Ju nn llol$rtii*Nl44*iii 28 septembra. [Itv. dopis.] Sloveuski reki Sava in Drava, izvirajoči v visokih planiuah in tekoči skozi prekrasne slovenske in hrvatske dežele proti Dunavu, a ž njim dalje na iztok, zdi so u.i, da kažeta pot, kde čaka Slavjane boljša bodočnost. Davuo so uže prošli Časi, ko je po Slovenskem in Hrvatskem Turek baral in pustošil; ako ne bi bilo junaških bridko sabljo pot iz teh pokrajin, kakšne bi bile dandanes naše dežele? O denašnlej kulturi, o blagostanju in lepoti teh dežel sigurno ne bi bilo ni duha ni sluha. A kako je na Bolgarskem, kjer je turškemu div;anju še le pred par leti konec storjen ? Morete ai misliti stanje dežele, ki ie tako dolgo zdihovala pod turškim pritiskom. Vendar ne slikajte si to Btanje prečrno. ker marljivost, štedljivost in potrpežljivost bolgarskega naroda je čudovita, prirodna plod nost na balkanskem polotoku pa tako izredna, da tudi pod turškim vladarstvom nij popolnem opešala dežela in njeno ljudstvo, nego pomogli so si ljudje več, kakor je mogoče pričakovati, ker znamo, da Turek kristijanu nij privoščil ničeaar. nego le sebe samega je htel z njegovimi žulji okoristiti. Odkar pa ima Bolgarska svojo narodno vlado, ptori se neizmerno za dobrobit naroda, pa koraka ae vrlo brzo naprei v gospodar-atvenem. državnopravnem in znanstvenem obziru. Odpirajo se šole po vej deželi: ljudske šole gimnazije, realke vojna učilišča, tudi gimnazije za devojke Itd.; uredujejo se aod-niie. odoiraio se štedilnice, pošte, telegrafski uradi itd. itd. Vse to gre tako brzo in tako leno za roko, da ae ne morem načuditi. Posebno bo narodno Bobranje, ki se snide 15. oktobra, v tem obziru Še mnogo mnogo storilo. Ne bom propusti], da vas ob avoiem čaau o tem pobliže izvestim. V napred morem samo to povedati, da ai bosta dve atranki, konservativna in tako zvana liberalna oRtro nasproti stali. Poslednja stranka obstoji iz liudij, ki energično zahtevajo apojenje iztočne Rumelije, t. j. južne Bolgarske se severno. Redanjo Bolgarsko. A v ta namen so pripravni poRlužiti ae vsakega sredstva. Sedaj vladaioča fltranka je pak konservativna, t. j. ona hoče. da so na podlogi berlinskega ugovora dežela za zdaj mirno razvija, in misli si menda: počasi se daleč pride, tudi do Plovdiva (Pfli-poplia). Mi nijsmo pozvani, da sodimo o veljavnosti jedne ali druge Btranke, to nai Bolgari razmišljajo, in izkustvo bode pokazalo, katera stranka je izbrala boljši pot do zajedničkoga njima cilja. Nanomenim tudi, da ae oredboi mej tema strankama po časopisih uže ostro bije a črnilom in perom. V Srfiii izhaja list konservativne stranke „Vitošau (ime gore na južoej strani Sofije) in list „liberalne" Rtranke „Celokupna Bolgarija". Dan na dan se vodi polemika, a tako ostro, da v Avstriji niismo vajeni tako ostrih izrazov. No svoboda tiska obstoji v popolnej meri. Vlada ne konfiscira nikdar*) nobenega lista protivne Btranke, pa naj psuje na vlado ali pojedine vladne osobe kakor hoče in kakor mu drago. Tu je tiskovna svoboda menda še večja kot na Angleškem. Sedaj se bode ustanovil nov nepristransk list „JugOBlavjan-aki svet" v bolgarskem, francoskem in nemškem jeziku. Napredovanje Bolgarske vidi Be tudi v popravljanju in olepšavanju mest, v izboljša-vanju cest itd. Sofija, glavno mesto je sicer še čisto po turškej šegi Bezidano, vendar v novem oddelu, okolo kneževe palače povzdi-gujo se hiše po zapadno-evropskem načinu. Tukaj je pri vsakej hiši navadno vrt, ali vsaj prostorno dvorišče. Bivše turške hiše so obdane s posebno velikim vrtom in visokim ob- barbari!" — Dahin, dahin, o Stavec. *) Srečni — anvvalt..... /i d jem. No te so od zadnje vojake sem skoro vse na polovico porušene. Turki so se izselili iz Sofije in iz c°le okol'ce, kar je čisto T redu. sai njihovemu gospodstvu je odklenkalo 7a zmirom. ia brez ni'h bode lsglje red vzdržati in v kulturi napredovati. Na mestu njih dobiva Srfiia čisto drugačne nase'jenikp. To so izobraženi ljudje iz Avstrije, največ Slovan je; pa ne manjka niti Srbov ni Rusov, posebno mei vojaki; mej trgovci in podjetniki "o Francozi. N^mci Italijani. Grki itd. Govori se torej v S^fin v vseh evropskih jezik'h. Se slovenščino se z B^lsari čisto dobro razum°mo. Torej se Slovencu zarad neznania bolgarščini nii č'sto n»č bati. da se ne bi mogel sporazumeti. Nemški ae čuje manje, bolj francoski. S'cer pa je Slovencem priporočiti, naj se spoznavajo z bolgarskim jezikom, ker tukai ie še mnogo polia neobdelanega v duševnem in ma-teriialnem obziru Za dobro, kratko slovensko-bolgnrsko slovn'co je nže Rkrblieno. Tukaj treba delavcev, in to tako bistr'h in ukritnih kakor ao navadno Slovenci. Zemlja je neizrečeno plodna, črna kot da bi jo z oglevjem posipal, in prhka kot moka. Tu raste vse tudi brez gnojenja lahko. Kraj ie zdrav In prekrasen, voda in zrak drbri. Grozdie raRte lepo, debelih jagod, ter je sladko kakor hrvatsko ali celo itnlijansko C^la Joža Sofiie spominja me na Celie. Misli si Miklavški hrib in Pečovnik malo bolj oddaljen, pa ne tako visok, to imaS Vitošo ravno tako na iužnej strani Sofre. Savinjska dolina pri Celju in Rr.fr sko polje, skroz katero teče zlato peščeni Isker pri Snfi'i, Rta ai jako podobna, Bamo je Sr trsko polje mnogo večje. Konjičke gore in solčavske planjave vidiio se od Celia, a od Sofije južni vrhovi veličastvenega Balkana. V obče pak namerjavam mesto Sofijo r celo lepo okolico in zanimiv pot od Triglava do Balkana opisati v podlistka „Slovenskega Naroda", nadejajo se, da bode Slovence zanimalo zvedeti kaj o njihovih nij-oddaljenejših iužnih bratih, o katerih se ie do sedaj malo slišalo, a če se je slišalo, bilo je po Slavianom neprijaznih pisateljih navadno izkrivljeno. A. O. Domače stvari. — (Društvo Bpravi protivnih birokratov kranjskih) ali kakor se brez vsacega uzroka samo imenuje „konstitucijo-nalno društvo" si nij moglo kaj, da bi se spet enkrat ne oglasilo. Odbor je gospodu vitezu Schmerlingu poslal čestitko za to, ker je Htari patron vseli birokratov v gospodskoj zbornici ropotal zoper izjavo, katero je peto-rca čeških velikoposestnikov o svojem vstopu izročila zborničnemu predsedstvu. Kdo vd, kaj bode zdaj? Če se grof Taafte niti te izjave ne ustraši, potem mu nij pomoči! Da ie uradna rLaib. Ztg." z velikim veseljem od besede do besede ponatisnila telegram naših laži-konšti-tucijonalcev, temu se nihče Tulil ne bo le, saj smo uže vajeni tacih zanimljivih prikazni. — (Mariborska čitalnica) je mi-nolo nedeljo svojo letošnjo sesono začela z malim plesom. Prihodnje veselice bodo: dno 28. novembra beseda b tombolo in plesom; na sv. Štefana dan popoludne občni zbor, zvečer shod s plesom; na Silvestrov večer Šaljiva loterija in ples. — (Celjskega porotnega soda) obravnave bodo prihodnjič vodili g. sodni pr-vosednik Heinricher ali pa namestovaje ga gg. Bvetnika Levičnik in pl. Schrey. — (Za sanitetnega Sefa) pri Gra ftkem vrhovnem poveljništvu je mestu g. dr. L. Malfatija, ki gre odlikovan z redom železne krone v pokoj, imenovan višji štabni zdravnik dr. Rulolf Robiček. — (V mariborskem duhovenskem semenišči) je zda) 31 bogoslotcev. — (Goveja kuga) Be je prikazala tudi okolo Ptuja, Sevn ce in uruzih krojev na bta jerakem. Vsled tega je meja tudi proti Žta-jerskej zaprta. — (Pogorelctm) vasi Gore Nj. Veličanstvo mj darovalo treh tisoč, nego tri sto goldinarjev; tako naj se izvoli popraviti naše včerajšnje poročilo. Razne vesti. * (Zopet požar blizu Sarajeva) V Boboto po noči se je vnelo in pogorelo več mlinov in hiš tik Kovačičeve pivovarne, katero samo so reSili le z velikim trudom. Mlini so bili neki lastnina neke štajerske obitelji; tudi g. Kovačič je štajersk Slovenec. V mlinih je zgorelo tudi cesarsko žito. * (O hudih potresih) poročajo novine iz premnogih kr jev )užne Ogerske, Er> delJBke, Srbske in Rumunske. Poslednji petek popoludne so s-o začeli, okoli pol u pete ure je bd čutiti prvi potres t;b jednem v Temešvaru, Beltj cerkvi, Dreukovej, Belgradu itd. Na ve čer in po noči se je pa ponavljnl. Kol kor je Idozdaj znano, je škoda največja v Belej cer-kvi. Več dimnikov je porušenih in jedna hiša je bila tako počena, da so jo nagloma izpra zniti morali ljudij. Tudi v Drenkovej je bilo dosta hudo; na posiopjih dunavskega parobrod Bkega društva ie videti mnozih razpok. Potres je proti iztoku neki Begal celo do Bes-arabije. Todd. 13. oktobra: Pri Slona i Toršelic iz Celovca. — Krick iz Dunaja. — Perdan iz Kočevja. Pri m»ll«lt Kot h iz Pešte. — Kocbatam iz Gradca. — Senonor iz Trsta. — Medic iz Kočevja. Pri bavarHkeMi iltoru> Dvoržak iz Pecuba. Dunajska borza 14. oktobra. (Izvirno tolegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih , . 68 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru ... 69 „70 Zlata renta......81 , 70 1860 drž. posojilo .... 126 „ 25 Akcije narodne banke .... 838 . — Kreditne akcije.......2K6 kr, London Srebro . . . Napol. . . C. kr. cekini . Državne marke 117 9 o 61 10 35 33 68 Vi 90 Trgovski učenec, izpolnivši šolsko dolžnost, vzorne so pod dobrimi pogoji takoj v službo pri gospodu V najem se da iih Itroriu lii-nit štev. 3*2 pri mostu pod Šumnu* goro KOMtilnu s 3 sobami, kuhinjo, ■hrambo za jedila, vmako kletjo, 1 magazinom za žito. 1 konjskim hlovom, nekoliko kuhinjskega in obednega orodja, sobno pripravo itd. Kdor si želi po.xb.pju ogledati, ima priliko do IO. dnu decembra t. 1. Pismena vprašanja in ponudbe naj so pošiljajo naravnost meni; odgovor dobode vsakdo takoj. (485-i) Ivan Malinšek v Tacnu posta Sc. Vid nad Ljubljano. Diplom priznanja. Bec 1873. (475-2) trgovcu na Vranskem. Trgovina vinom na Telo naprama nadbiskupskomu dvoru, preporučuje svoja hrvatska vina i vina vlastitoga priroda, (468 -i) onda šljivovice, droždjenke i tropice vlastitoga proizvoda, upirničena u Sagre"bu i Eakovpotoku, uz najkulantnije cjene. vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najboljšo za to sredBtvo je dr. Roza življenski balzam. Življenski balzam dr. Itozov odgovarja popolnom vsem tem zahtevam; isti oživi VBe prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi Bvojo prejšnjo moč in idravjo zopot, Odpravlja vso teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaću sredstvo, ki se ju v kratkom zaradi svojega izvrstnega uplivanja občo razširilo. M velika s kleni ca i .*/#*#., gtol skienice .SO *»•. Na stotino pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Volespoštovani g. Fragner! Prosim vas udano, pošljite mi za priloženih 18 mark zoput „dr. Kozov življenski balzam". Ta balzam jo prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, ahujšanjo, in ako se ne more spati. Ljudje, nad kojimi so uže obupali zdravniki, postali so po tem „življunskem balzamu" zdravi in krepki. Prosim za takojšnjo priposlauje. V štovanju vam udaui 11. Stolzenberg. Loos-Heinorsdorf polog Miinclioborga 14. avg. 1875. Pf ^4>^heJoiijc3! "^8? Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Kozov ilvljeunki balzum iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevaj«*, kajti opazil som, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno ziuos, ako so zahtevali Baino življenski balzam, in no izrecno dr. Rozovega zivljenskega balzama. Pruvi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnoj zalogi Isdeiovaloa Ml. i im/mi■-/«, lokama „k črnemu onu" v Pragi, Lcke dor Spornergasse Nr. 2Uo—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mostu: Dom. Rizzoli, lekarna. V Kameni k u : Jos. Moćnik, lekarna. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. lato tam: Pragska občna domača ina/i, gotovo in izkušeno Brodatvo za ozdravljenje vsacoga prisada, rane in otekline, h ¥5 in bo kr. av. v. llalzaui f/a ulio. Skušono in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhoat, in po njem so dobi tudi popolno užo zgubljon sluh. 1 sklenica 1 gld. a. v. (2VU—9j Iščem veščega za razpečevanje šivalnih strojev, svile, cvirna, blagajnic itd. Ponuditolji imajo znati govoriti in pisati slovenščino in noinščino, imeti' jim jo prav dobre svodočbe o svojih sposobnostih, tor morajo položiti primerno lin v<*i.jo. Kedor umojo italijanščino, ima prednost. Ponudbo, odnosno osobno prijave do 20. t. m. (477—2) Franjo Detter. K Neumannova velika zaloga narejene obleke. Za gospode: Sukneno zimsko suknjo . gl. Sukneni nieneikovi . . „ .Mernikov i iz lodna . . n Moderna obleka ... „ 4'rna obleka..... „ Jesensko površnje suknjo „ Lovske suknjice iz lodua n Suknene hlaeo .... „ 1'oiionie suknjo .... „ Roitholleijev dežni plašč „ Za dečke: Suknen liirnčikov . . . Suknene obleke . . . Crno obleke ..... bovško suknjice od lodna Zimsko mikiione hlače Za otroke ' od 2 do 8 let: Obleko i/. kloliueine brez hlač...... bovške obleke a hlačami Suknena obleka s hlačami Površnje suknje , . . gl Za gospć najnovejši paletoti z Dunaja: Suknje po obliki /.a gospodo od palinerstona . . od gl. 6 do gl. 24 Suknje po obliki za gospode, ratinaste ali šopkinasto , , 10 , , 20 Suknje po obliki za gospode, iz sukna stisuenega iz vravnane preje.......... „ „ 14 „ B 38 Moderni de/.ni plasr od sukna ....... „ „ 9 „ „ 22 Elegantne ponočne suknje od klolmčino .... „ „ 8 „ „ 18 priporoča **■ M. Neumann, v L j u h I j ani, slonove ulice št. 11. Izvanjska naročila so s povzetjem natanko izvršuj6, in ono, kar se no dopade, brez ovne zameni. (473—8) IzUatelj in uiednik MakdO Ar unč.