dtev* 47. Trst, v nedeljo 16. februarja 1913 Te5aJ XXXVIII. nedeljah ta praznikih m 5., ab poaadeljklk efc ». s|vtra|. "Mamtčue »t€T. bc prodajajo po » nv*. (6 sto4.) ▼ nmogA ,o»karuah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petr«, foatojni. Šetati, Nabretini, 9*. Luciji, ^^^ Ajdoj" l&ni, Dornberpu itd. Zastarele Met. po 5 av& (10 stoi.) *4LA8I «E RA6UNAJO NA MIUMETR« t Krokortl 1 Vmooe. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi P® ® iiKUV uinai ut — -- Vrtnice, tabvalc, poslanice, denarnih po ~ ogL.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka daljna vrsta K 2. Mali oglasi po « st mm Za epiNOsr »uujns vrni* u. j. -_i— " : ,, , . » vrni pa 40 stol Oglase dprejema Iuseratui oddelek upravo ^Mtnosti". — Pljuje se izkljnćno le upravi „Edinosti". Plačljivo Id tofljivo v Trstu._ Glasilo poUtllnaga društva aa orio toke 94 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9 K t vočbe toea dopoalane naročnina, ae uprava a« < Vaiaialaa aa tz4aai« ^*J>xm ••le late Krn H«, aa H Uto I Tri dopisi aaj m potikajo na mredništvo bete. M v»» paama m m apr ta rokaplal a« m Marofraina. nglaaa ia reklamacije je podati aa upra UREDNIŠTVO i aAea Margie Oaiatd 2« (RareM | te odgovorni urednik ŠTEFU OODCfi. Usta „Edinost". - Natisnila Tiskana ■ o a aj enim poroštvom t Oiorgio Oalattf ttev. XX. mtmm litv. S41-C52. TZLPTOfl fiddio „mare nostrum"! Te dni |e priobčil „Indipendente" članek pod zgornjim naslovom — izpremeniil smo le njegov končni vpraiaj v klicaj — ki le Izšel prvotno v turinskera listu „Gazzetta del Popolo" in mu Je avtor neki Orazio Pedrazzi. Članek, pisan v Italiji za Italijane, je pisan dosti trezno in je z ene strani najbrže pojasnilo italijanskega hrepenenja po Trstu, na drugi strani pa naravnost pest v obraz za tiste naše tržaške in sploh primorske Italijane, ki nikakor nočejo pripozaati našega naroda na tržaških tleh in sploh ob Adtlji. , „ Tržaško in tudi ostalo primorsko italijansko časopisje in v veliki meri tudi druga naša italijanska javnost se je v svoji nacijonalni politiki že odnekdaj in tudi celo še v zadnjih časih ravnala po sicer zelo ndobnem, vendar pa ne ravno najprimernejšem in najuspešnejšem načelu. Odkar je na krmilu v Trstu sedanja takozvana nacijo-nalnoiiberalna večina, fe bila vedno prvo, glavno načelo njene nacijonalne politike negacija, zanikanje tržaškega, primorskega Slovanstva, pred vsemi pa tržaškega Slovenstva. In tega načela se drži tudi še v marsičem, dasi bi |o bili že zdavnaj morali poučiti n|eni neuspehi, da se nahaja na krivem potu, dasi je dobivala v tem pogledu celo najblagohotnejše nasvete od svojih bratov iz kraljestva. Misel za ustanovitev .Lege Nazionaie" je prišla Iz Italije in tako še marsikaj, kar nazlvljajo naši Italijani svojo narodno obrambo. In prav tako bla-hotno, kakor so drugi prej, odpira sedaj tudi Orazio Pedrazzi svojim tržaškim sona-rodnjakom oči o njihovem položaju in njihovih nalogah. Ali bodo naši Italijani tudi sledili njegovim, zanje gotovo pametnim nasvetom, je njihova stvar; kolikor jih poznamo mi, ostane pač najbrž stvar pri starem, nam gotovo ne v škodo, njim pa prav tako gotovo ne v korist. Pedrazzi je tako-le cčrtal pomen tržaškega Slovenstva za Italijane, in to ne samo tržaške, temveč za ves Italijanski narod: „Vprašanje pošlo van Je vanja Trsta nI samo tržaško vprašanje, temveč je tudi Italijansko vprašanje in je je treba razmotrlvatl kot tako. Motil bi se, kdor bi mislil, da z našim prizadevanjem v prilog italijanstvu tržaškega mesta in drugačni njegovi bodočnosti ( d sedanje izkazujemo e nekake dobrote Italijanom, ki so podaniki druge države; temveč vršimo obrambno deio za vitalne italijanske interese na Jadranskem morju. Jadransko morje, ki ga imenujemo „m are nostru m", s čimer hočemo označevati našo gospodarsko nadvlado in nadvlado našega plemena, ki smo si jo hoteli ohraniti, je Še naše samo po italijanstvu tržaškega in reškega pristanišča, toda v gospodarskem pogledu je naša nadvlada že Izgubljena in italijanska zastava mora gledati, kako jo z vsakim dnevom bolj prehi teva avstrijska." Pisec razpravlja nato o avstrijskem in italijanskem pomorskem prometu ter poudarja za Italijo prežalostno dejstvo, da Je PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dam is. — Prevel F. P. .Toda," jo je prekinila Akta s tesočim glasom, „ako Je bil Britanik res zastrt pjen, kako to, da suženj, ki Je pokušal jedi, ni opazil strupa? Pravijo, da je Britanik od svoj*g4 detinstva trpel na boŽJasti in med napadom da je... „Da, da, to pravi Neron, in ravno v tem se razodeva njegova peklenska zlob-nost. Da, vse jedi In pijače, namenjene Bri-taniku, so prej pokusili, toda prinesli so mu vročo pijačo, ki Jo |e suženj sicer lahko po-kusil, ki je pa deček ni mogel piti. Zato so prilili nekoliko mrzle vode, in ta voda je vsebovala strup, ki je učinkoval tako naglo, da Je Britamk brez vzklika, brez tožbe za-pil oči in se zgrudil na tla. — Nekateri nespametneži so zbežali, bolj previdni so ostali, biedi in trepetajoči, ka|ti uganili so resnico. Neron, ki |e medtem prepeval, se je sklonil nad Britanikovo ležišče; pogledal ga je in dejal: „Saj ni nič, Britanik se Kmalu zavede zopet." — Nato Je nadaljeval s svojim petjem. Toda bil je že pripravil pcgreb ; na Martovem polju Je biia prirejena grmada, in Še ponoči so prenesli tja truplo, ki Je bilo pokrito z modrimi lisami. In kakor da bi bogovi ne hoteli biti udeleženi na tem bratomoru, se Je vsul dež na imela Avstrija leta 1910. pomorskega uvoza 24,498611, izvoza pa 24,583.240 tonelat, dočim izkazujejo tri najvažnejše italijanske luke ob Adriji, Benetke, Bari in Jakia — druge manjše itak ne prihajajo niti v po-štev — v istem času komaj 3,492.560 tonelat uvoza, torej komaj šestino onega, kar izkazuje Avstrija. V nadaljnem poudarja Še prav posebej, da Je osebni promet v Adriji skoraj izključno v rokah avstrijskih paro-brodnih družeb in prav tako tudi levantinski. Kar Je še italijanskega v Adriji in vsled česar Je Adrija tudi še „mare nostrum". so ladijska moštva, mornarstvo, italijanska kultura in italijanski jezik. Zato se moreta tudi Trst In Reka prištevati ostalim Italijanskim pristaniščem, kajti te dve mesti ste italijanski In „Adrija" Je mare nostrum, ker je mornarstvo največji razširjevalec italijan-stva". Zlasti Trst, ki Je prevzel po Benetkah hegemonijo v trgovini, prednjači tudi v tem pogledu, in „na italijanstvo tega velikega pristanišča, ki se razteza od prelestne barkovljanske obali do senčnega zaliva škedenjskega in miijskega, je vezana usoda tega „mare nostrum", ki Je v veliki nevarnosti, da postane morje drugega", in to tembolj, ker avstrijska vlada vedno izdatnejše podpira pošlo van je van je Trsta, hoteč „odvzeti italijanskemu Trstu lice in dušo italijansko". Naj postane Trst slovanski, potem |e obr e ž j e Ja d r a n sk e ga morja slo van sko od ita lijanske meje tja dol do albanske obali z vštetimi Črnogorskimi lukami in tudi onim trgovinskim pristaniščem, ki ga odpro velevlasti Srbiji. Poslovanjenfe Trsta bi bil pravcati gospodarski polom za Italijo, ki upa, da se odpro nova polja njeni trgovini v balkanskih deželah, kajti „slovanski šovinizem bi napravil Trst za središče trgovine z Balkanom in tako zaprl Italiji vrata na Balkan. Dokler ostane Trst italijanski, se regulira pomnožitev prometa po vsej Adriji z recipročnim dobičkom in pomnožitev tržaškega prometa z Balkanom, bi pomenjala tudi pomnožitev prometa italijanskih prista ntšč, če pa postane Trst slovanski, bi narodnostne slovanske zveze s svojim naravnim orožjem, bojkotom in trgovinskimi vojnami, popolnoma preprečile Italiji izkoriščanje balkanskega ozadja. Jadransko morje bi postalo slovansko in Italijanom bi ostal le še spomin na njihovo „mare nostrum", a prav tako bi se tudi izgubil italijanski vpliv v Levanti. Ita lija bi bila v pravi zagati: na eni strani prodirajoče „rusko-srbsko" slovanstvo, izhajajoče od Tržiča in Trsta, raztezajoče se ob vzhodni strani Adrije in posegajoče tudi pt Mali Aziji; na drugi strani pa Francoska s Tunizijo, Algirom in Marokom: Italiji bi ostaia edino le še pravkar pridobljena libijska puščava. „Addio avvenire d' Italia", vzklika člankar, ki poudarja, da bi se Benetke, propadle v gospostvu na morju in prometu, nikakor ne mogle meriti s slovan skim Trstom. Orazio Pedrazzi zaključuje: „Trst je grmado in je trikrat pogasil goreče trske Nato je dal Neron namazati truplo s smolo; poskušali so četrtič, in Šele topot se je ogenj oprijet mrtveca. Zdelo se je, kakor da je plamteč steber odnesel B itanlkoveg?-srdečega se duha proti nebesom." „Toda Bur, toda Senekal..." je vzklik nlla Akta. .Bur in Senekal" je pripomnila neznanka s trpkim glasom; „napolnili so jima roke s srebrom, usta z zlatom, zato mol čila I" „Ah, ah!" je tarnala Akta. „Od tega dne," je nadaljevala ženska, ki je morala poznati vse skrivnosti, „od tega dne je Neron postal pravi Aenobarbov sin, vredni potomec onega lodu z rdečo brado, železnim obrazom in svinčenim srcem: pregnal je Oktavijo, kateri se je imel zahvatiti za svoje gospodstvo; izgnal jo je n* dtželo, kjer Jo je ukazal stražiti, in je imel le še smisla za dirkanje, komedije in dvor janice; pričel je živeti življenje, čegar divja razuzdanost že dve leti strahuje Rim. Kajti oni, ki ga ljubiš, deklica, tvoj lepi olimpijski pevec, oni, ki ga vsak imenuje svojega cesarja, ki ga dvorjanice obcžu|ejo, zapuiča i ponoči svojo palačo, preoblečen v sužnja, tali pa z osvobojenčevo čepico na glavi; podaja se na Miivijev most, ali pa v kako i zloglasno beznico, kjer opeva božanstveni (cesar sredi propalic in nesraranlc, sredi glu I mačev in težakov, spremljan od cimbalineg* t zvoka Cibelinega duhovnika ali pa od pi ščalke kake dvorjanfce, svoja bojna Junaštva ali ljubimske doživljaje. Nato teka, ključ k nadvladi v Adriji in nam daja, če je bi se spuščali v cerkvena vprašanja, vendar italijanski, pravico da imenujemo Jadransko Je na mestu, da se postavimo za splošno morje italijansko morje, ter je mogočen; željo ljudstva, da se mu ne dela reform, ki faktor italijanstva v Sredozemskem morju in [ bi bistveno ne imele za cerkvene stvari po- Levanti; če se pa poštovani, postane v kratkem času mogočen nasprotnik naše hegemonije in naše civilizacije. Poslovanjenje Trsta torej nI samo nevarnost za italijansko prebivalstvo tržaško, sebnih koristi, „status quo"! Tukaj bi bil na mestu i Nehote se moramo pa vprašati, koma se hoče s tem pravzaprav storiti uslugo: Italijanom ali Madjarom ? Gotovo ne duie- temveč tudi nevarnost za Italijo, za pomor-\ danjim vernikom hrvaškega mišljenja, za te sko in trgovinsko bodočnost italijansko. Zdi gotovo to ne bo balzam. Kaj se je torej res se ml, da velja že samo zaradi tega, ne-glede na vzvišena vprašanja čustvovanja in vse zaklelo zoper Slovana ? Nebo in zeibija ? Kakšne „posebne" koristi si obeta od tega tradicij, storiti vse, da se cdvrae bližajoča se cerkena oblast ? Če si jih, naj pove,, čemu nevarnosti" j bo to dobro? Morda bo hasnilo; kar tako Ali ni vse to najlepše priznanje ne-' razburjati maso pa vendar ne gre I 'i precenljive važnosti naše pozicije v Trstu in 1 Sicer je pa ša eno vprašanje: A!1 je to najboljši dokaz, kako nespametna je ona | pravično, da se odjemlje enemu, da bi fe italijanska politika, ki hoče zanikati naš zadovoljilo drugega ? 1 Kako naj se prvi s obstoj I i tem zadovolji — ni logika ! Sicer pa: mož, ki je pisal oni članek,j Navsezadnje bo menda le res, da re ima — prav! „nekaj kuha"; Rfm na! kuha — a caj gleda!... Dostavek uredništva. Resn'd na ljubo moramo konstatirati, da je od kompetentne cerkvene strani že dementirana vest o odcepljenju Reke od Senjske škofije. Ne begajte ljudstva! (Dop?s.) Ne, ni več nov glas, da hočejo odtr-j Vemiar pa s'mo 'uverjeni, da namera obstoji gati Reko od Senjske škofije. Vendar se že davno, ali se vsaj ventilira to vprašanje, varajo oni krogi, če mislijo, da se |e ljud- j Maibollii dokaz — za to so nam krvaiska stvo tekom časa kollkortollko že spopri- |zrecno katoliška glasila, ki so o vesteh taznilo s to mislijo. Ne, ni se. Se danes elede odceolienla pisala ne le resno, ampak učinkuje ravnotako presenetljivo in moreče, — morda še bolj, nego v prvič, kajti takrat se je ta glas večalimanj smatral kakor mimogredoč pojav vprašanja, kakcr le nekaka nova Ideja; danes pa — kakor dejstvo, ki s strahom polni srca reškega prebivalstva, obenem pa tudi vzbuja v veliki večini istega nevoljo in odpori Ni si težko predstavljati, s kakšnimi občutki |eml|e na znanje reški hrvaški in slovenski živelj ta udarec. Kdor količkaj pozna tamošnje ljudstvo, si vpliv te odredbe lahko predstavlja, saj je na Reki več nego pretežna večina ljudstva, ki hoče ali noče mora na tihem vsaj priznati, da J^ slovansko. „Ljudsko" štetje semalitja: z mirno vestjo se lahko trdi, da je malo hiš na Reki, v katerih bi se poleg italijanščine (saj madjarščina skoro ne prihaja v poštev) ne govorilo tudi hrvaško, aii se je vsaj ne razumelo. In tej večini je naperjen ta napad! To ljudstvo, ki je najboljši krščanski steber glede odcepljenja pisala tudi rezko. Tak dokaz nam je tudi dejstvo, da so hrvatski bogoslovd uveli a k c i j o v protest. Ta dejstva govore, da so tudi hrvatski cerkveni krogi uverjeni, da obstoji taka namera. In ker si po vsem tem smemo domnevati, da namera obstoji in da se je odnehalo od nje le spričo silnega odpora v vsej hrvatski javnosti; ker il izključeno, da madjarski imperijalizem zopet kedaj poskusi, kar se mu ni posrečilo sedaj, In ker je ta bojazen opravičena temboli vsled dejstva, da Je visoka, mogočna i^i vplivna cerkvena hierarhija madjarsko-Šo1 c -nistlčna istotaka, kakor so Lukacsi In Tisz<.: iz vseh teh razlogov priobčujemo vendar gornji dopis, došel od zelo resne strani. Če ne druzega, tudi ta izraz splošnega narodnega mišljenja in razpoloženja v resen memento, v svarilo izvestnim krogom, v opozorjenje, da bi utegnilo postati nevarno za mnogokatere interese, ki so ravno onim krogom zelo zelo pri srcu, ako bi še dalje in ki Je tekom stoletij verno spolnjevalo pravvvsem ustrezali madjarski megalomaniji verske obrede, naj dobi v zahvalo to, da se požrešnosti je odcepi od njegove v srce mu zarasle i K - senjske škofije?! In pravtako kakor Hrvati, fVlciorkT/i TTnrri^t^ čutijo z njimi tudi tamošnji Slovenci, ista; ^-tlctau V1 l^r XV.U1 U^AC. bolest reže i njim srce, kajti iralokje bij Iz koroške Albanije, Reve smo SIo-našli dva naroda, bratska, ki bi šla' venci! Ni več človeško, kar počenjajo z l roko v roki v njih težnjah, kakcr Hrvati nami. Poročali smo zadnjič, da so bile o In Slovenci — Reka In Sušak! ! priliki slov. veselice v Celovcu opljuvane Atentat, ki se ima bržkone Izvršiti! naše dame; danes moramo, žalibog, bele-nad njimi, pa zna imeti posledice, s katerimi žiti, da to še nI bilo najhuje — pljuvala je se cerkvena oblast ne bo mogla pohvaliti : celovška sfanatizirana fakinaža in s tem se Ti nasledki pa niso morda morebitni — ne,! tolažimo — a to, kar dela z nami vlada, ako upoštevamo, da ravnotako kakor zna I vpije do neba. Vlada, ki bi nas, tlačene, to ljudstvo verovati, zna i ljubiti svoj na-[vendar morala ščititi!! — Moj Bog, koliko rod, kakor Je močno v verskih ozirih, prav upanja smo stavili v novega deželnega pred-tako je tudi neomajno v zvestobi do svoje sednika, nadejajoč se, da dosežemo vsaj domovine. Ako se jih torej odcepi, bo to j tisto trohico pravic, ki nam gredo po bož-Ijudstvo obenem ranjeno v svoji narodnosti,' jem in človeškem pravu! Pa milo se nam a izvajanje konsekvenc ne izostane. Ne da dela, ko vidimo, da nas teptajo zdaj Še razgret od vina in od razkcŠJa, na čelu te družbe po ulicah, žali ženske, pretepa mimoidoče, dokler se slednjič ne vrača v zlato palačo in ne prinaša domov na obrazu sramotnih sledi, ki mu jih |e morda zadala palica neznanega maščevalca." „To je nemogoče, nemogoče," je vzkliknila Akta, „ti ga obrekuješ!" „Motiš se, deklica, to ni še vsa resnica." „Ali zakaj te ne kaznuje, ker izdajaš take skrivnosti?" „To se mi še lahko zgodi, in jaz sem na to pripravljena." „Ctmu se potem izpostavljaš njegovemu maščevanju ?" „Ker sem morda edina, ki mu ne morem ubežati." »Toda, kdo si vend2r?" „Njegova mati." „Agripina!" je vzkliknila Akta, skočila s postelje in se zgrudila k njenim nogam, „Agripina 1... Hči Germanikova, sestra, vdova in mati cesarja stoji pred mano, ubogo hčerjo Grške!... Ob, kaj hočeš od mene? Govor), ukaži, ubogam te. Samo ne zahtevaj | cd mene, da ga naj ne ljubim več! Kajti kljub vsemu, o čemer si mi pripovedovala, ga ljubim še vedno. Toda saj lahko umrem." „Nasprotno, otrok moj, le obsipaj še nadalje cesarja se svojo neskončno udano Kaliguii !" ljubeznijo, katero si izkazovala Luciju. Moje! .Pravični „Ti ne veš tega otrok ?" „Ah, kaj naj bila vedela ? Ko sem sledila Luciju, sem li poizvedovala po cesarju ? Kaj me Je brigal cesar? Ljubila sem zgolj umetnika, ki sem mu ponudila življenje, ker sem menila, da mi ponudi zato svoje. Toda, kdo je ta ženska ?" .Hči, ki zatajuje lastnega očeta, žena, ki je varala svojega soprcga. Ženska, ki je usodno lepa in k' so ji naklonili bogovi vse, samo ne srca : Sabina P o p e J a. „Oh, da, poznam to ime. Ćula sem že o tej ženski, ne da bi bila slutila, da postane zame lahko še pomembna. Moj oče, ki ni vedel, da se nahajam v bližini. Je pripovedoval drugemu starcu o tem, kar Je vse zagrešila ta ženska, in oba sta pri tem zardela. Ali ni zapustila svo|ega soproga Kristina in šla za svojim ljubimcem Otonom ? Ali ni je ta prodal pri neki slavnostni pojedini cesarju, zato da |e dobil od njega prokonzulat v Luzitaniji ?" „Da, da, tako je!" Je vzkliknila Agripina. In Jo ljubi, jo ljubi še vedno !" Je bo- lestno vzdihovala Akta. „Da," je odvrnila Agripina s sovražnim naglasom, „da, še jo ljubi, vedno jo še ljubi, kajti za tem leži neka skrivnost, neka čarodejna pijača, kakor jo je dala Cezonija upanje leži samo v tej ljubezni, kajti njena čistost naj pobija drugo, ki je pokvarjena." „Druga," je prestrašeno vzkliknila mlada deklica, „ali ljubi cesar še drugo?" i bogovi I" Je tarnala Akta, „ali sem dovolj kaznovana ? Ali sem dovolj nesrečna?" (Dalje.) bolj, nego prej. — Povsod v deželi smo nabirali za vojake ob meji in nabrale so se lepe svote: v vsakem okraju par tisočakov. Medtem pa, ko je vlada izkazala za vsak okraj nabrane svote, tega ni storila za slovenski okraj (Grafenauerjev volilni okraj !) — ampak je navedla le neko malo svoto — 480 K!! Nas Slovence bi moralo res biti sram, če bi bilo na tem kaj resnice. Da se je tudi v slovenskem okraju nabralo par tisočakov, to je pribito in to vedo vsi tukajšnji Slovenci. In navzlic temu je vlada izkazala samo borih 480 KI Kar pa š? posebno boli, je to, da so nas očrnili za nelojalne na najvišjem mestu, (vsaj tako poroča „Bauernzeitung"), nas, ki smo bili vedno srčno udanl našemu cesarju in kazali to tudi dejanski ob vsaki priliki. Ker vlada v slovenskem okraju ne more najti protiavstrijcev, hoče si jih vzgojiti na ta način. Vsaj tako si razlagamo njeno postopanje napram Slovencem v Grafenauerjevem volilnem okraju. — Solze morajo obliti naša lica, ko vidimo, kako postopajo z nami. Će se zdaj ne zdrami vsa slovenska javnost, nismo vredni niti tega življenja, ki ga živimo. — Poslanci slovenskih strank 1 Na noge in pomagajte nam! Glinje v Rožu. Kakor doznajemo iz časopisov, je imenovan nadučiteljem na tukajšnji šoli hud nemškutar Wrulich, dočim so slovenskega prosilca, za katerega so se potegovali Slovenci, prezrli. Je že tako pri nas koroških Slovencih: Ni nam še znana slovenska občina, ki bi dobila učitelja, ki bi ji bil po volji in za katerega se poteguje na merodajnem mestu. Ravno v takih slučajih imenuje vlada druge, bržkone od Volks-rata priporočene, — kvečjemu, da brijejo iz slov. delegacije norce, kakor se je to že opetovano zgodilo. Nov odvetnik. V kratkem dobimo v Velikovec novega odvetnika iz Maribora. Privede ga sam deželni poslanec Nagele. Kakšnega mišljenja bo novi gospod, ni težko uganiti. Kaj bo potem z gosp. dr.jem Kultererjem, ki je pravni konzulent nemške inestne in — slovenske posojilnice, ne vemo, a zdi se nam, da bi ga velikovška volks-ratova filijalka že rada nadomestila z mlajšo, j agilnejšo" močjo. Bodemo videli! — Sicer pa bi se tudi lahko od naše strani kaj ukrenilo. Od celovških odvetnikov bi lahko eden napravil v Velikovcu ekspozituro; rizika ni nobenega in klijentela je skoro samo slovenska. In mariborski odvetnik bi moral pobrati šila in kopita in si iskati kruha drugod, med — Nemci. Zborovanje »Socijalne zveze". V nedeljo, dne 9. svečana t. 1. je priredila „Socijalna zveza" pri Fasslwirtu v Rudi zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, kar znači, da se nahajajo tudi še tukaj Slovenci stare korenine. Kot prvi govornik je nastopil g. župnik Poljanec iz Škocjana, znani strokovnjak v gospodarskih vprašanjih. Podal je v šaljivih, a poučnih besedah razne slike. Poudarjal je veliki pomen organizacije, tudi za kmeta, ki še do sedaj ni zapazil, kako se organizirajo drugi stanovi in kake uspehe Imajo pri tem. Opozarjal je kmete na kupčijo lesa, ki daje dosedaj dobička le pre-fcupcem ter spravlja na ta način ves denar iz Koroške na Laško. Ob tej priliki je tudi opozarjal na uvodni članek o lesni trgovini v zadnji številki „Mira", katerega naj bi vsak posestnik prečital še enkrat 1 Naslednja točka govora je bila namenjena važnosti kmetijskih podružnic. Označil je govornik pomen kmetijskih podružnic za kmeta, ter nasvetoval, naj pristopi vsakdo, ne da bi vpraševal, ali je vodstvo slovenskih ali nem-škut-srskih rokah. S tem, da se Slovenci odtegujejo podružnicam, ne postajajo deležni podpor, danih od države. Ker je zemlja tukaj za sadjarstvo jako primerna, nje lega ugodna, je opozarjal govornik poslušalce, naj svojo pozornost obračajo tudi sad ar-stvu. Združijo se lahko v sadjarski zadrugi, ki bi imela nalogo razpečavati sadje ali mošt po najboljši ceni. Žalibog da tukaj za sadjarstvo ni smisla, kakor bi uilo potrebno. Nazadnje je spregovoril g. župnik Še nekaj o konjereji, o raznih konjskih pasmah in o podporah za nje. PODLISTEK. Drugi govornik, č. g. L a m b. E h r 1 i c h je pojasnil zbranim na podlagi dobro izbranih številk, kako zlo da je alkohol za vso človeštvo, posebno pa še za kmeta. On je uverjen, da se gospodarstvo ne more povzdigniti prej, nego zgine to uničevalno pijančevanje. G. župnik Poljanec je pripomnil še, da se protialkoholno gibanje ne utrdi in zboljša, dokler se ne odvzame trgovcem prodaje žganja v zaprtih posodah. Tako je padlo še več poučnih podrobnosti med glavnim govorom!. Poslušalci so sledili govornikom z velikim zanimanjem in navdušenjem. Da bi le padlo zrnje na rodovitna tla! Obžalovati pa je, da se niso udeležili tega shoda ruški nemškutarji; uvideli bi bili, da ni naša navada hujskati, marveč, da so slovenski shodi stvarni, brez opravljanj in sramotenj, kar je pri nemšku-tarjih vsakdanji kruh. Treba nam je še več enakih, stvarnih zborovanj, tako treznih, nepristranskih govorov — in Koroška še ni zgubljena 1 1 _ Polom v Puli. Pula 14. 2. 1913. Včeraj Je bil 12. dan razprave. Na zahtevo drž. pravdnika je bil poklican zopet priča okrajni šumar Grahalič, da razjasni nekatere stvari o prodaji drv iz občinske šume. Pri tej priliki Je priča izjavil, da Je nadzoroval 10 let občinske gaje. Videl da Je veliko nekorektnosti in da Je tudi vsakokrat stvar prijavil občini. Dotične ovadbe da niso prišle nikdar na dan ia so najbrž zaspale v občinski pisarni. Nato so prečitali nekatere račune tukajšnjih hotelov. Pri tem se Je tudi konšta-tiralo, da so obtoženci tukaj kar na debelo falzilicirali (to so namreč vojaška prenočišča, transene). Z enega računa od 10 K (Hotel Central) so kar napravili 1000 kron. Zatem Je bilo zaslišanih več prič — večinoma občinski delegatje iz puljskega predmestja — ki so na vprašanje predsednika izjavili, da so le redkokdaj, in to samo ob volitvah videli Filinicha v dotičnih predmestjih. Horaka ia pa Vittorija pa sploh da niso nikoli videli. Ta vprašanja so bila stavljena radi tega, ker so ti trije zaračunali velikanske di|ete za službene posle. Posebno Horak Je bil mojster pri tem. Priči Ivanu Candottl so pokazali potrdilo v znesku 750 K, ki da ga je prejel za kupovanje glasov pri volitvah! Priča Je izjavil, da te svote ni prijel nikoli in da Je njegov podpis ponarejen. Predsednik Je konstatiral, da Je v nekem slučaju Horak zaračunal 1000 K na dijetah, a nikjer nI imel službenega posla izven urada. Zatem je prišel na vrsto kakor priča bivši župan dr. S t a n i c h. Na predsednikovo vprašanje Je priča izpovedal, da za časa njegovega županovanja (1905—1908) se niso doga|ale nobene nepravilnosti. Te da so se dogajale še le po njegovem odhodu. Ko Je podpisoval uradne spise, da ni nikoli nič opazil. Ako pa so se seda| vendar ugotovile kake nepravilnosti, so se dogajale le v računskem oddelku, oziroma pri blagajni. Prepričan pa Je, da so bili v tem slučaju sporazumljeni vsi nameščenci tega oddelka. Omenil Je tudi, da Je bil večkrat primoran črtati današnjemu obtožencu Ho-raku previsoko zaračunjene dijete. Sploh pa Je Izpovedal ugodno za obtožence ; le glede Galanteja Je pripomnil, da je bil len, toda dobrega srca. (Lahko 1) Priča polic, agentni inšpektor Carlin Je izpovedal, da (e že za Časa svojega službovanja pri občini (leta 1908, pri podržavljenu puljske policije, Je bil sprejet v državno stužbo) delal ovadbe proti raznim — in tudi proti današnjim obtožencem — občinskim uradnikom, ki da so izdajali veliko več, kakor pa dobivali. A župan da ni nikoli nič ukrenil proti dotičnikom. Na vprašanje predsednika, da li Je res dobli 40 K od Galanteja, da ne bi napravil ovadbe proti temu, kakor ga ta obdolžuje, je priča odločno zanikal. Pripomnil Je tudi, da fe predložil kazensko ovadbo proti Galanteju. „Naš dobri sodnik" Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Aleksan der B i s s o n. K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču. Z nocojšnjo predstavo spozna naše občinstvo eno najboljših kcm?d!j veselega, burkastega značaja. „Naš dobri sodnik" spada v vrsto onih iger, pri katerih se z odra slišijo krvave sentence, globoke ironije In duhovite satire. Aleksander Bisson ni pri nas neznan. V lanjski sezoni smo uprizorili dve njegovi burki in sicer: „Kontrolor^spalnih vozov ia „Madame Bonivard*. Že sedaj lahko omenjam, da obe imenovani burki daleč zaostajate v kvaliteti in verjetnosti za današnjim „Našim dobrim sodnikom*. V letošnji sezoni pa se je igrala v tržaškem slovenskem gledališču njegova efektna drama „Neznanka", ki Je tudi pri nas lepo uspela. Na vprašanje predsednika, {eli mu Je kal znano o tem, da Je občina svoj čas založila 2000 kron pri takratnem policijskem komisarijatu in da Je ta znesek izginil, Je priča odgovoril, da za to nič ne ve. Drž. pravdnlk Je pripomnil pri tem, da |e v te| zadevi uvedena nova kazenska preiskava. Nadalje Je izpovedal priča Carlin, da |e Filtinich za zidanje svoje vile rabil občinski materijal, ne da bi bil le en vinar plačal za to. Obtož. Gilante in Privileggio da sta pošiljala svojim predpostavljenim razna darila in sicer za to, da jim zviša plačo (Fakt Je posebno pri Privileggfo, da v Je kratkem času prišel do visoke plače. Obtoženci so zelo potrti, posebno Horak, ki ga skoraj ni vtč spoznati. Ni čuda: že leto dnij so že v preiskavi! Potem pa tudi okolnost, da so imeli poprej krasno žlvl|enje, a so morali to lepo življenje hkratu za m en i ti z Ječo. Za Fillinicha in pa Vitturija stojijo Šanse zelo dobro. Prvi se namreč brani z veliko spretnostjo, posledn(i pa (e itak na svobodi. Ono vest o bivšem županu dru. Vare-tonu, moramo popraviti v toliko, da se ne nahaja v sanatoriju v Trstu, ampak v Bo-lognl — v Italiji. Trst Je najbrž preveč blizu; zato pa so ga spravili v blaženo Italijo. _ Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost* se vrši Jutri v ponedei|ek pop. točno ob 3 v „Slov. Čitalnici" in so naprošenl vsi gg. odborniki, njihovi namestniki ter deželni poslanci, da se je polnoštevilno in točno udeleže. Pogreb pok. Jedert Pretnerjeve se |e vršil predvčerajšnjim popoldne. Število njih, ki so prišli, da počaste spomin vrte pokojne slovenske žene, Je pričalo tudi glasno, koliko spoštovanja in simpatij uživata rodbini Pretner-Sancin. Bile so zasto pane razne korporacije in vsi sloji tržaške slovenske družbe. Med drugimi smo opaziti deželnega šolskega nadzornika Matejčiča, okrajnega šolskega nadzornika Nekermana, ravnatelja Brunnlechnerja, drž. poslanca dr. profesorja Mandiča, d.ra Pretnerja, d.ra Brnčiča, poleg mnogih drugih zastopnikov slovanske inteligence. V sprevoda je bilo mnogo učitelj stva in tudi starišev otrok, ki obiskujejo pripravnico. Po odposlancih Je bilo zastopano „Dijaško podporno društvo", podružnica .Slov. plan. društva", možka podružnica Ciril-Metodove družbe. Na čelu sprevoda so šli šolski otroci pripravnice pod vodstvom učiteljstva. Zemske ostanke poko|nice so blagoslovili v cerkvi pri Sv. Antonu novem in v kapeli na pokopališču in so jih potem položili v mrtvašnico. Včera| predpoldne pa so po sv. maši v kapeli položili pokcjnico k večnemu počitku. — Naj počiva v miru! „Slovenčeva" zbadanja. „Slovenec* zbada v enomer, In če ne gre drugače, tudi neresničnimi trditvami, oziroma zavijanji tega, kar Je kdo rekei. Tako podtika .Slovenec" od minolega Četrtka ravnatelju deške Cril-Metodove šole izjavo, da alkoholizem med šolsko mladino ovira pouk. Od kompetentne strani smo pooblaščeni v izjavo, da „Slovenčeva" vest v tej obliki ne odgovarja resnici. Resnica Je marveč le, da (e gospod ravnatelj menil v nekem privatnem pogovoru, da dandanes alkoholizem prt odraslih pogubno deluje na naraščaj in ovira Šolski napredek splch — in ne samo na tej šolil To Je vendar vsej kaj druzega, da, nasprotnega temu, kar je hotel podtakniti „Slovenec", češ, da se že šolska mladina uda{a alkoholizmu. Tega, hvala Bogu, Še ne opazujemo med tržaško slovensko Šolsko mladino. Ali, če je že „Slovenec" v takih skrbeh radi nevarnosti alkoholizma, zaka| ne govori raje o lzvestnih krajih po Soški dolini in na Koroškem, o krajih torej, ki stoje pod n)egovim polit i š ki m vplivom in kjer Je njegova stranka odgovorna za Javno vzgojo! Po nekate- V komediji „Naš dobri sodnik" stoji Bisson na višku svojega ustvarjanja, ne le glede na duhoviti dialog, ki se mu včasih vzpen|a do krvave satire, temveč tudi, kakor pri vseh Bissonovih igrah, glede na sijajno tehniko. Duhoviti Francoz |e to pot vzel na piko sodnike. Pogledal Je na sodišča in opazil tamkaj mnogo gnilega ter na vesel način ožigosal uradno postopanje gospodov sodnikov. Eugen Brieux Je v drami „Rdeči talar" resno obdelal to vprašanje, medtem ko ga Aleksander Bisson razpravlja na šaljiv^ način. Že v prvem dejanju se spoznavamo z vsemi glavnimi oseoami. Leplantois, tiran ski preiskovalni sodnik, njegov tajnik Bluteau, Lajaunette, Duvlgnel, so glavne uioge komedije. Preiskovalni sodnik Leplantois brez usmiljenja zapira vse ljudi. Na Francoskem baje velja zakon, da sodnik na podlagi anonimnega pisma lahko zapira, kogar hoče. Kdor Je le količkaj sumljiv, že zadostuje to, da ga zapre. Toda takrat se Je gospod sodnik opekel. Nameril se je namreč na dva fanta, ki mu zagrenita njegovo sodnijsko I postopanje. Lajaunetta Je neki lopov ogoljufal In mu prodal za 20 000 frankov ponarejenih obligacij, le obligacije so našli pri njtm m gospod preiskovalni sodnik smatra Lajaunetta za ponarejevalca. Duvigne ]e navihan žurnalist, ki ima nalogo, da spiše razpravo o sodnih razmerah, zato se sam denuncira pri gospodu sodniku In se da zapreti, samo, da tako natančno spozna razmere pri francoskih sodiščih. Gospod sodnik ga ima za strašnega roparia in ga drži v Ječi, dokler mu nekega dne Duvlgnel, ki Je začel v Ječi ljublmkovatl s sodnikovo ženo, ne uteče. Gospod sodnik fe strašno blamiran in se hoče maščevati nad ubogim Lataunettom. Ta pa ima ljubico Luce de Perpignan, v katero se sodnik smrtno zaljubi. In ti trije si izmislijo strašno maščevanje. To mašče vanje |e tako originalno, da zasluži Bisson za ta tehnični trik ime najboljšega pisatelja veselih iger. V splošnem |e igra polna dov« tipov in naše občinstvo Je lahko prepričano, da se bo nocoj v gledališču izborno zabavalo. Zvonimir Dragutinović. rih teh krajev konsumirajo naravnost neverjetne množine žganja, oziroma tiste brozge, ki je naravnost strup za človeški organizem. In pijejo vsi: odrasli in otroci, možki in ženske. Tako so že okuženi, da vina niti nočejo, ker „nič ne Izda". Imen krajev ne navajamo; če pa bi bilo potrebno, storimo tudi to. — Danes pa že kličemo „Slovencu": „Hic Rhodus, hic salta* 1 Slednjič se „Slovenec14 tako frivolno igra z resnico, da dan za dnem zvija in slepi, kakor da bi naše politično vodstvo prirejalo otroške plese, ko je vendar no-torična resnica, da jih to vodstvo skuša preprečati ali pa vsaj omejiti take vrste prireditve. Stvar, ki Jo ima „Slovenec" zapisano na svojem praporu, bi pač zaslužila — pošte-nejega boja. Mična trojica. V svoji notici „Needi-a|aški ton" v izdanju od 10. t. m. nam |e „Slovenec" — kakor je to že njegova stara, slavna in tudi neizkorenljiva navada v njegovih polemičnih bojih proti „Edinosti" — zopet nekaj podtaknil, česar nismo storili. Podtika nam, da smo izdajateljem tistega, širom slovenskega sveta blizu povsem nepoznanega „Tiralizma" očitali ignoranco in narodno izdaistvo zato, „ker so se dznili očitati dr. Wi.fanu, da je po nepotrebnem razkladal v tržaškem mestnem svetu, da posamična Jugoslovanska plemena najbolje služijo bodočnosti jugoslovanstva, ako za sedaj vsakdo neguje svoj Jezik." Ne — spoštovani Slovenec! — nhmo radi tega očitali ignorance. O umetnosti taktike dr. Wufana more vsakdo imeti take alt pa take nazore, ne da bi bil raditega ignorant ignoranco smo očitali zato, ker ljudje, hočejo biti celo neka žurnallstična potenca ob vorašanju jugoslovanstva, ne poznajo slovenskih krajevnih označenj za kraje, ki jim niso pred nosom, ampak ki so znana vsej evropski javnosti: ker ne poznajo našega Grijana In ker tega poslednjega prestavljajo v Friull, dočim ne poznajo svetovnoznane Postojne, nego samo Adelsberg. Zato smo očitali Ignoranco. Ali stvar res ni brez humorja. Na eni strani znani „Trialisti*, ki Jih — in to smemo izjaviti tudi v imenu ogromne večine tržaških Hrvatov — prav od srca radi prepuščamo „Slovencu" ; na drugi strani glasilo slovenske mladine, ki Je hitro posnelo „Sloven-čevo" insinuacijo, a v sredi — „Slovenec". Tu vidimo, kako čudne kamarade more spraviti skupaj — sovraštvo proti „Edinosti". Samo vrag ne bi bil mogel biti tako mali-cijozen, da b! bil spravil tako družbo pod eno kapo. Ali „Slovencu" bodi — povsem prijateljsko — povedano že tu, da mu ne eni, ne drugi ne zabelijo njegovega zelja. Olike nas hoče učiti ona „zavedna", reete — zavedena mladina, ki hoče, kakor pravi sama, posnemati češke narodno-socijalne mladinske organizacije, seveda le — „hoče1*, kajti med „hoče in .more" Je pre-cejšnja razlika, in naša tržaška .zavedna" najbrž tudi ostane le pri „hoče* In to ravno tako glede na ono posnemanje, kakor tudi na pouk o oliki. Nekaj pa Imajo vendarle prav ti ljudje, namreč to, kar pravijo sami v .svojem* ljubljanskem glasilu, da se namreč „n a podlagi laži in hinavščine ne pride daleč;" samo Še toliko spoznan|a len Je treba, da vendar enkrat uvidijo, da to velja pred vsemi zanje same, ki so poleg pobalinstva, umazanosti, hinavstva, barab-stva, nekulture, demoralizacije in podlosti, kar seveda vse očitajo nam, n e d a bi bili navedli za vse to le eno samo dejstvo — nagrmadili v svoj dopis toliko debelih laži, da kolikor Jih Je pač mogel prenesti potrpežljivi papir. Govoreč seveda zopet v Imenu narodnega delavstva, za katero se baje tako grozno bore, lažejo, da jim mi, .Eiinost", hočemo z osebnimi napadi in denunetjacijami uničiti eksistenco. Eden, ki je prakticfral na kr. dtžemem sodišču, |e baje že postal žitev nast neusmiljenih ljudi. Denuncirali smo baje tudi nekega učitelja in nešteto drugih. In, o groz?, interveniramo celo pri namestniku princu Hoheaioheju in pritiskamo na n{ihove delodajalce in zahtevamo od njih,, da te boritelje za svobodo postavilo na cesto. In na koncu celih litanlj so nam povedali, da oni imajo program, a mi da ga nimamo. Tako so se odrezali 1 Tristo medvedov, kako so nas I Pogledali smo na Čelu našega Usta številko, ki kaže 38. letnik našega lista In vzdihnili smo iz dna svojega brezprogramnega srca : Uboga „Edinost", ki se že 38. leto biješ in tepeš za slovensko narodno stvar na tržaških tleh, sram te bodi, ko nimaš niti programa, ko ga imajo celo že oni, ki so včeraj še pro-dajali platno izza razklanih hlačic I Po}di si USTftEDNl BANKA ČESKtCH SPOKlTELEN PODRUŽNICA v trst* via del Pontaroaao 5.--vla N nora IS. Vloge na knjižice 4 V4 5% j poodpoved- Premijne vloge 50/fl J nera roku. Stalne vloge tn vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. s: 7ADIJE a KAVCIJE - • - 1EIJAIJICA. Uradna ara od O.-ia.V, dop. In a.1/!—5. pop. ga vsa] izprosit k njim in nauči se iako programatično lagati, kakor lažejo oni, potem se lahko potrkaš na svoje prsi, Čel: mi smo mi, ki lonce peljamol Ali ni to naravnost največja podlost, da nam očitajo denuncijacijo gotovih oseb tisti, ki so nam sami poiiljali vesti o svojem .delovanju", o predavanjih, sestankih, na katerih bo govoril ta ali oni, proseč nas, naj objavimo to v našem listu. Ali niso sami razglašali prav istega v „svojrm" glasilu, in to prav Izključno potem, ko »Edinost* ni več hotela prlobčevatl njihovih objav. Ali smo ml govorili na onih sestankih in shodih vpričo policijskih komisarjev stvari, zaradi katerih s o bili potem ti 9mladi bojevniki" klicani k oblasti? Ce izvzamemo one, po n|ih samth nam doposlane vesti, nI bilo v „Edinosti" niti črkce o njih — in potem Jih je denuncirala »Edinost" ! C e J e vvas kaj poštenja, na dan z imeni! Povejte, keda| in kje Je kdo koga denuncirali Pa k namestniku da hodimo intervenirat I Zakaj neki? Proti vašim .zborova nJem" v gostilniških — straniščih, kakor ste zborovali na pr. nekikrat v Rojanu kjer vam niti prostora niso hoteli dati za zborovanje ? Ali proti takim vašim javnim shodom, kakor je bil oni v »groti", kjer vas Je bilo 8, reci in piši — osem, in se je komisar, ko je videl vas, mlade bojevnike, lepo poslovil od vas, prepuščajoš vam polno svobodo, da revolucijonirate sebe in pajke po kotih, kakor vam je milo in drago? Pazite vendar, da zaradi svoje veledomišljavosti ne pridete v roke — Trevesu 1 Ker imate za seboj baje vso maso tržaškega narodnega delavstva, ki kar komaj čaka vašega zrevolucijoniziranja, se nam zdi res nekoliko neumljlvo, da Še pišete potem, da vas hočemo mi zavesti, da bi napadali posameznike, ki so za maso nedotakljivi. Kje Je torej ta masa ? Ali za vami, ali za onimi »nedotakljivimi" ? — Toda nehajmo, saj Je itak že preveč za vas 1 Poveretti! Kako se nam smilite 1 Spedicljska družba »Balkan* nam piše: »Ozirom na notico, objavljeno v Št. 43 od 12. t. m. pod naslovom »Veliko naših delavcev*, usojam si naznaniti Vam, da tvrdka »Balkan", kar se tiče delavcev, ki se najemajo sproti, najemlje v prvi vrsti Slovane, in da jedino le v skrajnem slučaju, ako ni na trgu blizu našega urada slovanskih težakov na razpolago, ali pa, ako ti poslednji vsled agitacije kakega našega ex težaka nočejo delati, jemlje tudi drugo-rodce. Toda, kakor rečeno, vedno le tedaj, če je prisiljena v to, kakor se Je nedavno pripetilo. Ren Ji kol i pa so bili in morajo biti izključeni pri tvrdki »Balkan". Resnično (e, da sem dal naiog, da se dotični težak ne sprejme več v našo službo in to vsled tehtnih razlogov — ker Je tekom službe neprenehoma povzročal pogreške, radi katerih smo trpeli veliko škodo -in vrhu tega radi njegovega vedenja. Misleč, da se mu godi krivica, se je ta težak zatekel k obrtnemu sodišču, a Je bil od sodnika posvarjen radi njegovega postopanja. Kar se tiče opazk v oni notici glede moje osebe, se sklicujem na vse one, ki me poznajo. Ti vedo dobro, kaka Je moja narodna zavednost. Hinko K o b a u, prokurist sped. tvrdke »Balkan". Občni zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Občni zbor se vrši nepreklicno v ponedeljek, dne 24. svečana 1913. Vrnil se je v domovino gospod dr. j u s t B a č a r, ki se Je mudil štiri mesece v Srbiji. Za svoje požrtvovalno delovanje Je dobil red Sv. Save. Bosenskl izseljenci v Trstu. Včeraj popoldne so s posebnim vlakom odpravili 230 bosenskih izseljencev z Južno železnico proti Bosni. V lazaretu pri S/. Jerneju jih Je pa še ostalo 120. Danes |e dospelo v Trst z Lloydovim parnikom »Euterpe" 235 Bosancev, v celem pa bi |ih imelo priti v najkrajšem Času še blizu 18.000. Pomožni sklad „Flottenvereina" za vdove in sirote ponesrečenih pomorščakov Je dosegel vsoto 74.500 K. Koncem de cembra so razdelili na obrestih 3880 kron med 125 prosilk, dočim jih je bilo prošenj 39 zavrnjenih. Dobitki efektne loterije „Splošnega slovenskega ženskega društva" v Ljubljani obstojajo Iz 200 umotvorov, slik in kipov, v skupni vrednosti K 12 000 in sicer: prvi glavni dobitek v vrednosti K 1500; drugi v vrednosti K 1000; tretji K 800; četni K 600, nadaljnji štirji po K 400, nadaljn|ih pet po K 300. Sedem dobitkov je po K 100; 20 po K 80; 30 po K 30; 50 po K 20 in 80 po K 10. O igralnem načrtu bomo poročali prihodnjič. Združeni odbori svetoivanskib nar. društev prirede danes v nedeljo, dne 16 t. m., v korist članom-vojakom, ki so na meji, oziroma njihovim družinam dramatično-koncertni večer v svetoivanskem »Narodnem domu". Začetek ob 5 pop. Vstopnina 40 v, sedeži 20 v. Ker Je namen preblag, se ra-dodarnosii ne stavijo me|e. ElektriCna železnica Lovrana—Učka gora. Železniško ministrstvo je dovolilo lovranskemu občinskemu predUojnlštvu za dobo enega leta izvrševati tehnična pri- pravljalna defa za ozkotirno Železnico nižjega reda z električnim obratom, U bi vodila U Lovrane na Učko goro. Primerna novost pri poštni hranilnici. Urad poštne hranilnice na Dunaju Je ukrenil, da bo možno z enim samim na logom nakazovati izplačila, ki se ponavljajo perijodično, a le s pogojem, da se izplačujejo vedno v istem znesku, istemu prejem niku in istega dne v mesecu pri izplačilu pa ni nlkake razlike če se vrši mesečno alt vsak drugi mesec ali pa vsak četrt teta en krat ter če se izplača v gotovini ali pe pripiše lastniku računa v dobro. Nalog se daje navadno s čekom in poštnohranilničn1 urad ga bo izvrševal redno do preklica. G bi pa naročilo prišlo na nedeljo, se izvrš; še le naslednji dan. izvršitev bo vselej iz kazana v občnem posnetku. Da je nalog prekUcan, se bo lastniku računa pismeno Javilo. Seveda sme urad tako vrsto izplačevanja odkloniti ali pa ustaviti, če ima zato vzroke. Ta nov način poštno-hranilničnega prometa Je že uveden in urad daje potrebna pojasnila. Iz delavske zavarovalnice za nezgode. Upravni svet delavske zavarovalnice za slučaj nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo, je pri svoji zadnji seji na novo potrdil dosedanje predstojništvo, oziroma upravni odbor. Sestavljajo ga torej sledeči: predsednik Henrik pl. Ritter-Zahony, namestnika dr. Emil pl. Celebrini in Hektor Corrier ia člani upravnega sveta Karol Cozzi, Štefan Paulich in Leopold Popper. Najstareji človek v Avstriji Je bržkone v Nemškem Brodu na Češkem živeči Jan Navratil. Rojen je bil leta 1799, živi torej že v tretjem stoletju. V razmerju s to visoko starostjo je mol še nenavadno čvrst na duhu In telesu. Le vid in sluh mu po jemata nekoliko. Slovenci v Ameriki za družbo sv. CM. Neumorno delavni pospeševalec CM družbe, g. Louis Pire v Clevelandu, Je poslal za CM podružnico št. 24 zopet 100 K. Pismo njegovo žari rodoljubja. »Človeka kliče vedno narodna dolžnost na delo", piše »Zadnji mesec nismo poslali ničesar. Bila je huda. Treba Je bilo nabirati za trpeče naše balkanske brate, katerim smo poslali 1700 K iz Clevelanda. Pri nas treba veliko naredne požrtvovalnosti, skrbeti nam Je za ohranitev rodne zemlje in slovenskih otrok zoper turške navale sovražnih sosedov." CM podružnica št. 1 v New Yorku deluje vrlo vspešno, njen tajnik g. Louis Andolšek Je poslal 400 kron čistega prebitka od predpustne veselice.* Bodite uverjeni, piše, da Čutimo z Vami in Vašim delom ter Vas bomo skušati tudi nadalje podpirati po svojih skromnih močeh. Razumem tudi Vas o razmerah se dan|osti, ko se bije brat slovanski zopef kruteža Turka na Balkanu, piše trgovec Pogorele v Chicagu odpošiljajoč družbi 100 K Vojna Je gorje posebno revnemu l|ustvu in vsled draginje Je pač prizadeta CM družba. Ko sem pokazal Vaše pismo v neki družbi, nabral sem tako) 2 dol. 15 centov. Iskreno zahvalo in srčne pozdrave dobrim rojakom v Ameriki I Podpornemu društvu za slov. viso-košolce na Dunaju so v času od 3. jan. do 13. febr. 1.1. darovali: po 30 K: Zaloga »Dijaških užigalic" po g. Ed. Kavčiču, trg. v Ljubljani; po 20 K: Okrajna posojilnica v Krškem In dr. Janko Babnik, min. svetnik na Duna|u; po 15 K: Učiteliskl zber gimnazije v Kranju: po 10 K: Dr. Ivo Šubelj, sekc. svetnik, in dr. Jos. Jelene, pref., oba na Dunaju, dr. Jos. Globevnik, odvetnik v Novemmestu, dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani, gdč. K. Knez na Dunaju, dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah, dr Aleks. Fatur, žel. kom. v Trstu, Jakob Vol* zas. uradnik na Dunaju, dr. M. Murko, pref na vseučilišču v G adcu, Peter Zramo9tne celice ne more nihče drugi odpret kakor Btranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema Mine vloge na knjižica in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3'/«7. Rentni davek pl&ča direktno zavod. Bavi se tudi a vsemi b&nkovnimi posli, ter zavarovanjem proti zgubam aa žrebanja. 33 prekomorskih parnlkov. AUSTRO-AMERICAfiX A V A V A A A TRST A A A A V V A Brza vožnja, redna vožnja za potnike in blago v Sevcrao in Južno Ameriko, Kanado in Grško, Italijo, Severno Afriko in Španijo. Nova črta Tr&t-Kanada Prvi odhodi: dna 15. maroa: parnik a dvema vijakoma „Argentina" v Portland; dna 12. aprila: parnik a 2 vijakoma „Alioo" v Quebeo. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo ▼ Trsti 1, ulica Molin piccolo št. 2. >es|) H Odlikovani čevljarski mojster A g Viktor Schenk S |a salagatelj ebsvaia e. ta-. del. , 0 t: orožulikega pe»eijstva :s S H priporoča svojo zalogo raza o- jg g vrstnega obuvala za gospo, go- "" 8 Vekoslav Švagel - ¥ Trstu, ulica Giulia št H pripor©8a siavnsssa »MbOra svojo fiMn leM in kBloBUfllBeifl Miti. šs^fziv&sr rsas la na debeli «e pod vodstvena gm. JiMa Basakiža - s« isftreše enako dobro aL ektiastvn s Uacm prva vrste in po nenfti osa a k — — Zal« >lt oSrohov, korana ta moko. —— PRODAJA NA DBOBIO IN NA D23BSLO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgOTino Jestvin v ulici Farne te 10. R II II Trst 3Mere 321| spode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voSčfia Fredia, Globin, cavaHer in Clr. Metodovo otazflo. 8 ločene starostne veje. bre« razlike vere. brez zdravniškega spričevala. Pojasnila zastonj in poStnins prosto: „ tf*dchen-hortu, prvo aplošno hacmM.nitm.rao dradtro T Bvrhc opreme a ženiter sposobnih d*klet, Dunaj I. F run m Joaefskmi 43. Predsednik: prior Rudolf grof Mels - Gole redo. Vplaćevtlišie za Kranjske, Istr® in Sorlcs: VIR6ILIJA LUS3IN, GDRiCA. Zastopniki »e sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Tovarna kevSegov 1» potalh torb v vsoli velikosti* la popravila po aliklk ooaah — Pošiljat ve aa vso strani. Trst, ul. Sil vio Pellico štev. 8. Jjosip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6* Priporoma oenj. občinstvu ======= svojo pekarno (Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka . iz prvih mlinov. Likeri in vino ▼ steklenicah. rftmajakji Isla. m h j.l. i--■Matr U MfO« BSrarVifl Suioa m pntS AHA IlOVAK " UST M. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MASUTTI Trst, ulica Barriera vecch a 11 priporoča c. občinstm btojo noroprovrtto trgovino lestuin In kolonij, blasa Specijaliteta: kava vseh Trst in cen. 3l 1 ' 'fV^ r Izboljšajte promet v svoji fino+ilni z Izvrstnim cenim yilo llllll pizensklm pivom ia Coiko delniško pivovarno v Čeških Bndjejovioah. Kaj večja slovanska pivovarna. Zaloga t Trstu: Schcnid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalege v LJnblJjui, Zagrebu, Pali, Zadru itd 2E Zelo nevarno {e, če se tudi najmanjša raaitev pusti Ge-pok::its, ker se razvijejo lahko v najtežje rane. že leta sena se je izkazalo omečilno mazilo, meooraao Praške domaČo mazilo, kot zanesljive obvezilno sredstvo. Isto vamje rane, olajšaj e vnetje in bolečine, učinkuje hladilno tor porspešnje zaceljenje in ozdravljenje. p ošil .a so vsdK dan po požtl 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3*16 se pošljejo 4 doze, K 7'— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije GLAVNA ZALOGA: B. FRAGNER, C. kr. dvorni zalagatelj lekarna „pri črnem orlu*, Praga, Mala Stran, vagal Me-rudove ulice Si 205. Zaloge po arstro-ogr. lekarnah. A- SBOGAR Trst, Via Caetans Popravlja priprave aa to Jen je piva, meteije aa aas motocikle, bicikle ia iavrfinje draga dela, ki spadaj« kovač, mehanik ia elektrotehnik - z delavnico za nikeHraajs, poarebmea^, bakranjo Itd. Trst, Via Caetase Bonizstii S. - Telefes 136, Ren. IV. ia bencia, »eaaljke, Ji valne stroje, „ . _ je v stroke mehanikov, priprave za električao razsvetljavo, električna motorje ta vzdigovalaioe, elektriiae zvonce, telefone In vsako dale elektrotehniko. - Zaleg« isrsls, tteksl u gas Is elektrik« hi d^uglb prsdaetsv. ■■■■BBBMHraMMMMaHBHn HISA enonadstropna z gospodarskim : poslopjem in s hbvom s PT j a na prodaj v Zgornjih Gmsljaah, poldrugo uro od Ljubljane oddaljeno. Zraven je lep vrt in poleg nJega teče voda, ki bi se eventualno lahko uporabila. Zelo primerna bi bila za letovigčarje Cena po dogovoru. Poizve se pri ALOJZIJU PEĆNIK, Sto- žice 32, poŠta ježica pri Ljubljani. Alberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Donlzetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ung&risohe Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žit« vsake vrgt©, debele In fine otrobe, oves ia Sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najbolji« in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladii&s dobroznane moka Ziruž. parnih mlintv „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki ia mrnoref 00 pošiljajo aa *ahter% o. Telefon Št 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst Strogo preizkušnjo časa je gotovo prestalo sredstvo, ki si je ie celih petdeset let zagotovilo splošno uporabo. Priznamo, iz izbranih najbolj5ih ia dokro a-tHnkajo&h zdravilnih raistlin srrbno pripr*vljea-i, Tzbujajofrs, prebavo po ipsiuj »če ia lahni odvajajoče domače sredstvo, ki ublažuje znane pe*ledlee st-zme-a»stl. napačne dljet«, jire hlajenj a, Tedne-fa sedenja ln sadleinega zaprtja, a. pr- ifaco, n^prtj«, premočan tvoritve kls"Hn In k 4«-vitt» bolečine, je Dr. ROSO V UALZAM Zk ŽELODEC Iz lekarna B. FKaONERJA t Pragi. gorilo! Vsi deli ovoja itnajs zakonito zajamč»a» vaatveno snamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fragaerja, a ia k d vernega dobavitelja "Kinsasoorls", Praga, Mala- atran, 203, vogal Nerndove ul. Vaakodaevno poštno razpoliljanje. 1 eela stekl. 2 K, 1 polovična stekl. 1 K. Po pofita, če se poilje denar naprej E 1-50, mala steklenica sa K Ž 80 ena veUka, za E 4 70 dve veliki, za K 8-—, Itiri velika za C 2S-— fttšri-aajat vslikik stekleaie poStaine presto aa vse pe-stage avs«. orerske mosarkije. V Budimpešti lekarne: Korinji Lajoa, dr. Lee Egget in J, Egger, Lndovik Brana, Jos pl. I6r6k. Zaloge v vsek lekarnak Avstro-ogrske. Iz gospodarskega življenja v Makedoniji. (Po knjigi Ivana Ivanovića: „Makedonija in Makedonci".) Makedonija je rodovitna dežela. V prvi vrsti je tamkaj razvito kmetijstvo, potem živinoreja, svilarstvo in domača tekstilna obrt. Druge panoge moderne obrti so neznane, ali pa so šele v povojih. Makedonec je v prvi vrsti kmetovalec in vinogradnik, živinoreja je samo njegov postranski poklic. Na makedonskih pašni kih se pase večinoma živina, privedena iz Debra in iz drugih krajev Stare Srbije. Živinoreja je, kar se tiče množine, v Solunskem vilajetu zadostno razvita, vendar pa se ne ukrepa ničesar k zboljšanju plemena. Produkcija žive živine in kož iz tega okraja je mnogo večja, nego bi se dalo sklepati po izvozu iz Soluna, ker se veJik del izvaža po suhi poti v notranjost države, ne da bi se izvajali o te..> kaki statistični zapisniki. V onih krajih Makedonije, ki mejijo na Tikveski in Veleški okraj, sejejo mah in razvito je tudi vino gradništvo. To velja zlasti za Vodenski, Djevdjelijski, Berski, Strumički in Soro-vički okraj. Svlloreja ali svilarstvo je močno razširjeno v Djevdjelijskem in Vodenskem okraju. Toda vzlic lemu, da je kakovost izdelane svile izborna, propada ta panoga gospodarske produkrije vedno bolj, ker se vsled ojačene konkurence s strani vele-obrti in vsled padca cen ne izplačuje delo, ki je zahteva ta panoga. Pred 30—35 leti so se prodajali kokoni (vlakna) iz Vodena t Milanu, Marzilji in drugih mestih Francije in Italije za izborne cene. Sedaj so seveda cene padel in vsled tega je tudi izvoz anatno padel. Tudi sadjarstvo je znatno razvito, posebno v okolici Vodena, ki se ponaša z imenitnim sadiem. Razun običajnih vrsti sadja izborne kakovosti uspevajo tudi jako dobro v Makedoniji fige, melone, jagode in kostanj. Dobiček od sadjarstva bi bi seveda mnogo večji, Če bi mu posvečali več strokovne skrbnosti. Vendar je izvoz sadja jako velik. Tudi čebelarstvo in vrtnarstvo nudi Makedoncem znatnih dohodkov, toda glavni vir dohodkov jim je poljedelstvo v ož^em smislu besede. Seveda je to, kakor povsod v turški državi, tudi v Makedoniji na jako nizki stopinji, toda rodovitnost obljudenih krajin in ugodno podnebje nado-mestuieta v celoti to, kar nudi v drugih deželan ročnost in racionelno delo. V Makedoniji sejejo vse vrsti žita, potem koruzo, tobak, riž itd. Tudi vrtnar stvo je precej razvito, ker je pospešrge ugodno južno podnebje. V zadnji dobi se goji tudi krompir, katerega so prinesli bosanski „muhadžeri" (izseljenci); zato se imenuje „bosanska hrana*. »Seveda otež kočuje izvoz makedonske pšenice in ko rnze amerikanska in ruska konkurenca, dasi je Vardarsko in Drinopoljsko žito veliko boljše, nego amerikansko in rusko. Druge težkoče tiče v neurejenosti eksportne trgovine in v nedostatku ter draginji komunikacijskih sredstev v notranjosti dežele. Makedonija, kakor tudi ostali deli evropejske Turčije, je po veliki večini redko naseljena. Množica prebivalstva je stisnjena v primorju in par mestih, nasprotno so pa vasi male in neznatne. V notranjosti dežele se nahajajo ogromni spahiluki (posestva), ki so skoro brez izjeme v rokah begov in drugih bogatašev, ki se ne pečajo s poljedelstvom. Prebivalstvo se je umakiiifo v mesta, in to v prvi vrsti radi nevarnosti za življenje in imetje, ki vlada v notranjosti dežele. Seveda je poljedelstvo v Makedoniji jako primitivno. Doline Vardarja, Strume in Marice so sicer rodovitne, toda obdela-vanje zemljišč, posebno na veleposestvih, je popolnoma primitivno. Delavnih moči primanjkuje ; uvedenje gospodarskih strojev pa se, po mnenju lastnikov samih, ne izplača, oe sedaj delajo s „kulukom" (po sužniih), ali pa na pol. V Rumeliji se je ohranila stara navada, po kateri daja „spahija" vsakemu toliko zemljišča, kolikor ga hoče, in tak „čipčija" mu plačuje petem vsako leto v žitu, pa ne na podlagi letine, ampak po številu volov, kolikor jin je uporabil pri oranju. Kmetu je torej dana prilika, da si z lastnim delom kar možno največ prisluži. Toda napredek poljedelstva v Makedoniji je onemogočen s tem, da primanjkuje kakeršen-koli bodi kapital za melioracije, da nima nikakega katastra in da cene poljedelshih izdelkov padajo. Glavni vzrok zanemarjenosti kmečkega stanu pa je nerazrešeno agrarno \ vprašanje, ki eksistira še sedaj v isti | obliki in obsegu kakor v srednjem veku.i Med tem, ko mora kmetovalec marsikaj | prenašati s strani hajdukov, kmečkih stra-1 žarjev, orožnikov, begov, čeharjev in dru | gih svojih sovražnikov in plačuje šepdegj velike davke — izvaja meščan mirno, svojo obrt, je varovan od državnih ura-1 dov, plačuje samo neznaten davek in iz-1 korišča ubogega kmeta. Se le v zadnji J dobi je izdala turška vlada par naredb, da povzdigne poljedelstvo in živinorejo; uredila je namreč poljedelsko šolo v Solunu in par vzornih kmetij ; ustanovila je po- i ijedelsko banko s številnimi filijalami, da dobivajo kmetovalci kredit, itd. Ali uspehi tega dela so vendar zelo neznatni. Od posameznih poljedelskih izdelkov imata največ odjemalcev in se izvažata: žito in moka. Čez Solun se izvaža tudi žito s Kosovega Polja, ki je žitnica evropske Turčije. Moko, ki se porablja v deželi, izdelujejo navadno primitivni vodni mlini (vodnice), toda pri tem jim pomagajo tudi parni mlini v Solunu itd. Med slednjimi je največji mlin Matinija, ki izdeluje v 24 urah po 2000 več moke k 50 kg. Moka iz teh mlinov se izvaža v tujino šele od leta 1B96. Vino. V Makedoniji se prideljuje dosti vina, ki se je izvažalo preje v Egiut, toda od one dobe, kar je v Srbiji filoksera uničila del vinogradov, se izvaža tudi v Srbijo makedonsko vino (tudi grozdje) izborne kakovosti. Tobak je «na izmed najznamenitejših panog poljedelstva in se goji posebno v vzhodnem delu Makedonije in v zahodnem delu Drinopoljskega vilajeta. Soluns'd pristan ima samo mal delež na izvozu tobaka, ker je preveč oddaljen od središča tobačne produkcije : od Drame, Skeča in Jemidža; in niti nova železnica, ki se dotika Drame in Skeča, ne napravi iz njega resnega konkurenta Kavale, ki je mnogo bližja tobačnemu revirju in je tu li ugodneje prirejena za oddajanje in sortiranje tobaka, nego Solun. Radi tega je izvoz iz Kavalskega pristanišča veliko večji,! nego iz Solunskega pristana Seveda so kmetovalci iz okolice Drame, Skeča in Jenidža popustili sejanje žita in so začeli gojiti tobak, ker služijo s tem veliko denarja. V teh krajih producirajo na leto 8—IO milijonov kilogramov tobaka. Tukaj krog Kavale se gojenje tobaka vedno širi in tudi izvoz se vedno stopnjuje. Skoro vse države naročajo lahke vrste tobaka iz Kavale, in izvaža se tudi v Ameriko, Egipt in Vshodno Indijo. Tukaj v vshodni Makedoniji izdelujejo po vsem *svetu slavni turški tobak, ki je najboljši v vsej turški državi. V Solunu je bila 1. 1896 ustanovljena delniška družba „The •Commercial Company of Saloni ca. Limited" z ustanovno glavnico 10 milijonov Irankov. Ta družba je kupila od Solunske Banke njeno izvozno trgovino tobaka, katerega izvaža seveda že izdelanega. iDružba ima svoje podružnice v Drami, Kavali in Skeču in nudi izdelovalcem tudi posojila na tobak. Seveda se pečajo z. izvozom makedonskega tobaka tudi druge banke in tudi posamezni trgovci. Pavola se precej goji v Solunskem vilajetu in deloma .se izdeluje v dveh Solunskih tovarnah. Razvoj gojitve pavole pa ovira nedostatek kapital * posameznih posestnikov zemljišč, kakor tudi okolščina, da kapitalisti nradi vlagajo svoj denar v poljedelstvo. Vobče se zemlja, posebno okoli Drame in Leresa, priklada ca gojenje pavole. Samo Dramsko polje obsega 140 kmf in ima obilico vode, ki nikoli ne usahne. Vzlic temu je gojitev pavole na jako nizki stopinji, ker primanjkuje potrebni kapital, da bi se uvedla racij o-nelna kanalizacija za obvlaženje polja. Makedonska pavola -se izvaža v Francijo, Italijo in Avstriio. Gojitev maka se širi čim dalje bolj, ker se bolje rentira, nego drugi poljedelski pridelki.Izvoz je obrnjen glavno v Nemčijo Neustrojene kože so dobre kakovosti in trgovina z njimi v Solunu je precejšna. Izvažajo se v Nemčijo., Francijo, Avstro-Ogrsko, Ameriko in Angleško. Tudi trgovina s kožami divjačine je zadostno razvita, ker ima Makedonija vsled redke obljudenosti veliko divjačine in so Turki strastni in izborni strelci Škoda le, da se v notranjosti dežele ne gleda na predpise lovskega zakona, tako, da pobijajo divjačino v nepravem času. Izvažajo se ovčj", kozje, koštrunove, lesičje, kunje, jazbečje, krtje, zajčje, jagnečje, vidrove in druge kože. Kokoni svlloprejke se izvažajo tudi v tujino, toda izdelavajo se tudi v deželi sami. Svilarstvo je, kakor že omenjeno, jako razvito. Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 - Rjva GrillTlUla Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. k \t I jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke v Trstu, ul. della Caserma 17 ^ ^e*™ nasproti kavarno Velika zaloga klobukov, kap. Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in diugih predmetov po najnižjih cenah. Velika zaloga in tovarna pohištva f ANDREJ JUG - TRST mJI Via 8. Lucla 5- m 8. Lucla BOOAti Df UPI BIKU FDTMl Df VATlBIMi ftllfini TJLPRTAJUJ drlo soledho trn v«alM?Htftl» atoli«. gbnz man .AH' A V V A A T A G GIO' Trst, ulica Sette Fontane št, 8. Trgovina z narejenimi oblekami za moške, dečke in otroke — po najnižjih konkurenčnih cenah. SPREJEMAJO SE TUDI NAROČILA PO MERI. Kaj je ,Sabinalin'? i i i odlikovan z zlatimi kolajnami v Neapelju, Parizu in Newyorkn. Sabinalin je najbojjfie do sedaj poznano sdr&vtlo proti belemu toku, netmoinoati uriniranja, Impotenoi, krvnim nerodnostim ln lsostanjn menstruacije in je edino sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na Slavni zostop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6|ll. kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron; v obliki tablet po 4 K. ^P-apier a Cigarettes Veliko skladi&će klobukov 1 dežnikov, bale Ia pleane srajce, Izladsk. platna Žepnih rebeev, moških negovle Itd. Itd. K. CVENKELrr.«, o™ 32 Cene zmerne. - Postrežba to6na in vestna bolekne ln rekonvalenoente Prevzreta vtfje de ledi, itr)*Je teladea Ia ejačuje tadf orfaateeai JFriporodfli« A^/aioredlfe s^Mriitov w tlučmjih, kadar m Je Umbm 9% »o le mm J ojaiitL Odlikovan« 1 1% kolajnami aa runih natink to 1 aad «000 adravnliklml tprlčcvaB. Isborat oku. Is boni oku Lekarna SerraVallo - Trst mw LJUDSKA HRANILNICA lp POSOJILNICA v TRSTU V lastni hiši — ulica Torre blanca štev. 21 (ob ulici delle Poste) D vi gljive po 2 meseca prej I 3 dani odpovedi po.....T ;4 brez odbitka aa rentni davek od obresti. Uradne ure so: vsak delavnik od 9 do '2 dopoldne in od 3. do 5. Dopoldne. registrov, zbdruga z neomejeno zavezo Obrestuje hr&n. vloge navadne po : 4VI. I 4Yo I Dvigljive po 6 dani odpovedi po mesecev prej 5° - Celeste Furlani " Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporoča cenj. občinstvu Bvojo [trgovino jestvin a in kolonijalnega blaga. Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom. haloga pohištva z lastno tapetniSko delavnico. SPECIJALITETA: Bpalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicami, peresni cami, zrcalom in mramomatimi pločami vred — iz mahagonijevega, orehovega le?a, amerikanskega oreha, jerenovega, LUIGI FALCIERI Trst, nliea Fonđeria 12, I. nadstropje. Dr. Leopold Mraček zobozdravnik Trst, Corso 17. Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. ......— Za uboge znižane cene. sacacaca cacaaaca Nova klobučarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren. Velikanska izbera angleških čepio za može in de6ke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. SKLAOIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TR3T, ulica Barriera vecohla it. 25. Csie dogovorne. mr Plačilo na obrob. Sprejme se popravljanje Šivalnih strojev vcskega zlsteza. Prodaja Igel, olja lo aparate*. Kupuje in prodaja že rabljen« šivalne stroje. 601 €rminia Varbinck manufakturna Mina Trst, ulica Giulia ii 14. Velika izber oblekec za otroke, damskih blns, kri VBe izdelano po zadnji modi, boe in vBeh manufak turnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, brez konkurence. Nova prodajalna zlatarja-urarja €tessanDro Camaro, trst CORSO štev. 23 Kružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Varlžloa, priveski, zapestnice, zlate lo era- brce ure, stenske uro Itd. Itd. popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tud; vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Modom* železna ograjo 11 vtt* (Ivini), vrta, tavama, dvarttta, prestar* za tmm Hi. Hastrovan kataleg Mr 104 braiplača* Jlfiio fndosfrUa alpskih dežel" Ferd Jersttsth's Stone - Rlasenfnrt. Stala! castopnik .v Trato. Podružnica tovarne v Gradcu, Goatingen Ifaat; podružnica to- \8ire ra Purpiu FV/1 Pr»ss5P8fe 29. Tel a. \CUX\CK\CX %C I Prva jugoslovanska ll|tfllN Ttfifnf tovarna glasoviijev H1I1U11 T LVIII Trst — vla Fameto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. Obleke, suknje, ftr^T* površniki se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti, Vsak si labko ogleda in se prepriča, ne d* bi bil prisiljen kaj si kupiti. Barriera št. 4, I. nad., desno. Odlikovana krojačnica Rnselmo Marcorin dobavitelj c. k. državnih uradnikov. V Trgovina razno PERUTNINE y bogati izberi. Zn\, nI. Canparile it. 15. - Tel. 759. Purani, goake, race, piščanci, štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajel, srne. Jerebloe, skalne Jerebice (ketornl), fazani. Čajno maslo In jajca. Vse po ceni, da se ni bati nikake konkurence. Ante Lisica Trst, nI. Lazzaretto vecchlo 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in droge likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo St. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Prodajalnica ur in dragocenosti O. Bncher (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst prodaj. Đ. Vekjet^ Corso ti 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ar. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. .DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE., 3BE Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke Gusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske svet ljke Posoda in A katlfe i* bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidie obloge Iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). SE Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Romano Cimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A, Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. — — Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, kloaetne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda veechla 5. Restavracija FINDING Trst, via Cologna 1i Vsako nedeljo in praznik PLES Vstop 50 stotink, po 8 30 stot. K plesu svira mestna g dba. Zaloga izdelanih oblek -m Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznjL — Izbera volnenega blaga. ♦ NA OBKOKE! Zmerne cene! ♦ Adolf Kofttoris Trst, ulica S. Giovanni St. 16, I. nad. zraven „Buflet Autom — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v i. nad. :: Skladišče ofi)]a In dro a forivo, petrelja in stavb, materijala Josip Miceus IMw Trst, vla San Clllino it 2 (Sv. Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov In kuriva, tovarna za brezpllnove brtkrte Iz držanoga Oglja, se priporoča v zalaganje hrastov. In bok. dru prirejenih za pet mgleikega in inozemskega svetlega premog* 4.NTRAOIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglje Boulea" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo Žareči komadi v (mali jajČji obliki) za odprto ognji iče in likanje. Naročbe, ki aa lzvrSe toftao, jc nasloviti na tovarniško pisarno : Trat - Via della Teaa štev. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki Giovanai Angeli ulic. Vinc. Belllnl štev. II (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bove do) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svcjo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga ČISTILNE KROGLJICE 9 Iti prenavljajo kri dobre ® g) proti hemorejdam. sestav-£} ljene ia rastlinskih snovi], a J! priporočljive aa redns delo-jJ vanje čreves, proti hesiorojd- J V nim nad leže ostim glavobola W Itd. — Cena ikatlji 50 stotink. ^ Glavna zaloga: lekarna „(jaleno", Trst, via S. Cilino. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez " vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulloa dolla Caaerma it. 13, II. nadet. NEPRODIRflE PLAHTE za vozove, vagone, blago i. t. d. Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. OIOV. SIVITZ, Trst Telefon št. 18-83. uliea G. Galatti št. 8. Telefon št. 18-83. m TEGOTSKO-OBBTHA ZADRUGA S iS. uL & Franceseo d'Asisi št. 2 L nadstr. Psitae fcrasllslfc.1 račun 74.679 Telefea 16-04. Podpisana si vso j a naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem - male hranilne skrinjice = Vsaka družina, kakir todl vsak seaaneznlk lahka dekl tak* tkrtajlta, U m prlaenra xa prihraajevanjt Milk la vtftjlk mt, SkrlaJIce m dobe pri podpisani zadregi Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilna vloge od vtakogas« kadi če ni Slan in jih obrestuje po Rentni davek ođ hranil, vlog pla&nj« zadruga sama. Daj« posoi. aa važne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadami na pojasnila se dajejo v urada med uradnimi nami ki so: Ob delavnikih od 9 do U osa dopoludne ia od 8 do 6 ara popoldne. Trgovako-obrtna zadruga r Trsta. uL & Franeesco iker. 1 L nadstv. I Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva Iz bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koriatni darovi za vsako priložnost. flermangild Trecca Bturierm reechim štev. š ime velike zalego ttrtfaiklk friduitof VENCI •d poreelaas ia biaerov vesaaih s me* iaae iioe, ei nsMtalh cveti« ■ trae kavi ia aapiii. 0U» u pircelaaistUi pUlEih n spiinlh Vajaiije keakarenftas aaaa. + Siulio Mtem TRST, elit« fileta* Cardaael itav U B riLtroN it«v. n| h a Ktoflča* ere«Ja, erkaf^lial aparat*, ■•dersi, am«ta« rek« ta ntf«, ksrflja, kilal pasi, slasti iai pasi la sefartaa, •lsktrelerap#Ttir-z.u. uvKuvuxu i -----------J------------------------------------w 01 VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE 001. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI *r 4 0 - --i- ----------------- ima prihaja! Zrgovina z usnj«m in č'Yljarskimi predmeti U prlklopljeno iidelovalnlio zgornjih delov in prellv&lnloo ter zalogo napetntko* ### v 111101 Belvedere itev. 49. 114 IVAN SIMONIČ. Velika zaloga blaga za damske obleke in barhentov, zadnjih novosti, od 36 vin. do 2 K meter. Velika zaloga narejenega perila. Blago za damske oble*© od 90 vin. dalje. VSE V DOBR OZN ANI PRVI SLOVANSKI TRGOVINI IVAN OKLOBZIA _ w OOOOOOOOOOOCC O^^^^^SS COOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooocooooooooooooo o o ° ooooooooooooooooooooooo O -300000C000000000000022 I PRIPOROČLJIUE TURDKE Šivilje. S DIKTCCP Tiit, Via Barriera v. 33, vrata 1. nILuLn, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angieSkem in francoskem tro, a, plesne obleke, obleke za poroke, brnze ta gledališče itd. gE3Hili3ElHiaEaaHiaEaiailii gg Ljudska ur apna BOGOMIL PIM0 Trst, ulica Vincenzo Bellinl St 13 C&aspreti mistb st. iit na loreza) Bogat Izbor » ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic Itd. Konkurenčne cene, i BI — TVRDKA COEN & BARUCH prej na Oor.u St. 20, palača Balam ■e Je premestila v ul. S Spiridione 7, rogal Đl.CaipanUe mt nova zaloga ~mm moftklh in delklh oblok, Inozemsko In domaČe blago — Cene najnižje. Sprejemajo se naroČila po meri. Tovarna kovfiegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 6. Sprejemajo ae naročil« ln popravila ta atroke -- Cen« absolutno konknr*nono Izvršujejo ae odpošlljatve na deželo. V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. -- Postrežba tudi na dom. MIROĐILNIOA s Jrst, ulica Caprin 9, vogal ulice Guardia. Velika izbera 2epnih ur iz srebra in kovine. Regulator]! In budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti Češ o HlglJenlSna Trifolium |S=n TEST, ulica Barriera vecchla Stev. 37. (ex PEKIC). mlekarna s ■ 20 prodajalnlh prostorov- "entraH: ulito SMon. - Tel. H33 JSk^SiSJS-1 Drat Rnlmondo Blsloch mitiKU na nizko temperaturo. Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke 1 Hm leil t turih in kolih iz tovarne t Banat perje za postelje 5 kilogramov novega, prerezanega K 9'60, bo ]jeg* K 12-—, belega, mehkega, pr^rezajiega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. Odpošiljata franko po povzetju; proti odškodnini pošt ine se menja blago tli pa vzamj naz aj Benedikt Satbsel, lobes itev. 183 pri Plznu, ČEŠKO. KAREL DE LAMI po visokem c. kr. namestništvu K0NCESIJ0NIRANI Z0B0TEHN1K Trst, ulica Belvedere St. 4. UL nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6. 3{ans Schmidf TELEFON št. 1085. zobotchnlk TRST al. della Zonta št. 7. /. i Zaloga \ solkanskega: pohištva GIOVANNI BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištva, ia popolne sobe. - Lastna taoetniška delavnica. - Lahki plačilni pogoji. -- Novi zobozdravnišHi ambulaforij Ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiho. Umetni zobje od K4 - dalje, plombe z materijalom najboljSe kakovosti po K 2 Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od S dopol. do z pop. in od 3 do 7 %-večer, Ob nedeljah in praznikih od 9 do za. Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj □lica CarradorI 18, v bl'žlnl gostilne ND0 Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■■■ nalnih posodah in drugo. i^HB na obroke Trst, ulica Hadonnlna 5. Popolne sobe, zelo fine, Bolidne, postane dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli rane ter posamezno pohištvo, tudi že lezno; Šivalni stroji, stenske ure, slike ogledala, manuf. b!ago. - Zmerne oene- Cafle Knovo (NOVA KAVARNA) ^T " Trst, Plazza Batriera Settefontane ^ Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard Seifert Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Prijoroča se udani Čevljarji: TRST, ulica Molino a vento 11. * priporoča svojo delavnico in prodajalnico črevljev. Izdeluje po meri in prolaja nošen* čevlje, vse po najnitjih cenah, „dvoji k svojim JJ Filip Pikic FRANJO ABRAM, lastnik. Steklentna. - Xo*aro namizni, za pivo, likerje t t. d. Antonio Drsich ul. Barriera vecchia 14, Zaloga bayv, flrneie^, čopiče v, sveč, suhega sadja, voćka, laka »a tlak, diiav in krtač. U=1 r==il=J 3 rt Da se more popolnoma preurediti trgovina, se vse blago, obvarovano požarja v steklarni v ulici Stadion 2 (nasproti Portici di Chiozza) — proda v razprodaji Odlok c. kr. namestništva št. 3888/2/12 z dne 17/1/13. Ni 9 5? Omivalno posod}«, namUmo posodjo i. 1. d. ■ Stektonlna Mesarji: IICCAP ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trat, ItiLOMII ulica Belvedere št. 2. Pekarne: 10SIP AŽMANN W priporoča svojo pekarno. Krojači: FRAN RUPNIK, kroj a5 ti mojster, Trat, ulica Oeppa St. 10. Ln 7nn.|.n |Qe; isčeSljane in rezane kupujem lenSKB IflSl Po dobri ceni. A. Sebek po vlaiuliar, Trst, via Oarducci 9. 1364 Daeolno miK® " orehovine in hraatovine z I iSalllD avtomatičnim zaklepom prodaja po konkurenčnih cenah A Jug, nlica d. Luci a 5. 327 Stara grška žganjarna r Trata, VU Oarana ft. Tu se dobi bogaU i«- sira llkvorjev; specijalitete: grSfci in francoakikjBja*, kranjski brinjevec, kr»S*i »lipovec in bnaki fopiao-*ec in rum. CJene niake. Itbera grenčic. đlalčio« »■ sapečenci. GrSka mastici U Sija. — pripotofi« Indrej Anton opul». |/Q+ Mlltoi Trat, Piazza Ponterosso 5. "U. IvIlIlUJ, Trgovina jestvin in kolo-nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilea bisk se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja. 5066 Mo 11 Mihci spomini so artistične fotografije na *V dba v Splitu, srbska meščanska godba v Dur>ro\ ni&u. — Podjetje go*p. Mi ana Obu!|ei a jt Konkurenčno podjetje, ustat ovijeno s slo vanskim kapitalom piotl tu im večin* ma nam nasprotnim tvrd kam 9 Graslitzu Hebu »td., in se razume samo po bebi, da so cene zmerne. Ako še pripomrimo, da je M'*r Obuijen pravi naft mož, da se pogosioma spominja narodnih podjetij, tedaj mislimo da naše godbe, naši sokoli in tudi posa mezniki vedo, kaj jim naaga dolžnost Trgovci pa dobivajo glasbila, srrunf, grame fone, plošče in vse drugo pod hiimt p goji, kakor pri drugih tvrukah. Dcp so vanje tvrdke Je seveda v vsth jugo io an-skih Jezikih. Dobro bi bilo, da malo premislimo o važnosti in posledicah češkega jfincipa „svoji k svojim* in prenehamo en *rat z ženskim ravnanjem, da na eni stran* ne koljemo narodnih sovražnikov, na drug« strani jim pa polnimo žepe. Ravnokar so izšli novi krasni posnetki za gramofon od hrvatskih umetnikov na Dunaju. Cenik na zahtevo franko. Sukna J i odr e in modnu blago za gospode in dame priporoČs KAREI- KOCI/ rv XX tovarna aukns XX » Mumpolou (6e«kr XX Utorci franko XX Nova trgovina TRST ulica Campanile št. 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Narejene obleke za dame in otroke PERILO za gospode in gospe VEIriltANSItA IZBER PLAŠČI svileni, iz raglana, baržuna Črna spodnja Krila In barvasta Bluze iz svilenih čipk, iz betiete, - Voile de leine, barhent, baršun Itd. Itd. CELE OBLEKE da se nI bati konkurence. ulica Campanile ii 21 na« proti srbski pravoslavni cerkvi Čitajte in strmite! 600 komadov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v. Krasno t ognju pozlačena, velefina remont, ura a sidro, s pozlač. številnico, ima dobro gredoče 35 nrno kolesje, za kar se garantira 3 leta. 1 krasna kravatna igla s ponarej briljantom, 1 v ognju pozlaćen prštao z im t kamnom za gospode ali dame 1 krasna ovratnica iz okrog 150 orijentalskih bi.se. rov, najmodernejši da ski lišp, 1 krasna garnitura nu-nšet ih, ovratoiških in prsnih gumbov, gar 3°/o zlati double a pat zaprt, 6 pristno platne ih žepn b robcev, 1 veleel>g. žepno pisalo iz niklja, 1 krasno toaletno zrcalo v e uiju. 1 dišeče toaletno milo, 1 fino vezana beležnica, 12 a» gL pis. peres. 20 korespondenčnih predme tor, 39^ raznih predmetov v hiši koristnih in potrebnih. V*e sk paj z goldinasto uro, ki je sama vredna še enkrat toliko, stane samo 4 K 2J t, — Razpošilja po povzetja eksportna hiš* H. SPiNGARN, Krakov št 240 Kdor naroči 2 zavaja, mu dodam brezplačno lep ž?pn nožič z dvema reziloma, k več nego 2 zavojema k vsakemn po en tak žepni nož. Za netgajajoče takoj denar nazaj, torej je riziko izključen. Pristno brnsko sukno pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolg za kompl. moško obl. cdrezek 7 kron odrezek 10 kron odrezek 15 kron odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron (suknja, telovnik, hlače) + + + samo -f + -f Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tnd blago za površnike, tni idtovske lodne, avil. kamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarni&tih «enah kot reel a in aolidra, na,-b lje znana tovaruiSka zaloga sukna Slesel - Imhof • Brno (H ravsto) Vzord gratis ln franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naro^uiejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na toiarniikem mestu ao znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih nar čil v p- polnoma svežem blagu Kdor želi kupiti kavo, daj, kakao, namizno olje, ram in konjak, vse I. vrate, po nizkih cenah. naroči poštni zavoj 5 kg (netto 4s/4>, ki ga dobi poštnino in carine prosto od zaloge prve ■ prodajo na drobno združene tvrdke Horry Goetzl, Trst, ul. Nlromor 13. Hans Scheidler = zobotehnlk = aivU: prvi lobo tehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Plazza 0. Goldoul St. n. Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 priporoča trojo pek&rijo. VoJkrsi n 4an »val kruh. Zaloga moke wnkt vrste Iz prtih mlinov. — Vino in likeri ▼ steklenicah. 81avr Sčenega in amtrikan-kfga platna, ruh c iz gumija, linoleja, pravih nizkih galoš, domačih Čevljev, tod, latov iz klobučevine. klobućevine na meter, preprog iz kokosovih vladen in platna na m»ter, kuhinjskih stopnjic in stolov, sveč, nočnih svetiljk, vošču in angleških mazil za če lje, uiigalic vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papirja za »-valčice, črnil, zamaškov iz španske plu'ovine, kositraštih kapic za botiljke, kleiek, igralnih kart, kovčegov, pleterne in potn h torb, sandalov itd. — V«e po najnižjih oenah, ki se jim nI bati konkurenoe 1 Tisti umeten način, ki telo vzdržuje slovničaiji — glagolnik, torej samostalnik, ne samo pri zdravi moči, temveč ga utrdi ki se dela od trpnopreteklega deležnika s in usposobi, da se more upirati vsem pripono „Je", pri čemer pa je treba pri-Skodljivim zunanjim vplivom, pa je so- pomniti, da slovenščina sploh ne ljubi kolska telovadba, temeljno sredstvo So- preveč teh samostalnikov, ker so res ne-kolstvu v dosego'njegovega cilja. ,kako prisiljeni, skovani, temveč uporablja O tej piše dr. Viktor Murnik: „So- raje samostalnike ženskega spola na „—er", kolska telovadba ni akrobatika, dražeča če ne celo raje celega stavka, in to tem-živce gledalca, ona ni šport, ki že spričo bolj, ker tvorijo pravilno trpnopretekli svoje enostranosti vpliva škodljivo na deležnik samo prehajalni glagoli, razvoj telesa, šport, ti pa naravnost in I Za tvoritev 9mnenja* nima sedanja neposredno škoduje zdravju, če ga gojiš slovenščina drugega glagola, nego „minim pretirano, k čemur je enostranost s svojo (četrta vrsta). Kako pa tvorijo glagoli ce-enoličnostjo vabi z uspehom, če nisi sta- trte vrste trpnopretekli deležnik? Nekaj rec ali človek brez temperamenta, — so- primerov: G6nim: g6ni-en — gonjen; kolska telovadba je marveč vsestranska, polnim: polni-en = polnjen; r&nim: r£-nepretirana, toda nepretrgana, močem te- ni en rinjen; zvonim: zvonl-en — zvonio vadca primerna, enakomerna vadba vsega j6n ; končno torej menim: mćni-en -=-telesa, ki naj v njem ustvari trdno zdravje mćnien, in jekleno telesno vztrajnost; vadba, kij Sedaj pa glagolnik s pripono „-Je": naj harmonično razveje telesne in duševne g<3njen-je — gonjenje; p<5lnjen-je =» p61-moči do one skrajne meje, katero sploh njenje; ranjen-je = ranjenje ; zvonj6n-je «= dopuščajo narava in zmožnost telovadca ; zvonjenje; a končno tudi mčajcn-je — vadba, ki pa mora v telovadcu vzbuditi meajenje 1 tudi krepko in trdno voljo, svoje do skrajne j Menim, meniti (wechseln): meni-en mogoče mu meje razvite zmožnosti z že-; = menjčn (izpremenjčn, izmenjčn): me-lezno energijo uporabiti sebi v prid, na-■ njenje (das ATechseln). rodu v korist!" | Glagola mmnlm, mnltl" ne pozna slo- Telovadba krepi celo telo. Pri vsakem venščina, in če bi ga poznala, bi bil trp-večjem telesnem naporu moramo globočje nopretekli deležnik: mni-en — mnjen, dihati, in sicer zaradi tega, ker mišičevje, torej glagolnik: mnjenje, ne pa „mnenje", katero se napenja, zahteva obilnejše hrane „Mnenje14 bi bila edino mogoča tvoritev iz zraka. To mu dovaja kri, ki prihaja iz glagolnika od glagola „mnim, mneti* pljuč; in pljuča dobivajo hrano in okre- (tretja vrsta, drugi razred): trpnopretekli pitev,'očistitev slabe krvi, potom vdiha- deležnik; „mnen", glagolnik mnenje—mne-vanja zraka. Čim globočje dihamo, tem nje, toda sedanja slovenščina pozna ta glagol izdatnejša je ta hrana, okrepijo in razši- edino le v sestavljenki „pomnim, pomneti* rijo pa se pri tem pljuča in prsa. Gibanje in nadaljnih njenih zloženkah ter izpe-pospešuje obtok krvi, s tem se pospešuje ljanki „domnevam, domnevati", pri Čemer zopet prebava in splošno zdravje celega je pripomniti, (nikdar ne „pripom-človeškega organizma. Napenjanje posa- neti") da je glagol „pomneti" v sedapji meznih mišic pa jih jekleni ter utrdi celo slovenščini popolnoma prešel iz drugega telo do najvišje odporne sile. Marsikdo bi razreda tretje vrste v četrto vrsto, torej rekel, da doseže ta blagor ravnotako z „pomnim, pomniti". Ne vemo torej, čemu vsakim napornim delom, ali tudi z različ- bi napravljali nepotreben in duhu našega nimi športi i. t. d., toda temu ni tako, jezika nasprotujoč glagolnik od glagola, kajti zdravju koristno je le ono gibanje ki ga naš jezik v resnici ne pozna več. telesa, ki je primerno in nepretirano, napor j Menimo, torej : niti „menjepje", niti je koristen telesu zopet samo takrat, kaaar' „mnjenje" in prav tako ne „mnenje41, ne je neprimeren in nepretiran. Te primer-! „to je moje mnenje'4 ali še maiy „tega nosti pa ne najdemo niti pri napornem mnenja sem jaz", temveč: „tako menim, delu, niti pri športih, kajti gibanje in na- to mislim" ! ___•__• VI___Zl *L _: X i „ kUt nnn penjanje človeških mišic mora biti vsestransko. To pa dosežemo edino le pri pravilni sokolski vadbi telesa, kjer morajo niti vaje po težkoči primerne že doseženi krepkosti in moči telovadca, poleg tega pa tako raznovrstne, da ne napenjajo samo posameznih delov in posameznih mišic, temveč sorazmerno vse mišičevje telovad- To je torej naše — m6njenje! —r. Za oellkl Clril-Metodoo ples so darovali nadalje gg.: An t. Šorli, kavarna „Commercio" K 10, dr. „ . . ... Margreiter, Trst K 6, Ant. Germek, Sv. cevo. Zato imamo različna orodja in< raz- lvaasK 4 Amon Ko|a' Na5režiaa K% dr finna nnnina lr7T7fi inmo oocfair rtn Ann/1111 v _ _ .-. _ ___ __9 _ ______"_ ODVJETNIK Dr. L0VR0 5CRLIER OTVORIO JE SVOJU PISRRNU V PULI — MRRODMI DOM Zahvala. Ginjenega srca se zahvaljujeta podpisani za tolike dokaze sočutja povodom smrti njiju predrage, nepozabne jedert pretner roj. Vodnik Posebno se zahvaljujeta njim, ki so izkazali pokojnici zadnjo ljubav, spremivši jo k večnemu počitku. Zahvalo izrekata še posebej gospodu c. kr. deželnemu Šolskemu nadzorniku Ivanu Neker-manu, državnemu poslancu profesorju Matku Mandiću, cenjenim kolegom-učiteljem in vsem drugim dobrim rojakom in znancem. Uverjeni naj bodo, da nam je bilo njihovo sočutje v veliko uteho! Bog plati! Družini Pretner-Sancin. Tailor^Made-ntelier ---------„— T JSiova zaloga ! ,0LD ENGLAND'' sena, ovsa, otro- lične načine izvajanja sestav na orodju, z Fran Dotčlč Qjr|ca K'3 Ffan K 'Trst orodjem in brez orodja. S tem napenjamo K 2, \v0 jeretić# SuSak K 10, Ivan Farožtč, ter krepimo vsako mišico posebej po gotovih pravilih, da ne ovira razvoj ene mišice druge, temveč se vse sorazmerno krepijo do najvišje mogoče mere. Sokolska telovadba odgovarja vsem zahtevam za zdravje in popolnost po- Trst K 6, Košić Hinko, Trst K 6, dr. Be sanovič. Trst K 6, Marica Gregorič, Trst K 5, Valči Košir, Trst K 4, Josip Čok, Trst K 4, Franc Nemec, Nabrežina K 2, Josip Aadrijašić, Černikal K 2, Čitalnica pri Sv. Jakobu K 10, Tsučer, Trst K 5, K. Mah trebne vadbe telesa. S pravilno in nepre-|kota> Trst K 5 Ana Gostiša, Trst K 2 trgano gojitvijo te zadostimo svojemu na- j ,Zastava«, Lonler K 4, Rad. Lah. Trst K 6, nienu: Okrepiti narod telesno. (Dalje.) |Ff. Nemec, Gorica K 2, Josip Grohar, Dekani K 2, Anica Scheimer, Barkovlje K 4, Književnost In umetnost Nekoliko slovenske slovnice. Ivan Kokalj, Vrdela K 6, Marija Humplik, Barko pije K 4, Angelj Maitelanc, Trst K 4, Iran Dimnik, Trst K 2, Miha Keršovan, Trst K 6, Aadrei Grgič, Bazovica K 2, Iva* I TRST, ulica sv. Nikolaja štev. 34 se priporoča za pomladno sezono cenjenim damam. Modeli, novomodno j blago, journali itd. i so na ogled v ateljeju. bov, žita in moke lastnik Gaiio Grego Trst, uliea l?affineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch A Co) Nizka sene. Najboljša kakovost« Mnenje, mnjenje, irćnjenje? Da bo Kravos, Gorica K 4, Rudolf Golob, Trst K konec onim vednim bolj ali manj neslanim ■ 4, Ivan Biaazani, Trst K 6, F'aa Rapotec, opazkam o Jeziku", ki ga piše in ne j Koiina K 6, Avgust Stular, Trst K 4, J piše naš list, ker uporablja tupatam kako! Stanko Gjdina, Vrdela K 4, Drag. Starec, besedo, ki ni zrastla prav na tržaškem Prosek K 3, Vinko Trobec, Vrdela K 2, tlaku, ali ki se glasi nekoliko drugače,j Mihajlo Kukuiica K 8, Gregor Zidar & Co, kakor pa jo izgovarjajo in tudi pišejo po- .Rocol K 10, Ivan Zlobec. Trst K 8, dr. Ve polnočni „slovničarji", nai nam dovoli taj fcoslav Kisovec, Trst K 6, ing. Dinko Bu slavna gospoda, da „obdelamo" danes, zollć, Tržič K 6, Ant. ValeaiiČ, Trst K 4, vsai eno onih strahovitih pregreh, ki jih i Mine. Sicerk, Trst K 2, Jako* U š>č K 5 baje zagrešamo danzadnem proti blago-jV ktor Čotar, Trst K 4, Novak Antoa, Trst glasju našega jezika in proti slovenski K 4, Krisiijan Delak, T si K 20 Franc Lee-slovnici. j ček. Trst K 2, Fran Fonda, R jas K 2 „Menjenje"--/ Fej ! Odkod ste J>s!p KocjsEČič. Trst K 4, Fraa Korasffe, neki dobili to spako? To je vendar po- Opatija K 2, Fspn Povšič, Gorica K 4. Ve-polnoma napačno, proti vsem pravilom koslav Srreke}|, Sežaia K 4, Marij Lukša, slovenske slovnice in človek si zlomi Prosek K 6, E. Strausgittel, Gor ca K 4, jezik, preden spravi to grdobo iz ust. Za Ferdo Starec, Barkovlje K 5, tobakarza božjo Kriščevo voljo, ne pišite več te spa-; Stanič K 4 dr. L. BoStJaačič, T-stK 4, Aut. kedranke, saj se morajo naročniki spun- Msrvič, Sežana K 2, VekosJav Kodrić, Sse tati, Če jim jo ob vsaki priliki brusite pod d*r?J K 8. Fran Furiani. Trst K 10, Ivan nos. Saj vendar živ krst ne piše drugače KuŠčer, Trst K 3, „Trgovska obrtna za-nego: mJaz sem tega mnenjaTorej! druga", Trst K 20, dr. M. Lagtoj«, Pula K Quod erat demonstrandum £ j 10, Jenn Frl chkovitz, Trsi K 2, Le^p id Prvič: „Jaz sem tega mnenja" — je Ž jur, K 5, Fraa Bratog ia Milena K-aševec, čisto navaden germanizem, slepo preve- Trebče po K 4, A. Zebn, Trst K 4, dru-dena nemška fraza — „Ich bin der Mei- žira Zegova, Kopriva K 4 L:udevlt Brešaa, nung". Preprosti Gorenjec, ki je podedoval Trst K 2 S:l?ester R dfc. Trebče K 2 marsikaj nepotrebnega po svojih nemških Mi,aB Bogady K 6t K*rl Kovačič, Trst K biričih in valptih, je vsaj toliko pošten, 6» A- Scbtk, Trst K 6, Fraa Oble, Rojan da te vprašaju „kakšne maj'nge" ah pa K 4» I^nčič, pref. v p. v Gorici K 4, celo „mal'nge si", a tudi taki možakarji O'egor Bartol, Trst K 4, Marij Zga?ec? " 6 • • • J Skedenj K 2 80, Slovenski duhovnik v Trstu stafnik in si je tek, ustvarilo svoje g K „mnenje", dasirarno i arod še vedno le Ste^ Trst K 10^ Kristjaa Pertot, Trst K 6, «« a. ui naL. Bjstjancic, Trst K o. „misli", „m^ni", ne da bi imel zato svoje „mnenje*. ,Mnenje" je — če dovolijo gospodje [I Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na ML : 7 razstavah, s O. O I CP /\nl i •lavna zaloga v Trotu, vla Valdlrlvo št. 32. — Telefon St. 2201. Vsi zdravniki §m prlporodaj«. Odlikovano na : 7 razstavah. :: Nizke cene :; Gualtiero Cozzio : Pasa« 8u CUtbuI t im ToiTMto 16 (naproti OUtnl) Tnt PRVA hrutarska :: KLAVNICA » ftlaklBĆai mrnittt. Bogat izbor Skarij brivnik britev, aožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezfl in strojev za striženje Us. Radi nanovo ustanovljene trgovine v mestu, sem primoran oddati takoj = sadnje veliko trgovino z mešanim blagom žganjetočem i« t. d. za dobo 5 do io let v najem. Trgovina je v lepem induitrijskem kraju na Kranjskem, obstoji ro let ter se napravi letnega prometa okoli 40.000 kron. Najemnina zelo nizka, potreben kapital 5000 kron. Ceni. ponudbe pod „Za'iflarano mesto Štev. 309" na inseratni oddelek „Edinosti". mm B isWj Aristide Gualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana torama ( svetinjo ) cevi In cementnih ploft teracou In ametnesa kemna. • i • * Sprejem« rsakoTrsta« delo t cementa. Cen« zmerne, delo tečno. T ASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI družba z o. z. Trat — ulica Tlzlano Veoelllo *tev. 3. — Telefon Stev. 250. — T—l ^ 1 * z avtomobilskimi žardinijerami s IZlCll na VSG JKrSlG 12 prostori, avtomooiiflke kopije * odprte in zaprte, elegantne, solidne in vame. — Cene zmerne po dogovoru. j^gritrmiJM Družb! sv. Cirila in Metoda |e poslal g. Alojzi) Hcfbauer, učitel| v Dolu 10 K, ki ]lh Je nabral v Hofbauerjevi gostilni v Hrastniku. V gostilni g. Ivana Reclja v Št. Jerne|u je na nekem sestanku nabral g. Fr. Scbralt K 53 79. V veseli družbi v gostilni g. Ig. Kovačlča na Idriji ob BaČi je nabral pri dorasčl zabavi g. slikar Tratnik od Sv Luc'je ob Soči K 5'37. Zavedni fantje v Škofljici povodom ovrženlh volitev so darovali K 2 80. Hvala 1 Podružnica CM v Matenjivasi ima tudi zunaj svojega oko'iša mnogo zvestih prijateljev. Ker se niso mogli udeležiti pred pustne veselice, ker Je podružnica ni priredila, poslali so po Trenem vabilu .vojno odškodnino" družbi CM gg.: Fr. Dekleva v Slavini 5 K. Leopold Kraigher v Matenji vasi 5 K, Jos. Dovgan v Postojni 1 K, Jss. Lavrenčlč v Postojni 5 K, Fr. Gornik, po-sta'enafeMk v Prestranku 5 K, Rusjan, Postojna 2 K, A. Ctč, Prestran^k 1 K. Andrej Smrdu, Postojna 1 K, Iv. Zw8lf 1 K, dr. Fr TrarapuS, Postojna je poslal 5 K ne 1 K, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Za „čajev večer" na Vrdelc! so še darovali sledeči gg.: Antonija Rcbek 1 kg sladkorja, isto Marica Furlanl; Karla Valen-tlč, Jakob Perhauc, Fran Godina, Albert Godina, Albina Škabar po 1 steklenico ruma; Andrej Pirič škatlo bombončkov, Zora Baretto paket bombončkov, Antonija Baretto steklenico rosolja in Škatlo biškotov, Stanko Godina 1 kg sladkorja, 2 steklenici ruma in 2 mala paketa čaja, Ivan Kocjan (pekar) desko krofov, Amalija Feriuga 30 pomaranč, Marija Mljot 1 kg sladkorla N. N. paket čaja. — Vstopnino so prepla lačall: Baretto Anton, Ivan Godina, Anton Negode, Peter Rebek po 1 K; Antonl|a Godina 60 vin ; Ivan Žiberna, g.a Baretto, Ivan Gropajc, Emil Baretto, R. Meula po 40 vin.; Marija Godina K 2 20, N. N. 20 vin. — Dodala Pija Godina še 6 pomaranč — Da se je naša podružnica CMD s „Čaje vira večerom" tako lepo opomogla, bodi na tem mestu izreče prisrčnav zahvala vsem cenjenim darovalcem. — „Čajev večer" je prinesel res lepo svoto, zato se priporoča vsem podružnicam, da bi v prihodnjem letu v pustni sezoni prirejale v svojem okraju po en čajev večer, kar nudi udeležencem lepo zabavo, podružnici pa obilnega dohodka. Služba pravega učitelja risanja je razpisana na državni realki v Puli. Prošnje do 5. marca t. I. istrskemu deželnemu šolskemu svetu v Trstu. „Slovan" (mesečnik za književnost in umetnost). V februarski številki tega Uustro-vanega slovenskega lista nahajamo dvoje barvanih ilustracij, in sicer barvni portret Ljerke Š ratnice ter Mira m ar, razen tega Še reprodukcijo lepe slike Srečka Ma-goliča »Listopad". Razen tega Je dvoje pejsažev Tom. Križmana (Save in drevored v Dalmacifi) In več slik z Balkana (O d r i n, Solun, Trnovo itd) — Izmed pesmi posebno imenujemo liriko Hojakovo, ki se odliku|e po posebni lahkoti in gibčnost!. Premkovi .Aforizmi" utegnejo izzvati odpor. Iz F nžgarjevega romana „Pod svobodnim solncem" je posnetih več aforlstičnih izrekov, zlasti o Sovanih ln pevcih-goddh. Listek Je zelo bogat; zlasti Je obsežaa kritika omenjenega Finž-garjevega romana. Loterijske Številke, Izžrebane dne 15. februarja: Dunaj 67 4 54 87 48 Tržaška mala kronika. Trst, 15. februarja. Vzoren zakonski mož. Karel Fitze, ki |e rojen v Steinu blizu Dunaja, doma pa v Libercu na Češkem, stanuje v ulici Foro št. 4, brezposeln ter mora vzdrževati nJega in otroka žena, dasi je Šele 37 let star. Možakarju delo tako smrdi, da že tri leta ni z<» nič prijel, a kake vrste človek Je prav zaprav, kaže sledeči slučaj: Žena mora delati od zore do mraka, da preživi vso trojico ln razen tega še mora dajati možu denar, da ga ima za razne svoje potrebe. Če pa reva nima denarja — saj malo za služi — pa jo surovina pretepa, da jo| in iej grozi, da Jo ubije. Včeraj predpoldne pa si je nepridiprav še drugo ubral. Ko je namreč bila cdSla Žena po poslu, Je šel on po kovača, da bi mu odprl duri in ko je bilo to storjeno, je poklical starinarja, s katerim je začel barantati kar vprek za vso robo, ki jo Je imel v stanovanju. Na srečo je še zadnji trenutek prihitela žena, ravno ko sta moža karja hotela vdariti in je kupčijo preprečila. Pohištvo Je cstaio tako doma, pač pa Je uboga žena dala odpraviti vzornega soproga. Pozvala je namreč policijo, ki jo je reŠUa nadaljnih skrbi in muk. Mož z rižem. Zaprli so včeraj 31 let starega dninaija Antona Dona iz Padove, ki stanuje v ulici Giosue Carducci Št. 40. ker so našli v njegovi lasti 46 kilogramov ttžko vrečo riža, ki |o Je bil malo prej ukradel v čistilnici. Hotel Je pa policiji na tveztl, da ga je nagovoril k temu vratar čistilnice Alujzij Petelin, kar pa se je izkazalo lažnjivim. Razgrajač, ki žali stražnika« VČersj popoldne so radi razgrajatfa prijeli na Gol-donijevem Irgu ia zaprli 33 Fet starega Ka- rola Padovana, stanujcčega v ulici Riborgo št. 35. Razgrajač, ki ga fe stražnik že prej zaman svaril, |e sedaj še bolj razsajal in Je stražo žalil, vsled česar se bo moral tudi radi tega zagovarjati. Ukradeni zastavni listki Gospa Marija Libisch Je Javila včerai policijskemu ko-mlsarijatu v ulici dei Bachi, da jej Je nekdo ukradel pet zastavnih listkov v vrednosti 100 kron. Oicradena Je bila najbrže Že pred petimi meseci, ko Je še stanovala na trgu Barriera vecchia št. 5 pri Jožef ini Can-dellari. Tatvina denarja iz pisma. Frančiška Lizević, ki stanu|e v ulici Pozzo bianco št 4, Je rekla včeraj zasebnemu uradniku Petru Vlacosu, 22 let staremu Egipčanu iz Altk sandrije, naj spra«! na pošto pismo, vsebu Joče 22 krcn. Vlacos Je šel, a Je med potom vzel iz pisma 10 kron, potem pa ga Je tako slabo zaprl, da je prišla tatvina Lize-vlčevi na ušesa. Vlacosa so že zaprli. Pri delu ju je zmotil. Preteklo noč nekako krog druge ure je stražnik zasačil v ulici Picardi dva človeka, k! sta se kaj numljtvo obnašala. On Ju Je seveda ustavil in ju je spravil do prve stražnice, kjer so ju preiskali. Pri enem so našli štiri vetrihe, nož in ključ. Bil je to 22 let stari dninar (van Godina stanujoč v ulici Molin grande št. 4, dočim je njegov tovariš 22 let stari Lovro Braila, ki stanuje v ulici Solitario št 13. Surov ljubimec. V ulici Donota št. 25 stanuje 21 let stari elektrotehnik Anton Novak, Tržačan. Snoči se je mudil v neki gostilni v ulici Fornelli, z nJim pa je bila njegova ljubica Angela Torseti, ki stanuje v ulici Fortino št. 3. Kmalu se je pa ljubeznivi parček sporekel ln tekom prepira Je .on" — „njo" potlpal s pestjo precej močno po očesu, da je smatrala za umestno, da gre domov. Pozneje je pa zapustil tudi Novak krčmo in je šel za ljubico. Pri n]ej na domu Je vlomil v njene sobo in je „njo" še enkrat namlatil, a sedaj tako surovo in občutno, da se je morala zateči k „Igei*. Novaka so zaprli. Slovensko gledališče. Danes popoldne ob 3 30 se ponovi ve-lezabavna opereta „ČEDNOSTNA SUZANA". Mesto Še vedno bolne gosplce Thaler-jeve bo igrala glavno vlogo g.ca Lepuševa. Za to predstavo veljajo znižane operetne cene. Zvečer ob 8 se uprizori izborna Bisso nova komedija .NAŠ DOBRI SODNIK". O tej igri, polni humorja in dobre satire, govorimo na drugem mestu. Predstava je za obonenta A. jDru&tven* vesti« Telovadno društvo „Sokol" v Šked-nju ima svoj letni občni zbor v sredo, dnt 26. t. m, v učilnici pevskega društva .Velesile". Začetek ob 8 zvečer. Ako ne bi bilo ob napovedani uri zbranih zadostno številc članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. Odbor. Pevsko društvo Ilirija* pri Sv. Jakobu vabi tem potom vse cenj redne, kakor tudi podporne člane in članice na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2 marca, t. I. ob 4 popoldne v društvenih prostorih (stara policija) z običajnim dnevnim redom. — Ta občni zbor bo zelo važen zato, ker se bo razpravljalo kako na) bi se bolj utrdilo stališče društvu h naši krasni slovenski pesmi. — K temu občnemu zboru dobrodošli znanci in prijatelji društva. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Jutri v ponedeljek pevska vaja za mešan zbor. „Učiteljsko društvo za Trst in okolico" bo imelo odborovo sejo v četrtek, dce 20. t. m. _ Predsednik. ftaf det. organizama. Shodi NDO. V četrtek zvečer je priredila .Nar. del. organizaci,a" dva javra shoda. Prvi se je vršil ob 6 svečer v društvenih pre štorih NDO pri Sv. Jdkobu; na raenjen je bil lesn;m težakom, ki so se Št v precejšnjem število odzvali pavabilu NDO Govorilo se je na nJem o predmetu: Lesm težaki in organizacija. — Drugi shod je b i sklican za parketne stavce; vršil se je ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO. ul Sv. Frančiška št. 2. Na tem shodu se |t protestiralo proti stavbin^kim podjetnike m, ki kršijo obrtne zakone. Sprejeta Je bila ostib resolucija. Na obeh shodih je poročal strokovni tajnik Brandner. mm „ Najboljše In najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obiske razpošilja najceneje p CtPDUCpJ. Jugoslovanska razpošiljalna K. 3'tKMECKI V CFLJU St 302 ^orcMn_cenik. čez tisoč stvari s si kami no*tnine prosto Čuvajte se peg! Vaše obličje bo krasno, čisto in fino, kakor alabaster. — Pege, pike, izpuščaje rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vaak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamln*. Steklenica K 2*50. r Vladicca bala. creme" K 2'—. „Rationell balsamin milo" K 120 Učinek je opaziti že po enkratni rabi. ■V Neprijetne dlačice z obličja in rok odstrani trajno in brez bolenti v 3 minutah t dini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo\ Steklenica S 2*50. Specialiteta za dame „Salvorin voda" za odstranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna za omivanje in čiščenje las, ki jih sama skodra in jih dela lahke in lepe. Steklenica K 2'—. SV Bajna rast las ln brk se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom) „Poarine". Cena K 2-4. Bujno popolnost, krasno oprsje doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se udi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Admille z navr dilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco" 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij V.Hauelka, Prcsa-OMce 613-1. Tisoč in tisoč priznanj in zahval. mt^sssz Ime MAGGI jamči za izvrstno kakove st r1" kock po ** vin. za */« litra najfinejše goveje juhe. Le. te so najbo'jše! B ago volite to upoštevati pri kupovanju. Industrijsko podjetje KMMMoiai prodaja drožje po destilaciji mandljev, ki so izborne za pitanje prašičev in mleko množečo krmo molznim :-: kravam. :-: Ceno K1 — zo stot (kulntnl). l ® najboljša ruska cajova znamka. Mlo n 1Q7Q! P"S0d slovito Ia priljub- iti d 1010! ijeno dam.če sr*damet namestnik; razsodišče: Andrej Falt, Ga$par Hvalič, J )žtf Delpin, Ivan Krek, Jožef Rebek in Anton Troukar ; pregledovalca računov : Anton Ćernigoj ml. in Aleksander Sfiligoj. — Po občnem zboru v spomin petletnice je slikal g. Weiss delovanje društva, ter smo pri dobri kapljici v gostilni g Kreka na Tržaški ulici nabrali za družbo CM K 5 60, kateri danar smo vrgli v nabiralnik. Iz po ročil na občnem zboru je bilo razvidno, da društvo napreduje in ima imetja in denarja v gotovini v vrednosti čez 600 kron. Spomladi priredi društvo ob petletnici veselico v večjem obsegu združeno z dirko. — Dru-šivo opozarja gg. člane, ki nimajo še podpisanih legitimacil za svoboden prehod Čez italijansko mejo, naj blagovole iste podpisati pri predsedniku društva. BRZOJAVNE VESTI. Sofenrl zavzeli bulalrske utrdbe. — Bodoča bitka na Gallpolskem poluotoka. LONDON 15 (Izv.) Po Indirektnem potu je dospela danes semkaj iz Carigrada vest, ki jo potrjujejo tudi od drugod prispele vesti, da so bolgarske čete zavzele bulalrske utrdbe in sicer že v sredo zvečer po naravnost besnem boju, v katerem jih je podpirala tudi grška mornarica, ki se nahaja v kseroškem zalivu. Turške čete Je podpirala turška mornarica, ki straži Darda nele. Nekaj časa je kazalo, da se bodo morali Bolgari umekniti, toda kakor se fe izkazalo pozneje, je bila to le premišljena bolgarska taktična poteza, kajti umikajoče se bolgarske Čete so nenadoma zopet začele z vso silo prodirati proti utrdbam, ki so jih končno tudi zavzele z bajoneti. LONDON 15. (Izv.) Tukajšnje časopisje, posebno pa »Daiiy Chromicle" potrjujejo resničnost vesti, da so Bolgari zavzeli bu-iairske utrdbe, obenem pa tudi poročajo o veliki zmoti, ki se je pripetila poveljniŠtvu turških vojnih ladij, da je dalo obstreljevati turške Čete namesto bolgarskih. Turške čete so se namreč vsled izborno uspelega odbo-čenja bolgarskih čet nenadoma znašle v notranjem ozemlju, kjer so jih končno razpršiti Bolgari, podpirani po grškem vojnem bro-dovju, Id se je nahajalo v kseroškem zalivu. Bolgari so zavzeli Bulair. Turki poizkušalo vsak dan izkrcavati vojaštvo na Gaiipolskem poluotoku. Prošlo soboto je Enver bej prispel s petimi transportnimi ladjami, na vsaki po tisoč mož, pred ŠarkSJ, kjer je poizkusil izkrcati vojaštvo. Izkrcalo se Je šefe 2000 mož, ki pa so jih nenadoma napadli Bolgari In razpršili. Enver bej se je komaj rešil na svojo ladjo. Kolikor se da soditi po vesteh, ki pri-hsjajo z Galipolskega poluotoka, se mord* v najbližjem Času razvije na Galipoi kem poiuotoku velikanska bitka, ker je koncentr -ranih tamkaj baje že okoli 100 000 mož. Turško vojno brodovje se nahaja pred gali-polsko luko, kjer je tudi izkrcanih večje število turških čet. Poslaniška reunija In albansko vpraSanje. DUNAJ 15. (Izv.) Londonska poslaniška konferenca se je včeraj bavila z deli-mltačnim vprašanjem Albanije. Zatrjuje se, da se ni posrečilo doseči sporazuma niti v eni točki. Predlog, naj se ustanovi posebna komisija, ki bi preiskala etnografske razmere in zbrala materija! pa določitev mej bodoči Albaniji, je naletel na velik odpor od strani trozveze, posebno Avstriji. Na avstrijski strani postaja vedno večja nevolja radi neprestanega zavlačevanja poslaniške konference in v političnih krogih se smatra, da se situacija od dne do dne slabša in bliža kritični točki. Poleg tega prihajajo iz Sofije in Bukarešta zelo neugodna poročila. Bojno razpoloženje na Rumunskem narašča, na drugi strani pa se pojavlja med bolgarskim narodom odločen odpor proti vsaki najmanjši koncesiji Rurauniji. Če se ne posreči v kratkim doseči med Bolgarsko in Rimunijo sporazum, je pričakovati, da izbruhne vojna, ki bo imela nedosežne posledice. Kakor zagrabi zobovje dveh koles vsak predmet, ki se jima približa, tako bo ta vojna povzročila med velesilami konflikt, katerega posledice so še nedogledne. Za sedanjo situacijo Je jako značilna „Timesova* vest iz Petrograda, ki zatrjuje, da petrograjski merodajni krogi nikakor še niso privolili v odstop Skadra Albaniji. To- zadevna pogajanja med Avstrijo in Rusijo > se sicer Še vedno vrše, a dosedaj brez vspeha. Ruski veleposlanik v Londonu, grof Benckendoiff v s traja na svojem dosedanjem stališču, da mora dobiti Skader Crnagora in njegova zahteva Je našla simpatije tudi v pariških in londonskih merodajnih krogih. K tej vesti Je pridati, da označujejo poli-, tični krogi rešitev obmejnega spora sledeče: i Avstrija je pripravljena priznati Srbiji Peč, j Djakovico in Prizren, čim Rusija pripusti, da: pripade Skader Albaniji. Po?ajan|a niso ro-i Jila še nobenega vspeha. Zavlačevanje zu-| nanje politične situacije se ne bo moglo dolgo vzdržati. Ko pride pomlad, bo morala pasti odločitev, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Operacije ob Marmarskem morju. DUNAJ 15. (Kor.) „Neue Freie Presse-poroča Iz Carigrada: Po turških poročilih se je izkrcanje turških čet pri Silivriju pod zaščito brodovja popolnoma posrečilo. Pozicije pri EregUju in Bogadosu so še vedno v turških rokah. Tudi pri Šarkaju se |e Turkom posrečilo izkrcati dve diviziji, kateri pa so Bolgari pri prodiranju v notranjost nenadoma napadli in vrgli nazaj na obrežje. Bitka, katero Je opazovala tudi velika italijanska vojna ladja, Je bila strašna. Po turških poroftlih znašajo turške izgube 250 mrtvih in 700 ranjenih. Bolgari so vrh tega vjell nad 500 vojakov. Begunci, ki so došli v sredo 12. t m. v Carigrad, pripovedujejo, da Bolgari Šarktij bombardirajo. Tudi severno od mesta Galipoli se vrši velika bitka. Po privatnih pismih nekega turškega oficirja iz Galipola so imeli Turki v bojih za Bulair 2600 mrtvih in 3000 ranjenih. Linija Rodosto Čorlu Čerkeskčj-in Mi-dija, Je še vedno v bolgarskih rokah. Pred-straže so dospele do Sinekllja, a so se vrnile. Protić o avstrijskih protisrbsklh načrtih« BELGRAD 15. (Izv.) Notranji minister Protić je izdal pod psevdonimom brošuro »Albanski problem, Avstrija in Srbija". Koncem svoje brošure razpravlja o namenu in cilju avstrijske polit.ke in povdaija, da hoče Avstrija Sibljo popolnoma obkrožili. To dokazuje bivša bogarsko-srbska vojna in sedanji načrt, zase|ati med Srbijo in Bolgarsko seme razdora in ljubosumnosti. Avstrija bo očitala Srbiji, da stoji za njo Rusija, tako dolgo, dokler se bo Srbi|a bojevala za svojo neodvisnost In dokler ne postane vazal avstrijske države. Razpolo2enje v Sbrijl. BELGRAD 15. (Izv.) Ministrski predsednik Pastč je sklical vse vodilne Člane radikalne stranke h konferenci, da se informira o razpoloženju naroda po deželi. Splošno so vsi poslanci povdarjali, da srbska javnost odločno zahteva, da pripadejo Srbiji vsi kraji, katere |e armada tekom vojne zasedla. Će se to ne zgodi, nastanejo lahko usodepolni dogodki za vlado. Misija Hakkl paša. PARIZ 15. (Kor.) »Echo de Pariš" poroča, da ima Hakki paša nalogo, predložili v Londonu sledečo rešitev balkanskega problema: Porta Je pripravljena odstopiti balkanskim zaveznikom vse ozemlje do linije Midlja Enos. Drino pol je naj postane samostojna, neodvisna mohamedanska občina. Predlog sicer ni praktičen, vendar pa ni izkljudeno, da se velesile ne bi zadovoljile ž njim, zlasti ker so odločno proti nadaljevanju vojne. Francozi o misiji princa Hohenloha. PARIZ 15 (Kor.) Na izvajanja dunajskega oftcljoznega lista »Freradenblatt* o vspehu misije princa Hohenloha pripominja pariški „J jurnai": Avstrija Še ni nikdar postopala tako kulantno z balkanskimi državami in tudi Še nikdar tako očitno delovala za spravo z Rusijo. „R^publkpe Francalse" primerja članka „Fremdenblatta" in „Ros-sije" In pravi: Po izmenjavi lastnoročnega pisma, Je sledila izmenjava člankov. „Frem-denblattov* Članek pomeni prvo privoljenje v princip: Balkan balkanskim narodom. To je lako važno dejstvo in četudi se Avstrija lahko poslužuje tega principa v boju proti ruskemu vplivu na Balkanu, vendar se lahko z zadovoljstvom konstatira, da se tako ruski kakor avstrijski oficijoznl krrgi trudijo, odločno povdarjati želje in nasvete obeh vladarjev. Pogreb drž. poslanca Schuhmelerja. Udeležba dunajskega župana odklonjena. DUNAJ 15. (Izv.) jutri popoldne ob 2 se bo vršil slovesni pogreb posmrtnih ostankov umorjenega državnega poslanca Schumeierja. Tekom teh dveh dni, kar Je truplo ležalo na mrtvaškem odru v Delavskem domu, so prihajale neštete množice, da si zadnjikrat ogledajo obraz priljubljenega ljudskega tribuna. Nad 500 vencev pokriva krsto, ki je razpoložena v veliki dvorani »Wiener Arbe'terhelma«. Včeraj je defiliralo pred krsto nad 40.000 oseb, danes pa se je to število še podvo|llo. Pogreba se udeleže deputacije iz cele države. Zbornični predsednik dr. S y 1 v e-s t e r se udeleži pogreba z vsem zborničnim predsedstvom in Izpregovorl tudi ob grobu. Pogreba se Je želel udeležiti tudi dunajski župan dr. Weisskirchner, ki Je tudi nameraval izpregovoriti ob grobu. Obrnil se Je na vodstvo sodjalnodemokratske stranke, da bi pripustila njegovo navzočnost, toda odbili so dvakrat njegovo ponudbo. Dosedaj Je k jutrišnjemu pogrebu priglašenih okoli četrt milijona organiziranih udeležencev, a računa se, da se udeleži pogreba od štiri do petstotisoč oseb. Ministrski svet na Dunaju. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Ministrski predsedaih dr. Lukacs in trgovinski minister pl. Btothy odpotujeta danes ob 5. uri popoldne s poljedelskim ministrom grofom Sereny|em in finančnim ministrom Teleskim na Dunaj, kjer se vrši jutri skupna seja ministrskega sveta. Ogrska volilna reforma. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) V odseku za volilno reformo se je pričela danes popoldne generalna debata o drugem poglavju predloge. Po kratki debati so bili spreleti §§ 20—75 brez posebnih sprememb. Prihodnja seja se vrši v sredo ob 10 uri dopoldne. Brlaad o francoski volilni reformi. PARIZ 15. Ministrski predsednik Briand Je izjavil napram nekater m poslancem, da se hoče v senatu tekem prihodnjega tedna odločno zavzeti za zakonski osnutek o volilni reformi in braniti vse bistvene točre predloge, posebno pa volilni kvocijent. Ce propade s svojimi zahtevami, bo znal izvajati iz tega svoje konsekvence. Nesreča na morju. STETTIN 15. (Kor.) Stettinsld parnik „Christiania" je predvčerajšnjem popoldne blizu Borkuma trčil s parnikom w Ga lata" in se tekom petih minut potopil. Pet Ijudlj je utonilo, ostali so se rešili. Težko poškodovana Je bila tudi „Galata" in se je zato morala vrniti v Hamburg. SplavljenJe nove avstrijske vojne ladje „Novara*. REKA 15. (Kor) Danes dopoldne se je vršilo v ladjedelnici „Danubius" na Reki slavnostno splavijenje nove križarke »Novara*. Slavnosti so prisostvovali: grof Montecuccoli s soprogo, reški guverner grof WiCkenburg, podadmiral vitez Bany, general Rhemen iz Zagreba, reški konzuli, angleški vojaški ataše i dr. iz aroširane in uni tkanine, kar je posebno za volnene kostume priporočljivo, medtem ko je prvo bolj v svili držano. V uni, t. j. enobarvno kar nadvladuje v splošnem vse, se poroča in vidi v pariških modnih salonih največ modro in razne rujave nianse. Barve, kakor šato, zemljena, peskova, drapantic i. t. d. so zelo v modi. Angleške nop& tkanine se vidijo malo in se zdi, da se bližajo koncu. V tej rubriki bodemo v prihodnje poročali o vsaki novosti moderne tiks-bilne industrije in umetnega krojaštva, za kar nam je vodstvo Taileur-Made-Atelierja „Old England" v Trstu, ul. Sv. Nikolaja 34 obljubilo skrbeti. Pri tej priliki priporočamo našim cenjenim damam omenjeno krojačnico. lili Hi muum 1ALI OGLASI >1=1 ^pr MALJ OOLASI u računajo po 4 to t, besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaia 40 stoL »lača se takoj Inser. oddelku. Komi star 24 let, išče službe v mesta ali oko-9 lici. Naslov J. Plesničar, Sv Sobota, Trst. _320 Pnetonto Marrn priporoča cenjenemu UUSlalllt! ITIctrLU občinstva svojo ž ganjamo in slaščlčurno, nabajajočo ae v ulici I-tituto štev. i, — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. Cene smerne. Qlll4ho icf^O dobro upeljan slovenskega, nem-OIU4UU lOl/C škega in laškega jezika zmožen potnik. Naslov pri inseratnem oddelku „Edinosti** pod St. 333.___333 Ctonnuoni«! z 1 eno 80 bo in kuhinjo z vodo OlallUVdllJCl Be od iajo 24. februarja v hiSi Št 8, ulica Amerigo Vespucci (Sv. Jakob}. 331 ^IViliSI 86 priporoča cenjenim damam OlVIlJd v meatu jn okolici; hi:ra in zanesljiva postrežba. A. B elič, Trst, ulica Gaspare Gozzi 3, II. I _35-i , Delavsko _ društvo" pri Sv. Jakobu v Iratu. Obrniti Be je na odbor. 345 Vodjo gostilne Š^l Prnrla 86 nova 20 minut daleč od Ljubici Uua Ijane. na Tržaški cesti. H>5a ima 7 sob ; in vrt. Plačilo tudi na obroke. Na^ov pove in fotografijo pokaže inseratni oddelek „Edinosti". Vprašanja pod številko 329. 329 Med posteljnim perjem in posteljnim perjem je razlika. Da si nabavi dobro posteljno perje, je gotovo želja vsake gospodinje, kar se pa more doseči edinole pri res renomirani trgovini, kateri velik promet omogoča nizke cene. Tvrdka, ki Šteje neštevilne gospodinje in družine monarhije za svoje stalne odjemalce, S. B e-nisch v Dešenicah, se lahko ponaša s slove&om, da po izredno nizkih cenah dobavlja le najlzvrstnejše blago in tako krog zadovoljnih odjemalcev od dne do dne povečuje. Kdor potrebuje posteljno perje, naj zahteva cenik in vzorce, Id jih dopošlje tvrdka S. Benisch v Dešenicah najrado-voljneje. 1 Prnriain 86 vrata- popolna okna, stopnjice. T I UUCSJU umivalniki, tramovi i. t. d. Ulica dei Piccardi St. 18. 205 M o h li pano 0obh 06 0(1(18 ukoJ tudi za go* mouiiralla spodične. Bojan, Vicolo delle rose št. 7. 343 Nova trgovina konfekcijskega blaga. Tvrdka Cesare Gentilli v Trstu je odprla prošli mesec v ulici Campanile št. 21 novo trgovino konfekcijskega blaga. Ta trgovina Je bogato preskrbljena z vsakovrstnim konfekcijskim blagom. Kakor Je razvidno iz oglasa na VIII. strani si je pridobila v kratkem že lepo število slovenskih odjemalcev, ker se v trgovini govori tudi slovenski. Moderno dobro in Izredno poceni je blago svetovnoznane tovarniške tvrdfce za sukno Siegel-Imhof v Brnu. Z direktno dobavo se nudi vsakomur možnost, da si preskrbi za majhen denar najlepše in najfinejše blago po najnižjih tovarniških cenah. Sifilis in njeni pojavi se z uspehom zdravijo s svetovnim čistilnim antisifilitičnlm in kri osvežujcčim sredstvom Jorubin Casile. Čitajte oglas „Napredek vede". Mohlivono Boba za enega ali dva gospoda s« mouiiraild ^da takoj. Ulica Ruggero Manna 18, vrata 14.__366 Na nrnrloi Je hifi* z vrtom» «gomj» Greta. nd pruildj §t. 259 Pena: 650U kr. n. 367 Icrpm mi*ar v hotelu ali v tovarni. ■dUviil Naalov pri inseratnem oddelku ..Edinosti-pod St 360._____360 4 nn_onn I d°bro past. mleka imam od- | U U tUU I dati. Več pove Ivan Vidmar, Crnivrb nad Idrijo. 359 fincnnriirno z dalJ5° pisarniško prakso išče UUOpUUlOlla primernega mesta. Ponudbe pod „Zmagoslava" na inseratni odielek „Edinosti". 3!>4 Ct|pj moderne, solidne spalne sobe proda po 450 O Uli kron vsako, mizar v ulici Sette fontane (Chiadino in monte) št v. 5, blizu pekarne Vatovee. j__363 |/|ini se prijazna hišica z vrtom v Bojanu ali ■»Upi Škorklji. Podrrbne ponudbe do 24 t. m. pod „Mirni dom" na inseratni oddelek „Edinosti". _355 Alni^ii Cmiri veleposestnik, Jurklost°r, via MIUJZIJ Oliru, Laški trg, Š-ajersko, ima naprodaj 5 vagonov sena in sicer 2 vagona popolnoma Bladkega 1 vrste in 3 vagone prav lepega polus ad-kega sena. Cene po dogovoru. 357 V mesnici o Trstu, Campo S. Glacomo iteu. 3. (liiša delavskega konsumnega društva) se prodaja meao prvo vrste goveje, telečje, jagnjetina in perutnina iz Štajerske. Udani PIKTRO ROZZO. Modna poroč la za prihodnjo spo-; mladansko sezono so letos zelo zadovo- i ljiva bodisi za moderni damski svet, kakor "i/\r>/\ir\r> a tfantr tudi za umetnega krojača ln modernega 53 ZOB OZ DR A V NIIV SI industrijca. Pariški modeli v damskih kostumih so občudovanja vredne umentnosti ter zahtevajo res izurjenega veščaka krojača za precizno izdelovanje. Tadi angleški in letos celo dunajski modeli so radi njih decentnosti vredni, da se jih uvažuje. Najnovejše, pariške kreacije so sestavljeni t. j. kompose kostumi in sicer Dr. ilinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, VELIKA ZALOGA šivalnih strojev vseh sistemov, za družine, krojače, čevljarje itd. od K 65'— dalje. Petletna g rancija. Dovoljujejo se plačila na obroke. Poseben oddelek za popravila strojev vseh sistemov, z enoletno garancijo, po nizkih cenah. G. MURER, Trst, ul. Chiozza 18. tv Biram XIL „EDINOST" »t. 47. ▼ Trst«, dne 16. februarja 1913. TRST, VIA HIslof^. 4% DO DNEVA vroieu — FftOMBSK. mt MINJALNICA. OD DNEVA VLOOS mtb pumi ura a »vojaaa. NA TEK0C1 IN 2RC-RAĆUN PO DOOOVORl? £lVAS2IA ZVBBA Z AMMOEO. - AJLRED1TIVL URAĐNE URE: 9—12, 2V»— ■ a&nTtJfcflv«. .SRSĐ01. inim Pzati MKnanrron tjtmabja. BORCSA KABOCmJL. - 1HKASO. mcuaroKii lcas, wr. __ JI r __ - -- FUHetlre v Opatiji ?n Uab1?an». V I m Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravu ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma itcv. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. Rojan, ul. Montorsfso 8t. 7, podružnica ul. MorcH St. 77, priporoča o. obfilnst vn avoj« trgovino jeatvin in kolonialnega blaga. F. Prege! Trst, vla Siuseppi Caprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico. Prodaja se vsakovrstne mirodije in drupo l Šipe, barve, kisline in profumerije. Sveče | petrolej in mineralna voda. Cene zmerne IDEEEš sd RESTAVRACIJA flURORfl Naj staraj ia r«stavra«ija za konaarta 7rst, nI Car9«cci št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danei dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo : „G o R A" (b gospi c in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. A. K 1 e p i ć a. Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje. KOMCERT traja vsaki večer od 7. do polnačl VSTOP PROST. Za mnogobrojcn obisk se priporoma JOSIP DGMINES. Poleg renomiranoga Goessovegs pivs se _ toči pivo Beuchel Brin it Kulmbacbs. jgj Ut=iw-===M»=1J Tehnična poslovnica FRASC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavatai Tangyet aajbvrstosp« M terja aa bonein, plin, mpojni pila ia Mtar|t aa Mfte, sistem .Diesel" stoječe ln leiofto ustrojbe. Lokonobu« M benzla la para. Pr»v««majo Mo indnstrijalnik tevaren kakor: mili za aioka, atraJJ za prolavs^—je olja, tovaraa W«, »troji a kieiiilsai, stroji in tovarne n oamaat, »troji ia aamaKenja n Mizarska afcrt, oaatraln® kazjatev, "troji ■a drobljenje raslifinega blaga, kemiftn« tovara« itd. VaaeMenje sa oloktrlčao nBVOtljiVO ia praaee mo«. »ektaifca vogala xa OMfc« (Uft) sistem Pedretti, kakor tedi vadigala sa blago. Stroji aa kovsiko fc drag* obrti Mađara* traasalstja. Sesalke in cevi vsak« mlL _ ^^ f Skladište vsakovrstnih tehničnih potrobMin. Tsakovzstaa aavi. i» ■troji mm poljedelstvo ia preše sa vino. Olj«, »tki, pip« itd. aAndoro" najbolji in aajooaejii pokr«v kil. 1» oblak IGNRZIO P0T0CNK5 Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELIKA ZRLOGff oblek za moSke In detke. Specijaliteta: palctojl, ?rnl In modri, raglanl, kavne ln pcpelnate barve, kakor tudi moderni VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi pe meri. — — Cene, da se ni bati nlkake konkurence. BB*" Točno upo prodala Emilio Muller »ajnglednejis Ia raj*« prodajalni«« mt V Trota, vla * Antoni« (večal ulic« & Nlcalb). VELIKA IZBERA vorlilo, alettfc, srebrnih. kakor tadl oton-ntelh ar vsak« vmto. UsUnaviiu« lato »SSS. Gostilna Max Trst, vla Potroolo 3 (pri nov, trgu). Togi se l7r »bo In domače flrao In belo vlito, kražkl teran vipavs o vino tn Preherjevo pivo. Tofl'io ■e t-adl vsakovrstni likeri ln Žganje ter < ava. Anhlnja vedno pripravljena z gerk ml Is mrtllml 1*111. MIKUSCH »alagatelj sadrmge o. kr. drlav. uradnikov frst - Piazza S* Francesco d'AssisI 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice lo prepečene!, biskoti) najboijših vrst, velika kbera bon-jonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska lo istrska vina z razprodajaajem plve v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim električnim strojem. Drž. uradnikom 5# • popust. Ivan Krže Trst - Plazza S. Glovannl it mm -ln ntrt kuhinjskih in kletarakfh potreb AAiOg;« iiia od leta In pletanla, Ikatov, Mit, Gabrov in kad, ivdfiekev, lopat, rei«^ sil hi ko vrstnik kotov, jerbmaev In metel Ur mnogo drugih v to atr«ko spada- PhiihahaA« ,T°j° u' iodth pr^eil^'Sr^iP^jP^'O^ govioo s kuhinja k« po»«do vaake vrata bodi od poroetaaa, ao> mije ss—fla, kositerja ali cinka, nadalje paaamaoMrje, kletke itd. — z« Koatiini&irje pip«, krogce, «aaa^««4 in stekleno posodo ss vino. Izredna prilika! lir Mi ioifia zimska sezona prodajo se x velikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek 4lla Citta di Trieste ul. Giosn^ Card^oei St. 40 (bivla «1. Torrfote) T V R D K A Tržaška posojilnica in hranilnica PlauA della CiMma Iti - Telefoa •r ini di nznliti leklem MrnsstnB cena ki |e varna pretf vle-e ta peto, v katori so S1UAMBIOS, U ss odd^ej* v aajsss la aisat i ornim Imtm kr«n aOv sa tetrt l«ta kron ia k pol lota „ SO, za on moaoo „ S __so M on visok«, U mm Rreks, « oh globeks. Skrmatble «e mn dragi odpreti steaoko, U sms ossbn« shranijo svoje stvori, kejk nI Itshe prijaviti. ST Oddaja hranilna puftloa TS katera piiporols poaeboe ataritom, do as to oajaoTSjD ta najvspefae^ nadta navajajo Roditi ivojo deeo. NUsIJm po|ssoMs daje isvod eb srsdolb srsi. | Francesco Bednar rRST — ustanovljena leta 1878 — TRST {e preložila svojo trgovino šivalnih strojev olclkljev la pridevkov z mehanično delav-aiao vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Ivan Žnidarčič Trst, ulio^ Belvedere 17, Trtt Trgovina jestvin in kolonijahj. Zaloga testenin iz Bistrice in Neap ja, vsakovrstna olja, rrila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti Cene ugodne in točna postrežba. Vplačana delniška glavnica K 80,000 000-— Živnostenska banka, podružnica v Trstu Rezervni in varnostni zakladi K 23 000.000 — IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE od 4 Sprejela vloge na vložno hnpiloo m jih ob.oscnjo II O 2 3 O do 4 41 O sorazmerno do-srovorienlm Izplačilnim pogojem. Vloge v tekočih in naložbenih računih obrestuje - ---po dogovoru najugodneje, — - -