ta p siti pre|en .elo leto naprej 26 K — h fel leta , 13 , — , fctrt , , 6,60, saeiec . 2 „ 20 „ Vapravalitvii prsjena«: M telo leto naprej 20 K — h >ol leta , 10 , — , j«trt Meneč 6, - ln70. f>M poliljanj e na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Narodnim in tuaratl •prejema npravnlllvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Urednlitvo je v Seme- nitkih olicah it. 2,1., 17. liha ja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 225. V Ljubljani, v sredo, 1. oktobra 1902. Letnik XXX. Shod v Kamniku. li Kamnika. »Katoliško politično društvo za kamniški okraj« je imelo v nedeljo popoldne javni shod in občni zbor v prostorih »Kat. doma«. Na shodu sta poročala poslanca našega okraja gg. Pogačnik in Mejač. bhod je otvoril društveni predsednik, ki je v svojem nagovoru poljudno razložil zboro-valoem, kaki zli nasprotniki vere in domovine naše bo liberalci, kar kažejo zlasti po svojem časopisju, pa tudi v javnih zastopih, posebno pa še v državnem in deželnem zboru. Jako primerno je prispodabljal naše čaae onim časom, ko so se morali Slovenci boriti s Turki in nemškimi protestanti, ker se moramo sedaj mi ravno tako bojevati za vero in domovino, ne sicer toliko zoper zunanje sovražnike, marveč zoper sovražnike v svoji lastni domovini, katero vzdržuje li-beralno-nemška zveza. G. drž. poslanec Pogačnik je poročal o delovanju državnega zbora, na prvem mestu o boju za slovensko vseučilišče, do katerega imamo SiOvenci in Hrvatje mnogo več pravice, kot Lahi v Tritu. Omenjal je važnih sklepov za gospodarstvo, zlasti odpravo mitnic. Najvažnejše, kar se je sklenilo letos, pa je zakon o zadrugah, h kateremu so mnogo pripomogli naši poslanci. Omenjal je še drugo veselo delo, namreč združitev slovenskega in hrvatskega kluba, ki šteje 28 udov. Kratko je pojasnil tudi razmere v deželnem zboru, katere izvirajo zlasti iz kri vičnega postopanja z zastopniki ljudstva. Obstrukcija bila je nujna posledica teh neznosnih razmer, saj tudi liberalnih in nemških poslancev ni treba v zbornici, ako nočejo, da bi složno in pravično delovali z zastopniki večine prebivalcev. Le tista država je trdna, ki obBtoji iz srečnih in zadovoljnih stanov. Stanovi pa, katere zastopajo kat. narodni poslanci, pa morejo biti le tedaj zadovoljni in srečni, kadar se bo vladalo pra vično. Da pride do pravice v vladanju, za to se hočejo potegovati kat. nar. poslanci, in naj stane, kar hoče; za plačilo pa ne za- htevajo nič drugega kot vstrajnosti svojih volivcev, dokler pravica ne zmaga. G. deželni poslanec Mejač omenja, da so kat. narodni poslanci stavili več nujnih predlogov, med njimi tudi take, ki so koristni za kamniški okraj. Došlo mu je tudi več prošenj, katere bo mogoče rešiti, kadar začne delovati deželni zbor. Dolžnost države je, da pomaga tistemu stanu, ki je največji, namreč kmečkemu stanu, ker sicer mu ni rešitve. Pomaga naj mu zlasti s tem, da ustanovi kmetijske šole. sArbi naj tudi za obrtnijo, in zlasti v kamniškem okraju za slamnikarsko ter lončarsko in pečarsko obrt, ki so najbolje razširjene v tem okraju, da ne propadejo, kar se bo gotovo zgodilo, ako država ne stori svoje dolžnosti. Omenjal je tudi krivic, ki so se godile kat. narodnim poslancem, da jim torej ni preostajalo drugega, kot odločno se postaviti v bran tem silovitostim ter da je tako moralo priti do obstrukcije. — Obe poročili so zborovalci živahno odobravali. Tretji govornik na tem shodu je bil častni ud našega društva gosp. J. K a 1 a n, stolni vikar. Omenjal je viharja, ki buči po celi naši deželi, pojasnoval vzroke obstrukcije in izpodbijal ugovore, b katerimi hočejo libe ralci slikati škodo, ki jo deželi provzroča obstrukcija. Neposredni povod obstrukciji je bila ona krivična volitev v odseke. Vzrok pa so bile zlasti neznosne razmere v deželi, ki so morale konečno enkrat privesti stvar do iz bruha. Krivi teh razmer so bili prvič liberalci, ki so svojo umetno pridobljeno premoč že predolgo in preočitno zlorabili nad nami; krivi njih listi, na prvem mestu »Narod«, ki nas izziva s svojim zabavljanjem dan na dan, in ki vedno bolj odkriva svoje namere, kakor je zadnji čas pokazal. In vendar ga naročajo in bero marsikje — in tudi v Kamniku — ljudje, ki obredejo vsa cerkve, ki so vsak dan pri maši, ki z rožnim vencem hodijo in rožljajo po »Kalvariji« ! I Ti ljudje cerkvi božji ško- dujejo več kakor pravi brezverci; ti pomagajo pri tem, da se ljudje vedno bolj privajajo, umirati brez Boga... Drugič smo krivi teh razmer mi sami, ker smo bili — prepohlevni. Ponižnost je lepa čednost, toda v politiki za nič! Tu zmaguje tisti, ki je neustrašen in drzen; po pohlevnem si upa hoditi vsak, kdor more. Tretji vzrok nezdravih razmer v deželi je deželna vlada, to ae pravi, njen načelnik baron Ilein. Ta je ravno izrabljal našo pohlevnost, mi pa si nismo upali odpreti svojih ust, marveč smo tiho prenašali batine, ki smo jih prejemali od te plati. Zato je nevolja narasla tako, da je šiloma bruhnila na dan in si sedaj temeljito dajo duška. Sedaj nam je vlada prepovedala ljudski tabor. Dvomimo, če je bila ta naredba modra, kajti s tem ljudske nevolje ni zatrla, marveč ogorčenje le pomnožila. Pa ni bila tudi pravična. Ko so pred liberalnim protestnim shodom pretili izgredi, je prišel baron Hein za liberalce prosit; ko hočemo zborovati mi, shod prepove! Lepa nepristranost! Ugovori, s katerimi liberalci naše ljudi sedaj begajo, so puhli. Kako so naenkrat postali skrbni za kmeta! Kdo se je prej brigal zanj! Kmet je bil vedno — zadnji. Za povišanje plač oficirjem in uradnikom se je denar moral dobiti; kmetu velja: živi, kakor moreš; če ne, — pojdi v Ameriko! Sicer je res tudi liberalna večina delila deželi podpore ; toda to so bile drobtine, drobtine, s katerimi se več ne zadovoljimo. Oni so nam rezali kruha, kolikor se je njim ljubilo; toda mi si ga lahko režemo sami. Kdor bi zaradi teh podpor obsojal obstrukcijo, je podoben otroku, ki nezrelo sadje klati z drevesa, podoben medvedu, ki je šel čakat prvega sadu pod — dren. V primeri z volivno — ne pravico marveč — krivico, je vse drugo malenkost. Ko bi imeli naši pošteni slovenski posestniki tako volivno pravico, kakor nemški graščaki, imeli bi (brez dosedaj neopravičenih volivcev) sami nad 2000 poslancev; sedaj jih imajo pa — 16! Ta krivica se mora prelomiti! Vstrajajmo v boju do končne zmage! Kako iz srca je govornik govoril vsem zborovalcem, potrdilo je burno odobravanjo in živahni ter tudi dovtipni mejklici. Zborovalci, ki so bili zastopani iz celega okraja in so docela napolnili prostore »Katoliškega doma«, pokazali bo, da se popolnoma strinjajo a taktiko svojih poslancev, in so soglasno vsprejeli na predlog g. predsednika sledeče resolucije: 1. Na shodu bIov. katol. društva za kamniški polit, okraj dnč 28. septembra v Kamniku zbrani volivci popolnoma soglašamo z delovanjem katoliško narodnih poslancov v deželnem in državnem zboru pod pogumnim vodstvom dr. Šusteršiča; izrekamo jim svoje zaupanje ter jih pozivljemo, da zvesto vstra-jajo na braniku za pravice slovenskega ljudstva v Ljubljani in na Dunaju, ter na vso moč delujejo za prospeh kmečkega in delavskih stanov ; zato pa tudi obžalovaje, da bo ne smemo sniti ter oglasiti na ljudskem taboru v Ljubljani, kličemo tukaj: »Na dan s splošno in enako volivno pravico ! Proč s s privilegiji! Proč z nemško slovensko zvezo ! Proč z liberalizmom ! Živela pravica ! Živelo katoliško slovensko ljudstvo ! 2. Naši poslanci se pozivljejo, da pri c. kr. vladi delujejo na to, da se ustanovi več kmetijskih nadaljevalnih Sol, ki bi odgovarjale potrebam kmetijskega stanu. 3. Naši poslanci se pozivljejo, naj pri c. kr. vladi delujejo na to, da se v kamniškem okraju čim preje ustanovi šola za lončarski in pečarski obrt. 4. Naši poslanci so pozivljejo, naj opo-zore c. kr. vlado, da odloči na ljubljanski obrtni šoli poseben oddelek za večje izobraževanje kranjskih zidarjev. 5. C. kr. vlada se pozivlje, da obrača svojo pozornost tudi na slamnikareki obrt po kamniškem okraju, ter varuje naše ljudstvo prevelikega izkoriščanja po tovarnarjih. 6. Naši poslanci naj delajo pri v!adi na to, da se našemu revnemu ljudstvu odpiše potresno posojilo. LISTEK. Iz Tržiča črez javorniško sedlo na Grintovec. (Dalje.) Prenočišča nam niso mogli dati; vas je namreč zelo obiskana od Ci-hov, ki so za sedli že vse prostore, vedno jih je tu 30 do 40. Morali smo se umakniti. Povprašali smo še v gostilni pri Jožetu, znani po izbornih štrukljih, in srečo smo imeli. Povžili smo nekoliko trdega in mehkega, divili se kras nemu petju domačinov — takega petja nismo slišali ne prej ne pozneje — in pozno po noči zlezli v svoje brloge. Bili Bmo dobro spravljeni, gospod Zamikov in Ivan v postelji — Ivan me je zapustil, drugi dan, V borbi z bikom, se mu je to opotekalo — gospod župan Zdravko iz Lcma in jaz pa v mehkem, ravno nakošenem senu. Spali smo dobro, samo malo časa, kajti drugo jutro nas je na vso zgodaj vzbudilo iz spanja pritrkavanje zvonov: 5, avg. praznuje Jezersko praznik sv. Ožbolta, svojega patrona. Kranjci so včasih trumoma prihajali sem in tu skupno s Korošci praznovali slavnost tega dne. Danes nismo videli več kakor nekoliko ljudi iz Kokre, ki so prihi- •r teli sem s svojim gospodom župnikom. Videli Bmo tudi par Tržičank, katerim se pa na poti ni tako dc bro godilo, kakor nam pod spretnim vodstvom lomskega župana in mojo skrbjo. Divji, ljuti biki bo jih celo noč preganjali po javorniški planini, vse upehane so dospele sem. Smilile so se mi. Razun tega, da prihaja sedaj manj ljudi sem kakor nekdaj, tudi praznik sam na sebi ni več tak, kakor je bil. Kako bo nekdaj pokali topiči, kako je vrelo ljudstvo skupaj obhajat »pramganje«, to je obhod okoli cerkve, združen z opravilom sveto maše. Letos tega ni bilo. Bila je navadna sveta maša v cerkvi, potem se je pa vse razkropilo in nič več ni bilo opaziti, da praznuje vas svoj največji domači praznik. Kakor drugje izginjajo tudi tukaj s časom vse lepe šege in navade, z njimi pa tudi originalnost ljudstva. Kosili smo izvrstno in so napili dobre volje, ki človeku vedno dobro služi. Opoldne smo še enkrat prijazno pozdravili Je zerčane in jih priporočili božji usmiljenosti, poslovili se od župana in se mu zahvalili za njegovo prijaznost ter jo udarili proti češki koči, ki je oddaljena od tu samo dve uri in pol. Gorko solnce je pripekalo in pritiskalo v naše hrbte ter prizadejalo mnogo potu posebno onim, ki so nosili težke nahrbtnike, v katerih smo imeli spravljeno hrano za dva dni. Pot nas je peljala večinoma zelo navkreber, sem ter tje je bolj zložna. Lahko rečem, da skoro nikjer na gorah nisem dobil primeroma tako dobre poti za hribo-hodee, kakor ravno tukaj. Čohi se zelo trudijo, da olajšajo svojim ljudem in drugim obisk svoje keče. Nevarna ni pot popolnoma nič, nevaren je samo bik na neki planini, rad napade mimogredoče. Kdor še ni bil mnogo na gorah, naj si zapomni, da je v takih trenutkih, ko te napade bik, zelo napačno, poča kati ga in lotiti so ga od blizu. Pri tem človek navadno podleže surovi sili. Najboljše je, ako imaš pripravljeno kamenje in je od daleč obrišeš biku v glavo, meri zlasti ns roge. Ako ga zadeneš na rog, se bo otresel in počaBi odkorakal. Drugo dobro sredstvo, da se ga ubraniš, je to, da letiš po gori po Sevno navzgor. Ne bo ti mogel daleč slediti, navadno se blamira. Nam je bilo znano samo drugo sredstvo, prvo ne. Zato se ni kar ne čudi, ako so leteli naši štirje junaki jedno uro po odhodu iz Jezerskega, kar so jim dopuščale moči. Tega ne bom nikoli pozabil. Ivanu se je danes izplačala njegova nezvestoba napram meni, strah mu je zlezel v kosti, prvi je letal, brzoskok in brzonog, »kakor ptičea v luft frči«. Za njim jo je brisal Zdravko, tenke no-žice so mu migljale sem in tja kakor ši-vanka v roki izurjene šivilje, težki nahrbtnik mu je poskakoval na hrbtu ter hotel pogosto pritisniti malo tež;'co svojega no-sivca k tlom, peresa na klobuku bo se žalostno pripogibala, ne meneč so za namen, določen jim od Z Iravka za korajžo. Od njegove lahne sapice se je kaj dobro razločevalo težko hropenje gospoda Zjamikovega. Kljub svojim devetdesetim kilam jo je rezal, da so mu kar škrici opletali. Jaz sem bil zadnji, hotel sem so velikodušno darovati za mile mi tovariše, ako bi nas bik dohitel. Tu sem naj bi bili prišli Tržičani, p^i bi bili videli, kako hrabre junake brzopetnike varuje slavni Tržič v svojem okrilju. Tcda Tr-žičanov ni bilo tu, pač pa smo bili mi, živeli smo pa samo še na pol. Moja velikodušnost je bila kmalu poplačana, bik je odnehal, spominjajoč so znanega nemškega reka : »Der Kliigere gibt nach.« Tipali smo si žile in iskali kraj, kjer je bilo srce. Vse je bilo v redu, samo srca ni bilo tam, kjer bi moralo biti, še le z razdalja, ki nas je ločilo od našega ljutega zasledovavca in bo-vražnika, so je povzdignilo zopet v odme-njeni mu prostor. (Dalje prih.) Po končanem shodu vršila ae je volitev odbora. Z zadovoljstvom in navduienjem so sa rezili zborovaioi. Spionaža na Balkanu. V balkanskem kotlu vre in prekipeva neprestano. In ravno te nemirne razmere, ki porajajo najrazličnejše politične načrte, vsak dan nova iznenadenja, nova upanja in nova razočaranja, so najpripravnejše torišče za različne pustolovce, ki ribarijo radi v kalnem. Na Balkanu vae mrgoli ruskih, avstrijskih, turških, srbskih in drugih špionov, ki živ6 prijetno ob nezaupljivosti in spletka-željnosti svojih gospodarjev. Bolgarski list »Večernja Pošta« je priobčil nedavno nekaj podatkov o špionaži na Balkanu in je predstavil javnosti najmarkantnejši tipus balkanskega vohuna. Kakor je skoro umevno, je dotični vohun, piše se Weissmann, žid in sicer ruski žid; a kakor znano, združujejo ravno ruski in poljski iidje v sebi vse »vrline« svojega rodu. Njih največja vrlina pa je izboren nos za kraj in razmere, kjer se d& napraviti brez posebnega truda lep dobiček. Weissmann Bi je izbral za svoj delokrog ves balkanski poluotok; njegova špeeijaliteta so slovanske države in slovanski dvori. Nastanil se je v Sofiji in odtod je razpletel svoje mrože. Stal je sprva samo v službi ruske vlade; ker v Bolgarski ni »nihilistov«, da bi jih zalezoval in izsluškaval, mu je bilo naloženo, da iz-sluškava — bolgarsko vlado in bolgarske politike; bil je takorekoč neoficijalni zastopnik Rusije, ki je imel veliko več svobode in več vpliva, nego ofioijalni agent; Weissmann sam se je javno bahal, da stoji poslednji pod njegovo kontrolo; tako pripoveduje bolgarski list. Ali vkljub vsemu re-špektu, ki ga ima pred njim bolgarska vlada, bi ji morda nazadnje vendar le presedalo njegovo sitno nadziranje in bi ga bila spodila iz Sofije, — toda posluževala se je tudi sama njega in njegovih ljudi; zviti žid se je znal napraviti »potrebnega« in morda celo nevarnega in živel je dobro ob ruskih rub-ljih in bolgarskih levih.' Ruski rublji in bolgarski levi pa mu menda niso bili dovolj, zaželel si je še srb Bkih dinarjev. V Belgradu so ga sprejeli z odprtimi rokami in tako je imel zdaj troje naročnikov. Naročnikov troje, ali dela malo, vsaj takega dela, kjer bi se dalo kaj zaslužiti. Žid si je pomagal na zelo enostaven način: napravil si je dela sam. »Večernja Pošta« pripoveduje tole dogodbico: Weiss-mann je naročil v aifiji pamflet proti srbski kraljici; nato je obvestil belgrajsko vlado, da se mu je bilo posrečilo, zaslediti neko sofijsko tiskarno, kjer se tiska brošura proti kraljici; če mu pošlje vlada kakih 40.000 dinarjev, bi se dalo morda tiskarja »pregovoriti«, da uniči vse tiskane eksemplarje in rokopis. Denar je prišel in ponoči — nekaj romantike je moralo biti zraven — sta šla Weissmann in sofijski policijski načelnik v tiskarno, dala sta tiskarju 2000 dinarjev in brošura je bila uničena. Policijski na-čelnik je dobil iz Belgrada red »Takovo«; "VVeissmann pa — kaj bi njemu »Takovo«? — je dobil »nešto onakovo«, namreč ostalih 38.000 dinarjev. Na podoben Račin in z istim namenom si je izmislil nekako zaroto proti metropolitu Firmilijanu in ruskemu agentu v Skoplju, Maškovu; ta »zarota« mu je nesla celo več — od ruske in od srbske vlade. Njegov vpliv pri Štefatievičevi vladi je bil tolik, da je n. pr. izposloval pri nji prepoved dunajskega lista »Information« za Srbijo. V Belgradu, kjer izganjajo celo poštene domače politike, če jim vladna politika ni pogodi, so zaupali slepo židovskemu špekulantu, ki je nazadnje, kakor v zasmeh, opeharil vso trojico svojih naročnikov. Ko se je bil namreč do dobra udomačil za kulisami balkanske politike in ko mu je bilo znano dovolj skritih načrtov in tihih upov slovanskih držav na Balkanu, je stopil v službo Avstrije ter tako obogatil svojo zbirko evropskega denarja še z avstrijsko-ogrskimi kronami. Njegovi naročniki — zdaj jih je četvero — mu zaupajo še dalje in prekanjeni žid si je kupil v Sofiji palačo za različne evropske novce. Razmere na Balkanu so danes take, da se ni čuditi, če se jih poslužujejo špekula-tivni ruski židje za svoje zelo nepolitične namene. Dokler ae politično stanje na slovanskem jugovzhodu ne utrdi, dokler ne izgine sedanji nemir, sedanja nesigurnoat, bo Balkan prava obljubljena dežela tistih eksistenc, ki se zanimajo za politična vprašanja samo toliko, v kolikor so v zvezi z »gospodarskim vprašanjem« — njihovega iepa. Novi Ogrski prestolonaslednik." Ogrsko časopisje, razun vladnega, z vidnim veseljem pozdravlja novorojenega sina prestolonaslednika Franca Ferdinanda kot princa in pravega pre stolonaslednika. »Egjretertea« meni mej drugim, da je sin nadvojvode vkljub vsem ugovorom v smislu ogrskega zakona pravi princ. Prisega povodom poroke prestolonaslednika z grofico Chotekovo se prav nič ne dotika zakona o ogrski dinastiji in nadvojvodova renuncijacija nima na Ogrskem nobene veljave. Ogrska ne pozna morgana-tičnega zakona in proglasi lahko za svojega kralja onega, ki ga smatra po svojih načelih za opravičenega. Avtor zaključuje svoj članek z vzklikom: »Ogrska je dobila svojega prestolonaslednika!« — Istega mnenja je ofioielno glasilo neodvisne stranke, ki tudi ne pripoznava nadvojvodove prisege za veljavno na Ogrskem, petem pa pravi: »Kdove, če ne bo dojonec, ki spi sedaj prvo Bpanje, nekoč pozval svojega očeta na odgovor, da se je tako neopravičeno odrekel pravici, ki ni bila njegova, in kdove, če ni današnji dan v zgodovini Habsburianov prvi dan uBodepolne periode«. Ministerske konference. Danes ali jutri bodo glasom poročil iz dunajskih poučenih krogov za vršen i razgovori med avstrijsko in ogrsko vlado glede posamnih nerešenih nagodbenih točk, ki so jih ministri radi premnogih težkoč pri vsakem dosedanjem razgovoru odlagali za poznejše čase. Sedaj, ko je dovršeno vse drugo delo, so se morali ministri kajpada lotiti tudi nerešenih točk, a posredovati je moral vladar sam, ker ni hotela popustiti nobena izmej pogajajočih se vlad. Mej najbolj pre-porne točke štejejo razni politiki naslednje zadeve : zahteva Ogrske, da se zniia carina na petrolej in zviša ona na kavo, rentni davek, transportni davek, ureditev Bladorne produkcije, ureditev bančne valute ter mnoge trgovinsko - in železniško-politiške zadeve. Vse te preporne zadeve so se obravnavale te dni pri ministerskem posvetu pod cesarjevim predsedstvom, ki se nadaljujejo tudi danes. Mej drugimi bota danes pozvana k cesarju oba finančna ministra, da poročata o nagodbenih točkah, ki Bpa-dajo v njihovo področje. Najkasneje jutri se torej dogovori završe. Pripomniti treba, da se Ogrom mnogo bolj mudi, nego naši vladi, kajti dne 8. t. m. se že snide ogrski državni zbor in ob njegovi otvoritvi mora ministerski predsednik sporočiti o vspehih dolgotrajnih pogajanj. Omika v pro s v iti j eni Italiji. Pred nekaj dnevi je izšla v Turinu zelo zanimiva Statistika, ki, sostavljena po ofici-elnih datih iz Amerike, v jasni luči osvetljuje sliko o prosvitljeni Italiji. Izmej vseh evropskih držav jo namreč prekaša edino le — Turčija s številom analfabetov. Izmej sto priseljencev, ki pridejo v Ameriko iz posamnih evropskih držav, je mej priseljenimi Turčini 54 analfabetov, mej onimi iz J u ž n e Italije 48, iz Por-tugala 45, iz balkanskih dežel 34, Grške 20, Rusijo 17, Z g o r n j e 11 a 1 i j e 12, Ogrske 10, Španske 7, Avstrije 3 in specijelno s Češke 2 analfabeta. Te štavilke so pač dokaz, da je Italija za Turčijo najbolj nazadnjaška država ter da se je kulturno stanje v tej državi ravno zadnjih 50 let silno poslabšalo. Razlika mej Južno in severno Italijo ter Španijo in našo monarhijo nam pa tudi kažo, da je ravno katoliško prebivalstvo najbolj omikano in da je število anallabetov ravno tam največje, kjer je v polnem cvetu židovski liberalizem. Tu je najjasnejši dokaz, kje je mračnjaštvo doma. .Prijetno" potovanje italij. ministra. Italij. min. predsednik Z a n a r d e 11 i je v zadnjem času obiskal razna mesta v južnem delu kraljestva ter so prepričal na svoja lastna ušesa o „kulturi in blagostanju" ondotnega prebivalstva. Vsprejemi na posamnih postajah so bili povsem taki, ka-koršne zasluži načelnik sedanjega italijan-akega kabineta. Ofioielno kajpada o teh sprejemih ni bilo ničesar objavljenega, vkljub temu so ae pa ohranile pozabljenoati marsi-kake zanimivosti. Na kolodvoru meata Gioia Golle je ob dohodu Zanardellijevem klicalo vie navzoče prebivalstvo: .Dela hočemo in kruha 1* Minister se je naglo odpeljal, da ni čul še nadaljnih vzklikov. Takoj na bližnji postaji Santeramo pa je ministra pozdravil velikansk lepak na visokem drogu z napisom: .Kruhastradajoftemu ljudstvu!" Orožniki so zaman izkušali odstraniti lepak in minister se jo moral naglo odpeljati, da ni bil priča velikega boja mej orožniki in sestradanim prebivalstvom. V Tarentu konečno so ministra sprejeli z lučanjem papirčkov, na katerih je bilo brati: »Proč z ljudskimi izsesovalei! Svobodo ljudstvu 1 Proč z mini-sterstvoml« Taka »prijetna" iznenadenja je pripravilo lačno ital. ljudstvo svojemu min. predsedniku. Iz brzojavk. Nov kazenski zakon se pripravlja v pravosodnem ministerstvu. Načrt predloži vlada poslanski zbornici že o veliki noči. — Bivši pruski državni minister Gossler, višji predsednik zahodne Pruske, je umrl minulo noč v dobi 64 let. Z ministerskega sedeža ga je vrgel centrum v zvezi b konservativci. — Železnico P e k i n - Š a n h a i - K w a n so včeraj Angleži zopet izročili angleški vladi. — Državno-zborska volitev v S t e y r u. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi je bil z večino 29 glasov izvoljen nemški nacionalec profesor E r b. Dosedaj je zastopal mesto nemški liberalec. — Poslanec K o z 1 o w s k i zopet izvoljen. Vitez Kozlovvski je bil včeraj v dosedanjem volivnem okraju zopet soglasno izvoljen za drž. poslanca. Izvoljeni je zopet izjavil, da izvolitve ne sprejme. — Vstaja v Boliviji. Iz Rio de Ja-neira poročajo, da so vstaši proglasili pokrajino Acri za neodvisno ozemlje in napovedali Boliviji vojsko. — Odlikovanji. Držav, poslancu dr. F u c h s u je podeljen komanderni križ Leopoldovega reda, posl. vitezu Gniewoszu pa kemturni križ Franc Jožefovega reda. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. oktobra. Cesarjeva zalivala Deželni predsednik je sporočil Najvišjo zahvalo za v imenu zbora slovenskih katoliških nepolitičnih društev poklonjen izraz neomajljive zveBtobe in pokorščine. Umrl je danes zjutraj ob 7. uri v Škofji Loki tamošnji župnik č. gosp. Feliks Z a v o d n i k, rojen 1. 1861 v Žužemberku, v duhovnika posvečen 1. 1884. Služboval je več let kot kapitelski vikarij v Novem mestu, pozneje kot izpovednik v loškem uršulin-Bkem samostanu, kjer eta se cerkev in del samostana pod njegovim vodstvom zelo ukusno prenovila, in zadnja leta mestni župnik v Škofji Loki. Pokojnik je bil tiha, blaga duša, a goreč duhovnik, ki je povsod — kolikor mu je bolehnost pripuščala — vestno in skrbno izvrševal svojega poklica dolžnosti, ter si moj sobrati in verniki b svojim plemenitim značajem pridobil mnogo odkritih prijateljev. Bil je sicer vedno rahlega zdravja, toda smrt njegova je vendar prišla nepričakovano. Pred dobrimi 14 dnevi jo bržčas vsled prehlajenja začel bolehati, zdravnik je konstatiral vnetje prsne mrene, in danes v jutro je preminol. Pogreb bode v petek zjutraj ob 9. uri. Naj v miru počiva 1 Duhovniške veBti iz ljubljanske škofije. Kanonično vmeščena sta bila danes č. g. Janez B e r 1 i c, župnik v Mošnjah, na župnijo Srednja vas v Bohinju, in č. g. Ivan Trpin, beneficijat v Šmartnem pri Litiji, na župnijo Mošnje. — Čast. gosp. Matija Z a r n i k, župnik v Srednji vasi v Bohinju je stopil z današnjim dnem v pokoj. Konferenca sodalitatis ljubljanske okolice bo v sredo dno 8. t. m. ob 10. uri v navadnem zborovališču. Slovenskim abiturijentom. Ako kdo ieli pojasnil glede vpisavanja ali drugih stvari na vseučilišču, naj se obrne na slovensko katoliško akademično društvo »Danica«, Dunaj, XVIII., WUhringer Gtirtel 53 Uradna nemičina Z vso silo vsiljujejo v urade nemščino in preganjajo Bloven-ščino, kot da ni dovolj oglajena za klasični uradni jezik. Kaka pa je uradna nemščina, se razvidi iz sledečih napisov, ki jih zdaj obešajo v mariborskem poštnem okraju po uradih: »Es woIIe sich geišilligst des Tabak-rauohens entbaltan werden«. Slovenski napis bi bil gotovo pravilnejši in lepši in več ljudi bi ga umelo. Nova odvetniška pitama v LJubljani. Svojo odvetniško pisarno je danea otvoril na Kongresnem trgu št. 19 (poleg vzajemnega podpornega društva) naš deželni poslanec g. dr. Viljem Schweitzer. Ponesrečen duhovnik. »Gorici« pišejo iz P e v m e : V ponedeljek zjutraj se je peljal tukajšnji kurat č. g. Janez Kumar do bližnje kapelice sv. Mihaela v Oalavju maševat. Med potjo se splaši konj. Lastnik konja in cerkvenik sta skočila z voza ter se rešila brez znatnih poškodb. G. kurat pa se je z vozom tako nesrečno prekucnil, da je dobil večjo rano na glavi ter si zvinil roko. Bližnji domačini so takoj prihiteli na lice mesta ter pomagali g. kuratu v bližnjo hišo, kjer so mu spirali in obvezovali rane. Namesto v Odlavlje, peljal se je z drugim vozom v župnišče. Poklicali so takoj zdravnika, kateri mu je obvezal rano in zravnal roko. DeielnOzborike volitve na Koroškem. Nemška ljudska stranka kandidira v četrti skupini beljaški v dež. zbor lastnika pivovarne K o u t n i k a. Ta mandat bodo s posebno silo naskočili socijalni demokrati. Umrl je na Teharjih znani dolgoletni krčmar v Celju g. J u r i j L e m e ž v 51. letu starosti. Operni pevec Pogačnik v Pragi. Sloventc operni pevec Fran Naval Pogačnik je včeraj na češkem narodnem gledališču v Pragi v drugič nastopil kot Jobc v operi »Garmen«. Dosegel je velikansk vspeh. Jutri poje Fran Naval Alfreda v Verdijevi operi »V i o 1 e 11 a«. V soboto poje v operi »F a u s l«, v ponedeljek pa zaključi svoje gostovanje v operi »W e r t h e r«. Češki časopisi krasnega glasu našega rojaka ne morejo prehvaliti. Delavca zmečkalo. V čistilnici riža pri bv. Andreju pri Trstu je 381etnega delavca Ivana Rupnika, doma iz V i -pave — ko je hotel popravljati jermen na transmisiji, ki je bil zdrsnil s kolesa — prijel jermen in ga potlačil mej transmisijo in strop. Ponesrečenec je grozno zmečkan, leva roka mu je odletela. Tovarna je morala zaustaviti delovanje, dokler ni prišla na lice mesta sodna komisija. Čedne razmere v Trstu V dveh večerih, t. j. minolo soboto in ponedeljek, so trž. varstveni organi »nalovili« celih 76 oseb — mladih in starih! Ti ljudje so bili aretirani, ker so nosili pri sebi razna prepovedana orožja. Kaznovani bo bili vsi od 6 do 48 ur zapora. Trtna uš v celjskem okraju C. kr. glavarstvo v Celju razglaša, da je izvoz trsja iz občin Št. Jurij na južni žel., Kalobje in Dramlje sodnega okraja Celje, kakor tudi od Sv. Ruperta, sodni okraj Laško, vsled trtne uši prepovedan. Tudi v ljutomerskem okraju imajo trtno uŠ. Proti pijančevanju. Z ozirom na nasvete g. dr. Rojica proti pijančevanju, katere je v našem listu objavil minolo Boboto, nam piše prijatelj, ki je več časa bival na Vestfalskem: V neki tamošnji županiji je od novega leta v vsaki gostilni nabit oklic dotičnega županstva, ki strogo prepoveduje točenje vsake pijače na upanje ali kredo. Gostilničar, ki daje pijačo na upanje, nima pravico za iztirjanje pri oblasti, ampak je še kaznovan, ako ga zasačijo. S Trsata poročajo »Novemu Listu": V ponedeljek zvečer je bil ves Trsat pokonci vsled tajinstvenega dogodka v stari frankopanski trdnjavi, kjer so že več dni vrši prodaja premičnin iz ostaline pokojnega grofa Nugenta. Slišal se je Btrel iz revolverja, ropot in klici na pomoč. In kaj se je zgodilo ? Grofica Ana Nugcnt, dednica označene zapuščine, jo streljala na svojega brata, ki ja klical na pome6. Stražnik Roko je pograbil orožje, a grefičin brat je Sel iz trdnjave in stvar je utihnila. Ni dolgo tega, ko je grofica streljala na svojega soseda, a nihče je ni pozval na odgovor. Sploh se ta gro-finja vede jako brezobzirno. Tako je kr. okr. oblast v Vrbovskem dne 7. julija odredila javno dražbo zapuščine. Ko pa so ljudje prišli k dražbi, so našli pri vhodu napis „zaprto zaradi poprav". Spoznan samomorileo Na cesti, ki vodi iz Rojana na Opčino, se je zastrupil, neki star človek, katerega so bili zakopali, ne da bi ga bil kdo spoznal. Včeraj pa je njegova žena spoznala na redarstvu shranjeno obleko in tako so doznali, da je bil samomorilec Anton Udovič iz Podgrada. Od doma je odšel istega dne, rekši, da gre na svoj rojstni kraj. Celjan prijet v Zagrebu. V Zagrebu so zaprli Josipa Rozmana iz; Celja, ki je ušel iz bolnice usmiljenih bratov in nekemu Miji Trbušiču ukradel 190 kron. Radi zagrebikih demonstracij ob sojeni Slovenec. V Zagrebu je bil v soboto obsojen radi zagrebških demonstracij pekovski pomočnik Fran O m e r z e 1 iz Pod-srede, občina Križe pri Brežicah, na tri mesece zapora. Slovensko politično društvo v — Ameriki. Slovenski ameriški listi poročajo : »Cujemo, da se med elevelandskimi Slovenci snuje politično društvo, če-gar namen bo splošna organizacija našega naroda v Cievelandu v socialnem, moralnem in političnem oziru. Mi odobravamo to idejo, kajti v resnici je že čas, da se kaj stori za naše rojake, zlasti v političnem oziru. Če se Slovenci bolj organiziramo, bomo ložje in vspešno stavili svoje zahteve napram mestu in političnim strankam, kajti potem nas bodo vsaj poznali in vedeli, koliko nas je. Torej le pogumno naprej!« Ljubljanske novice. Novo specerijsko trgovino sta gospoda Schmidt & Jurjevec otvorila v »Katoliškem domu«. Umrla je g. Apolonija Jenko na Mest nem trgu št. 11. Ljudska posojilnica je dobila velik napis. Nove velike črke so domače delo Zab-karjeve tovarne. Tatv na- Antonu Bercetu, tesarju iz Zg, Gamelj, je bilo danes po noči v Blumauer jevi gostilni v Kolodvorskih ulicah ukradenih 30 kron. Sumljiva je tatvine neka že priletna ženska, ki je poleg njega pri mizi sedela in se kmalu izgubila iz gostilne. V Ameriko! Danes po noči je zopet odpotovalo z južnega kolodvora 160 izseljencev v Ameriko. Okradeni hlapec Hlapcu Franč. Trostu na Viču št. 38 je ukradel neki mesarski pomočnik iz hleva srebrnov remontoir-uro. Dezerterja Antona Sme so včeraj popoldne prepeljali nazaj v vojašnico. Zgubljene stvari. Neki tujec je zgubil po noči od kolodvora pa do hotela »Bavarski dvor« po poti skozi Predilne ulice denarnico s 1200 K. — Neznano kje v mestu je zgubila služkinja Marija Podbevšek denarnico, v kateri je imela 6 K in nekaj drobiža. Ti3kovna pomota. V včerajšnje poročilo o tatvinah površnikov v kavarni »pri slonu« se je urinila tiskovna pomota. Brati se mora, da je bil površnik ukraden gosp. hišnemu posestniku Liningerju, ne bivšemu hišnemu posestniku, kakor je stavec po pomoti postavil. Dobljena suknja. Suknja g. Lirtingerja, ki je tako skrivnostno izginila iz »Slonove« kavarne in napravila toliko razburjenja mej gosti, se je — dobila. Neki gospod jo je zamenjal. Glede te suknje je stvar sedaj do-gnana, sedaj manjka še g Schumijeve suknje in tatvina pred nekaj dnevi še ni pojasnjena. Kniiževuost In umetnost. Repertoir slovenskega gledališča. • \petek pojo v proslavo cesarjevega godu vvagnerjevo opero „V e č n i mornar". Nastopijo nove operne moči: gdčna Hanusova Svobodova, gdčna Glivareč, gg Aschenbrenner, Kral, Turžanski in Hajek. V nedeljo bodete dve predstavi: popoludne »Gospod Jakob« in zvečer »M a-dame San« Gene«. Slovensko gledališče. Včerajšnja predstava Sardonove veseloigre »Madame Sans Gene« je bila dobro obiskana. Občinstvo pa je več pričakovalo, nego jo dobilo. Deloma je bilo tudi igrajoče osobje krivo, da so mnogi deli veseloigre napravili vtis z „laami" privlečenih prizorov. ' Na vrhuncu umotnesti je bila gospodična RUckova kot „Madame Sans Gene". Napoleon g. Dobrovolnega ni bil dovolj samo zavesten, ampak se je preveč sukal okolu suflerke. Mučen vtis napravljajo vsakovrstni naglasi, ki le preveč pričajo, da nimamo domačega slovenskega gledališča. Upamo pa, da se to s časoma popravi in da se novo igralno osobje navadi tudi slovenskih naglasov. Kar se tiče odmorov med dejanji, napravljala je igra res utis, da se igra 1.1811. Mnogo občinstva je na] koncu igre cbse delo in čakalo, kedaj bo konec, kar je tudi pripisati mrtvemu končnemu prizoru. Navodilo o poslovanju Raiffeisenovih posojilnic itd G. Vek osi a v Pele, revizor »Gospodarske Zveze«, nam sporoča, da je dokončal rokopis te knjige ter jo bo dal v tisk pri četkom prihodnjega meseca. Obrača se do vseh slovenskih, za narodno gospodarstvo se zanimajočih rodoljubov ter do gospodarskih in izobraževalnih društev, da mu do 10. okt. t. 1. sporoče, ali se naroče na to knjigo. — Knjiga bode obsegala sledeče : 1. Navod o poslovanju in knjigovodstvo za posojilnice i. s. novo in staro knjigovodstvo, izdano po »Gospodarski zvezi", z vsemi obrazei in spe-Ijavami raznih važnih slučajev. — 2 Navod o zemljeknjižnem postopanju. — 3. Navod o poslovanju in knjigovodstvu za „Kmetijska društva" z vsemi obrazci in speljavami. — 4. Navod o poslovanju in knjigovodstvo za »Mlekarske zadruge" z vsemi obrazci in speljavami — 5. Praktično urejene tibelice za preračunanje procentov. — 6. Različne druge tabelice, n. pr. za koleke itd., kakor tudi več uzornih pravil. — 7. Z ikone, tikajoče se zadružne organizacije. — Naročila sprejema g. Anton Volta, uradnik »Gospodarske Zveze" v Ljubljani; na ta naslov naj se pošiljajo naročilni listi. nSlovenski učitelj" prinaša v ravnokar izišli 19. štev. naslednjo vsebino : Salezijanski zavod pri Ljubljani. — Marijino češčenje izvrstno vzgojno sredstvo. (Konec). — Nekaj učnih slik. — Slavnostne pesmi ob zlatem jubileju gosp. Jos. Gižeka, nadučitelja na Pilštanju. Zložil Jos. Pintar. — Dopisi: Iz Gorice. — Sjlske vesti. —Drobtinice.— „Slovenski učitelj" izhaja 1. in 15. vsakega meseca ter stane celoletne 5 K. Kazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Naš cesar bo te dni na lovu na Gorenjem Štajerskem. — Za 200.000K lesazgorelojev Budimpešti trgovcu z lesom Welli8chu. — Lord S a 1 i s ■ b u r y leži v Lucernu nevarno bolan. — Tat se je obesil v zaporu. V Oseku se je obesil v zaporu na jermenu svojih hlač zloglasni tat Franc Berseny. — Velik požar, h Lodza se poroča, da je v vasi Vošnik pogorelo 120 hiš. — Narodna podporna društva za podporo Poljakom v Poznali j u snujejo Poljaki. Poljska inteligenca se za take stvari malo bolj zanima, kakor pa slovenska inteligenca za Slovence ob mejah. — Nov serum proti kroničnemu trganju v kosteh je iznašel dr. Artur Miinzer. Doslej je ozdravil 25 bolnikov. Smrt Zele. Listi javljajo, da je preiskovalni sodnik cdredil, da je kamin v sobi, kjer je umrl Zola. podreti, da se bo moglo določiti, da-li je Zola umrl vsled izpulite-vanja ogljenih plinov. Kemik Girard je našel v krvi Zole in njega soproge oglenče-vega oksida in sklepa, da je smrt nastala vsled zadušenja. Liga »za obrambo človeških pravic« je izdala oklic, ki poživlja na prispevanje za spomenik Zoli. tioproga £ole utegne po mnenju zdravnikov okrevati v 14 dneh. Poslednje voljo umrlega še niso našli, vendar je pa že sedaj znano, da bo njegov današnji pogreb v Montmartre ne-cerkven, ker pravi njegova žena, da je sam večkrat izrazil željo po necerkvenem pogrebu. Menda je bila ta želja popolno odveč. Zola — Hrvat? Hrvaški pisatelj Še-noa je bil iz francoske rodbine. Zdaj pa piše sušački »Novi list«, di je bil Zola hrvaškega pokoljenja. Njegova rodbina da je doma v Dalmaciji, kjer bb še danes nahaja imo »Zo-lja«. Ta rodbina se je baje ob koncu beneške vlado preselila v Benetke in odtod v južno Francijo. Blazna princezinja. Princezinja Lu-jiza Koburška je sedaj v zdravilišču Kos\vig pri Draždanih. Ko so ji zdravniki naznanili smrt njene matere, kraljice belgijske, nagnila je samo rahlo glavo, sicer pa nanjo ni napravila ta vest nobenega vtisa. Princezinja je popolnoma apatična za vse, kar se godi okolu nje. Tudi od obiska njene sestre grofice Lonyay se ne nadejajo zdravniki, da bo kaj vplival na blazno princoiinjo. 1500 redov je razdelil perzijski šah pri svojem odhodu iz Pariza med časnikarje, policiste itd. Vsak časnikar, ki je o šahu zapisal vsaj par vrat, dobil je »levov« ali pa »solnčni« red. Detomor na železnici. Iz osebnega vlaka, ki se jo odpeljal predvčerajšnjim iz j Budimpešte, je bil blizu postaje Miskolcz 1 vržen na železniški tir iz vlaka neki novo- rojenček. Mej vožnjo je neka ženska povila otroka ter ga potem vrgla skozi okno. Policija nečloveške matere ni dobila. Deček brez rok. Trinajstletni Russel Brown, ki je bil v New Yorku povsod poznan, je pred kratkim na tifusu umrl. Ta deček se je že rodil brez rok. In mesto rok so mu služili v njegovem življenju prsti na nogah. Z njimi je mogel držati žlico, vi-liee, nož ali kozarec, da, tudi iglo je pobral na tleh. Nadalje je lepo pisal in če je hotel brati, je ravnotako prijel knjigo z nogami. Največje njegovo veselje pa je bilo, če je mogel mesto matere »lurati«. Direktorji raznih gledališč so materi ponujali velike svote, da bi jim izročila otroka — a mati tega nikakor ni he tela, ker je tako ljubili svojega sinčka. Ni hotela, da bi ga kazali svetu za — lep denar. Letanje po zraku. Poskusi Lilienthala, letati po zraku, so imeli kaj tragičen konec. Te poskuse je zopet začel Francoz stotnik Ferber. Stroj Ferberjev, s katerim dela po skuse v bližini Pariza, je podolgasta, štiri-oglata škatlja, ki ima ob zgornjem in spodnjem pokrovu jadra. V sredi leži podolgasto Ferber ter s težavo svojega telesa vzdržuje strojevo ravnotežje, b tem strojem Ferber lahko leti 100 metrov daleč in je ravnokar z Amerikancem Wirghtom stavil, da bode preletel tudi 150 metrov daleč. Trikrat obešen. V nekdanji trdnjavi VViddinu je bil pred par dnevi obešen kmet Ceko Kamenov. Ko so ga pripeljali iz ječe pred vešala, je Kamenov zagrabil za nož, ki ga je imel v žepu in se vrgel na paznike in je štiri ranil. Ko so ga ukrotili, so ga pripeljali pod vislice in ga hoteli obesiti — a konopec se je utrgal in delikvent je padel na tla. Ko so ga drugič obesili in po predpisani uri odvezali, so zdravniki konštatirali, da še živi. In morali bo ga tretjič obesiti —■ in zdaj je šele definitivno umrl. Strahovita eksplozija se je dogodila v tovarni za špirit v Minusinski v Rusiji. Potapov Be je napotil zvečer s svojimi delavci v klet, da bi zmeril množino špirita. Ker pa Potapov ni v temi ničesar videl, je užgal žveplenko in radi tega so se vžgali razni plini. Neka železna rupa se je razpočila in v obližju nje stoječe zagnala v stran. Neki delavec je padel v gorečo rupo — potem so de bili samo njegove kosti — druzega je zagnalo kvišku in mu odtrgalo glavo, tretjega je zagnalo ob tla in ga grozovito razmesarilo. Načelnik Bogdanov pa je zaukazal drugim delavcem špirit iz tretje rupe znositi. A to je bila njih nesreč». Polili bo se z nevarno tekočino in namah je bilo osem delavcev v plamenu. Nekaj nesrečnikov je takoj umrlo, drugi bo pa bili tako hudo opečeni, da so še isti dan umrli. Dragi gostje V Budimpešti se je vršil pretekli teden mednarodni kongres hotelirjev. — Stroški tega kongresa znašajo 150.000 gld. Vseh udeležnikov je bilo 150, torej pride na vsakega udeležnika stroškov 1000 gld: Telefonska in brzojavna poročita. Odločilni trenutki. Dunaj, 1. okl. Današnji dan je za nagodbeno vprašanje kritičen dan prve vrste. Cesar je sprejel danes oba ministerska predsednika, a brez resortnih ministrov. To pomenja, da nagodba ni več vprašanje računa, ampak splošno politično vprašanje prve vrste. Pri meritornem obravnavanju nagodbenih vprašanj so se pokazale na obeh straneh take težave, pri katerih ni bilo mogoče priti do edinosti. Obe strani sta izjavili, da se ne moreta pogoditi. V tem je kritični značaj tega vprašanja, in vladar bo z ministerskima predsednikoma kot zastopnikoma obeh državnih polovic odločil. Danes je cesar sprejel najprej K5r-berja, potem pa Szella v avdienci. Pričakuje ee, da se odloči usoda nagodbe danes popoldne. Ogrski ministerski predsednik posebno sili k naglici, ker mora že do konca tega tedna biti v Budimpešti. - ltajlienlinrg, 1. okt. Iz treh volilnih okrajev: B r e ž i c e, Kozje in Sevnica v Kajhenburgu zbrani zastopniki so proglasili enoglasno držav, poslanca Žičkarja kandidatom za dež. zbor. Zagreb, 1. oktobra. Včeraj je bila uredniku „Glasa Naroda" H i n k u S i -r o v a t k i izročena v preiskovalnem zaporu obtožnica. Državno pravdništvo ga dolži zločina javnega nasilstva in prestopka hujskanja proti narodnostim. Zofija, 1. oktobra. Posebna izdaja macedonskega lista „Reforma" poziva vse Macedonce, prijeti za orožje, in prinaša sliko polkovnika Jankofa, katerega proglaša za vodjo gibanja. Pariz, 1. oktobra. Zolovi soprogi je bilo včeraj še jako slabo, zdaj je bolje. Oporoke Zolove niso še našli, a govori se, da jo je naredil. „Petit Journal" poroča, da je Zola še dihal, koso prišli služabniki v sobo. Celo uro niso našli zdravnika, in ko je prišel, je bil Zola mrtev. „Eoho de Pariš" zahteva, da se naj Zoli priredi pogreb na državne stroške, in da ga naj pokopljejo v Pantheonu. Govori se, da pride tudi Dreyfus k pogrebu. Umrli so: 30. sep'embra. Apolonija Jenko, črevljarjeva žena, 62 let, Mestni trg 11, neuritis. Meteorologldno porodilo. Viflina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mM Temperatura po Celsijn i?- I Cm opa-aavanja barometra t mm. Vatrari Nebo 30 9 ived. 731-81 13-0 breuv. oblačno 1 7. zjutr. 2 popol. 730-5 730 0 10-0 1.50 al. svzh. al. jzab. oblačno sk. obl. 0-9 Srednja včerajšnja temperatura 12-6°, normale 12 9*, Dunajska borza dn6 1. oktobra. Skopni držami dolg v notah..... 100 60 Skupni driavni dolg v arebru..........100 65 Avstrijska zlata renta 4%............120 65 Ivstrijska kronska renta 4%.....99.95 Ogorska slata renta 4%.......119 50 3gerska kronska renta 4%...... 99 95 ivstro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . 15 92 Vt Ireditne delnice, 160 gld..............683.— tiondos vista......................239-42'/, Semški drž. bankovci ta 100 m. nem dri.velj. 117 02 mark............2343 JO frankov (napoleondor).....19 04 Italijanski bankovci . . . •..........94 80 a kr. cekini...........1130 fl JU. t Ljubljani, Pogačarjev trg. Fotoplastična umetnostna razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Vsak teden druge dežele. Le še do sobote dne 4. oktobra: Tretje zanimivo potovanje po Grškem. Najnovejše so ameriški mufoskopi. Žive dostojne podobe. 1 slika: 2. » 3. » 4. » 5. » Amerlkanskl dvoboj med damami. Telovadba pri vojakih. Morske kopeli. Posebni vlak v Ameriki. Zasačena tatica. Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 9. ure zvečer. ... m e • •'-••?v' . ''"v i-. '£t'-'" • -'•>• ! ■ LMikuscrS .. , , , »lafet 5i] tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15. f^jpl ii I i i .•■ .ot»noi> f. 14 0i Z žalostnim srcem naznanjava vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem, da je Gospod življenja in smrti poklical v boljše življenje veleča-stitega gospoda Feliksa Zavodnik, mestnega {upnika, danes ob 7. uri zjutra', previdenega s sv. zakramenti za umirajoče po kratki pa hudi bolezni v 42. letu njegovega življenja. Pogreb blagega gospoda bo v petek ob 9. uri. Prisrčno priporočava vsem, da molite za pokoj njegove duSe. Škofja Loka, 1. oktobra 1902. 1131 l-l Ivan petrič, Ignacij Zaplotnik, kaplana. D^ Viljem Schv/eitzer nazn anja, da je ofvoril dne t oktobra 1902 svojo odvetniško pisarno v Ljubljani na Kongresnem frju šfev. 19 poleg nunske cerkve in „ Vzajemnega podpornega * društva". g 1126 6-3 globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš sin, oziroma brat, stric in svak, prečastiti gospod Feliks Zavodnik mestni {upnik danes zjutraj ob 7. uri izročil Stvarniku svojo blago dušo po lldnevni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 42. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega nam rajnega gospoda se bo vršil v petek ob 9. uri iz župnišča v Škofji Loki na mestno pokopališče. Vence hvaležno odklanjamo — dobrega gospoda župnika pa priporočamo v gorečo molitev. w Na lame ogrske gld. 1-70, domaČe iz Sunkna gld. 1'20, domače gld. 1—, dunajsko 80 kr. kilo. — Šunka brez kosti (Rollsehinken) 90 kr. in gld. 1-10, suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glaviua brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago 546 12-11 Janko Ev. Sire t Kranju. Cl ženica 12 do 18 letna, krepkega zdravja in poštenih starišev, ki je dovršila 4 ali 5 razredov ljudske šole, se takoj sprejme v trgovino z me-šinim blagom. — Kje, po\<5 upravništvo »Slovenca". H27 3—2 Največja Ubera žametastega blaga In flanelastih bluz najnovejše mode, kakor tudi bogata zaloga spodnjih kril z dvojnimi In serpentin volanfi. Ravnotu najlepša izbera najmodernejšega žameta za bluze. PriporoCajo se Siokcme dediči. Mestni trg. il27 3-2 Žužemberk, 1. oktobra 1902. 1132 l-l Žalujoči oče, brM In sestre ter drugi sorodniki. 1110 5—4 Naznanilo in priporočba. Cenjenemu p. n. občinstvu, g?, pisateljem in založnikom, sl občiesk m uradom, krajnim šolskim svetom in šolskim vodshom, gg. odvetn kom in netarjim, trgovcem in podjetnikom ter raznim uradom vljudno naznanjam, di sem otvoril Cisto na novo z naj-moderuimi stroji, Črkami in okraski oskrbljeno *±»;*jtabbtAJfcfclfe*itfct I Oldopju ulična barva za tiskarno knjig in umetnin priporoCa raznovrstne vizitnice po nizki ceni. pAfln 11 iV/ kalere koja je nespremenljiva, sta-UJIV, novjtna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je piiporočljiva posebno slavbinskim podjetnikom, zidarskim mo strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosla, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBFRL v LJubljani, Frančiškansko ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 10 11 — 5 v Ljubljani, Dunajska cesta 9 in spadajoče delo. Priporočam se za blagohotna nar in cene postrežbe. da tu izvršujem vsako v tiskarsko stroko očila z zagotovilom točne, fine, solidne t)ragctin 5ribar. 3 m C « o=i ® "S c c >21 J* K> I e cd C& JC « >o ? O CU ■C« S- (N ° § .. "S j* .u 09 ' n M O ® ii > CQ > "V Z v o -a ja C S * 1 •s o S -< K! h N O H o8fa 50—b6 C ce a. 3 ta cd >co ccš o.® 3 li ® ° > C« •o N 21 O m 2 ^ CD N CD _3 "o M ~ e* -s o c « S ~ a,o«i 3 3 O. O >s as o.a C «o .K N 2 o o f o co KO o (X. o t— M (N o a C« ->cn . > O CD i V V. f* co G5 't—i czi cd oo >oo ca S3 «3 a o d ■ M eJ a (8 cs a. '5 o. M S P? «8 M >r. •M l-H O -t-t OS cfl ua o t3 0 _ Q- O 03 s I . * —a 1 O -T3 IM 3 O a> ^ ID •— a o c: co s I w š -. 2 tn « « , S o ^ > O !- m JS .5 c « en . , m S cc >cn _r c 5 > cs 3 s S m