8tev. 84,
Trst, v nedeljo 24. marca 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
tat* «b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. z|ntra|. Posamične St«7. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih *>bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sešani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ićini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, tahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 »t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K '2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-*aani pa 4« stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo ^Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti .
Plačljivo In tožljivo v Trstu.__

Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko.
, T edinosti je moi !m
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 2« K, pol leta nt K, 3 mesece O K ; na
ročbe brea doposlane naročnine, se uprava ne otlra >u«iaiak m D«a«lJ(kt lsA*nj« ,.£DIWOSTT" ■«»«•: »» oslo lato Kros 5'20, n pol l*t* Kron S tO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraak«>-
vana pisma ae ne »prejemajo In rokopisi se na vrafcjo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisi*.
UREDNIŠTVO: unca Giorgio Gafattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* kousorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinoat* vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, alica
Giorgio Galatti fttev. 20. Poitno-hranllnKnl račun Itev. 841-652. TELFF0F1 IL 11-57
M Koalicija na Hruatskem.
Zagreb, 22. III.
_c— Notri sredi burnih manifestacij, demonstracij in vseobčega dijaškega štrajka — v -času, ko je vsa naša javnost upirala oči na ulico, po katerih je oborožena sila gonila ljudi, ker so prišli, da dajo odduška svojemu globoko užaljenemu patriotičnemu Čutstvu:
nctri sredi teh razburljivih dogodkov so se vršila pogajanja med hrvatsko-srbsko koalicijo In stranko prava.
Širša javnost ni vedela nič o teh pogajanjih. Tok pogajanj je bil znan samo ožjemu krogu politikov ene in druge stranke. Ta tajnost je bila potrebna. Intrige gotovih krogov, neumestne kritike, napačne informacije in drugo bi bilo lahko pokvarilo vsa prizadevanja.
Ni torej nikako čudo, da je bila javnost začudjena, ko je bila na konferenci pravašev proglašena volilna kooperacija in baza za nadaljno politično delo stranke prava In hr-vaisko-srbske koalicije. Tudi eksekutivni odbor koalicije je v svoji seji ratificirai sklep stranke prava.	.
Javnost stop pred gotovim dejstvom. Vse, kar je na Hrvatskem domoljubnega in rodoljubnega, in kar je nezavlsnega: z radostjo pozdravlja ta sklep kakor novo bazo za vspešno kooperacijo narodnih sil proti tuđinski politiki in vladi tujinskih eksponentov na Hrvatskem.
V vseh točkah, o katerih so se vršila pogajanja, je dosežen popoln sporazum. Koalicija in stranka prava pojdeta jedinstveno v volilni boj. Vsaka stranka obdrži svoje dosedanje mandate. V okrajih pa, kier so bili zadnjič izvoljeni madjaronski kandidatje, bo kandidirala tista stranka, Ki je na zadnjih volitvah imela več glasov. To je vsebina volilnega kompromisa.
Politična baza za nadaljnje delo pa je: financijelna samostojnost kraljevine Hrvatske in Slavonije; razširjenje volilne pravice; ne-pošiljanje delegatov v ogrsko-hrvatski sabor v Budimpešti, dokler ne bodo kršenja nagodbe odstranjena.
S sklepom stranke prava in po ratifikaciji od strani hrvatsko-srbske koalicije je ustvarjena na Hrvatskem nova strankarska grupacija — nova koalicija med hrvatsko-srbsko koalicijo (hrvatska samostalna stranka in srbska samostalna stranka) in pravaši.
Današnja politična situvacija je ustvarila torel novo koalicijo na Hrvatskem. Ta koalicija je rezultat narodne borbe proti proti-narodni vladi in proti importu raznih eksponentov na Hrvatsko. Protest je to neodvisnih narodnih politikov proti gaženju ustave In zakona. To je samoobramba preganjanih, volilna obramba proti siii korupcije in bajonetov. Umevno je torej, da je ta sklep nemilo zadel politične kroge na Ogrskem, pa tudi naše uradne „Narodne novine" so ubrale elegične strune. Kaj takega niso pričakovali. Strankarska navskrižja med pravaši in hrvatsko - srbsko koalicijo so bila velika. Na ta navskrižja so tujlnskl eksponenti vsl-
I kdar gradili svoje nade. Na U h nasprotstvih so vedno delali svoje eksperimente za izvajanje protinarodne politike. Sedaj so ta navskrižja Izginila. Na Hrvatskem stoji sedaj nova falanga na braniku za narodne pravice, svobodo in ustavo : falanga zjedinjenih moči, pripravljena za borbo, pripravljena na vsako proganjanje, falanga, ki ne odneha, dokler ne doseže tega, kar želi in hoče.
Ta dogodek je velike politične važnosti. Toliko veče, ker nas le še kratek čas loči od leta 1913, ko se ima hrvatsko-ogrska financijelna nagodbe obnoviti. Hrvatje bodo zahtevali samostalnost financij. Zahtevali bodo, da bo njihov denar v njihovih rokah. Sedanja politična kristalizacija je preludij, je uvod za leto 1913. Zahteva po financijelni samostalnosti je en korak naprej k rušenju nagodbenega zistema — do postopnega emancipiranja cd Ogrske.
Madjari so s svojimi kršenji nagodbe-nih določil sami dovedli nagodbo do absurda. Po neodpošiljanju hrvatske delegacije v Pešto postane ta absurd Še veči, a po nevspre-jetju financijelne nagodbe od strani Hrvatov doseže ta absurd svoj višek. A Čim je kaka stvar dovedena do popolnega absurda, mora slediti — konec.
Hrvatska pričakuje složno in jedinstveno nove borbe, a Slovani z obal Adrije jim nudijo svojo bratsko roko-poraočnico.
incident v zadnji seli deželnega zbora soriškega.
(Priobčujemo na odgovornost dopisnika.)
Svoječasno se Vam je — najbrž od strani kakšnega prizadetega uradnika — poročalo, kakor da bi se biio Slo dr.u Pet-tarinu v zadnji seji deželnega zbora za to, da bi se povišale plače deželnih poduradni-kov in slug za skupno svoto 1100 K in da bi se bil dr. Stepančič temu povišanju ustavljal. Stvar je vsa drugačna. Dr. Ste-pančiču — v kolikor smo ga mi razumeli — nI niti na misel prišlo, da bi se bil protivit ureditvi plač poduradnlkov in slug in ni faktično tozadevno spregovoril niti besedice ; šlo se mu je marveč za to, da bi se ne zvišali kar tako pod roko dohodki itak mastno plačanih, posebno pa višjih uradnikov in sicer, da bi se ne zvišali pod pretvezo, da se jim še vedno slabši godi, nego državnim uradnikom, Češ, da se morajo dež. uradniki zjednačitl z državnimi.
Dr. Stepančič je povdarjal, da so se plače deželnih uradnikov urediie leta 1901, potem zopet 1907, da uživajo deželni uradniki faktično že to, kar je še le pium desi-derium državnih uradnikov, in težko da dosežejo v doglednem času.
Ko se je leta 1907. gmotno stanje drž. uradnikom nekoliko zboljšalo, je deželni odbor (Trifolium Pajer-Pettarin-Berbuč je bil že takrat na delu) uporabil to ugodno priliko ter je predlagal deželnemu zboru, naj se dovole tudi deželnim uradnikom enake ugodnosti. Pri tem je pa deželni odbor zamolčal velikansko dobroto, ki so jo dež.
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče hiše.
(TiC chevalier de Maison .Rouge.)	50
Ko man iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star.
„Da, res, mnogo sem videl/' je odvrnil Morand, „skoraj bi rekel, da sem vse videl."
„Vse, občan, to je preveč," je odvrnil iMaurice smeje se, „marsikaj bi se še dobilo, česar niste videli!"
„Oh, da, prav imate. Ste dve reči, ki ju nisem nikoli videl. Seveda postajajo te reči vedno redkejše."
„Kaj je to?" je vprašal Maurice.
„Prvo," je odvrnil Morand z resnim glasom, „je Bog, saj so ga na Francoskem odstavili. Sedaj imajo samo še boginjo Pameti. Drugo je kralj."
„Oh, to je ravnotako težko," je dejala Genevieva in skušala smehljati se; „saj nimamo več kralja."
„Posledica je ta," je dejal Morand, „da si ne morem ustvariti pojma o kronani glavi; to mora biti nekaj zelo bridkega."
„V resnici zelo bridko,"," je rekel
uradniki že uživali od leta 1901 sem, da namreč dež. uradniki že po triletnem službovanju brezizjemno prehajajo v višo stopinjo istega razreda in da jim je omogočeno preiti Že po samo šestih službenih letih v višji plačilni razred.
Le iz navedene določbe sledi, da je deželni svetnik dr. Pettarin — mož še le od kakih 35 let — Že v VI. plačilnem razredu s plačo (namreč kakor uradnik) 8000 K in stanarino 1500 K, med tem ko prihaja državni uradnik do slicne plače — ako je prav srečen — Še le kakor osivel starček 1 Drugače pa splch nikoli. —
Državni uradnik mora čakati namreč v VH1. in VII. plačilnem razredu po 13 let in 'ostaja vedno v istem razredu, ako mu ne ' pomaga mila usoda — torej ne zakon — da ga pomaknejo v višji razred.
Ali nI torej nebovpijoča ironija, ako deželni uradniki vedno jadikujejo in od nevednih kmečkih poslancev zvijačno zahtevajo — da ne govorimo o remuneracljah — naj se jih zjednači z državnimi uradniki ? I
Dr. Stepančič se je tedaj — saj je bilo to vendar v njegovem svojstvu deželnega poslanca in ob enem tudi državnega uradnika popolnoma naravno — spodtikal načeloma na tem, da deželni odbor, po svojih, po tem vprašanju prizadetih organih neprenehoma povdarja, naj bi se zjedna-č i l o deželne z državnimi uradniki, da pa pri tem umetno, to je, molče zakriva one dobrote, ki jih deželni uradniki že vživajo pred državnimi, in katerih ne bodo zadnji najbrž nikdar deležni!
Da bi bila imela debata naraven tok, bi bil dr. Stepančič najbrž razkril vse med vrstami skrite namene deželnodborskega načrta ; in kakor je bil namignil uvodoma, bi bil najbrž predlagal, naj se deželnim uradnikom plače ne le ne zvišajo, marveč naj se jim še one dobrote odtegnejo, ki so jih na prikrit način dobili in o katerih, pri zahtevanem zjednačenju z državnimi uradniki, nič ne omenjajo.
Toda zavezniki so koj početkom pri prvem predlogM, naj se nezrela stvar odstavi z dnevnega reda, pokazali, da jim je vsaka debata zoprna in so kakor en mož glasovali proti stavljenemu predlogu.
Ker je znani uvodni člankar „Soče" „K" zadnjič omenH, da je bila to le nekaka šala, bodi mimogrede omenjeno, da ni bila nikako Šala, ampak da Je bila to zopet ena onih ž vijačnih Pajerjevih potez, kedar hoče hipoma uničiti kak predlog, ki je neljub njemu ali njegovim svojcem.
Dotično glasovanje bi bilo pa nično, ker se ni glasovalo o spreminjevalnem predlogu, marveč le o prvotnem „en blcc" predlogu dr. Pettarina. To je zbornica tudi pripoznala in vsled tega dovolila daljno debato.
Zavezniki so glasovali pa tudi potem načeloma proti vsem spreminjevalnim predlogom dr.a Stepančiča, izvzemši onih, glede katerih je referent dr. Pettarin sam prlpo-znal, da so vtemeljenl, kajti sicer bi bili tudi tem nasprotovali. —
Maurice, „porok sem Vam za to, da imam priliko videti jo skoraj vsakega meseca."
„Kronano glavo?" je vprašala Genevieva.
„Ali vsaj glavo, ki je že nosila težak in boleč tovor, ki se imenuje krona," je odgovoril Maurice.
„Ah, da, kraljica," je dejal Morand, „prav imate, to mora biti žalosten pogled."
„Ali je lepa in res tako ponosna, kakor pravijo?" je vprašala Genevieva.
„Ali je niste nikoli videli?" je vprašal Maurice začudeno.
„Jaz ? Nikoli," je odvrnila Genevieva.
„To je res čudno I In ker Marija An-toinetta v kratkem nastopi svojo poslednjo pot, ne bo več dolgo prilike!"
„Priznati moram," je dejala Genevieva, „zelo radovedna bi bila, ko bi smela videti revico."
„Recite," je vzkliknil Maurice, trudeč se, da bi ugodil vsaki Genevievini želji, „ali jo res hočete videti? Recite mi besedico: jaz kot uradnik z lahkoto odstranim vse ovire."
,Ali bi mi lahko pokazali kraljico?" je vzkliknila Geneviva.
„Seveda, to lahko storim "
„Kako pa ?" je vprašal Morand in hitro pogledal Genevievo, česar pa mladi mož ni zapazil.
Vsled takšnega glasovanja se je n. pr. na škodo deželnih financ sprejel predlog, da se zviša stanarina uradnikom in sicer za VI. plačilni razred (dr. Pettarinu in d ns Fratniku, ker trpita reveža bedo!) od 1200 K na 1500 K; za VII. razred od 1000 K mi 1300 K, za VIII- razred od 920 K na 1150 K; za IX. razred od 800 K na 1060 K, za X. razred od 660 K na 800 K in za XI. razred od 520 na 6C0 K.
Videč to kritično, početkom vsem nerazumljivo situacijo, dr. Stepančič sicer ni vrgel puške v koruzo, naravno je bilo pa In je odgovarjalo tudi taktičnim principom, ako se je počasi, toda častno umikal dvain-dvajsetkrat močnejšemu sovražniku, prepm-stivši odgovornost za škodo, ki se je stem napravila deželnim financam, lastnim slovenskim kolegom, ki so v svoji, na vsak način pretirani zavezniški zvestobi glasovali proti stavljenim spreminjevalnim predlogom, dasi so morali vsaj nekateri v srcu soglašati žnjimi.
Vprašamo gospoda dr.a Gregorčiča kakor načelnika kluba S. L. S. in kakor voditelja contra glasovanja : ve-11 on, koliko aktivitetne dok ade dobivajo državni uradniki? Ve-li, da je ista mnogo ni?ja od stanarine deželnih uradnikov in da se je z zvišanjem stanarine napravilo za deželne finance na tisoče kron škode? Ve-li g. dr. Gregorčič, da se na Kranjskem pomaknitev v višjo plačilno stopinjo v V., IV in III, ki odgovarjajo našim Vili. VII. in VI. razredu, in sicer V drugo in tretjo stopinjo vrši po vsakih petih letih In še le v četrto plačilno stopinjo po nadaljnih treh letih ? !
Mu je-li znano, da tam splch ne poznajo ugodnosti avtomatičnega povišanja v v'šjl plačilni razred, da dobivajo uradniki III. (naš VI.) plačilnega razreda, samo 1288 K, oni IV. (naš Vil) samo 1127 K itd. aklivi-tetne doklade in da na Kranjskem ne obstoji razvada, da bi deželni odbor vrhu vsega še delil letno na tisoče kron znašajoče remune-racije med deželne uradnike ?! In saj vendar ni takšne razlike med nam sorodno deželo in našo, oziroma. Je k večemu ta razlika, da smo mi bolj ubog« in da bi morali vsled tega biti bolj štedljivi in oprezni!
Nastaja Še vprašanje, je-li <!r. Stepar.čiČ — vkljub kritičnemu poletju, v katerem se je nahajal — s svojo opozicijo kaj dosegel ? Nedvomno I V narodnem oz i r u je dosegel jako važno sprerremho, da odslej imenuje tudi pcmožr.e uslužbence deželni odbor in ne, kakor do sedc-j, deželni glavar. Il teh mladičev se namreč oblčf jno pozneje rekru irajo uradniki in zaradi t«.\*a ne more biti vse edno, kateri narodnosti pripadajo. To je dokazala tudi dosedanja skušnja. Italijan Pajer je sprejemal v službo skoro iz-kijučljivo Italijane in kemodri odbornik Berbuč se ni zganil, češ: kaj še z dijur-nisti naj se vkvarja odbor I!
Druga, za deželne finance jako važna pridobitev je, da je dr. Stepančič s svojim odločnim nastopom preprečil, da niso zvišali dnine (dijete) višjim uradnikom VI. VII. plačilnega razreda od 12 K na 16
„Nič ni lažjega," je odgovoril Maurice. „Dovoljenje za vstop v Temple lahko dobimo pri uradnikih in pri poveljnikih straže. Poveljnik straže pa je ravno te dni moj prijatelj Lorin, ki je, kakor se mi zdi, določen, da nadomestuje generala Santerra, kajti tekom treh mesecev je napredoval od kor-porala do majorja. Torej, poiščite me onega dne, ko bom opravljal stražo, v Templu. To se zgodi v četrtek."
„Toda," je odvrnila Genevieva. „S tem bi morda zabredli v veliko nevarnost, ljubi Maurice, in nikoli bi si ne odpustila kaj takega, ako bi Vam naprtila skrbi radi svojih muh."
Maurice je mislil na srečo, ko mu bo mogoče imeti dotičnega dne svojo ljubico dalje časa pri sebi. Stisnil je Genevievino nogo med svoji rekoč: „Pridite vendar, prosim. Vas."
„Čujte Morand," je dejala Genevieva, „spremite me."
„To je zgubljen dan, ki še bolj zategne onega, ko opustim svoje trgovske posle ..." je rekel Morand.
„Torej ne pojdem," je dejala Genevieva.
„In zakaj ne?" je vprašal Morand.
„E, moj Bog! to je popolnoma enostavno. Računati ne morem na to, da me spremi Dixmer in tako predrzna tudi ne bom, da bom vpraševala kar cele oddelke topničarjev, grenadirjev in lovcev po nekem
uradniku, ki je komaj tri ali štiri leta starejši od mene."
„Ako smatrate mojo navzočnost za neobhodno potrebno, občanka ..." je pripomnil Morand.
„Naprej, naprej, Vi modrijan, bodite galantni, kakor da bi bili skozinskoz priprost človek," je dejal Maurice, „žrtvujte polovico dneva soprogi svojega prijatelja.*4
„Naj bo!" je odvrnil Morand.
„Prosil bi Vas še za nečesa," je nadaljeval Maurice, „za strogo molčečnost. Obisk v Templu je nekaj sumljivega in če bi se vsled tega obiska pripetila kaka nezgoda, bi nas to spravilo vse pod giljotino*). Jakobinci ne poznajo šale! Saj ste videli, kako so ravnali z girondisti."
„Vraga!" je vzkliknil Morand, „to, o čemer nam tu pripoveduje občan Maurice, moramo dobro prevdariti. Na tak neprijeten način bi ne hotel opustiti svoje trgovine."
„Torej stvar je dogovorjena," je dejala Genevieva. Po teh besedah je vstala od mize; Maurice ji je sledil. Tudi Morand je hotel vstati, a v tem hipu mu je prinesel neki delavec malo steklenico z neko tekočino, ki je vzbudila vso njegovovo 'pozornost.
*) Posebna rezilna priprava, pritrjena med dvema koloma, ki so jo spuščali z višine v svrh» obglavljenja.
(Dalje.)
Danes oh 4. url pop, j Har, doma pri so. lunnu Krasna burka s petjem p^j |jg|g[j] |{Q|]jj(|{[|
Biran II.
»EDINOST« št. 84.
V Trstn dne 2-4 marca 1912.
K. Stvar bi se zdela morda na prvi pcgled malenkostna; toda, ako uvažujemo, da ti gospodje, med katerimi so tudi inženirji, mnogo komisijonirajo, smelo trdimo, da si prihranjajo stem v teku let na tisoče kron.
Značilno je, da se je predlagalo povišanje dnin samo za najvišja dva razreda, ia da se je tudi tostvarno povdarjalo v načrtu zjednačenje z državnimi uradniki, kateri pa dejanski dobivajo v VI. plačilnem razredu dnine le po 11 K, v VIL pl. razredu pa samo po 9 K, torej manj, nego dobivajo že sedaj deželni uradniki!
Dr. S t e p a n č i č je imel torej po našem mnenju v vsakem oziru, ako uvažjjemo njegovo osamljenost, — koncem materijalen in moralen uspeh in mu more vsaki trezno misleč človek le gratulirati. Nasprotno so se pokazali njegovi slovenski zaveznici in potem tudi cj h glasila „Gorica", „Novi čas14 in „Slovenec" v oni neobzirni strasti, ki jim je vsikdar lastna, kedar le mislijo, da se je kdo pregrešil proti njim.
Radovedni smo, da-li sedaj, ko je stvar pojašnjena, dado kako zadoščenje dru. Stepančiču ? I__
iredentizem in Jugoslovani.
V dosedanjem smo se vsaj v bistvu strinjali s piscem članka „Iredentizem in Jugoslovani'* v „Oesterreich-Ungarn" ; tega pa, kar sledi v članku sedaj, ne moremo nikakor odobravati, kajti pisec se je prelevil iz resnega, stvarnega opazovalca in presoje- i valca v strankarskega politika, politika svoje stranke, ki se je kazala vedno skrajno pri- i stranska napram enemu delu jugoslovanskega naroda, ki je ravno v zadnjih časih . moral pretrpeti toliko nezasluženih zlobnih sum ničen j, denuncijacij in preganjanj, da se je zgražal nad njimi ves kulturni svet, samo ne tista stranka, h kateri pripada sicer bistri pisec članka v „Oestereich-Ungarn". Mi, ki so nam vsa plemena našega jugoslovan-» skega naroda enako ijuba in draga, ki nam : je vsak Jugoslovan brat, pravi brat, ki smo I vedno z največjim zanimanjem zasledovali vsako gibanje v našem jugoslovanskem na- t rodu in smo je presojali vedno le strogo objekti vno, se nikakor nismo mogli prepri-: čati, da bi bilo srbsko pleme, — to ]e nam- j reč mišljeno — kedaj kot tako ali pa morda' !e v kakem svojem delu zgrešilo kaj ta- i kega, kar bi se moglo imenovati iredentizem.
Prepričani smo trdno, da v srbskem plemenu, kolikor ga je v mejah naše ino-naihije, ni nikdar bilo nlkake protiavstrijske, = iredentistične propagande, da so videli to propagando edino le tisti, ki hočejo kovati i svoj kapital iz nesloge jugoslovanskega naroda, in tisti, ki so se vsedli na Um tem klevetnikom in smrtnim sovražnikom jugo- j slovanskega naroda, pa naj so ti klevetnik! in sovražniki v jugoslovanskemu narodu samemu ali pa zunaj. Da igra pri stranki, j kateri pripada g. Terseglav, veliko ulogo j tudi verska stran, tu katoličanstvo, tam pra-, voslavje, — je tudi umljivo, dasiravno nikakor opravičljivo.
Pisec tore^ tu ni bil več nepristranski i in navajamo njegove misli le v dokaz, kako strankarstvo omračuje pogled tudi sicer i resnemu in treznemu opazovalcu in preso- 1 jevalcu.
Pisec namreč pravi:
Narodi morejo pozabiti tudi najlekovi-' tejše nauke zgodovine, in zato se ni čuditi, da ■ je v delu Jugoslovanov zavladala proti državi,! katere vlada je dajala prednost nasprotjiku ' našega naroda, gotova nejevolja, sčasoma | celo popolnoma i^razovita zoprnost. To ve- \ Ija pred vstmi za Srbe, toda tudi pri Hrvatih in Slovencih niso bile parsekucije gotovega sistema posebno pripravne za ojačevanjej dinastičnega čuta. Je pač resnica, da se | vkljub vsej krivici ni omajala tradicijonalna ; udanost in zvestoba Slovencev in Hrvatov: j dokaz, kako tvori patrijotizem bistveno sestavino našega nacijonalnega življenja. Pač I pa je državna umetnost gotovih avstrijskih t
_________I
vlad vzgojila srbsko iredentovstvo in ruso-flstvo in nam zaigrala simpatije balkanskih narodov.
Saj vendar ni nič lažjega, nego premagati takoimenovani panslavizem. Slovencem in Hrvatom je bilo itak to gibanje vedno zoprno, je nesmisel, neumnost, patologičen pojav, za Jugoslovane same škodljiv, kar n. pr. ne velja o italijanski iredenti. Da se |e na Hrvatskem vladalo drugače in v Primorju in slovenskem ozadju drugače ravnalo s slovansko večino, ne bi bila napadla ta bolezen do tedaj vedno cesarju zvestega srbskega prebivalstva, niti dela hrvatske inteligence (vsekakor le majhnega) in par sa-njačev med Slovenci.
i Iredento, elementarno nacijonalno in državi v resnici nevarno gibanje so razmaže-vali: pri nas v Ljubljani pa je bfi deželni predsednik, ki je dal pod tajno policijsko nadzorstvo lojalne državljane, ki so se učili ruski in si nabavali ruske knjige.
V naslednjem povori pisec o načinu, kako naj bi država uspešno vodila bcj proti iredenti, in tu se zopet strinjamo žnjim. Je | tudi v pravkar navedenem, marsikaj resničnega, odločno pa oporekamo namisli, da bi i bila kedaj obstajala iredenta med Jugoslo-• vani.
Pisec poudarja v nadaljnun, da so svo-ječasno voditelji habsburške države bolje umevaii pomen jugoslovanskih zemlja za državo. So državni dokumenti iz 16. stoletja, v katerih so habsburški vladarji s svojim imenom posvedočili to dejstvo. Tudi po napoleonski dobi so se bolj zavzemali za južne dežele, ki pa so postale po uvedbi dualizma prave pastorke države. Najvažnejši problem avstrijske državne polovice je postalo nemško-češko vprašanje, toda povedati je treba jasno, da je jugoslovansko vprašanje veliko večjega pomena za državo. Tu gre za to, da se nasproti ekspanziji zedinjenega italijanskega plemena postavi odpor jugoslovanskega eiementa, onih Slovencev in Hrvatov, ki so svoj čas obvarovali državo otomanske povodnji; tu ne gre za nič manj nego za to, ali bo Habsburg obvladoval jug in iztok, ali pa rimska volkulja, in v tem boju more zmagati Avstrija le tedaj, če se opira na Jugoslovane.
To so vzroki, iz katerih jasno izhaja, kako napačna je b.ia naša politika na jug;j in kako napačna fe večinoma tudi še seda]. Proti iredenti ne pomaga nobeno drugo sredstvo, nego edino to, da se podpira ter gospodarsko in politično ojačuje tradicijo-nalno in v lastnem interesu dinastlčno slovansko prebivalstvo, ki je itak v veliki večini.
O nadaljnih posledicah tega načelnega stališča ne razpravlja pisec, temveč povdarfa edino le, da je le pravično, če dobi velika slovanska večina pripadajoči ji pretežni politični vpliv v Istri, tržaški okolici in na I Goriškem. Za Trst sam pravi pisec, da bi moral imeti kot trgovinski emporij vedno bolj ali manj mednarodni značaj. Čemur tudi ne oporekamo, seveda s pripombo, da se zagotovi slovenskemu elementu popolna ravnopravnost.
Pisec poudarja potem, da s tem nika kor ne zagovarja nacijonalne persekucije manjšine, češ, ako zahtevamo zakone v varstvo naših manjšin na Štajerskem in na Koroškem, jih moramo priznati tudi italijanskim manjšinam v Primorju. To stališče odobravamo tudi mi v polnem obsegu in se strinjamo.
Treba je le jugoslovanski element tako-rekoč dvigniti za državo, pravi pisec, izkoristiti njegove zmožnosti in moči in povspešiti njegov kulturni razvoj, kar pa Je mogoče le tedaj, če doseže stališče z gotovo politično močjo.
Potem je iredenta bila, Italijanska, kakor vsaka druga I S tem izgubi vsaj v Primorju svojo „raison d'etre" in če bi hotela izsiliti odločitev, bi bila ta odločitev gotovo njej v škodo. Ob Adriji je slovanska zemlja od izliva Soče v tržaške.* zalM'u pa Jo izliva Bojane uL> mtji r.ied črjogorsiim kraljestvom
in Albanijo! Do te zavesti mora priti Av-! strija v polni meri; to mora postati j tudi politično dejstvo, potem je izgubil iredentizem vsa tla. i S tem zaključuje g. Terseglav svoja ; izvajanja. Kakor smo že rekli, se večinoma strinjamo žnjim, le oni stavek o jugoslovanskem iredentizmu nam nikakor ni všsč, ker je neresničen, popolnoma neutemeljen, izhajajoč le iz strankarsko pristranske presoje razmer. Sicer se pa ob priliki Še povrnemo k temu predmetu.
Veliki narodni shod v Pazinu.
Dne 19. t. m. je bil v Pazinu impozanten ljudski shod, ki se ga je udeležilo okoli 800 do 900 zavednih in treznih mož in žena. Razpravljalo se je o nasilstvu oazlnskih Italijanov (govoril prof. Novljan), o istrskih razmerah in o porotnem vprašanju (poročal dr. Angueletto); o narodnih pogajanjih z italijansko stranko in o političnem položaju (dr. Dinko Trlnajstič) in o razmerah na Hrvatskem (dr. S. Kurelič).
Skupščina se je izrekla za nadaljno složno delovanje istrskih Siovanov ter je obsodila politično cepljenje. Sprejeti sta bili naslednji resoluciji:
1.	Hrvatski narod, zbran na velikem ljudskem shodu v Pazinu dne 19. t. m., se pridružuje svojim bratom v Trstu v boju za jednakopravnost slovenskega jezika na tržaškem porotnem sodišču ter poziva svoje poslance, da izvojujejo našemu jeziku v državnih zakonih zajamčene pravice. Posebno pa naj ukrenejo vse mogoče, da bo na okrožnem sodišču v Rovinju sodila hrvatske obtožence hrvatska porota dosledno principu, da mora sodnik popolnoma poznavati ob-toženčev jezik, ki ga govorita v Istri dve tretjini vsega ljudstva."
2.	„Zborovalci, zbrani na javnem shodu v Pazinu dne 19. t. m., ogorčeni radi samovoljnega postopanja neustavnega vladanja na Hrvatskem, kjer se teptajo brezobzirno pravice narodi in pojedine, izražajo svojim bratom v kraljevini najtoplejše simpatije, poživljajoč merodavne kroge, da se končno pobrigajo, da tudi na Hrvatskem enkrat zavladajo evropske razmere." Shod je mirno
končal ob 121/, popoludne.
_
Domače vesti.
Nehvaležno postopanje družbe „Dal-matia". Podpisani sem naročil iz Dalmacije dva soda žganja in sem računal, da dospeta v Trst v sredi minolega tedna. Ker pa je bilo vreme neugodno, se je pošiljatev nekoliko zakasnila in je parnik dospel še-Ie v nedeljo. Ker pa sem naročeno blago že komaj pričakoval, sem takoj v ponedeljek telefoniral parobrodarski družbi „Dalmatia", da-ll je došlo žganje ? Na prvi telefonski poziv niso hoteli niti odgovoriti. Na drugi poziv pol ure pozneje so odgovorili, da žganja ni. Ker pa sem imel že tovorni list v roki, me je tak odgovor seveda razjezil in sera šel osebno na agencijo družbe, kjer sem povprašal v hrvatskem jeziku, kako da ni došlo, ko imam vendar aviso v; roki?!
Dotični gospod je odgovoril: „Nisem razumel, ker ste govorili hrvatski*. Na to me je prijela jeza, da sem vprašal: „Kakova družba je ta, ali dalmatinska, ali italijan- ■ ska?I" To pa je uradnika razkačilo, da je| zarohnel na-me, naj ne govorim mnogo, ker tu smo v uradu I Zavrnil sem ga „Će; smo v uradu, pa bodi urad v redu T Če ježe na tiskovinah družbe hrvatskih jezik na prvem mestu, naj velja tudi v uradu hrvat-, ski jezik! Mari dela „Dalmatia* z drugim1 narodom in ne marveč po veliki večini z dalmatinskimi Hrvati, ki trgujejo z vinom ? 1 Parniki „Dalmatie" prevažajo hrvatske pri-: delke iz Dalmacije in odvažajo drugo Hrva-' tom v Dalmaciji. Že s kupčijskega stališča se I more torej zahtevati, da govore pri družbi hrvatski I*
Uradnik na to: „Mi non capisco" ! —.
|Nje bodi len, sera mu vse ponovil v italijanskem jeziku, če že gospoda Hrvate pri „Dalmatii" nočejo čuti svojega materinega Jezika. Na mojo grožnjo, da pojdera k direkciji, je odgovoril uradnik : La vada andove che Ia vol!
Na to sem se odpravil na direkcijo, a sem že medpotoma slučajno srečal nek. ga člana ravnateljstva — istotako Hrvata. Ko sem mu razložil stvar, tudi on ni hotel iič slišati, pač me je Še užalil rekši: .Vi vedno protestirate se svojim hrvatskim jezikom j Tudi g. Kosta — vodja agencije — je še . več Hrvat, nego Vi, pak pravi, da nikdo drugi, razun vas, ne prihaja „sekirat" radi ; jeziita !a
Odgovoril sem mu, da tudi parae-ten, ako je prišel med norce, lahko znori tudi on.
Na to sem odšel. Ne bi bil spravil tega dogodka v javnost da se rni ni tako dogodilo že večfcrat. Tako pa ne morem molčati več, ker tega ne smemo trpeti ml Hrvatje, da bi naše trgovsko podjetje tako zametalo naš jezik in s ttm tudi oteže-valo borbo za jezikovno pravico tistim Slovencev, ki nam dajajo največ zaslužka, osobito v trgovini z vinom. Zato bi prosil tudi hrvatske liste — v prvi vrsti dalmatinske — naj bi tudi oni povzdignili svoj glas proti opisanemu postopanju parobrodarske družbe ^Dalmatia".
Gajo Bonefačič.
Tržaške razmere. Ob splošnem zanimanju za temo in pred precejštevilnim poslušalstvom je snoči v veliki dvorani NDO predaval g. dr. Jos. Wilfan o tržaških razmerah. Predavatelj se je sicer skušal spočetka opravičiti, češ, da njegovo predavanje ni še pravo predavanje, ker Je moral snov obdelati na hitrico in v kratkem času. Izreči pa moramo, da so bila njegova izvajanja o „tržaških razmerah" v celoti nad vse zanimiva.
Gospod predavatelj nam je najpreje obširno pojasnil vse one vzroke in okolnosti, ki vstvarjajo „tržaške razmere" in ki dajejo poseben značaj tržaškemu mestu v svetovni trgovini in mednarodnem tekmovanju. Očrtal nam je dalje močne vplive Trsti na svoje zaledje in nasprotno vplive zaledja na raz-i voj tržaškega mesta. Z'a«;ti točno je dr. Wilfan opisal pojem zaledja. Zaled.e mesta tržaškega ni po njegovem naziranju samo najbližnja okolica, temveč vse one dežele, ki več ali manj gravitirajo v Trst in v katere skuša Trst prodreti s svojim vplivom. Trstu je zaledje vsa podonavska monarhija. Nemčija, Švica, Italija in Balkan : z vsemi temi deželami stoji Trst v znatnih stikih. Nasprotno pa tudi zaledje močno vpliva na procvit Trsta samegi. Trst narašča s pomočjo okolice. Statistika zadnjega ljudskega štetja dokazuje, da je bilo v neposredni okolici (po Krasu in G:riškem) več porodov nego slučajev smrti. P.i vendar je ljudsko štetje izkazalo, da se je prebivalstvo v teh krajih še celo zmanjšalo ali pa le neznatno napredovalo. Vzrok temu Trst, ki je nekaka sesalnica, katera vsesava prebivalstvo
USTČEDNl BANKA ČESKtCH
CDHDITC1 ril PODRUŽNICA v TRSI U
orunl I LLLn S plaiza DEL poiteepsio s.
Vlo?8 aa lnjiflce 4 V/o Prtnujeve Tloge
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
VADIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA.
Uradne ure od 9.—12- dopol. in 2. 6. pop
il (11 IT III l in I lIJJVimtLI M IJII Li I IT.'L>[J'i>WUa»W
C7ii/un in modn° b,ag°zagospode nf^nnr MIV Nn ln 2°spe priporoča Uvozna /r hlr H
OUIMl/l Prokop Sk.rk«,ky /.LlllVL
I Sin v Humpolcu, Čoka. _ Vzoroi n« zahtevo franko.
gaHBSSggglg Zelo tmeme oeie. la ieljo	JLJ;*^C^EBHH
dajam luka] izoota.ljatl 90-	|Sj£B^HIH£3 ■ posle obleke.
PODLISTEK.
j
„Kornevilski zvonovi"
Komična opera v 3 dejanjih s 4 slikami.1 Spisala Chivot in Dury. Vglasbil P la n- j q u e t e. K današnji predstavi.	i
i
I. dejanje (I. slika).
Fantje in dekleta so na poti v Kornevil,; kjer se ravno vrši veliki kornevilski semenj. Tudi pastarica Serpoleta, ki je nekaka „Pe- i pelka" med dekleti, je med njimi. Serpole-tlno rojst vo in stariši niso znani nikomur, i Stari najemnik Gaspard jo je našel na livadi, I jo pobral ter jo odvel domov, kjer je služila kakor dekla. Gaspard ima še eno nečakinjo Germaino, ki je ravnokar prigla iz i penzijonata. Dekleta se zbesedijo in Serpo- j leta jih draži; za vsako posamezno dekle ve ona nekaj. Mladi ribič Jean Grenicheaux J je zaljubljen v Germaino, toda Gaspard }o je obljubil sodniku, in sicer to iz egoističnih nagibov.
Grof de Lisne je moral pred špansko invazijo bežati iz Francije ostavivši svojo malo hčerko Germaino v rokah Gaspardovih. Tudi premoženje, dvor, zemljišča Je dal Gas-
pardiju v najem. Toda Gaspaid se je polastil vsega; prepričan je, da se grof ne ! povrne nikdar več v domovino ter da vse | premoženje ostane njemu.
Da bi mogel nemoteno uživati svoje Ikriv čno pridobljeno premoženje, je namenil .dati Germaino staremu sodniku za ženo.
Tudi grof Kornevilski je zapustil Francosko in njegov dvor stoji zapuščen in pra-; zen. O Kornevilskem gradu gre legenda, da tedaj, ko se povrne dedič zapuščenega gradu, začno zvonovi zvoniti sami od sebe. (Odtod naslov operi: »Kornevilski zvonovi".)
Mladi Hanry Kornevilski pride in hoče i obiskati svoj dvor, toda kmetje ga odvračajo od tega, češ, da v dvoru straSijo duhovi. I Vsak večer je videti na oknu kornevilskega j gradu luč in bele prikazni. Hanry Korne-jvilski je tudi rešil življenje neki deklici, ki i je bila padla v morje in se Je zaobljubila, Ida postane žena svojega rešitelja, j	I. dejanje. (U. slika.)
! Veliki semenj v Kornevilu. Dekleta, fantje, kočijaži se na ta dan udinjajo pri svojih gospodarjih za čas 6 mesecev. Zaves ta čas ima edino le gospod?r pravico' razpolagati z najetim slugo. Tudi Hanrv KorneviJski potrebuje služkinjo in kočijaža.i Izvoli si za služkinjo Serpoleto in za kcčt-i jaza GremiŠea.
----- --- --------i- »
Stari Gaspard je pa Germaino doma zaprl. Toda ona mu je ušla in prišla na semenj. Hanry je bil, čim jo je zapazil, očaran po njeni lepoti. Gaspard, besen radi begi Germaine, je prišel tudi na semenj iskat Germaino. Ona pa iz strahu pred stricem in poroko s sodnikom, se udi ija Han-ryju Kornevilskemu kakor dekla. Zdaj nima nihče več pravice do nje, razun nje gospodarja. V vsem tem dejanju ni skoraj nič proze.
II. dejanje. Hanry Kornevilski je udri v svoj zapuščeni grad s svojimi mornarji in kmečkimi fanti; povest o strahovih mu ne gre iz glave. Seveda — o duhovih ni sledi, samo podobe njegovih pradedov vise na svojih mestih. V tem mu Javljajo, da se približuje čoln k gradu. Tajnostni grad oživi, kmalu. Hanry Je razvrstil svoje mornarje in dal Jim je ukaz, da naj se pripravijo na prišleca. Prihaja stari Gašpard. On Je tisti, ki straši kmete s strahovi in tudi nocoj je prišel s tem namenom.
Gaspard ima navado, da se ponoči ukraja v dv->r in da tam kakor lakomnež uživa na svojem krivično pridobljenem denarju.	I ln ko je ravno mislil, da je sam s svojim zlatom, oživlja grad. Kornevilski zvonovi
zazvone — grof Kornevilski se je povrnil domov !
Zdaj se je Gaspard ulovil v lastno past. Sedaj misli sam, da so res duhovi ia omedli v smrtnem strahu. 1 Germaina prosi milosti za svojega strica pri H'^nryju Kornevilskem. Hairy odpušča. Ko so ga dvignili s tal, je stari G ispard — blazen. Tudi H:ny je bil izvedel \z Gaspardovih spisov za beg grofa de Lisntia. lil. dejanje.
Vrt pred kcrnevilskim gradom. Grof Kornevilski je priredil fantom in dekletom veselico. Vsi so veseli. V tem prihiti blaz-ii Gaspard. Vsi se mu rogajo in nekdaji begati najemnik je zdal berač. Serpoleta ka<or bogata dedinja obišče svojo rodno vas in se zabava s kmeti; p'es in petje nadatluje. V njeni družbi je tudi njen faktotum Gre-nlcheaux. Hanry spozna, da je to tisti fjn\ ki je nalagal Germaino, da jI je on reŠ!l življenje. Hanry mu ukaže, naj takoj poišče Germaino in jej pove, kdo je res rešil življenje mladi deklici.
Gaspard se vrne. Ko spozna Hanryja, se mu vrne zavest, H prkna, da je Ger-maina prava d edinja gruf i dc Li^neja. Hanry in Germaina bosta srečen par. Navdušeno ljudstvo pozdravlja svojega novega gospe-darja.
V Trato, dne 24 marca 1912.
»EDINOST« St. 84
Stran III.
iz te okolice v svoje osrčje in se tako množi na stroške zaledja. — Trst pa tudi kulturno močno vpliva na svoje zaledje In ta vpliv se razteza na precejšnjo razdaljo. Kulturno vpliva Trst na Ddlmatince. Trst je za dalmatinsko prebivalstvo nekaka Kalifornija v ožjem pomenu besede.
Dalmatinski trgovec, čeprav je zaveden Hrvat, še vedno dopisuje s Trstom italijanski. Za tržaško postojanko pa se bori tudi več kulturnih narodov. Italijanski element se skuša z vso silo vzdržati v Trstu in obvladati tako tržaški svetovni emporij. Nemec prihaja s svojim kapitalom v Trst in gradi polagoma svoj most od „Belta do Adrije 1 V svoji ekspanzivnosti so tudi Cehi obrnili na Trst svojo pozornost ter ustanavljajo tukaj razne banke in druga industrijska odnosno trgovska podjetja. Dalje tudi Slovenec noče zaostati v tekmovanju. Vse te narodnosti in njih tekma ustvarja Trstu povsem druge razmere kakor pa kakemu drugemu obmorskemu mestu.
Omenjal je dalje g. predavatelj tudi Še druge prirodne okoliščine, ki vstvarjajo v Trstu takšne razmere, kakršne so. Podnebje, morje in geografična lega vplivajo na tržaške razmere v toliki meri, da se Trst drugače ne more razvijati, kakor se.
Koncem svojega predavanja je dr. Wil-tan še v markantnih potezah orisal položaj tržaških Slovencev, zlasti slovenskega delavstva. Povdarjal je, da slovenski živelj ne pride toliko časa do primerne veljave, dokler bo med delavstvom vladal analfabetizem. Delavstvo naj za svoje otroke skrbi v tem zmislu, da jim nudi po svojih močeh primerno, za življenje potrebno izobrazbo. Slovencem v Trstu primanjkujejo razne strokovne Šole, v katerih bi se slovenski delavci zamogli strokovno naobraziti, da bi postali dobro kvalificirani delavci, ki bi zamogli v delu konkurirati s vsakim drugim nedomačinom. G. predavatelj je tudi izrazil željo, da pridejo drugi predavatelji, ki bodo temeljito in detajlirano očrtali tržaške razmere, da se tako naučimo uvaževatl dane okolnosti v boju za svoj obstanek.
V vojni smo ! Prejeli smo: V „Slovencu" z dne 21. t. m. smo čitali v govoru, ki ga je govoril dr. Krek v Celju, z mastnimi črkami natisnjeno: „V vojski smo in delati moramo, kakor v vojski — Namreč čitati ne smemo listov nasprotnikov". Po prečitanju zgoraj navedenega stavka smo prišli do prepričanja, da gosp. dr. Krek, da-sl priznan učenjak, razume zelo malo — bojno taktiko. Naši .generali" so nas vedno učili, da moramo opazovati taktiko sovražnika in ako le možno proučiti tudi orožje, s katerim sovražnik napada. Ubogali smo in pridno čitali laške novine ter jim odgovarjali. In ker je bila pravica in resnica na naši strani, smo prizadejali sovražniku Še marsikatero rano — s pomočjo njegovega orožja !
Ako je stvar, za katero se bojujemo poštena in se za njo bojujemo s poštenimi sredstvi, ni po našem skromnem mnenju,; treba, da vtikamo glave v grm — pred orožjem sovražnika.	]
Mislim namreč, da človek mora čitati vse, kar misli da mu služi, ali da bi mu j moglo sfužti pri odbijanju napadov, priha-' jajočih od sovražne strani; to je naše, mnenje in tako delamo mi že davno. Kaj bi bilo iz nas tržaških Slovencev, ko bi se bili ravnali po bojni taktiki g. d.ra Kreka ? 1 Bilo bi po nas. Mi smo priporočali in pri-j poračamo našemu ljudstvu, naj proučuje sovražnika in naj ne posnema noja, ker le,! ako bomo poznali nasprotnikovo taktiko in orožje, se bo možno vspeŠno braniti in od-j bijati napade.
Tako mislimo mi.	i
Slovenski gostilničarji, probudite se ! Koliko je slovenskih neodvisnih gostilničar-1 jev, ki se v svojih lokalih ne upajo govoriti: slovenski s svojimi slovenskimi gosti, boječ se, da bi radi tega njihova obrt trpel.' Med petstoinosemdesetimi slovenskimi go-i stilničarji jih je morda kakih 20, ki imajo kak slovenski časopis v svojem lokalu. Pač pa imajo vsi — „Piccola", tega najhujšega1 sovražnika našega naroda. Tudi so mnogi odjemalci firm, ki jim je načelnik strupen naš nasprotnik. In vendar vzdižujejo te gostilne po ogromni večini naši slovenski sloji. Mari imajo naši gostilničarji kako dobiček od delavcev regmcolov, ki se prežiljgajo s' 60 vinarji na dan, a ki ob enem krvavo žalijo našo narodnost?! In te ljudi, ki odjedajo našemu domačinu kruh, podpirajo tudi naši gostilničarji s tem, da kupujejo pri tvrdkih, kjer so ti predrzni priseljenci usluž-beni. Mari nimamo v Trs'.u že dovolj trgovin vsake stroke? Mari nimate sedaj novoustanovljeno „Primorsko gostilničarsko zadrugo", ki razpolaga že s sredstvi, da vam more iti na roke ? !! Ne le, da Vam ta zadruga nudi ugodnosti, kakoršnjih drugod nimate, marveč je tudi — našaJ Sedaj veste, slovenski gostilničarji, kako vam velevata narodna dolžnost in vaša lastna korist.
Zadruga združenih čevljarjev v Trstu in okolici bo imela danes — kakor smo že poročali — ob eni popoludne v dvorani NDO v ulici S. Francisco štev. 2 svoj prvi redni letni občni zbor. Opozarjamo na to ponovno naše čevljarje, pri čemur moramo s posebnim zadoščenjem ugotoviti, da je bila včeraj v zadružni prodajalnici vladna revizija. Pod vodstvom obrtnega nadzornika g. Blodika je bilo natančno pregledano vse
poslovanje zadruge in gospodje so se — kakor doznajamo — izrazili zelo pohvalno o vsem poslovanju zadruge in je opravičena nada, da dobi zadruga tudi državno pod-j poro, za katero Je zaprosila.
Dijakom na znanje! Naše uredništvo ima na razpolago več iztisov Jesenkovega: „Zemljepisa* in Zgodovine starega in novega veka" za srednje šole. Kdor žeti knjige, naj se prijavi v našem uredništvu, kjer jih dobi brezplačn o.
Nedeljski počitek. Namestništvo je izdalo odredbo, ki nekoliko izpreminja določbo o nedeljskem počitku v trgovinskih obratih. Določa se namreč sledeče :
V	mestu Trstu in predmestjih, navedenih v § 1., točki II., odstavku 1. zakona o nedeljkem počitku počiva nedeljsko delo popolnoma v nedeljo pred dnevom Sv. Nikolaja, ob nedeljah med 17. in vštetim 24. decembrom, zadnjo nedeljo predpusta in na oljčno nedeljo.
Ta odredba Je že stopila v veljavo.
Napravite danes mal sprehod po Bošketu do sv. Ivana kamor pridite ob 4. uri v tamošnji „Nar. dom" k uprizoritvi krasne burke s petjem „Pri belem konjičku". Ne bo vam žal. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu. Po predstavi bo ples do polnoči. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor Sentjak. Čitalnice.
Tel. društvo „Sokol" v Trstu. ši \Zahvala.
Podpisani veselični odsek je ^fe^v prevzel v jeseni od bratov So-kolov poverjeno mu nalogo, da /t eD tPI priredi in oživi že v prejšnjih tet'h običajne sokolske prireditve. Odsek, zanašajoč se na zaupanje prijateljev Sokola in simpatije občinstva, se je lotil te svoje naloge in je res s svojim delom dosegel na vseh sokolskih prireditvah te sezone popoln vspeh.
Zasluga na tem res krasnem vspehu gre vsem onim članom, ki so se v ta namen trudili, v prvi vrsti pa: gosp. Danilu Devetaku, gospodu in gospej Dragutinovi-čevi, gospici Janovi in Lepuševl, pevovodji sokolskega pevske ga zbora bratu Waschtetu ter zboru podr. „Glasbene Matice", ki je na zadnjem družabnem večeru blagohotno sodeloval pod spretnim vodstvom zborovodje gosp. Mahkota. Pozabiti ne smemo velecenjenega uredništva „Edinosti0, ki je vsikdar drage volje priobčevalo vesti o naših prireditvah ter poročalo o vspehu istih.
Vsem navedenim bodi na tem mestu izrečena najlskrenejša zahvala.
V	prijetno dolžnost nam je tudi zahvaliti se najiskreneje slavnemu občinstvu za tako mnogobrojne posete na naših prireditvah in za izkazane simpatije z upom, da ostane zvesto tudi bodočemu veseličnemu odseku ter da se bo tudi njemu — kakor sedaj nam — blagohotno odzivalo na vsakokratno vabilo.
V	to ime kličemo vsem prijateljem sokolski : Na zdar!
Za veselični odsek tel. društva »Sokol" : Ciril Kraigher,	Joško Cvek,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
* * *
Pešizlet v Bazovico, ki se na praznik sv. Jožefa zaradi slabega vremena ni vršil, se vrši danes v nedeljo, 24. t. m. ob 1.30 popoludne.
Vaditeljski zbor vabi k mnogoštevilni udeležbi.
Veselič&i odsek „Trgov. izob. društva", naznanja, da so danes popoludne navadne plesne vaje, zvečer ob 8. pa „P o m 1 a-danski plesni v e n č e k", na katerega so vabljeni vsi Člani ter prijatelji društva.
| Odsek Tržaškega Sokola v Rojanu
naznanja, da se vrši zopet redna telovadba ženskega oddelka ob sredah in sobotah od 8—9 zvečer.
Odsek Rojanskega Sokola naznanja, da se vršijo plesne vaje v ponedeljek in ne kakor običajno v nedeljo.
(
T 9o'^i>MbiOtta«ift: g- |
k JOieiKhopg/ i
1 iZaAjMbk&fttJ. <
k XaJJouiu\£nj£A>aL/ JkuiaJfvu atubJUI
t J^Jfionmočuj*/. Aau snfckc/ t
f r*.	<pncw moar/tr SVŽJBT
Nova trgovina moškega blaga
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM!
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev« 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPECIJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
fllfr. Friinkel
j (Delniška družba)
first, Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana štev. II
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu
Nobena
razprodaja
in nobena
množina bi asa
ne more konkurirati z NIZKIMI CE- I ; NAMI z ozirom na trpežnost našega j blaga izdelanega v lastni tvornici. j
109 filijalk. — 1200 delavcev
PRIMER:
Moški čevlji . od K 7-— do 17 Ženski čevlji . » K 6 50 » 18 Nizki ženeki . > K 3, 3 80, o,
7-50, 10, 13 Otroški čevlji . » K 2 — dalje Galoše iz gum. » K 4*— do 8*- j
Na debelo bi se dovolile razpro- i daje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.	jj
ČREVLJI I
i Grodjear Welt j
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich fetncesijoniraiii zobo-tehniK »
ordinira od 9.—1. In od 3.-6. Trst, Barrlera vecchia 33
Fratelli R&uber
Trst, ulica Carducc! 14 (prej Torrente* -- Zaloga ustrojenih kož. . —
Velika izbera potrebBčin ta Čevljarje. — Specijalitet*
potrebščin za sedlarje.
i AR TURO M0DRICKY j
Prodajalnica nanuf. blaga in drobnih predmetov I
I	Trst, nI. Belredere 32.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih ouej, perkala, zefira, čr >eg* in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice. dežnikov, srajc, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru po absolutno
konkurenčnih cenah.
Hans Scbeidler
--zubotehuik =
j	Dr- Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575
Trst, Piazza C. Goltloiil št. II.
I	STRUCHEL & JhRITSCH
I	Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
I	Nov prihod volnenega blaga za modke
■	in ženske, zefir, batist in perjiva svila
I	za jopice.
I	Sv<lenina in o ra^ki zadrge novosti
I	velik izbor izgotovljenega perila in na
I	metre, spodnje srajce moderci I Vezenine in drobnarije, preproge, za-
I	vese. trliž no iziemno nizkih ceaah.
I Q1 9 Sijajni dr.hod svilenega blaga za obleke In bluz?, A OUllUU JLh?JLm dvojne velikosti, Peau de soie, svila lamelion, Creme ! de Chine, popetio itd. Najnovejše: Ottoman glace za mantilje In kostime.	-
i	= Surova svila po vsaki ceni.	—
i PriHKa J Poug6e v barvah po 58 in 68 stotink. Surah v lepih barvah po K I 48.
^B Alla Citt& di Lione Sp-
Trst, piazza della Borsa štev. 3
Pomladanske novosti
za ženske in moške obleke
prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Jrst, ulica Jfuova št. 37.
Poštena postrežba. — Nizke cene. — Sveže blago. Uzorci se poilljijo na zahtevo franko.
Stran IV.
„EDINOST" 5t. 84
= CENTRALA T PRAGI. ss
Ustanovljena leta 18f*»S.
PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -KraKovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru
ZIVNOSTENSKA BANKA
Obrestuje vlege na vložite knjižice po
PodrL-žnica v Trstu
V tekočem racusu po k&im.
Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni ia varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.	Telefon 21-57 in 10-78.
izvršuje vse bančne posle. =s Sprejema borzna naročila.
•lupcje ia prodna vrednotne papir; >. vize iu valute. l>aje PREDUJMB aa nostna papirje in bla.g:> Dovolj« ^TaT-BENE m CARINSKE KREDITE. — Iadaj* proine.se ZavarTje srečka profcl tnnsa' gubi. - Oskrbuje inkaso ■ » thj»1i frmavetlah in irtozumskih trgih.
■sjaaei—aa——i
i-i
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. ^SHg
Krasna, pozlačena, najnueja nra Anker-Eemont s po zl&čenim žtPviiuikom ; inta ima dobrcidoče 36-arnc kolesje, za kar se jamAi 3 letu, I krasna ovrp.tni igla s Sindli - brilantom. 1 pozlač- n prstan a poc kamnom aa gospode ali g~spe, 1 krasen coliier i: okoiu 150 cnjentalakih peri, nr.j modernejši nakit zi danje, 1 krasna garnitura gumbo7 za zapestnice ovritnite in prsi, zajamčeno iS0/, Donble-zlata s patentiranja-. zatvorom, 6 platnenih robcev, i eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 kraano zrctlce, 1 EomaJ dišcčegc* toaJe^ntga miia, 1 fr. vezeno beležnics 7i an^le&sih peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki bo koriutni ii. neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, t Rgaa ve ija dvakrat toliko, Btane samo k 4-20. Od poSilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPiNGARM, Krakovo št. 240
Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no žič z dvemi rezili Pri več nego 2 paketih, za vsak peket po i nožič. Za to kar ne uirnjii, se vrua de vrt. Totej je izključen vsak rizizo.
Pešarno in slaščičarno
Josipa Zavadlal
Trst, m S. Marto It 15.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in liker! ▼ steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. |
Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia štev. 38 in ulica dei Rettori it 1.
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom ▼ mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Bfago trpežna. Gena zm«™*. - Sprejemajo sa tudi popravo. -
Naročajte vzorce !	Pozor !
Specijalna trgovina za =-
prave švicarske vezenine
za teleznu Iii posteljno perilo, rezane obleke in Maze na balista, platnu ia svili, po orlghialai tovarniški ceni. Vezane oblekee na batism za birmanoe, razpošilja najceneje.
Glavni zastop in zaloga za celo držvrj Švicarskih vezenin:
ANTON KOCUVAN, Celje, Ring št 2.
— Prva narodna trgovina te stroke. =====
Pozor!	Solidna postražba !
Anton Krušič, tekaliSče Frana Jwif«
št. 3G. Izdeluje oblek« po meri ▼ T«ikw kr«j*. Sprejema tu»:i naroČila izven Gorice. Fri »ar^S* zadobije prsna mer*. V zaL gi ima raaaovtaine blat; o ter razpoSilja uzoree na ogled. Oen» mmerut.
Mihael Lampe
fiar&a. — Večkrat a» dan s*r©Ž krnfc —
FosoUnoat vlco ia like i t ■ta«i«aitak. -Postrežba tudi no. d'39
Carniel Umbarto
delki. V1& Conti 18 (vogal ulio a FarrUra;. SkladižČe testenin, itiUlj/.»ikega rita, »aj-flu. JSlh olj meanlne in sira. Narava« aa&aAo, Fina vina. Pl?o v bateijkio. Poairofcka na dom. Pofitne poiiljatvo po 5 kg. Mliice oene.
Marino Mattuiich Eft i^JSE;
Jerkiča). Tovarna pečatov, tablic, pečatjv sa iapr.fti glavarstva, urade itd. Pi-alui in ko,>ir*ki str ni.
Stara grška žganjama
7 Trstu. Vit Gavana 6. Ta se dobi bo^tua izbira likv.irj;.v; specija:itete: grsli in firaneosiciE^rjAk ; kranjski brinjsvec, kra5ki slivovao in hrnci cr^fiua-; vec in ram. Cene nizke. Izbera grenčic. ^atCae »a ; zapeČLnci. Gr^ka mastici iz Sija. — rfe »in^erača j Andrej Antonopulv.
Antoši^o Alberti
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—6.
riwuuwwwuwwuwwwwuwwwvfwwe ,T«IBUMA< I,SPLIN OA( g
« najlažja dvokolesa 3 oZ amerik. tipa so došla ^ t velikanskem številu g"
" t Garico, »o ulico 2-4. ^
Podpisana naznanja »lavnemu občinstvu, di je odprla gostilno
t Trsta, ulica Gialia Štev. 15.
„Sur Stadt Laiba, -k"
Točijo Be vina prve vrste.
Teran . po K 1-28 Istrsko črno K --96 Istrsko beio „ 1-04 Vipavsko . . „ 1*04
-- Kuhinja vedno pripravljena.
MARIJA ASACHER.

blago za ženske In sukno za moške obleke, zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošlljalna
R. Stermecki v Celju 5t. 302
Vzoroi na zahtevo poštnino prost«.
Zdravega in krepkega
učenca
sprejme takoj
Mnc trgtralnii zmefanfvn blasom
it Tolminu.
Pogoji po dogovoru. Zahteva se poštenost, uljudnost, znanje slovenščine, če možno tudi nemščine. Reflektenti brez starišev imajo p redno t. Naslov pove inseratni oddelek »Edinosti« pod št. t>37.
Dobro uspevajoča
trgovina
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako p opravo jamči se za 2 leti, Istotako tudi vsc&ct naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji K svojimi UdanI ALOJZU POVH. ra
■KOSMI
Zaloga mineralnih vod vsake vrste
^jjjtwaBBBaiwjii.ii jiMinPiMPiiifi'in imnmiwni nt.-
xaTod za izdelava«t« m barvanje koink*?ime v | Trstu, ulica Ponrana 181. Telefon 28—56 in bogata izbera vsaVovratnih kota L o vin Prevzema ' caroČbe in vsako popravljanj« Ćim ia pa.-e T»*ke-vrsto kožnbovina.
i	I	—	.-.-.■III
' iselit CfrtSfti laisaMkl moje;..-, i'rn, aiiea |, iuož^j O luž la Bel 'E-dere itev. 9 i s v r i ■ je Tsnkovrstna mizaroka dei a.
i Robert Cian, urar, SL":«0;^:
lopne in stonak« nre tt>r cprejesia viak« popravljanja po ni ikl ceni z dtrelatcdm jamst7cm.	12»J
i(n* url Nalila! Trst, PisEica P, n{rr»n« i l\<li. VU. iV UiOj, Trgovina je-^trin ia kala-nijaloe^a blaga, Hpecijal teta: pristno čajna naala. , kranjske klobasa in tlirske tčsteniae. — Tn. a^iiaa J obisk ne priporoma udani«Iva» B;do7e«, vod«
(2 Hobi ia kaktaja) v bližini Nar doma a; j takoj iSče Prijazne ponudbe pod : Dragata • i na inseratni oddelek Edinosti
Ali Se sda; ne ve^te, da ja o&a' VaS fotograf ANTON JRaKt*T [Trst, via drlle Poste 10. — Gorica, gi>sponka mi. 7
Ma(o stanovanje
i Slovenci I
46
ZALOGA: Kelsdorf, Radein Rogatec itd.
Slayno občinstvo vabimo najuljudneje, da obiSče
3 novootvorjeno zalogo č ovije v
nlfoa San Sebastiano štev. 2,
EMILIH CERECjRTO
Campo San Oiaeomo š er. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst.
G
H
ki je opremljena z velikim izborom čevljev za gospode, gospe, otroke ia deteta iz najboljših dunajskih in angleških tovaren po zelo nizkih cenah, imr^^z^^^iz^z
Nadalje se opozatja slavno občinstvo na veliko množino blaga (približno 2000 parov čevljev), med katerim se nakaja zlasti mnogo otroških, deških in dekliških čevljev, ki so pradajo po zalo nizkih
priložnostni* eenah..

Pomladno zdrauljsnje!
Caj iz sasaperilje in drugih kri čist*-čih koreninic. Škatlja s 6 zabojčki za Sest dni zdravljenja po krtin ivzo.
Lekarna »AL GALENO(
Trst, ulica S. Cilino.
Bnanonn
Alesss. Oiordam
^^^efjallit sa t'.lravj-joja kurjih flćt'f, dipii* uilra^i raLorclnlk
Ambulat. Corso 23, L
Ozdravi tukoi na/adna ij zaKtaianu kur;u Bat%* |io iedere na najnavs IncjM na fi«c ::: brus	bo;e Inu
Ofimntin o7-lrav jen je n u eA..- rastočin	iieiv
suhte vsake debelosti. Ki	orlfl^ f j'i aa d« s
o°o Rova filijalka: o°o
GORICA Corso Qiuseppe Verdi 30
o prometni ulici o Trstu,
ne daleč od ,,Narodnega doma", ki bi še boljše uspevala v slovenskih rokah,
J^jjlr3 se proda pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila d: ja upravitelj inseratnega oddelka „Edinosti".
= RESTAVRACIJA -
,niin STRZIOME'
Trst, trg pred juž kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se siavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skosi Trst ea obilen obisk. Toči ne irrrstno pivo In Tiao prve vrste. — 1)0-iHA KUHINJA, fl^- CENE ZMERNE, lap Lastnik Anton Andrijančić,
bivSi vratar hotelu „Balkan-*.
t I Gpcidne in zvečer ab&n&niunt, ^.eso ugodno, izvorna ku- I A » I hmja in burijejaviška niva (nič gia^oa-jiai. Zračne cena. |
Restavracija-Hotel Balkan (i^SO
T Trst«, dne 24. marca 1912.
»EDINOST« it. 84.
ftraa V
Nemarnost vlade.
Čez Petrovo Brdo v Bašfci dolini na Kranjsko so merili novo cesto, kar pomni sedaj Živeči rod. Pričeli so jo delati pred kakimi 30 leti skozi takozvani „Vinkelc". Ko jo je bilo napravljene 1 km in še nekoliko Škarp, je bila sprejeta 3. junija 1884 (Št. 18. dež. zakona) med skladovne ceste, če prav je ni bilo drugodi, nego na papirju. No, ko je bila cesta sprejeta medskadovne, potem so izvestni gospodje rekli: dosti je in so jo — nehali delati. Ljudje pa so po tej originalni cesti morali voziti — s koši na hrbtu, kakor prej. Dolgo vrsto let je ostalo pri tem. Pred kakimi 15 leti so jo z velikim popom merili po drugem mestu. Zopet so gospoda napravili večleten oddih. Še le, ko se Je pričela delati boh. železnica, so slavna gospoda Izprevideli, da gradbenega materijala ne bo možno v koših znositi iz Škofje Loke. Vlada je oddala 1 km gradnje podjetniku Lončariču, ki jo je v resnici pravilno izdelal. Zopet je bii dolg oddih. Ko je potreba ceste vtadnim gospodom že v hrbet butala, so ddali delo graditelju predora Cec-coniju, ki jo je pod vodstvom vladnih inži-airjev naravnost škandalozno ukup zmašil, ne ozirajoč se na načrte. Ko je mož spravil zaslužene tisočake, je vzdrževal cesto, dokler jo je rabil; ko pa je bilo delo, oziroma predor dokončan, je bila cesta prlpuščena svoji usodi.
Sedaj se je pričel boj, kedo naj cesto prevzame? Cestni odbor tolminski ni hotel plačati izgovorjenega 10*/, stroška, ker cesta ni bila po načrtih izgotovljena, izvzemši 1 km, katerega je tudi prevzel v svojo oskrbo. Glede ostalega je izjavil, da sprejme še le tedaj, ko bo cesta odgovarjala načrtom.
Nemarna vlada pa je pustila vse tako. Zaman je bivši poslanec g. Oskar Gafa e r Š č e k interpeliral v državnem zboru! Vlada, ki je pač štela tisočake Cecconiju, ne da bi pazila, kako se dela cesto, se ni ganila. Cesta, ki je ni nihče popravljal, je kmalu pričela kazati slike, v katerih se je In se še odseva nemarnost mož, ki jim je poverjeno blagostanje ljudstva. Velik kos ceste se jo je kmalu zrušil. Ljudje, oziroma vozniki so jo morali sami za silo izgotoviti. Ker je pa bila postavljena le na lesenih oporah — kakor so pač mogli vozniki narediti — je zelo nevarna (in to v veliki strmini), je politična oblast kratkomalo prepovedala rabo ceste. Ljudstvo se pa, umevno, ni moglo brigati za to prepoved, ako je hotelo živeti.
Toda, dokler je bilo treba popravljati samo omenjeni kos, se je med kletvijo voznikov še popravljalo. Sedaj je pa vsa cesta ena sama groblja; tlak ves razdrt, gorenji zidovi nasuli so se na cesto in voda je vse razorala. Brez nevarnosti ni niti en veznik. Za vojaške namene so takoj povečali rampo na postaji, a cesto naj bi domačini popravili 1
Sedaj, ko rabi cesto tudi vojaštvo, smo mislili, da se vendar kak vrag potrudi, da bi bilo konec temu škandalu, ki drastično osvetljuje avstrijski birokratizem. Ko je vojaška uprava pričela drezati, smo menili, da pojde stvar hitro naprej; pa gospodom se le ne mudi. V zadnjem zasedanju dež. zbora goriškega je hetel neki poslanec imeti akte, tičoče se te ceste. Ko pa neki gospod ni hotel dati aktov v upogled in je vprašal dež. posl. K., čemu mu bodo, se je ta poslanec izrazil, da nameruje interpelirati o tej stvari. Gospod je prosil, naj ne stori tega, da ne bo škandala, ker so v Trstu stvar zanemarili. Tako torej ! Ljudje so tukaj z živino dan na dan r smrtni nevarnosti, vozovi se lomijo kakor bi hruške tresel, gospoda z zlatimi vratniki pa brezbrižno zadržujejo toli nujno popravo. Menimo, da je življenje ple-bejcev več vredno, nego kak nemaren uradnik. Prosimo goriške poslance, naj krivce pošteno stresejo za ušesa. Škode pač ne bo ■obene. Kdor pušča po nemarnosti, da ljudstvo trpi, zaslužuje Še kaj več. Prosimo gg. poslance, naj vso stvar drezajo, da ne bi zopet kak birokrat — sel na akte.
IDO.
Učna knjiga pomožnega svetovnega jezika „Idou (Esperanto reformita) po A. Noetzli-Jevi knjigi za Slovence priredil in razširil Jakob Kovačič (Št. Vid pod Juno na Koroškem.) Samozaložba. Tisk dr. sv. Mohorja v Celovcu. Cena 1 K.
Kakor vsaka stvar na svetu, podvrženi so tudi pomožni svetovni jeziki svoji usodi ia spremembi. V tekmi številnih takih umet-■ih jezikov, ki naj bi bili nekake splošno
občilo med različnimi narodi, si je v slednjem času dr. Zamenhofov „Esperanto" priboril prvenstvo: razširil se je med vse kulturne narodt, tudi med Slovence. Sčasom pa se je opaziio, da tudi „Esperanto" ne odgovarja povsem praktičnim zahtevam, da je potreben reforme. Reformiran esperantski jezik je ravno omenjeni „Ido". Kdor se hoče o njem vkratkem poučiti, ni mu potreba drugega, nego nabaviti si omenjeno knjižico, ki potom sintetične metode v dvajsetih vajah na lahek in precizen način uveja v skrivnosti lahkoprlučljivegat za prometno in poljudno znanstvo zelo porabnega, logično sestavljenega In strogo mednarodnega jezika. Berilca, tabele in nad 1000 besed obsegajoč slovar delajo knjigo Še bolj praktično In uporabno že za navadno korespondenco. „Tisti, ki Esperanto že znajo, si prenaredbe (Ida) zapomnijo in prisvoje v nekolikih urah," pravi avtor v predgovoru. Kakor prilogo čitamo slednjič Še dr. I. Hermannov prevod Aškerčeve balade „Buddha ed Ananda". Dasi noben umetni jezik, niti „Ido", nima namena prevajati pesniških umotvorov, vendar se zdi ta prevod zelo posrečen, in dokazuje blagozvenečnost »Ida".
Kdor bi imel z nacijonalnega stališča pomislekov proti mednarodnemu pomožnemu jeziku, naj bo zagotovljen, da ni namen nobenega takega jezika izpodrivati materini Jezik, pač pa mu je namen zabraniti nad-vladje jezika močnejšega naroda nad jezikom šibkejšega.
Konflikt med rastočim internacijonalizmom in nacijonalizmcm reši za obe stranki povoljno le umeten svetovni jezik. Da se takemu jeziku in osobito nIduu ni težko priučiti, kažejo sledeče Številke: 40% vsega besednega zaklada „Ida" najdeš v vsakem sledečem narodnem jeziku, v ruščini, francoščini, angleščini, nemščini, španščini, italijanščini. Osobito pa je 52% idijskih besed skupnih z ruščino, 61% z nemščino, 79'/, s španščino in angleščino, 83% z italijanščino, 917, s francoščino. Omikancu bo torej „Ido" že s kraja donel nekam znano, priprosti človek si ga potom zgorajomenjene izborne knjige tudi prav lahko prisvoji. Knjigo priporočamo torej vsakemu, osobito trgovskemu naraščaju, ter ji želimo prav dobrega vspeha.	F. Pl.
1. „Le philologue moderne". 2. Satz-lehre der franzosisehen Sprache in Bezug auf dia Wort- und Šatzfolge".
Obe knjigi spisal Avguštin Drouillot, profesor na trgovski akademiji v Lincu. Prva stane K 6 —, druga pa K 2 40. Knjigi je dobiti v knjigarni g. J. Gorenjca v Trstu, ulica Caserma št. 16.
Morda pa kdo poreče: Čemu je pa treba zopet nove metode, ko jih je vendar že toliko na izbero? Res je, da, različnih metod za pouk v francoščini kar mrgoli, ali do te višine popolnosti se dosedaj ni pov-speta še nobena, kakor se to zamore odkrito trditi o Droulllot-ovi metodi. — Mimogrede bodi omenjeno, da so zlasti še pravila o različnih akcentih, ki so v pisavi neobhodno potrebni, tako jasna, da si jih pač vsakdo za vedno zapomni in da mu preidejo takorekcč v meso in kri, ako jih je le količkaj pazljivo čital. Ali baš o tej točki francoske slovnice ni dosedaj razpravljal še noben slovničar. „Le philologue modeme41 bo posebno avtodidaktkom dobro dešla knjiga, t. j. vsem tistim, ki si žele znanje francoščine pridobiti brez učitelja.
„Satzlehre der franzčsischen Sprache" je popolna slovnica, je ctl kompleks stavko-tvorbe v francoskem jeziku, začenši naravno pri subjektu ali osebku ter končavŠi s pri-slovnim določilom. Na čelu vsake vaje je v nemškem in francoskem jeziku sestavljeno pravilo, katero mesto v stavku mera zavzemati dotični stavkov član; v vsakem stavku je dotični stavkov član uvrščen na mesto, kamor spada po slovničnih pravilih ter se od ostalih stavkovih članov razlikuje po posebnem tisku, kar očem jako prija, duh se pa pri tem naravnost naslaja. — Ta slovnica seveda ni za začetnike; oni pa, ki Že znajo nekoliko francoščine, bo gotovo v veliko korist ter si z njo z lahkoto pridobe popolno znanje tega krasnega jezika, ki je (in brezJvomno tudi ostane) še vnaprej vsestransko v rabi, bodi v trgovini, bodi v zasebnem življenju, na visokih dvorih in pri diplomatih. Skratka: francoski jezik je in ostane jezik inteligentov.
Naposled naj omenjam, da Drouillot-ovo francosko metoda hvalijo in priporočajo
najmerodajnejše strokovne kapacitete, med drugimi neki g. profesor na trgovski akademiji, izražajoč se: „ta slovnica je najboljša, kar jih poznam." — In neki ravnatelj na neki višji šoli na Dunaju in predsednik društva profesorjev se je izrazil, da vsi tisti, ki poučujejo, ali ki se uče francoskega jezika, bi si morali nabaviti A. Drouillot-ovo slovnico. — Sicer pa čemu toliko besed? Reč naj se sama hvali in vsakdo, ki ima veselje in voljo za priučenje tega jezika, naj si nabavi A. Drouillot-ovo metodo. S tem zaključujem ter pravim le : Tolle, lege ac disce!	D—k.
pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče — moke iz prvih mlinov. ————
Prevzemajo se pečenje in naročila za Ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA

Zastopstvo in zaloga glasovitih
PIANINOV -m

GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
C. k dvorni založnik in drugih svetovnih tvnlk v novi zalogi glaaoviijev
JOS. MINAftlK - TRST
Piazza Goldoni št 12, 1. nad.
Pi&nini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — ugla^enja.
Ečsr* Otvorjeaa je
oblastveno koncesijonirana
posredovalnica s za elužbe ss
Trst, via Giulia št.25.
Na novo ot'/orjen I
HOtEL IMPERIAL
C3 REKA. ca
Johanna Ebner
Trst, ulio a Molln plccolo št. 11.
TOVARNA GLASOVIRJEV
Pecar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovir]«, pi-janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglaše- ^ Vanje izvrstno in točno po nizkih cenah.
ca
! Veliko skladišče klobukov

dežnikov, bela in pisane srajce, izladsk. platna žepnih rcbcev, moških nogovic itd. itd.
K. CVENKEl Trgt' Corso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina.
,VEDA'
2-mesečnik za znanost in kalluro. Cena letno 8 K-
Naročnine sprejema tudi za II. letnik Slovanska knjigarna Jos. Gorenjec, Trst, ul. Caserma 16
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinstv i svoj o
Mino lestoln In kolonllalnesa Masa.	rs 2
in na deželi Se pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiia - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prva vrete ia po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze in moke.
— PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.

23 cn
r
M «■
-■s
Velika 2aloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
Via 8. Lucia 5-18	Via 9. Lucia 5-18
BOGATA IH LEPA IZBERA FINEGA IS NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU | DELO SOLIDNO	U fukumtilk atoli«.	CENE ZMERNE, i
Želemto Kina-Vino
ra bolekne in rekonvalesoente
BProvzroča volj« rio Jedi, utrjuje ^Mj želodec la ojačuje tudi argailzem |M0
Priporočeno od nAjalorečlh adravnikor v raeb •lučajih, kadar ae jo treba po bolezni ojačlU.
Odlikovano i 32 kolajnami na rasnih razstavah In ■ nad 6000 zdravniškimi spričevali
Izborni oku.	V Izborni oku.
Lekarna Serravallo - Trst J
mw
i
sam
Tint«, (ime 24. mini lfit,
: isnazlo Potocnlg:
Dllca Biborp 28, rofal nI. Beccierie.
VELIKA IZBERA
{zgotovljenih moških oblek za odraale In n dečke; specijaliteta: volneni it platneni kostumi, jopice is alpagrsa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Oene, da se ni bati konkurence
Nova prodajalna zlatarja-urarja
rflessandro £amaro, lxst
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure itd. itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z
Dr. J. Čermdk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST •
ulica della Caserma St. (3, II. n.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia it. 25.
Cene dogovorne, mr Plačilo na obroke.
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje.
601
Hermangild Trecca
Barriera vecchia šter. 8 ima veliko zalogo
aftvftškik ppa&mfttov
ir venci
Ht jpareelaaa in biserov vez&nih % aa-lica, od onetnih cvetic e trat kov! in capini.
S&fe* ss irntlisistift ple&ifc n spomeslki Hajtt<ij» ksa&aranSB* eaaa.
Okbhco Auguste Dell'Asnolo
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu
prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizo van a od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem.
Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Deli'
Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo grofica ATOtO DelTAlMlO pred kolero.
I J T ■ JJ^g^jT^ t__.^Ujf-^H^—
Moderne železne ograje
z> vile (dvorce), vrte, tovarne, d,orlšča,■ prostore za teno itd. Ilustrovan. katalog ^Stev.v 104 brezplačno.*,.
2M
Apenlfindlsche Drahlln-dnstrie Ferd Jersitsch* s Soline - Klnsenfurt.
Stalni zastopnik v Trstu.
Pedružn'ca tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/I. AViener-— strasse 45.	=
UUKUKUU U UUKKUK
Trifolium
20 proda jalnih prostorov.
Centrala: ulita Stadion.-Tel. 1333
Čisto, domače, filtrirano
vvilnUn pasteurlzlrano, ohlajeno III1IX U sa nizko temperaturo.
Najfinejše čajno maslo pristno domače in sveža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke I
Naravni M v kosih in kolih iz tovarne v Banah
Josip Trampuš
Trst, ulica Industria št. 3
(Sv. Jakob)
| priporoča svojo pekarijo. Večkrat na j dan svež kruh
Ztilosa moke vsake vrste Iz = prelil mlinov. =
j Vino in likeri v steklenicah. Sladščice : in biškotini. - Postrežba tudi na dom.
Prodajalnica ur
Rojmund BizJoK
Trst, Campo S. jiacome 5,
(■Jover.sk a kifia). - Velik izbo* ur na sidio in za gospe. - Iibor verižic vsake vrsto. - BndBniki K 2-30. Regulatorji Kron 20.
Poprave po najzmernejih cenah.	5 i
•_\
Qlflorli^o Lav vseh vrst črns in OKldlllbbO Rut barvane, vseh vrst
rumene in črna za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja kože črna ln rumene (Bokskaib). voščila na najbolje vrste za barvana čevlje. Naročbe za vse kraje dsželo Izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggiarselli
Trst, ul. Cass mall (poleg ka/arne Sociale)
Aparati Jacobus
50% prihranka na plina, _______kompletni 8 K. eee===
Franjo Festelj
— priporoča cenjenemu občinstvu svojo —
pekarno In sl&dfflarno
nahajajooo se v ulici sv. Marka št. 17, Trat (prej Panlficl0\ Trikrat na dan svež kruh in vsakovrstne sladčioe. Prodaja raznov, moke in mieko. Sprejema pecivo po nizki ceni.
Domače vino v steklenicah. — Postrežba i>a
Svoji k svojim I dom. Svoji k svojim !
Restauracija FIN0IN6
Trst, Via cologna II
Vsako nedeljo in praznik
PlaBS
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
Ferruccio Wisnowsky
Trst, ulica Guardia 20. Velik Izbor stekleuega blaga in porcelana po zmernih cenah.
Na zahtevo postrežba na stanovanju zastonj
Izšel je nov, ilustrovan in v treh jezikih tiskan katalog za seme in cvetljice. Dobi •e ga, ako se naroči za eno krono in več semen v
Odlikovanem cvetličnem podjetju
M. German
Via Michelangelo Buonarotti trgovina Via Ponterosso št. 3
m
tih
Znana mirodilnica
MILANA ZENTMCH
ulloa 8. Mlcholo štev. 26. Velik izhr>r paifumov, mineralne vode in bat v. Qia?nt lastoputt čistilne vode „šteraov".

a
ss Povsod električna luč —
»l>T»MHHHHI»HtTT»TMTTTTtnnTHT>fml»T>fnt>IIMI1Tmil>fT»lll I H Ml TtTtrr>rl»T'
Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev —— trpežna. — Baterija se lahko menja. ——
Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2»0. LASTNI FABRIKAT!
F. S. Dalsasso - Trst
ulica Cassa di Risparmio št. 6.
Pcšiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več.
BogomO Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Belimi št 13
lusrofl certvs rt. iiton imn
Bogat izbor ur
vsake vrste, kakor tudi
uhano7, prstanov z <UJa-mantl in brez dljaraan-tov, lenttke verižice, zlate in srebrne za tnoibe, vse po Jconkttrenfnih cenah
Najnovejši šaljivi, zabavni, in zbadljivi predmeti,
družinske igre
in velikonočna daril* se dobivajo samo
v ulici dlolle Poste 9
pri RUDOLFU VVOJTECH u.
Najbolji) čeitl vir.
Perje za posteljo
po ceni.
1	kg sivega, dobraga farja
2	K; boljše vrste 2 K 40: prlma na pul belaga K 2 80 ; Del«;* 4 k; balaga. dlaka-
ataga 5 K 10; 1 kg zala Snaga, snežno belega perja
K 6 40. K 8 —; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K. najfinejšega prsnega perja K 12. Pri nakupil 5 kg franko.
2e napolnjene pernice
Iz debelega, rudečega, modrega, belega al! rumenega platna. I tukant 180 cm dolg, okoli 120 cm tirole z dvema blazinama vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm iiroka, napoljen t novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16 — ; s srednjim perjem K 20—; z drobnim K 24-— posamezni tuhentl 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazina 3 K, K 3 50, K 4- Tuhentl 300 cm dolgi, 140 cm široki K 13-, K 14 70, K 17 80. K 21-—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4 50. K 5-20. K 5-70; Padtuhenti lx trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12-80, K 14 80. Pošiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje ja dovoljeno, za to. kar ne ugaja, denar nazaj.
S. Benisch, Dešenice *t. 265, češka.
«	Bogato Ilustriran oanlk gratla In franko.

sazi
Dr. Fran Korsano
Specijalist u alfilitlčne la koža« bolezni
ima svoj	zz"
AMBULATORIJ
v TRSTU, v uflci San Nicold ttev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. tn 5.'Vi do 6.V1 pop
ULJI H ■ II !■»■■«

DL PEĆNIK (Peiataiia)
Trst, Via S. Caterina št. 1, Trst
(hiša Greinitz)
ima čast Vam naznaniti, da tw je v TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom KoroSec (Podrožčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Du-najnter šef-zdravnik Fran Josipove^a zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop.
Kot Specijalist za kolne bolezni ln bolezni na vodi (spolne) strogo le od lll/i ao 1. i
ure.

M .. '

a
Kupujte Nar. kolek
TRGOmO-OBRTNA ZADRUGA iSSa
al. S. Franeeseo d*Asisl šr. 2 I. iiadstr.
Poštno branlloičnl račun 74.679	Telefon .16 04
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemn občinstvn, da oddiga strankam v brezplačni najem
----- male hranilne skrinjice -
Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take •krinjioe, ki so primerne za prlhranjevanje malih in večjih svot.
Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tndi Če ni član in jih obrestuje po
Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi arami ki so : Ob delavnikih od & do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
ul. S. Francesco štev. 2. I. nadstr.	pr
-i- Slullo Redtfenen -i-
TRST, ulica Glosue Carduccl itsv 23
s TELEFON ftta?. S13 :: ;t
K rurglčno orodje, orttpsdlčai aparaU, Mjdercl, umetne rok« la aoge, berglje,
klini paii, elastični pasi la »lof-tvle«, elektroter»p«vtl£-ie priprave, aparati u inhalacijo.
■KLJU>Zdd& potrubaAtn za klratclica i4f«,. IJcaj* Potisbšiln« ii faai't in csprtliresj
Varstvena znamka: „SIDRO",
©
l^evljarniea	^artoreIIafc% Trst
1 ---_VIA 1MPI9MA rmonoA it <m**wm*y
Llniment Capslci Co.
nadomestek sa
SIDRQ-PiLlN-EXPELLEB
je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1-40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domaČega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko .Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek
Dr. RIchterla lehar.
Elizabetna ulica št 5, novo. f
Velika izbera vMkorratafli tertj*r ra S n Moike, žensl^fai otroka. — Blagaj I
V Trstu dne 24. Mtr«a 1912.
„EDINOST« št «4.
Stru Tli.
*
E
GOSTILNA
7. več sobami in z vso opravo poleg Bohinjskega jezera, zraven velike ceste, i ako dobro upeljana posebno za tujce.
se Ukoj proDa aH 9a v aajem.
Pojasnila daje lastnik
J. Logar p. Gorje pri Bledu.
Dobro lutrol Mam pa kam? ||
H
„Grem kupit par čevljev.* — „Afeo hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da grestt
v ulico Siborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejie vrste po nizki ceni," SVOJI X SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
9 žrebanj na leto
• aledtCimi glavnimi dobitki in sicer : nji, peleg MBOftih postranskih visokih dobitkov, aaslcdaja priporočljiva akapiaa :
I po frk. 65.000 In IO.OOO, frk. (OO.OOO, 7G.OOO In 20.000 In
2 po lir 30.000 In I5.000.
1 S*/* srbska državna I 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska tobačna sreika iz 1. 1881	| križa iz 1. 1835. | srečka k 1. 1888.
PrtptJiaao to skupino arečk proia gotovimi po dntrnem tečaja aH pa aa
48 mesečnih obrokov pi K 7-— ^SM
■ popola« igralna pra.ieo, aa podlagi zakonito izstavljene prodajne Ha.iae, takoj pa vpla-filu prvega cbroka. — Madaljne obroka se vplačaje potom postnih položnic. — Izkaz vaah drugih skupin ali poaameznih arečk pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica iti hranilnica v Trstu, ul. Caserma št. 17, pritličje.
s
m
i
J^ans Schmidf
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRSI
ul. della Zonta št. 7. 1.
1995

piti nakupovanjem • priliki velikonočni* praznikov
vabin eenjeno občinstvo, da obišče dobro znano
pekarno, sladčičarno
in prodajalnico vina v buteljkah
(ex MILANIČ) v uliei della Guardia št. 24.
Opreaaljeaa je bahato e domačim pecivom (pince) in goriškimi presraesmi vse prirejena z naravnim surovim maslom. — Sprejemajo se pekarska aaročila
po zmerni ceni.
SperialiteU: zuiaaja ia domača vina in likerji vsake vrste.
udam Umberto Bidoli.
^jvt/
v Trstu, ulica Carradori št. 18
id jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC jc
popolnoma na ^ovo preurejena
in po najmodernej^m slogu slikana. Točijo se različna pristna vina, Ob vsakem času se dobiio gor k« in mrzla jedila.
TT? šoo kFoa T7T
fara plačam, ako Vam moje sredstvo „Riasalfe" t treh dneh ne uniči Vašo trdo kožo na kurjih »ćesih brez vsake bolečine. Ct-na lončku skupno z garancijskim pismom 1 krono.
I6imy, Košiće (Kas-Mm I- p žt pr-12/151, Ogrsta JOSiP BABIC - Trst *
via San Marco št. 12.
Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno
Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala.
Kuhinja domača vedno na razpolago — — z g-orkimi in mrzlimi jedili. — —
POZOR!	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
Prva primorska gostilničarska zadruga z o. p. v Trstu
vabi aa
redni občni zbor
kateri se vrli
dne 27» marca 1912 ob 3. uri pop.
v prostorih „Nar. del. organizacije" v m lim tv Frančiška št. 2, II. rud.
D¥EVUI KED:
1.	Porc«ilo o delovanj* Zadmg-e.
2.	Odobrenje letnega računa 1911.
3.	Tolitev novega odbora.
4.	Sventualija.
K ebfla; mdeleibi aljmdno raei
ODBOR.
61»?. m.
Razglas.
V nedeljo, dne 31. marca t. 1. 2. uri popoldne oddalo bo lupan tv*
▼	Štjaka
na javni dražbi
zidarsko delo, za zgradbo Todnjaka r Dolenjak.
Dražba se bo vršila na lic* mesta.
▼	Dolenjak, kjer s« bodo prej prelit ali dotični pogoji.
Županstvo v S t jak i
dne 22. marca 1912.
Ivan Bsrgant, župan.
SIMOJN PRA1HOTNIK
stavbni in pohištveni mizar
v Ljubljani, Jenkova nlica 7
ima ▼ zalogi veliko izbero vsakovrstnih omar za led t poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine, mlekarno itd. in jih priporoma svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah.
Točna postrežba — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto na razpolago-
ODLIKOVANA


pekarno

18
<21A CO»« FONDA
K U K TRST U LLOVDOVA PALAČA. * TELEFON I6-&8. u U *
CUETLICNI SflLON inzavotl
Zavod za negovanje cvetlic sknpio z drevesnico za sadno drevje
in ornamentalne rastline v Zagradu ob Soči.
j
tržnffid prodajaln, obuval
ULICA GI03UĆ CARDUCCI ŠT; 21
Razun različnih izberov najfinejših moških ai fen* »tih obuval po aajnj£jlh cenah t« prodajajo tuđi po izveđnih cenah :
Usnje Boxealf 8 trakovi . . . . po K 10*— Usnje Boxcalf 2 elastiko .... po K 10*— Usnje Bozoalf oblika Derby . . po K 1050 Usnje Bazcalfzzaponami Triusaph po K 10-50
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrste.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
v Trstu, uHca del Bosco
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dan, raznih sladčic, biškotov in liherjev ter - najfinejše moke i. t. d. ——
Mizarska d lavnica
prancesco Kramer
Trst, via Miramar št. 21.
Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno izgotovitev po nmetniških pravilih. Najzmen.Bjše cene.
Čudež tehnike.
Edina mrežica protu udarcem in sunkom^
[cisUlnim ekstraMo^
Zastopnik: Alberto TBties
Trst — Corso št. 2.

Zgorela čudežna mrežica r Brun o" se lahko raztegne čez prst, ne da bi se raztrgala. — Za stoječe in ■videče svetilke vsake oblike in relikosti. Uporabna za vsakovrstno plinove razsvetljavo.
Brunova čudežna mrežica
Na vsem svetu ni Žarečega telesa, ki bi vsaj približno imelo tako odporno ia tako jasno svetlobo kakor BRUNOVA ČUDEŽNA MREŽICA.
500% prihranka na mrežicah, letna uporaba največ X — 2 komada. Moč svetlobe po 500 urah 110*5 HK. Izključna prodaja za Trst, Poreč in Pulo
Marco Valmarin
Trst, Piazza C. Goidoni štev. 6.
Izključna prodaja za Gorico :
TABAI & Comp. — GORICA.
Na zalitevo se dobivajo mrežice vsaktere oblike in za razne razsvetljave, kakor plin, acetilen itd.
silo
ca
► Stara in dobro znana slovenska trgovina
f erd. ])obaušek - 7rst f
ulica Giosue Carducci št. n.
Velika zaloga narejenih oblek za moške in dečke. Najugodnejša v Trstu.
Z* novo spomladansko sezono v veliki izberi vs? zadnje novost?, kakor : narejene obh-ke za nr ške, dečke in otroke. Jopiči, površniki, hlač srajce, jopice, spodnje hlače itd. Bogata zaloga. Solidna postrežba. Nizke cene.
Sprejemajo se naročila oblek po meri.
REDKA PRILIKA! Vsak, k^or kupi biags najiuni za p?t kron. dob: brežFsćm l stev. za ■J^ežv.o pri žrebinju srečk za K 1 040.0C0 -milijon in štiridesettisoč kron).
Prednosti
nove ,.0sramove" svetilke
so sledeie:
t. T nategnjeni svetilni žici, ki zvi&a odpornost svetilke pri prevozu in v »porabi.
2.	T nezmapjSanem prihranki 70*/,,
3.	T sijajni beli svetlobi.
4.	T dolgotrajnosti*
5.	▼ mali kmpai «eai.
Dobiva s« povsod !
Osram - Lampen Gesellschaft
m. b. H.
Dunaj VII.|2.
Albert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-
venega oglja, se priporoča v zalaganje
hrastov. In bok. dro prirejenih za peč
angleškega in inozemskega svetlega premog*
ANTRACIT, brezplinovib briketov iz drvn. oglja „Bonles'* v veliki jajčji cbliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki > za odprto ognji-Sče in likanje. NaroČbe, ki ae isvrle toAno, j«
nasloviti na tovarniško pisarno :
Trst - Via della Teaa što v. 22
ali na naroČilno pisarno v Trata pri tvrdki
Giovanni Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. II
(naeproti cerkvi novega 8v. Antona).
Kupujte „Nar. kolek
j Zaloga tu- in inozem, vin špirita likerjev In razprodaja na debeio in drobno
JAKOB PERHAIJC
Trst, Via delle Acque 6, Trst
(Nasproti Ctfft Uentralej Velik izbor francoskega 'amjmn;ca, penečih d ^"rt-nih italijanskih in avHtro - ogr-kia vin. Bordeiuz Burgu^dc-r, renskih vin, Mesella in Chianti. Ku-a, konjak, razna žganja ter po*ebni pri vni trop;n-f» slivovec in brinjevec. Iz<le;5:i I. vr le, do5it iz dotičnih krajov. Vnaka nar »čba »a tairoj iz«r3i. iUzpe* £i!jft ae po povzetju. Ceniki na zahtevo ia frAo^o.
Razprodaj od poi litra naprej. J63
Stran VIII.
„EDINOST" St. 84.
V Trstu, dne 24. marca 191?
CirilMetodova podružnica za Prosek-Kontovel-Zgonik ima svoj I. redni ietni
občni zbor danes 24. ti. ob 3. po-poludne v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku s sledečim dnevnim redcm : 1. Poročilo tajnika; 2. Poročilo blagajnika; 3. V( Iltev novega odbora; 4. Slučajnosti; 5. Vpisovanje novih udov. Vabljeni so k obilni udeležbi udje, kakor prijatelji družbe.
CM podružnica v Lonjerju ima v nedeljo, dne 31. marca tekočega leta ob 1. uri popoludne svoj redni letni občni zbor v prostorih „Konsuranega društva" istotam.
Šent. jakobška podružnica vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedel|o, dne 31. marca t. I., (oljčna nedelja), ob 10. dopoludne v Šoli „na stari policiji4*. Opozarjamo šent. jakobŠke Slovence na ta občni zbor, ker se bo tu lahko vse pojasnilo, kar je še temnega. Vsakdo naj pride in pove svoje mnenje.
Pevsko društvo »Ilirija" priredi na ve-likonoči ponedeljek pešizlet v Sv. Križ. Prijatelji društva dobrodošli 1
Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" (Sedež: kavarna „Minerva", ui. Acpue-dotto v Trstu). Odbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan" je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora dne 11. februvarja 1912. zavarovati svoje člane zoper „Kolesarske nezgode". To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer:
I.	razred s pravico K 2000 za slučaj smrti; K 6000 za slučaj popolne nesposobnosti. K 2 dnevne podpore za delno nesposobnost od 5. dneva naprej do 200 dni.
II.	razred s pravico K 1000 za slučaj smrti, 3000 kron za slučaj popolne nesposobnosti, 1 krono dnevne podpore za delno nesposobnost od 5. dneva naprej do 200 dni.
Letna članarina znaša skupaj z vava-rovalnino K 10 za prvi in K 6 za drug tazred.
Vsa pojasnila dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.—7. zvečer in ob nedeljah od 12.—1. popoludne v dr. sedežu, ali pa pismeno.
Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli.
Tržaška mala kronika.
Že dalj Časa so pogrešali v Barkov-ljah posestnika Jerneja Kocjančiča, ki je izginil pred kakimi 10 dnevi in ga vkljub vsemu poizvedovanju niso mogli najti nikjer. Tembolj pa se je zdelo čudno ne le samo Kocjančičevim domačim, temveč sploh Bar-kovljanom, da je mož izginil tako nenadoma, ker so ga vsi poznali kot resnega, treznega človeka, ki se je večinoma diial doma in je bil vedno skrben in zvest oče svoji rodbini, ženi, trem otrokom in svoji materi, ki je tudi bivala pri njem. Vsled tega je tudi vse sklepalo z največjo gotovostjo, da se mu je zgodila kaka nesreča, ali pa da si je storil sam kaj, kajti v zadnjem času se le kazal precej pobit in kakor bi bil nekako zmešan.
In res se je uresničila ta slutnja, kajli včeraj cb 5. in pol popoludne so našli Kocjančiča obešenega v neki kabini v ženskem oddelku kopališča „Excelsior". Dasi-ravno je, kakor smo že rekli, skoraj vsakdo v Barko vijah sumil, da se |e moralo Kocjan-čiču pripetiti kaj takega, je vendar njegova nasilna smrt pretresla vse njegove znance, zlasti pa njegovo rodbino, s katero sočut-stvujejo vse Barkovlje.
Mnogo se seveda razpravlja o tem, kaj neki je gnalo tega resnega in treznega moža v smrt in splošno mnenje je, da je temu dala povod neka pravda, v katero se je pokojnik zapletel zaradi neke poti, ki vodi k njegovemu domu. Pot je, po zatrjevanju Barkovljanov — že slino stara in od pamtiveka vedno v splošni uporabi, a nasprotnik jo smatra za svojo last in jo je zaprl vsled tega. Pravda se je pletia in pletla, tako, da so stroški narastli že na kakih 1600 K, in Kocjančič je že izgubil pravdo v prvi instanci.
Mož, ki je živel vedno le bolj sam zase in za svojo rodbino, je bil pač neizkušen v takih stvareh, in daslravno bi bil lihko imel vse upanje, da zmaga njegova stvar v djugi instanci, ga je vendai cela stvar tako pekla in razburila, da se mu je zmračil um in da je v tem stanju potem izvršil Sumjumor.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico na barkovljanskem pokopališču, in kolikor je dosedaj znano, se bo vršil pogreb že danes dopoludne ob 10.
Roparski napad na Lošinju. V včerajšnje naše poročilo se je vkradla majhna napaka, ki naj jo danes popravimo. Napa-denčevo ime je namreč baron Veith, ne pa grof Vay, kakor so nam včeraj poročali brzojavno.
Poročali smo torej, da je ropar napadel barona Veitha ponoči in ga prisilil z revolverjem v roki, da mu je izročil okrog 500 K. Ropar je nato hitro pobegnil.
Po popisu osebe roparja je tukajšnja policijska oblast začela sumiti, da bi bil ropar skoraj gotovo neki ptiček, ki Je znan
tržaški policiji Izza svojega kratkega bivanja v Trstu, namreč neki Svetozar Ostoić, doma iz Travnika v Bosni. Ker Je sumila redarska oblast, da je Ostoić, izvršivši predrzni roparski napad na barona Veitha, pobegnil na Reko, je naša policijska oblast opozorila reško na Ostoića. Reškemu redarstvu se je ' prošlo noč tudi v resnici posrečilo izslediti; Ostoića in ga aretirati. Pri Ostoiču so naŠU j okrog 150 K denarja in nekaj listin, ki iz- j pričujejo, da Je bil Ostoić tisti dan na Lo- j šinju, ko se je dogodil rop v vili barona j Veitha, in pa druge listine, ki Ostoića resno obtožujejo storjenega ropa.
Aretiranca je reška policija dala na razpolago državnemu pravdniku reškega sodiSča.
Naša policijska oblast sumi, da Ostoić ni izvršil sam roparskega napada, temveč-da Je imel pomočnika, s katerim je razdelil j potem oropano svoto, in Je tudi že na sledu za tem Ostoićevim sokrivcem.
Vojaški begunci. PredsinoČnjim je redarstvena oblast aretirala kar tri vojaške begunce. Prvi Je bil 27-letni zidar Anton Andrić, doma v Reki, ki je pred tremi dnevi pobegnil od vojne mornarice v Puli.
Prav tako od vojne mornarice sta pobegnila tudi neki Teodor Cvitković, 23 let star mehanik iz Pule in Mario Devalle, 23 let star iz Reke. Oba sta pobegnila iz Pule.
Pred nekaterimi dnevi se je prijavil v Pireju na Grškem pri avstrijsko-ogrskem konzulatu neki človek in prosil, da ga konzulat odpošlje v Avstrijo, ker je popolnoma brez sredstev. Konzulat je prošnji ugodil in ga je dal vkrcati na Lloydov parnik „Salz-burg", ki Je imel ravno odpluti iz Pireja. Ko je prispel „Salzburg" v Trst, so spoznali v onem človeku nekega Frana Kernečnika, 27 let starega mesarja iz Zagreba, ki je dne 12. oktobra 1.1. pobegnil od onega bataljona 47. pešpolka, ki je nameščen v Korminu.
Policija Je vse štiri vojaške begunce izročila vojaški oblasti.
Bo] med „umetniki" v — tramvaju. Vedi ga vrag, kako to, da sta se našla predvčerajšnjim v openskem tramvaju dva „umetnika", ki se nista nič kaj lepo spogledala, ko sta se videla drug drugemu nasproti. Ali je šlo morda njuno navdušenje za upodabljajočo umetnost v ravno nasprotnih smereh, ali sta morda trčila vkup na onem polju, kjer se umetnost pretvarja v sir in polento, o tem nismo natančnejše informirani, vsekakor pa sta oba pokazala prav kmalu, da sta res bolj „ometnika", kakor umetnika — no, saj sta sobna slikarja.
Ometavati sta se začela najprej z besedami, in ker to ni izdalo dovolj, je potegnil 23-letni Gaetano Logatola, ki stanuje v ul. dei Piccardl štev. 14 in je doma iz Barija v Italiji, iz žepa precej velik ključ in udaril ž njim po glavi svojega kolega v ometnosti, Vincenza Mazzilija, ki stanuje v ul. Rena št. 10, da se mu je takoj pocedila po licu rdeča kri. Ker je pa dandanes za proizvajanje rdečila treba obrtne koncesije in se nikakor za to ne smejo uporabljati ključi in tuje glave, je policija povabila prev-netega nekoncesijoniranega proizvajatelja rdečila s seboj, da mu kazenski sodnik še te-meljitejše pojasni nedopustnost takih eksperimentov.
Tatvinlce v prosti luki. Tvrdka Edo-ardo Grimme in spedicijska tvrdka „Adrla-tica" ste pač dve tvrdki, o katerih smo prepričani, da ne bi niti mignili z mezincem, če bi jima kdo naznanil, da je na pr. prvi zmaknll neki delavec pol — nikar ne mislite morda kvintala — temveč pol kilograma čaja, drugi pa zopet nekaj kave. Seveda pa so oba aretirali, oba prideta pred sodišče in bodeta dobPa svojo kazen in obenem izgubila zaslužek.
Večkrat smo že povdarjali, da kar najstrožje obsojamo te tatvine v prosti luki, toda tu, ko je tatvina nekaj tako vsakdanjega, da krade vsak, kdor le more, bi biio treba pač drugačnih sredstev proti tem tatvinam, kakor pa to aretiranje in zapiranje ljudi, ki
Sukna
9
za g. -pode in dame, lodoo in modno blago KAREL KOClAN, tovarna sukna v Humpolcu (Češko). Uzorci franko.
Dobro in zdravje pospešujoče
je ribje olje samonasebi, toda ne da se tajiti, da ga večina ljudi, odrasli in otroci radi njegovega okura ln duha ne morejo zavž -\ati. Scoitovo emuliijo, v kateri so lastnosti in vrednote ribjega olja poboljšane z raznimi drugimi tSoamznamkoe'- tvarinami, jemlje večina ljudi rada ribič - zna- in jo tudi dobro prenaša pri še
izdelovanja?— tako dolgi Uporabi.
Otroci, ki jemljejo dlje časa in redno trikrat na dan
SC0tt0V0 emulzijo
postanejo veseli, živahni, zgubijo bledost in dobijo tek.
Pri nakupu naj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka „SCOTT", ki je 35 let upeljana,
jamči za uspeli in učinek.	*
! Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva •e v vseh lekarnah.
PODRUŽNICA
Ljubljanske Kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v CjubljanL Podružnice v Gorici, Celovcu, Sarajevu« ln Spljeti Delniška glavalea K 8,000.000	Rezervni zaklad K 800000
obavlja najkulantneje vse bankovne In menjalne posle ter knpnje ln prodaja pod
jako po v oljnimi pogoji
Me In w urfle denarja. - Vlose na knjižice
obrestuje sa sedaj a čistimi 4^2 °jo
Prodaja mrmčko na majhne mesečne obroke.
V MANIFAKTURNl TRGOVINI
Brosch & Laurenčič - ▼ Trstu
ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
dobro znana za svoje nizke cene, se nahaja za novo pomladno in poletno sezono velik izbor volnenega blaga, „perkal", panama, ,,voule", satin, zephir itd.
Dobro preskrbljena zaloga perila, trliža, preprog itd. Velik izbor platna za moške obleke, obleke za delavce, zephir za srajce non plus ultra.
Vse blago iz prvih tovarn.
(. Ugodna prilika! «>-
j Colombin & Pontini jjj
Trst, ulica Nuova štev. 39
je najstarejša slov. tigoulna, KI nudi svojim odjemalcem blago
po najugodnejših cenah.
PIVOVARItfii
< izven kartela )
Izdelale Izborno eksportno marčno ln uležono piuo (a la Plzen) Kakor tudi Botkovo aloo v sodžKIh ln u steklenicah.
V svrho pogojev in poizkusnih naročil se je obrniti na zalogo piva zagrebške akcijske pivovarne in tovarne sladu
Trst, ulica Valdirivo št. 4.
77	SS1
V veliki trgovini izgotovljenih oblek
i

z blagom za moške tv/rdke
Giovanni Beltrame
„AH5 operaio"
Trst, Corso štev. 35
se dobi velik izbor moških, deških in otroških oblek iz najboljših tovaren po absolutno konkurenčnih cenah.
Priklopljena je tudi kl"OjaȻiCa. K
I
i

Dobrozn&na tvrdka manufakturnega blaga
Trst 131 Nuova 36 38
Trst, ul. Nuova 30-38 vogal ul. S. Lazzaro
vogal ul S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega olaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopic3, Kaicor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
V Trstu, dne 24. marca 1912.
»EDINOST« St. 84.
Stran IX.
so najmanjši grešniki med vsemi. Uvedlo naj bi se najstrcžje nadzorstvo in malenkostni prestopki naj bi se kaznovali s strogo posvarltvijo in zagroiitvijo, da dotlčnlk izgubi zaslužek. To bi bilo vendar lahko, saj vendar okradenec ne trpi nikake Škode, ko dobi ukradeno stvar povrnjeno. Sele tedaj, ako bi se dotičnik pregrešil iznova za kako tako malenkost, naj bi ga odpustili iz službe, in če je bila vrednost ukradenega predmeta kaj večja, naj bi ga izročili oblasti.
Kazen vendar ni ed'nole pokora za prestopek, temveč ima v prvi vrsti poboljševalni namen; toda kako naj se človek poboljša, če mu že kazen za prvi, še tako majhen prestopek odvzame možnost, da bi tam, kjer se \* pregrešil, pokazal svojo dobro voljo, da se v resnici hoče poboljšati.
Tu je treba temeljite izpremembe, in tatvin bo manj v prosti luki.
Loterijske številke, izžrebane dne 23. marca :
Trst	83 70 12 74 77
Line	27 47 7 88 15
Koledar in vreme. Danes: 5. postna (tiha) nedelja — Jutri: Oznanenje M. D.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -r- 14 C°. Vreme včeraj: Oblačno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena. Severno-vztočni vetrovi.
Naše gledališče.
Danes zvečer ob 8. uri bodo peli prvič f sezoni Planquettovo prekrasno in oielodijozno opereto
„KORNEV1LJSKI ZVONOVI".
Ta opereta je že lansko leto ugajala in pri primijeri dosegla časten uspeh. Korne-vilski zvonovi" daleč nadkriljujejo glasbeno produkcijo današnjih operet. O^sba in instrumentacija stojita blizu na via i Vomične opere ter jo tudi povsod pevaj.j . i igrajo kakor opero. V letošnji sezoni je spremenjeno marsikaj na uprizoritvi od lanske sezone. Opereta se ne bo več ponavljala.
Popoludne ob 4. uri se igra poslednjikrat v tekoči sezoni senzacijonalna komedija
„SHERLOCK HOLMES" ki je na premijeri snlošno ugajala. Oni, ki niso imeli prilike videti premiere te komedije, si jo lahko ogledajo danes popoludne. Predstava začne ob 4. uri in konča okoli 7. ure.
Vstopnice za obe predstavi se dobivajo ori vratarici „Nar. doma".
Nar. del. organizacija.
—	Delavci tehničnega zavoda pri sv. \ndreju in sv. Marku! Narodna delavska organizacija Vas vabi na javni shod, ki se vrši danes dne 24. t. m. ob 4 30 uri popoludne na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu.
—	Krajevna skupina čistilnice olja NDO sklicuje danes 24. t. m. ob 530 uri popoiudne društven shod v prostorih NDO pri sv. Jakobu.
—	Krajevna skupina zidarjev N. D. O. sklicuie danes dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne javni shod v „Konsum. društvu" na Kolonkovcu pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji.
—	Danes in Jutri običajna plesna zabava. Začetek ob 4. popoldne.
—	Vstopnice za slovensko gledališče (znižane cene) za člane in članice NDO in Zveze jug. železničarjev se prodajajo ob uradnih urah v uradu NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. _
Vesti iz Goriške.
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske Sole v Gorici se prično prihodnji izpiti v ponedeljek, dne 6. maja t. I., ob osmih zjutraj.
Prošnje za pripustitev k izpitom morajo biti v rokah komisije vsaj do vštetega dne 25. aprila t. I.
Konkurzi v Gorici. Znana trgovina dvokoles Batjel in trgovina jestvin in deli-kates Andervald ste napovedali konkurz, poslednja se je pa že rešila iz zagate. Tako |e Gorica dosegla tekom 80 dnij tekočega leta število 28 konkurzov in ž njimi gospodarski potres, ki mu ga ni para. — Polom proslule „Banca Popolare" je odnesel iz našega mesta 2000 tisočakov in to Je za provincijalno mesto z malim prometom katastrofa, ki Jo le po par letih preboli; pričakovalo Je blagostanja z bohinjsko železnico, a ta nova prometna žila je odvzela velik del Krasa in ga zvezala s Trstom, ki uživa s znižanimi železniškimi tarifami take ugodnosti, da Je že pričel gorati del naše dežele, dosedaj navezan le na Gorico, kupovati različne produkte v Trstu.
Brda in vipavska dolina so preživela slabe letine ln ako je naš kmet slabo pridelal, imamo v Gorici vsakoletno malo krizo. Zadnja tri leta so pa vsi navedeni vzroki zadali našemu mestu tak udarec, da smo letos prijadrali vsled teh viharjev v morje konkurzov. In kakor da bi ne vsa ta mizerija zadostovala, imamo vedne politične prepire: vsaka izmed sedmih političnih strank Je za svojce jedina zveličavna; če so vse te lepe razmerice tudi za žep zveličavne, je drugo vprašanje.
Nu, nada Je, da Gorica kmalu preboli dolgotrajno krizo in z novim gospodarskim ravnotežjem pride zopet do normalnih razmer. Tisti trgovci, ki so ostali pa tem polomu, bodo imeli več dela, ker so razni konkurzi izčistili ozračje in preveliko konkurenco.
Iz Sežane. Na veselici ženske Clril-Metodove podružnice v Sežani dne 4. febru-varja t. I. so vstopnino preplačali, ali vpo-slali in darovali g g.: Milena Pir|evec K 1*50, Bajec K 2'—, N. N. 50 stot., Berginec K 1—, Doljak 10 stot., Škerl 40 stot., I. Sušnik 80 stot., logan 40 stot., Fiiipčič 40 stot., Š olfa J. 40 stot., Komac 70 stot., Platzer K 2 —, Rumer K 6-—, Štolfa I. K 3 40, Macarol hšt. 41 80 stot, Što fa Jožef K 140, Anton Pirjevec K 140, Čebular Macarol 40 stot., Pahor K 2 —, Hercog K 1'—, Cerkvenik Janez 40 stot., Skabar 20 stot., Grižon K 1—, Rebec K 1 40, Niko Veber K 2 —, Franc Kranjc K 2 —, Gulič K 3 —, Bandelj K 2 Josip Štolfa K 1—, L. Ma-horčič K 2*—, Gorjup K 150, Brelich K 5 —, Josip Kocjan 20 stot., N. 50 stot., Rebec K 1—, Franc Bekar 20 stot., Jerič K 2 —, Amf K 1-50, Bekar K 1—, Franc Mahorčič K 2 —, Rudolf Smerdu K 110, Wiegele K 1—, Premru 40 stot., Ignac Guštin K 2 —, Skrinjar 40 stot., Kante K 3*—, Rudolf Guštin mizar K 2 —, Peter Pirjevec K 2 —, Alojz Čebule 20 stot., Wessner K 3 —, gospod in gospa Štolfa iz Šmarij pri Sežani sta nabrala v svoji gostilni znesek K 13 17 med mladimi in starimi sovaščani, ker se niso mogli udeležiti veselice vsled snežnega viharja. Darovali so dalje sledeči: družina Urbančič 67 stot., Subar Joško in Milka K 1-— Neimenovani K 1 90, Ursič Alojzija 40 stot., družina Miklavc hšt. 8 KI*—, ! Lupin Franc 20 stot., Malalan Anton starejši j 40 stot., družina Miklavc št. 7 20 stot., Žive št. 17, družina K 1—, Fiiipčič Rozalija in Joško 20 stot., družina Fiiipčič št. 18 K 1—, Rodica Emilija K 1*—, Rodica Fa-nica K 1—, Trpin Tončika 20 stot., družina Ukmar št. 24 K 1 —, Ukmar št. 25 mladenič Franc K 1*—, Ukmar št. 25 dekle Milka K 1—.
Kskor je b 3a že pri seji odbora ženske Ciril-Metodo ve podružnice izrečena vsem prisrčna zahvala za vsako prijaznost in vsak najmanjši dar, odbor tudi na tem mestu iskreno in najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so sodelovali ter vse.n udeležencem in darovalcem, posebno p£ vrlim sežanskim mladeni-j čem in deklič« m, ki Jso se tega večera izkazali posebno požrtvovalne in dokazali s tem ljubezen do naše koristne šolske družbe, ljubezen do milega naroda svojega. Hvala Vam vsem iz srca tisočkrat!
BRZOJflUNE UESTI.
Minister zunanjih zadev ne odpotuje v Benetke.
DUNAJ 23. (lzv.) V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se odločno dementuje vest o nameravanem potovanju zunanjega ministra grofa Berchtolda v Benetke.
Italijansko vseučilišče.
DUNAJ 23. (1 zv.) V parlamentu se Je danes raznesla vest, da Je pripravila vlada nov kompromisni predlog glede italijanske pravne fakultete. Po tem predlogu bi se italijanska fakulteta sploh ne ustanovila, marveč bi imeli italijanski pravniki pravico študirati prve dve leti na kaki avstrijski ali italijanski visoki Šoli. Drugi dve leti pa bi smeli Študirati v Trstu, kjer bi imeli italijanski profesorji bivše inomoške italijanske fakultete privatne juristične kurze na trgovski Šoli Revoltella. Izpite bi morali polagati italijanski dijaki na vseučilišču v Gradcu.
Kabinetna kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 23. (Izv.) V budimpeštanskih vladnih krojih se pričakuje, da bo ministrski predsednik grof Khuen Hedervary dobil v svoji JutrašnJi avdijenci pri cesarju v Schčnbrunnu nalog, da uvede pogajanja v svrho sestave novega kabineta.
Saborske volitve na HrvaŠkem.
ZAGREB 23. Zatrjujejo, da Je dobil ban pl. Čuvaj v Budimpešti nalog, da mora v zakonitem roku razpisati volitve in da se morajo te volitve vršiti popolnoma — svobodno.
Scotus Viator v Zagrebu.
ZAGREB 23. Seaton Watson (Scotus Viator) se je snoči udeležil predstave v narodnem gledališču. Čim ga Je občinstvo spoznalo, mu je priredilo navdušene ovacije.
Parlamentarni položaj.
DUNAJ 23. (Izv.) V poljskih parlamentarnih krogih presojajo položaj v parlamentu precej optimistično in izražajo upanje, da se bodo dale pridobiti takozvane delavne stranke za skupno deio v parlamentu zlasti potem, če bodo imela Češko-nemška spravna pogajanja, ki se v kratkem zak'jučijo, ugoden uspeh.
Srbski dementi.
BELGRAD 23. Na kom peten tnera mestu odločno zanikujejo vest belgrajske * Tribune", da bi bil srbskega kralja Petra preteklo noč zadel mrtvoud.
Nemški cesar na Dunaju.
DUNAJ 23. Na svojem potovanju na jug je danes dopoldne nemški cesar Viljem II. prišel na Dunaj. Obiskal Je cesarja Fran Josipa v schoabrunnskem gradu, kjer ostane
en dan. Oficijelno zatrjujejo, da je obisk popolnoma zasebnega značaja.
DUNAJ 23. Danes zvečer ob 9. je nastopil nemški cesar Viljem II. svojo nadaljno pot proti jugu. Pošlovitev v SchOnbrunnu je bila nad vse prisrčna.
Bolgarsko turški spor.
SOFIJA 23. (Izv.) Že dva dni se vodi med Bolgarsko in Turšico obširna diplomatska korespondenca, ki je že dala povod daijšim posvetovanjem med kraljem, ministrskim predsednikom in raznimi vojaškimi dostojanstveniki. Pri celi stvari gre namreč za to, da se bolgarska vlada upira transportu turških aeroplanov preko bolgarskega ozemlja, ki so prispeli preko Srbije na obmejno postajo Caribrod in so namenjeni v Tripolitanijo. Bolgarska smatra to vprašanje za principijelno važno. Nemško-angleško prijateljstvo se krha.
LONDON 23. (izv) V tukajšnjih poučenih krogih se poraja bojazen, da bodo ostala nemško-angleška zbliževalna pogajanja brez uspeha. Pri stvari gre v prvi vrsti za bagdadsko železnico in še nekatera druga važna vprašanja. Situacijo presojajo zelo pesimistično.
Maroška afera.
TANGER 23. (Izv.) Maroški sultan se upira podpisu pogodbe, po kateri naj bi prevzela Francoska protektorat nad Marokom.
Turčija zapira Dardanele.
CARIGRAD 23. (Izv.) Turška vlada je dala v Dardanelah položiti veliko Število podmorskih min in torpedov, od katerih jih je, kakor znano, včeraj nekaj eksplodiralo. Vsled tega Je promet za trgovske in pasa-žirske parnike skozi Dardanele omejen lena najpotrebnejše.
Bančni ravnatelji pred sodiščem.
LVOV 23. (Izv.) Dne 11. aprila se prične pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti ravnateljem parcelacijske banke, ki je bila prisiljena napovedati likvidacijo. Obravnava bo traja! i Štiri tedne.
Omazane ; fere pri državni železni.
KRAKOV (Izv.) Poleg že znanih goljufij z vozt. ai listki so zasledili sedaj ! pri severni železnici še druge znatne goljufije in pone ver jenja, pri katerih Je soudeleženih več višjih uradnikov. Preiskava o cei i zadevi se vodi tajno.
Lep župan.
KRAKOV 23. V mestecu Brziskem so aretirali župana Klappholza zaradi zlorabe uradne oblasti. Klappholz je milijonar, pa je vzlic temu sprejemal od raznih strani darila v škodo državi in občini. Pred sodiščem, kamor so ga prepeljali, so se vršile burne demonstracije proti aretirancu.
Svetovno stavkovno gibanje radarjev.
Stavka na Češkem.
KLADNO 23. Odposlanci rudarske organizacije za Kladno-Slany so na današnjem j občnem zboru sklenili staviti podjetnikom naslednje zahteve: 20% povišanje mezde 'rudarskim delavcem vseh kategorij, priznanje 11. majnika za delavski praznik. Odgovor za-!htevajo do 30. marca. Odposlanci so na i rudarje danes izdali poseben manifest, v katerem Jih poživljajo na solidarno postopanje.
Stavka na Francoskem.
PARIZ 23. Iz Chamauxa poročajo: Rudarski sindikat snuje načrt prvega maja pro-! glasiti na Francoskem generalno stavko vseh rudarjev, da prisili zbornico, da začne i še pred velikonočjo s posvetovanjem glede novega rudarskega zakona.
Stavka v Ameriki.
CLEVELAND (Ohio) 23. Doslej se še ni posrečil sporazum med rudarniškimi podjetniki in rudarji. Obstojajo med njimi še znatne diference.
NOVI YORK 23. Cene premogu so da-, nes znatno poskočile. Pričakujejo, da v | aprilu vstavijo rudarji delo v vseh rudni-jkih antracitnega ia mehkega premoga. Kritični položaj v stavki premogarjev na Angleškem.
LONDON 23. (Izv.) Situacija v zadevi iudušitve premogarske stavke Je postala zopet zelo kritična. Delavci namreč odklanjajo vladno zakonsko predlogo, ker minimalne mezde v zakonski predlogi niso navedene s številkami.

taz< Ča ava srca vseh go-npo iinj po mežnobeli Či-Btosri ter »lastnem vonju, ki ga daje perila. In kako lahko ter igraje se pere z njim! Samo pomiliti, ne kol; ko časa postiti stati, isprati in obesiti. Nič drgnjenja, nič kuhanja, nič poparjena več!	jL
Generalno zastopstvo: 1 Alb. Tedescbi \
Corso 2, III. n., Trst.
HALI BALAH
*UUJ OOLASI m raftuuj« r> * I »tat- bcMdo. Plutao Uikui b«. Mi« m fataujo askist NiJ- 1
«»o)» prirtcjStt*« zaili 40 «tc . j Pltfi M t«fct»; tejrr o.<.f«lJu- |
v
Čltf lio	*e pnporoča ta delo tuli na 'lom —
OlVlIJa	gkorklja-Ooroneo 763, kampanja Ka b'glio 6S8
Prilika *	ZH za'COn!,'£> sob> iz jese-
r i III rva . nov.np, novo, nepdir^no, finejSe,
argKštega sloga, <irugo Je rabljeno ««ruo dva meseca, skoraj novo iz oreh-)vine, nemškega <doga, kompletno z mramori iz zrcali se pr da po ugolni ceni. — Kerbler, Molino a Venti 7.	663
OH H O 8e ta ir< J 'ePa m:-blovana soba. — M -lin U U U d grande 44, II. vrata H.	*64
I—majori mladenič, zmožen slovenskega, tiem-I^UljCll Skega in hrvatakepu jezi.a, išče primerno službo. Govori tudi italijaoskl. francoski in češki. Naslov pove inseratni cd ielek Edinosti pod štev. 665. 1 i Drnfj jo se r*di malega prostora kuhinjsko II UU6Jd pohištvo po nizki ceni. — Kje pove inseratni oddelek Edinosti pod 666	666
*av,irovalDica za živijeuie,
—	jJiUIV^ |)TOti ul< moii ii nez.'Kla n "ta
I Primorsko in Krflnj-k> v	vasi. PunuJbe z
referencami ped „Sprrun na K lin )-t	66i>
CnltA z dve'iia p steljhrnn in hrano t- odda v
0	U Ud uj. Aidrca Ha icr <> .'> priti«1 je "S
v
PovliornS I'afcor, ulica drcaia potrebuje UCVPJdrila dva pomagača.	670
Malo stanovanje 1 v^ Pv„"™
• v ti. Geppa 16, žganjarna.	255
Vn?niw žjli dobiti Blužbo. Nadlov pove ime } ¥11*111IV ratni oddelek Edinosti.	«49
Stalni krajevni agenti
sprejm jo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih sreč« v Avstro-Ogrski. — Ponudb* pod „Merkur", Brno Neukusne 20.	244
VCp7orii nova zal°Ka bi ciklo v. moioci-OC^alll fciov tovarne Pnch v Gradcu. Zastopnik Alojz Kineze. Prodaja tudi na obroze ter
; zamenjuje stare bicikle z novim proti doplačilu. 466 —-—^^——
PrnHo ge skoraj novo dvokolo. Poizve se v
1	V UUd „Narodnem dernu" pri Sv. Ivanu, v
gostila L	«25
Onl/Q Je z dobrim uspehom dovršila 02u?0lllidv trgovski tečaj, želi primerne službe. Naslov pove inaeratni oddelek Edinosti pod »t. 647.__647
Qr£imnfnni znamke „Aiigelj-. Izbor sloven-UldlllUlUlIl akih in srbsko-hrvatskih samo v trgovini Zanetti. Ulica Cavana 6.	639
I firin meblovana in zračna soba, najveća snaga kw|IU y sredini mesta odda se takoj. — Naulov pove Edinost.	468
Novo delavsko kons, društvo
j T|»ct " pri Hv. Jakobu, ul. Sv. Marka St. 19. 7» ' ■ «l si Šteje v prijetno dolžnost, obvestiti si. obč. mesta in okolice, posebno pa .^entjakobčane, da je odprlo svojo novo gostilno v biSi F. Fabjana, ul. S. Marco St. 19, kjer bode točilo istrsko črno vino prve vrste, vipavsko belo in Puntigamsto eka-portno pivo prve vrste, vse po najnižjih cenab; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj: Viktor Eosič. — Za mnogobrojno udeležbo vabi že sedaj Odbor
Krasna ura zastonj!
Da seznanimo svojo tvrdko, pošiljamo vsakomur krasno verižico iz zlata double, ki stane sicer io kron, za 2 kroni R.azun tega darujemo vsakemu naročniku verižice krasno urc-r?montoir na sidro iz srebra „Viktoria". Strogo ^^HH^^ realna postrežba, izključen vsak rmko in se vrne za neugajajoče denar, Znesek dveh kron se lahko pošlje po poštni nakaznici ali v znamkah (ker stane poštno povzetje 75 vin, več).
Tvrdka ur HEINRICH W£ISZ
Nagysallo, Com. Bars, Ogrsko.
i Znana pesnica in pisateljica Paul j Marija Lacroma, pl. Marija Eger Schmitz-|hausen se je v pismu, poslanem na lekar-tnarja Fellcrja izrazila tako le: „Ne moreni j Vam povedati, kako dobro mi jedel proti moji nevralgiji Vaš tlaid z znamko „Elsa fluid", ki mi ga je dala baronica Freitagh. ' Sprejmite od hvaležnega človeštva najtoplejšo zahvalo itd. Tisočero sličnih izjav iz vseh krogov priča o dobrem učinku tega domačega sredstva, ki ga dooi.'a v 12 malih stekldnicah, v 6 dvojnih in 2 specialnih steklenicah franko za 5 kron pri dvornem lekarnarju FELLERJU, Stu-bica, Elzni trg št. 264 Hrvatsko.
Odgovor
Karolu Škabarj u v Vtlikerarepnu št. 58.
Na Vaše „odprto pismo" v 77. št. „Edinosti" odgovarjam, da viakdo sam najbolje pozna svoje hišne razmere ter izjavljam, da sta Vi in moja žena res razdejala rroje premoženje. S/ojih besed ne prekličem.
Kolikor ie vran b^lih, Toliko je mbččh dobrih.
Bolje bi bili tudi Vi storili, da »te prišli k meni po odgovor, ne pa da ite zanesli stvar v javen list. Pregovor pravi; Sila uči medveda plesati. Tako je tudi mene,
I	Jernej Lazar, Repno h, št« 4.
Stran X.
»BDIN08T« »t. «4.
T Trata, dn« 24. maroa
■tAMAIgggA M»IEA
_ EUWJB or PRODAJA i
nsavomra PApntFB, BEKTK, OBLIGACCTL Mata* nsiu* P&ue&rTKTs, delnice, sebCM
VALUTE ur DEVIZE.
PREDUJMI an lononn papirje m blago um
JAVNIH SJCLADLŽĆIH.
SATE • DEPOSITS. — PROMESB.
BBSOJATI: JADSAHBKA. - —'
MT MENJALNICA.
TUST, VIA CAS8A Dl RISPARMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE).
VLOOE NA KNJlZlCB OD DNEVA VLOOE £ % DO DNEVA VJD10A
____ MTU PLACCJE BANKA a SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORV.
kTAJOTA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Vt—5V».
SSaoMTUJBi imnci osms m r akto«*.
ZAVAROVANJE
TKE9N06TNIH PAPIEJET PROTI ICMUJ BOVEC.
REV Lil JA ŽREBANJA &KECK ITD. BREZPLACKO.
STAVBNI KREDITL REMBOURS-KREDOT.
EBKDITI PROTI DOKUMENTOM DrECANJA.
BORZNA NAROČILA- - INKASO.
TELEFONI: 14M, IT9»._____
Fllfjalke v Opatiji In Ljubljani

m
Slovenci se Hoćete obleči po ceni?
Obiščite dobro znaao trgovino
Alla citta di Trieste
Tla Gfosufc Cardaccl it 40
(ex via Torrente), kj«r boste našli rellk izbor oblek, povrS-jt&ov, paletoti, Jopiči s kožuhastlm ovrat-mikov, hlače, srajc, mali j, Itd. za moške, ia otroke. Specialiteta v plaščih, loden za močke in otroke od 3 let dalje. Zaloga iaoseaskega ia domačega blaga. Sprejemajo se aaročila za obleke po meri
Alla citta di Trieste
Tla Giusufc Cardaccl it 41 (e* via Torreate).
Zaloga nokc pni vrste

A
S
ta o
7* M
ISI=T!I i

Ms. Rupnick & C.e - Trst h
ulica Squero Nuovo št 11.
Zastopstva in slavna zaloga
naJOneJUb vrst pfenlčne moke In RrmnDt izdelkov
pozManega valjčnega mlina
VINKO JAftJblČ-a v Kranju
Brujavi: ^leksrupnick — Crsl

RESTAVRACIJA
AUROHR
Trsi, iL Cirticd št. 13.
povratk« iz umetniike turneje Italiji, t aadnjem iaan tri me-) t gledaliČu Apollo v Rimu
pni ciganski srbsko-ogrski zbor
„HMRIA"
Na
po ai«a
• foapodj«	a
pod Todstrom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodaimi godali najlepie godbene in pavske točke. Kanili „Caarduu t bastnBllu Vsaki vefcer
KONCERT
•d 7. do 12. mre pomofli.
V.top prost. Vstop prost.
UToii so iivrttno rivo ®OISS, od danes naprej bavarsko pivo BOOK,
aOOES * ALVATOB.
Ca mnogobrojtn obisk se priporoča
•ji	JOSIP DOMINES.
abii..-— i«
CftNDIDO PIUR
Izdelovatelj in trgovec lesnega oglja
kključni iiferant vzajemne zadruge priv, urad nikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kraniskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala u nI- del Toro 4.
Pisama ulica del Toro št. I, L nadstropje
Tehnična poslovnica
FRAHTC & KRAK C, Trst.
(prej Schnabl & Co. Succ,)
dobavata:
Taagyes aa!!zvrstaa}£a Mttr^ " beseia, plin, apojai plin ia notarja aa nafto,
rate m „Diaeel" stoje 6« ia leae£e ustroj ba.
Lokoaobllo aa baszio la paro. Pravneznajo delo indnatrijalnili fc« varen kakor : Milni za Bako, stroji za proiavajeaje olja, tovaran leda, stroji aa kansaoloma, stroji
in tovarne sa OOMOnt, stroji ia n;t»ei5enja za BllzarskO Obrt, marata« kuijaiev, stroji za drobljenje raaličnega blaga, kemične tovarne itd.
Kamešdenja aa olektriioo razvotljavo in preaos mofii. Eiekl»išna vzdigala za osebo (Uft) sistess Padretti, kakor tudi vadigala aa blago. Stroji sa ka vaška in druge obrti. Modorao trassmisije. Seaaik« ia eavl vsake vrsti.
Skladišča vsakovrstnih takniinih potrebSSin. Tsakovratas «evi. Or«dje m stroji sa poljedelstvo ia prafte aa vito. Olje, samaki, pipe iid. wAnduro" najbolji ia najoenejii pokrov hi4.
_ — — Proraftaml lr oblak mernikov snatonj. — — —
r— Vhod po glavnih vratih —l
@ Tržaška posojilnica in hranilnica
PUzm delia Oaserun št. 2. — Telefoi 952.
ww ima no razpolago Jekleno varnostno celico
ki js vama proti vloma ia puiara, v kateri bo 8HRAMBIU1, ki ae oddajejo strankam t naje« in sicer
za celo leto kron 30, za Četrt leta kron (2 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6
Shrambiae Bo 24 cm visore, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne mora drugi odpreti kakor akranke, ki samo osebno ahranijo svoje »tvari, kojih ni traba prijaviti.	___
Jg£3£~ Oddaja hranilne pusice "gJR
katere priporoča posebno atariSem, da na ta najnovejši in najvspeSneii način navajajo Stediti svojo dece. Nadaijna pojasnila daje zavod sb nradclh srah.
JZukež
konce$ljontar1 zobrtehnik
Trsi Via Jfuova 13
erdlnuje »i 9.—12. 2.—S.
" i
Točne ure prodaja
Emilio Miiller
najuglednej&a in oajsta« rtjia prodajalnioa ur v Tratm, via O. Antonto (to^al ulic« S. NicoI6>.
VELIKA IZBERA
verlilo, sle tih, arebr-nlb, kakor tndl sten-»klh ur vi&ke vr»te.
Ustanovljen« Uta 1858

Ivan Krže
Trst - Piazza S. Giovanni st. I.
kuhiajikih ia klstarnkih polrab. ičio od Ima in pletsain, Ui&v, orent, čsbro* ia kad, ajdčekov, lopat, reiat, wt ia va®~ kovratnih kolsr, jcrb-isav in metel ter mnogo druph t stroko spada*	maiia/^ rtTOi*
jočih prsJiaetov.— — *	g0viae a
tahinjako posodo vmke vrata bodi od poredana, zt mije emaila, ko<*iterja ali ciaka, nadaija pai^manterj«, kletke itd. — Za gostilničarja pip«, Itroglje, cemijauc ia stelclano po«udo ta tibo.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Mnx Bnrry Brillant
7. Caserma št. 17. II. (Hiša T*rni)
Izdelaje zadela*,Je a em*Jlem, porselanom,
srebrom la zlatarn. Izdelajo pasumezne naiotac zokove, kakar
187	tudi celo zobaTje.
ORDIHTRA od 9.—12. predp., 3.—i. po pol.
Pekarija i«n sladčičarna
MIKUSCH
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladćice in prepečene (biskoti) najboljših vrst, velika Ubera bora-bonov za otruke, svež kruh trikrat na daa, buteljke, fina, desertna viaa, dalmatinska ia istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase *
fiobeno zavajanje kadilcev oto~	__
manskih eigaret, ker so glasom	g
razsodbe upravnega sodišea na	g
Dunaju od 9. 3. 1912 vsi posnetki	% odpravljeni. "
1»

^»EiTEsoR/e/vr
Če hočeš kaj zanimivega čitati,
tedaj pojdi po
2. snopič
Doyloirih deteKtivsRili povesti

ter se narećš
na nadaljnje
u------—
1 Kje?
pri tvrdki Klelnmayr» & Bambepg v Ljubljani
C-OE3 ali pa v vseh drugih knjigarnah [==] e=i