POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
C
Stev. 210. Leto XII.
Maribor, sobora 17. septembra 1958
Cena 1 din
Slovaki in Nemci zapuščajo Henleina
Popoln preobrat v notranjem položaju Češkoslovaške. Slovaška ljudska stranka stopa v vlado. Nemci protestirajo proti odcepitvi. 23 nemških
poslancev v Pragi.
PRAGA, 17. septembra. Nevarnost,
j1* ie nastala za nadaljnji obstoj Češko-. “vaške po Hitlerjevem govoru v Niirn . r.gu> Mussolinijevem odprtem pismu r“U Runcimanu, Henleinovem proglasu «a odcepitev sudetsko-nemškega ozem-3 madžarski zahtevi po reviziji slova °-madžarske meje in Chamberlalno-»obiskn pri Hitlerju, je povzročila * Češkoslovaškem velik preobrat, ki javlja ves položaj na popolnoma no Podlago. Ta preobrat se Izraža pred v popolni spremenltvl zadržanja J^vakov, ki zapuščajo dosedanjo nepo-^Ijivo opozicionalno stališče in stopajo , vlado, ter v velikem iztreznenju, ki lema sudetske Nemce. Ko je prenehal Jfror Henleinovih agitatorjev, se kaže t0 nova podoba nemškega javnega m
SPORAZUM S SLOVAKI.
»saga,.
17. septembra. Dogodki zad-So dni, zlasti pa zahteve Madžarske, v si*n° vplivali tudi na zadržanje Slo-stra°y in pred vsem Slovaške ljudske c. ,n'le* Kakor je bilo že včeraj javljeno, 1® zglasila pri prezidentu dr. Benešu °ivo vodstva SLS pod predsed-u m poslanca in HHnkovega namestniku1* Tise, ki Je izjavila, da je SLS skle-\ iodel°vati s praško vlado za obram-Jrj | “Pne države. Poslanca dr. Sidarja, ostal še nadalje nepomirljiv, je *Vez izl°2Ila. Stranka je pretrgala vse Brin6 s ^anko sudetskih Nemcev In je vlart av^ena stopiti tudi v koalicijsko tlent0 dr. Hodže. Posvetovanja s prezl-tlada<i|tTl ^r* ^ene®em so se včeraj ves dan deHni®Vala In bodo, kakor se zdi, danes Udu ,° »n uspešno zaključena. Dele-dr. i> *e b*la včeraj tudi na kosilu pri v^konfŠU* P°l°^a3 J® strnil vse slo-S0or^«vno mnenje v odločni volji za
ništva In domove SNS In aretirali veliko število funkcionarjev, o katerih je ugotovljena krivda po zakonu o veleizdaji. Mnogi voditelji stranke so pobegnili v Nemčijo, enako tudi razni »rediteljski oddelki«. Iz Nemčije poročajo, da je pribežalo tja že nad 23.000 članov teh čet. Razen manjših incidentov je vladal včeraj povsod v sudetsko-nemškem ozemlju mir In red. Pri nekem kmetu v Hornem Bromovu je odkrilo orožništvo na skednju veliko zalogo pušk, nabojev in ročnih bomb. Vse orožje je nemškega izvora.
NEMCI SE TREZNIJO.
PRAGA, 17. septembra. Pobeg Konrada Henleina in njegovih najožjih sodelavcev kakor tudi plačanih članov napadalnih čet v Nemčijo je popolnoma spremenil položaj v večini sudetsko-nemške-ga ozemlja. Pojavlja se tudi ogorčenje proti Henleinovem proglasu. Cele množice Nemcev izjavljajo, da ne soglašajo odcepitvijo od ČSR. Nemci hočejo še nadalje ostati v republiki in hočejo le avtonomijo. Priključitev k Nemčiji odklanjajo. Dalje se javljajo ljudje, ki pravijo, da so glasovali za Henleina in sledili nje-
*ka *Um s Čehi in tudi Slovaška ijud-H	ne more več ostati ob stra-
s&0raz se izve, je v načelu že dosežen ’ 1)0 katerem se uresničijo vse zahteve Slovakov glede nadalj-SloVai, sP°razumnega sožitja Čehov In 8a ali ”,V v skupni državi. SLS dobi ene-laibrg .a ministra, kar se bo zgodilo ti Drl. 2e danes ali najkasneje v začet-^ni®*.todn3ega tedna. Prvi kandidat' za Stra SLS je dr. Tiso.
p I2JAVA SAVOJSKEGA.
W0jJ?A' 17- septembra. Poslanec SLS v2ern| ie bil v delegaciji dr. Tise ^lai rj Pogajanjih z dr. Benešem, Je er časnikarjem: »Do češkoslo-j Drie|>ukl!lt0 bomo vedno in v vsa-6 tudi n*11*ru *zP°lnlH svojo dolžnost, ker it*0 tud’ ^rzaya. Branili jo bomo prav • e8a na Z liubeznijo do svojega slova-ladii r»0da* ^®1,1 In Slovaki stojimo na na njej se rešimo ali skupno NoCe®?; To ie dejstvo, na katerem ni hSatnn ivSar 8PremenItl. Odločno od-*Sln„ i er*eve 1° Mussolinijeve skr-In samf ’ Cr bomo zase skrbeli sa odrejali svojo usodo.«
govlm akcijam samo zato, ker so jih njegovi priganjači terorizirali in jim na vse načine grozili, ako jim ne slede. Izgleda, da je Henlein zbral zase tako večino le zaradi psihoze strahu, ki jo je ustvaril. Posebno delavstvo se vrača k socialnodemokratski stranki, ki zopet naglo narašča.
NOVA NEMŠKA STRANKA.
PRAGA, 17. septembra. V Prago se je vrnilo včeraj in danes 23 poslancev SNS pod vodstvom dr. Kundta, Šebekovske-ga, Roscheta in senatorja Franka, brata v Nemčijo pobeglega senatorja dr. Franka. Poslanci so podali izjavo, da prekinjajo vse stike s Henleinom in Nemčijo. Henlein je prekoračil pooblastila stranke, katere namen ni bil »anšlus«, ampak le sporazum s Prago v okviru avtonomije. V Pragi zbrani poslanci izjavljajo, da hočejo njihovi pristaši ohranitev neokrnjene Češkoslovaške in bpdo takoj ustanovili novo Sudetsko-nemško stranko, ki bo izdala tudi zadevno proklamacijo. Nemško prebivalstvo se povsod vrača na delo. List »Bohemia«, ki je doslej podpiral Henleina, se ga odreka in zahteva ohranitev neokrnjene Češkoslovaške.
Odcepitev ali vojna ?
HITLER NI ODSTOPIL NITI ZA KORAK OD SVOJIH ZAHTEV. — KAJ STORILA ANGLIJA? — ODLOČIT EV DO PRIHODNJEGA TEDNA.
BO
"a«i
A,
Razpust sns.
l7- septembra. °na razpustila
&     ,
oddelke Vs* -» n*mSkn strank0
njeTnemško -JMI ____________________
stf%i n,,£[f™0*enJe. To je storila na
Vlada Je na najprej Hen-In nato še ter zaplenila
»e 5nl{e vTT"1 v K*avnem tajništvu j„’ jja je biio«”’ j*e.r *e naš,a dokumen-
bMLl,nansiri!'' VSo del°vanje SNS vodeno vj^laio *M ?.° ,z Nemčije, od koder je In rt«_?ro^e* Varnostni organi so
danes
zasegli vse arhive, taj-
LONDON, 17. septembra. Angleški ministrski predsednik Chamberlain se je včeraj vrnil v London z letalom ob 17.29, kjer so ga sprejeli nekateri ministri z zunanjim ministrom Halifaxom na čelu, časnikarji, diplomati in množica ljudi. O svojem uspehu ali neuspehu ni podal nobene določne izjave. Že ob 1728 je pa priletel v London tudi lord Runciman v spremstvu Asthona Gvvatkina. Tudi on ni povedal nič konkretnega, dejal je le: »Položaj je zelo delikaten. Odvisen je od milosti bogov.« Kdaj se bo vrnil v Prago, še ne ve. Chamberlain se je takoj odpeljal v ministrsko predsedstvo, kjer je referiral ožjemu odboru ministrov o sestanku s Hitlerjem. Pozneje je konferi-ral z lordom Runcimanom in bil še v avdienci pri kralju. Ob 23. uri se je vrnil v ministrsko predsedstvo.
USODNA POSVETOVANJA.
LONDON, 17. septembra. Danes bo seja angleškega ministrskega sveta, na kateri se bo odločalo o stališču, ki naj ga Anglija zavzame nasproti Hitlerjevim zahtevam, ki jih je stavil Chamberlainu v Obersalzburgu. Danes prideta sem tudi francoski ministrski predsednik Dala-dier in zunanji minister Bonnet. Ako bodo sklepi posvetovanj taki, da bodo mogoča nadaljnja pogajanja s Hitlerjem, bo Chamberlain v torek, 20. t. m. znova odpotoval v Nemčijo, kjer se bo sestal s fuhrerjem v Godesbergu v Porenju, kjer so že v teku priprave za ta sestanek. Ako pa bodo sklepi drugačni, se Chamberlain ne bo več vrnil v Nemčijo.
V LONDONU OKLEVAJO.
LONDON, 17. septembra. Mednarodna kriza je sedaj stacionirana in bo ostala do prihodnjega tedna nespremenjena. Pričakuje sc, da Hitler v tem času ne bo storil nič novega in nepremišljenega. O vsebini razgovora v Obersalžbergu javnost še vedno ni izvedela ničesar, zato so vse zadevne vesti le kombinacije. Gotovo je le to, da Hitler od svojih zahtev glede ČSR
niti za las ni popustil. Sedaj gre za to, ali bo Anglija žrtvovala ČSR za ohranitev miru. V Londonu se sklepa sedaj le o tem, ali naj se pristane na odcepitev sudetskih Nemcev ali ne. Zdi se, da tu temu pod nekimi pogoji in z nekimi omejitvami ne nasprotujejo, vendar samo v primeru, ako sprejme Nemčija Angleško zahtevo, da se obenem rešijo tudi vsa ostala evropska vprašanja. Toda vse kaže, da Hitler tega noče in ni pripravljen na nobeno generalno reševanje vseh vprašanj.
FRANCIJA NEPOPUSTLJIVA
PARIZ, 17. septembra. Tu prevladuje prepričanje, da Francije ne bo pristala na razbitje ČSR in ne bo sledila popuščanju nasproti Hitlerju, ki se opaža v Londonu. »L’Ordre« piše: »Ako se pustita London in Pariz zastrašiti od Hitlerja in žrtvujeta ČSR na altar zbližanja z Nemčijo, potem bo Hitler jutri izvršil hegemonijo nad vso Evropo. Ali more biti to težnja Anglije? Ako je, potem se je Anglija od Napo leonovih časov silno spremenila.« Blum pa piše v »Populaire«, da je naletel Cham berlain na nezlomljivo Hitlerjevo diktatorsko voljo.«
MNENJE ŽENEVE
ŽENEVA, 17. septembra. Herbert Moth je govoril včeraj o vprašanju, kako gleda ženeva na položaj. Moth je dejal, da je šel Chamberlain k Hitlerju zato: 1. da prepreči vojno; 2. ker Francija sama zaradi nerazčiščenih odnošajev z Nemčijo ni mogla igrati vloge posredovalca. Dala dier je Chamberlaina sam zaprosil za to Položaj na ČSR pa je tak: 1. Ali se odcepi od ČSR vse ono ozemlje, na katerem žive Nemci vsaj v večini 80%, ali 2. da poseže ČSR po orožju, kar pa bi izzvalo evropsko vojno. Morda se bo diplomatom še posrečilo najti kako rešitev.
Curih, 17. septembra. Devize : Beograd 10, Pariz 11.935, London 21.28, Ncw York 443.50, Milano 23.30, Berlin 177.50, Praga 15.24?
Na vrsti je Poljska
Nemška manjšina na Poljskem, ki demonstrativno nosi bele nogavice, razširi ja letake, v katerih napadajo Poljsko in pravijo, da bo treba, takoj ko bo sudetsko vprašanje rešeno, začeti reševati njihovo vprašanje na Poljskem.
(»F Oeuvre<r.)
Aktualna zgodba
Stara je že zgodba o nočnem potovanju na saneh v snežni burji po ruskih stepah in o tolpi volkov, ki zasledujejo sani. Popotniki mečejo, volkovom kos za kosom iz svoje zaloge hrane, da jih na ta način vsaj malo zamotijo. Ali tudi to nič ne pomaga: končno jih volkovi le raztrgajo. Ali ve Chamberlain za to zgodbo? (»Hot Volk«, Nizozemska.)
Evropa In pangermanlzem
V Srednji in Vzhodni Evropi bi mogle biti s plebiscitom uničene vse države, ki se upirajo pangermanskemu pritisku; in nobena stvar ne jamči, da bi se nekoč ne uveljavila zahteva po plebiscitu tndi v Azaciji in Loreni. (Pertinax v »L’Or-dre«.)
Meje dinamike in ekspanzife
Dr. P. S. piše v »Ztiricher Zeitung«: Tudi vsaka dinamika in ekspanzija ima svoje meje, ki so skoraj prav tako točno določene, kakor zakoni fizike. O tem nas prepričuje vsa zgodovina. Kdor teh zakonov ne upošteva in na te meje pozablja, je podoben tisti pravljični žabi, ki se je tako napihovala, da je nazadnje počila-.«
93:75
»Tempsov« stalni vojaški 'dopisnik general Baratier je napisal članek o madžarski vojaški moči. Francoski vojaški strokovnjak poudarja, govoreč o političnem položaju na evropskem bližnjem vzhodu, važnost dobrega sosedstva in dobrih odnošajev med različnimi državami, ki so neposredno zainteresirane na stališču, ki ga do njih zavzema Nemčija. Tri države Male antante imajo 49,780.000 prebivalcev, Poljska in Madžarska 43,200.000. Vseh teh pet držav skupaj bi torej imelo 93 milijonov prebivalcev, kar predstavlja prav lepo zagrado 75 milijonom Nemcev. General Baratier želi, da se niti Poljska niti Madžarska ne bosta dali preslepiti z navideznimi dobički, ki bi jih dobili na račun Češkoslovaške — kajti ti dobički bi bili začasni in bi jih omenjeni državi pozneje kaj lahko plačali s svojo svobodo.
Dim. LJotlč in ČSR
V »Novem putu« čitamo razpravljanje o stališču Ljotičevega »Zbora« do Češkoslovaške. Pravi, da Jugoslavija ne more zavzeti napram Nemčiji v primeru konflikta s Češkoslovaško prav nobenega drugega stališča kakor strogo nevtralnega. če se more Francija boriti na treh frontah, Jugoslavija se ne more. Skočiti v vodo in nuditi potapljajočemu se pomoč je človek dolžan, če je le malo verjetnosti, da se mu bo rešilo življenje, pa če je tudi velika verjetnost, da se bo reševalec sam utopil. Morala pa zabra-njuje reševanje v takih okolnostih, kjer ni le verjetnosti, da se potapljajoči ne bo rešil, marveč kjer je popolnoma sigurno, da se bo tudi reševalec potopil.
Slovenci In sporazum
Smatramo za dolžnost, da povemo, kar mislijo danes slovenski ljudje, ki so pozdravili sporazum od 8.' oktobra 1937. Trdimo, da je to večina Slovencev, kajti sporazum so odklonili iz načelnih razlogov le najvernejši pristaši JNS s svojim vodstvom vred, dalje — naravno — voditelji vladajoče stranke, dočim so njihovi pristaši po veliki večini in vsa opozicijska javnost sporazum v načelu potrdili. (Dr. M. Korun v »Slovenski Besedi« 16. 9. 1938.)
Nemčija noče ničesar doprinesti za mir
LONDONSKE »TIMES« ZAVRAČAJO ODLOČNO VSE LAŽI O ZATIRANJU
SUDETSKIH NEMCEV.
Maribor, 17. septembra.
Dr. Goebbels je v svojem znanem govoru razdelil politične smeri sodobnega sveta v nacionalizem, boljševizem in demokracijo. Njegove razdelitve ne moremo sprejeti, ker le deloma ustreza dejstvom. Boljša bi bila razdelitev na demokratsko usmerjene države, na totalitarne in na države, ki jih ne moremo uvrstiti v nobenega od obeh ekstremov. Kajti ni danes tako velika razlika med fažizmotn, nacionalnim socializmom in boljševizmom, kakor je razlika med temi tremi skupaj in demokracijo. Vse pripovedovanje dosti ne zaleže: človek si mora ogledati le demokratske države in totalitarne na delu, pa se bo takoj odločil in takoj videl, kje je kultura in civilizacija, kje pa surova sila.
Po ena slovanska, latinska in germanska država se je odločila za totalitarni režim in po ena izmed njih za demokratski. Za demokratski sistem so se odločili tudi francoski katoličani, ki so preko kardinala Verdiera ponudili celo komunistom roko v spravo za ohranitev demokratskih svobod, ki so v zadnjem casu po svetu tako ogrožene. Vendar se tudi v Franciji najdejo desničarski elementi — o klerorojalistični »Action fran-caisc« nočem niti govoriti, ker se je trezni katoliški krogi sramujejo in jo je moral pred leti celo sam papež dezavu-irati — ki niso v službi naroda, domovine in demokracije, ampak se rajši pustijo plačati od tujih, Franciji sovražnih držav, in se rajši oborožujejo s tujimi puškami in tujimi bombami proti režimu, ki ga je postavila na položaj samo ljudska volja, izražena pri svobodnih volitvah in ki tej ljudski volji tudi odgovarjajo, ne pa zgodovini in svojemu Bogu, kakor to delajo diktatorji.
Res je, da imajo demokracije svoje napake, vendar še mnogo večje imajo totalitarni režimi. Velika razlika je že v tem, da se pri demokraciji človek, ki ni na mestu, diskreditira sam in se v javnem življenju onemogoči, dočim je v totalitarnih režimih vse prikrito, vsak škandal in afera se s silo zatre in ne pride v javnost — tako vidimo danes fenomen, da je navzlic radiju, časopisju in drugim sredstvom velik del evropske javnosti popolnoma neinformiran o političnem polažaju v svetu — le od časa do časa vidimo pri avtoritativnih režimih procese, ki imajo krvav konec. In taki procesi povedo več kot vse široko razpihnjene afere v demokratskih državah.
Zato je uprav cinično imenovati francosko in svetovno demokracijo, da je — kakor piše »Slovenec« — »umazana brozga najbolj sebičnih nagonov, strasti in teženj, ki se za silo med seboj začasno pobotajo.« Noben narod ni toliko žrtvoval za svobodo in dobrobit človeštva kot je francoski. Tudi na višku slave ne pozna težkih trenutkov. Ljudje nikjer nimajo toliko svobode kot v zavezniški republiki in človek, ki je zapisal tako težko obsodbo franoskega javnega življenja, nima ali noče imeti pojma, kaj bi pomenil svet brez francoske demokracije, ki je vzor vsem drugim. Kdor spoštuje zdravo jedro francoske demokracije, ve, da spoštuje s tem kulturo in civilizacijo n temu je tudi jasno, da bi svet brez demokracije ponovno zašel v čase barbarstva.
Kakšna je tudi razlika med voditelji demokratskih režimov in protidemokrat-skih! Pri enih pametna razsodnost in dostojanstvo, pri drugih pomanjkanje tudi najprimitivnejšega takta. In še prav zaradi tega ni na mestu napadanje vodite-jev francoskega narodnega režima, ker so zadnja leta že neštetokrat dokazali, da znajo ohraniti mirno kri in so navzlic prostaškim izzivanjem že večkrat zavarovali človeštvu mir.
Nov dokaz za miroljubnost, vzvišeno in trezno presojo položaja je te dni pokazal predsednik francoskega parlamenta Edouard Herriot, ki je brez pretenj, brez izzivanja in s polno zavestjo odgovornosti pozval v interesu svobode in demokracije vse Francoze, naj se strnejo za svojo vlado, ker gleda danes na Francijo ves svet kot tisto moralno silo, ki jamči za' mir.	Rr.
ROOSEVELT GOVORI.
WASH1 NGTON, 17. septembra. Danes ob 13*00 ungle .kegu časa bo govoril Ilooseveil o položaju
LONDON, 17. septembra. »Times« pišejo o češkoslovaški krizi in zadnjih dogodkih v srednji Evropi, da število žrtev med sudetskimi Nemci ne dokazuje češkega zatiranja, ampak svobodo, ki jo Nemci v ČSR imajo, ker se lahko mirno zbirajo in provocirajo nenemško prebivalstvo in državne organe. Gospod Hen-lein mora vedeti, da bi sprejetje njegovih pogojev pomenilo za češkoslovaško vlado abdikcijo. Če bi njegova želja po miru bila iskrena, bi lahko ponudil take pogoje, ki bi storili nepotrebne vse izredne ukrepe, ki jih ;e čsl. vlada morala storiti. Legenda, da živijo sudetski Nemci v strahu za življenje in imetje, ne najde nikake opore v nasiljih in neredu. Propaganda, ki pravi, da je priterala jadikovanja o zatiranju Nemcev do absurda, se je v tujini sama premagala. Efekt te demago-ške propagande ima lahko vpliv v Nemčiji, drugim pa jasno prikazuje prave namere in cilje. V stvari bi se morali razgovori v Pragi šele začeti. Kdo more garantirati, da v primeru plebiscita ne bo
PRAGA, 17. septembra, češkoslovaška vlada ne bo pod nobenim pogojem pristala ne na odcepitev sudetskega ozemlja, ne na plebiscit. O tem svojem stališču, ki je naspremenljivo, je obvestila tudi London in Pariz. Za svojo državno integriteto se bo Češkoslovaška
zunanjih vplivov in notranjih sovražnosti? Še ni daleč, ko se je v Avstriji videla vrednost takega glasovanja. Dr. Schuschnigg je imel v načrtu, da »naredi« plebiscit, pa je prišel Hitler in ga je sam naredil. Četudi bi vsi sudetski Nemci hoteli v Nemčijo in jih bi rajh sprejel ter češkoslovaška vlada bila zadovoljna, še potem bi dostojen način poravnanja bila prej razmejitev od strani mednarodne komisije kot plebiscit. Hitler zahteva nemške pravice na Češkoslovaškem, ki naj mu jih prinesejo na krožniku. Ali je to vse, kar Nemčija lahko stori za mir v času in krajih, kjer iskre neodgovornosti lahko vsak čas zanetijo svetovni požar? Nemški govori so bili polni denuncijacij in groženj. Ni pa še padla nobena beseda
o	sodelovanju Nemčije za mir. Dokler se v Nemčiji tako govori in dokler sudetski Nemci delajo še vedno slabšo situacijo, kako more potem Berlin pričakovati, da bodo druge države imele tak pogled na srednjo Evropo, kakor so ga imele pred šestimi meseci?
bojevala do zadnjega in ne bo prostovoljno pustila nikomur niti pedi zemlje. Češkoslovaška ni neko blago, za katero bi labko kdorkoli barantal. Vojaške odredbe se zato nadaljujejo. Dovršuje se v vsej naglici že druga obrambna linija vzdolž vse meje napram Nemčiji.
Največji zvon v Jugoslaviji bo prihod- » nje tedne jel peti slavo Bogu v stolpu frančiškanske cerkve v Mariboru. f"e dni ga je vlila tvrdka inž. Buhi v Račah. “V1'|| prave so se vršile več tednov, zamudna je bila tudi naprava modela, dočim je bilo vlivanje samo končano v dobrih 20 minu*; tah. Da se tak monstrum, kakršen je ha-> o novi zvon, ohladi, traja več dni in mor biti hlajenje počasno, da ne nastane! razpoke v kovini.	.. ; L
Zvon je uglašen na globoki g in teh dobrih 6000 kilogramov. Je torci za dobro tretjino večji kot prejšnji, ki so ga' svetovni vojni rekvirirali in pretopili z topove. Premer zvona ic nad 2'A niefl! in enaka je tudi višina. Kembelj ie.*|I martinovega jekla in telita s<pn 600 gramov. Prvotno bi sc imel zvon vl v Zagrebu, pa je nalog dobila naša tvr . g. ka, ker za takega velikana zagrebsK^ podjetje menda ni pripravljeno. ZanimP je. da so pri bronu (78% bakra in — kositra) prvič uporabili baker iz domačega rudnika v Boru, kjer že pridobiva! to važno kovino v novi topilnici po'01^ elektrolize. Kositer je z otoka Banka Sundskem otočju	.
Kdaj se zvon prepelje v Maribor slovesno blagoslovi, še ni znano, vseK * kor bo svečanost šele prihodnji mes6 ker je treba poprej izvršiti v stolpu P trebno ogrodje. Sedaj se izdelujejo a mature za zvon iz najboljšega jekla. *r' meščenje tega velikana v stolpu bo Pr' cej težavno in bo trajalo deli časa. .'
Veliki zvon v naši stolnici nikakor majhen in se cerkev z njim lahko pos.a vi. Vendar je skoraj za polovico maOJ kot njegov novi tovariš pri frančiškan’'
Talvinc in vlomi. Posestnik Lud Kuri iz Žic obč. Sv. Ana je Pr’ia|f'‘ orožnikom, da je nekdo vlomil .V nJr(, govo stanovanje in odnesel iz obleko in l-azno perilo v skupni vr nosti okoli 600 din. Tatu so žc ^ sledu. — S travnika so neznanci peljali Jožefu Gselmanu iz Dolnje ^ Čehove, obč. Košaki, 30 plasti ota ^ Gselman ima nad 800 din škode.
V	gostilni K. na Počehovi je bila uk dena iz posebne sobe s kolesa 1 . mo svetilka, vredna 250 din, lia.s..j(i njega dne pa še par novih rUJa 0. čevljev, srebrna ura z verižico, ^ ška srajca, z voza pa tri verige-tove so že našli. — Ko je pustil J* MrŠak pred Batovo trgovino na A ^ sandrovi cesti kolo in aktotovko, je’	,
znan uzmovič izkoristil ugoden h n tek in snel aktovko, v kateri je Mršak razne legitimacije.	ziJ-
Nezgode. Na državnem mostu Jc del neki osebni avto v Alojza pinL0<l-ki je zaradi sunka dobil lažje p°® fl(j. bc na nogah. Z dvajsetimi dinarji (J. škodnine za bolečine, ki mu jih J koj izplačal avtomobilist, je bila , likvidirana. — Na vogalu Lang1 0. in Koroške ceste je neznan kol£SiL0l;h vozil tri in pol letno Zvezdo I ® e£j iz Vojašniške ulice. Punčka je• J' s je dobila le lažje poškodbe. — ^'čc ccSi<! podrl na ustju Gosposvetske pfi
Emil M. nekega dijaka, ki se J yef padcu potolkel po kolenu in do odrtin.	_______
Mariborsko gledall&fit<.
Prosta izbira gledaliških sC [c
Ker je s 17. t. m. nepreklicno i j0 kel zadnji rok za rezervirane - ^ajjc lanskim abonentom, je doslej na razpolago izbira sedežev .clliil novim abonentom. Prijave, sp ^ jo gledališka blagajna dnevno oCl •jllv'1 Kuri iz Žic, obč. Sv. Ana, Jc I jo in praznikih le dopoldne od 12‘/a- ure.
Prijavile sc za gledališkega euji nenta! Za nizko vsoto, ki se F. v osmih mesečnih obrokih t ^ tc> din navzgor), dobite 1-1. clran1t0nc£>1'1 7. glasbenih predstav in IJV
ARETACIJA ČEHOV NA
DUNAJ, 17. septembra.
lo	na Dunaju aretiranih 15 ^_1 ’V&' njimi tudi urednik „Videnskeg .^c nika“. Po zaslišanju so j . izpustili, 11 so jih pa prid rž*
VREMENSKO NAPOVED ^
I.epo vreme, mestoma megla .0pk! zjutraj precej hladno, podn~vl tuda na gorah.
V Španiji še ne bo odločitve
NACIONALISTIČNA OFENZIVA STRTA. — PRIPRAVE ZA ZIMO. — NOV LETALSKI NAPAD NA BARCELONO.
PARIZ, 17. septembra. Na španskih bojiščih ni nobenih bistvenih sprememb. Nacionalistična ofenziva ob Ebru je popolnoma strta. Republikanskim četam se jc posrečilo odbiti vse napade. Sedaj je na frontah bolj zatišje. Obe stranki se pripravljata na zimo. Vse kaže. da se bo državljanska vojna nadaljevala še do prihodnjega leta, ne da bi bila dosežena ka-
Nemške priprave na zahodu
LONDON, 17. septembra. Nemško vojno ministrstvo je odredilo, da se vojaška služba vpoklicanih rezervistov podaljša še za en mesec. V Porenju je ustavljen ves civilni promet, vse ceste so zaprte, po njih vozijo le vojaški kamioni in motorni oddelki vojske. Prav tako se opaža gibanje nemških čet tudi vzdolž vse nem-ško-belgijske meje.
Krvavi boji v Palestini
JERUZALEM, 17. septembra. Pri Dere Garani je nastal včeraj spopad med upornimi Arabci in angleškimi četami.
V	boju je sodelovalo tudi topništvo. Na obeh straneh je okoli 100 mrtvih. Arabci so potrgali vse telefonske zveze z Jeruzalemom in tudi električne napeljave, tako da je bilo mesto preteklo noč v popolni temi.
ČEŠKOSLOVAŠKA DOBILA PROPAGANDNEGA MINISTRA.
PRAGA, 17. septembra. Včeraj je bilo po sklepu praške vlade ustanovljeno posebno propagandno ministrstvo. Prvi propagandni minister je postal inž. Hugo Vavrečka. Inž. Vavrečka je bil rojen dne 22. febr. 1890. na Moravskem, študiral je na tehniki v Brnu in postal nato časnikar. Bil je urednik »Lidovih Novin«, za časa prve balkanske vojne poročevalec bolgarskega generalnega štaba. Čez Trst je prišel v svetovni vojni v Italijo, kjer je organiziral legionarje. Po vojni je bil najprej češkoslovaški konzul v Trstu, nato ravnatelj Batovih tovarn v Zlinu, nazadnje 4° imenovanja za propagandnega ministra pa ravnatelj Gospodarskega odbora Male antante.
ka odločitev.
BARCELONA, 17. septembra. Včeraj je priletelo nad Barcelono zopet 6 nacionalističnih bombnikov, ki so vrgli na mesto več ton bomb. Pri tem napadu jc bilo ubitih ali ranjenih 300 civilistov. Bombe so padle tudi v pristanišče in zadele dve •angleški trgovski ladji.
MADŽARSKA DEMARŠA V PRAGI
BUDIMPEŠTA, 17. septembra. Madžarska vlada je napravila v Pragi demaršo zaradi češkoslovaških vojaških ukrepov ob madžarski meji, ki pomenijo ograža-nje Madžarske. Obenem je madžarski poslanik protestiral proti preletanju češkoslovaških letal čez madžarsko mejo.
ČEŠKI PROTEST V BERLINU
PRAGA, 17. septembra, češkoslovaška vlada je protestirala v Berlinu zaradi 17 češkoslovaških orožnikov, ki so jih sudetski legijonarji zajeli na češkoslovaškem ozemlju in s silo odpeljali v Nemčijo.
INDIJA ZA ANGLIJO
LONDON, 17. septembra. Indijski podkralj je poslal angleškemu kralju Juriju VI. brzojavko, v kateri mu sporoča, da bo Indija v vsakem primeru solidarna z Anglijo in ji stala ob strani.
AMERIŠKI NEMCI ZA HENLEINA
BERLIN, 17. septembra. Ameriški sudetski Nemci so poslali Henleinu spomenico, v kateri odobravajo njegove zahteve in zahtevajo priključitev sudetsko-nemških krajev v Nemčiji.
SLOVENSKI VISOKOŠOLCI PO ČSR.
PRAGA, 17. septembra. Skupina slovenskih Visokošolcev, članov JčLi-ge v Ljubljani se mudi sedaj na 18-dnevnem potovanju po Češkoslovaški. Visokošolci so si doslej ogledali že Bratislavo in druga središča Slovaške, Brno, Olomouc itd. Vsi listi jih sprejemajo povsod s pozdravnimi članki, v katerih naglašajo, da je to nov dokaz tradicionalnega prijateljstva med Čehi in Slovenci, ki traja že cele generacije.
Češkoslovaška se ne vda
PROSTOVOLJNO NE BO ODSTOPILA NITI PEDI ZEMLJE. TUDI ŽE DRUGA
OBRAMBNA LINIJA GOTOVA.
lolitika
Zakaj je pri nas zaščita otroka zaostala in kaj naj za njo storimo
Zadnjič smo omenili, kaj hoče zaščita otroka in kakšne potrebe so jo nareko-Vf'el Vicieli smo, da je zavest o potrebi otroške zaščite nastala v visoko kulturen državah zapadne Evrope zaradi de-Populacije, etičnega preporoda povojnega cloveka in ideologije totalitarnih držav.
Da so se te posledice lahko pokazale z znanstvenimi statistikami, je treba Predpostavljati že visoko socialno orga-jnzačijo, razvite demografske, higienske •n zdravstvene zavode. Da so se ta dognanja prijela ljudstva, ki jih je takoj razumelo in skušalo izvesti, je treba predpostavljati vzgojenost in samodisciplino naroda, bogate denarne vire, obširno ®ropagando, dobro strokovno osebje in ,°ore šole. Vse to so zapadne države nnelfe na razpolago. Poglejmo pa sedaj ase razmere.
Vse kulturno, posebno pa socialno živ-J®nie naše države je še- razmeroma prizivno. Čeprav je Slovenija na najvišji azvojni stopnji, je tu obubožanost prebijva zadnjih let zavzela tako ogro-obseg, da bi vsak posameznik moral <®*ati vsaj za dva, če bi hoteli doseči ne-^ izboljšanje našega socialnega polo-
otroci se vzgajajo v dokaj malo i Znatih razmerah. Nezadostna prehrana talZa posledico> da ie več kot 50% šo-.vezne mladine slabo raščene s šib-ljam! kostmi in gnilim zobovjem. Pomanj-aie nadzorstva spremlja vse večji post mladoletnih, ki nagibajo k nemoral-5 dejanjem.
hočemo slediti zapadnim državam,
o	prebresti najprej začetniške te-
®> ki so propaganda, pouk in vzgoja s*va, zbiranje materialnih sredstev in
*avi
jiudL
dražba strokovnega osebja.
go	otroka	se je pri nas začelo
komaj pred nekaj časa in široki Prebivalstva zanjo sploh ne ved<5. m »stike Higienskega zavoda v Ljublja-$0 Pa Pedagoške centrale v Mariboru ^ °a splošno tako malo znane, da se
%
ve damo ne, v kakšnem katastrofal-
Položju živi naša mladina.
^vednost je torej naša prva in glavna h i* ® tem ni ni^akor rečeno, da ni te	zanemarjenih dežel, vendar nam
i moreio biti vzgled. Oglejmo si dajo švedsko ali Norveško, ki spa-pa . ^ed najnaprednejše dežele sveta, tl>m k 6 vec*n0 vsem Pr>vatnim in jav-g^vn	prosveta	ljudstva	prva	in
srjJ i1 skrb. Mi .pa menda mislimo, da ^ 2e vse doseglL
žatl|	da	le nekaj ljudi ali ena or-
diue a^'-’a spozna vprašanje zaščite mla-z°tiy ,.a ta Pereči problem je treba opo-m*. *mdstvo, da bo samo uvidelo res-^ Potrlo po rešitvi tega vprašanja, l^stvn prosvete> ki naj vzgoji naše vpraša - zlasti na P°dročju socialnih ttartia ’ so seyeda potrebna tudi de-ftaj „ Sredstva. Pred vprašanjem, ali jih ^aC|0^r?^ zmore, se ne smemo ustaviti. ^Prav 0 'n načrtno uporabljeni zneski, likQ K„?.e vedno zadostni, se poznajo ve-
^klav° kot nesistematski raztresene [e akcr6Ve 'n Božične podpore ter osta-Msnio V p°d°bnem stilu. Čc pa nam !eSa v ^.Prepričati ljudstvo o važnosti votii?r,a5ania* ono samo zahtevalo f>re a[° večje vsote za otroško zaščito.
v<ri£ani smo, da bo prosveta In Ha r,„moralno dvignila in oplemenitila
t °^atneznikov, da bo vzklilo med Ssod v mecenstvo kot jc že zdavnaj hi* 0, da je v naših razmerah
1	kot	v	drugih	bogatejših
Dor- 4n’ VfinH*. i.li—  _______________ 4„
vendar lahko priznamo, da je dn,Un-‘ie niecenstva med Slovenci h^nia 1ltT1 sad dolgega tujega gospo-bodri 2. sm.° se morali bati, da tega Q]av . Uz,vali domači sinovi.
w^ra vnif0^0^ usPeha pa je vendar le J; tioben !a in Požrtvovalnost. Nikoli še B	Pes^mist naredil za človeštvo
r!r ODtiL?*8®' Prosveta In vzgoja, ve-
so
h	prosveta	in	vzgoja,
fV* t>o»niiZe,n’ dobra In Čvrsta volja
Otrok*^ "aŠeKa uspeha’
sila •,? zivljenje in narava, mladina ‘H n-	'n 1110?	 v	,
0trok
-Sija
LP°mof'in daimo ji še naše skušnje fc»	pred	nani'	se	bo	odprla
snieha n°st' po'na vedrega otroške-
Zp.
a.
Novice
Obrtništvo v borbi za svoj
obstoj
OBRTNO DELO V KAZNILNICAH TEŽKA KONKURENCA OBRTNIKOM — V SVOJI STISKI SE BODO MARIBORSKIOBRTNIKI PONOVNO OBRNILI NA
PRAVOSODNEGA MINISTRA.
Stališče obrtnikov do kaznilnice je naši javnosti znano iz.številnih resolucij, spomenic in posredovanj, s katerimi bi radi preprečili katastrofalno uničevanje nase obrti z delom v kaznilnicah.
Mariborska moška kaznilnica izvršuje v svojih delavnicah razne rokodelske o-brti v tako velikem obsegu, da je danes pridobitno podjetje z značajem industrije. Kaznilniška uprava utemeljuje upravičenost svojega ravnanje s tem, da se sklicuje na določilo paragr. 36. zakona o izvrševanju kazni na prostosti, glasom katerega se morajo kaznjenci zaposlovati z rednim delom, vendar pa se v praksi to tako izvaja, da je v kričečem nasprotju z določilom obrtnega zakona paragr. 1 od-stav. 2, točka 8. Mariborski obrtniki so ugotovili, da izvršuje moška kazpilnica rokodelska dela v velikem obsegu po naročilu vseh uradnikov in nameščencev, njihovih družinskih članov in tudi po naročilu zasebnikov bodisi pod naslovom kakega uradnika ali upokojenca. Krog naročnikov za obrtniška dela je pri moški kaznilnic? tako velik, da to zelo občutijo naši obrtniki v$eh strok. Zato so mariborski obrtniki že neštetokrat predlagali, da naj država zaposli kaznjence za načrtno izvrševanje javnih del, za gradnjo cest, regulacijo rek in potokov, za osuševanje močvirij itd., za kar je država že lani votirala milijardo dinarjev.
Obrtništvo je bilo doslej, pri svojih zahtevah vedno skromno do skrajnosti. Nevarni polet rokodelskih obrtnih delavnic moške. kaznilnice so hoteli preprečiti s ponižnimi prošnjami, naj se delavnice vsaj ne opremljajo s §troji, marveč naj se kaznjenci tam zaposlujejo samo z ročnim delom. Toda zgodilo se Je nasprotno. Danes ima moška kaznilnica v vseh delavnicah najmodernejše stroje, s katerimi se je proizvodnja dvignila za 100 odstotkov. Naši obrtniki so ugotovili, da je n. pr. v mizarski stroki zaposlenih 80 do 100 kaznjencev in da nadomešča najmanj
50 normalno velikih obratovalnic samostojnih mizarskih mojstrov. Tako je tudi v delavnicah vseh ostalih strok. Progresivna industrializacija rokoldel. delavnic v kaznilnici je rodila še druge nezdrave pojave, ki hudo zadenejo socialni in moralni standard mariborskega obrtništva.
V	kaznilničnih delavnicah se pri strojih zaposlujejo kaznjenci, ki se nikoli niso bavili z rokodelstvom, tam pa se »izučijo« neke obrti in pridejo iz zavoda kot pomočniki ali celo mojstri. Taki ljudje so seveda nesposobni za zaposlitev v normalnih obrtniških delavnicah in zato stalno povečujejo kader šušmarjev, ki je rak-rana našega obrtništva. Po uredbi sme legalen obrtnik-mojster zaposlovati največ 4 vajence v največjih delavnicah, mizarska delavnica v tukajšnji kaznilnici pa ima 5 pomočnikov in 48 vajencev! Iz zanesljivih virov smo poučeni, da je bilo 20. aprila t. 1. zaposlenih 30 krojačev pri 12 strojih, 26 čevljarjev pri 4 strojih, 76 mizarjev pri mnogih strojih, 46 delavcev v papirnici, knjigoveznici in pri izdelovanju papirnatih vrečic. Nadalje je v kaznilnici 8 ključavničarjev, 10 metlarjev in pletarjev, 8 tkalcev itd.
Iz navedenega je razvideti, kako porazno deluje izvrševanje obrti v tukajšnji kaznilnici na mariborske obrtnike. Zato zahtevajo, da smejo kaznilnice Izvrševati rokodelska obrtniška dela samo za lastno potrebo in po naročilu države, samoupravnih teles in humanitarnih ustanov. Da bi se to pereče vprašanje vendarle rešilo, je sklicalo Slovensko obrtno društvo v Mariboru sestanek združenj čevljarskih mojstrov, krojačev in sorodnih strok, kovinarjev, mizarjev, slikarjev, pleskarjev in ličarjev v Mariboru. Na tem sestanku bodo zopet sestavil? spomenico, ki jo bo posebno odposlanstvo izročilo resornemu ministru. Deputarija bo odpotovala v Beograd ob priliki prve državne obrtne razstave v Beogradu.	-}g.
Vsak fe svoje sreče kovač !
V kratkem se prične 37. kolo državne tazrednc loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti ca
Din 65,000.000"-
Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo
hišo sreče In slavno kolektuio BEZ3AK, MARIBOR.
Gosposka 25, tel..20-97, kjer boste našli veliko izbiro novih srečk-Odločite se pravočasno!	Srtla Vas kliče !
Cela srečka stane Din 200.*, polovica Din 100’- in četrtinka Din 50*-
Za socialno zavarovanje kmetskega stanu
V	času, ko se za socialno zavarovanje bore vsi nameščenci, delavci, obrtniki in celo mojstri sami, bo vsekakor treba misliti na zavarovanje našega kmečkega prebivalstva. Kdo stoji pred bolj nejasno bodočnostjo ko kmet? Kmet je popolnoma odvisen od svoje žemlje, ki ga hrani in mu skuša zagotoviti bodočnost. Toda dandanes splošna gospodarska depresija tudi kmetu ni prizanesla in ga je morda še bolj zadela, kakor druge stanove. Do-čim je delu. drugih rok zakonito določeno plačilo, je kmetovo plačilo problematično. Kmečki pridelki danes niso niti zastonj niti plačani. Zato se ni čuditi, če kmečki sinovi in dekleta vedno bolj silijo v mesta, da si z delom v tovarnah skušajo zagotoviti bodočnost in si ustanoviti lastni dom in družino. Tega našemu kmečkemu naraščaju ni šteti v zlo, ker je resnično kruto dejstvo, da premnoge kmečke sinove čaka na stara leta cesta, hlev in pokop na občinske stroške.
Vzroki propadanja naših kmetij so v pretežni meri v nejasni bodočnosti. Zato je treba našemu kmetu s strani merodajnih pokazati več pažnje za njihov stan, zlasti pa ga pritegniti k socialnemu zavarovanju, kajti kmetu dandanes ni mogoče prihraniti toliko, da bi vsaj
skromno mogel živeti na stara leta. Kakor imajo drugi stanovi pravico do socialnega zavarovanja, tako je tudi kmetova želja in zahteva po tem zavarovanju upravičena. Kmečko ljudstvo je neprestano odvisno od različnih nesreč in elementarnih udarcev, zato njegovi skromni dohodki za vzdrževanje gospodarstva ne zadoščajo. Tega se morajo zavedati vsi krogi, ki od kmeta posredno ali neposredno žive. Zavedati se morajo, da s propadanjem kmeta tudi sami propadajo, zavreti pa se da ta katastrofa samo, da kmeta socialno zavarujejo. Naši merodajni morajo v načelu sprejeti in odobriti socialno zavarovanje kmečkega stanu. Kako se bo to izvedlo in kdaj, bo-potreba in čas sama pokazala.
Konferenca zastopnikov trgo> vinskih in industrijskih zbornic
V	Beogradu jc bila važna konferenca zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic, na kateri so izdelali predloge za izpremembo in izpopolnitev uredbe o volitvah svetnikov v trgovinske in industrijske! zbornice. Te predloge bodo predložililtrgovinskemu ministru v odobritev. Konferenca se je
postavila na stališče, da so trgovska? zastopstva isto kakor trgovske agenture in zaradi tega v smislu § 148 obrtnega zakona ne morejo imeti skladišč. Komisijska podjetja v smislu o-brtnega zakona ne morejo obstojali, če pa že obstojajo, si morajo oskrbeti drugo ime. Na konferenci so ugotovili, da so se zadruge v veliki meri oddaljile od zadružne ideje in da poslujejo kot trgovinska podjetja. Glede udeležbe banovin na dohodkih skupnega davka na poslovni promet so zborovalci zavzeli naslednje stališče: Osnovo za participacijo banovin na dohodkih ■ poslovnega davka je treba razširiti tudi na splošni davek na poslovni promet in na luksuzni davek. Participacija naj se poviša od 18 na 20%- Ukiniti je treba maksimiranje dohodkov banovinskega fonda prometnega davka na 100 milijonov din, Konferenca izraža željo, da naj merodajne samoupravne proračune pazljivo pregledajo in spravijo v sklad s sedanjimi predpisi.
Slovenski javnosli
Pogajanja kamnolomnih delavcev in posestnikov kamnolomov v Ribnici na Pohorju so ostala brez rezultata. Niti službena mirjenja s strani oblastev niso uspela. Zaradi tega je bilo delavstvo kamnolomovin g. inž. Lenarčiča in Res in dr. primorano stopiti 4. avg. tl. v stavko.
V	naši obmejni Ribnici na Poli. se bori 284 delavcev za boljši kos kruha. Z njimi pa se bore tudi njihovi otroci, lci so stradali, ko so bili njihovi očetje zaposleni, a sedaj nimajo niti tega, kar so imeli prej. Kako mizerno stanje vlada med našim obmejnim delavstvom, nam pokaže dovolj razločno (Jejstvo, da delavci niso mogli, niti kot’zaposleni, kupiti najpotrebnejših življenjskih potrebščin ter da imajo samo v špecerijskih trgovinah nad pol milijona dolgov. Beda, težko delo in dolgovi so mučili našega obmejnega delavca že več let.
Apeliramo na vso narodnozavedno stu-vensko javnost, da podpre naše oDmejnc bprce. PrSsimo, da vsak po‘svoji možnosti prispeva za pomoč stradajoči deci, ki bo le dobro hranjena in močna v stanju, uspešno se boriti proti nemškemu vplivu in potujčevanju. Zavedajmo se, da je naša severna meja najbolj ogrožena ter da bodo naše meje trdne le tedaj, če bo za njimi prebivalo zadovoljno ljudstvo. Le močan, zdrav in zadovoljen narod bo kos vsem nepritikam ter sposoben braniti svojo zemljo pred tujcem.
Prispevke v. blagu in denarju sprejema odbor za pomoč stradajoči deci v mezdnem gibanju se nahajajočih kamnolom-cev v Ribnici na Pohorju, v roke g. V. Pu^r	Odbor..
Delo ptujske Ljudske univerze
Dne 3. oktobra bo leto dni, odkar je bila ustanovljena podružnica mariborske Ljudske univerze tudi v Ptuju. V svojem delu je ta važna prosvetna ustanova popolnoma samostojna in je že v prvem letu žela lepe uspehe. Predavanja so se vfšila vsakih 14 dni, predavali pa so gg. prof. Baš, dr. Milan Vidmar, prof. Mlakar, dr. Gosar,, dr. Preobraženski, dr. Vrčon, prof. Šedivv, dr. Gogela, učitelj Re-benak, prof. Bunc, prof. Kozak in Pod-bevšek. Razen tega je bil prirejen umetnostni večer, kjer so brali ptujski umetniki svoja dela. Med predavatelji pač pogrešamo domačih imen. Predavanja g. Mlakarja se je udeležilo 261 ljudi, umetniškega večera 260. predavanja’g. dr. Preobraženskega o M. Gorkem 71 ljudi, ostalih predavanj pa povprečno 150 lju-. di. Zanimivo je, da se predavanj udeležujejo predvsem dijaki in delavci. V lanskem delo*nem letu so znašali dohodki 6978.25 din, izdatki 6846.50 din. Narodna odbrana je darovala 2000 din, Združenje trgovcev 300, občina 400, nabiralna akcija je vrgla 420, dohodki predavanj 3858 din. Ljudski univerzi je treba čestitati, da je le z lastnim trudom vzdržala svojo ustanovo in Ptujčani žele, da ostano Ljudska univerza še vnaprej namenjena širokim slojem našega naroda. — Letos bo uvedena za člane članarina 12 din za vse leto in občina je obljubila, da bo vnesla v proračun postavko za Ljudsko univerzo, kar Ptujčani tudi pričakujejo. Ustanovo, ki je prevzela nalogo izobraževanja našega ljudstva, je treba denarno in moralno podpreti.
Občinska seja v Ptuju
ZA HALOZE IN SLOV. GORICE SE OSNUJE SKUPNA ZADRUŽNA VINSKA
KLET
Dne 15. sept. ob 18. uri je imel ptujski mestni svet sejo, ki jo je otvoril mestni predsednik dr. Remec Alojz in pozdravil zastopnika banske uprave dr. Vidica. V kratkih besedah je orisal priljubljenost preminulega svetnika Šireca Franca, ki je večkrat pri obč. sejah pripomogel do zrelega zaključka. Pokojnega neumornega delavca je obč. svet počastil s trikratnim »Slava«. Nato je prešel k dnevnemu poročilu. Po referatih o skupni vinski založni kleti v Ptuju za manjše vinogradnike iz Haloz in Slov. gor., o delovanju mestne posojilnice in raznih prošnjah se je soglasno odobrilo: 1. da se v Ptuju osnuje skupna založna vinska klet za Haloze in Slov. gor.; 2. da redno vozi poštni avtobus za časa trgatve na progi Ptuj—Jurovci—Podlehnik—Sv. Tro jica; 3. da mestna občina odpove stanovanja onim, ki preveč zaostajajo s plačevanjem najemnine; 4. da se da obrtnemu društvu lokal 10 let v najem, ki se plača mesečno 50 din; 5. da se da za telefonsko zvezo Ptuj—Polenšak—Sv. Tomaž 200 din; 6. da se da Fantovskemu odseku v telovadnici »Mladike« brez-
plačna razsvetljava; 7. da se prizna g. Šedelbaueru, prof. glasbe, mestno občan-stvo; 8. da se cestni odbor oprosti uvoz-nine cestnega materijala; 9. da se nekaterim mestnim sirotam zviša mesečna podpora, nekaterim pa zniža ali pa celo briše. Nadalje je mestni svet odklonil prodajo stavbnega zemljišča g. Donaju; da se g. Albrechtu ne zniža zakupnina ribolova v Studenčnici. V slučajnostih se je izneslo, da se po Ptuju urede orijenta-cijski znaki, zlasti pa križišče na Bregu; da se uvedejo natančnejša potrdila o uvozu sadja in grozdja, kar pa je večina zavrnila radi tehnične neizvedljivosti; da se podpre akcija za izboljšanje ceste proti Novi Cerkvi. Najbolj žgoča točka te seje je bila odpoved stanovanj, kajti oni, katerim se naj odpovedo stanovanja, so reveži brez zaslužka. Pristojni so v Ptuj. Kam z njimi? Občina ne more mnogo popuščati in pri najemninah bo zato na drugi strani čimbolj zaposlila prizadete stanovalce. Tudi pri podeljevanju občinskih podpor ni bil mestni svet zedinjen. Po javni je sledila tajna seja.
„Perunov" izlet v Haloze
Moto-klub »Perun« je polnoštevilno pohitel v prelepe Žetale k poroki svojega člana g. Ferka Ivana s Pesniškega dvora in gdč. Svenšek Lojzke iz Sel pri Ptuju. Jesensko sonce je prekrasno obsevalo okoliške vrhove, Donačko goro ter Ma-celjsko pogorje in prelepi haloški grički so bili priča tovarištvu in ljubezni ki vlada med člani Moto-kluba »Perun«. Članstvo je odneslo iz prelepega haloškega okolja jesenske radosti, polne nepozabne vtise, ki bodo Perunašem v spodbudo za bodoče delo in za resnično tovarištvo.
o. Dr. Stojadinovlč na Bledu. Včeraj je prispel na Bled min. predsednik dr. M. Stojadinovič.
o. Za stradajočo deco v Ribnici na Pohorju so razni dobrotniki darovali skupno 3030 din, za kar se odbor v imenu dece najiskrenejše zahvaluje.
o. Premestitev. Učiteljica Frančiška Lovše je premeščena iz Polenšakapri Ptuju v Kamnico, Maribor, levi breg.
o. Zadnja pot g. Širca Franja iz Ptuja. Včerad je Ptuj v globoki žalosti spremljal na poslednji poti g. Širca Franja, mehanika in trgovca v Ptuju, katerega nesrečno smrt je pretresla Ptuj in okolico.
o. Griža v Dolnjem Prekmurju. V dol-ujelendavskem srezu, zlasti pa po vaseh Dolina, Petešovci in Dolnja vas še vedno razsaja griža. Ker je bolnišnica v Dol. Lendavi že polna, so začeli odpravljati bolnike v Čakovec. Zdravniki si prizadevajo, da bi epidemijo čim bolj omejili.
o. Odtrgalo je prst 24-letnemu Pečniku Karlu iz Šikol pri Cirkovcah vozno kolo.
o. Prometna nesreča v Celju. 18-let-ni mehaniški vajenec H. Hotko in 33-letni pekovski mojster A. Javornik sta se peljala z motornim kolesom iz Vitanja proti Konjicam. Na nekem ovinku sta zavozila v kup gramoza, pri čemer si je Hotko zlomil nogo, Javornik pa je dobil notranje poškodbe. -Ko se je vračal posestnik I. Mastnak iz Celja domov v Šibenik pri St. Juriju, se je pri Teharju zadel vanj neki kolesar. Mastnak je dobil poškodbe po obrazu. — Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
o. Konferenca o fakultetnih uredbah v Beogradu. Prosvetni minister je pozval v Beograd zastopnike juridičnih in filozofskih fakultet ter gospodarskih visokih šol na konferenco, na kateri bodo obravnavali uredbe teh fakultet.
o. Eksplozija petrolejske svetilke je poškodovala v Pečovniki* pri Celju sli-karico Teodoro Schreiberjevo iz Celja. Petrolej jo je opeke! po vsem telesu.
o.	Cigan in tisočaki. Cigan je prišel prosit kmeta Ivana Horvata iz Rakičana zadnjo nedeljo zjutraj naj mu da nekaj zrnja, Kmet je šel na podstrešje po zrnje. Medtem pa jc cigan pogledal v soho in videl na mizi 3500 dinarjev, ki ,jili je Ume1 malo prej prešteval. Dobil jih je od hčere in
sina, ki služita kot sezonska delavca v tujini. Ko je prišel kmet iz podstrešja ni bilo ne cigana, ne denarja. S pomočjo sosedov je zvedel, da je bil neki ciganski voz v bližnjem gozdu in da so takoj, ko se je cigan vrnil potegnili v smeri proti Dolnji Lendavi. Prijavili so slučaj beltinski žandarme-riji, ki je voz in ciganko zasledila že v neki vasi blizu madjarske meje, cigan pa je že pobegnil.
n. Udeležence drž. konference gospodarskih zbornic je sprejel v četrtek in petek trgovinski minister v Beogradu. Zastopniki zbornic so obrazložili ministru vsa vprašanja, ki so jih obravnavali na konferenci, kakor tudi druge pereče probleme naše trgovine ter industrije.
n. Kongres Zveze planinskih društev bo v Beogradu 1. in 2. oktobra. Prometno ministrstvo je odobrilo popust 50% z žel. legitimacijo K 13 na vseh osebnih in brzovlakih.
n. Izredna glavna skupščina Učiteljskega udruženja bo 25. septembra v Zagrebu.
n. Angleška jahta v Šibeniku. Včeraj se je vsidrala v šibeniškem pristanišču luksuzna angleška jahta »Jadviga«, ki je priplula iz Kingstona na Jamaiki.
n. Najmanjša vas na svetu. V bližini Prilepa sta vasi Malo in Veliko Mramo-rane. Mala ima deset hiš. Veliko pa jih je nekdaj imelo nad 40. Toda pogoji za življenje so bili tako težki, da so se vaščani izselili. Ostala je le družina Trp-kovic, ima pa kraj še vedno značaj vasi in je obdržal tudi svoje ime.
n. Zagrebški srednješolci v Beogradu. Sinoči jc odpotovalo v Beograd 320 zagrebških dijakov in dijakinj. Izlet je bil organiziran na pobudo prosvetnega ministrstva, ki je izrazilo željo, da bi gojenci zagrebških srednjih šol obiskali prestolnico in se spoznali s svojimi beograjskimi tovariši.
n. Brzovlak zavozil v mešani vlak. Beograjski brzovlak je zavozil v mešani vlak, ki je stal na križišču v Ovčar Banji. Pet ljudi je bilo mrtvih, 16 težje in 20 lažje ranjenih. Vsi ponesrečenci so iz mešanega vlaka. Nesreča se je zgodila zaradi nepažnje železniških uslužbencev.
n. Boj mlekarja z osmimi razbojniki
Ko se je mladi mlekar Djordjevič čez polja vračal domov v predmestje Beo grada, ga je na samotnem kraju napadlo osem razbojnikov. Toda Djordjevič se ni udal. Obdelaval jih je z nožem, dokler jih sedem ni pobegnilo, dočim je bil osmi tako ranjen, da ga je napadenec vrgel čez rame in ga hotel odnesti v bližnjo vas. Ko pa je razbojnik bruhnil kri, ga je Djordjevič odložil. Vrnil se je z orožniki, toda ranjenca ni bilo več. Najbrž so ga odnesli ostali (razbojniki. Djordjevič je imel pri sebi hranilno knjižico z vsemi svojimi prihranki, vendar zaradi P'-gove ga junaštva razbojniki niso prišli do nje.
Maribor
Bol in gorje Maribora
VSE ZA ZDRAVJE NAŠEGA NARODA!
V	prvi polovici meseca majnika je bil v Mariboru antituberkulozni teden, pri katerem so sodelovale vse dobrodelne ustanove in kulturne organizacije. Tudi mariborska občina je učinkovito posegla v to res prepotrebno akcijo. Uspeh je bil nad vse pričakovanje razveseljiv.
Izredno milo podnebje, krasni mestni nasadi, lepi domači vrtovi s prijetnim zelenilom in razkošnim cvetjem, na periferiji mesta pa divni vinogradni, so sicer res prijetni pojavi v vsakdanjem težkem življenju našega mesta. Ob še-tanju po mariborskih ulicah vzbujajo visoke, moderne stavbe, ki jih gradi človeški um združeno z žuljevo človeško roko, v zadnjih desetih letih upravičen ponos.
Toda poleg vsega tega razkošja pa ima naš Maribor tudi svojo bol in svoje gorje. Na stotine nesrečnežev tava po mariborskih ulicah. Raztrgani so in lačni, brez dela in zaslužka, brez kruha in strehe, družinski očetje, matere, vdove in sirote, ki s strahom in trepetom gledajo v bodočnost. V Dajnkovi ulici v magdalenskem predmestju pa so morali naši someščani ir. sodržavljani, ki nimajo lastnega doma, v živinskih železniških vagonih in lesenih, le za silo z lepenko pokritih barakah, postavljenih že za časa svetovne vojne za vojake, obolele za nalezljivih boleznih, stanovati vse do zadnjega časa, dokler naši mestni očetje niso sklenili, da bodo s takimi stanova-lišči, ki bijejo vsem higijenskim in moralnim predpisom in vsakemu najprimi-tivnejšemu socialnemu čutu naravnost v obraz, temeljito pomedli in zidali 5 zasilnih stanovanjskih hiš s po 20 stanovanji in sicer s sobami s štedilnikom.
Našli so se sicer težki milijoni za ta-kozvanih »višjih desettisoč«, katerih pa v našem mestu v resnici niti ni deset in zgradil se je — Mariborski otok. Našli so se težki rpilijoni za nakup mestnega grada, ki je dobil sedaj sicer, praznično
zunanje lice s težko obremenitvijo mariborskih davkoplačevalcev. Za brez* domce, ki so enakopravni in enakovredni someščani in sodržavljani, pa ni n razpolago toliko denarja, da bi se zanj zgradila sicer skromna, vendar pa vs dovolj prostorna, zdrava, zračna in su 1 stanovanja.	_	jg
Po dolgem času so naši mestni oce... sedaj sicer sklenili, da se morajo £ra ’ zasilne stanovanjske hiše, v katerih o do tem nesrečnim brezdomcem na ra polago stanovanja, obstoječa iz ene so s štedilnikom. Toda s tako rešitvijo te=< za narodno zdravje velevažnega yPr šanja, pa je prišla naša mestna občin s uprava v očitno protislovje s svojim sedanjim, sicer hvalevrednim delom antituberkulozno propagando. .
Znano dejstvo je, da so ravno najre nejši sloji oblagodarjeni z največjim s vilom otrok. V teh zasilnih stanovanj ^ hišah pa bodo enosobna stanovanja štedilnikom za veččlanske družine Pra, cato leglo tuberkuloze, ki ji v takih o nošajih tudi najučinkovitejša borba an tuberkulozne lige ne bo mogla z us>J hom izpodnesti tal za pogubonosnor dejanje našega narodnega življa. Obči so male državice v veliki državi. V
računu občinske uprave so sicer
lacuuu UUV-IUORG ujJiav«- o«	--	-
zasilne stavbe veliko breme, stvarno ^ so vendarle začasnega pomena br , trajnih koristi. Štednja v občinski upr je sicer priporočljiva, vsaka štednja napačni strani pa naravnost škodljiv^ Ako so se našli za »Mariborski in za nakup Mariborskega grada mil” ni, bi tudi pri zgradbi teh stanovanis j hiš vprašanje zasilnosti ne smelo iS prav nikake vloge, temveč edino le s" ^ šne koristi mariborske mestne obSiti®* so obenem tudi koristi države. Gosp darsko trdne občine — trdna drz® čvrsti in zdravi državljani pa zane^, podlaga vsake .državne stavbe. ^ '
Moderno plinarno dobim0
NOVA KOMORNA PEČ. - RACIONALNA IZRABA STRANSKIH PRODUKToV
Mestna plinarna je poleg vodovoda gotovo najstarejše podjetje mestne občine mariborske, saj obratuje že menda 70 let.
V	zadnjih desetletjih se v obratovanju ni skoraj nič spremenilo. Velik udarec je oddaja plina zadobila takoj po koncu vojne, ko se je vsa razsvetljava, v prvi vrsti javna, preusmerila in je sklenila občina pogodbo s falsko elektrarno, po kateri prejema ceneno električno energijo, kolikor je potrebuje zase in za svoje odjemalce. Izginile so s ceste plinske svetilke, pa tudi v zasebnih hišah je kmalu popolnoma prevladala elektrika.
Elektrika pa nikakor ne more izpodriniti plinarne, ker ima ta drug namen. Razsvetljava je sicer odpadla, zato pa se je to mestno podjetje preusmerilo v oddajo plina za kurjavo in v industrijske namene. Prva leta po vojni je dobava plina zelo nazadovala, kmalu pa se je konzutn zopet jel dvigati in dosega vedno večje številke. Toda plinarna bi lahko imela še lepše uspehe, ako njene naprave ne bi bile zastarele. To je glavni razlog za to, da to podjetje zdaleka ni aktivno in da je bilanca skrajno neugodna. Misliti je bilo na to, da se to mestno podjetje usposobi za naloge, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti.
Naprave so že tako zastarele in tako izrabljene, da nikakor ne zadoščajo več za preskrbo mesta, ki šteje z okolico vred 50.000 duš, s plinom. Pa ne samo to, treba je hiteti z modernizacijo, sicer se prav lahko čez noč zgodi, da naprave odpovejo in da mora potem plinarna popolnoma ustaviti obrat. Posledice si lahko zamislimo.
Vodstvo Mestnih podjetij je bilo pred dilemo, ali naj popravi zastarele naprave, ali pa naj si nabavi popolnoma novo mašlnerijo. Odločila se je za drugo alternativo, ki je tudi edino pravilna. Kajti če bi hoteli popraviti kotle, bi to stalo gotovo miliion dinarjev, vendar bi čez
A
zopet bi se pojavila nevarnost, da .{ obrat vsak hip ustavi. Tako pa * p mestna občina po dolgem Prou, ^ \v zadeve končno odločila za radikain B. šitev problema. V kratkem dobimo ^ rekoč popolnoma novo plinarno, kar se tiče glavnih naprav.	eČ
Plinarna dobi novo komor n °sjsje-namesto dosedanjega retortnega aV-ma. Nova vertikalna peč se bo kurl ofjl tomatično iz bunkerja, dočim Je j{0-doslej kurjač vedno metati premoK ^ tel. Nova moderna naprava omogo ^ največjo izrabo premoga in daje v tortP3 na kot dosedanja horicontalna re peč. Razen tega je produkcija K veli^e mnogo večja, kar je pri plinarnah ^ važnosti. Saj jc v napravah pn plavžih (kokerijah) koks slavni P $ dočim je plin postranski produkt. ^ nalna izraba peči za plin in za n ^ ske produkte je temeljni nauk o darnosti plinarn. Komorne
P‘C. ^
tud: mnogo čistejši plin, t. J- . pli*1 manj primesi, vsled česar ima ije' mnogo več kalorij in je s zaSt>' primerno več vreden kot plifl j de' relih retort. Važno je tudi, da se stilaciji premoga v takih peče	^t
cija katrana skoraj podvoji. * poSe' se gospodarnost naprave povec • danja dvoplinska peč do 3 lje služila kot rezerva.	.	,cj
Občina sl bo pri Mestni lirandinariet jela posojilo dveh milijonov p0po]. kar bo za nabavo novih nap«* ttJd noma zadostovalo. Predvideno po' nekaj drugih preureditev m na % stranskih naprav, ki so P°s*?n e. M«5* širjenjem obrata že zelo potr®° na občina se bavi tudi z J1**2, vaflL viti si naprave za pride 0$}W, b e n c o 1 a kot postranskega plinarne. Po tej važni industn. ^ jjti je vedno veliko povpraševanje Hani na pr. se s to produkc ' sj v
nekaj let zopet morali krpati drugod in zelo rentira. Računati je s tem
••■tasJi mariborska občina v doglednem času omislila to napravo.
Plinarna se bo lahko razširila, ker do-bl na razpolago prostor, kjer so doslej stale garaže Avtobusnega podjetja. Le-?se. razširi na vrt plinarne, kjer se postavijo nove garaže in delavnice.
Po dovršitvi vseh teh del bo plinarna zopet lahko obratovala racionalno, kar 9° tudi mestnemu gospodarstvu vprid. : H°sojilo bo plinarna amortizirala sama 12 svojih dohodkov in nikakor ne bo obremenila občine kot take. Odločitev testnega sveta, da modernizira plinar-no> ie vsekakor toplo pozdraviti.
Občni zbor Jug.-bolgarske lige
. oči je bil v hotelu »Orel« redni obč-fij zbor #Jugoslovansko-bolgarske lige. Zborovanje ni bila le bilanca ob koncu Poslovnega leta, temveč je bila iz vsakega poročila razvidna neomajna slovanska zavest, ki je tudi podlaga jug.-bol-žarskemu zbližanju.
Navzoče je pozdravil predsednik g. dr. Bukovec in zavzel svoje stališče do Češkoslovaške in Bolgarije z ozirom na se-aNi položaj. Tajnik g. prof. Šedlvy je y Poročilu poudaril gostoljubnost, s ka-?r° so bili sprejeti v našem mestu pev-8» znanstveniki in gospodarstveniki. ®stno blagajniško poročilo je podal g. ^ Dolar, dočim je ravn. dr. Tominšek vročal za nadzorni odbor. Vsa poročila r tyla soglasno sprejeta, nakar so sle-’'e volitve. Soglasno je bil izvoljen za fcdsednijca g. prof. Šedivy, podpredsed-n i!" ■SS' Bogdan Pogačnik, dr. Mast-.jpK in dr. Tominšek; tajniško mesto je rev^la ga. ravn. Rozmanova, blagajnik j' t Dolar in odborniki: gg. dr. Rapo-■A' dr. Žnuderl, dr. Vatovec, dr. Levec, i^ustrijalec Oset, tajnik Trg. gremija j aza. odvetnik dr. Kukovec, urednik Dohr, Maks Robič, Josipina Borst-r in Pavla Fras.
..^dzorni odbor: ‘gg. ravn. Stanko De-S in strok. učit. Marija Stoparjeva. .Redile so slučajnosti. G. dr. Rapotec u stavil predlog, da stopi liga v stik s Vi v Slovencem, ki živi v Bolgariji in -bi vsaj mesečno poročal politične in ^t)°darske zanimivosti iz bratske dr* _• Treba je tudi naročiti nekaj revij, s. predsednik je omenil, da bo v ne-v Beogradu občni zbor lig in bo niJlJ)0r Poslal tja dva delegata. G. Mastif Se je v imenu vseh zahvalil dr. Kuje Cu za trud in požrtvovalnost, nakar ,,Dredsednik g. prof. Šedivy po krajši
žaVi'" 0 deiu v novem poslovnem letu JlJČil občni zbor.
^*Hborske ielezniike delav-^ »ice se izpopolnjujejo
%jl °ci meseci so se po Mariboru raz-1^.* S°vorice, da bodo tukajšnje že-v Kr r delavnice polagoma preselili %£aa*jev° in druga železniška src-beij ; Stotine delavcev je pričelo skr-žrteyZu zaslužek in mnogi so sc bali Žiu0 -Pr«meslilve, kajti s številno dru-T°tj;i * jim bilo to skoraj nemogoče.
, "J1'1'. AuiezmsKU upraVii man {toijni° delavnice še povečuje in izpo-iekti ■ Grade se novi delavniški ob-\ri)r> "i\ ninogo strojev so montirali, ^kiij . ftos so v mariborskih železni-vih s< e . Vnicab montirali preko 20 no-W so ^ n«jtežje konstrukcije. Prav-slon• fr*^c|i graditi novo pisarniško ^ stal° P°te8 nove želez-iogloj.. °^l’tnc šole. V tem tehničnem j^rml11, hocl° montažne poslovodske *■ bri' bo-do sedaj vse v eni stavbi, Klovn oniogočulo hitrejše in boljše Jt* ;u Montažnega oddelka. V na-%iŠkii,Se Zadnja mnogo drugih že-,e nlariu slavh, kar vse dokazuje, da ^Ujejo orsliC železniške delavnice po-
Ij^j
°A ŽHTEV RUŠKE eksplozije ker • UMRLA.
VSaka zdravniška pomoč HvKD°stal ,«.♦ vcu Hinku Dltmajerju, ki ^ sta «« ru^e eksplozije, brez-io^bitn '1v!Vo^ včeraj ob 13. uri z re-l«t eSa Do‘;tomebilom prepeljali uinira-k' bri i tis^enca v Ruše. Včeraj ob
I	^tkeltsDl07li	tudl druga žrtev ru"
iu*Je ,smrtnim poškodbam. Poli-	* ob 16. uri v Rušah.
Vsakdanje življenje na Glavnem trgu
DROBNE OPAZKE O VOZILIH, PEŠCIH, NAPREDKU IN PROMETNIH ZAGATAH.
Edini, ki je »uradno zaščiten« pred prometnimi nesrečami na Glavnem trgu, je stražnik. Stoji sredi ceste, telovadi z rokami in tako urejuje velemestni promet, kakor ga prav upravičeno lahko imenujemo na tem križišču. Kolesa, vozovi, avtomobili in še procesija »nazadnjaških« pešcev... Kdo bi preštel tisoče prometnih vozil vseh vrst, ki po edinem državnem mostu prečkajo Dravo? Sicer je promet dobro urejen, čeprav se morda kak šofer ali voznik, ki pripelje po Tattenbachovi ulici, molče jezi, ko mora obiti velik krog, preden zavozi na most.
Zgodaj zjutraj se prične. Delavci, mlekarice, kmetice, ki vozijo na trg, potem pa uradniki. Nato pa vse križem. Najbolj »plečati« so avtobusi, ki zavzemajo kar preveč prostora. Posebno sedaj, ko popravljajo dovoz ter polagajo kable in cevi. K sreči so si izbrali prostor za oddih v kotu novega dela Glavnega trga, da
vsaj pri postajanju ne deiajo zgage. Sicer so jim pa mestni očetje zgradili prav lep kolodvor, ki pa še nima dokončnega lica. Včeraj so na streho pritrjevali lepe pokončne črke, razsvetljen bo tudi v kratkem in bencinska črpalka bo kaj kmalu nudila hrano avtobusom.*
Pa pravijo, da Maribor ni napreden. Ko se Ljubljana še prepira, kam naj po-satvijo avtobusni kolodvor — če ga postavi — sl^i naš že svojemu namenu.
In ne le kolodvor! Skoraj sredi trga se bo skril pod zemljo transformator, ki zdaj — obloženi z reklamnimi lepaki — moti promet ob ustju Koroške ceste. Še svetniki na spomeniku dobivarjo novo obleko...
Skratka:	Glavni	trg je s prometom
preobložen. In če pomislimo, da se bo prihodnja leta še povečal, vidimo, da bo treba resno pričeti akcijo še za en most* ki naj odvzame del prometa sedanjemu mostu in obenem Glavnemu trgu.
Prevzem hotelske restavracije
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva s 15. t. m. od hotelirja g, Maksa Jančarja prevzela staroznano in prenovljeno hotelsko restavracijo »ZAMOREC« v Gosposki ulici. Potrudila se bova, da bodo cenjeni gostje ob vsakem času z najboljšimi jedili in specialitetami divjačino ter z dobrimi vini lastnega pridelka v vsakem pogledu zadovoljeni. Sprejmejo se abonenti a la kart. Za obilen obisk se priporočata m. in F. Welngerl
m. Napredovanje. Iz pete v četrto skupino druge stopnje je napredoval tehnični svetnik inž. Feliks Celestina na Tehničnem oddelku v Mariboru.
m. Ir trgovinskega rešgislra. Pri tvrdki H. J. Turad se izbriše družbenik Turad Oskar ter ostane kot edini lastnik dosedanji družbenik Albert Fuchs.
m. Razdelitev nagrad s I. čebelarske razstave. Mariborska podružnica Slovenskega čebelarskega društva priredi drevi v zeleni sobi hotela .,Mariborski dvor“ svečanost z razdelitvijo nagrad udeležencem velike čebelarske razstave na Mariborskem tednu.
V nedeljo vse v Št. lij na sokolsko prireditev! Severna meja Vas kliče!
m. O socialnih in narodnostnih vprašanjih obmejnega ozemlja bo predaval dr. S. Pretnar v veliki dvorani Narodnega doma jutri, v nedeljo, ob pol 11. uri.
m. Občni zbor Društva jug. akademikov bo danes ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma.
m. 23 rojstev, 13 smrti. Tudi pretekli teden je bila umrljivost mnogo manjša, kakor pa število rojstev. Od petka do petka je v Mariboru umrlo 13 oseb, rodilo pa 23 otrok. Maribor je v tem oziru med prvimi mesti v državi.
m. Cvetko Ciril, znani vodja orkestrov, zborov inpianist, odhaja te dni na študij v Ljubljano.
m. Jubilejni nastop delavskega pevskega društva „Enakost“ danes ob 20. uri pri „Grmeku“ v Studencih.
m. Veliki uspehi Erike Druzovičeve na Nizozemskem. Operna primadona Slovenka Erika Druzovičeva je doživela v amsterdamskem gledališču, kjer je nastopila o priliki kraljevskih svečanosti, velik uspeh. Nato je gostovala tudi v gledališčih v Rotterdamu, Haagu in drugih večjih holandskih mestih. Sklenila je tudi angažma za leto dni. Spomladi pa bo gostovala mesec dni v ljubljanskem, zagrebškem in beograjskem gledališču.
m. Mestno poglavarstvo je razglasilo, da se smejo zopet vršiti seneni sejmi, ker se ni od 1. sept. pojavil noben nov primer slinavke in parkljevke. Živali v mestni klavnici morajo biti takoj sproti poklane. Slaninarjcm je vstop v mestno klavnico zabranjen.
m. Konkurenčna razprava za popravilo stolnice bo v ponedeljek popoldne pred cerkvijo na Slomškovem trgu. Razpravo bo vodil magistralni ravnatelj g. Rodošek, naVzoči pa bodo predsednik konkurenčnega odbora dr. Rapotec, škofov zastopnik, stolni župnik in zastopnik mestnega gradbenega urada.
m. Na mostu tudi ponoči delajo. Ker dela na obeh dovozih na državni most zelo ovirajo promet, bodo dela pospešili s tem, da so uvedli nočno delo. Včeraj so delali vso noč.
■■	Vse tapetniške izdelke
■■	in ves tapetniški pribor
kupite najceneje pri
»OBNOVA** F. Novak - Jurčičeva 6
m. Žile si je prerezal včeraj v Počehovi 28-letni viničarjev sin Franc B. Na pomoč so poklicali mariborske reševalce, ki pa so ga pustili v. domači oskrbi.
m. »Mariborski biljardni khifr« priredi jutri popoldne ob 14. uri v kavarni »Jadran« zanimivo tekmo, na kateri nastopijo poleg domačih mojstrov bele krogle še 4 najboljši Ljubljančani. Klubu se je posrečilo, da je za to tekmovanje pridobil tudi enega najboljši biljardistov v naši državi mag. pharm. g. Eisenbarta. Za domače barve pa je klub postavil naslednje gg.: Lepeja, Potočana, Hobacher-ja in Benderja, ki bodo ob tej priliki ime-
li	precej možnosti za trening za veliko medmestno tekmo Maribor—Graz, ki bo še to jesen.
m. Progo na Tezenskem kolodvora bodo razsvetlili. V torkovem »Večerni-ku« smo opozorili železniško upravo na nedostatek na tezenskem kolodvoru. Železniška proga pred kolodvorom je bila popolnoma nerazsvetljena, kar je pri vstopanju in izstopanju iz vlakov zelo nevarno. Naše opozorilo je uspelo, ker je bila včeraj popoldne na tezenskem kolodvoru posebna železniška komisija, ki je proučila, kje in kako bi progo razsvetlili, da to ne bo motilo signalnih naprav in predpisov. Upati je, da bo proga na tezenskem kolodvoru kmalu razsvetljena.
ELEKTRIFIKACIJA V STUDENCIH.
Na zadnji občinski seji v Studencih so sklenili, da poživijo javna dela, predvsem elektrifikacijska dela v Vodnikovi ulici v Studencih, tako da je sedaj cela ulica elektrificirana. Na Kralja Petra cesti je občina montirala še več javnih svetilk, tako da je ulična razsvetljava zadovoljiva. Koncem tega meseca in oktobra bodo podaljšali clektriško omrežje še v drugih ulicah v Studencih.
* V nedeljo koncert v gostilni »Novi svet«, Studenci. Vabi gostilničarka Te» Koren.
* Tečaji ruskega jezika (začetni in nadaljevalni) se bodo začeli s 1. oktobrom. Prijave v knjižnici Ruske Matice ob sredah in sobotah od 19.—20. ure (Sodnt ulica 9-III. Prostori Nar. strokovne zveze) in pri prof. Sokolovu, klasična gimnazija. Šolnina 20 din mesečno.
* Klnb koroških StovaBeev!Ne pozabimo na dogovorjenit i.zJeijpfi
menu jutri, v npd#}j0,,aa' Akdsej Osetov »Grič«. Zbirališče pri T?reh ribnikih ob pol dveh popoldne. Vrši se vettk tabor ob znano prvovrstnih kotinah. Zasledila se je menda tudi zaloga >dobre kapljice*. Ne zamudimo si ogledati to najnovejšo, od »Andreja« odkrito narodno trdnjavo. Dostopna je za mlado in staro. V slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo.
* Naprodaj! 19. IX. ob 10. uri se proda na javni dražbi pri glavni carinarnici v Mariboru avto znamke »Steyer« za 5500 dinarjev.
* Pozdrave it Londona iz HaiTdres-sers’-Club-a pošilja vsem svojim strankam srčne pozdrave Anton FKeger jun., damski frizer, Maribor.
* Dežuje! Oglasite se pri Julki Šalamun, Maribor, Aleksandrova cesta *9. Sprejema popravila.
* Poslovilo. Ker ob izstopu iz službe pri Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev nisem imel prilike osebno se posloviti od članstva, storim to tem potom, zahvaljujoč se vsem skupaj za zaupanje in naklonjenost, izkazano mi za mojega petletnega službovanja kot vodja manufakture, Zbogom in na svidenje; — Jože Rožaj.
* Kaajev steg skavtov ima letno skupščino jutri ob 10. uri v realni gimnaziji, Udeležba obvezna za vse članstvo v krojih! — Uprava.
* Spominski koncert v frančiškanski cerkvi. Društvo »Jadran« priredi v soboto, dne 10. oktobra ob 20. uri v frančiškanski cerkvi spominski koncert, posvečen blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Na tem koncertu Bo prvič v Mariboru nastopil g. Karl Ka-mušič, absolvent zagrebškega konze«*va-torija.
* Akademija Rdečega križa se,bo vršila v nedeljo, 18. t. m. ob 10. uri v Sokolski dvorani (Union). Pri sporedu sodelujejo dijaki srednjih šol. Vstopnina 5, stojišča 2, dijaki 1 din.
* Gg. državni nameščenci, zahtevajte nakaznice za šolske knjige v Nabavljal-ni zadrugi za tvrdko Z. Brišnik!
* Praški pevski zbor »Smetana« v riboni. V oktobru priredi ta znameniti pevski zbor pevsko turnejo po Jugoslaviji. V prvih dneh oktobra bo koncertiral tudi v Mariboru. Že sedaj opozarjamo prijatelje lepega petja na ta veliki kulturni dogodek.
* Staro-katoliška cerkvena občina vabi vernike in prijatelje na cerkveno pro-ščenje, ki bo v nedeljo, 18. t. m. s sv, mašo ob 9. uri v Narodnem domu. — Uradne ure bodo do nadaljnjega obvestila v dosedanjem prostoru v Tattenbachovi ulici 27-11. ob ponedeljkih od 10.—12. in od 16.—18. ure; ob torkih od 9.—12. in od 14.—16. ure; druge dneve od 14.—15. ure.
* Na jesenski velesejem v Graz 23. in 25. septembra za le 100 din s Putnikovi-mi avtokari. Prijavite se takoj pri »Put-niku«, Maribor!
* Milijoni Vas čakajo! Nove srečke drž. razredne loterije so dospele! V največji izbiri jih dobite pri viru sreče Potniku, Maribor in njegovih podružnicah v Celju, Ptuju in Gornji Radgoni. Pohitite!
*	Ure popravlja odlično in poceni in daje jamstvo za vsako uro delavnica M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka 15.
* »Grič«. Vinska trgatev. Domače koline (fureš). Novi sladki vinski moit. Grozdje. Vse vrste klobas.
* Klub koroških Slovencev. To nedeljo 18. IX. pri lepem vremenu izlet na »Andrej Osetov Grič«. Zbirališče pri Treb ribnikih ob pol dveh popoldne.
Rdeči križ Radvanje priredi v nedeljo, 18^ t. m. dobrodelno veselico v gostilni bunko v Zg. Radvanju. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revne dece, vljudno prosimo za obilno udeležbo.
* Šolske knjige in potrebščin« kupujte Pri Zlati Brišnik.
Kino
Union kino. Prvič v Mariboru »Sestra Marija, prekrasni velefilm. Camilia Horn, Pavel Javor.
Grajski kino. Danes premiera sijajne veseloigre »Moj sin gospod minister«. Hans Moser, Heli Finkenzeller, Hans Brausewetter.
šport
BSODHSm
Napredek estonskih atletikov
Estonska republika leži na onem vogalu evropskega kontinenta, ki ga z ene strani ližejo valovi Baltiškega morja, z druge pa se zadevajo vanj valovi Finskega zaliva in ki je vso zimo pokrit z debelo plastjo ledu. V tej mali državici živi dvanajstkrat manj prebivalcev, kot v naši državi, katero je narava mnogo bolje preskrbela z raznimi pogoji za športni napredek. Mi imamo boljša hra no, boljšo klimo, zdrave vode in mnogo sonca. Pa ima vendar Estonija močnejšo lahkoatletsko reprezentanco kot mi. Poglejmo le nekoliko uspehe estonskih atletikov na tekmah za prvenstvo države v Tallinu, pa bomo jasno videli koliko so nas prehiteli južni sosedje Finske.
Letošnji prvaki Estonske v teku so zek> dobri: na 100 m Toomsalu 10.9, na 200 m Kalam 23.1, na 400 Halik 51.7, na 800 zelo dober Vestoumse s časom 1.57.3, na 1.500 Pitiste 4.05.2, ria 5 km Pr6on 15.32.4, na 10 km Anier 33.07.2, na 110 m z zaprekami Talmre 15.7, 400 m z zaprekami Arve 57.4, skakalci so še boljši: skok v višino Kaldre 1.85, v daljavo Tamsalu 7.31, s palico Kiipsaar 3.80, troskok Raška 14.55, izvrstni so metalci, ki so poleg rokoborcev glavno orožje Eston ske na olimpijskih igrah. Krogljo je vrgel Kreek 15.23 m, disk Erikson 45.41, kopje Sule 70. 84, kladivo Annamaa 46.86. Vendar to še niso najboljši rezultati te sezone, temveč le rezultati državnega prvenstva.
Stojimo pred tekmami za balkansko prvenstvo, ki bodo v Beogradu
in prav je, da vzorno in uspesno delo estonskih lahkoatletikov postavimo sebi za zgled. Dvanajstkrat več nas je!
Borba za točke se nadaljuje
Prvenstvena sezona v mariborskem okrožju LNP-a bo dosegla jutri in prihodnjo nedeljo svoj višek, ako hočemo vzeti za merilo število prvenstvenih sre č^nj, ki so na sporedu. V Mariboru in na podeželju se bodo delile točke v obeh razredih in v vseh skupinah. Največ za nimanja je razumljivo za prvorazredne tekme, zlasti za one, ki se bodo odigrale v Mariboru samem. Tu sta na sporedu Maribor—CSK na igrišču Rapida ter Slavija—Železničar na stadionu Železničarja; v prvi je izid negotov, v drugi pa je Železničar favorit. Obe tekmi se začneta ob 16. uri ter nam obetata interesantno borbo za točke. Žal se prireditelja nista sporazumela, da bi odigrala svoji tekmi v okviru skupne prireditve na istem igrišču, tako da se bo publika morala odločiti za eno ali drugo tekmo.
V predigri bosta tekmovali na igrišču Rapida juniorski moštvi Maribora in Rapida, na igrišču Železničarja bo pa padla odločitev med rezervama Slavije in Železničarja.
Razen tega so še izven Maribora na i sporedu tekme: Mura—Rapid, ob 16. uril
na igrišču Mure v Murski Soboti: Gra-djanski—Lendava, ob 16. uri na igrišču Gradjanskega v Čakovcu; Ptuj—Drava, ob 16. uri na igrišču Ptuja v Ptuju.
Otvoritev šole za telesno vzgojo naroda
Včeraj je bila na svečani način otvor jena Šola za telesno vzgojo naroda. Njen glavni cilj je, da vzgoji našemu narodu strokovnjake za telesno vzgojo, ki bodo zmožni tudi duševno in moralno vplivati na mladino. Otvoril jo je minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Buič v navzočnosti odličnikov in zastopnikov športnih organizacij. Poudaril je, da telesna vzgoja ni samo vprašanje izkušenosti, temveč jc potreben poseben študij, kajti vzgojitelj mora biti pedagog, tehničar ter vzor mladini 1» moralnem iti nacionalnem pogledu. Šport se mora razvijati pod nadzorstvom, kajti sicer je lahko škodljiv. Ni cilj šole, da vzgoji nekoliko rekorderjev, nego vpliv zdrave telesne vzgoje naj se razširi na celo državo. Država želi šport, ki odgovarja vzgojnim ciljem človeštva. Šola, ki ima 47 gojencev ter odlične učitelje, ima za enkrat značaj enoletnega tečaja.
Uspeh mariborskih juniorjev na strelskih tekmah v Beogradu
Prejšnji in deloma ta teden so bile v 3eogradu junidrske strelske tekme, ki se jih je udeležilo nad 200 juniorjev iz vse države. Tekmovali so tudi štirje mariborski juniorji dijaki pod vodstvom g. prof. Cestnika. Vsi štirje so se dobro plasirali. Na mednarodni tarči je tekmovalo 153 juniorjev in je Janko Ribič zasedel 5. mesto. Tudi Novak, Krojs in Hochmii-ler so zasedli lepa mesta. Na drugi tarči pa jc pri mnogo hujši konkurenci odnesel Ribič 30. mesto, kar je tudi lep uspeh. Za nagrado je dobil samokres in puško na zračni pritisk. Ta teden so v Beogradu velike seniorske tekme, na katerih sor deluje tudi Mariborčan g. prof. Cestnik.
s. SK Slavija — Pobrežje je glasom sklepa u. o. LNP-a oproščen dolžnosti igranja prv. tekem podmladka v smislu par. 2., odst. 3. Pravilnika prv. tekem. Vse tekme njegovega podmladka bodo z rezultatom .0 : 3 verificirane za nasprotnika.
s. Kasaško društvo v Mariboru priredi 2. oktobra jesenske konjske dirke na dirkališču Tezno. Prijave se sprejemajo do vključno sobote, 24. t. m. pri sekretariatu Kasaškega društva, Maribor, Slomškov trg 3, kjer se dobijo tudi podrobnejše propozicije.
s. Tekma Ptuj—Drava prepovedana. Ravnokar smo prejeli vest, da so oblasti prepovedale odigranje drugorazredne prvenstvene tekme Ptuj—Drava, ki bi se morala odigrati jutri v Ptuju.
s. Meddržavna tekma Češkoslovaška— Madžarska za Švehlin pokal, ki bi se morala odigrati jutri v Pragi, se ne bo vr-
šila. Češkoslovaška vlada je namreč za-branila zborovanja v zaprtih prostorih in na prostem, radi česar odpadejo tudi vse športne prireditve.
s. Angleška reprezentanca bo imela 26. oktobra t. 1. v gostih izbrano enaj-storico evropskih nogometašev. FIFA je poverila sestavo moštva, ki bo zastopalo kontinent, odboru, ki ga tvorijo prof. Pelikan (Češkoslovaška), Mauro (Italija) in Lotsy (Holandska).
Razpis
zaključnega propagandnega lahkoatletskega meetinga zgi seniorje in juniorje, ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 2. oktobra ob 8. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti.
Prijave za to tekmovanje je poslati na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK Železničarja, Tržaška cesta, najpozneje do 30. septembra 1938 do 12. ure. Prijavnina znaša 2 din za osebo. Nagrad ni.
Tekmuje se na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva aedvignjena zavoja in je posuto z ugaski.
Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so včla njeni v JLAS-u.
Prijave, ki bi prispele prekasno ali brez prijavnine, se ne bodo upoštevale.
Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
Točke in vrstni red tekmovanja.
A) seniorji:
1. Tek 100 m — predteki.
2. Met kladiva.
3. Skok ob palici.
4. Skok v. višino z zaletom.-
5. Tek 100 m — finale.
6. Met diska.
7. Tek 3000 m.
8. Skok v daljavo.
9. Met krogle.
10. Štafeta: 800x400x200x100 m.
B) juniorji: »B« in »C«:
1. 100 m — predteki.
2. Met kopja.
3. Skok v višino z zaletom.
4. Tek 100 m — finale.
5. Tek 1000 m — razred B in C.
Sokolstvo
9. oktober — dan sokolskega .bratstva
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal proglas vsem bratskim župam, društvom in četam, da proslave spomin šti-riletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Na ta dan morajo vse sokolske edinice dostojno ko-memorirati smrt blagopokojnega kralja ter izkazati zasluženo čast njegovemu spominu. V krajih, ki so sedeži žup, je boljše, da komemoracije izvede župa skupilo z društvi, v onih krajih, kjer sta dve ali več društev, naj se prav tako združijo komemoracije.
Opozarjajo se vsa bratska društva, da
je 9. oktober proglašen za dan sokolske* ga bratstva. Dolžnost nas vseli je, na viden način in stvarno dokažemo svojo ljubezen do bratov, ki žive v nadlogah. Na dan sokolskega bratstva ne bi sme' izostati niti en član naše sokolske dru* žine, ki ima možnost, da čeprav z ntanj* šim prispevkom za socialni fond, ki Je namenjen siromakom, stori svojo soko-' sko bratsko dolžnost. Pokažimo svojo skrb in ljubezen v trenutku, ko so ti naj-bednejši v največjem pomanjkanju. S te111 se bomo najbolje oddolžili blagopokojne-mu kralju na dan njegove smrti.
1. Sokol I. — kolesarski odsek — v nej
deljo gremo vsi v Št. Ilj. Zbor ob P°' 13. uri na letnem telovadišču. Zdravo>
1. Sokol Maribor-matica poziva vse članstvo, da se v nedeljo, 18. t. m. pol'10' številno udeleži: proslave 20-Ietnice ■«’’ goslavije in javnega nastopa Sokola v St liju. Udeležba vseh edinic v kroju; o® ki nimajo kroja, pa v civilu z znakofr-Odhod ob 13. uri. — Zdravo!
Sah
S turnirja za prvenstvo severi10 Evrope
V švedskem mestu Erebru je bil, 1® smo že poročali, zaključen večji šahov ski turnir za naslov severno-evrops^! prvaka. Ta naslov si je osvojil ' Stahlberg. V naslednjem prinašamo s (e' ga turnirja eno njegovih najboljših Par' tij:
Retijeva otvoritev.
Beli: Stahlberg. Črni: K a,ris011' 1) Sgl—f3, Sg8—f6 2) c2—c4, e7-?6 3) g2—g3, b7—b6 4) Lfl—g2, Lc^ 5) Sbl—c3, Sf6—e4 6) Sc3:e4, l^'„\ 7) 0—0, Lf8—e7 8) d2—d3, Le4-b7.' e2-e4, 0—0 10) Ddl—e2, d7-d6 b2—b3,_e6—e5 12) d3—d4, e5:df 13) 5JS
32, Tf8~e& W ... Sd4—f5, Lf5? 17) De2:b2, f7—f6 18) b3-b4, "f 19) Sf5—e3, Ta8—b8 20) Db2—c3, S
—s7 23) Tdl—d4, Dd8-e7 24)
e5 21) c4—c5, Še5—f7 22) Tfl—eUjjjj?
'b7—c8 25) b4—b5, a7—a6 26)
Tb8—a8 27) Se3—d5, De7—d8 28) fl, Lc8:a6 29) Td4—a4, La6-b7 30)*: b7! Ta8:a4 31) Lfl—b5, Ta4:e4 32) W e4! Te8:e4 33) Dc3:f6+! in črni Pf#'
š. Mešani turnir v Debrecinu je bil ■#
djučen z naslednjim rezultatom: Ph nagrado si je osvojil znani mednaf°
turnirski mnictar T.ainS Qtnin*»r 7. ir v?.
tretie
turnirski mojster Lajoš Steiner z pol, drugo Gedeon Barcza z 8, Csasar s 7 in pol in četrto Kanya s >1 kami. Steiner je igral na tem turnirju | ravnost odlično ter je daleč nadkriUe vse svoje nasprotnike.
Za prvenstvo zvezne države
york je bil te dni v Kansenovi z manjši turnir, na katerem si je na '
prvaka osvojil s 7 in pol točkami Denker.
Ar°0
Kultura
Zagrebško kulturno pismo
V	umetniškem paviljonu razstavljajo ob stoletnici rojstva znanega zagrebškega romanopisca Avgusta šenoe zanimive dokumente iz njegovega življenja. Z veliko skrbnostjo so zbrali razne listine od krstnega lista preko spričeval, rokopisov, diplom do osmrtnice. Nekateri predlagajo, da se vsi ti dokumenti, ki so v privatni lasti, odstopijo mestni občini ali kakemu društvu za ureditev stalne razstave.
»Teden kulture«, organiziran v Zagrebu, je uspel. Izgleda, da današnjemu človeku teden dni kulture čisto zadostuje.
Zaradi novega umetniškega paviljona, ki ga gradi Meštrovič, nastajajo v smislu zagrebške umetnostne tradicije že spori: skupina umetnikov, na čelu z znanim kiparjem Auguštinčičem in slikarjem Babičem, zagovarja tezo, da je stari paviljon na Trgu kralja Tomislava bolj priročen za umetniške razstave. A novi paviljon naj Meštrovič sam uredi v nekako stalno galerijo svojih del. Menda je Me-štroviču vseh teh preklanj dovolj — pa se je lepo preselil v Split, kakor se Je pred leti največji hrvaški pisatelj v Beograd.
Krleža je izdal najnovejšo knjigo pod
naslovom: »Na robu pameti«. Naslov je prav simpatičen za današnje čase.
Na zagrebški radijski postaji je imel g. B. Sokolič, predsed. Novinarskega združenja, sekcije Zagreb, res jedrnato predavanje. Govoril jc o naših časnikih. Omenjal je, da vsak danes ve, da časniki lažejo, a da to ni njih krivda. Zaradi takega stanja obstoja ustmena kolportaža, letaki itd., v katero vsak bolj veruje kot pa v neke časniške vesti, časopisi morajo posvečati zaradi tega večjo pozornost raznim kriminalnim aferam in podobno. Moti se, je dejal predavatelj, kdor misli, da je to radi cenenosti. Ve£jo redakcijo stane dober kriminalni reporter veC kot pa državo univerzitetni profesor z asistentom vred.
Dodal bi k tem izvajanjem g. Sokofltfa, da je pač najtragičnejše stanje doseženo tedaj, ko se humoristični listi čitajo z resnostjo, a oni, ki bi morali biti resni — s humorjem.
Spomenik, ki ga bodo postavili v Zagrebu hrvaškemu kralju Tomislavu, bo največji na Balkanu. Visok bo nad 17 metrov. Za podstavek so že naročili sedemnajst vagonov granita iz Švedske.
Spomenik bo stal pred glavnim kolodvorom. Zanimivo bo, kam ga bodo obrnili. Jelačič z mečem simbolično kaže proti Madžarom; Meštrovičev štrosmajer mirno sedi in z diplomatsko gesto kaže proti jugovzhodu v smislu svoje ideologije, a Frangeševemu Tomislavu preostajata torej samo še dve smeri...
Danilo Viher.
k Celovško gledališče. Kakor v Gradcu, tako hočejo imeti Nemci tudi v Celovcu trdno kulturno postojanko v tamkajšnjem gledališču, za katero se Avstrija ni dosti brigala in je skoraj že čisto usahnilo. V novi sezoni, ki se prične dne 15. oktobra pod vodstvom intendanta Bartelmusa, je poskrbljeno za zadostna tvarna in umetniška sredstva, ki bodo o-mogočila redno in nemoteno delovanje gledališča. Pa tudi Solnograd dobi po večletnem premoru letos zopet tudi opero.
k. Prva števltak 2. letnika »Roditeljskega lista«, kakor že ime pove, poljudnega vzgojeslovnega glasila za slovenske starše, je izšla. Prinaša zanimive sestavke Anice Černejeve, Gustava Šiliha, Fr. Finka, dr. Schmidt in M. Vaude.
k Skopsko gledališče, ki ga vodi Velimir živojinovič in na katerem deluje tudi nekaj Slovencev, uprizori letos štiri
o rivOJ'
krstne predstave srbskih del: “° ^ Jevtiča »Dečka v sanjah«, Slovomifa^fa-stasijeviča »Vedeževalko Božano«> ^ Ijevičevo »Zlato je prekletstvo« 'n . ij s* Zvonimirja šubiča. Med tujimi de jjj« vprizore: Shakespeare »Zimska P*g ca« z glasbo Stevana Hrističa, _ y »Hudičev učenec«, Moliere »Žensk ^ la«, František Langer »Grand b enif vada« in »številka 72«, Ibsen »Gra'..^e' Solnes«, Schiller »Spletkarstvo >n zen« ter Pirandello »Neznanka«- j
k. Zagrebški umetniki za PaV,!*0*rO;
zagrebških slikarjev in kiparjev *e. čilo mestni občini spomenico, v zahtevajo, da se Umetniški Trgu kralja Tomislava prenovi, P* j d9 in zopet izroči svojemu namettH* postane prostor za razstave. u,Qf(l 'f predlagajo, naj se Meštrovičev ^ Zagrebu preuredi v stalno galenJ štrovičevlh del.	^
k. Nagrada za delo
granta. V Združenih državah ^ Amerike so razpisali nagrado ^ larjev za literarno delo. mora biti politični emigrant. Pfe ^11 razsodišča je Thomas Mann, k« > pe' pred leti Noblovo literarno na£ra ^t0'' lo je lahko roman, zbirka ese^e^,’
■^ka razprava ali nekaj podobnes ■
Gospodarstvo
Poglavje o racionalizaciji
kot
Danes je tudi v gospodarstvu tako
..	1	n	1	1	•	• 1
v zdravstvu: Za zdravljenje borzni je treba iztakniti vzrok. Sele tako moremo presoditi, če in v koliko je mogoče položaj izboljšali.
Tako je tudi z vprašanjem racionalizacije, ki jo večkrat omenjamo v Zvezi s kmetijskim gospodarstvom. Nas. zanima to predvsem, v kolikor zadeva slovensko zemljo in našo skrb Za kruh v ožjem in širšem pomenu Itescdc.
Racionalizacija je delo (gospodarstvo) razuma. To pomeni, da danes ne zadoščajo stara izkustva, posne-' Darije svoječasno dobrega, a današnjim razmeram nezadostnega dela m°čnih in pridnih rok, marveč, da Moramo temu priključiti razum, ki si ie usvojil znanost in njene tehnične
'zslcdke.
Torej razumno (umno) kmetijsko gospodarstvo, tako, kakršno je v indu-slfiji, kjer nadomešča skoraj delavčc-v° roko in ima vsak gib svoj določi smoter. Kdo bi kaj takega ne privoščil našemu oraču, vpreženemu k°t njegova živina od zore do mraka! “eveda je njegovo poslanstvo med brnijo in nebom nekaj drugega kol ono pod fabriškim krovom, a nekaj “lagoslova njegovega umnega gospodarstva bi pa le mogel biti deležen.
le ni tako. Pri nas delamo še yedno pretežno po zastareli šoli. Kaj |e temu krivo? Nemogoče, da bi bile o samo trma, neuvidevnost, zakrknjenost itd. Tukaj so globlji vzroki, segajo v glavnem v dve strani: v P°sestnc ali boljše: v socialne razmeji H n v celotno gospodarsko struk-"ro današnjih dni.
Ne da bi sc podrobno spuščali v etatistične podatke naših posestnih rszrner, naj omenimo, da je v Slovenji od okrog 150.000 kmečkih obratov .e °kr°g 25.000 pravih kmetij in okrog ,«•000 veleposestev. Vse ostalo so mali "toetje in bajtarji, Prilično tako raz-®rje bo tudi na Štajerskem.
*z tega . lahko razberemo, komu •Panjkuje kruha in kdo nima pod n°gami trdnih tal. Vidimo pa tudi, ^kaj je pri na«, — in v podobnih razmerah tudi drugod — racionalna za-
oziroma — da mu ne delamo krivice — previden. Zlasti praksa iz povojnih vrtoglavih dni kaže, da je ta previdnost večkrat koristna. Ali se ni že marsikdo z naglico in novotami opekel?! Racionalizacija je v zvezi z izdatki, ki jih je treba natančno pretehtali. A celo največja previdnost ne jamči za pozitiven uspeh, in to po krivdi gospodarske zmede. S strahom in izgubo pa ne more gospodariti nihče. Prepričani smo, da bi bilo tudi v pogledu racionalizacije takoj drugače, če bi imeli gospodarski red, to se pravi, če bi bilo med proizvodnjo in potrošnjo neko naravno razmerje.
Zgoraj smo omenili kulturno sta-
nje našega kmečkega računarja. S tem smo se dotaknili njegove poklicne ali strokovne zaostalosti. Moramo podčrtati, da smo strokovno povprečno še zelo zadaj, kar je nedvomno precejšnja pasivna postavka. Večje strokovno znanje bi sicer naših socialnih prilik bistveno ne spremenilo, pač pa gospodarsko precej razbremenjevalo. Naše kmetijske šole ne morejo zmagovati te narastle potrebe. Del njihovega učnega smotra bi si moralo usvojiti vse ostalo osnovno, meščansko in srednješolstvo. čemu neki imamo naravoslovne vede (biologijo, kemijo i. dr.)! Mnogo bi se moglo tukaj doseči v učnem in še bolj v vzgojnem oziru. Naše šolstvo nosi torej toliko krivde, kolikor ni usmerjeno življenjsko in ne uvaja mladine v vrednost praktičnih spoznanj, ki se vedno bolj pomika v ospredje.	IF.
Nervoznost na borzah
nača, kariijola itd. ie kaj hvaležen material za zamrznjenje.
Američani so postavili novo industrijo najprej na znanstveno podlago. V državnih in privatnih laboratorijih so iznašli nove metode, po katerih sadje in zelenjava zaradi nizke temperature ničesar ne izgubi. Tvomice imajo tudi sredi sa-donosnikov, ker mora sadje, takoj ko je obrano, zamrzniti. Po očiščenju, olup-jenju in drugih potrebnih delih, zavijejo sadje v celofanske pakete, ga pustijo 90 minut v hladilnikih in prenesejo nato v shrambe, kjer je temperatura na ničli.
revoz iz shramb v mesta opravljajo v vagonih-ledenicah, če je oddaljenost manjša kot tri ure, ni niti to potrebno. Trgovci imajo tako sadje v navadnih ledenih omarah.
Zdaj poizkušajo tudi v Angliji vpeljati nove tvornice za zmrzavanje sadja. Upajo, da jim bo uspelo kakor v Ameri-ci in računajo že na velik uspeh nove industrije, ker bodo potem zamrzlo sadje, n. pr. rdeče jagode in maline, prodajali vse leto.
j.0v°ljnega in prikladnega kosa zein-K\ ki človeka veže in priklepa nase 0? nudi jamstvo za gospodarski “Stoj. np rla rt.') odeania.
^l°j, ne pa da ga odganja.
A tudi trdne kmetije se drže bolj
. ^ tudi trdne kmetije se clrzc noij ž°Uservalivnega gospodarstva. To pa °Pet pove, da jo racionalnost dvorski račun, oziroma vsakokratni kun 8°spodarskega sklepa in tudi . "turnega stanja dotičnega računar-
j«*-------  i	 :	 rln
ie , Pred vsem moramo vedeti, da kuiet po svoji naravi konservativen,
Napetost v mednarodnem položaju se je še vedno odražala na borzah. Predvsem velja to za vodilne svetovne borze. Nejasnost položaja in strah prebivalstva, da bi utegnil spor zaradi sudetskih Nemcev dovesti do vojne, v katero bi se morala zaplesti večina držav v Evropi, pa tudi na ostalih kontinentih, se v tako kritičnih trenotkih, kakršni so sedanji, najbolj kaže v borznih tečajih. Kdor ima vrednostne papirje, jih skuša kolikor mogoče hitro prodati, ker se boji, da bodo tečaji še bolj popustili in da bo potem utrpel še večjo izgubo. Povpraševanja po papirjih v takih časih ni. Kupujejo le optimisti ali pa oni, ki položaj bolj trezno motre. Intervenirajo pa tudi emisijske banke, ki jim je poverjena naloga, da v takih trenotkih kupujejo državne vrednostne papirje, da ne bi pregloboko zdrknili navzdol.
Na njujorški borzi je bil te dni v nekaterih papirjih pravcati polom, ker so onstran oceana prepričani, da pride do vojne. Pri polomu so nekateri, bančniki utrpeli silne izgube. Z intervencijo notne banke se je tekmovanje vrednot navzdol nekoliko zajezilo, vendar beležijo notice še vedno izredno nizke tečaje. Podobno je tudi na večini drugih borz.
Položaj na velikih borzah se mora seveda odražati tudi na manjših. V Jugoslaviji se nazadovanje zlasti opaža pri markah in pri angleškem funtu. Poleg neugodne presoje mednarodnega položaja prihajo pri nas še drugi momenti v poštev. Ko se začne sadni izvoz, se redno pojavijo velike množine klirinških mark, izvirajočih iz izvoza v Nemčijo, predvsem jabolk n sliv. Preobilica mark in premajhno povpraševanje po njih mora tečaj potisniti navzdol. Da ne bi bil padec prehud, intervenira Narodna banka, toda ne v terminski kupčiji, kjer so tečaji marke še nižji. Narodni banki je na tem, da obdrži marko na višini 14 dinarjev, ker bi sicer nihanje onemogočilo kal-
kulacijo izvoznikov, ki bi tudi imeli od prenizke notacije izgubo. Marka, ki je še pred kratkim notirala okrog 14.40 do 14.60, je sedaj nazadovala na 14 in v ter minskem poslovanju celo pod ta nivo. Na drugi strani pa je povpraševanje po funtih veliko, ker je treba poravnati precej računov za uvoženo blago. To potiska tečaje navzgor, v obratno smer pa jih žene nazadovanje angleškega funta na svetovnih borzah, najbrže ker hoče Anglija sVojo valuto zopet spraviti v staro razmerje do dolarja, t. j. na pariteto 4.87, Pod vtisom alarmantnih vesti s kontinenta pa nazaduje funt v inozemstvu hitreje in je v Ameriki že zdrknil pod prejšnjo relacijo.
Najbolj se vidi nervoznost borze v no-tiranju državnih vrednot. Vsi papirji so popustili za več odstotkov, nekateri celo za več kot 10%, in to v dobrih par dneh Nekaj jih sploh ne notira, ker ni zanimanja zanje. Notice za denar že več dni ni in se čujejo na borzah le še tečaji za blago. Vojna škoda je v par dneh naza dovala od 490 na 465, agrarji od 91 na 87—88, 7% Blair od 95 na 88 itd. V industrijskih papirjih je nihanje tečajev razmeroma neznatno.
Borznih krogov se tudi v Jugoslaviji dasi ne stojimo sredi vrveža, polašča vedno večja nervoznost. Prihodnje dni utegne priti do razčiščenja položaja, potem se bo tudi nazadovanje tečajev ustavilo.
Zmrzavanje sadja
V	Evropi še ne poznamo večjih tvrdk, razven dveh treh manjših angleških, ki bi se bavile z zmrzavanjem sadja. V Ameriki pa sadje danes konservirajo že največ po novem načinu. Zamrzlega sadja porabi Amerika letno preko 80 mi lijonov kilogramov. Najboljše se da kon servirati češplje, rdeče jagode in maline. Pa tudi navadna zelenjava, fižol, Špi-
Suiak resna konkurenca Trsta
Rasistična politika, <ki jo je pričela uva-ati tudi Italija, je že takoj v prvih po-četkih pokazala, da bo imela v gospodarskem oziru vendarle nekatere ne-všečne posledice. Tako se je takoj opazilo v Trstu, da se bodo v bodoče vse židovske tvrdke izogibale Trsta kot dosedanje luke za blago v Levant, zlasti v Palestino. Kot vse kaže, se bo tozadevni promet v največji meri prenesel na našo luko v Sušak. Tržaški luki je bil s tem zadan še nov udarec, tako da bo poslej še bolj životarila ko doslej.
Utrditev tečaja klirinške marke
Klirinška marka je bila skozi ves čas v stalnem laviranju, zadnje tedne pa je nastajal položaj, da bo v tečaju do dinarja zdrknila colo izpod 14 din. Ta ne-izvestnostt ečaja je hudo prizadevala zlasti naše izvoznike, ki so utrpeli pri letošnji sadni kampanji na račun izpremi-njajočega se tečaja precejšnje izgube. Sedaj je končno posegla v to neizvest-nost sama Narodna banka in pričela kupovati klirinške marke po 14.20, 14.15 in 14.10 ter včeraj po 14 din, kar bo — kot izgleda — najnižji tečaj klirinške marke.
V	izvozniških krogih pa še vedno dvomijo, da bi te mere zadovoljile.
10	MILIJONSKI KREDIT MARIBORSKI MESTNI HRANILNICI.
Pred dnevi je bil v Beogradu mariborski mestni župan g. dr. Alojz Juvait in obiskal finančnega ministra g. Letico. Razpravljala sta o likvidnosti tukajšnje Mestne hranilnice. Minister je odobril, da smejo občina, oziroma mariborska Mestna podjetja ‘jamčiti Mestni hranilnici v Mariboru za najetje 10 milijonskega likviditetnega kredita pri Narodni banki. Z nedavnim posojilom 8 milijonov dinarjev, ki ga je dobila Mestna hranilnica’ od
Daljic
A MARIJA ROMUNSKA:
25
potita nojega
Vjv, aba nas je pričakoval na obali. Bil je tedaj na tala Sv°k življenjske poti. Fascinirajoče se je leske-Šltt> Modrina njegovih oči sredi močno zagorelega mote K?	Takrat	sem	šele prav občutila, kako zelo
11	Pomorščak: mornar, Anglež in knez.
Nai obal| je stal, obdan od gardnih in častnih čet
rdečih
nam unif°rmah', tudi maltski guverner, državni ot0]testnik Njenega Veličanstva, podkralj in gospodar
•	a> stari sir Lintorn Simmons.
•fcio n ie tioičen Anglež, kakršnega si radi predstav-Dosta ie izvet1 Anglije. Njegova visoka in stasita °bra7V? ic bi,a odeta v škrlatno rdeč kroj. njegov Sledn 1C bil rdcčkast m dovršen s samozavestnim po-na ^r kratko sivo brado. Glavo mu je pokrivalo °erien° ??tisnjeno uradno pokrivalo z belim, valovitim
•	Dil je prijazen gospod in ves dobrodušen. SJKcl nastop noči je ugasnil rdečo svetlobo neba,
,nne in	a	_	*	»v	_Xm>nS1i cnnr tiari
Vs0 in morja ter zbral čredo večernih senc nad
oew. r.a''no- Peljali smo se v slavnostnem sprevodu (astnf. x N^alette. po katerih so bile razpostavljene vod,‘-ete Konji so počasi peketali po utrjeni cesti, vk	Dristanišča v sredino mesta. Vozili smo se
kler s'e	mostove ter skozi stebrišča in oboke, do-
feale. h’ končno odprla pred nami prosta Strada ^za Vq avr|a mestna cesta Med vso vožnjo so nas Jaških vrst pozdravljali s ceste, balkonov in
oken navdušeni vzkliki meščanov. Povsod so visele nam v pozdrav v vetru vihrajoče zastave.
Na drugem koncu Strade reale smo zavozili zopet nisino dosti več, kajti mraku je sledila zelo naglo noč na viseče mostove, pod stebrišča in oboke, toda videli ter pregrnila čez pokrajino, stavbe in ljudi svojo črnino.
Bilo je že popolnoma temno, ko smo se pripeljali v San Antonio, v palačo maltskega guvernerja, v kateri smo se naselili.
San Antonio, ljubljeni kraj!...
Kdo opiše veselje prve prebuditve v popolnoma novem svetu! Prejšnji večer je bil lep, a prenagel, da bi si bili mogli med vožnjo vse ogledati in zapomniti. Toda po nekaj dneh vožnje po morju se mi je zdelo, ko smo prispeli v palačo, da se tla pod mojimi nogami še vedno zibljejo, da sem še vedno na krovu ladje. Bila sem omotična in otopela in želela sem si samo spati, spati, nič drugega kakor spati. Kako lepa pa je bila prebuditev sredi južnega jutra... prav za prav vzhodnega, kajti bolj kakor vsem drugim je podobna Malta Sveti deželi. Zdelo sc mi je, kakor da sem se prebudila v deželi duhov. Vse okoli mene je bilo čarovnija, vsak gib in vsak obris je izdihaval mir in lepoto.
Ena izmed vrat naše spalnice so vodila na male stopnice, ki so se končale v vrtu. Na polovični višini je stala nizka streha, na katero je bilo mogoče priti brez težave. Prvi pogled s tiste preproste ploščadi je vplival na mene tako, da ga ne bom nikoli pozabila.
Obzidana oaza, samotna podoba skritosti in orien ta, labirint večinoma neznanega drevja, vse navzkriž
pa male in gladke stezice. .Onstran obzidja še gostejšo drevje, še bolj za nova odkritja ustvarjen svet.
Tam	ni	bilo nobenih	obrobljenih gredic,	kakršnih
sem bila	do	tedaj vajena	povsod: bile so le	velike, s
stezami presekane lehe, po katerih je rastlo bujno, irt pisano rastlinstvo po svobodni volji, napolnjujoč čisto ozračje z najprijetnejšimi vonji. Nad vsem tem so pa letali in švigali pisanobarvni metulji, brenčale so čebele in druge male krilate živali — otroci sonca. Vse je pelo, brenčalo'in čvrčalo kakor v kakšni čarovni simfoniji. In bogastvo cvetja! Kakor pravljica, ki je v severnih pokrajinah popolnoma tuja in nemogoča.
Roko v roki sve stali z Ducky na mali strehi iti strmeli v vso tisto krasoto. Bili sve prevzeti in nemi. Brez besed pa sve čutili: čarobni vrt! Najini srci sta nama ob vsej tej lepoti izvabili solze v oči.
Počasi, skoraj boječe sve odšli v tisti nebeški vrt, da si ga	ogledave in se	napijeve njegove lepote. Hodili sve	po	njem kakor	v sanjah. Oranže!	Da, res-
nične oranže! Visele so v senci gostega listja, bile še niso zrele, toda vse polne kaleče sladkost!.
Odkrili sva, da je bilo povzročitelj najlepšega vonja tnalo, čisto neznatno cvetje neke vrste oranž. Pč visokih stenah so plezale najraznovrstnejše vrtnice: velike svetlorumene, rdeče. bele... Cvetica, ki sem jo tam prvič videla, je bila bugenvillia, ki je pokrivala stene kakor pisana preproga.
Kdo naj popiše naše vzhičenje! Toliko vonja, toliko barv, celo mor je. lepote. Pa tudi na oni strani zidu so se še širili vrtovi, prav tako obzidani in v vseh cvetje, v vseh dehtenje. Nad vsem pa tako neskončno čisto nebo in tako blesteče sonce!
Stran g
»Več er n Ikc
V	Mariboru, 3ne 17. IX. 1938.
Državne hipotekarne banke in z novim ZanlmhlOStl kreditom se bo likvidnost hranilnice še j--------------------------
povečala.
NOVA PRAVILA GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE.
Kmetijski minister je te dni odobril nova pravila Glavne zadružne zveze. Ta določajo, da je Glavna zadružna zveza vrhovna ustanova vsega zadružništva v državi. Število članov Glavne zadružne zveze je neomejeno. Zveze, ki so članice Glavne zadružne zveze, morajo vplačati deleže sorazmerno s številom včlanjenih zadrug in zadružnikov. Delež znaša 1000 dinarjev in daje pravico na en glas na skupščini. Naloga Glavne zadružne zver ze je ščititi in pospeševati interese vsega zadružništva v državi in podpirati zadružno šolstvo. Ona predpisuje navodila za vodenje knjig, sestavljanje letnih zaključnih računov, navodila za revizijo zadrug in zadružnih zvez ter zbira in objavlja statistiko vsega zadružništva.
g. Trgovinska bilanca s Francijo je le
tos precej pasivna, v prvih šestih mesecih znašajo pasiva 29.9 milijonov din, do-čim je lansko leto v istem razdobju znašala aktiva 261.1 milijona din.
g. Cene zlata so zadnje dni na londonski borzi zelo poskočile, tako da so dosegle višino iz leta 1935. Povpraševanje pa je še vedno zelo veliko.
g. Nemčija odobrila kontingent za sadje. Naš delegat Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Berlinu poroča, da je Nemčija odobrila naši državi kontingent za sadje, in sicer za predelavo v mošt itd. v znesku 800.000 mark. Nemške oblasti so tudi odobrile za naše zlate parmene in zlate renete ceno 34 mark, iranko Bodenbach.
g. Plačevanje kmečkih dolgov. Kmetje so do 31. julija t. 1, plačali na račun dolgov 50.4 milijonov din, od tega v Ljubljani 11.4 milijonov. Doslej so plačali kmetje na račun prve in druge anuitete skupaj 193.8 milijonov din.
g. Števik) avtomoblloV na svetu. Iz poročila ameriškega trgovinskega urada je razvidno, da je lani število avtomobilov na svetu zelo naraslo in Je sedaj na vsem svetu 43.08 milijonov voz.
g. Provizija pri prodaji angleških funtov. Okrožnica Narodne banke pravi, da bo odslej pri prodaji angleških funtov zaračunala za provizijo in manipulativne stroške 2 in pol promili, tako da bo odslej prodajala angleške funte po 239 dinarjev.
g. Sejmi 19. septembra: Braslovče, Zidani most, Šmarje pri Jelšah, Crenšovcl, Vinica in Št. Janž pri Dravogradu.
g. Na graškem sejmu, ki je odprt od
17.	do 25. t. m., bodo razstavljeni najrazličnejši proizvodi industrijskega in agrarnega značaja, ki bodo za vsakogar zanimivi ter poučni. Posebno bogata je kmetijska razstava z mnogimi novimi pridobitvami v tej panogi.
»Apolon s faunsko nogo"
LORD BYRON JE BIL PRVI POBORNIK VITKE LINIJE IN DIETE.
V	prejšnjih časih se ljudje niso mnogo brigali za to, če so se po tridesetem letu odebelili. To je bilo včasih celo mično. Goethe se je na primer zelo razveselil, ko je po povratku iz Italije našel dobro kuharico, ki mu je mojstrsko pripravljala jedila. Postal je debelušen, toda nikoli se mu ni zdelo, da bi to škodilo njegovi lepoti, čeprav je bil precej ničemem.
Eden njegovih pesniških sodobnikov, lord Byron, pa nasprotno mnogo polagal na telesno kulturo. Mogoče zato, ker je bil že od poroda pohabljen. Imel je nogo deformirano. To svojo telesno hibo je hotel popraviti s tem, da je krepil vse ostale organe. »Apolon s faunsko nogo«, kakor so nazivali res lepega pesnika, je bil vešč mečevalec, še bolj spreten pa plavač.
Nekega dne so govorili v družbi o antični pravljici o mladem Leandru, ki je preplaval Helespont, da bi prišel do svoje oboževane Here. V Byronovem času še ni bilo rekordov na daljavo in plava-
nja na 70 kilometrov kakor danes. Družba je bila mišljenja, da je tak podvig nemogoč. Byron pa je vsem ponudil stavo, da bo preplaval Helespont. — In res. Leta 1810. je odšel v Carigrad in poiskal mesto, kjer je Leander po ljudskem izročilu preplaval morski preliv. In Byron je preplaval rokav med Sestosem in Abi-doso!
Slavo1 ljubimec žena pa je pazil tudi na svojo figuro, in mnogi njegovi sodobniki so se mu zato rogali. Iz ironičnih pisem njegovih sodobnikov spoznamo, da sc je pesnik oblačil zjutraj v debele majce, sluge so ga pa z majhnimi vrbovim' šibami »tepli«, dokler se ni oznojil. AH pa je ob svitu pretekel nekaj kilometrov, oblečen v debel sviter. — Tudi v jedi je bil umerjen. V onem času so bile v modi samo težke jedi. Byron pa je izbiral samo lahka jedila, ribe, sadje in solate. Nekatere dni je sploh pil samo čaj ali pa kavo. Mnogo je jedel tudi sir in mleko brez kruha.
ORNA ZEMLJA V EVROPI
Na Poljskem je 3300.000 posestev in poljedelskih naselbin. Dve tretjini vseh ne presegajo 5 ha zemlje. 19.000 posestev zavzema ploskev nad 100 ha, ki predstavlja 27% obdelane zemlje.
V Jugoslaviji se bavi s poljedel skim gospodarstvom 2 milijona ljudi, — od teh nimata dve tretjini več ko 3 ha zemlje. Približno 10% pa jih sploh nima astne zemlje. Ti se bavijo s poljedelstvom kot najemniki.
V Bolgariji pa nasprotno prevladujejo majhne kmečke naselbine. 65% vseh kmetovalcev nima več ko 2 do 5 ha zemlje, t. j. 6 desetink obdelovane zem-je. Posestva s 30 ha zavzemajo samo dvajsetino orne zemlje.
V Turčiji pripada posameznemu cmetu 15—20 ha zemlje. Velika posestva, ki so razlaščeno versko imetje, so tu državna last
Na Madžarskem ima le 1644 posestnikov kmetije nad 100 hektarjev, medtem ko pride na 779.000 prebivalcev največ 1 ha, t. j. okoli 4% vse obdelane zemlje.
ALI POZNATE SVOJ ZNAČAJ?
Odgovorite si na naslednja vprašanja. Brez skrbi in brez pretvarjanja, zakaj vprašanja niso nevarna: 1. Ali ste radi sami? 2. Ali ste se Igrali z drugimi otroki, ko ste bili majhni? 3. Ali hodite radi na taka mesta, kjer je mnogo ljudi? 4. Ali bi se radi udeleževali družabnih izletov, zabav in podobno, če bi imeli za to pri-
na javne slavnosti, povorke in podobno? 6. Kakšen poklic bi vam bil najprijetnejši? 7. Ali bi vam bilo prijetno stalno nastopati pred javnostjo, bodisi kot govornik, igralec in podobno? 8. Ali vas moti prisotnost drugih pri delu, ki se nanje dobro razumete? 9. Ali vam je prijetno, kadar vas kak neznanec ogovori? 10. Ali se radi spuščate v razgovor z tujimi ljudmi, n. pr. kadar sedite nekje v čakalnici ali se peljete v vlaku, avtobusu in podobno? 11. Ali se radi seznanjate z ljudmi in sklepate nova prijateljstva? 12. Ali se vam je zahotelo kdaj, da bi najrajši od vseh ljudi utekli nekam daleč proč? 13. Ali hodite radi na obiske k svojim znancem? 14. Ali izvršujete radi naročila in ukaze? 15. Ali imate veselje z nakupi in drobnimi življenjskimi skrbmi? 16. Radi govorite? 17. Imate radi ropot in nemir?
18.	Ali pogosto razmišljate o sebi? 19. Ste pri delu zbrani ali vmes snujete fantastične načrte za bodočnost in sanjarite? 20. AH premišljujete in preudarjate dolgo, preden se za nekaj odločite, ali preden neko delo končate?
PET LET JE IMELA SINA V KURNIKU
Prejšnji mesec je dobila policija v Šo-pronu (Madžarska) anonimno pismo, v katerem je pisalo, da imajo zaprtega v hiši bratov Lihi, ki je ena najbogatejših v vasi, 30-letnega starejšega brata Jerneja Lihla. Brat bi naj bil zaprt tam že pet leti in sicer v nekem skritem delu dvorišča. Policija skraja tega ni hotela verjeti, ali preiskavo je le napravila. Ta-ložnost in sredstva? 5. Ali bi radi hodili krat se je pokazalo, da so stvari še vse
hujše, kakor je javljalo pismo. Lihla so našli v nekem kokošnjaku vsega raztrganega in umazanega; bil je mršav kakor okostnjak, lačen in ves v ranaiu Detektivi niso mogli ničesar izvedeti od njega, ker se je bratu omračila pamet. Na vprašanja je odgovarjal samo z zna* ki in nerazumljivimi glasovi.
Preiskavi se je posrečilo pojasniti zločin, kakršnega še ne pomnijo v madž^rr ski kriminalistiki. 1933. leta je prijavi Lililova mati policiji, da je odšel nien najstarejši sin študirat v Nemčijo. Dejansko sta pa mati in njen mlajši sin zaprla brata v kokošnjak, ker se ni hotel odpovedati dediščini. Ta tega ni storil v vseh petih letih, kljub temu, da je večkrat stradal in mu niso prinašali niti vode. Javnost je strahovito razburjena in vse pričakuje, da bosta zverska mati in njen sin obešena; kajti madžarski zakon je v takih primerih drakonsko strog. '
MUZIKALNI G. B. S.
Georg Bernard Shaw je v svoji mladosti obiskoval nekega svojega sorodnika, ki je imel hčer. Nekoč se je gosti' telj obrnil po večerji proti Shawu in dejal: »Kolikor vem, si zelo muzikalen. Zakaj pa nikoli ne poprosiš naše Mary, da bi ti kaj zaigrala?« — »Prav zato, ker sem »muzikalen«, je strupeno odvrnil Shaw.
KONZERVNA RESTAVRACIJA
Skupina ameriških tovarnarjev konzerv je prišla na zanimivo reklamno domislico. V vseh večjih mestih so odPr» posebne restavracije, v katerih vas P°' strežejo izključno s konzerviranimi ie' dili. Konzerve odpirajo vpričo gostov, tako da se ti lahko sami prepričajo 0 svežosti« jedi, razen tega pa da se navadijo spretno odpirati konzerve, da spoznajo njih kvaliteto in udobnost Prl' pravljanja. Jedilni listek teh konzervnih restavracij obsega nekaj sto .jedil.
X Kobra zadavila otroka in razgnala pogrebce. Ko se je vrnila neka mlad3 mati iz okolice Kaira v hišo, je našla v zibelki velikansko kobro, ki se je omotala okoli njenega otroka. Mati J® pograbila sekiro in planila na kobro, je nato pobegnila. Ko so se dan za .ten* zbrali v hiši pogrebci in družina, se 1? kobra znova pojavila. Pogrebci so' rMs!l'
i,	da je zli duh, ter so se razbežali. $e‘e policiji se je posrečilo, da je ubila 4 me' tre dolgo kačo.
X Pes *je ustrelil svojega gospodari®'
Neki farmar iz Medstona v Angliji s® K odpeljal z avtomobilom na lov. potjo je zagledal zajca. Ustavil je avtp’ pomeril in ustrelil. Ali puškin pok J prestrašil njegovega lovskega psa, k’ > začel skakati po sedežih ter sprožil dr11' go puško. Strel je zadel farmarja v P,e ča, da je bil na mestu mrtev.
PodHitelc
Češko pismo
Olomouc, 16. septembra.
Danes smo se vozili z avtobusom čez Mano, na bogatejši, najpestrejši del Ce-škoslovaške. Saj poznate to pokrajino, če ne s potovanja po njej. pa vsaj iz čeških filmov. Pokrajina najlepših narodnih noš, belih oblačkov ir. pesmi. Zdaj je spremenila svoj obraz. 2e kilometrske ravne črte avtomobilske ceste, ki hiti zdaj v hrib, zdaj v dolino, so ji vzele dosti nekdanjega čara. Kmetskih vozov skoraj ni več videti; ptice so kar nekam izginile. Namesto njih brne pod nebom letala vseh vrst, vseh oblik. Preobračajo se, zdaj se poganjajo kvišku in se iskre v soncu kakor srebrna. Nisem jih še vidol toliko •skupaj kakor na 70 km dolgi poti od Brna do Olomouca. Potem pa kolone vo* jaških kamionov. Mladi fantje v jeklenih čeladah. 2e od daleč jih vselej zagledamo, vstanemo in jim mahamo z zastavicami, ko drve mimo nas. Ko so še daleč, se nam zde njih obrazi kakor onemeli od skrbi ali bog ve od česa, toda potem se zjasni, roke se dvignejo in nam od-zdravljajo. Hite na vse strani — dosti Je na meji krajev, kjer jih utegnejo potrebovati. Doma so pustili starše, dekleta, žene, prihodnost pa je skrita. Pritisk mobilizacije, pripravljenosti, ki mora biti moreč, se nožna vsepovsod. Kako Je vse
to v nasprotju z vsem drugim, kar nas obdaja! Dih vojne — kakor ledena burja ob vročem soncu.
Ob cesti sem samo za trenutek, ko smo morali zaradi popravljanja ceste voziti počasneje, ujel pogled starega cestarja. Nemo, prazno je strmel v nas, v naše plapolajoče zastavice. Roka se mu je že dvignila kakor iz nekakšne navajenosti, toda sredi zaleta Je obstala in padla nazaj. Sam ne pojde služit, toda bog ve, ali je sam, ali se morda ni pred uro poslovil od njega sin in mu ga je vzela cesta, daljna, hiteča kilometre ravno po planjavi, v hrib, v dolino.
Po mestih vise črne zastave. Obletnica Masarykoye smrti. V Brnu je stal sredi trga Lajanskega katafalk, ves v cvetju. Še mi smo položili nanj venec. Ob strani straža legionarjev. Iz svetovne vojne. Francija, Italija, Sibirija. Daljen spomin na junaške čase bojev za svobodo, opomin za prihodnost. Potem v vetru se zibajoči plameni na velikih žrt-venikih, stotine, ki stoje v nemem molku.
Tu samo črne zastave. Spomin na črn dan; dvakrat črn se nam mora zdeti danes.
Olomouc je živ kakor mravljišče. Prisrčno nas sprejmejo, še govore poslušamo, potem pa se odličniki od nas poslo-ve. Resni časi so, samo za trenutek so se lahko za nas odtrgali od dela, zdaj pa morajo spet nazaj k njemu. Obžalovanje na njihovih obrazih ni narejeno, ne, ne.
Radio bruha neprestano nove vesti. Spopadi tu, tam. Toliko in toliko mrtvih, ranjenih. Strojnice, ročne granate. »Kaj niso imeli vse, kar so hoteli? Čemu silijo v vojno, ki bo najprej zadela nje?« Uganka je to, vpliv tistega blaznega, strupenega mitosa, ki je zakrivil že toliko svetovnih tragedij. »V stradanje silijo!«
Še bolj kakor drugje občuti človek to v tem mestu, kjer je grobišče naših vo-jakov^ tisoč dvesto majhnih, enakih krst v vlažni betonski votlini in nad njimi kapelica s preprosto, nerodno naslikano, a vendar tako živo kalvarijo.
Toliko skrbe vsi za nas, na vsakem koraku, da nam je nerodno, ker jim krademo čas v teh težkih časih »Plinsko masko zase in za moža sem že prej kupila, zdaj pa Jo morata dobiti še oba otroka« nam pripoveduje neka gospa.
»Ali se bojite vojne?« vprašam bivšega legionarja, ki me spremlja po mestu.
»Bojimo? Ne! Kako se bo končalo, kako se mora končati, vemo. Vemo, da nismo sami. Nismo vklenjeni kakor je videti na zemljevidu. Toda preden bo konec, bodo žrtve. In še potem. Zmagati moramo in boirio!«
Nič več ga nisem izpraševal, a je sam nadaljeval: »Drugo Španijo hočejo narediti Iz nas, pa je ne bodo. Španija je bila demokratska država, kakor smo mi, samo na svojo bodočnost ni mislila. Bodočnost pa je v pripravljenosti. Mi smo pripravljeni. Pa vsega tega zdaj ne bi bilo,
če bi bila angleška politika spretnejš • Anglija dela isto. napako, ki je zagreSl., svetovno vojno. Kupčuje, namesto da * povedala, da ho branila mir. Rusi so 0 govorili z vejikimi manevri ob Baltske .-:;orju. Gospod lord pa samo izjavlja, položaj ni brezupen.«
Grenke so te besede. Pa mi? . v Zdaj je že pozen večer, noč. Sedim majhnem baru, v kotu in pišem to P°j_ čilo. Godba igra vesele kose, pa ne vzs ' Časih se razleti na tleh kozarec, P3,.^ iz prešemosti. Samo da sc za tren«> . razpodi mora, ki tlači vse. Pri s?sej->3-mizi sedi skupina letalcev, ki pojejo-nes so dobili uniforme, jutri poletijo-»Kaj pišete?« vpraša eden od njih- ,
pAVPm mn	An	jC
Povem mu. »Napišite, da nas je pa smo močni. Ne damo se!« sem že slišal te dni to besedo, pa ie , rom enako močna, prepričljiva.
V	bar pride mož, ki prodaja slike-.v pet minut dobim sliko tatička
*	posvetilom letalcev drugega let. P Dr. Edvarda Beneša« in z njihovim’ v.^ plsi. In spet besede: »Ne damo se-4 . jel bi te ljudi.	y
Pozno je že in jutri pojdemo nove kraje, v nove dogodke. Tih ta -v igra, novi vojaki v novih uniforma« K jj hajajo. Sam sem sredi njih, nekje na ^ pa morda že spet regljajo strojnice-.^, bc žrtev za nov mavzolej, za nove _ ^ ne hrastove krste.
kpmflR
kupite najceneje in najbolje v knjigarni in papirnici ▼ MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13
Katero prevozno sredstvo bo ostalo: letalo, zrakoplov ali parnik?
poročila, nočna glasba. — Beograd: 11 Prenos proslave v Doboju. 12 Opoldanski koncert. 20 Narodne pesmi. 21 Zabavni koncert. 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Sofia: 20.55 Opereta »Dijak prosjak«; — Praga: 19.30 Dvorakova opera »Rusalka«. — Pariz: 20.30 Simfonični koncert. — Lille P. T. T.: 20.30 Prenos iz pariške opere. — Varšava: 20 Večerni koncert.
PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA.
Ljubljana: 12 Opoldanski koncert. 18 Popoldanska glasba. 20 Zdravice. 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Beograd: 12 Opoldanski koncert. 17.20 Pesmi. 18.30 Komorna glasba. 20 Prenos iz opere. — Sofija: 20.30 Simfonični koncert. — Praga: 20.25 Večerna glasba. — Pariz: 20.30 Mehulova opera »Joseph«. — Rim: 21.40 Simfonični koncert. — Varšava: 19.30 Orkestrski koncert.
teh bo zmagalo nad drugimi. Povprečno pride voznina na najhitrejšem prekomorskem parniku na 15 dolarjev, za Zeppelin 40 in za letalo 15 dolarjev. Te cene se bodo v bližnji bodočnosti močno predrugačile. Letala bodo lahko prepeljala z enim poletom 150 potnikov, zrakoplovi pa 200. Pogonski stroški pa ne bodo zaradi tega nič večji. Voznina bo potlej znašala za Zeppeline 9, za letala pa 6 dolarjev; voznina pri parnikih bi ostala seveda neizpremenjena, ker so parniki danes skoraj že povsem dovršeni, kar se tiče uporabe pogonskih snovi itd.
Tako prihajamo ob koncu do zaključka, da bosta postala letalo in zrakoplov v bližnji bodočnosti prav močna konkurenta parnika pri prekooceanskem prevažanju. Zato ni nič čudnega, če so nekatere prekooceanske parniške družbe pokupile ponekod že polovico delnic raz-
r je hitrost vseh teh prevoznih sred-danes do skrajnosti zmanjšana, bo ^ odvisno od voznih cen, katero od
Njegovi sedanji proizvodi:
VODA ZA USTA KREMA ZA ZOBE
Krema za zobe v tubah: rožnata — nepenasta bela — penasta Novost št. 407 Izdatno nepeneie >e sredstvo sa snaženje zob
skoro 2C0 let stara in preizkušena svetovna znamka
REGISTRIRNE
BLAGAJNE
ANKER
Računski stroji
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodn:kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak, tast, stric, gospod v
Sevajte
P°nudbe
in
Pfevajanje
Pri
krojaški mojster
v četrtek ob pol 19 uri v 42 letu po kratki, mučni bolezni za vedno zapustil. Pogreb blagopokojnega bo danes, >7. septembra ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 20. septembra 1938, ob 7. uri v MagdaJenski cerkvi. Maribor, dne 17. septembra 1938.
taluJoZa soproga Tončka; Milica in Stanko, otroka in žalujoče rodbine Sonnenwald, Klasinc, Kodrič, Adamčič, Kranjc in Potrč
^osDoska 3	Tel.	26-
Vse za šolo in oisarnol r ap r. nalivna peresa itd.
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
svojo davčno moč/o
Podružnica: CELJE
Mali oglasi
MALO POSESTVO
na prodaj, dve sobi, kuhinja in veranda z vrtom. 5 minut od postaje Tezno. Cankarje-
va ul. 19.
Razno
JOS. T1CHV IN DRUG
Konces. eiektrotehnnično do djetje, Maribor, Slovenska ul 16, teL 27—66. 'zpeliule elektroinstaiacije stanovanjskih hiS. vil. gospodarski!' objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, eiektroin-stalacijskega blaga do kon i »rt-čnih cenah
DVOKOLESA
motorji šivalni stroji, novi modeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikliev, pneu-maiika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna* F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26.	291
STROJEPISNA DELA
razmnoževanja, svetlobne ko pije, prevajanje najceneje pri Kovaču, Maribor, Gosposka ul. 46.___________________ 680
2S00 DIN
potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91
POSTELJNO PERJE
v veliki izbiri od Din 8.— na^ prej v vsaki kvaliteti in ce. ni, kemično čiščeno. ravnokar dospelo pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24, 1179
»MAKO« PERILO
liigijensko, neraztrgljivo, za veliko in malo v zelo bogati izbiri, tudi po meri v teku 6 ur izvrši ceneno »Luna«, Ma ribor, samo Glavni trg 24. 1178
KROJAŠKO PODJETJE
s širokim krogom odjemalcev se proda za 8000 din. Vprašati: Marijina ul. 24.	1210
VRTNO VESELICO
v gostilni »Hartberger«, Studenci. Streljanje na dobitke. Začetek ob 15. uri. 1181
POSTELJNE ODEJE,
post. perilo,
pernice.
zglavnike.
madrace,
koce,
post. perje,
puli.
nileti
najcenejše v specijalni trgovini A. ŠTUHEC. — Stolna ulica 5.	1147
ŽIMNATE MADRACE
poceni na prodaj. Hrastnik, Jadranska 21.	U62
Veliko
HALO!
Vsako nedeljo in praznik koncert v gostilni Lešnik — Nova vas. — Vabljeni! 1161 Lepo
CE HOČETE
ret dobro vino piti. morate v »PreSernovo klet« priti. Tra-fenik v Gosposki ulici. 1173
GAMBRINOVA DVORANA.
Prvovrstna domača hrana. abonenti se sprejemajo. 1172
V gostilni Kren (Kletnenšak) v nedeljo
»PRLECKE pogače«.
sveže domače klobase, pristna vina.	1158
Halo!
»MARIBORSKA MENZA«
Slomškov trg 6 (bivša »Javna kuhinja«), nudi vsakemu gostu najboljša in najcenejša jedila. Se priporoča nova lastnica M. DrCar. 1202
Jutri, v nedeljo vsi na VINSKO TRGATEV v gostilno Slker. Nova vas.
Se priporoča krčmar. 1208 Oddam priprost
GOSTILNA »WEBER«
Pobrežje. Koncert železničarske godbe (SchOnherr). 1212
OSVETA INDIJSKE BOGINJE
je novi veliki ljubezenski roman, ki ga je pravkar začel prinašati »Družinski tednik«. Zahtevajte breziplačno številko na ogled! »Družinski tednik«, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 27.	1198
Posest
1207
Prodam
NOVOZIDANA HIŠA
10 let davka prosta, 7 sob, klet,, vrta 500 m3, v industrijskem predmestju Maribora, nosi letno najemnine 10.000 din na prodaj izpod vrednost ne cene. Hipoteka 30.000 din, potrebna gotovina samo din 42.000. Informacije pri: Po-stržin, Pobrežje. Gosposvetska 56, pri Mariboru. 1100
APNENI PRAH
za gnojenje po din 20.— za 100 kg in vsa druga umetna gnojila oddaja Kmetijska družba. Melje.	1102
Lepo opiemljeno
SONČNO SOBO
oddam samo boljšemu gospodu. Jože Vošnjakova 21-111.. za sodnijo.	1153
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam s 1. oktobrom. Koseskega ulica štev. 22.	1194
SOBO s ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Betnavska cesta 39.	1139
SOBO in KUHINJO
oddam. Tezno, Ptujska cesta 44.	1136
ENODRUŽINSKA VILA
v V. okraju oddam v najem. Naslov v upravi.	1061
PARCELA
na prodaj po ugodni ceni. — Pekre, Reiserjeva cesta. 1177 Nedeljo, dne 18. t. m. ponovi I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru
Popolnoma opremljena SPALNICA
in kuhinja s stanovanjem sre di mesta radi premestitve na prodaj. Istotam novo žensko kolo na prodaj. Naslov v upravi.___________________1047
SVEŽE BOSANSKE SLIVE
za vkuhanje in Dekmez kg din 3.50, franko voznina, razpošilja košare po 50 kg G. Drechsler, Tuzla.	1060
Enonadstropna novozgradba, f blizu Tržaške ceste, 85.000 Din; novozgradba. dvodru-žinska, strogi center, 180.000 din; posestva od 35.000 din naprej; gostilne, vile, več-nadstropnice prodaja Zagorski, Maribor, Aleksandrova 33 1142
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politlrane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme oo nalnfžjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48
Naie
blago za zavese
olepša Vaš dom in ja napravi udobnega.
Tekstilna NdctcMt
prinaša pravilno.
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixi. 9-t
LEPO SOBO
s souporabo kopalnice oddam gospodu. Prešernova 18-1. — Vrata 8.	1150
GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. 5 Gledališka ul. 10, vrata 1. 1201
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Vrbanova 6-1. Dvoršek. 1191
SPREJMEM GOSPODA
na stanovanje in hrano. Einspielerjeva 26.	1187
KABINET
s prostim vhodom Koseskega 41.
oddam.
1189
CISTO POHIŠTVO
za eno osebo. Aleksandrova cesta 35-1., dvorišče. 990
PRODAM POSTELJO”
in več različnih stvari po i nizki ceni. Naslov v upravi ; lista.	1192
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam takoj. Pobrežje, Zrkovska c._33.____________1183
SOBO IN KUHINJČT
oddam stranki brez otrok s 1. oktobrom. Ciril-Metodova ul. 10. Studenci.	1188
TRISOBNO STANOVANJE v centruinu blizu Darka oddam. Ogledati si od 10.—12. in od 15.—18. ure. Naslov v upravi lista.	1175
Novozgradba. Pobrežje, šest stanovanj, vrt, 42.000 din — Novozgradba z velikim stavbenim prostorom,	centrum
mesta, 450.000 din.	Enonad-
stropna hiša z gostilno, prekajevalnico, 3 orali zemlje, 85.000 din. Dobičkanosno po-sestvo, 32 oralov. 120.000 din. — Posredovalnica	»Rapid«.
Maribor, Gosposka 28.	1168
Kupim
STANOVANJSKO HIŠO,
obremenjeno ali deloma na odplačilo. Naslov v upravi.
1167
Prodam
2 POSTELJI
nočno omarico in globok otroški voziček. Cankarjeva ul. 15. Tezno.	1203
LEPO PRAZNO SOBO
v centru mesta oddam boljši osebi. Kopališka 4-H, desno. ____________1213___________
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo za 400 din. Smetanova 51, J. nadstr., desno.	1199
Nov okrogel
STROJ ZA PLETENJE
znamka »Anos«. poceni prodam. Kupec se pouči. Naslov v upravi lista.	1191
IZABELA-GROZDJE
iz trte, ceneno na prodaj. — Loška trt: 18.	1126
POCENI NA PRODAJ:
2 para gojzaric, 2 trenškota, 1 ženski plašč, 2 pernici in 4 podglavniki. Mlekarna. Trg svobode !.	1141
STAVBIŠCA
z vsemi dovoljenji, tudi na obroke, Pobrežje, Sokolska 23.	1166
OTROŠKA POSTELJICA
na prodaj. Jadranska 52-1.
1148
PRODAM
novo, enonadstropno trgovsko, poleg še dvodružinsko hišo in 4228 kv. metrov zemljišča, pol ure od tuk. davnega trga. Cena 140.000 din; sedemstanovanjsko hišo, vrt, mesečni donos 1000 din, cena
80.000 din; krasno novo vi-Ilco, vrt, 42.000 din; vzorna posestva: 55 oralov, vseh kul tur, 8 glav gov. živine, 4 konje, 24 prašičev, cena 330 tisoč din; 30 oralov, blizu žel. postaje ob banovinski cesti;
200.000 din; 60' oralov, tik banovinske ceste. 10 oralov vinograda, velik sadovnjak in dr., 370.000 din. Posredovalnica Ivan GODINA, Maribor, Aleksandrova ceftto M.
1157
L JAVORJEVA SPALNICA
in otroška postelja na prodaj. Samo od 8. do 10. ure. — Sodna ulica 9-II.	1165
VIOLINA Yk
na prodaj. Koroška cesta 108.
1170
ANGLEŠKO OBLEKO
še novo, poceni prodam. Marijina 24, trgovina. 1209
Sobo odda
Novozgrajeno
ENODRUŽINSKO HIŠO prodam. Vprašati:	gostilna
»Novi svet«. Gosposvetska — Studenci.	1138
STAVBENE PARCELE v bližini mesta z Jako lepo lego, poceni na prodaj. Kupnina se lahko plačule v obrokih. Vprašati: Pobrežje, Na-sipna 55.	1121
NOVO HIŠO x dvema sobama in kuhinjo
takoj oddam v najem. Spod. Radvanje št. 43.	1149
Prodani
ENODRUŽINSKO HIŠO z velikm vrtom. Marija Brezje It. 89 pri Mariboru.
1085
KUHINJO. SOBO
in sobo s štedilnikom takoj
oddam. Gozdna 10. Maribor.
1133
SPREJMEM DIJAKINJO iz boljše družine kot sostanovalko k lastni hčerki, šestošolki, na stanovanje in hrano. Vprašati; VVildenrai-nerjeva ul. 16, vrata 2. 1197
SOBO IN KUHINJO
in posamezno sobo. Nasipna ul. 58, Pobrežje.	1196
SOBO s ŠTEDILNIKOM
oddam s 1. oktobrom. Vprašati: Mesarska ul. 5.	1125
SOBO. KUHINJO. KABINET oddam. Radvanjska 30. 1154
OPREMLJENO SOBICO oddam. Koseskega 35. 1159
SOBO in KUHINJO
oddam takoj. Aleksandrova cesta 27. Studenci. 1171
sobo s Štedilnikom
oddam. Sp. Radvanlska 25. Nova vas.	1163
LEPE STAVBENE PARCELE 700 do 1000 m’, idealna lega brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, za eno- in dvodružinsko vile ugodno na prodaj. Pojasnila: Mejovšek, Košaki 55, ali Tattenbachova ul. 13, telefon 2467.	887
Snažno opremljeno SOBO
oddam gospodu. Vrbanova ulica 6.	U56
SOBO s ŠTEDILNIKOM
tako) oddam. Studenci, Kralja Petra cesta 14.	1084
Melje, Erjavčeva 8.
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Tattenbachova ul. 18, pritličje levo. 1195
SOBICO
oddam. Delavska 53.
1180
Volnene
edele
llaielasie
eleie
šivane
odele
v največji izbiri pri
raslimi BUtleld!
Maribor, Ootposkaiil. 14
Lok al
LOKAL
oddam s 1. decembrom na Aleksandrovi cesti 61. Vprašati v II. nadstropju. 1182
TRGOVINO mešanega blaga na promet-
nem kraju vzamem v najem. Ponudbe pod »Eksistenca« na upravo »Večeraika«.
1137
Stanovanla
STANOVANJE
oddam s 1. oktobrom. Sp. Radvanjska 63, Nova vas. 1062
TRISOBNO SONČNO STA-
, , novanje
s kopalnico In vsemi pritiklinami v novejši izgradbi takoj oddamo. Naslov v upra vi Usta.	1076
Sončno enosobno
STANOVANJE
s kuhinjo oddam s 1. oktobrom za 375 din. Smoletova 10. __________________ 1134
SOBO in KUHINJO
oddam. Radvanjska 33, Studenci__________________ 1131
Oddam
SOBO s ČUMNATO
in delom vrta. Vodovod, elek trika, bližina postaje Tezno, 250 din. Pojasnila: Gosposka ul. 52-1., levo, med 11. in I. uro.	112
Prvovrstno štirisobno STANOVANJE v III. nadstr. Scherbaumove-ga dvora se odda takoj v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Maribor. Grajski trg 5.	1124
LEPO STANOVANJE, sobo in kuhinjo z vrtom v Studencih oddam mirni stran ki. — Zlata Brišnik. Sloven-ska 11. 1146
DVOSOBNO STANOVANJE
pod enim ključem oddam s 1. oktobrom samo odraslim osebam. Vprašati:	Ogrinc.
Gregorčičeva 22. v ponedeljek od 9. do 11. ure. 1108 Iščem lepo,'
2 GOSPODA SPREJMEM
na stanovanje in hrano. Poseben vhod. Mlinska 21-1.
1135
Lepo
SOBO s ŠTEDILNIKOM
takoj oddam. Smole, — Zg. Radvanje. Hostejeva 2. 1144
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
poceni oddam s 1. oktobrom. Vprašati: Radvanjska cesta 30-L___________________1074
Oddani SOBO s ŠTEDILNIKOM.
Dr. Vrstovškova 23. Vprašati: Koroška 18.	1109
NA STANOVANJE
sprejmem boljšega delavca. Loška ul. 5-1, vrata 7. 1176 Kompletno opremljeno
KABINET
s prostim vhodom s hrano ali brez. Gosposka 58, vrata 12 a.	1190
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda. Stritarjeva 44. 1200
Službo Išie
DOBRA KUHARICA
išče službo Ponudbe pod »Sa mostojna in pridna« na upr.
1110
ŽELIM SLUŽBO SLUGE
k podjetju. Mizar z lastnim orodjem in kolesom. Naslov v upravi »Večernika«. 1174
PRIDNO DEKLE
za vsa hišna dela sprejme ta koj Smolej, Zg. Radvanje — Hostejeva 5.	1143
Službo dobi
PRIDNEGA VAJENCA
za manufakturno trgovino sprejme. A. Poš, Maribor, Aleksandrova c. 27.	1073
PREDILNICA V MARIBOR*
išče večje število izvežbani11 delavcev (moških in žensK/ za krilna vretena. Ponudb na upravo lista pod »F!yer*-1075
SLUŽKINJO
za kuho in vsa hišna dela ta-koj sprejme 3članska uradniška družina. Terčalc, Rus?;
1123
ŠIVILJO IN KROJAČA.
ki bi delala doma, sorejmeni’ Marijina 24.
ČEVLJARSKEGA VAJENCA
sprejmem. Pobrežje. Sl oni š; kova 13	Ur'
__________
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vse sprejmem. Vprašati je med 10. in 11. uro predpoldne v Cankarjevi 26, P's?£ na.	H28
MLADO NATAKARICO
v gostilničarsko službo, Ponudbe poslati na naslov-gostilna Turk. Murska Sobota.	l1^
Sianovame lljg
VOJAŠKI VPOKO.IENEC
išče opremljeno, sončno, se-parirano sobo kot stalno sta* novanje. Mogoče tudi s kosilom in večerjo. Cenjene P®' nudbe na upravo pod »Cis soba«.	1°55
Pouk
ENGLISH LESSONS ,
Miss Oxley Krekova 18.
1. oktobra.
687
MADAME GLEBOFF
donne lecons francais, *n' glais, theorie, conversatio11. Krčevina 7. Za kalvarijo. ,
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA in FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. ^ strova 15, pritličje. lev°-^
NEMŠČINA g.
se poučuje. Istotam na P\ daj moški jesenski (nov;
1206
zimski plašč. Wildenrai»etr^ va 16-1, levo.
Znanla želi
pre'
Soliden, zmožen
MESAR z mojstrskim izpitom i'1	0.
moženjem išče znanja z * spodično ali mlado vdovo j di priženitve. Dopise > »Sreča« na upravo.	—-
POZNANSTVO o
z mlado inteligentno 0 nj
želi starejši, dobro sltu ra-podjetnik. Ponudbe na UP vo pod šifro »Bom zve jj(j4
Naše novo volneno in svileno fol
za lesen je zopet nekai posebnega v okusu in Oglejte si našo talogo, ker je to v -ašem lastnem >nl
Tekstllana Bttdeffeldt
Maribor, Gosposka 14
118*
Jesenski damski modeli
pravkar prispeli. Cene zmerne!
s.	IVAN	KVAS. ml.
Maribor, Aleksandrova c. 32 klobu£arstvo
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ie naša iskreno ljubljena žena, odnosno nonadomestljiva mati, gospa
Marjana Predikaka
dne 16. septembra 1938. ob 4. uri po dolgi' mučni bolezni za vedno v Gospodu zaspa*a-Pogreb predrage pokojnice bo dne 18. septembra 1938. ob 16.30 na pobrežkem pokopališču.	.	.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerK'> Sv. Magdalene, dne 19. septembra 1938
7• uri-	Žalujoči	ostali.
Mal’ položi dar domu na o
Izda ju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tlaka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsok dan ob r0ye
V	el ju na inesec prejeman v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ccniku. Uredništvo in uprava: IVlaribor, Kopališka ul, 6. Telefon uredništva i« 0
it. 25-67. Pofcol čekovni nično It. 11.409.