Pottnlna plačana v gotovini
Cona 1 Din
	
IZHAJA VSAKO SOBOTO	Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamol
Štev. 15.	V Ljubljani, dne 17. decembra 1932. Leto 1.
Na kraljev dan
»Ljudje nimajo več kraljev, ker jih niso vredni«, je zapisal neki moderni mislec.
»To je velika misel«, je pristavil človek, ki je bil po srcu revolucionar.
Vsi se spominjamo na bajke svojih mladih dni: Nekoč je živel kralj... Kralj je v teh bajkah osrednja postava, okoli njega se suče vse, kar se dogaja, on je vzor dobrote, pravice in resnice. Tako se izoblikuje v otroku pojem Kralja. Navadno je star, z dolgo sivo brado, z zlato krono na glavi, z žezlom v roki, ogrnjen z lepim plaščem. Če je kdaj hudoben, sc konča bajka s tom, da ga zadene kazen. Pa boste rekli: ravno te bajke ustvarjajo tak pojem o kralju. Če bi otrokom pravili drugačne bajke, bi gledali na življenje drugače. Mogoče. Ali bi bila to sreča za otroka? Ali ne odgovarja taka ureditev sveta in življenja najbolj otroški duši? Ali ni morda to nujna zahteva onega reda, ki nam predstavlja svet v pravi harmoniji? Ali je ta red sveta potreben samo v bajkah za otroke? Ali ni to morda splošna človeška potreba? Ali ne vidimo mitične dobe narodov, pri prvem urejenem življenju, pod vlado kraljev. Ali niso mnogi tisti polzgodo-vinski kralji prišli v bajke in narodne pesmi. Ali jih ni sam narod za njih delo obdal tu in tam z viteškimi deli in junaškimi zmagami? Od kod vse to?
Gotovo odgovarja vse to naziranje oni notranji zavesti človeka, ki sluti srečo za sebe in za svoj rod le, če živi v urejeni družbi. A družbi mora nekdo načelovati, nekdo mora biti najvišji prav tako, kakor si to predstavljamo v našem verskem življenju, kjer je Bog obenem stvarnik, oče in vladar. Kakor je vera v ta svetovni red sreča za človeka, prav tako si predstavlja red med ljudmi, ker le tak red more služiti blagru družbe. Zato je naraven človek vedno monarhist. Nagon samoohrane mu vodi mišljenje; on se zaveda, da ljudje nismo neumrljivi, iz domačega življenja ve, kak nered nastane na domu, če umrje gospodar brez določenega naslednika. Naraven čut ga sili, da isto zahteva za državo: zato je stalnost kraljeve družine nekaka skala, okoli katere se razvija življenje naroda. V tem je temelj dedne monarhije.
Pa se bo reklo: tako sodijo naivni preprosti ljudje. Mi živimo v moderni dobi, odrastli smo že starim nazorom, daleč smo od bajk. Res je! Ali za to bajke nimajo cene? Ali ni morda sreča človeštva vedno enaka, ker se človek v svojem bistvu ni izpremenil! Ali ne hrepeni ravno današnje človeštvo po onem redu in miru, ki bi bil sreča za vse? ... Ali ni morda v otroškem naravnem in naivnem čuvstvovanju — pogosto največ resnice? Res je, da je svet med tem napredoval in preživel tudi druge oblike državnega življenja — a čudno, da je v vseh oblikah državno življenje osredotočeno v eni točki, v osebi vladarjevi, ki nadomestuje kralja in uživa vse tisto spo-
lisi
štovanje in prednosti, ki gredo kralju. Razlika je samo v stalnosti. A ravno ta stalnost jc včasih rešilna. Le poglejmo nemir po republikah ob času predsedniških volitev, koliko boja! In kje je rečeno, da je predsednik kandidat najboljši in najpopolnejši od vseh. To vidimo posebno pri mladih slovanskih državah. Zato ni čudno, da naj večja svetovna demokracija, britski imperij, zvesto varuje dinastični princip. Angležu ne pride na misel, da bi se igral z republikanstvom, ker čuti vrednost stalnosti, ki se vzdržuje z vladajočo rodbino. Mi vidimo, da so samo politično vzgojeni narodi zreli za republiko in celo oni priznavajo prednost monarhije. Vse slabe strani vlade, korupcija, strankarstvo, nepotizem itd. so v republiki prav tako doma, kakor v kraljevini. Slabi državniki, koristolovci, sebični špekulanti itd. se prerinejo lahko v ospredje tu in tam. Seveda v današnji dobi so se tudi kralji modernizirali in stoje življenju mnogo bliže nego nekdaj. Angleški, švedski, belgijski kralj n. pr. žive s svojim narodom prav tako kakor predsedniki republik — kot prvi državljani, vladarji in služabniki svoje države. In če pogledamo 18. stoletje, vidimo, da so ravno prosvetljeni vladarji bili sodobne sile človeškega napredka. Lahko se ugovarja, da vladarji ne vladajo sami, da Sb pogosto odvisni od svoje okolice, da je vedno nevarnost, da jih premamijo klečeplazci in licemerci — a vse to velja v isti meri za vse oblike vlad, kajti vsi smo ljudje in vedno je mogoče, da slabi prevladajo nad dobrimi.
Kralj je torej predvsem ideja, ki združuje, dviga in predstavlja v sebi državno celoto, on je osrednja sila; kakor se usmerjajo misli državljanov, da s tega enotnega središča zopet odsevajo prameni v vse smeri obširne periferije.
Ako z vsega tega modrovanja o kraljih in vladarjih pogledamo na naš lastni položaj, spoznamo takoj, kaj nam je kralj ... Pravijo, da se vrednost mnogih stvari spozna posebno, če pomislimo, kako bi bilo, če bi jih ne bilo. Če hočemo s tega stališča presojati nas položaj, pridemo takoj do zaključka, da bi brez kralja ne bilo — Jugoslavije. Kajti kam bi se bila usmerjala vsa naša sila v borbi za svobodo, če bi ne bila že v naprej dana osrednja točka vsega našega programa. Saj bi celo skoraj vkljub temu naši doktrinarji ne bili našli prave skupnosti! In ko so samopašni politi-karji in častihlepni koristolovci res prignali stvar do skrajnosti, — kaj nam je še ostalo? Kralj in država. A kaj bi bila država brez kralja? Kdo bi bil reševal Jugoslavijo v onih usodnih dneh. Edino avtoriteta kralja in vera vanj je premagala oni grozni prehod, ki je bil edini izhod iz slepega labirinta. Preveč imamo žalostnih zgledov danes v Evropi, da bi se ne zavedali velikega pomena, ki ga predstavlja kralj v naši državni skupnosti. Kajti mi smo še vedno trije v enem in ta trojica bi se razbila, če bi bilo treba voliti — enega iz njih. Naši Poljaki in Čehoslovaki so nas opravičeno zavidali za srečo, da imamo domačo kraljevsko družino, kar omogoča našo stalnost. In kdo naj vlada namesto kralja? Kje bi bila danes Jugoslavija! In kdo naj vlada brez kralja? Besi! Besi!... V današnjem razvratnem in vse zanikujočem času vidimo na delu razdiralne, uničujoče sile... V imenu napredka? ... Naj nam ne prihajajo z naprednostjo ljudje, ki hočejo kazati svojo inteligenco s tem, da ne vidijo tega, kar vidi najpriprostej-ši človek. Tudi naši kulturni delavci koketirajo s smermi, ki so naperjene proti sili, ki nas druži. To ne priča o jasnem pojmovanju našega položaja. Mi vemo, da je danes obrnjenih na nas sto in sto topovskih žrel od južne strani. Kdo naj nas obvaruje pred njimi?
Jugoslovani imamo vladarja, ki ga moramo spoštovati. Rastel je ob enem s svojo državo. Videl je vojno, borbe in trpljenje. Komaj je zasijala zmaga, je preživel vse notranje boje in reševal državo pred propastjo. Imamo^modernega vladarja, ki želi, da se uveljavlja svetovni napredek v naši državi v korist vseh slojev in da Jugoslavija stopa v skupni vrsti s sosednjimi, predvsem slovanskimi državami. Njegova popularnost med narodom je dokaz, da narod pravilno pojmuje poslanstvo kralja, kakor je podal tudi kralj narodu dokaz udanosti naši najvišji misli: samostojni, neodvisni narodni državi. V tem znamenju — in samo v tem! — tega sc v polni meri zavedamo! — bomo zmagali!
Čudna pota jugoslovanskega akademskega
društva »Triglav"
Jugoslovansko a. d. »Triglav« javno vprašuje* mo tole: Ali se članstvo J. a. d. »Triglav« strinja z izjavami predsednika in nekaterih drugih odbor* nikov? Ce se strinja ali pozna vsa razbojništva, ki jih je napravil fašizem v svoji desetletni vladi v Julijski Krajini? Ali se strinja z ukinitvijo 531 osnovnih šol, razpustom 782 prosvetnih društev, ali odobrava rop dveh zadružnih zvez, tatvino mili* jonskega premoženja v posojilnicah in hranilnicah v Julijski Krajini, umoritev petih mladih Slo* vencev, tisočletja kazemat onih, ki so ljubili slo* venski narod, požig in plenitev slovenskih kultur* nih domov, ukinitev slovenskih kulturnih dobrin, ukinitev vsega slovenskega tiska na ozemlju 500 tisoč Slovencev, popolno uničenje vsega sloven* skega izživljanja, preganjanje slovenskega jezika v cerkvah itd., itd.
Ali smatra slovenska inteligenca, včlanjena v Jugoslovanskem a. d. »Triglav«, da so štirje bene* čanski levi, ki so bili sramotno znamenje našega hlapčevstva in suženjstva s strani benečanskih
V zadnjih dveh številkah Vašega uglednega lista ste pisali o inozemcih in o brezposelnosti domačega delavstva. V zvezi s tem ste cesto omenjali grafično delavstvo in izrazili mnenje, da podpisana organizacija ne vrši v zaščito domače* ga delavstva ničesar in da vrši v pogledu tujcev mlačno politiko, ki ni v skladu z brezposelnostjo, ki vlada v vrstah njenega članstva. Čutimo dol* žnost, da obrazložimo to zadevo in objektivno razložimo dejanski položaj ter - tako popravimo krivico, ki je bila podpisani organizaciji brez dvo* ma storjena.
V smislu zakona o zaščiti delavstva dobiva* mo ob prošnji slehernega inozemca grafične stro* ke za podaljšanje bivanja in dovoljenja zaposlit* ve predmetno prošnjo v izjavo. In izjavo smo v vsakem primeru tudi dali. Pri sleherni izjavi smo strogo objektivno presodili predmetno zadevo, upoštevali smo interese posameznih podjetij ter vse grafične industrije, kakor tudi potrebe svoje* ga članstva in istotako smo upoštevali zakonite predpise. Ko v grafični stroki in zlasti v litokemi* grafski panogi še ni bilo brezposelnosti in smo bili navezani na inozemce kot delovno silo in kot inštruktorje domačega naraščaja, smo upošteva* joč nujne potrebe podjetij izjavljali, da je prosi* lec še nadalje potreben in smo v primerih, ko oblasti kljub temu niso bile voljne dovoljevati nadaljnega zaposlevanja kakega inozemca, celo intervenirali pri oblastih, da se doseže potrebno dovoljenje. Isto je vršila tudi Delavska zbornica, kateri v zagovor moramo priznati, da je v polni meri vršila svojo dolžnost in se z nami vred iz* javljala v vsakem primeru tako, kakor je nalagala objektivnost in potreba.
Pozneje je brezposelnost silno narastla in imamo danes kraje, kjer je do 60 odstotkov gra* fičnega delavstva nezaposlenega. Močno se je dvignilo tudi število brezposelnih litografov in ke* migrafov, V vseh panogah je bilo dovolj domače* ga delavstva na razpolago. Morali smo torej gle* dati na vprašanje zaposlevanja inozemcev z dru* gega vidika, ker se je tudi položaj bistveno spre* menil in nobene potrebe ni bilo več, da bi se ino* zemci še nadalje zaposlevali. In ko so prihajale zahteve, da se k prošnji posameznih inozemcev za podaljšanje doyoljenja zaposlitve izjavimo, smo vselej, kadar je šlo za inozemca stroke, iz katere panoge smo imeli dovolj brezposelnega domačega delavstva na razpolago, izjavili, da je nadaljne za* poslevanje nepotrebno. Isto je storila dosledno tudi Delavska zbornica in Javna borza dela, ker je bil obema tema institucijama žalostni položaj brezposelnega grafičnega delavstva popolnoma znan in sta smatrali za potrebno dolžnost, da va* rujeta tudi ob taki priliki koristi tega delavstva, vselej, solidarizirala z našim stališčem, ker je tudi ta dovolj poučena o dejanskem položaju. In dogo*
morskih roparjev, večja kulturna vrednota, kakor uničenje ene tretjine slovenskega naroda?
Ako bi veljali Italiji benečanski levi v jugo* slovanski Dalmaciji le za zgodovinske spomenike, tedaj prav, gotovo vemo, da bi naša država to do* pustila, kakor čuva z vso vestnostjo rimski zid v Ljubljani in nešteto drugih rimskih spomenikov. Toda kakor hitro se prične s temi levi dokazovati italijanstvo Dalmacije, ki nikoli ni bila, tedaj je edina pravilna pot, da lete taki »kulturni itali* janski dokazi« v morje!
Pričakujemo odločne besede onih, ki po /a* slugi strankarskih interesov in političnih izmoz* gancev, postavljajo v tako luč nekdanjo elito slo* venskega nacionalnega elementa in se s svojimi izjavami uvrščajo med največje sovrage sloven* skega naroda! Posebno apeliramo na zavedne Tri* glavane, da razčistijo to narodno sramoto v last* nih vrstah in energično pomedejo z onimi, ki pro* dajajo duh politične ambicioznosti svojih tržaških očetov.	Stari	Triglavani.
dilo se je tudi, da je celo banska uprava zavzela isto stališče. In tako gotovo ni naša krivda, niti Tudi Inšpekcija dela se je često, če ne morda nrav krivda Delavske zbornice, če so posamezniki kljub temu dobivali dovoljenja za bivanje. Seveda smo bili začudeni, da se je zgodila taka silna izprememba v mišljenju merodajnih in smo mo* rali svoječasno celo intervenirati za dosego dovo* ljenja zaposlitve potrebnih inozemcev in prepriče* vati oblasti, da se temu trenutno nikakor ni mo* goče izogniti. In sedaj, ko dokazujemo nasprotno in z nami vred tudi vse v poštev prihajajoče kor* poracije, pa inozemci vendarle dosegajo podaljša* nja. Ugotavljanje, kaj je temu vzrok, ni na tem mestu naša dolžnost, pač pa moramo ponovno poudariti, da vsemu temu ni iskati krivde pri nas, nego drugje in v tej smeri bi lahko tudi Vaš list morda našel primerno delo.
V	zvezi z vprašanjem inozemcev v grafični stroki ste priobčili tudi izjavo g. Milivoja Lajovi* ca. Njegovo izjavo smatramo za zagovor in po* nesrečen izgovor, dejansko stanje pa je drugačno. Kakšna so čuvstva njegovega zaposlenca Fr. Ley* ka, nam ni znano in tudi ni naša naloga, da jih ugotavljamo. Tudi smatramo, da je nemogoče kon* trolirati čuvstva, ki so v zvezi z vprašanjem kru* ha. Vemo pa eno in to je važno — da je Fr. Lcyk inozemec, in ima nameščenje v času, ko mnogo jugoslovanskih državljanov nima niti koščka kru* ha. Kakšno je litografsko znanje imenovanega tr* govskega potnika in kako si je to znanje pridobil in če sme veljati za nenadomestljivega litograf* skega strokovnjaka, prepuščamo presoji javnosti, zlasti one, ki to stroko pozna. Za nas je končno dovolj jasno, zakaj Fr. Leyk g. Lajovicu konveni* ra in morda bomo še imeli priliko, da tudi o tem govorimo. Tu pa hočemo korigirati le netočnosti izjave g. Lajovica.
Ni pravilna trditev, da smo odklanjali komi* sijo za ugotovitev, če je Fr. Leyk potreben in če ga lahko nadomesti brezposelni domači delavec, nego smo odklanjali komisijo, ki naj bi preizkusila sposobnost domačega delavca v teku pol ure upravljanja stroja in primerjala njegovo sposob* nost s sposobnostjo človeka, ki dela na istem stroju že leta. Predlagali smo le, da se ugotavljanje komisije vrši daljšo dobo.
Nikdar in nikjer nismo zahtevali, da bi kdo plačeval učenca na stroju več mesecev po 3000 di* narjev mesečno, nego smo bili mnenja, da se ugo* tavljanje sposobnosti domačega delavca izvrši brezplačno, ker imamo pač še to možnost, da vzdržujemo enega naših članov v tem času na naše stroške.
Gospod M. Lajovic trdi, da je imel z našimi člani slabe izkušnje. Pri tein navaja strojnika Franoviča. Pribiti moramo, da strojnika Franovi* ča nismo nikdar mi posredovali, nego ga je gosp.
  .....................................................
Lajovic sam našel in sam angažiral, brez našega sodelovanja. Kako ima g. .Lajovic pri tem zmeša* ne pojme in kako pozna strokovno sposobnost delavcev, naj pove samo tole interesantno dejstvo: Medtem ko g. Lajovic trdi, da je Fr. Leyk lito* grafski strokovnjak in kot tak njegovemu obratu nujno potreben, je isti g, Lajovic pri istem delu sam namestil strojnika Franoviča, ki je tiskarski strojnik in nima o litografiji nobenega pojma, ker se litografskega strojniškega posla ni nikdar učil, ga ni nikdar izvrševal in celo povprečnemu pozna* valcu grafičnih strok je znano, da je med lito* grafskim strojnikom in tiskarskim strojnikom raz* lika kakor med nočjo in dnevom.
Nadalje trdi g. Lajovic, da je imel slabe skušnje tudi z drugimi našimi člani. Žal je svoje* časno, ko je imel g. Lajovic še tovarno pločevi* nastih izdelkov, istotako sam brez našega sode* lovanja namestil nekega strojnika, ki danes že davno ni več naš član in s katerim je dejansko imel slabe izkušnje. Ali to po lastni krivdi, kajti ko smo v tej zadevi svoječasno večkrat posredo* vali in smo takoj spoznali, da sožitje tega stroj* nika z lastnikom podjetja ni možno, ker sta se celo sodnijsko tožarila, smo često predlagali za* menjavo z drugo delovno močjo, kar pa je gosp. Lajovic odklanjal iz razlogov, ki so njemu naj* bolje znani in katerih razglabljanje morda ne bi bilo primemo in prijetno. S tem pa g. Lajovic še ni upravičen, da govori poniževalno o vseh naših članih, ki jih je preko pet tisoč.
Debelo tiskana izjava, da se uči za strojnika litografa domačin S. Žbona, dela videz, da je g. Lajovic zadostil vsemu. Mi pa smo le radovedni, koliko strokovnjaškega znanja si bo imenovani pridobil pod vodstvom »strokovnjaka« F. Leyka in v obratu ki predstavlja le majhen drobec grafič* nega posla. Kaj bo s tem človekom, ko si bo mo* ral s pridobljenim znanjem ustvarjati eksistenco, bo pokazala bodočnost.
Popolnoma jasno nam je, zakaj tolikšen zago* vor inozemca Fr. Leyka in zakaj tolikšen odpor pred zaposlitvijo organiziranega domačega delav* ca. Organizirano grafično delavstvo ima kolektiv* no pogodbo in z njo urejeno delovno razmerje,: ki omogoča človeka dostojno življenje. Delavstvo • iz* ven teh vrst pa je prepuščeno eksploataciji in sa* movolji podjetnika, kateremu so življenjski inte* resi delovnega človeka brez pomena. In tu tiči zajec v grmu.
Zahvaljujemo se Vam za naklonjenost in za zaščito, ki jo nudi Vaš list brezposelnemu doma* čemu delavstvu, katerega interesi so tudi naši in* teresi.
V	Ljubljani, dne 13. decembra 1932.
Savez grafičkih radnika i radnica Jugoslavije, podružnica Ljubljana.
D. Kosem, t. č. predsednik. F. Rakove, t. č tajnik.
Proslava kraljevega rojstnega dne
Pozivajo se vsa nacionalna, prosvetna, kultur* na in stanovska društva ter univerza, da se ude* leže v soboto, dne 17. t. m. manifestacijskega obhoda v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. v čim večjem številu. Zbirališče ob 17. uri na Kongresnem trgu in sicer za vojaško godbo: aktivni in rezervni oficirji v uniformi, do* brovoljci, četniki in zveza bojevnikov. Za sokol* sko godbo: Sokoli, Narodna odbrana, Streljačka družina in sorodna društva, za godbo železničar* jev: vsa strokovna in prosvetna društva, za Sale* zijansko godbo: univerza in srednje šole. — Od* hod bo ob pol 18. uri po sledečih ulicah in trgih: Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva, Marijin trg, Miklošičeva, Tavčarjeva, Tyrševa, Aleksandrova, Bleiweisova, Rimska, Vegova, Kongresni trg, še* lenburgova, Prešernova, Stritarjeva in Mestni trg, kjer bo razhod.
Pozivamo vse meščane, da okrase in razsvet* le okna ob času obhoda, posebno one, koder poj* de slavnostna povorka.	ODBOR.
K vprašanju brezposelnosti grafikov
Drevi ob 17. uri manifestira vsa Ljubljana za svojega vladarja
\
Z obhodov
Iz ribarske mreže na Ljubljanici pod trimostjem
—Ij Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova 44, Tel. int. 2636, Maribor, Vetrinjska 30, Tel. int. 2434, Prva speeijalna popravljalnica in trgovina pisarni* ških strojev. »Herrn Dr. X. Advokat, Ljubljana. Zu den mir mit Ihrem Schreiben vom 6. XII. 32. zu« gegangenen Briefen, drucke lch zu Ihrem Unver* mogen in meine Ausfiihrungen einzudringen, mein Bcdauern aus. Leider bin ich nicht in der Lage mit etvvas Anderem zu dienen. Sie hoflichst begriis* send, zeichnet hochachtungsvoll Eduard Legat.« — Tako odgovarja gornja tvrdka slovenskemu advo* katu, ki ji je poslal nazaj njeno nemško oferto s pripombo, da zahteva ponudbo v slovenskem jeziš ku. In ta tvrdka dela imenitne kupčije bog ve že koliko let po vsem Slovenskem in izključno z na* Šimi ljudmi. Nacionalisti, ne pozabite tega!
—Ij Zelo zaveden je sokolski orkester Sokola Ljubljana*šiška! Pretekli teden je to društvo ^la* vilo svojo tridesetletnico. Pet minut pred slavnost* no akademijo je del »sokolskega« orkestra odpo* vedal iz egoističnih namenov svoje sodelovanje. Prva točka »Pozdravna skupina s sokolsko korič* nico« se je morala zato vršiti samo ob spremlje* vanju klavirja. Tretja točka, ki je obsegala »Ruske odmeve«, pa je morala sploh odpasti. Izvedeli smo, da je orkester napravil ta vse graje vredni korak zato, ker se ga ni ftovabilo k sodelovanju na Silvestrov večer. Prireditveni odsek se je nam* reč odločil, da vzame raje vojaško godbo, ki sta* ne za 12 mož samo 750 Din, omenjeni orkester pa je zahteval za 6 mož 900 Din. Zahtevamo, da se ta nekorektnost disciplinarno kaznuje. — Nadalje smo na programu opazili kot 9. točko Intermezzo iz opere »Cavalleria Rusticana«. P. Mascagni. Smo prepričani, da prireditveni odbor ni to napravil nalašč, temveč samo iz brezbrižnosti in ker je dotična airja res lepa. Vedite pa, da na slovanske prireditve take italijanske točke iz znanih razlo* gov ne spadajo. Zavednega nacionalista to zelo zaboli v srce ob misli, kaj se je tam preko nare* dilo z našo glasbo in pesmijo.
—Ij Izprememba rodbinskega imena. Po »Slo* venskem Narodu« z dne 9. 12. 1932. posnemamo: Banska uprava dravske banovine je dovolila Ivanu Filaču iz Gornjega grada izpremembo rodbinskega imena Filač v Lichtenecker. Postranskega pomena je, zakaj se je ta »svetlokotnik« pogermanil. Od* ločno pa grajamo, da se pri izpremembah rodbin* skih imen išče nemških. V Primorju bi si morda g. Filač izbral ime Filetti...
—Ij Adriatische Bank, Filiale Maribor. Take napise si je Jadranska*Podunavska banka pustila natisniti na svojih kuvertah. Če je bogata banka že naredila ta neodpustljiv greh, naj vsaj sedaj uniči nepotrebne, naš ponos ponižujoče kuverte.
ČETNIKU
V	soboto 17. t. m. ob 16.30 popoldne zbor pred restavracijo »Zvezda«. Udeležimo se povorke v proslavo rojstnega dne N j. Vel. Kralja. Vsi in točno!
Maribor
PREDRZNOST BRIVSKEGA MOJSTRA
Uradno imenovani komisar zadruge brivcev ▼ Mariboru je dne 5. in 6. t. m. razpoiiljal na zadruž* nike brivske mojstre za mesto letne zadružne pla* čilne naloge ffcr okrožnico radi delovnega časa za 17. dec., to je na dan rojstva Nj. Veličanstva. To okrožnico so nekateri zahtevali v nemškem pisano, ker slovenski ne razumejo. Nekdo pa ie bil še predrznejši in je okrožnico pa tudi plačilni nalog zavrnil, češ, da se mu mora v nemškem poslati. Ta brivski mojster, Nemec, se piše Flieger Anton v Slovenski ulici. Podpirajo ga naši Slovenci in naše narodne dame. Dišijo mu le naši dinarji, vse drugo pa sovraži. Tudi njegova hči, ki zna dobro slovcn* ski, je pri svoji pomočniški preizkušnji v mesecu septembru zahtevala, naj se jo izpraša v nemškem, kar ji seveda ni bilo dovoljeno. Pa Nemec bi moral vedeti, da je v Jugoslaviji in da je tu uradni in občevalni jezik slovenski. Če se ga pa ni naučil ali se ga noče naučiti, potem naj gre v nemško Avstrijo, kamor ga njegovo švabsko srce vleče in srečna mu pot, pa da se nikdar več ne vrne.
Kartnerbahnhof. Že na prvi pogled časopisa »Mariborer Zeitung« z dne 10. t. m. zapazim čla* nek »Der konfuse Briefkasten«. Zanimal me je članek in ga čitam. Še preden preberem prvo vrsti* co se primem za glavo, kajti čital sem besedo Kartnerbahnhofgebaude. Premišljeval sem, kje neki bi videl to ime zaznamovano in naposled sem le dognal, da ime obstoja, a nikakor ne pod imenom »Kartner« temveč pod imenom »Koro* ški«. Žalostno je res, da nekateri pisci še po štiri* najstih letih obstoja naše države Kr. Jugoslavije ne vedo, kako se posamezne postaje pravilno ime* nujejo.	M.	M.
—m Josef Kollaritsch, Marburg, Franz Josef* strafie 9, im eigenen Hause, Bau* und Mobeltisch* lerei — Mobellager in allen Stilarten —- čitamo na pisemskem ovoju, v katerem je ta tvrdka poslala neko sporočilo odvetniku v Mariboru. Razume se, da to tvrdko najtopleje priporočamo!
—m »Grafolog prominentnog svijeta« je delil te dni po mariborskih kavarnah tiskane listke, na katerih je razven drugega obetal: »Auf Wunsch schriftliche Anfertigung« in zahteval:	»Linker
Daumen Abdruck«. Vabimo pristojno oblastvo kakor tudi prizadete lastnike lokalov, da v bodoče tako krošnjarenje zabranijo, ker bo sicer ta »pro* minentni grafolog« mesto »daumenabdruka« prejel »abdruk« s šibo!
—m Neznani pobalini so v temni noči strgali s črne table pred uradnimi prostori Narodne od* brane zadnjo številko »Pohoda«. Verujemo, da je gotovim ljudem »Pohod« trn v peti in poskrbeli bomo, da bodo taki pobalini v najkrajšem času prejeli plačilo.
Celje
NAŠE DOBRODELNE USTANOVE.
Včasih so bile ustanove, ki so imele res so* cialni značaj, da so iz zapuščine dobrotnikov in mecenov dijaštva podpirali zares podpore potreb* ne dijake. Danes pa se je menda res že obrnilo vse na glavo! — Baš sedaj ob začetku novega šol. leta in ko so bile zopet razpisane premije, bi rad sprožil to »malenkostno« zadevo in obelodanil fakta, o katerih se je že nedavno močno šušljalo po kavarnah, ulicah in sam ne vem kje. Sodim, da bi bilo zato vendar umestno zapisati nekaj besed tudi o tem, da vidimo, kako se prakticira danes. Morda bodo vsaj na ta način oni gospodje okrog tistih miz, kjer dele vsako leto podpore, namenjene za revne dijake, končno le uvideli, da so pristranski in neobjektivni, ko prideljujejo štipendije brez upoštevanja socialnega položaja ljudem, ki so gmotno dobro situirani. Evo neko* liko primerov: Mislim na Kolenčevo ustanovo.
Navedel bom le najmarkantnejše. Številni so prosili: tako srednješolci, kakor visokošolci ljub* ljanske univerze iz Celja. Podčrtati je treba torej dejstvo, da so dobili podporo oni, ki so je bili najmanj potrebni, oni pa, ki so vezani na samo* lastno preskrbovanje, so odšli praznih rok. V do* kaz temu nekaj podrobnosti! Poznam dva svoja kolega, ki sta kot visokošolca iz Celja zaprosila za podporo, pa sta bila odklonjena. In če povem, da nima eden izmed njiju niti očeta in niti matere ter se vzdržuje z inštrukcijami in podporami do* cela sam brez vsakršne podpore s strani svojcev, je dovolj žalostno dejstvo, da so dobili lepe pod* pore ljudje, ki so z mesečnimi dohodki svojcev zadostno podprti. Drugi izmed njiju pa je brez očeta z vdovo materjo, ki preživlja in skrbi za mlajše njegove brate, ni bil deležen niti pare. To sta dva primera, ki vpijeta! Pa če bi jih hoteli iskati, bi jih našli še več — pa brez »laterne«, to* liko jih je!
Nasprotno so prosili podpore dijaki, katerih starši so danes aktivni državni uradniki na odlič* nih mestih (profesorji, direktorji, narodni poslanci
,.torei kapacitete, ki niso toliko obubožali ob zadnjih redukcijah mesečnih plač, da bi morali izpodjedavati podpore dijakom, ki včasih niti ne vedo, kam bodo položili glavo in kje jedli. Bil je med nami kolega, ki ni po teden dni zavžil niče« sar toplega, se potikal po ulicah ves bled in se« stradan, ko je zastavil vse svoje razpoložljivo premoženje za začasno najemnino in ko mu je prerastla zastavnino, je moral pobrati šila in ko« ^upatam sc 8a je usmilil kakšen njegov bivši sošolec. To je primer, ki se je dogodil pred meseci, v času, ko imamo dobrodelne ustanove ki podpirajo otroke profesorjev, direktorjev in sličnih.
Gospodje, imate kaj socialnega čuta? Nimate vesti, da bi se izprašali, če ravnate {irav? — ln poleg tega so šle podpore izven območja onim di.
jakom, ki sploh niso bili nikdar celjski srednje* šolci. Daleč tja v Prekmurje in Dalmacijo! Da, celo dva Dalmatinca sta bila deležna te ustanove, tista, ki »noblesarita« po ljubljanskih ulicah z bo* gatimi mesečnimi štipendijami, kakršne ima le redkokateri njunih kolegov, da ne omenjam pri tem še onih, ki so že diplomirali, pa še odnesli v nenasitno malho svoj krivični delež. Sicer pa tudi vemo, zakaj... In oni, tudi tisti so bili med iz* voljenimi za Kolenčevo ustanovo, ki so njih starši veleposestniki, kapitalisti; torej v kratkem reče* no: bilanca zadnje razdelitve Kolenčeve ustanove bi bila relativno razen malih izjem — protežiran* ci osebnih prijateljev delivcev! Ničesar nočem: samo pravico! In če je ne poznajo oni gospodje, ki odločajo brez preudarka v krivici in na ta ha* čin izrabljajo visok in hvalevreden namen velike* ga dobrotnika pokojnega trgovca Kolenca, bomo merilo njim pokazali v javnosti mi.
In da smo si na jasnem ter ne bo nepotreb* nega ugibanja, še to: ker nisem bil prosilec gor* nje ustanove, sem zbral in zapisal s tem večjo upravičenostjo, objektivnostjo in mirno vestjo te besede!
Zvečer vsi na pohod!
Novo mesto
ZAVEDEN DRŽAVNI URADNIK!
Kljub temu, da je preteklo od prevrata in odkar imamo svojo lastno nacionalno državo, že celih 14 let, imamo v Novem mestu še vedno dr* žavnega uradnika, ki ne smatra za potrebno, da bi se naučil našega jezika v taki meri, da bi s svojo družino govoril v našem jeziku. Govori namreč še vedno, ne samo doma, temveč tudi javno na cesti s svojo družino, in sicer prav ne* ženirano nemško. Če mu reže naša država kot »bivšemu« tujcu prav dober kruh, je menda nje* gova sveta dolžnost, da vsaj javno govori državni jezik s svojo družino. Če pa tega ne misli storiti, potem naj gre.
Pripominjam, da to ni edini primer med dr* žavnim uradništvom našega mesta, kar pač kaže, da je že skrajni čas ter da bo treba poseči po drugih sredstvih, da se nauče spoštovanja našega jezika oni, ki jih rede žulji našega človeka.
Poleg tega opažamo zlasti med našim žen* stvom. in sicer med nekaterimi narodnimi dama. mi — vsaj kot take se same smatrajo in trkajo po prsih, da so narodne dame in jugoslovanskega mišljenja — da prav rade, tudi na ulici, počebljajo v jeziku naših zatiralcev Nemcev in pa tudi ltali* janov. Menda se te »narodne dame« res ne bodo preje odvadile takega, za nas vse ponižujočega postopanja, dokler ne objavimo njihovih imen.
SRAMUJEJO SE LASTNEGA JEZIKA.
Nemške reklame še vedno bodejo v oči na? rodno zavedne. N. pr. v tiskarni pri Krajcu nasl. vidimo »Virfelspil« in še mnogo drugih »špilov«. Tudi imamo »Friseur«*ja, ko v Parizu. Najbrže ne zadostuje »Brivec«. Ne verjamem, da imamo v Novem mestu toliko Nemcev in Francozov, da bi kupovali »virfelspile« in si »špilali« »frizeurje«. Kje je zavednost slovanstva?
Najdejo se tudi »Sočani«, ki radi, če treba italijanski med sabo govore, potem pa pozdrav »adijo« kakor, da mi nimamo lepšega. Kaj?
V	kandiji je gostilna »pri Štamburju«, kamor zahajajo »Kočevarji« in tem se seveda postreže v blaženi nemščini, čeprav Kočevarji dobro znajo slovenski, vsaj trgujejo s Slovenci. V gostilni m. majo ponosa pokazati se Slovence. Kaj? — Brez ozira na to ali ono stran bomo objavljali imena onih, ki se svojega jezika ali sramujejo ali na drug način ponižujejo. — Kje je narodna zaved« nost naših trgovcev. Ce sam šef govori po tele« fonu nemški, kaj si naj mislijo uslužbenci dotične trgovine! —
Poljčane
BREZ ZAMERE.
Dopis v »Pohodu« v št. 13. z dne 3. dec. 1932 je prinesel tudi neprizadetim ogromno razburje« nost. Seveda sedeli so za gorko pečjo in se greli, a naenkrat pride en nepridiprav in jih polije 't mrzlo vodo. Kajpada bilo je tako, kakor bi čebele rojile.
Ne vemo zakaj taka razburjenost, saj vendar živimo v Jugoslaviji, saj ako kateremu ni po volji tako ni daleč do meje, se lahko gospodje in dame poslužijo in gredo. Zaenkrat samo to, ampak na svidenje!
Stran 4
POHOD«
Štev. 15
Jesenice
NACIONALISTI, NA PLAN !
Človeku se zagabi, ko vidi kako so se razšopi* rili tujci po naših podjetjih, kako jim raste greben in da ni nobenega, ki bi si upal povedati na glas, vsej javnosti, vsemu narodu, kako trpimo in gle* damo, kaj si vse upajo takile gospodje. Ko sem bil v Nemčiji, sem videl, koliko je še vedno mržnje do Jugoslovanov, do Srbov, do vsega, kar je slo* vanskega. In mi naj jih nosimo na rokah? Da dosti dolgo že, sedaj pa na plan, ven z besedo, dolgo smo molčali in vas trpeli, da ste se šopirili po tujih dvo« riščih. Vedno večja brezposelnost, vedno večja kri» /a vse povsod nas udarja po hrbtih. Dovolj smo čakali, da se izboljša položaj. Toda ne s čakanjem, ampak z energičnim delom, bomo rešili ta vpraša« nja. Prvo, kar mora biti, je da zavihamo rokave, in da zavihtimo vse tujce preko meje. Nič usmilje« nja, nič popuščanja. Pri nas ste doigrali, mi vas bomo zapodili. To je naša dolžnost, ki nam je pri srcu, narod, kralj in domovina. Ona je bogata, ona ima kruha za vse, ki hočejo delati, samo otresti se mora tujcev, ki pijejo kri, nosijo naš denar v tuji* no, izžemajo delavstvo in teptajo naše ljudstvo. Koliko časa bomo še gledali, kako nas pijavke iz« sesavajo?
Ni še pozabljeno 1. 1908.! Še sc spominjamo vseh verig, ki ste nam jih natikali, še pomnimo va« ših strelov, vaših bajonetov, še občutimo vrvi, ki so se zadrgavale okoli naših vratov. Dovolj je tega. Zavedajte se, gospoda tujerodna, da na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodje! Kako pridemo do tega. da nam režejo tujci naš kruh, skopo in odmerjeno, da nas bičajo in sestradajo? Toda mlad rod prihaja. Čujte vsi, mi nočemo vašega biča, mi hočemo pra* vice, mi hočemo da enkrat vrnemo, kar ste nam delili v svoji »naklonjenosti«. Zob za zob, pest za pest, zalivko za zalivko. Pokažimo mi mladci, s pogumom, z energijo posežimo v boj! Ne bodimo sužnji tistih, ki so nas zatirali! Ajmo v boj, s čistim srcem, poglejmo iz oči v oči, z vero v zmago poj* demo, za potomce in za lepšo bodočnost, za pošte« no pravico.
Delavce imamo, dobre izvežbane, ki so poha« jali inozemske univerze, ki so pohajali domače teh* nike, domače in tuje delovodske šole, vsi ti, mislim, bi nadomestili gotovo kake »ober« inženjerje. In koliko je absolventov trgovskih šol, trgovskih aka* demij? Tu pa se šopiri gospod Zorgo, ki ni hotel optirati za Jugoslavijo in odjeda kruh našim lju< dem. To so ljudje, ki ne znajo reči niti »Dober ■večer«, če ga kdo pozdravi slovenski. Kako je to mogoče, da visoko inteligentni ljudje po 10 do 30 letih bivanja pri nas ne znajo slovenskega jezika? Državna oblast naj gleda, da takim ljudem ne da državljanstva.
Zato ne bomo redili Nootov, Saurov, Bach* mannov, Bohnov, Dostalov, Zorgov in drugih. Ako vas ščiti gospodar in tega ne zahteva, zahtevamo mi, ponižani in razžaljeni. Ali je dober naš kruh, ali so dobri naši dinarji, ki jih zapravljate po Du* naju in Nemčiji, da žive vaše družine razkošno življenje po velemestih, medtem ko mora naš člo* vek umirati od lakote. Vi se zabavate, vi se opijate s šampanjcem večer za večerom, vi živite, naš člo* vek pa poginja za gladom. Proč s pomožnimi alcci« jami. Naš delavec je zdrav, dajte mu dela, konku« rirajte z inozemskim blagom, ki je cenejše kljub carinam, dajte si znižati tantijeme in dobiček, pa boste videli, da krize ni. Ako pa hočete, da izmoz> gavAte ljudstvo, zavedajte se, da dan povračila pride.
Gospoda, glejte, da čim prej izginete preko meje, državna oblast in mi bomo budno pazili, da bo šlo vse v redu in potem, potem bo kruh inteli* gentov in delavcev poten in vsak ho z zavestjo delal za gospodarja in za državo.
Sodražica
RADIO LJUBLJANA.
V	četrtek 15. decembra bo oddajala naša radio postaja ob 20. uri koncert orkestra Grafike, ki obsega II točk. Postaja želi najbrže te točke predvajati sarno poslušalcem, ki so zmožni nem* škega jezika, kajti v tedniku Radio Ljubljana je program za to uro napisan v sami blaženi nemščini ■/. dvakratno izjemo »valček«. Zadnjo točko »Marsch« naj si pa uredništvo in upravništvo v Mahničevi ulici vtakne za klobuk.
PROSLAVA NARODNEGA UEDINJSNJA.
»Učiteljski tovariš« z dne 8. t. m. piše: »Pro« slave na praznik Narodnega uedinjenja so prosla* vile naše narodne šole zelo slovesno. V več krajih so se udeležili šolskih proslav tudi zastopniki krajevnih šolskih odborov. Na mnogih šolah so priredili učitelji posebne proslave za narod v ne* deljo 4. decembra, ki so bile povsod prav dobro obiskane.«
Torej naš največji dan v letu se je proslavilo po šolah slovesno — ponekod so se udeležili pro* slav zastopniki kraj. šolskih odborov. Zakaj ne povsod? Saj je to šolskih odbornikov, če ne na* rodna, pa uradna dolžnost. Kje je pa ostalo ljud* stvo? Zakaj je treba posebnih proslav za narod šele v nedeljo po 1. decembru? Ljudstvo naj se priuči, da pride 1. decembra k službi božji in po* tem k šolski proslavi. Učiteljstvo jim mora vcepiti to v njih narodno mlačno srce.
Kjer se to že dela, so šolske sobe vedno pol* ne in vrata je treba na stežaj odpreti.
KOČEVSKIM NACIONALISTOM!
V	Kočevju obstoja v štirinajstem letu po osvoboditvi K. K. Tabak Verschleiss Peter Pe* tsche, Gotschee, Haupt Platz 33.
Kočevski nacionalisti, pridno kupujte pri omc* njeni tvrdki, da se bo čim prej rešila z avstrij* skim grbom okrašenih vrečic.
Tržič
ZAVEDNI BRIVCI!
»Pohod« je bil v Tržiču zlasti med delavstvom prav z veseljem pozdravljen, ker je delavstvo vendar enkrat dobilo list, ki v polni meri izpolnju« je in opravičuje delavske težnje, zlasti one. ki se tičejo zaposlitve našega jugoslovanskega delav« stva in pa nepotrebnih inozemcev, ki sedijo na vseh boljših mestih naše industrije.
Če bo list »Pohod« vršil to svojo začrtano in poudarjano besedo o nujni odstranitvi vseh ino* zemcev iz naših industrijskih podjetij, ki niso res neobhodno potrebni, bo ostal res najboljši pri* jatelj našega trpečega delavstva.
Sedaj pa poglejmo še malo po naših izložbah, kjer vidiš vse polno različnih reklam /a Miklavža in za bližajoči se Božič. Skoro bi človek mislil, da Slovenci res nimamo za reklamo primernega besedila, kajti v izložbah naših brivcev bereš vpi* joče reklame: »Gešenk štets belibt!« Vprašamo te brivce, ali je res to tako nujno potrebno za pro* dajo njihovih inozemskih lepotičnih sredstev? Vse zavedne Tržičane pa pozivamo, da naj le pridno posegajo po teh parfemih in mažah, da bo več našega denarja za te res lepe in okusne reklame šlo iz naše države! Svetujemo pa brivcem, daj te reklame takoj odstranijo, ker sicer se jih bo dru* gič javno razkrinkalo, da ne bo vedel samo Tržič, kdo so ti slavni propagatorji za nemška lepotična sredstva.
Poleg tega imamo pod našo jugoslovansko mejo, to je pod Ljubeljem, nekak sanatorij, čigar lastnik je tuj državljan. To vidimo že po tem, da ima na jugoslovanskih drogovih velik napis v bla* ženi nemščini ki se glasi »Kurhajm«.« Nad tem pa stoji skromen napis s prav majhnimi črkami v našem državnem jeziku.
Priporočamo javnim oblastem, da store po.-trebne korake, da se taki nedostatki čim preje odstranijo.
Mirna na Dolenjskem
POPRAVEK.
V	listu »Pohod«, na	katerem	ste Vi	označen
kot	odgovorni urednik in	sicer v	8. štev.	I. z dne
29. oktobra 1932 na strani četrti, v tretjem stolpcu, pod naslovom: Št. Janž na Dolenjskem in s pod« pisom l ifi, ste objavili besedilo, ki vsebuje ne« resnične činjenice, ki so v zvezi z mojim delo* vanjem in življenjem.
Zato Vas v smislu	določil	zakona	o tisku
z	dne 6. avgusta 1929 pozivam,	da po	določilih
členov 2(i. in 2t. tega zakona objavite brez vsakih dostavkov pod istim naslovom sledeči popravek:
Ni res, du kaplan Jože Zalokar še vedno po« daja izjave, ki žalijo čut nacionalnega dela, res pa jc, da takih izjav ne podaja. Ni res, da bi bil kaplan Zalokar 13. septembra 1932 izjavil, da se nacionalisti borite za gnoj, res pa jc. du tega ni nikdar rekel. Res je, da se moramo zavedati, da smo v svoji državi in da je vsakdo kdor deluje proti Ustnemu narodu izdajica domovine in res jc, du se kaplan Zalokar tega dobro zaveda in vedno deluje v korist lastnemu narodu in v ko< rist domovini.	Jože	Zalokar	I.	r.
Beltinci
MLAČNOST POPUŠČA.
Dragi »Pohod«! Prišel si res pozno, toda ne prepozno. Neprecenljiva je izguba 13 dolgih let, ki smo jih žal prespali in s tem oškodovali — Na« cijo. Zato pa je pokazal letošnji 1. december pravi preobrat, kajti z veseljem smo ugotovili, da so bili vsi naši opomini sprejeti sicer z ogorčenjem, Ven« dar so vsi prizadeti takoj za tem, ko se je razburjen nje malo poleglo, uvideli, da smo imeli prav. Mi smo se pa zavedali, da ni bil in tudi ni naš namen, koga denuncirati, ampak pred očmi imamo samo evangelije, ki so bili natisnjeni v prvi številki »Pohoda«. Dobra volja je manifestirala, zakrk* njenci so se zdramili in pokazali, da je mogoče marsikaj in brez žrtev napraviti v korist naroda in države. Obsojamo pa vsakojako mlačnost in bro.«* brižnost v tem pogledu.
Na predvečer je priredilo agilno Sjokiolsko društvo proslavo, združeno z akademijo, ki je /a* dovoljivo uspela. V svrho dosege namena ni Silo vstopnine. Dobro voljo so sicer pokazali mnogi, vsi pa še ne.
Vas Beltinci je kazala praznično lice. Državne zastave so zaplapolale raz mnogih hiš. Velika :u* goslovanska državna zastava je visela — menda prvič po osvobojenju — tudi raz cerkvenega stolpa. Zahvalne službe božje so se udeležili poleg šoUke mladine in učiteljstva ter zastopnikov raznih jra« dov tudi vsi župani beltinskega sreza in mnogo na« roda. Nismo pa videli zastav na hišah ljudi, ki se prav radi hvalijo z velikim nacionalizmom in med katerimi so žal tudi taki, ki so bili pred leti celo
—	odlikovani.	»
Lepe besede g. Gumilarja na akademiji so bile v prvi vrsti namenjene takim rnlačnežem in brez* brižnežem, ki se še danes niso mogli vživeti v razmere velike Jugoslavije. Škoda, da jih .uso slišali!
Guštanj
OB MEJI NAJ IMA TUDI STRANKARSKA ZAGRIZENOST SVOJE — MEJE.
Ob meji smo! Ne mine skoro dan, da bi se ne podal kdo tja čez Holmec proti Pliberku ali Ce« lovcu. Pogosto prihajajo tudi od tam preko ljTTJjC k nam, simpatizerji pa tudi nasprotniki. Zadnji naši narodni, jugoslovanski misli, gotov niso pre« več naklonjeni. Vrhu tega imamo tudi ljudi, ki so iz sovraštva do naše države optirali za Avstrijo, pa se zadržujejo pri nas (čudno, kaj ne?) pogo* šteje, nego v državi, za katero so se izrekli. Tudi od teh ljudi smemo pričakovati vse kaj drugega kot dobro besedo za našo narodno stvar. Pa se šc poleg vsega tega zbirajo po vaseh onstran meje naši državi sovražni elementi, renegati in komuni« sti (eden od teh je na res čudovit način, rekli bi lahko, brezprimerna hrabrost, pred kratkim prišel
v	roke — jugoslovanske pravice). Tudi te propalice hržčas nimajo dobre besede za Jugoslavijo.
Vpričo pravkar navedenih dejstev je nujno potrebno, da sc predvsem v kraju, kakršen je Gu« štanj, strnejo v enotno narodno fronto vsi, ki ču* tijo slovenski in ki ljubijo svojo toliko okleveta« no, pa vendar dobro in lepo Jugoslavijo, ki je m ostane najboljše jamstvo naše lepše bodočnosti. Če pa hočemo, da vzljubijo Jugoslavijo tudi širši sloji tukajšnjega prebivalstva (predvsem s tem, da z zaupanjem zro na njo), opustimo politično uža«
. Ijenost in ne kritizirajmo vsako našo državno napravo ter ne zabavljajmo čez slcheren ukrep naših oblasti, saj so vendar tudi dobri vmes, kaj ne da? Možje, ki vodijo to ali ono državno na* pravo in ki so ustvarili ta ali »ni zakon ali na* redbo, so vendar nagi slovanski ljudje, kri naše krvi in res ne morejo biti vsi slabi: saj bi vrglo slabo luč na ves narod, torej tudi na sedanje naše kritikastre in zabavljače, če bi bilo* res vse tako slabo, kajti kdo pa bo verjel, da so baš ti kritiki zlata izjema? Največ kritizirajo pa tisti, ki imajo skoro toliko jurjev mesečnega dohodka, kakor ubog delavec, kmet in marsikateri obrtnik stotakov. Potem pa zahtevajo, naj bodo tako slabo poučeni preprosti ljudje še rodoljubi! Tudi h ko« munizmu in iredenti sc navaja ljudi — če se vse in povsod le kritizira! Tujec pa bo sodil na pod-k' ■ *-L^. P°l?ostH zelo krivičnih kritik ves narod s kritiki vred zakaj, on naših strankarskih raz« mer ne pozna. Potegnimo ob meji tudi mejo našim strankarsko političnim strastem! In: Živela Juiio» slavijat
Ustanovni občni zbor Narodne odbrane za šiško (Ljubljana VII) bo v nedeljo dne 18. decem* bra t. I. ob 10. uri v mali dvorani »Sokolskegu doma«.
Hrastnik
NA POGREBU HRASTNIŠKIH ŽRTEV.
Ko je prišel žalostni sprevod na pokopališče in so spustili rakve v odprte grobove, so zajokale vdove in sirote, da je pretreslo vse navzoče.
Sklonile so se zastave rudarjev, solze so za* blestele v očeh.
Tedaj je zabobnela zemlja na rakve. Preprost rudar iz Zagorja, ki ga je jok dušil, je pozdravil še zadnjič mrtve tovariše: »Zbogom, zbogom!« je rekel. »Slovenski delavci trpini umirate na slovcn« ski zemlji za koristi tujega kapitala. Od vas se zahteva vselej: dajaj, dajaj, dajaj! Vi ste bedni in lačni, denar pa gre v tujino!«
Preproste so te besede, a kako bridko ves« nične!
Kako lepo si zamišljajo Nemci kulturno so« delovanje z Jugoslovani in našo državo za vse one ogromne in za našo državo škodljive benefi« cije, ki jih mi velikodušno dajemo njih narodnim manjšinam, in za vse one mastne plače, ki jih uživajo njihovi privandranci in poturice pri nas, je najboljše dokazala koroška deželna vlada, ko je sedemdesetim slovenskim možem in fantom« pevcem zabranila turnejo po Jugoslaviji.
Toliko kot uvod. Mislim, da bi bil tudi že za nas skrajni čas, da preidemo iz te svoje vloge, ki jo mi smatramo za velikodušje, oni pa za hlap« čevstvo, kar bo najbrže veliko bolj pravilno. Toli« ko se piše in jadikuje o onih 26.000 tujcih, ki nd« jedajo kruh našim ljudem, da bi pa kak hudič v dnevnem časopisju pričel z imenovanjem firm, ki zaposlujejo tujce, in z imeni teh tujcev, smo pa menda zopet prebojazljivi oziroma prehlapčevski. Vrabci na strehah že čivkajo o nacionalnosti naše industrije, vse večje firme in obrati delajo s tujim kapitalom in s tujimi ljudmi. Seveda če je treba kakih povlastic pri uvozu, pri carini, potem smo vsi enodušno za to, da se ta naša nacionalna indu« strija podpira, ker drugače preti pogin lepi naši domovini. Vedno se najde kdo, ki izposluje, da se dovoli carine prost uvoz za to in ono robo, Ker če bi teh povlastic ne bilo, bi bilo v nevarnosti ■onih 78 milijonov dinarjev, ki jih zaslužijo ti ino« zemski strokovnjaki vsak mesec. Danes je Jugo« slavija postala Indija Koromandija za vse tujce, za vse sovražnike naše države, mi pa mirno gle« damo vse to početje in čakamo na boljše čase. Ni čuda, da se potem ti preobjestni tujci in nemšku« tarji še danes smatrajo za Herrenvolk, ko vidijo, koliko naših inteligentnih ljudi strada in umira, oni pa sedijo na dobro plačanih mestih.
Tu v Hrastniku imamo dve tovarni in sicer steklarno, last g. Abella, in pa kemično, last gosp. Westena. Oglejmo si ljudi, ki vodijo oziroma ki imajo boljša mesta pri teh podjetjih. Nekaj je tu« jih državljanov nekaj pa ljudi, ki so se ob popi«
-	sovanju dali vpisati za Nemce: inž. Schmautz, inž. Korbar, inž. Findeisen, inž. Uhlmann, inž. Proha« ska, Diermaier Zelinka, Metzer, Ronnge, inž. Weissheit, inž. Schustartschek itd. Torej vsa bolj« ša mesta imajo zasedena inozemci, odnosno oni, ki se smatrajo za »štram dojč«, dočim imajo služ« bo tipkaric naša dekleta. Svojčas je imela kemič« na enega slovenskega inženjerja kemika, ki je bil res strokovnjak, pa je moral oditi »po službeni potrebi«.
Seveda ljudje so govorili drugače in res kmalu smo dobili novega inženjerja, ki je sicer riaš dr« žavljan, ki pa zelo rad govori nemško. Da se pa v družbo teh gospodov, ki vedrijo in oblačijo v Hrastniku, zelo radi vsiljujejo Slovenci, je jasno. Saj ne more biti večje blaženosti za gotove ljudi, da govorijo malo v blaženi nemščini, da ne poza« bijo konverzacije — seveda. Da je v takih okoli« Sčinah res zelo težko stališče za zavedne Slovence, je jasno.
Mi smo miroljuben narod in ne maramo niko« mur delati nasilja, najmanj pa, da bi mislili na kako kemično vojno. Vendar se mi zdi potrebno, ko vidimo, kako se naši sosedje okrog nas igrač« kajo z orožjem in plinskimi bombami, da bi tudi mi že sedaj poskrbeli, da pridejo na vodilna me« sta v naših tovarnah res zanesljivi in sposobni Ju« goslovani. Če hočeš mir, pripravljaj se na vojno. Ne smemo biti več tako naivni, da bi verjeli tuj« cem. Preskrbimo naše ljudi s kruhom, da nam bo« do zvesti v urah preizkušnje, ko nas bodo zapu« stili razni mastno plačani prijatelji z juga in severa.
Zob za zob!
1 ri mm 4 m<
«►. > JL L*
Zamena krvnika v Italiji
Guido Cristini, predsednik posebnega tribu« nala za zaščito države, je podal demisijo svojega mesta. Na njegovo mesto je prišel generalni kon« zul komendator Tringali«Casanova, rojen v Cecina 1888. Jus je študiral v Pizi, advokaturi pa se je posvetil po vojni v Milanu. Z veliko vnemo je pomagal na pripravah za fašistovsko revolucijo. Po pohodu na Rim je zapovedoval s činom konzu« la 91., zatem pa 89. legiji milice. Kot vojni pohab« ljenec in dekoriranec, mimo vseh drugih zaslug, ki si jih je stekel za fašizem, je bil najprimernejša oseba za posebni tribunal v zaščito režima, kjer je bil imenovan za podpredsednika takoj ob njega ustanovitvi.
Kako je prejšnji predsednik, žalostnega spo« mina, briljiral kot jurist, je pač znano. Vsem je prav tako znano, da »izmeno straže« zaukaže g. Mussolini le vsled posebnih tehtnih razlogov. No«
vi	predsednik na tistem mestu znači potemtakem spremembo kurza v sodnem postopanju. Gospod Mussolini hoče pokazati inozemstvu, da se faši« zem čuti varnega, zato tendenca za vsaj navidez« no normalizacijo«. Vprašanje, ali se bo še strelja« lo naše ljudi v hrbet, ostane seveda odprto raz« nim ugibanjem. Odgovor nam bo dala bližnja bo« dočnost. Mi si želimo, da bi našim bratom onkraj kitajskega zidu bilo življenje znosljivejše!
m
Pogled za kulise . . .
Koroška deželna vlada v Celovcu je pnemogočila koncerte slovenskih koroških pevcev v Ljubljani, Celju, Mariboru in Slovenjgradcu. — Intrige Nemcev iz dravske banovine.
Na povabilo Glasbene Matice v Ljubljani so se odločili moški zbori iz Brnce, St. Janža v Rožu, Kotmaravesi, Škocijana in Libuč prirediti dne 10. decembra v Ljubljani, 11. decembra v Celju, 12. decembra v Mariboru in 13. decembra v Slovenj« gradcu koncerte koroških narodnih pesmi. Naše časopisje je z dostojnimi in lepimi članki delalo propagando za poset teh koncertov. Deželna vla« da v Celovcu je dovolila pevcem iz Koroške tur« nejo po Jugoslaviji in jim zasigurala kolektivni potni list. Vse je bilo v redu — Glasbena Matica v Ljubljani in pevska društva v ostalih krajih so vzorno končala predpriprave za koncerte — dvo« rane so bile povsod razprodane, zanimanje pubh« ke veliko.
Nenadoma pa je deželna vlada v Celovcu pre« klicala že zasigurano dovoljenje za potovanje pev« cev v Jugoslavijo in utemeljila preklic kot repre« šalijo zoper ugrabljenje jugoslovanskega državlja« na in komunističnega agitatorja Sternica na držav« ni meji pri Libeličah v prevaljskem srezu. Preklic se je izvršil v petek 9. decembra — cn dan pred koncertom v Ljubljani. Materialna škoda, ki jo zaradi tega trpijo Glasbena Matica in ostala pev« ska društva, ko so najela dvorane, plačala davke in takse, pustila tiskati programe, je velika.
Mi nikoli nismo bili prepričani, da je koroška deželna vlada koroškim Slovencem pravična — saj je naša manjšina na Koroškem brez vsake zaščite in izenačena s slovenskimi manjšinami v Italiji — le metode Nemcev so drugačne kot pa Italijanov. Ker pa deželna vlada v Celovcu slovenskim pev« cem prvotno ni prepovedala turnejo v dravski ha« novini je za nas očito, da je v zadnjem hipu moral priti povod za prepoved od drugod. Tudi zadevo z ugrabitvijo Sternica, ki pa je naš držav« ljan in je ob času ugrabitve bil na našem ozem« lju, se je zgodila več tednov poprej, predno je ce« lovska deželna vlada preklicala potno dovoljenje pevcem. Sicer pa je dosedaj vodila Avstrija zu« nanjo politiko po zunanjem ministrstvu na Dumi« ju — ne pa po posameznih deželnih vladah in bi značilo dejstvo, da sme deželna vlada v Celovcu na zunanjepolitičnem polju sama izvrševati dale« kosežne sklepe, le upravni kaos, ki naj bi v zad« njem času nastal v Avstriji.
Mi javno obtožujemo naše Nemce iz dravske banovine, da so oni po svojih nam dobro znanih zvezah znali posredovati pri deželni vladi v Ce« lovcu, da je slovenskim pevcem v zadnjem hipu preprečila potovanje v Jugoslavijo. Zato je maski« ranje s Sterničevo ugrabitvijo in z razburjenjem nemškega javnega mnenja na Koroškem radi iz« daje kolektivnega potnega lista slovenskim pev« cem bedasto.
Zadeva danes še ni zaključena, ohranimo mir« no kri! To pa že danes lahko povemo vsem onim Nemcem, ki pri nas zasedajo mastno plačana me« sta in rovarijo ne samo proti naši državi, ampak tudi proti slovenski manjšini na Koroškem — da bomo zoper nje znali uporabiti vsa zakonito do« pustna sredstva po receptu deželne vlade v Ce« lovcu, da bodo ti gospodje, ki imajo svoje žepe in trebuhe v Jugoslaviji — svoje srce in naložbe nam ugrabljenega denarja v inozemstvu, pravo« časno zvedeli, da veljajo tudi za nje jugoslovanski državni zakoni. Z Nemci je miren sporazum ne« mogoč — nahajamo se napram njini v samoobravn« bi in zato je napram njim možna edina politika — oko za oko, zob za zob. — O tem pa prihodnjič.
Nacionalisti v boj proti — korupciji l
Povojna doba nam je prinesla poleg drugih te« gob tudi razmah — korupcije. 2e od nekdaj so se vsi pošteni narodi, ki jim je bilo do reda in države, najbolj bali te najnevarnejše »epidemije« ter so jo zatirali z vsemi sredstvi. Vojna furija z vsemi svojimi izrodki je tudi korupciji odprla vrata na stežaj in iz komaj prošlih dni vemo, da so neka« tere države zaradi korupcije prišle na rob propada in da so jih odločni možje«junaki morali reševati — z železno roko. S korupcijo pada morala, poštenost, značajnost, na mesto stvarnega dela stopajo zlo« činska dejanja vseh vrst, avtoriteta se umika na vseh poljih, do prve besede prihajajo največji po« kvarjenci in demagoški elementi, ki jih je narod v resnici že davno obsodil. S tem pada zaupanje v zakone in oblasti, v pravico in resnico, kratko, dober, pošten narod začne obupavati nad obsto« ječim družabnim redom. Vsem tem moralnim čini« teljem se pridružuje v naši dobi kot posledica sve« tovne gospodarske krize še brezposelnost, ki ji je korupcija pač najboljša hrana za protidržavno ro« varenje.
Zato organizirajmo pred vsem borbo proti ko« rupciji! In to vsi, ki smo poštenega srca in ki nam je »država nad vse«! Korupcija je pri nas uspavala do mrtvila in največje malodušnosti naše najbolj idealne domoljube in narodne delavce, ki so dolgo gledali, kako nekaznovano se razvijajo izrodki ko« rupcije, potem pa so samo z boljo v srcu rajši klonili, češ, da nam ni pomoči. Umaknili so se v ozadje, kjer čakajo, da vstanejo možje, ki bodo ko« rupciji zaklicali svoj odločen »Stoj, mera je polna!«
In ti možje prihajajo! Narod, kvišku glave, za« upaj svojemu kralju in domovini! Vsi polomi na« šega tako vzornega narodnega gospodarstva pridejo pred svojega sodnika, in naj so niti korupcije še tako premeteno razpredene. Javnost se bo prav kmalu zopet temeljito bavila z bivšo Jadransko, ■Slavensko, Slovensko, Trgovsko banko in drugimi našimi denarnimi zavodi ter vsem, kar in kdor je s temi v zvezi! Z vložnimi knjižicami ne bomo več dolgo »kupčevali«, kakor se kupčuje danes! Ravno ti zločinski »prekupčevalci vseh vrst« kričijo med narod, da v denarne zavode ni več prepotreb« nega zaupanja. Pa kdo je to zaupanje narodu vzel in ga jemlje še danes? Korupcija, špekulanti z na« rodnimi dobrinami in premoženjem! Poznamo jih dobro in bliža se trenutek, ko jih vse predamo za« služeni kazni. Na vrsto pridejo vse različne »revi« zije« zadnjih let, ker narod želi vedeti in ima pra« vico do tega, da zve, kako se gospodari z zaupa« nim narodnim premoženjem. Takrat si bo narod oddahnil, vzbudilo se bo zopet zaupanje v narodne voditelje, politične, gospodarske, kulturne i. dr.
Borba proti temu korupcijskemu stoglavemu zmaju pa ni lahka. Treba je organiziranega boja! In tega se nacionalisti ne strašimo! V potokih krvi smo si priborili ljubljeno Jugoslavijo, njej moramo tudi pomagati pred vsem v borbi proti korupciji vseh vrst, temu največjemu zlu na zdravem držav« nem organizmu! Brezdvomno bo zmaga na naši strani, če zaupamo sami v sebe in v našo ljubezen do države. Še smo idealni borci tukaj! Gorje ti, korupcija, ko nas do cela vzbudiš iz mrtvila, v katero si nas začasno uspavala!
Jugoslavija — Judeja
Nismo bili nikdar ekskluzivni rasisti, toda tudi pri nas je postal pereč problem, ki ne sme biti po* litični šlager ene ali druge partije ali struje, temveč mora biti skupna stvar celega jugoslovanskega nas roda. Židovsko vprašanje je postalo tem važnejše, ko se v gospodarski depresiji sedanje dobe iščejo globlji vzroki te krize. Da bi bila vzrok temu samo vojna, ne more nihče trditi. Vzrok so v veliki meri amoralne metode, ki so se vgnezdile zaradi pomanj* kanja vsake kontrole v trgovini, gospodarstvu itd. Ni samo očitek, ampak je dejstvo, da se je Židov* ska rasa baš v tej amoralni kunjunkturi prav po* sebno izkazala pri vseh narodih. Napačna politika napram Židom v prejšnjih stoletjih jih je postavila kot priviligirance v trgovini in v gospodarstvu sploh. To svojo pozicijo so temeljito izrabili v sve* tovni vojni in jo še izrabljajo danes. Rusi, čeprav veliki sovražniki Židov, so imeli Žide za glavne dobavitelje svojih ogromnih armad. Zidovska med* narodna trgovina je bila povezana tako med seboj, da se danes odkrivajo zanimive pikantnosti iz svetovne vojne, ko se je zgodilo, da so si sovražni narodi drug drugemu dobavljali vojni materijal, ker so posredniki — Židje znali tako spretno za* brisati izvor te ali one robe. Povojno verižništvo je bilo nadaljevanje metod vojnih dobaviteljev. Mno* go slabe robe za drag denar, vendar pa ne iz prve roke, temveč kolikor mogoče mnogo vmesnih pro* fitarjev. živež, industrijski izdelki, vse je romalo čudna pota, preden je prišlo do konzumenta. Ni bilo nič nenavadnega, če so šle življenjske potreb* ščine najprej po nizki ceni iz države in prišle zo* pet nazaj kot verižniško blago, seveda po mnogo višji ceni. Po tej metodi so tudi reparacije v veliki meri bile predmet verižništva. Saj je notorično, Ja je mnogo materiala, ki se je dobavil iz reparacij, šlo zopet nazaj v državo, ki ga je dobavila, po nižjih cenah, kakor je bil dobavljen. Milijonska škoda, ki je s tem nastala v državi, je nesla profite različnim korupcionistom in brezvestnežem.
Ni menda naroda, ki je tako penetriran z ži* dovstvom, kakor nemški narod. Ne samo gospo* darstvo, temveč tudi umetnost, literatura, politika so že tako prepojeni z židovskimi elementi, da je nemško telo danes podobno trahinastemu mesu, iz katerega nc more nihče več odpraviti okužen ja. Hitler je prepozno došel. On samo lahko še bolj poudarja ta dejstva, toda odpomoči ne more temu zlu še tako konsekventna antižidovska politika. Saj se Židje po ogromni večini poslužujejo nemškega idioma in so tako nehote postali utiralci poti nem* ški kulturi po vsjej Evropi.
Nas zanima predvsem Jugoslavija. Predvojna Srbija je imela svoje Jevreje. Ti so živeli tako ozko povezani z narodom, da jih narod ni sovražil. Po prevratu se je ta položaj na mah spremenil. Prej že skoraj posrbljeni Jevreji so prišli preko Zagreba in Budimpešte v stik z Židovstvom, ki ima nemški žargon. To je takoj pritegnilo Jevreje in nemščina se čim bolj širi med temi Jevreji, ki pomagajo tako širiti vpliv mednarodnega židovstva čez vso Jugo* slavijo. Beograd je dobil veliko invazijo nemških in madžarskih Židov. Žargon vseh teh je nemški. Dobili so si Židje toliko razmaha v Beogradu, da se Beograjčani upravičeno že pritožujejo, da pravih Beograjčanov ni več. Prej vsemogočna cincarska čaršija je dobila opasno konkurenco v mednarod* nem židovstvu, ki ne pardonira niti čaršije. Prej* koslej se bo udušila, če ne bo prišlo pri sorodnih elementih do kompromisa.
Zagrebi Gott der Gerechte! Hrvati so danes na istem stališču kakor Nemci. Židje so se žc tako zajedli v njihovo telo, da so popolnoma brez moči proti tej kugi. Zagreb je danes predmestje Židov* skega Dunaja, drugi Leopoldstadt. Iliča je žalostno slika hrvatske propasti. Skoz in skoz sama Židov« ska imena. Finance vse v židovskih rokah; vele* trgovina in industrija istotako. Izjeme ne odtehtajo prevladajočega vpliva židovstva. Uveljavljajo se Židje že tudi v umetnosti in literaturi. To vse pa v ozki zvezi z nemško kulturo. Hrvatska vas je po« dobna gališkim. Gostilničar — Žid — trgovec — Zid — zelenjaš — Zid — uboga para — hrvatski seljak. In navzlic temu, da Hrvatom Židje pijejo kri, niso nikdar skušali se otresti te navlake. Pač pa so se pojavili Frankovci, kot čisti »Hrvati«, ki so pojačeni po internacionalnem Židovstvu pridigali
plemensko mržnjo med Hrvati in Srbi. Le tako je* bilo mogoče Hrvate odvrniti od židovstvu opasne protižidovske propagande, ki bi naj odprla ubogi pari oči in nagnala pijavke nazaj, odkoder so prišle.
Slovenci smo bili do prevrata najčistejši del našega naroda. Zidovstvo pri nas ni našlo ugodnih tal. Žide, ki so se pri nas uveljavljali kot trgovci, smo lahko našteli na prste. Po prevratu so se raz* mere na mah spremenile. Prekmurje nam je dalo precej Židovstva. So seveda danes navdušeni Slo* venci, kakor so bili poprej navdušeni Madžari. Se devotno klanjajo naši državni avtoriteti, kakor so bili poprej steber magyar orszaga. Dobili smo na* dalje za sosede Medžimurce, kjer je Čakovec ži* dovska metropola. Redki Židje v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani itd. so dobili naenkrat dotoka od severa in vzhoda. Pod pritiskom Hitlerja se je pri* selilo ogromno Zidov iz Nemčije na Dunaj. Socijal* demokratska občina jim je dala zatočišče in’ domo* vinsko pravico. To pač v zahvalo, ker židovska visoka financa vzdržuje socijaldemokratsko stran* ko, ki edina brani Zide pred napadi germanskih arijcev. Na Dunaju pa ni zaslužka, ni nikake pro* speritete. Kam tedaj! In prišel je glas med Izraelce, da je pot svobodna v obljubljeno deželo — Jugo* slavijo. Začela se je invazija, ter se vrši pod firmo inozemskega kapitala. Vse stare stroje iz zapušče* nih avstrijskih tovarn in deloma tudi iz čehoslo* vaških so pokupili židovski špekulantje, da jih na novo instalirajo v Jugoslaviji. Mi neumni in kratko* vidni jih sprejemamo z odprtimi rokami. To pa pod devizo, da potrebujemo domačo industrijo, ki naj jo oplemeni inozemski kapital. Na Dunaju danes vsak židovski špekulant ve, da je Jugoslavija država, kjer se špekulantom najbolje godi. Kamor pridete, povsod se Jugoslavija omenja kot dežela prosperi* tete. Mi norci pa še z zaščitno carino zvi* šujemo dobičke teh industrij, ki spravljajo denar po svojih kanalih zopet v inozemstvo, kjer uživa vesoljna »Mischpoche« rente od tega denarja. Tako daleč, da bi denar ostal pri nas, ljubezen zopet ne gre. Za zaslužek je Jugoslavija hvalevredna država, za nalaganje zasluženih kapitalov pa nevarna bal* kanska državica. Prva vpadna vrata židovske inter* nacionale na naši severni meji tvori Maribor. To* varne se množe, vse pa so v židovskih rokah. Tudi glavno nameščenstvo je nemško. Žargon je nemški. Tako pomnožujejo nemško manjšino, ki je tako dobila prirastek z ljudmi, ki povsod in vedno go* vore nemški. Za nje imajo naši kinopodjetniki sa* mo nemške filme in dvojezično reklamo. Vsi čitajo le nemško časopisje, nemške knjige. Če stopite v knjigarne, boste zvedeli, da je prodaja slovenskih knjig napram nemškim v razmerju 1 : 50. Ker gospoda govori nemški je seveda nobel, da tudi ostali »folk« govori nemški. Zato se ne smemo čuditi, če danes govori že mladina od zavednih Primorcev med seboj nemški. Isto sliko zasledujete dalje proti Celju, gor na Gorenjsko in nazaj do Ljubljane. Mi pa stojimo križem rok in čakamo. Pa so se tudi pri nas kakor pri Hrvatih pojavili frankovci — slovenstvujušči, slovenoborci, ki po* znajo dve vrsti Slovencev. Prve in prave, ki še da* nes ližejo pete bajuvarski kulturi in trobijo tezo o ekskluzivni slovenski kulturi katoliškega alpske* ga naroda, druge pa, ki so izdajalci, ker zagovar* jajo jugoslovansko narodno edinstvo. Te je seveda izobčiti iz edino zveličavne slovenoborske gmajne. 1'ertius gaudens pa je internacionalna penetracija, ki izpodkopuje tla naši kulturi. Tu bi bilo hvaležno polje za naše slovenoboree. Kaj nam pomaga slo* venska kultura, če pa od pisarja naprej čita vse nemške knjige. Namesto, da slovenoborci kričijo o namišljenem zmaju tam preko Sotle, ki bo požrl slovensko kulturo, bi pogledali tja, odkoder ji res preti nevarnost. Hic Rhodus — hic salta!
Toda nam je govoriti odveč. Našli sc bodo takoj ljudje, ki bodo poveličevali edino — zvcii* čavno tezo strpnosti, ki bodo govorili o nesodob* nosti takšnega mišljenja, o nedemokratičnosti takš* nega naziranja, o hitlerijanstvu na Slovenskem itd. Vsem tem kličemo: Caveant consulesl Pride lahko čas, ko se bomo bridko kesali, ker ne bo več odpo. moči. Slovenski del našega naroda ne sme nikakor dopustiti židovske penetracije.
Film naše zemlje
firma »BANJAI«.
V	št. 12. »Pohoda« je bila v članku »Film lase zemlje« omenjena firma Banjai kot tuja firma, ki ne bo ščitila naših narodnih interesov. Radi ugo* tavljamo, da je lastnik firme rojen v Subotici, to* rej naš državljan. Firma ima z upravo Radia Ljub* Ijana dogovor, glasom katerega dobavlja radiu gramofonske plošče brezplačno na razpolago. Te plošče izbira uprava radio*postaje sama iz zaloge firme Banjai, ki rada ustreže vsem izraženim že* ljam.
ZANIMIVA PRAVDA.
Pred kaz. sodnikom okraj, sodišča v Ljubljani je tekla zanimiva kaz. pravda, ki jo je radi žalje* nja časti z zasebno tožbo pokrenil dr. Kliment Vuk, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke zoper Vrančiča Vladimirja in Patika Antona, uradnika Ljubljanske kreditne banke. Slednje imenovana sta namreč dne 30. VI. 1932. vložila na upravni in nadzorni svet Ljubljanske kreditne banke vlogo, v kateri sta kot zaupnika uradništva Ljubljanske kreditne banke protestirala zoper nesocialne in krivične odpuste dobrega in nacionalno zavednega uradništva, se bavila z zavodovo krizo in ugotav* ljala, da je ta v veliki meri plod »čudnega ugleda«, ki ga uživa zavodov ravnatelj dr. Vuk Kliment, pr* votno dr, Wolfgang v. Kliment, Edler v. Karst= laus, svoje čase navdušen burš, odpuščen iz konzu* larne akademije na Dunaju radi raznih deliktov, radi katerih je teklo 1. 1922. na Dunaju pri dežel, sodišču za kazenske zadeve zoper njega preisko* valno postopanje in sicer radi hudodelstva ponare* je javnih kreditnih papirjev in tatvine po §§ 106. in 171. a. k. z., sam pa je bil od 26. V. do 14. VII.
1922. v preiskovalnem zaporu. Taisti gospod Vuk da je bil ob času svojega vstopa v LjubljansKo kreditno banko v večji družbi na obisku pri ba* ronu Codelliju, kjer je ob tej priliki izginilo več dragocenosti, ki jih je pa na poziv domače hčerks baronice Carmen, sedaj žene grofa Bartia, vrnil dr. Kliment s pojasnilom, »da še sam ne ve, kaka J \ so prišle v njegov žep«.
Pravda se je vlekla dva dobra meseca, raz* prave so se vodile z minucijozno natančnim preiz* kusom obširnega dokaznega gradiva; dne 18. XI.
1932. ob 11. uri dopoldne pa je pravdo vodeči sodnik s. o. s. Goslar Branko ob navzočnosti sod. pr. dr. Murnika, zaseb. tožilca dr. Klimenta in nje* govega zastopnika dr. Krejči*ja ter obeh obdo!* žencev Vrančiča in Patika in njunih branilcev dr žužka in dr. Lapajneta razglasil sodbo, s katero je oba obdolženca Vrančiča in Patika po § 280. k p. obtožbe oprostil. V izčrpno podanih razlogih ie sodnik navedel, da z ozirom na izpovedbe prič o naklepnem obdolževanju in zavestnem potvarja, nju zaznanih vesti ne more biti govora. Oba ob* dolženca sta v vršenju dolžnosti kot uradn. za* upnika v vlogi, h kateri sta bila po svojih pred* stojnikih pozvana, iznesla — in še to strogo za* upno — samo to, kar sta doznala od svojih vero* dostojnih informatorjev. Sicer pa izhaja iz dun. kaz. spisa, da je bil dr. Kliment v I. 1921./22. na konzularni akademiji na Dunaju močno osumljen večjih denarnih tatvin na škodo soakademikov, bil radi tega suma v preiskovalnem zaporu in v pre* iskovalnem postopanju, v katerem stoji med .Iru* gimi ugotovitvami tudi njegovo priznanje, da je neopravičeno dvakrat pojedel večerjo svojih tova* rišev in žigosal avstrijske bankovce z nekim na* šim poštnim žigom in take kot z večjo kurzno vrednostjo spravljal v promet.
NEMŠKUTARJENJE NAŠE URADNE GOSPODE.
Z upostavitvijo banske uprave in s poveča* njem drugih uradov je prišlo v Ljubljano veliko uradništva. Nekateri so bili menda vajeni na prejšnjih mestih nemškutariti, pa so prinesli to grdo navado v naše mesto. Čuli smo že razna tol. mačenja, češ, govori nemško, ker je žena Nemka! Mi pa pravimo, da se v enem desetletju še tako trda butica priuči našega jezika, ne pa inteligent* ne gosposke glave.
če se pa kateri prizadetih gospodov čuti Nemca, da se mu ne ljubi opustiti njegove govo< rice, je dolžnost narodne uprave, da popravi na* pako prednikov, ki so Nemca vzeli v službo.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna
(predstavnik Franci Štrukelj). Vsi v Ljubljani.