J%| f f1!#! ■ IŠIM Številka 54. H Hmv u U H H H H Ljubijan*, celoletno 180 din (za Lno- p*. HPV MB HH ^Bk H BI,. H B Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 H SfH KM* H m, |H H &ŠkBF' D Uprava: Gregor- 90 din, za ■/. leta 45 din, BP ^P ^P člčeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din Tedenska Rokopisov ne vračamo. — izdaja za celo leto 50 din. -_______.____________*_______________________________ M-SS-. S« JA....iXl.,« Račun pri poštni hranil. Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlci v Ljubljani št. 11553. Izhala So T*SS _______________________ Uubliana, sreda 10. mala 1939 CenaCSVSO Zakai to zavlačevanie Na občnem zboru Združenja ple-tilcev so padle v debati tudi naslednje besede: Deset let smo se morali boriti, da smo bili priznani kot obrt. Sedaj pa se bomo morali boriti nadaljnjih deset let, da dosežemo izdajo zakona o zatiranju šušmarstva. Enake konstatacije bi mogli čuti tudi na zborovanjih drugih gospodarskih strok. Koliko let so se n. pr. vsi borili za izdajo obrtnega zakona. Ko je bil navsezadnje ta izdan, so morali zopet vsi konstatirati, da je potreben reforme v celi vrsti določil. Sedaj se morajo zopet leta in leta boriti za novelizacijo obrtnega zakona. Vse kaže, da se bo ta letos najbrže tudi dosegla. Mnogo znakov pa govori za to, da zopet ne bodo upoštevane vse želje trgovcev in obrtnikov in da se bodo morali ti boriti še leta in leta, preden dobe tak obrtni zakon, kakršnega potrebujejo. Podobno je z vsemi drugimi zahtevami gospodarskih stanov. Koliko let so se n. pr. borili obrtniki in trgovci za pavšalizacijo pridob-nine. Ko je bila ta končno le dosežena, je bila dovoljena v premajhnem obsegu, da je to vprašanje še vedno ostalo na dnevnem redu. Za uvedbo obveznega zavarovanja se bore trgovci že leta in leta in končno so dosegli, da je prišla v obrtni zakon določba, da izda trgovinski minister uredbo o zavarovanju trgovcev in obrtnikov. Od takrat je minulo že 9 let, a o tej uredbi še vedno ni ne duha ne sluha. Trgovci so sicer že davno izdelali načrt za to zavarovanje, a realizacija načrta je obvisela v Beogradu. Obrtniki pa so dobili neki osnutek za svoje zavarovanje, a je ta osnutek takšen, da ga vsi obrtniki po vrsti odklanjajo. In zopet bo preteklo leto za letom, preden bodo dobili trgovci in obrtniki vsaj količkaj dober zakonski načrt o njihovem zavarovanju, potem pa bodo zopet potrebna leta in leta, da se bo to zavarovanje v resnici uredilo tako, kakor potrebujejo. Ista pesem je s krošnjarstvom. Koliko občnih zborov trgovcev se je že bavilo z neznosno nadlogo krošnjarstva, koliko spomenic, koliko intervencij, koliko deputacij je že bilo zaradi krošnjarstva, a efekt je še vedno popolnoma nezadosten. Kmalu bo leto dni, kar je bila trgovcem slovesno od samega trgovinskega ministra javno obljubljena uredba proti krošnjar-stvu, a namesto te uredbe smo dobili le neki osnutek pravilnika, ki ga vse odklanja. Navedli smo le nekaj manjših stvari, katerih izvedba ne bi pomenila nobeno težavo in ki bi bila tudi celoti ter državi v korist A še te malenkosti ni bilo mogoče doseči. Vedno se rešitev zavlačuje, vedno se prave odredbe odlašajo, kakor da bi bila v resnici najvišja modrost v onem fatalističnem vzkliku nedelavnosti, da >ima vremena«. Ni se zato čuditi, če pri tem zavlačevanju rešitve majhnih zadev dosegajo še slabšo usodo velike stvari. Da bi dosegli n. pr. poenostavljenje naše javne uprave, ni niti misliti, pa čeprav to zahteva vsa država in srbsko prebivalstvo prav tako ko hrvatsko in sionsko. Zato so tudi brezuspešne že skozi 20 let neprestano se ponavljajoče zahteve, da se naše notranje življenje že enkrat uredi na podlagi, da bodo res zadovoljni vsi državljani Jugoslavije in vse pokrajine v Jugoslaviji. Ni in ni mogoče doseči tega in ko je stvar že skoraj tik pred rešitvijo, pride nakrat od neznane strani kamen, ki vso stvar uniči. Tako ostajajo Na to vprašanje odgovarja naslednji dopis ljubljanske občine, ki smo ga prejeli s prošnjo za objavo. Ker je vprašanje o vzrokih, selitve industrije iz Slovenije nad vse aktualno, objavljamo poslani dopis v celoti ter dodajamo na koncu svoje pripombe. Industrijski in obrtniški krogi zadnje čase prav pogosto razpravljajo o vzrokih, zakaj se industrija seli iz Slovenije predvsem v Beograd in njegovo okolico. Tako v strokovnih listih kakor tudi v časnikih je bilo objavljenih že nešteto člankov o tem res perečem vprašanju, ki ima velik vpliv na napredek posameznih pokrajin in mest. V časnikih, na shodih in zborovanjih gospodarskih krogov smo tudi v Ljubljani že prav mnogo slišali o tem, zlasti so pa razni govorniki na občnih zborih kaj radi očitali mestni občini ljubljanski, da odganja industrijo iz Ljubljane in duši obrt z visoko pretiranimi cenami električnega toka. Pri teh napadih so pisci ali govorniki vedno navajali najvišje številke za električni tok v Ljubljani. Stalna je bila njihova trditev, da je najdražji tok v Ljubljani, drugje pa povsod znatno cenejši. Zaključek vseh izvajanj je bil vedno pač ta, da v Ljubljani industriji in obrti ni mogoče prospevati zaradi predrage elektrike, drugod je pa elektrika povsod tako silno poceni, da menda tamkaj obrt in industrija zaradi malenkostnih stroškov za elektriko tako rekoč rasteta sami od sebe. Slišali smo samo trditve o neizrečeno dragi ljubljanski elektriki in morali poslušati, da je drugod elektrika na pol zastonj, nismo pa slišali, kakšne so cene za tok drugod. Zakaj pisci in govorniki ne navajajo številk in s tem svoje trditve tudi dokažejo, nam bo takoj jasno, če številke cen električnega toka v Ljubljani primerjamo s številkami cene elektrike po drugih mestih. Prvič bomo ugotovili, da so cene električnega toka po vseh mestih Jugoslavije skoraj enake, v drugi vrsti se bomo morali pa tudi prepričati, da smo v Ljubljani v marsičem znatno na boljšem. Cena električnega toka torej nikakor ne more dušiti ljubljanske obrti, še »nanj pa odganja industrije iz našega mesta! Cena toku za razsvetljavo je Pf®** ljubljanski ceni res nekoliko nižja v Celju, Novem Sadu, Beogradu, Mariboru in Zagrebu, vendar pa niti od daleč ni toliko nižja, da bi malenkostno višja cena mogla vplivati na razvoj obrti. Razlika pri stroških za električno razsvetljavo ljubljanskih obrtnih delavnic je tako minimalna, da te razlike pač nihče resno ne upošteva. Kar se razsvetljave tiče, go- vsa vprašanja nerešena in naše razmere se ne zboljšajo. Toda temu zavlačevanju rešitev je treba napraviti konec, ker prav vsi zaradi tega trpimo, ker se zaradi tega zavlačevanja sami po nepotrebnem mučimo in si delamo težave, ko bi mogli živeti dobro in zadovoljno. Ze sramota za nas tovo velja to tudi za industrijo, saj naša industrija razsvetljave skoraj ne potrebuje, ker dela z večino le podnevi. V Osijeku n. pr. je pa cena za električno razsvetljavo prav znatno višja kakor v Ljubljani, toda še nikdar nismo čitali ali slišali, da bi se osiješki obrtniki in tovarne selile zaradi cenejše električne razsvetljave v Ljubljano. Tudi kavarnarji in gostilničarji so obrtniki, ki se prav radi pritožujejo nad predrago elektriko. Beograjske kavarne in gostilne plačujejo tok po din 5'30, pri nas pa ga dobivajo manjše gostilne in kavarne po 5 din, večje po 4 din in velike celo po 3 din za kWh. Pri tem mimogrede omenjamo, da je v Beogradu električna razsvetljava tudi za državne in samoupravne pisarne znatno dražja kakor v Ljubljani. Pravično in pošteno bi bilo, če bi ljubljanski gostilničarji in kavarnarji svojim gostom tudi povedali, da je v Ljubljani elektrika cenejša kakor v Beogradu. V Beogradu plačuje industrija električni tok za pogon draže kakor pri nas in vendar naša javnost trdi, da Ljubljana odganja industrijo s predrago elektriko v Beograd. Tam velja tok od 2'20 do 0'90 din za kWh, a na omrežje mestne elektrarne ljubljanske so priključene industrije, ki plačujejo elektriko po 1'40 do 0'60 din za kWh, toda še vedno se niso pričele industrije seliti iz Beograda v Ljubljano. Tako tudi ne vemo, da bi se kaka industrija iz Ljubljane ali Beograda preselila v Zagreb, kjer so cene električnega toka približno iste kot naše. Kakor v Ljubljani, tako tudi vsa druga mesta oddajajo tok za veliko industrijo po posebnih pogodbah. Pogonski tok za malo obrt računa ljubljanska mestna elektrarna po ceni od 1’25 do 2'50 din za kWh. Cena pada z zvišanjem obratnih ur ter naposled pri 2.000 obratnih urah doseže ceno 1'25 din za kWh. Če je električni tok za obrt res nekoliko cenejši v Celju, Mariboru in Zagrebu, zato je pa nekoliko dražji v Novem Sadu, Osijeku in Sarajevu. Razlika v ceni je tako malenkostna, da zaradi nje gotovo ni nastalo preseljevanje obrtnikov in tudi nastalo ne bo. Kar se tiče električnega toka za gospodinjstvo, velja v Ljubljani pri porabi najmanj 20 kWh na mesec 1'50 din za kWh. Tudi ta cena je v nekaterih mestih višja, drugje pa sploh še ni uvedena posebna cena za električni tok za gospodinjstvo. Za segrevanje prostorov velja v Ljubljani tok 0'90 din za kWh. Ta cena je tako ugodna, da drugje gotovo ni nižja. Za reklamo oddaja ljubljanska mestna elektrarna tok od mraka do 23. ure po 1'50 din vse je, da trpimo to neprestano zavlačevanje vsakega vprašanja in da z vso odločnostjo ne nastopimo proti onim, ki so krivi tega zavlačevanja. Ves naš napredek zastaja zaradi tega zavlačevanja, dobička pa od tega nima nihče. Če je kaj v Jugoslaviji potrebno, potem je treba temu zavlačevanju napraviti konec! za kWh. Ker je cena ugodna, stranke prav rade razsvetljujejo izložbe tudi ponoči. Pri vsem tem pa moramo pripomniti, da mesta z nižjo ceno ceneje proizvajajo ali kupujejo električno energijo. Cena električnemu toku v Ljubljani bi bila tudi cenejša, če bi mestni elektrarni ne bilo treba brezplačno dajati toka za javno razsvetljavo, ki je pa pač vsemu prebivalstvu v korist in se gotovo tudi zaradi javne razsvet- Predvsem moramo pripomniti, da se ni nikdar v javnosti trdilo, da bi bila le draga elektrika vzrok za selitev iz Slovenije. Ta trditev je bila tem manj mogoča, ker se je vendar neštetokrat poudarjalo, da je Maribor s svojo ceneno elektriko privabil industrijo. A tudi iz Maribora so se preselila industrijska podjetja na jug. Drag električen tok more biti torej le eden sovzrokov za selitev industrije. Če ta sovzrok velja tudi za Ljubljano, se najlepše pojasni na ta način, da se objavijo tarife ljubljanske mestne elektrarne in tarife drugih elektrarn. In sicer celotne tarife. Nas le veseli, če se je v Ljubljani pocenil tok za industrijo. Ne razumemo pa, zakaj se ni to objavilo in zakaj se ne objavijo pogoji, po katerih dobi industrija tok po najnižji ceni. Tudi ni jasno, če so v objavljenem članku upo- Na kratko smo že poročali, da se je na pobudo dalmatinskih hrvatskih trgovcev ustanovilo pred dobrim tednom v Zagrebu Predstavništvo hrvatskih trgovcev, ki ga tvorijo zveze hrvatskih trgovskih združenj iz območja zagrebške, splitske in osiješke zbornice. Novo predstavništvo pomeni, da hrvatski trgovci ne bodo več sodelovali v Centralnem predstavništvu zvez trg. združenj v Beogradu, dočim pa kolaboracija obeh centralnih predstavništev ni izključena. Cilji in program novega centralnega predstavništva so najbolj razvidni iz resolucije, ki je bila sprejeta na ustanovnem zborovanju hrvatskega predstavništva predpreteklo nedeljo. Resolucija se glasi: 1. Hrvatski trgovci kot del velike hrvatske narodne zajednice se priključujejo enodušnemu občnemu hrvatskemu narodnemu gibanju pod vodstvom dr. Vladimirja Mačka, ker smatrajo, da sta hrvat-ska politična svoboda in neodvis- ljave še ni preselila nobena industrija iz Ljubljane. Vzrokov za selitev industrije iz. Ljubljane in iz Slovenije sploh v Beograd in njegovo okolico torej nikakor ne smemo in tudi ne moremo iskati v mestni elektrarni ljubljanski, saj so njene cene v glavnem nižje kakor drugod, zlasti pa nižje ko v Beogradu. Zato so pa gotovo odločilni drugi razlogi, ki pa niso prav v nobeni zvezi z mestno občino ljubijansko. Zupan dr. "Juro Adlešič je o teh vzrokih že obširno razpravljal na proračunski seji mestnega sveta in njegovih udarnih dokazov pač ni treba ponavljati. Omeniti moramo edino še to, da za ljubljanskim županom tudi vsi strokovni listi in dnevniki poudarjajo, da se industrija seli iz Ljubljane in iz Slovenije ter tudi iz Zagreba in ia. drugih pokrajin v okolico Beograda predvsem zaradi centralizma in pa tudi zaradi pomanjkanja socialnega čuta, zlasti pri prikritih tujih lastnikih in delničarjih naših industrijskih podjetij. Centralizem je središče države oblagodaril z nižjimi dajatvami in s predpravicami, mi pa ne dovoljujemo brezsrčnega izkoriščanja našega delavstva! števane tudi postranske pristojbine, kot števnina in drugo. Vse to bi bilo treba, povedati. Eden glavnih vzrokov za selitev industrije je na V6ak način v davčni preobremenitvi industrije v Sloveniji. A te preobremenitve ni kriva le država, temveč tudi samouprave. O tem so industrijci več ko enkrat govorili. Kadar postaja kakšno breme pretežko, tedaj zadostuje že čisto majhno zvišanje in človek se skuša tega bremena na vsak način otresti. Tako je mogoče, da neko podjetje zaradi previsokih davčnih bremen začenja misliti na to, da se preseli v kraj, kjer je teh bremen manj, za odločitev pa se morda odloči zato^ ker je v novem kraju- tudi električni tok cenejši, pa čeprav le malenkostno cenejši. Zato ni treba razlike v ceni tako omalovaževati, če je ta majhna. Tudi majhna razlika more odločiti. nost glavna pogoja tudi za gospodarski procvit hrvatskih dežel. 2. Predstavništvo hrvatskih trgovskih organizacij protestira kar najenergičneje proti talnemu in sistematičnemu zviševanju javnih bremen in davščin, ki se izvaja pod najrazličnejšimi imeni in ki v prvi vrsti zadeva že itak zapostavljeno hrvatsko gospodarstvo. Predstavništvo odklanja vsako odgovornost za posledice tega sistema finančnega izkoriščanja narodnega dela in premoženja. 3. Predstavništvo hrvatskih trgovskih organizacij protestira tudi proti sistemu centralizacije, ki se postopoma razširja na vseh gospodarskih področjih. Predstavništvo zahteva kar najbolj energično popolno gospodarsko samostojnost hrvatskih dežel. 4. Predstavništvo hrvatskih trgovskih organizacij bo budno vodilo račun o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih v smislu stališča v njem zastopanih ustanov. Predstavništvo zahteva, da se go- Zakai se seli iz Sloveniie? Ali ie kriv drag električni tok J Naše pripombe Predstavništvo hrvatskih trgovcev ^podarski ukrepi ne izdajajo več brez zaslišanja interesentov, tem-da se predhodno zasliši njih (mnenje. • %.■ Predstavništvo hrvatskih tr- govskih organizacij je prepričano, lessa«, kar pomeni v angleščini »manj«, dovoljeno na ime skonta, ne pa rabata, kakor se to trdi v toženem odloku. To se jasno vidi iz samega računa, kjer se izrečno pravi, da se priznava »less« v višini 5% na račun diskonta, t. j. kasa-skonta. Ker pa kasa-skonto v tej višini ne pride v osnovo skupnega davka, se tudi od tožitelja ni smelo zahtevati za ta znesek naknadno plačilo skup nega davka. * V osnovo skupnega davka praviloma pride dejanska vrednost blaga. Z ozirom na to pa, da je v veleprodaji v navadi ali vsa, zelo pogosten primer, da se plača blago v določenem roku, je cena blaga navadno kalkulirana tako, da so v njej obsežene tudi obresti do plačilnega roka. Ce pa se v nasprotju s tem običajem dogovori plačilo takoj po prejemu blaga, potem se od cene, ki je skal-kulirana z ozirom na prej navedeni način plačila, odbijejo v naprej vkalkulirane obresti in ta odbitek se imenuje »kasa-skor-to«. Pri tem drugem načinu se pride do dejanske vrednosti blaga z odbitkom skonta. Ker pa pra viloma pride v osnovo skupnega davka samo ta vrednost, je razumljivo, da se v to osnovo ne sme vnašati še skonto. Tržna poročila TRŽNE CENE V CELJU dne 1. maja 1939. Goveje meso: (Cena. mesa je mišljena s priklado.) 1 kg Vojskega mesa 8 do 12, kravjega 8 do 10, vampov 6, pljuč 5, jeter 10, ledvic 12, loja 6 din. Teletina: 1 kig telečjega mesa 10—12 jeter 16—18, pljuč 10 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14—17, pljuč 8, jeter 10, glave 9 slanine 15—16, slanine soljene 18 suhe slanine 18—20, masti 18—19, šunke 20, prekajenega mesa 16 do 18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 22 din. Klobase: 1 kg krakovskih, 20 debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 45 do 50 din. Perutnina: 1 piščanec 10—12 kokoš 23—30, raca 20, gos 45, puran 80, domači zajec 5—15 din. Ribe: 1 kg krapa 14, postrv 50 dm Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75—2, kisle smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 30—36, masla 24, bo hinjskega sira 24—28, trapistovske ga sira 16—28, polementalskega sira 30, sirčka 8, eno jajce 0-60 din Doma in po sveto Na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani je govoril njen predsednik dr. Korošec tudi o političnem položaju ter med drugim de-al: »Toda oblaček leži na vsem tem. Nihče ne ve, kaj bo z Evropo. živimo v neprestani negotovosti, kaj bo jutri. Jugoslavija ima modrega krmilarja v zun. politiki. To je naš knez-namestnik Pavle. On vodi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako. skalo. Naša dolžnost je, da imamo polno zaupanje v njega, da sledimo njegovim intencijam in da ne nasedamo levičarskim elementom, ki hočejo dan za dnem izzivati in kaliti vodo Naša Jugoslavija si želi miru in taka je tudi vsa njena zunanja politika. Tudi v notranji politiki hočemo normalne mirne razmere ...« „ O sporazumu je dr. Korošec de-al na občnem zboru Zadružne zveze — kakor poroča »Politika« — naslednje: Vse niti niso Pretrgane. Danes ali jutri se morejo razgovori nadaljevati in še vedno je sporazum mogoč. Ce se je posrečilo, da se je rešilo 90—95% spornih vprašanj, se bodo mogla rešiti tudi ostala vprašanja, ki so malo pomembna v primeri z že rešenimi glavnimi in centralnimi vprašanji.« »Jugoslovanska pošta« iz Sarajeva je objavila članek »Neobhodnost sporazuma«, v katerem med drugim pravi: »Ves narod hoče danes sporazum. Vsi Srbi in Hrvati smatrajo, da je sporazumna in bratska ureditev njihovih odnosa-jev v skupni državi pogoj za rešitev vseh drugih velikih vprašanj, od katerih zavisita moč in hapre- dek naroda in domovine. Kar pa narod hoče in kar zlasti tako trdovratno in odločno hoče, to se DO in to se mora izvesti! Ta odločna volja za sporazum je nastala iz zdravega instinkta naroda za samoohranitev ter je oprta na najbolj plemenite odlike narod ne duše. Zgovorni primeri okoli nas pričajo narodu, da je na pravi poti, ko zahteva in ko hoče sporazum. Voditelji naroda se ne smejo izneveriti tej daljnovidni zahtevi jan ja! Kako močna bo ta država in kako sijajno bo mogla v sedanjem času izvršiti svojo misijo do sebe, do slovanstva in do velikih interesov civilizacije ter miru.« Podpisujemo te lepe besede v polnem obsegu. Novosadski »Dan« piše, da morajo priti vsi balkanski narodi do zavesti, da se mora ustvariti velika balkanska zveza, ki bi štela 70 milijonov ljudi, ker bi bila ta sila zadosti močna, da se upre- vsakomur, ki bi hotel oslabiti neodvisnost balkanskih narodov. Gospodarsko finančni odbor ministrov je razpravljal o uvedbi in subvencioniranju stalnih rednih pomorskih zvez med našimi in le-vantskimi pristanišči ter redne pomorske zveze med Anglijo in Jugoslavijo. Sklenjeno je bilo nadalje, da se subvencionira redna balkanska zveza. Nemški konzulat v Zagrebu je povišan v generalni konzulat. Dosedanji konzul dr. Freund je imenovan za gen. konzula. Mestni svet v Novem Sadu je razrešen svoje dolžnosti ter imenovan nov mestni svet z županom dr. Milošem Petrovičem in podžupanom dr. Obradom Milutinovičem na čelu. Železniška zveza na gozdnem posestvu Šipada od Prijedora do Drvara in Knina se bo spremenila v normalnotirno progo. Metalno a. d. v Celju je sklenila, da prenese svoj sedež iz Celja v Beograd. Lastniki železnega rudnika »Rudna glava« so sklenili, da spremene svoje podjetje v delniško družbo z glavnico 2 milijonov dinarjev. Silen požar je uničil zemunski tvornici »Favorit« in »Hobus« ter znatno škodo napravil na tvornici »Metalizator«. škoda znaša več milijonov din. Bivši albanski kralj Zogu se je s kraljico žeraldino z dovoljenjem turške vlade za stalno naselil v Turčiji. Bivši predsednik romunske kmetijske stranke Maniu je resno obolel. Z velikimi svečanostmi so v Franciji proslavili 1501etnico velike francoske revolucije. 30 nemških novinarjev je prišlo iz Berlina v Sofijo, kjer se že mudi 80 nemških inženirjev. Ameriški parlament je sprejel predlog proračuna za mornarico v višini 750 milijonov dolarjev. Mornarica dobi 144 novih ladij ter 500 mornariških letal. Radit Ljubljana harva. plcsira in Žfi v 24 urahkemii,no 9naži obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul- 3 Telefon št. 22-72. Vsak trgovec mo- ra biti naročnik » Trgovskega lista « Četrtek U. maja. 12.00: Odmevi iz češke (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Harmonika solo, igra Rudolf —' 14.00: Napovedi — 18.00: Slovenske vojaške pesmi (Radijski orkester) — 18.40 : Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) —19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Prenos pevskega koncerta iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Petek 12. maja. 11.00: šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učit. abiturienti) — 12.00: Iz naših krajev (plošče) — 12.45: Poročila —13.00: Napovedi — 13.20: Koncert rad. orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Kaj mora žena vedeti o zavarovanju. II. del (ga. Vida Peršuh) — 18.20: Waldteuflovi valčki (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe — 19.50: Zanimivosti o izseljencih (Premrov Jože) — 20.00: Iz slovanskih oper (radijski orkester) — 21.15: Orgelski koncert (prof. Matija Tomc) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Izdajatelj »Kons.reij Ust.., nj,So, predstavnik dr. Ivan Piess, »rednik Aieksa.der Monika,. tisk. H,kam. .Merka,«.-d. d., aj.a predstavnik Otma, Mihalek. v.i v Ljubljani.