J%| f f1!#!	■	IŠIM Številka 54.
H Hmv u	U	H	H	H	H	Ljubijan*,
celoletno 180 din (za Lno- p*. HPV	MB	HH	^Bk	H	BI,.	H	B	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210	H	SfH	KM*	H	m,	|H	H &ŠkBF' D	Uprava:	Gregor-
90 din, za ■/. leta 45 din,	BP	^P	^P	člčeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din Tedenska	Rokopisov ne vračamo. —
izdaja za celo leto 50 din. -_______.____________*_______________________________  M-SS-.	S«	JA....iXl.,«	Račun pri poštni hranil.
Plača ln toži se v Ljubljani.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlci v Ljubljani št. 11553.
Izhala So T*SS _______________________ Uubliana,	sreda	10.	mala	1939	CenaCSVSO
Zakai to zavlačevanie
Na občnem zboru Združenja ple-tilcev so padle v debati tudi naslednje besede: Deset let smo se morali boriti, da smo bili priznani kot obrt. Sedaj pa se bomo morali boriti nadaljnjih deset let, da dosežemo izdajo zakona o zatiranju šušmarstva. Enake konstatacije bi mogli čuti tudi na zborovanjih drugih gospodarskih strok.
Koliko let so se n. pr. vsi borili za izdajo obrtnega zakona. Ko je bil navsezadnje ta izdan, so morali zopet vsi konstatirati, da je potreben reforme v celi vrsti določil. Sedaj se morajo zopet leta in leta boriti za novelizacijo obrtnega zakona. Vse kaže, da se bo ta letos najbrže tudi dosegla. Mnogo znakov pa govori za to, da zopet ne bodo upoštevane vse želje trgovcev in obrtnikov in da se bodo morali ti boriti še leta in leta, preden dobe tak obrtni zakon, kakršnega potrebujejo.
Podobno je z vsemi drugimi zahtevami gospodarskih stanov. Koliko let so se n. pr. borili obrtniki in trgovci za pavšalizacijo pridob-nine. Ko je bila ta končno le dosežena, je bila dovoljena v premajhnem obsegu, da je to vprašanje še vedno ostalo na dnevnem redu.
Za uvedbo obveznega zavarovanja se bore trgovci že leta in leta in končno so dosegli, da je prišla v obrtni zakon določba, da izda trgovinski minister uredbo o zavarovanju trgovcev in obrtnikov. Od takrat je minulo že 9 let, a o tej uredbi še vedno ni ne duha ne sluha. Trgovci so sicer že davno izdelali načrt za to zavarovanje, a realizacija načrta je obvisela v Beogradu. Obrtniki pa so dobili neki osnutek za svoje zavarovanje, a je ta osnutek takšen, da ga vsi obrtniki po vrsti odklanjajo. In zopet bo preteklo leto za letom, preden bodo dobili trgovci in obrtniki vsaj količkaj dober zakonski načrt o njihovem zavarovanju, potem pa bodo zopet potrebna leta in leta, da se bo to zavarovanje v resnici uredilo tako, kakor potrebujejo.
Ista pesem je s krošnjarstvom. Koliko občnih zborov trgovcev se je že bavilo z neznosno nadlogo krošnjarstva, koliko spomenic, koliko intervencij, koliko deputacij je že bilo zaradi krošnjarstva, a efekt je še vedno popolnoma nezadosten. Kmalu bo leto dni, kar je bila trgovcem slovesno od samega trgovinskega ministra javno obljubljena uredba proti krošnjar-stvu, a namesto te uredbe smo dobili le neki osnutek pravilnika, ki ga vse odklanja.
Navedli smo le nekaj manjših stvari, katerih izvedba ne bi pomenila nobeno težavo in ki bi bila tudi celoti ter državi v korist A še te malenkosti ni bilo mogoče doseči. Vedno se rešitev zavlačuje, vedno se prave odredbe odlašajo, kakor da bi bila v resnici najvišja modrost v onem fatalističnem vzkliku nedelavnosti, da >ima vremena«.
Ni se zato čuditi, če pri tem zavlačevanju rešitve majhnih zadev dosegajo še slabšo usodo velike stvari. Da bi dosegli n. pr. poenostavljenje naše javne uprave, ni niti misliti, pa čeprav to zahteva vsa država in srbsko prebivalstvo prav tako ko hrvatsko in sionsko. Zato so tudi brezuspešne
že skozi 20 let neprestano se ponavljajoče zahteve, da se naše notranje življenje že enkrat uredi na podlagi, da bodo res zadovoljni vsi državljani Jugoslavije in vse pokrajine v Jugoslaviji. Ni in ni mogoče doseči tega in ko je stvar že skoraj tik pred rešitvijo, pride nakrat od neznane strani kamen, ki vso stvar uniči. Tako ostajajo
Na to vprašanje odgovarja naslednji dopis ljubljanske občine, ki smo ga prejeli s prošnjo za objavo. Ker je vprašanje o vzrokih, selitve industrije iz Slovenije nad vse aktualno, objavljamo poslani dopis v celoti ter dodajamo na koncu svoje pripombe.
Industrijski in obrtniški krogi zadnje čase prav pogosto razpravljajo o vzrokih, zakaj se industrija seli iz Slovenije predvsem v Beograd in njegovo okolico. Tako v strokovnih listih kakor tudi v časnikih je bilo objavljenih že nešteto člankov o tem res perečem vprašanju, ki ima velik vpliv na napredek posameznih pokrajin in mest. V časnikih, na shodih in zborovanjih gospodarskih krogov smo tudi v Ljubljani že prav mnogo slišali o tem, zlasti so pa razni govorniki na občnih zborih kaj radi očitali mestni občini ljubljanski, da odganja industrijo iz Ljubljane in duši obrt z visoko pretiranimi cenami električnega toka. Pri teh napadih so pisci ali govorniki vedno navajali najvišje številke za električni tok v Ljubljani. Stalna je bila njihova trditev, da je najdražji tok v Ljubljani, drugje pa povsod znatno cenejši. Zaključek vseh izvajanj je bil vedno pač ta, da v Ljubljani industriji in obrti ni mogoče prospevati zaradi predrage elektrike, drugod je pa elektrika povsod tako silno poceni, da menda tamkaj obrt in industrija zaradi malenkostnih stroškov za elektriko tako rekoč rasteta sami od sebe. Slišali smo samo trditve o neizrečeno dragi ljubljanski elektriki in morali poslušati, da je drugod elektrika na pol zastonj, nismo pa slišali, kakšne so cene za tok drugod.
Zakaj pisci in govorniki ne navajajo številk in s tem svoje trditve tudi dokažejo, nam bo takoj jasno, če številke cen električnega toka v Ljubljani primerjamo s številkami cene elektrike po drugih mestih.
Prvič bomo ugotovili, da so cene električnega toka po vseh mestih Jugoslavije skoraj enake, v drugi vrsti se bomo morali pa tudi prepričati, da smo v Ljubljani v marsičem znatno na boljšem. Cena električnega toka torej nikakor ne more dušiti ljubljanske obrti, še »nanj pa odganja industrije iz našega mesta!
Cena toku za razsvetljavo je Pf®** ljubljanski ceni res nekoliko nižja v Celju, Novem Sadu, Beogradu, Mariboru in Zagrebu, vendar pa niti od daleč ni toliko nižja, da bi malenkostno višja cena mogla vplivati na razvoj obrti. Razlika pri stroških za električno razsvetljavo ljubljanskih obrtnih delavnic je tako minimalna, da te razlike pač nihče resno ne upošteva. Kar se razsvetljave tiče, go-
vsa vprašanja nerešena in naše razmere se ne zboljšajo.
Toda temu zavlačevanju rešitev je treba napraviti konec, ker prav vsi zaradi tega trpimo, ker se zaradi tega zavlačevanja sami po nepotrebnem mučimo in si delamo težave, ko bi mogli živeti dobro in zadovoljno. Ze sramota za nas
tovo velja to tudi za industrijo, saj naša industrija razsvetljave skoraj ne potrebuje, ker dela z večino le podnevi. V Osijeku n. pr. je pa cena za električno razsvetljavo prav znatno višja kakor v Ljubljani, toda še nikdar nismo čitali ali slišali, da bi se osiješki obrtniki in tovarne selile zaradi cenejše električne razsvetljave v Ljubljano.
Tudi kavarnarji in gostilničarji so obrtniki, ki se prav radi pritožujejo nad predrago elektriko. Beograjske kavarne in gostilne plačujejo tok po din 5'30, pri nas pa ga dobivajo manjše gostilne in kavarne po 5 din, večje po 4 din in velike celo po 3 din za kWh. Pri tem mimogrede omenjamo, da je v Beogradu električna razsvetljava tudi za državne in samoupravne pisarne znatno dražja kakor v Ljubljani. Pravično in pošteno bi bilo, če bi ljubljanski gostilničarji in kavarnarji svojim gostom tudi povedali, da je v Ljubljani elektrika cenejša kakor v Beogradu.
V Beogradu plačuje industrija električni tok za pogon draže kakor pri nas in vendar naša javnost trdi, da Ljubljana odganja industrijo s predrago elektriko v Beograd. Tam velja tok od 2'20 do 0'90 din za kWh, a na omrežje mestne elektrarne ljubljanske so priključene industrije, ki plačujejo elektriko po 1'40 do 0'60 din za kWh, toda še vedno se niso pričele industrije seliti iz Beograda v Ljubljano. Tako tudi ne vemo, da bi se kaka industrija iz Ljubljane ali Beograda preselila v Zagreb, kjer so cene električnega toka približno iste kot naše. Kakor v Ljubljani, tako tudi vsa druga mesta oddajajo tok za veliko industrijo po posebnih pogodbah.
Pogonski tok za malo obrt računa ljubljanska mestna elektrarna po ceni od 1’25 do 2'50 din za kWh. Cena pada z zvišanjem obratnih ur ter naposled pri 2.000 obratnih urah doseže ceno 1'25 din za kWh. Če je električni tok za obrt res nekoliko cenejši v Celju, Mariboru in Zagrebu, zato je pa nekoliko dražji v Novem Sadu, Osijeku in Sarajevu. Razlika v ceni je tako malenkostna, da zaradi nje gotovo ni nastalo preseljevanje obrtnikov in tudi nastalo ne bo.
Kar se tiče električnega toka za gospodinjstvo, velja v Ljubljani pri porabi najmanj 20 kWh na mesec 1'50 din za kWh. Tudi ta cena je v nekaterih mestih višja, drugje pa sploh še ni uvedena posebna cena za električni tok za gospodinjstvo.
Za segrevanje prostorov velja v Ljubljani tok 0'90 din za kWh. Ta cena je tako ugodna, da drugje gotovo ni nižja. Za reklamo oddaja ljubljanska mestna elektrarna tok od mraka do 23. ure po 1'50 din
vse je, da trpimo to neprestano zavlačevanje vsakega vprašanja in da z vso odločnostjo ne nastopimo proti onim, ki so krivi tega zavlačevanja. Ves naš napredek zastaja zaradi tega zavlačevanja, dobička pa od tega nima nihče. Če je kaj v Jugoslaviji potrebno, potem je treba temu zavlačevanju napraviti konec!
za kWh. Ker je cena ugodna, stranke prav rade razsvetljujejo izložbe tudi ponoči.
Pri vsem tem pa moramo pripomniti, da mesta z nižjo ceno ceneje proizvajajo ali kupujejo električno energijo. Cena električnemu toku v Ljubljani bi bila tudi cenejša, če bi mestni elektrarni ne bilo treba brezplačno dajati toka za javno razsvetljavo, ki je pa pač vsemu prebivalstvu v korist in se gotovo tudi zaradi javne razsvet-
Predvsem moramo pripomniti, da se ni nikdar v javnosti trdilo, da bi bila le draga elektrika vzrok za selitev iz Slovenije. Ta trditev je bila tem manj mogoča, ker se je vendar neštetokrat poudarjalo, da je Maribor s svojo ceneno elektriko privabil industrijo. A tudi iz Maribora so se preselila industrijska podjetja na jug. Drag električen tok more biti torej le eden sovzrokov za selitev industrije.
Če ta sovzrok velja tudi za Ljubljano, se najlepše pojasni na ta način, da se objavijo tarife ljubljanske mestne elektrarne in tarife drugih elektrarn. In sicer celotne tarife.
Nas le veseli, če se je v Ljubljani pocenil tok za industrijo. Ne razumemo pa, zakaj se ni to objavilo in zakaj se ne objavijo pogoji, po katerih dobi industrija tok po najnižji ceni. Tudi ni jasno, če so v objavljenem članku upo-
Na kratko smo že poročali, da se je na pobudo dalmatinskih hrvatskih trgovcev ustanovilo pred dobrim tednom v Zagrebu Predstavništvo hrvatskih trgovcev, ki ga tvorijo zveze hrvatskih trgovskih združenj iz območja zagrebške, splitske in osiješke zbornice. Novo predstavništvo pomeni, da hrvatski trgovci ne bodo več sodelovali v Centralnem predstavništvu zvez trg. združenj v Beogradu, dočim pa kolaboracija obeh centralnih predstavništev ni izključena. Cilji in program novega centralnega predstavništva so najbolj razvidni iz resolucije, ki je bila sprejeta na ustanovnem zborovanju hrvatskega predstavništva predpreteklo nedeljo. Resolucija se glasi:
1.	Hrvatski trgovci kot del velike hrvatske narodne zajednice se priključujejo enodušnemu občnemu hrvatskemu narodnemu gibanju pod vodstvom dr. Vladimirja Mačka, ker smatrajo, da sta hrvat-ska politična svoboda in neodvis-
ljave še ni preselila nobena industrija iz Ljubljane.
Vzrokov za selitev industrije iz. Ljubljane in iz Slovenije sploh v Beograd in njegovo okolico torej nikakor ne smemo in tudi ne moremo iskati v mestni elektrarni ljubljanski, saj so njene cene v glavnem nižje kakor drugod, zlasti pa nižje ko v Beogradu. Zato so pa gotovo odločilni drugi razlogi, ki pa niso prav v nobeni zvezi z mestno občino ljubijansko. Zupan dr. "Juro Adlešič je o teh vzrokih že obširno razpravljal na proračunski seji mestnega sveta in njegovih udarnih dokazov pač ni treba ponavljati. Omeniti moramo edino še to, da za ljubljanskim županom tudi vsi strokovni listi in dnevniki poudarjajo, da se industrija seli iz Ljubljane in iz Slovenije ter tudi iz Zagreba in ia. drugih pokrajin v okolico Beograda predvsem zaradi centralizma in pa tudi zaradi pomanjkanja socialnega čuta, zlasti pri prikritih tujih lastnikih in delničarjih naših industrijskih podjetij.
Centralizem je središče države oblagodaril z nižjimi dajatvami in s predpravicami, mi pa ne dovoljujemo brezsrčnega izkoriščanja našega delavstva!
števane tudi postranske pristojbine, kot števnina in drugo. Vse to bi bilo treba, povedati.
Eden glavnih vzrokov za selitev industrije je na V6ak način v davčni preobremenitvi industrije v Sloveniji. A te preobremenitve ni kriva le država, temveč tudi samouprave. O tem so industrijci več ko enkrat govorili. Kadar postaja kakšno breme pretežko, tedaj zadostuje že čisto majhno zvišanje in človek se skuša tega bremena na vsak način otresti. Tako je mogoče, da neko podjetje zaradi previsokih davčnih bremen začenja misliti na to, da se preseli v kraj, kjer je teh bremen manj, za odločitev pa se morda odloči zato^ ker je v novem kraju- tudi električni tok cenejši, pa čeprav le malenkostno cenejši. Zato ni treba razlike v ceni tako omalovaževati, če je ta majhna. Tudi majhna razlika more odločiti.
nost glavna pogoja tudi za gospodarski procvit hrvatskih dežel.
2. Predstavništvo hrvatskih trgovskih organizacij protestira kar najenergičneje proti talnemu in sistematičnemu zviševanju javnih bremen in davščin, ki se izvaja pod najrazličnejšimi imeni in ki v prvi vrsti zadeva že itak zapostavljeno hrvatsko gospodarstvo. Predstavništvo odklanja vsako odgovornost za posledice tega sistema finančnega izkoriščanja narodnega dela in premoženja.
3. Predstavništvo hrvatskih trgovskih organizacij protestira tudi proti sistemu centralizacije, ki se postopoma razširja na vseh gospodarskih področjih. Predstavništvo zahteva kar najbolj energično popolno gospodarsko samostojnost hrvatskih dežel.
4. Predstavništvo hrvatskih trgovskih organizacij bo budno vodilo račun o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih v smislu stališča v njem zastopanih ustanov. Predstavništvo zahteva, da se go-
Zakai se	seli
iz Sloveniie?
Ali ie kriv drag električni tok J
Naše pripombe
Predstavništvo hrvatskih trgovcev
^podarski ukrepi ne izdajajo več brez zaslišanja interesentov, tem-da se predhodno zasliši njih (mnenje.
•	%.■ Predstavništvo hrvatskih tr-
govskih organizacij je prepričano, <da bodo tudi ostale hrvatske orga-»izacije sledile primeru hrvatskih trgovcev ter se organizirale v svoje '•samostojne hrvatske ustanove, ki M mogle v vsakem gospodarskem ■vprašanju nastopiti samostojno ‘tako proti oblastem ko tudi proti tretjim osebam.
Pomembna svečanost
W ponedeljek 11. maja bo v Londonu svečana otvoritev anglc-iko-jugoslovanske sekcijo pri Trgovinski zbornici v Londonu. Svečanosti se bodo udeležili tudi za-jtftopniki iz Jugoslavije ter bodo vsa tri glavna mesta Jugoslavije aastopana. Jugoslovansko britanska zbornico y Zagrebu bodo zastopali: gen. tajnik ljubljanske »bornice Ivan Mohorič, gen. tajnik dr. Mogan, industrialec Julius iMeinl ter gen. tajnik dr. Flei-scher. Na povabilo londonske • ■ebornice bo predaval dr. Mogan, icako okrepiti gospodarske in trgovinske zveze med Jugoslavijo in Anglijo.
Iz Beograda poročajo nadalje, da bo sredi maja odpotovala jugoslovanska delegacija v London ■zaradi trgovinskih pogajanj. V jugoslovanskih gospodarskih krogih so priprave za ta pogajanja že končana. Splošno se pričakuje, da se bo po teh pogajanjih trgovinski promet med Jugoslavijo in Anglijo še povečal.
L. 1938. smo izvozili v Anglijo blaga za 485,1 milijona din ter je bila Anglija kot odjemalka jugoslovanskega blaga z 9‘16 odstotki na drugem mestu. Uvozili pa smo iz Anglije blaga za 43l,3 milijona din in smo bili torej v trgovini z Anglijo aktivni. Angleški uvoz je znašal 8'67 °/o vsega uvoza ter je bila Anglija glede jugoslovanskega uvoza na četrtem mestu.
Občni T uisko-prometne
Dr. Ratei novi predsednik zveze
Slavnostna akademija dijakov Državne trgovinske akademije v Mariboru
Kakor vsako leto, tako so priredili tudi letos dijaki Državne
• trgovinske akademije v Mariboru svojo tradicionalno akademijo, in sicer 2. maja v veliki dvorani Narodnega doma. Občinstvo, zlasti inaši trgovski krogi, so popolnoma Jnapolnili dvorano in z odobrava-•tfijein sprejeli izvajanja dijakov za-
• Voda, ki aavzema v mariborskem
• kulturnem ter nacionalnem živ-- Ijenju pod vodstvom direktorja
P. Modica izrazito mesto. Bili so vnavzočni vsi predstavniki oblasti, na čelu z zastopniki prevzvišene-. ga škofa, komandanta mesta, mestnega župana ter drugih oblasti in korporacij. V uvodni besedi je četrtošolec zavoda V. Valenčak pravilno poudaril, da stremi mladina poleg tega, da se poklicno . izobražuje, tudi za kulturnim ter zlasti nacionalnim udejstvovanjem. Mladina mora ostati nositeljica zdrave nacionalne zavesti. Pevski zbor zavoda je odpel pod veščo taktirko prof. V. Mirka nekaj slovenskih ter slovanskih pesmi. V enodejanki J. Vrhlickcga so pokazali igralci precej smisla za dra matiko. Osem telovadcev in telovadk pod vodstvom gdč. Božene Srebotnjakove je pokazalo v vaji z reketi in lahki gimnastiki lepo spretnost. Sledil je družabni večer, ki je dokazal, da so stiki med zastopniki trg. stanu ter zavodom in njegovimi profesorji živi in prisrčni.
Konkurzi - poravnave
Poravnalni postopek prot. tvrdke »Ljubljanski oblačilni bazar« je končan.
Odobruje se prisilna poravnava posestnika in krojača Karola Dolinška v Mokronogu. Upnikom plača 50% kvoto v petih enakih tromesečnih obrokih.
V ponedeljek dopoldne je bil v sejni dvorani Zbornice za TOI občni zbor Tujsko-prometne zveze v Ljubljani. Občni zbor je bil dobro obiskan, čeprav so izostali z občnega zbora zastopniki organizacij in ustanov, ki na takšnih zborih ne bi smeli manjkati. Da sta bili zastopani od 8 zdravilišč le 2, pač nikakor ni prav.
Občni zbor je otvoril in vodil mag. direktor Šubic iz Celja, ki je pozdravil vse zborovalce, imenoma pa: zastopnika bana načelnika dr. Rateja, zastopnika ljubljanske občine dr. Steleta, zastopnika žel. direkcije dr. Jegliča, zastopnika poštne direkcije dr. Kita, zastopnika »Putnika« dr. Štera, zastopnika mariborske Tujsko-prometne zveze inž. Šlajmerja in zastopnika velesejma dr. Dularja. Omenil je, da je pozdravil občni zbor predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, ki pa je zadržan, da bi se sam udeležil zbora.
Nato je prešel na dnevni red. Poročilo o delovanju Tujsko-prometne zveze je bilo že pred občnim zborom razposlano med vse člane in se zato ni čitalo. Poročilo je zelo obširno in podaja podroben pregled o delu zveze. Poročilo bi pa imelo mnogo večji učinek, če ne bi bilo sestavljeno v tako slabem jeziku. V prihodnje je treba pač bolj gledati na to, da bo sestavljeno poročilo v dobri slovenščini.
Poročilo uvodoma upravičeno naglaša, da bo mogoče dvigniti število tujcev le, če se bodo dvignila naša letovišča na mednarodno višino. Zato je treba pomagati našim gostinskim podjetjem, ki so finančno preslaba, da bi mogla sama prevzeti vse stroške za modernizacijo svojih obratov. Nadalje je treba pomagati, da se bodo mogli zadolženi obrati sanirati. Tujski promet ovirajo nadalje slabe ceste in nezadostne telefonske in poštne zveze.
Sodelovanje zveze z oblastmi, zlasti z bansko upravo in posebej še s trg. oddelkom je bilo zelo zadovoljivo. Tudi sodelovanje z železnico in pošto je bilo dobro. Osebja pa je premalo. Vse telefonsko omrežje na Gorenjskem bi se moralo na vsak način avtomatizirati.
Poročilo navaja s priznanjem tudi podporo ljubljanske občine in Zbornice za TOI. Nato našteva vse številne intervencije Zveze pri raznih uradih in ustanovah.
Tujsko-prometna zveza šteje 73 članov, v 1. 1939. pa se je prijavilo še 28, večinoma gostilničarskih združenj in podružnic SPD.
Poročilo pohvalno omenja podporo 130.000 din, ki jo je dal TPZ »Putnik«.
V dobrih stikih je bila TPZ z drugimi turističnimi organizacijami v državi, nadalje z zvezo gostilničarskih združenj, z avtomobilskim in Touring-klubom, s SPD, Jugoslov. i zimsko-športno zvezo, Društvom za ceste, Aeroklubom itd.
Drugi del poročila govori o komercialnem poslovanju TPZ. V 1. 1938. je bila TPZ pasivna za 16.253 din. Poročilo naglaša potrebo večjih subvencij TPZ. Finančni efekt prodaje voznih kart označuje poročilo kot neposeben.
Promet z valutami .in devizami je zaradi poostrenih predpisov nazadoval, dvignil pa se je v znatni meri promet s turističnimi čeki, ki pa povzročajo tako mnogo manipulativnega in evidenčnega posla, da je dobiček zelo skromen.
TPZ je vodila in odpremila 144 skupinskih potovanj, v 1. 1937. samo 35. Priredila je tudi več iz letov.
Tretje poglavje poročila poroča o propagandi, za katero je izdala
TPZ 106.230 din, za 55.428 din več kot 1.1937. Skupaj je razdelila v 10 jezikih 66.741 prospektov in lepakov, 37.259 pa jih ima TPZ še na zalogi.
Poročilo poroča končno še o vsej ostali propagandi, ki jo je izvrševala TPZ, o propagandi s fotografijami, klišeji in diapozitivi, filmi, predavanji, razstavami, izložbenimi okni, navaja nadalje publicistično delo, izdajanje vremenskih poročil itd.
Končno navaja poročilo premoženjsko stanje TPZ, ki izkazuje 96.144 din premoženja Zveze in dr. Krisperjev fond v višini din 14.540 din.
Pri debati o poročilu
se je najprej oglasil k besedi zastopnik Rafaelove družbe p. Zakrajšek. Naglaša, da se množe poročila, da se je pri organizaciji našega oddelka na razstavi v Ne\v Yorku zgodila velika napaka, ker je Slovenija zelo slabo zastopana. Bati se je zato, da bo razstava na naše ljudi zelo slabo vplivala. Vseh naših izseljencev je v Severni Ameriki okoli 250.000, od teh je 60.000 Hrvatov, Srbov največ 20.000, vsi drugi pa so Slovenci. To bi morali prireditelji na vseh naših razstavah upoštevati. Tem bolj, ker imajo naši izseljenci velikanske zasluge za naše osvobojenje.
Zastopniki Gorenjske so opozarjali na potrebe gorenjskih krajev. G. Pečar je grajal, da je računski zaključek premalo jasen, da bi se moralo navajati tudi, koliko je bilo režijskih stroškov, koliko subvencij itd. Izrekel se je tudi za to, da bi morali vsi gospodarski krogi obvezno prispevati za tujski promet. (Torej nov davek, kakor da starih že ni več kot zadosti. — Op. ured.)
Na vsa opozorila in vprašanja je odgovarjal predsednik Šubic, ki je med drugim omenil, da ni imela TPZ na organizacijo jugoslovanskega oddelka na razstavi v New Yorku nobenega vpliva.
Ko je bilo poslovno poročilo TPZ odobreno, se je predsednik Šubic iskreno zahvalil vsem, ki so podpirali zvezo, posebno toplo pa načelniku dr. Rateju ter dr. Jegliču in Putniku.
Nato je podal ravnatelj dr. Žižek proračun za 1. 1939., ki izkazuje skupno 1,268.400 din dohodkov ter primanjkljaj v višini din 25.000. Proračun je bil soglasno sprejet, prav tako tudi poročilo in predlog o razrešnici upravi nadzornega odbora, za katerega je poročal inž. Fr. Zupančič.
Naslednja točka dnevnega reda so bile
volitve.
Predsedujoči predsednik Šubic
poroča, da se je na dveh sejah že razpravljalo o volitvah z namenom, da bi se dosegel kompromis. V endar se to ni doseglo ter sta bili postavljeni dve kandidatni listi. Predlaga, da se sestavi kandidacijski odbor, ki naj doseže soglasje med obema listama. Ker je bil ta predlog sprejet in kandidacijski odbor imenovan, je bil občni zbor prekinjen, da je mogel kandidacijski odbor izvršiti svojo nalogo.
Po daljšem posvetovanju je kandidacijski odbor dosegel sporazum, nakar je občni zbor izvolil za predsednika TPZ načelnika dr. Rateja, za 1. podpredsednika predsednika Zveze gostilniških obratov Cirila Majcena, za 2. podpredsednika pa A. Vovka, predsednika Zdraviliške komisije na Bledu. Ker je bilo na izrednem občnem zboru sklenjeno, da se v upravo TPZ ne volijo več posamezniki, temveč organizacije, so bili v novi upravni odbor izvoljeni zastopniki: turističnega sveta Ljubljane, Zveze združenj gostilniških obratov ter raznih drugih turističnih, športnih in planinskih organizacij, zdravilišč, velesejma itd. Po istem načelu so bili tudi izvoljeni člani nadzorstva.
Novi predsednik dr. Ratej, od vseh prisrčno pozdravljen, se je zahvalil za izrečeno zaupanje ter v kratkem podal svoj program za bodoče delo TPZ. Zlasti je poudaril potrebo čim ožjega sodelovanja med obema tujsko-prometni-ma zvezama, ki morata delovati kar najbolj enotno.
Sledili so razni samostojni predlogi. Sprejeta je bila resolucija, da TPZ stori vse potrebno za odpravo točke 4. uredbe o zdravstvenem fondu, da se pripravi in izda uredba o sanaciji gostinskih obratov, da se dohodki drž. razredne loterije porabijo tudi za po speševanje turistike, da se ne pobira nova taksa 50 din za policijske vizume na potnih listih, da se odsek za turizem pri trg. ministrstvu spremeni v oddelek, da nastopata obe TPZ v Ljubljani in Mariboru čim bolj enotno, itd.
Sprejeta je bila tudi cela vrsta predlogov za zooljšanje cestnega, železniškega in telefonskega prometa.
Vse te predloge bo skušala Zveza pod izkušenim vodstvom novega predsednika tudi uvelja viti.
Statistični podatki beograjske trg. zbornice
Na območju beograjske trgovinske zbornice je po zadnjih zborničnih podatkih 73 trgovskih združenj s 4 poverjeništvi. Od združenj jih je 14 v Beogradu s 7400 člani, 59 pa v drugih krajih. Slednja združenja imajo 14.500 članov.
Gostinskih združenj je skupno 17 z 1 poverjeništvom. Od teh je 5 v Beogradu z 2.800 člani, drugod pa 12 z 2.500 člani.
Poleg tega je še 8 obveznih združenj, katerim ne pripadajo ne trgovci in ne gostilničarji. Ta imajo 2.200 članov.
Skupno opravlja zbornica nadzorstvo nad 98 obveznimi združenji s približno 29.000 člani. Vseh obratov pa je na zborničnem območju 31.000, od teh trgovskih \ ožjem smislu 19.683.
Denarnih in zavarovalnih zavodov je 299, od teh 121 v Beogradu.
Prevoznih in drugih obratov pa je 3.088, od katerih je v Beogradu 2.088.
Folitične vesti
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je s kneginjo Olgo na povabilo italijanskega kralja odpotoval v ponedeljek v Rim na uradni oDisk.
Kneza-namestnika spremljajo zunanji minister dr. c‘n‘?1aI\	’
vič. minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič, poveljnik vojne mornarice viceadmiral Polič in šef kabineta zun. ministra Šečerovie.
V Postojni so pripravili knezu-namestniku Pavlu in kneginji Olgi velikanski sprejem. V imenu italijanskega kralja je pozdravil knežjo dvojico vojvoda Genovski. Posebna misija je spremljala knežjo dvojico do Rima, kjer je bil sprejem posebno veličasten.
Ves italijanski tisk obširno poroča o obisku ter naglaša njegov izredni politični pomen. Tudi^ ves evropski tisk na široko poroča o obisku in prav tako podčrtuje politično pomembnost obiska. Splošno sodi evropski tisk, da je sedan ji obisk kneza Pavla v Rimu v korist utrditvi miru v južnovzhodni Evropi. S tem čustvom spremlja tudi prebivalstvo Jugoslavije obisk kneza-namestnika Rimu.
Romunski zunanji minister Ga-fencu odide po 15. maju na novo diplomatsko potovanje ter bo obiskal Ankaro, Atene in Sofijo. Zatrjujejo, da bo skušal doseči ustanovitev Balkanske gospodarske konfederacije, v katero naj bi vstopila tudi Bolgarska.
Med Romunijo in Sovjetsko Rusijo je bil po triurnem razgovoru pom. rejskega zun. ministra Pa-tjomkina in min. Gafenca dosežen načelni sporazum ter je Romunija pripravljena pristopiti k črnomorski zavezniški pogodbi med Rusijo, Turčijo in Bolgarsko. Romunija je sprejela tudi določene obveze v primeru vojne z Nemčijo. Rusija pa se je znova odrekla Besarabiji.
Besedilo nove pogodbe o vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo je že pripravljeno. Ne ve se pa še, kdaj bo podpisano. Mnogi mislijo, da bo podpisano ob priliki obiska italijanskega kralja v Berlinu. Italijanski kralj pride v Berlin 28. maja ali 2. junija. Ni pa izključeno, da bo pogodba podpisana že prej.
Vojaška zveza je bila sklenjena med Italijo in Nemčijo v Milanu po razgovorih med grofom Cianom in v. Ribbentropom. Nemški in italijanski listi poudarjajo, da se je z milanskim paktom začela ofenziva osi Rfm—Berlin proti obkro-ževalni politiki Anglije. V demokratičnih državah pa pravijo, da ni prinesla nova zveza nobenih sprememb, ker je dejansko vojna zveza med Italijo in Nemčijo že obstajala. Mnogi listi pa dostavljajo, da bi bil najboljši odgovor vojna zveza med Anglijo in Rusijo.
Jedro vojaške zveze med Italijo in Nemčijo ter milanskih razgovorov med grofom Cianom in v. Ribbentropom je —kakor piše »Telegraf o di Livorno«, ki velja kot glasilo grofa Ciana — razdelitev Evrope v nemško in italijansko interesno sfero. Nemčiji se priznava odločilen vpliv v severno-baltiških pokrajinah, Italiji pa v sredozemskem območju.
Papežev nuncij Orsenigo je obiskal Hitlerja !v Berchte'sgadenu. Govori se, da je Orsenigo interveniral zaradi katoliških šol, ki so bile v nasprotju z določili konkordata zaprte. Drugi pa menijo, da je tudi ponudil posredovanje Vatikana med Poljsko in Nemčijo. To sklepajo iz tega, ker se papež Pij XII. zelo trudi za ohranitev miru in je bil zaradi tega tudi pariški nuncij pri zun. ministru Bonnetu.
Papež je dal pobudo za sklicanje evropske konference, ki naj bi odločila o Gdanskem. Konference naj bi se udeležile te države: Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Anglija.
Vojvoda Windsorski je imel v Verdunu govor, ki ga je prenašal radio tudi za Ameriko. Vojvoda je naglasil, da govori le V svojem imenu, toda kot vojak, ki se je udeležil svetovne vojne. Govori, ker je nastala nevarnost, da zopet izbruhne velika vojna. V tej bi zmagovalci in premaganci enako trpeli. Zavladali bi po vojni anarhija in zmešnjava. Vso civilizacijo bi porušila vojna. Vojvoda zahteva zato, da se neha vsaka propaganda, ki zastruplja odnošaje med narodi. Državniki, ki hočejo ohraniti mir in varnost, morajo razumeti to nalogo kot državljani sveta in ne le kot državljani Francije, Nemčije, Amerike itd.
Sovjetska vlada je po 2 letih zopet imenovala svojega poslanika v Varšavi. Imenovan je Nikola Sa-ranov. Poljska vlada je že pristala na to imenovanje. Poljski listi z velikim zadovoljstvom poročajo o novem imenovanju in naglaša jo, da je imenovanje novega poslanika pomembno zlasti zato, ker je to prvi akt novega zunanjega ministra Molotova. Imenovanje pomeni zato manifestacijo dobrih od-nošajev med Poljsko in Sovjetsko Rusijo.
V imenu ukrajinskega poslanskega kluba je izjavil v sejmu poslanec škribnik, da se Ukrajinci solidarizirajo s Poljaki glede vseh ukrepov v obrambo poljske države.
Vrhovni svet socialističnih sovjetskih republik je sklican za 25. t. m.
Španski zunanji minister Jordana je poslal tajniku Zveze narodov Avenolu izjavo, da Španija izstopa iz Zveze narodov. Svoj izstop motivira španska vlada s tem, ker da se je izkazala Zveza narodov kot popolnoma nesposobna, ker da je orožje v rokah samo nekaterih sil in ker da je zavlačevala rešitev španskega vprašanja.
španska vojna delegacija je prišla pod vodstvom gen. Escameza v Rim, da se udeleži velike parade italijanske vojske.
Madžarske parlamentarne volitve so razpisane za 28. in 2£k maja. Vo-livna borba se je že začela z velikim razmahom.
Nizozemska vlada namerava naročiti za svojo Indijo tri hitre križarke po 10.000 ton.
Švedski parlament je odobril izredni kredit v višini 250 milijonov kron za potrebe narodne obrambe.
»Balkanski privredni adresar«
Založniška tvrdka »Jugoistok« v Beogradu je na iniciativo gospodarskih krogov sklenila, da izda Balkanski privredni adresar, ki naj obsega vse gospodarske stroke v balkanskih državah. Adresar bo tiskan v francoskem, nemškem, angleškem in v italijanskem jeziku (seveda tudi v jezikih balkanskih držav) na finem papirju v 'trdi vezavi v velikosti 30X20 cm. Pri zbiranju podatkov bodo sodelovali vsi trgovinski atašeji balkanskih držav, ki so akreditirani v Beogradu, kakor tudi vse zbornice in ostale gospodarske panoge. . Balkanski privredni adresar bo tako razpolagal z ogromnim številom najnovejših in najnatančnejših naslovov in bo na ta način neizčrpen pripomoček za informacije o gospodarstvenikih na Balkanu. Razposlan bo po vsem svetu, kakor n. pr. dunajski »Kompas« ali londonski »Evropski adresar«. Na ta način bo postal tudi dober pripomoček za uspešen razvoj trgovskih zvez med balkanskimi gospodarstveniki in trgovci vsega sveta.
Adresar bo imel tudi oglasni del, praktično urejen tako, da si bo mogel vsak trgovec izbrati prikladen oglas. Uspeh teh oglasov bo ogromen, saj predstavlja Balkan nad 70 milijonov potrošnikov.
Navedena tvrdka je že pričela z zbiranjem podatkov, zbog česar opozarjamo tvrdke, da pošljejo na navedeno založniško tvrdko za Balkanski adresar (poštni predal 736) naslednje podatke: a) Točen naziv firme, b) predmete, katere izdeluje, c) sedež firme in podružnic, č) ulica in številka, d) številka telefona, e) številka poštnega predala, f) brzojavni naslov, g) pod katere predmete žele, da se njihova firma uvrsti v adresarju.
3—4 številka »Trgovskega Tovariša«
»Trgovski tovariš« ostaja pod redakcijo g. Kavčiča zvest svoji tradiciji, da prinaša vsaka njegova številka celo vrsto aktualnih in informativnih člankov, kakršni so primerni za gospodarski mesečnik. Ker se je uredništvu posrečilo, da zbere dobre sotrudnike, je tudi vsebina člankov na zelo lepi višini.
Tako daje tudi najnovejša dvojna številka »Trgovskega tovariša« zelo jasen pregled o najvažnejših dogodkih v našem domačem in tujem gospodarstvu. Že priznani naš gospodarski strokovnjak g. D. I*. razpravlja o našem rudarstvu in topilništvu in o naši gospodarski spomladi, g. dr. V. š. pa o najvažnejših gospodarskih dogodkih zunaj po svetu. Opozarjamo zlasti na njegov članek o Albaniji. Poleg tega pa je objavljeno še mnogo drugega izbranega gradiva, da Pride vsak naročnik na svoj račun. Zato tudi upamo, da se bo število naročnikov na »Trgovskega tovariša« letos še znatno povečalo.
Znova najtopleje priporočamo vsem gospodarskim ljudem »Trg, tovariša«.
Občni	zbor
pletilcev
Šušmarttvo največ ji škodljivec pletil$kega obrta
Modernizacija državne ceste Maribor—Ljubljana
Po vesteh iz Beograda bo te dni razpisana licitacija za moderniza cijo državne ceste Maribor—Ljub ljana, in sicer v prvem delu med mestno mejo in Framom, kakih 17 kilometrov. Cesta bo iz beto na, imela bo običajno širino, ka k?r j0 imajo sedaj vse moderni zirane. državne ceste, nekaj sto metrov od mestne meje pri vodovodu proti jugu pa bo tlakovanih z drobnimi granitnimi kockami ker je tu promet zelo velik. Stro ski bodo znašali okroglo 13 mili jonov dinarjev, vsaj tako se glase mformacije iz Beograda. Na kilometer bi torej odpadlo povprečno 750.000 dinarjev, kar bi za silo zadostovalo. Cesta se deloma pre-t°ži, da se odpravijo preveliki cvinki in veliki klanci.
V ponedeljek popoldne je bila knjižnični dvorani Zbornice za
101 letna skupščina Združenja pletilcev za dravsko banovino. Skupščina je bila zelo dobro obiskana ter je potekla tudi v najlepši harmoniji. Otvoril jo je zaslužni predsednik združenja Franzi, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil zlasti zastopnika mestne občine dr. Freliha ter urednika »Trg. lista«. V lepih besedah je počastil spomin umrle članice gospe Beti Pušnik iz Vojnika. Nato je podal svoje predsedniško poročilo, iz katerega navajamo:
V 1. 1038. se je občutil velik zastoj v trgovini in težko pričakovanega zboljšanja ni bilo. Potrošnja pada in posledica tega je propadanje obrtnikov in malega človeka. Davščine pa se od leta do leta zvišujejo. Nočemo kritizirati teh davščin, ker vemo, da država potrebuje denar, nikakor pa ne gre, da je Slovenija med najbolj
davki obremenjenimi banovinami. Zaradi previsokih davčnih bremen se je začela lani tudi industrija seliti iz Slovenije. Posledica tega pa so še večja brezposelnost, nov padec potrošnje in večja revščina.
Največja nadloga za obrtnike pa so šušmarji. Cim bolj se jih branimo, tem več jih je. Ugotovljeno je, da je v vsej državi 72.000 šušmarjev, v Sloveniji sami pa najmanj 10.000. Morem reči, da je v Sloveniji v pletilskem obrtu več šušmarjev ko pa legalnih obrtnikov. Mnogo akcij je bilo že proti šušmarstvu in tudi Zbornica za TOI je te akcije krepko podprla, a uspeha še ni nobenega. Naše združenje se je zelo borilo proti šušmarstvu in vložilo nad 150 ovadb, od katerih so bile mnoge tudi uspešne.
Nato je poročal predsednik Franzi o delu uprave ter zlasti o priročniku za mojstrske in pomočniške izpite, ki ga izda združenje s sodelovanjem prof. Stupice. Mojstrskih izpitov je bilo 6, h katerim se je prijavilo 21 kandidatov. Uspeh teh izpitov pa je bil slab, ker je nad polovico kandidatov napravilo izpit le z zadostnim uspehom. Mnogo boljše rezultate so dali pomočniški izpiti, h katerim se je prijavilo 25 kandidatov, od katerih so vsi napravili izpit in s samo zadostnim uspehom le 2 kandidata. Zahvaljuje se članom izpitne komisije prof. Stupici, podpredsedniku Kosu in g. Mahkoti Martinu, ter tvrdki Karl Prelog, ki je darovala potrebni material za izpite.
Predsednik Franzi je nato poročal o osnutku zakona o zavarovanju obrtnikov, ki pa nikakor ne zadovoljuje obrtnikov, ker obrtnikom nič ne nudi. Končno se je zahvalil še Zbornici za TOI za njeno pomoč.
Namesto obolelega tajnika Karla Sossa je podal tajniško poročilo g. Černivec. Poročilo navaja, da je število članstva naraslo za 10 na 222, kar je posledica prijav šušmarjev. Delo tajništva je bilo zelo intenzivno, zlasti pa se je borilo proti šušmarstvu. Veliko pažnjo je posvetilo tajništvo vprašanju vajencev ter gledalo na to, 6a ni bilo nikjer nastavljenih preveč vajencev in da so vsi redno obiskovali obrtno nadaljevalno šolo.
Mnogo je tajništvo interveniralo pri raznih uradih. Med drugim je doseglo pri Delavski zbornici, da se bodo vsi spori med mojstri in delavci reševali najprej v pisarni združenja. Mnogo sitnosti in težav je povzročil novi pravilnik o poslovnih knjižicah, ker je kompliciran in nejasen. Poročilo se nato obrača proti onim trgovcem, ki
dajejo volno v predelavo šušmar-jem. Tajništvo bo v bodoče vse te trgovce ovadilo. Končno predlaga rajnik, da občni zbor odobri naslednje
resolucije:
Zakon o zatiranju šušmarstva naj se nemudoma izda!
Proti šušmarjem naj se naj-strože postopa!
Vsakemu šušmarju, ki dela brez obrtnega dovoljenja, naj se odvzamejo stroj in vsi pripomočki, s katerimi šušmari.
Kaznuje naj se ne le šušmar, temveč tudi dotični, ki zaposluje šušmarje.
Trgovci naj ne posegajo v posle pletilske obrti!
Prepove naj se prodaja pletenin s krošnjarjenjem po hišah!
Davčna in samoupravna bremena naj se znižajo!
Pavšalno obdačenje naj se raztegne tudi na kraje z nad 20.000 prebivalci!
Resolucije so bile soglasno sprejete.
Blagajniško poročilo je podal g. Martin Mahkota. Združenje je doseglo poslovni pribitek v višini 4.885 din, ki se prenese na račun rezerve.
Soglasno je bil nato odobren predlog nadzorstva, da se podeli upravi razrešnica. Soglasno je bilo nadalje sklenjeno, da ostane članarina ista ter nato sprejet
proračun v višini 26.500 din. Kot nova postavka se je vnesla postavka 2000 din za obrtno nadaljevalno šolstvo.
Občni zbor je nato pozdravil dr. Frelih ter na kratko poročal o šušmarstvu. Opozoril je vse, da obrtna oblast zatira šušmarstvo. da pa je dostikrat brez pomoči, ker so podatki ovadb nezadostni. Končno je pojasnil tudi nekatere zahteve resolucij.
O zatiranju šušmarstva se je razvila krajša debata, v kateri je predsednik Franzi znova opozoril, da imajo uspeh le konkretne ovadbe. Sledile so
volitve.
Soglasno je bila izvoljena naslednja lista:
Predsednik: Henrik Franzi.
Podpredsednik: Franc Kos.
Člani uprave: Dr. Josip Hudo-vernig, Martin Mahkota, Metka Lazar, Franjo Černilec, Naklo, Ivana Trček, Marija Bučar, vsi iz Ljubljane, Fran Krašovec, Stična, Franc Lajovic, Litija, Anton Savnik, Škofja Loka in Ana Gržina v Ljubljani.
Namestniki: Andrej Jeglič, Lesce, Janko Baloh, Ljubljana, Andrej Ogrizek, Kranj, Franc Tajner, Črnomelj, Marija Plahutar, Celje.
Člani nadzorstva: Franjo Plefer, Vrhnika, Marjan Baebler, Lesce in Anton Legat iz Lesc.
Nato je predsednik Franzi zaključil lepo uspelo skupščino.
Drž. dohodki in izdatki v preteklem proračunskem letu
Premaihni dohodki državnih podjetij
Po uradnih podatkih so znašali vsi državni dohodki v marcu
1.089,5 milijona din, za 7‘34°/o več kakor je bilo predvideno po proračunu. Državni izdatki pa so znašali v marcu 1.133,7 milijona din, za ll'7°/o več kakor so bili pro-računani. Državni izdatki so bili torej v marcu za 44'2 milijona din večji ko dohodki.
Ti veliki državni izdatki v marcu so nastali iz naslednjih vzrokov: Po proračunu bi se moralo izdati za državne dolgove 84,6 milijona din, izdalo pa se je 189,1 milijona din, torej 123% več. Nadalje se je izplačalo za invalidnine za 40,71%) več, kakor pa je bilo proračunano. Za državno sladkorno tovarno v Čukarici bi se moralo plačati v marcu po proračunu 3,6, plačalo pa se je 31,9 milijona din. Nadalje so se povečali izdatki za vojsko in mornarico, za inonopolsko upravo, za posestvo Belje, vrhovno državno upravo, kmetijstvo, socialno politiko in telesno vzgojo.
Skupno je imela država v vsem proračunskem letu 1938./39. 12.285 milijonov din dohodkov, za 105.1 milijona ali za 0,86% več kakor je bilo proračunano.
Izdala pa je v vsem proračunskem letu 11.291,7 milijona din, za 888,3 milijona din manj, kakor je bilo proračunano. Za osebne izdatke je izdala država 5.338, za materialne pa 5.952 milijonov din. Osebni izdatki so znašali 96'98%, materialni pa 8918% proračunskih izdatkov. Dohodki so bili za 993,3 milijona din večji od izdatkov, v prejšnjem proračunu pa samo za 894 milijonov din.
Iz pregleda doseženih državnih dohodkov se vidi, da so dali več dohodkov, kakor je bilo proračunano: neposredni davki 43,5 milijona, izredni davki 6,8, trošarine 108, takse 68,7, carine in carinske takse 21,1, monopoli 93,8 milijona din. Od državnih podjetij so dala večje dohodke kakor
so bili preračunani: Drž. hip. banka 11,0, Poštna hranilnica 9,3, tovarna sladkorja na Čukarici 12,2, direkcija pomorskega prometa 0,1, uprava državnih železnic 158 in državna razredna loterija 0,1 milijona din.
Manj kakor proračunano pa so dala dohodkov naslednja podjetja: državno posestvo Belje za 36,8 milijona, uprava pomorskega in rečnega prometa za 2,3, direkcija rečne plovbe za 33, poštno ministrstvo za 86,2, podjetja kmetijskega ministrstva za 2,4, državni gozdovi za 39,2, državni rudniki za 183, ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje za 24,2 in razni dohodki za 28,3 milijona din.
Znova se je pokazalo, da ni uprava državnih gozdov in rudnikov dobra, ker drugače pač ne bi bilo mogoče, da bi bili njih dohodki tako veliko izpod prora čunanih. Nujno bi bilo želeti, da bi narodni poslanci vzrokom nezadostnih dohodkov državnih go zdov in rudnikov posvetili malo več pažnje.
Preference pri uvozu v Francijo
Francoski uradni list je objavil dekret francoske vlade, s katerim se dovoljujejo pri uvozu jugoslovanskega blaga naslednje carinske bonifikacije: za klavne konje 60 frankov za metrski stot za kon tingent 4000 konj, za uvoz suhih klobas in salam 420 frankov metrski stot, za uvoz jajc, svežih ali konserviranih, 47 frankov za stot za kontingent 6000 metrskih stotov, suhih češpelj in svežih (do 80 kosov na 500 g) ter suhih če špelj v zabojih in zavojih 82‘50 fr za skupni kontingent 10.000 metrskih stotov. Carinska bonifikacija pri uvozu navadnega lesa, tesa nega in rezanega je določena na 60 frankov, pri uvozu celuloze in lesovine na 13 frankov pri kontingentu 80 tisoč stotov.
Uradno ameriško poročilo o finančnem stanju Nemčije
Pravkar objavljeno uradno poročilo trgovinskega ministrstva U. S. A. poudarja, da Nemčiji zaradi velikanskih stroškov za oboroževanje ter sanacije razmer v anektiranih krajih grozi inflacija. Znaten del ameriškega uradnega poročila je posvečen »novemu finančnemu načrtu dr. Funka«. Nemška vlada je v začetku tega leta spoznala, da stanje državne blagajne in obseg denarnega pro-meta nista bila v skladu z industrijsko ekspanzivnostjo Nemčije. Banke so imele težave pri podpisovanju njim določenih delov posojil ter eno posojilo v 1.1938. sploh ni bilo razpisano. Dalje pravi poročilo, da je morala vlada podpreti tečaje obligacij. Uspeh Fun-kejevega načrta zavisi od tvorni-čarjev, če bodo ti pristali na to, da ne dajejo v promet davčne bone, -ki so jih prejeli na račun delnih plačil za državna naročila. Od tega je odvisno, če bo inflacija ali ne. Poročilo se zaključuje z napovedjo, da mora »finančni načrt« doživeti neuspeh, če ne bo vlada omejila državne izdatke na minimum.
Dobave - licitacije
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
11.	maja ponudbe za dobavo 25 ton negašenega apna; 15. maja raznega elektromateriala.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 16. maja ponudbe za dobavo ca. 200.000 kg negašenega apna.
Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 17. maja ponudbe za dobavo raznega risalnega materiala in 2000 kg kovanih tračni-kov.
Komanda pomorskega arzenala Tivtu sprejema do 17. maja ponudbe za dobavo amomijakovtega papirja za kopiranje načrtov; 23. maja mornarskih gumbov iz medi in žice za kape, kožnih vezalk za vojaške čevlje, bombažnega sukanca in trakov, raznega čevljarskega orodja; 24. maja namiznih in zidnih petrolejk, stenja za petrolejke, kokosove preproge, konopljene jadrenine, očic iz medi, srebrnega) nitrata, 1 amonij aka, arabske gume in kristalne sode.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do dne 16. maja ponudbe za dobavo raznih barv; 19. maja olja in mazil; 20. maja specialnega orodja; dne 23. maja raznih kemikalij; 22. maja bo licitacija za dobavo konstrukcijskega in orodnega jekla in 5. junija za dobavo raznih strojev.
LICITACIJE:
Dne 25. maja bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obili-čevo, licitacija za dobavo 4000 kg cilindrskega olja; 26. maja 150.000 kilogr. bombaža; 2. junija železne rebraste pločevine in profilnega železa.
Dne 12. maja bo pri štabu za utrjevanje (II) v Ljubljani licitacija za dobavo risalnega materiala in pribora; 16. maja (I) ročnih ventilatorjev; 18. maja električne centrale.
Dne 15. maja bo v intendanturi šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo konservirane kave, čaja in kisa.
Dne 22. maja bo pri upravi zavoda »Cačak« v čačku licitacija za dobavo raznih (elektromotorjev. Ista uprava sprejme več strojnih kovačev, ki bodo zaposleni v svoj-stvu strojnikov. Pismene ponudbe sprejema uprava zavoda do dne 25. maja t. 1.
Dne 26. maja bo pri štabu mornarice v Zemunu licitacija za dobavo raznih barv in ličarskega materiala; 27. maja za dobavo zastav in tkanin za zastave.
Dne 31. maja bo pri vojno-teh-ničnem zavodu v Hanrijevu pri Skoplju licitacija s pismenimi ponudbami za dobavo raznih sponk, jeklene žice, smirkovega platna, žag za železo idr.
Dne 27. maja bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo 10 motociklov s prikolicami.
Dne 31. maja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 2.500 kg gutaperke in dne 6. junija 3.000 m-1 trupcev (hlodov) jelovih in smrekovih.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)	__________
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini.
Konec avstrijskega tobačnega monopola
Nemški finančni minister je z naredbo z dne 27. aprila odpravil avstrijski tobačni monopol. Vsi dosedaj v Avstriji veljavni pred pisi o tobačnem monopolu so razveljavljeni, še nadalje pa ostanejo predpisi o prodaji tobaka. Ustanovitev novih tobačnih tovarn v Avstriji je prepovedana. Izjeme more dovoliti nemški drž. minister za gospodarstvo. Nemška država postane s 1. januarjem 1939. lastnik vseh premoženjskih pravic in dolžnosti avstrijske tobačne režije.
I dopustna še denarna globa v višini do 25.000 K.
Bat’a bo svoje tvomice na Moravskem preselil na švedsko, in sicer v okolico Bergena. Potrebna zemljišča je Bat’a že kupil. Tako | poroča agencija Stefani,
Madžarska strojna industrija je znatno razširila svojo proizvodnjo. Zlasti je začela izdelovati stroje za predelavo lesa, ker so ti stroji postali potrebni zaradi priključitvje na lesu bogate Podkarpatske Rusije. Nadalje je začela izdelovati stroje za predelavo usnja. Državna tovarna strojev pa je začela v večji meri izdelovati stroje, ki se potrebujejo pri izdelovanju avion-skih motorjev.
Skupni izvoz vseh kmetijskih proizvodov iz Poljske je dosegel v lanskem letu vrednost 739,6 mili-
jona zlotov. Največ je šlo proizvodov v Anglijo, namreč 27,9% vsega izvoza. Na drugem mestu je Nemčija s 27,2%, U. S. A. z 8,1, Belgija s 6,5, Nizozemska s 5,1, Švica z 2,8, Italija z 2,7, češkoslovaška z 2,4, Francija z 1,9 in Španija z 1 odst.
Poljska vlada je sklenila, da ustanovi velika skladišča za premog, da bo Poljska v primeru vojne popolnoma preskrbljena s premogom.
Nova trgovinska pogodba je bila sklenjena med Francijo in Nizozemsko ter se z njo trgovinski od-nošaji med obema državama znatno razširjajo.
Italijanska družba za pridobivanje bombaža v Etiopiji, ki je bila ustanovljena takoj po osvojitvi dežele, je povečala svojo delniško glavnico od 14 na 35 milijonov lir.
Prostor poleg mostu v Mariboru
Nova	izvozna
ob Glavnem trgu se bo v kratkem .
zazidal. Tam bo Vzajemna zava- Zadruga za izvoz kmetijskih pridelkov
rovalnica postavila štirinadstrop-1
no stanovanjsko in poslovno stavbo. Stroški bodo znašali približno 6 milijonov din. Mestna občina bo istočasno uredila prostor ob vzhodnem koncem mostu in novo stavbo, kjer je zamišljeno široko kamenito stopnjišče k Dravi z javnim podzemnim strani ščem. Izdatki za regulacijo so pro računani na okroglo 600.000 din.
Občni zbori
16. redni občni zbor Tovarne ogledal in brušenega stekla »Kri stal« d. d. v Mariboru bo 20. maja ob 11. v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru. Vsaj 25 delnic je treba predložiti najkasneje šest dni pred občnim zborom pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru A. Westen d. d. v Celju ima 14. redni občni zbor dne 25. maja ob 10. dopoldne v Celju-Gaberju v pisarni družbe. Na dnevnem redu so tudi volitve. Delnice treba založiti z nezapadlimi kuponi vred najmanj 6 dni pred občnim zborom pri tovarniški blagajni družbe.
V torek je bil v Mariboru občni zbor Osrednje blagovne zadruge, ki jo zlasti podpira banska uprava pa tudi ministrstvo za kmetijstvo. Občnega zbora so se med drugimi udeležili načelnik inž. Podgornik z nekaterimi referenti za bansko upravo, načelnik Vujovič za ministrstvo za kmetijstvo, zastopniki Kmetijske zbornice, Kmetijske družbe za Slovenijo, Zadružne zveze, Zveze slovenskih zadrug itd.
Besedo je povzel tudi minister Snoj, ki je pojasnil namen nove ustanove, ki naj v prvi vrsti kupuje od kmeta razne pridelke, v glavnem sadje in živino, in jih potem ugodno proda v inozemstvo. Na ta način naj bi se vmesna trgovina kolikor mogoče izločila, ker da le draži blago in kmetu ne daje onega zaslužka, ki bi ga lahko imel za svoj trud, ako bi se prodaja pravilno organizirala. Nova ustanova, ki naj tvori važen člen v organizaciji slovenskega zadruž-
ništva, zlasti ob severni meji, naj bi začela poslovati čimprej.
Za predsednika je bil izvoljen poslanec Joža Špindler, v odboru pa je tudi minister Snoj. Doslej je pristopilo 15 zadrug. Obratni kapital bo znašal za začetek 3 milijone dinarjev.
K temu poročilu bi pripomnili naslednje. Če se bo nova zadruga mogla opirati na državno in banovinsko podporo, kar je verjetno, potem ni izključeno, da bo imela tudi poslovne uspehe. Če ima kdo prednosti pri dodeljevanju kontingentov, če ima kdo druge ugodnosti, potem je seveda kupčijski uspeh mnogo olajšan. Vse te ugodnosti pa gredo na račun celote in pošteno bi bilo, da bi to tudi izvozne zadruge enkrat priznale. Dosedanje izkušnje, ki so jih imele zadruge v izvozni trgovini, nikakor niso vzpodbudne. Upajmo, da za novo zadrugo stare izkušnje ne bodo veljale.
Kruh: 1 kg belega kruha 4'25, polbelega kruha 3'85, rženega kruha 3'85, črnega kruha 3'60, žemlja mala 0-50, bela štruca v teži 47 dkg 2, bela štruca v teži 94 dkg 4, pol-bela štruca v teži 52 dkg 2, pol-bela štruca v teži 104 dkg 4, ržena štruca v teži 52 dkg 2, ržena štruca v teži 104 dkg 4, črna štruca v teži 56 dkg 2, črna štruca v teži 112 dkg 4 din.
Sadje: 1 kg jabolk 6—10, orehov 10, luščenih orehov 32, suhih češpelj 9—12, suhih hrušk 7, 1 limona 1 din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 64—98, čaja 90—120, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15’50, sladkorja v prahu 16, medu 20, kavne primesi 19, riža 5'50—12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 17—31, bučnega olja 13, kisa 3—4, petroleja 7, špirita denat. U, 1 kg soli 2'75, popra 40—44, paprike 20, sladke paprike 36, testenin 7—10, mila 9 do 12'50, karbida 8-50, sveč 14—15, kvasa 32—36, ma|rmelade 10—24, sode za pranje 2 din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 (na debelo 3'25) na drobno 3’50, moke št. 0 (3‘25) 3‘50, moke št. 2 (3T0) 3'30, Imoke št. 4 (3) 3'20, moke št. 5 (2-85) 3, moke št. 6 (2‘50) 2'75, ržene enotne moke (3) 3'50, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2'25, pšeničnih otrobov (na debelo 1'75) na drobno 2, koruzne moke 2'25, ajdove moke 5, kaše 4'50, ješprenja 4'50, ovsenega riža 7 din.
žito: 1 q pšenice 190, rži 190, ječ mena 190, ovsa 200, prosa 250, ko ruze 135, fižola 250—400, graha 900 leče 800—1200 din.
Krma: 1 q sladkega sena 65—70, polsladkega sena 60, kislega sena 55, slame 45, prešana slama stane 5 din več.
naroda. Nobeni in še tako težki neuspehi jih ne smejo zaustavljati na poti k sporazumu, ki mora biti, ker moramo biti mi Srbi, Hrvati in Slovenci. Kakšni obupni pogledi brez sporazuma in kako sijajne perspektive s sporazumom! Jugoslavija z zadovoljnimi Srbi, Hrvati in Slovenci, s sproščenimi konstruktivnimi silami, s harmoničnimi napori na vseh poljih ustvar-
innin.l TCnkn mrf.nn hrv t.a država
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 4—5, 1 glava solate 0'50—1, 1 krožnik regrata 1, motovilca 1, zgodnje drobne solate 1, 1 kg poznega zelja 5, kislega zelja 3, ohrovta 6, karfijola 5, špargljev 24, kolerabe 8—10, 1 krožnik špinače 1, 1 kg špinače 4, graha v stročju 8, čebule 5, česna 10, krompirja 1 do 1'25 din.
»Službeni list«
Razsodba
sveta
kr. banske uprave dravske banovine z dne 10. maja objavlja: Navodilo za izvrševanje uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi — Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi — Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku — Popravek sprememb in dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin — Spremembo in dopolnitev odredbe o pristojbinah Zbornice za TOI v Ljubljani — Naredbo o prepovedi razpečavanja čokoladnih tablic z igralnimi karti-
V osnovo skupnega davka ne spada „kasa-skonto"
cami.
Zunanja trgovina
Narodna banka je sklenila, da
smejo odslej prodajati pooblaščeni zavodi od okenskih deviz samo 25% svojim klientom za neblagovna plačila. Dosedaj so smeli prodajati do 30%.	.	, x -
V Belgijo smo izvozili v I. letos njem četrtletju blaga za 120,25 milijona din, iz Belgije pa uvozih le za 15,2 milijona din.
V Francijo smo izvozili v I. četrtletju blaga za 23,6, v Alžir za 3,3, Tunis za 3,2, v franc. Maroko za 4,2, skupno v vse francoske dežele za 34 milijonov din. Uvozili pa srno iz Francije za 34,4, Alžirja 2,3, franc. Maroka 7,4, skupno torej za 44 milijonov din. Bili smo torej pasivni.
Francija bo odkupila na podlagi trgovinske pogodbe z Romunijo od
nje 80.000 ton koruze. Odkup drugih žitaric ni predviden. Pač pa bo kupila Francija večje količine oljnatih rastlin in živalskih proizvodov, in sicer v zameno za proizvode francoske industrije.
Da se odpravijo motnje pri pre skrbi prebivalstva Češkoslovaške s svinjskim mesom, so bile določene naslednje maksimalne prodajne cene: za žive svinje pri producentu 8'20, v Pragi 8'85, v Plznju 8'05, Brnu pa 8'60 K. Prodajna cena v Pragi zaklanih prašičev sme znašati največ 12'20 K. Za prestopke te določbe so predpisane zelo stroge kazni in sicer zaporne od 1 tedna do 6 mesecev, poleg tega pa je
Neki trgovec je uvozil iz Anglije določeno blago, kateremu je bila priložena originalna faktura z označbo cene ter z odbitkom 5% kot »kasa-skonto«. Pri uvozu blaga se je zaračunal skupni davek, v osnovo pa se ni vštel znesek, ki je bil odbit kot kasa-skonto. Naknadno pa je carinska oblast zahtevala od uvoznika, da plača skupni davek tudi od zneska, ki je bil odbit kot kasa-skonto. Uvoznik se je nato pritožil na državni svet, ki je njegovi pritožbi z razsodbo št. 32090/ 33 z dne 20. februarja 1939 ugodil iz naslednjih razlogov:
Po odst. 3. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet se vnese poleg drugega tudi rabat v osnovo za plačilo skupnega davka, skonto, t. j. odobritev obresti za plačilo terjatve pred dospelostjo, pa se po točki 4. § 11. uredbe o skupnem davku vnese v davčno osnovo samo v tem primeru, če presega običajne meje, predvidene v poslovnem svetu. V konkretnem primeru se vidi iz originalne fakture, da je 5% na ime >lessa«, kar pomeni v angleščini »manj«, dovoljeno na ime skonta, ne pa rabata, kakor se to trdi v toženem odloku. To se jasno vidi iz samega računa, kjer se izrečno pravi, da se priznava »less« v višini 5% na račun diskonta, t. j. kasa-skonta. Ker pa kasa-skonto v tej višini ne pride v osnovo skupnega davka, se tudi od tožitelja ni smelo zahtevati za ta znesek naknadno plačilo skup nega davka.
*
V osnovo skupnega davka praviloma pride dejanska vrednost blaga. Z ozirom na to pa, da je v veleprodaji v navadi ali vsa, zelo pogosten primer, da se plača
blago v določenem roku, je cena blaga navadno kalkulirana tako, da so v njej obsežene tudi obresti do plačilnega roka. Ce pa se v nasprotju s tem običajem dogovori plačilo takoj po prejemu blaga, potem se od cene, ki je skal-kulirana z ozirom na prej navedeni način plačila, odbijejo v naprej vkalkulirane obresti in ta odbitek se imenuje »kasa-skor-to«. Pri tem drugem načinu se pride do dejanske vrednosti blaga z odbitkom skonta. Ker pa pra viloma pride v osnovo skupnega davka samo ta vrednost, je razumljivo, da se v to osnovo ne sme vnašati še skonto.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. maja 1939.
Goveje meso:	(Cena. mesa je
mišljena s priklado.) 1 kg Vojskega mesa 8 do 12, kravjega 8 do 10, vampov 6, pljuč 5, jeter 10, ledvic 12, loja 6 din.
Teletina: 1 kig telečjega mesa 10—12 jeter 16—18, pljuč 10 din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14—17, pljuč 8, jeter 10, glave 9 slanine 15—16, slanine soljene 18 suhe slanine 18—20, masti 18—19, šunke 20, prekajenega mesa 16 do 18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 22 din.
Klobase:	1	kg krakovskih, 20
debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 45 do 50 din.
Perutnina: 1 piščanec 10—12 kokoš 23—30, raca 20, gos 45, puran 80, domači zajec 5—15 din.
Ribe: 1 kg krapa 14, postrv 50 dm
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75—2, kisle smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 30—36, masla 24, bo hinjskega sira 24—28, trapistovske ga sira 16—28, polementalskega sira 30, sirčka 8, eno jajce 0-60 din
Doma in po sveto
Na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani je govoril njen predsednik dr. Korošec tudi o političnem položaju ter med drugim de-al: »Toda oblaček leži na vsem tem. Nihče ne ve, kaj bo z Evropo. živimo v neprestani negotovosti, kaj bo jutri. Jugoslavija ima modrega krmilarja v zun. politiki. To je naš knez-namestnik Pavle. On vodi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako. skalo. Naša dolžnost je, da imamo polno zaupanje v njega, da sledimo njegovim intencijam in da ne nasedamo levičarskim elementom, ki hočejo dan za dnem izzivati in kaliti vodo Naša Jugoslavija si želi miru in taka je tudi vsa njena zunanja politika. Tudi v notranji politiki hočemo normalne mirne razmere ...«	„
O sporazumu je dr. Korošec de-al na občnem zboru Zadružne zveze — kakor poroča »Politika« — naslednje: Vse niti niso Pretrgane. Danes ali jutri se morejo razgovori nadaljevati in še vedno je sporazum mogoč. Ce se je posrečilo, da se je rešilo 90—95% spornih vprašanj, se bodo mogla rešiti tudi ostala vprašanja, ki so malo pomembna v primeri z že rešenimi glavnimi in centralnimi vprašanji.«
»Jugoslovanska pošta« iz Sarajeva je objavila članek »Neobhodnost sporazuma«, v katerem med drugim pravi: »Ves narod hoče danes sporazum. Vsi Srbi in Hrvati smatrajo, da je sporazumna in bratska ureditev njihovih odnosa-jev v skupni državi pogoj za rešitev vseh drugih velikih vprašanj, od katerih zavisita moč in hapre-
dek naroda in domovine. Kar pa
narod hoče in kar zlasti tako trdovratno in odločno hoče, to se DO in to se mora izvesti! Ta odločna volja za sporazum je nastala iz zdravega instinkta naroda za samoohranitev ter je oprta na najbolj plemenite odlike narod ne duše. Zgovorni primeri okoli nas pričajo narodu, da je na pravi poti, ko zahteva in ko hoče sporazum. Voditelji naroda se ne smejo izneveriti tej daljnovidni zahtevi
jan ja! Kako močna bo ta država in kako sijajno bo mogla v sedanjem času izvršiti svojo misijo do sebe, do slovanstva in do velikih interesov civilizacije ter miru.« Podpisujemo te lepe besede v polnem obsegu.
Novosadski »Dan« piše, da morajo priti vsi balkanski narodi do zavesti, da se mora ustvariti velika balkanska zveza, ki bi štela 70 milijonov ljudi, ker bi bila ta sila zadosti močna, da se upre- vsakomur, ki bi hotel oslabiti neodvisnost balkanskih narodov.
Gospodarsko finančni odbor ministrov je razpravljal o uvedbi in subvencioniranju stalnih rednih pomorskih zvez med našimi in le-vantskimi pristanišči ter redne pomorske zveze med Anglijo in Jugoslavijo. Sklenjeno je bilo nadalje, da se subvencionira redna balkanska zveza.
Nemški konzulat v Zagrebu je povišan v generalni konzulat. Dosedanji konzul dr. Freund je imenovan za gen. konzula.
Mestni svet v Novem Sadu je razrešen svoje dolžnosti ter imenovan nov mestni svet z županom dr. Milošem Petrovičem in podžupanom dr. Obradom Milutinovičem na čelu.
Železniška zveza na gozdnem posestvu Šipada od Prijedora do Drvara in Knina se bo spremenila v normalnotirno progo.
Metalno a. d. v Celju je sklenila, da prenese svoj sedež iz Celja v Beograd.
Lastniki železnega rudnika »Rudna glava« so sklenili, da spremene svoje podjetje v delniško družbo z glavnico 2 milijonov dinarjev.
Silen požar je uničil zemunski tvornici »Favorit« in »Hobus« ter znatno škodo napravil na tvornici »Metalizator«. škoda znaša več milijonov din.
Bivši albanski kralj Zogu se je s kraljico žeraldino z dovoljenjem turške vlade za stalno naselil v Turčiji.
Bivši predsednik romunske kmetijske stranke Maniu je resno obolel.
Z velikimi svečanostmi so v Franciji proslavili 1501etnico velike francoske revolucije.
30 nemških novinarjev je prišlo iz Berlina v Sofijo, kjer se že mudi 80 nemških inženirjev.
Ameriški parlament je sprejel predlog proračuna za mornarico v višini 750 milijonov dolarjev. Mornarica dobi 144 novih ladij ter 500 mornariških letal.
Radit Ljubljana
harva. plcsira in
Žfi v 24 urahkemii,no 9naži
obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul- 3 Telefon št. 22-72.
Vsak trgovec mo-
ra biti naročnik
»
Trgovskega lista
«
Četrtek U. maja. 12.00: Odmevi iz češke (plošče) — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13.20: Harmonika solo, igra	Rudolf	—'
14.00: Napovedi — 18.00: Slovenske vojaške pesmi (Radijski orkester) — 18.40 : Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) —19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Prenos pevskega koncerta iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Petek 12. maja. 11.00: šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učit. abiturienti) — 12.00: Iz naših krajev (plošče) — 12.45: Poročila —13.00: Napovedi — 13.20: Koncert rad. orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Kaj mora žena vedeti o zavarovanju. II. del (ga. Vida Peršuh) — 18.20: Waldteuflovi valčki (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe — 19.50: Zanimivosti o izseljencih (Premrov Jože) — 20.00: Iz slovanskih oper (radijski orkester) — 21.15: Orgelski koncert (prof. Matija Tomc) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Kons.reij	Ust..,	nj,So,	predstavnik	dr.	Ivan	Piess,	»rednik	Aieksa.der	Monika,.	tisk.	H,kam. .Merka,«.-d. d., aj.a predstavnik Otma, Mihalek. v.i v Ljubljani.