, rp
TRST, torek 5. februarja 1957
Leto XIII . Št. 31 (3366)
PRIMORSKI DHEVKIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 it. i, H. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 —	Tel.	MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dm.
37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Urzavna zzloZOi Sloveni]^
vistne v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska O.Ltiz, - rst
Alžirsko ljudstvo še bolj strnjeno vstavki
ob začetku razprave v političnem odboru OZN o Alžiru
Francoske patrulje še dalje vdirajo v stanovanja in s silo odvažajo delavce na delovna mesta - Pineau skuša s sklicevanjem na pravne fikcije dokazovati nepristojnost OZN
NEW YORK, 4. — Razprava o Alžiru se je v političnem odboru OZN začela danes popoldne. Predsednik, perujski delegat Belaunde, je takoj dal besedo francoskemu zunanjemu ministru.
V seznam govornikov so se vpisali še predstavniki 8lj-ije, Maroka, Tunizije, Španije in Egipta.
, Medtem se splošna protestna stavka v Alžiru, ki se J® imela končati prejšnji teden, danes nadaljuje v s® večjem obsegu.
Prvi teden stavke v Alžiru in tudi v Franciji se je zaključil s popolnim uspehom, v Alžiru še ved-uo veljajo policijska ura od e- zvečer do 6. zjutraj, prepoved zbiranja v gručah Po ulicah, posebni predpisi o gibanju po mestih, v katerih so evropske četrti z bodečo žico ločene od muslimanskih, močne tankovske Patrulje in helikopterji pa od anega jutra nadzorujejo glav-n° mesto Alžir.
Ubsežnost stavke je posta-rua na laž francoske argumente, da se upirajo samo maloštevilni teroristi, ki dobivajo pomoč iz tujine. Tudi aanes je na stotine muslimanskih trgovin ostalo zaprtih veliko število muslimanom pekov ni šlo na delo. francoske patrulje vdirajo stanovanja v arabski če-rti Alžira, ugrabljajo moške v a • s s't° na kamionih odijo na delovna mesta. Geto* Massu je odredil, da ® trgovine, ki so bile zaprte med stavko, ne smejo odpre-«do novega ukaza«, i«.., °b ie stavka v primer-
javi
s prejšnjim tednom za-
e'a danes še večji obseg, .1 v Alžiru, kjer so sko-J vse arabske trgovine O'
stale
zaprte. Na delo so šli
?. 'listi delavci, ki so jih s ?j*° Prignali, Tudi v manj-,mestih in na podeželju je avka zavzela še večji ob-“eg.
dap3 v?em ozemlju pa se na-..Uujejo spopadi med borci ■vobodiine vojske in kolonialni , četami. Fo francoskih no ji ie v zadnjih 24 urah P dlo 120 partizanov in 33
Francozov.
Število aretiranih v zvezi Vi]- ko, ki ga še niso obja-50n’ ?en'i° na več tisoč- Nad on!. .žavnih uslužbencev so ohenj^i’ skoraj 2.000 pa so v	na hišni zapor. Samo
Vz»?eStU A*z'ru so oblasti od-. le Prodajalniška dovolje-dve 900 trgovcem, skoraj lave retj ini pristaniških de-Pa so za trajno odpu-tlU a dela.
l0Uv^n° Poročajo, da je bi-
cozov.
lanuarju ubitih 411 Fran-
po-
v
p- 'n.ad 500 pa ranjenih, veli 11°ro®i!'h francoskega tem -a 5,0 tmeli upornil in e °?su nat4 1300 mrtvih
‘h ranjenih.
severr!n?Fanciii nadaljujejo Na oatriski delavci stavko, danil	področju	se	jih
So m ,ni javilo na delo okoli
"u odstotkov.
ljev , . Pet alžirskih vodite-blasti so j‘h francoske o-vali v *ifrahile, ko so potovale v nnizii°’ in j‘h Pripe-je	,ariz. kjer so zaprti,
dovn„ idarnosti začelo gla-n° stavko.
ukri
sPričo
epov
vseh ustrahovalnih
Hzma'' v*. Alžiru in tero-Prebivahtv!1 tamkajšnjemu nija . ,stvu pa so prava lro-nanieDlJav® francoskega zu-Politij ministra Pineauja v se skbem °dboru OZN, kjer fikciji Je na razne pravne loniair! bi opravičil ko-
prebiva°lstvatiranie alžirskeea
ne^hni!' nismo sprejeli in °2n i?°j sprejeli pristojnost nja euf, . alžirskega vprašalnocu)°č se na medna-je to praY° Poudarjamo, da tranie Vpra^anje izključno no-Vo C vprašanje«. S’ to izja-Vor v neau začel svoj go-8aniza„ t?0htičnem odboru Or-Govor združenih narodov, he jpiJe razdelil na tri giav-ska -f6' Pravna in diplomal-nia in , alž|rskega vpraša-terven„°'uklonitev sleherne in-Coske Q^N; pregled fran-bove "avz°čnosti v Alžiru in tuji	rme: protest «proti
s ti p”1 ®rvenciji v Alžiru, zla-Po , ;°vski in sovjetski«. tUnanip*^trjevanju francoskega Za „ ministra temelji te-prvi"^Pristojnosti OZN v 8ani7p„ • na sami listini Or-katerp združenih narodov, se (»«.,. “/ugi člen pravi, da Post .tnčuje sleherna pristoj-šanja e, Pr8anizacije za vpra-‘UVer’. kl. se tičejo notranje «CepraPos.1 države članice. viCe T je gotova svoje pra-*e FrJ® .. nadaljeval Pineau, hsrodm ne izogiba med-da ob /azpravi 0 Alžiru, to-ti Sj_, j Priliki želi obsodi-kampao matično obrekovalno
lii oporekali, da Je Alžir del Pranoitje, in atlantski pakt izrecno omenja francoske departmaje v Alžiru; Alžir je po mednarodnem pravu francosko ozemlje, njegove meje so meje Francije, in ločiti Alžir od Francije bi pomenilo spremeniti njene meje; še pocebno države Latinske A-merike ne bi mogle biti udeležene v kakršni koli obliki pri taki operaciji, ker velja med njimi sporazum, da se nikoli ne vnese kaka sprememba glede njihovih meja, kakršne so bile leta 1810.
Ko je govoril o političnem režimu, ki ga Francija misli uvesti v Alžiru. je Pineau izjavil: «Francija je edina kvalificirana, da o tem odloča, toda to lahko napravi samo v okviru svoje ustave. Francija ne bi mogla na noben načiin ‘-prejeti glasovanja političnega odbora in glavne skupščine o priporočilu, ki se tiče Alžira. Ce bi v nasprotju z mednarodnim pravom zaceva morala poteči drugače, se nam zdi z naše strani pošteno svečano opozoriti organizacijo, da se Francija ne bi nikakor čutila ob vezano izvajati omenjeno resolucijo.«
Govoril je zatem o uporu v Alžiru in s tem v zvezi je priznal, da bi bila morala Francija izvesti v Alžiru nekatere reforme, bi ‘>o v programu, že prej vsaj deloma; zakasnitev pa je opravičeval s šibkostjo francoskega gospodarstva, kii jo je pripisati dvema dolgima vojnama. Minister je tudi priznal, da niso vedno v potrebno skrbnostjo proučili vprašanja sožitja obeh alžirskih skupnosti. Dodal pa je: «Xoda pravi vzrok sedanje krize je v akciji terorističnih skupin, ki so e postopoma organizirale in spremenile v zadnjih letih pogostoma s podporo In po navodilih tujih držav.# Govoril je zatem o treh glavnih alžirskih političnih organizacijah (alžirsko narodno gibanje, narodnoosvobodilna fronta in alžirska komunistična stranka). Zatrjeval je, da je komunistična stranka od preteklega poletja prevzela v svoje roke organizacijo terorizma v mestih ter da hoče ((prevzeti mesto ostalih dveh gibanj skušajoč biti navzoča pri morebitnih pogajanjih, kar naj bi ji omogočilo bolje doseči svoj namen: ustvariti v Alžiru ljudsko demokracijo sovjetskega tipa, ki naj bi služila kot podlaga za sovjetsko prodiranje proti Atlantskemu oceanu in črni Afriki«.
Zatem je Pineau izjavil, da bi bili Alžirci sprejeli rešitev, ki jo je predlagala Francija, če ne bi dobili spodbujanja in znatne pomoči iz tujine. De jal je, da je «kljub danim ob
žirskemu uporu stvarnost«. Obtožil je nato egiptovsko vlado, da podpira Alžirce «kljub temu, da si je leta 1956 Naser upal dati častno besedo, da Egipt ne bo vežbal tujih prostovolcev za upor«. Govoril je nato o ((dnevni propagandi p radiu in pozivih na umore, vežbanju terorističnih kadrov v egiptovskih vojašnicah. pošiljanju prostovoljcev v Alžir m množičnem pošiljanju orožja«.
Kar se tiče stikov med francoskimi oblastmi in predstavniki Alžizcev, je Pineau izjavil, da po več razgovorih je do zadnjih stikov prišlo 2. in 3. septembra lanskega leta v Rimu, ko so se sestali namestnik tajnika francoske socialistične stranke Commm ter alžirski voditelji Khider, Yazid in Kiuan. Toda prepad, ki je ločil stališče obeh strani, se je zdel nepremostljiv, ker «so uporniški voditelji vztrajali, naj se sestavi začasna vlaida pred vsako rešitvijo o prenehanju sovražnosti in tudi pred sleherno politično diskusijo«. ((Francija ni mogla komur koli priznati značaja predstavništva brez prejšnjih svobodnih volitev.«
Ko je zaključil svoj prvi del govora, je Pineau izjavil, da poziv predsednika vlade Mol-leta za prenehanje sovražnost' še vedno velja in da velja tako za narodnoosvobodilno fronto kakor za katero koli drugo skupino. ((Francija, je dejal, ie vedno pripravljena navezati potrebne stike s tistimi, ki se zavzemajo za ustavitev bojev.«
Na večerni seji je pineau izjavil, da stalno velja brezpogojna ponudba Francije za prenehanje sovražnosti, kar ne pomeni brezpogojno predajo upornikov. Po ustavitvi sovražnosti hoče francoska vlada, naj bi bile čimprej in na vsem alžirskem ozemlju volitve, da pride do sporazumne politične rešitve. Svobodo teh volitev naj bi strogo nadzorovali na eni in na drugi strani in Francija bi povabila tudi predstavnike določenega števila držav, ((katerih demokratični režim je dokazan«.
Pineau je dalje izjavil, dodatno k Molle to vi izjavi o namenih, da »namerava Francija nuditi modernemu Alžiru stalno gospodarsko pomoč, ki je namesto nje ne bi mogla nuditi nobena druga država«.
Pineau je nato dejal, da je rešitev alžirskega vprašanja sestavni del naporov, da se «na vsem svetu doseže sprejemljiva življenjska raven, ki naj omogoči ljudem vseh držav uživati pravo svobodo«. «V tem duhu je Francija predložila OZN načrt za pomoč nezadostno razvitim državam in se pripravlja ((zgraditi obširno francosko - afriško celoto, ki naj temelji na skupnosti kulturnih, gospodarskih in strateških interesov. Francija, je zaključil Pineau, ima še obširnejše načrte; hotela bi ustvariti evropsko - afriško celoto, ko bo ustvarjeno obširno skupno tržišče, kateremu bodo pridružena prekomorska ozemlja. U,-
juth zjutraj.
 ((»-
deležba Alžira pri «Evrafri-1 Ijo, naj bi Francija priznala, ki« bo zanj pomenila blaginjo da je treba pravico do sune-in bogastvo, to je prave po-1 renostj v Alžiru postopoma goje neodvisnosti«.	! prenesti na alžirsko ljudstvo
Govoril je zatem sirski de- s pomočjo Združenih narodov, legat Farid Zeineddin, ki je I Zeineddin ni končal svojega predvsem izjavil, da misli go- ( govora in ga bo nadaljeval voriti o mednarodnem značaju alžirskega vprašanja. Poudaril je, da je Francija zavojevala Alžir pred 125 leti in mu je odvzela neodvisnost ter s tem ustvarila vprašanje, ki ga pozneje ni mogla nikoli rešiti.
Sirski delegat je poudaril, da Alžir ni več sam, ter da ga narodi Azije in Ajrike, ki so nedavno dosegli svoj o neodvisnost, podpirajo pred Združenimi narodi in svetovnim javnim mnenjem. Skliceval se je na bandunško
«Prepovedano področje» ob meji FLRJ
BUDIMFEŠTA, 4. — Budim-peštanski radio je oddajal besedilo ukaza madžarskega notranjega ministrstva, ki določa madžarske okraje ob jugoslovanski meji za ((prepovedano področje«. V te kraje ne bo mogoče nobeno ,-mtovanje konferenco in nato obsodil	posebnega	dovo.	-o.ja po-
kolonialistično politiko, ki stane Francijo mnogo človeških življenj in bogastva in zadaja usodni udarec njenemu ugledu. Izrekel je zatem že-
licije.	'tv..
Vzrok teh ukrepov je, da se na teh področjih zbirajo številne osebe, ki nato bežijo v Jugoslavijo.
Jutri	začetek	32.
Pomisleki KD o skupnem tržišču
Liberalci za možnost predčasnih volitev - Polemika med <Pravdo> in «Avanti!»
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Medtem ko stojimo tik pred začetkom kongresa PSI v Benetkah, hite tudi nekatere druge stranke, da izrazijo še re tem svoje stališče, da se ne bi zdelo, da samo čakajo za prilagoditev po socialističnem kongresu. Tako so v nedeljo zaključili zasedanje glavnega odbora liberalci, ki so potrdili dosedanjo politiko sodelovanja v vladni koaliciji, pod pogojem seveda, da se izpolnijo obveze, ki so jih sprejele tudi druge koalicijske stranke. Če bi pa liberalci ugotovili, da se te obveze ne izpolnjujejo, tedaj pa ne vidijo druge rešitve kot predčasne volitve. O predčasnih volitvah se že dlje časa mnogo govori, vendar je prvič, da se neki stranka izjavi za tako možnost. Ker je v tem pogledu znano stališče državnega predsednika, je Malagodijeva gesta naletela na kritiko. Mogoče je Malagodi to napravil tudi iz strahu, da ne bi bil izk’, čen iz kake poznejše | vli — e koalicije. Tudi ni ne-
mogoče, da ni dobil kake obljube iz tajništva KD, ki se stalno ogreva za predčasne volitve, v katerih vidi tudi orožje za sabotiranje procesa socialistične združitve.
Danes je zasedal glavni odbor Krščanske demokracije. Razpravljali so o evropskem tržišču in Evratomu, o čemer je imel referat podtajnik vzun. ministrstvu Folchi. Kar zadeva priključitev afriških ozemelj k skupnosti, je pojasnil, da se bo to zgodilo samo z ločenimi pogodbami med evropsko skupnostjo in vsako posamezno vlado ali upravo posameznih držav ali ozemelj. Govoreč o koristih, ki jih bo Italija lahko imela od Evra-tcma. je Folchi navedel gradnjo vsaj petih nuklearnih central na polotoku v prihodnjih petih letih; kapaciteta teh central bi bila čez 500.000 kW.
V diskusiji so se oglasili razni govorniki. Poslanec Del Bo je dejal, da predvideva sunke v italijanskem gospodarstvu, ki bodo imeli za posledico še nadaljnjo brezpo-
■iiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiitiMiiiitniiiiiiiitiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiMiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiniiiiiMiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ves svet proti trdoglavosti napadalca
Se dve resoluciji o umiku Izruelcev ki ne dopuščutu postov!jun ju pogojev
Za prvo resolucijo je glasovalo 74 držav, za drugo pa 56 - Ibn Saud bi rad ameriško vojaško opremo in reakcijska letala v vrednosti 250 milijonov dolarjev
NEW YORK, 4. — Glavna skupščina OZN je včeraj «j ut raj sprejela resolucijo, ki ponovno poziva Izrael, naj takoj umakne svoje čete z egiptovskega ozemlja, ter resolucijo o	ukrepih, ki jih	bo	sprejela
po umiku izraelskih čet. Resolucija	o	takojšnjem
umiku izraelskih čet je bila sprejeta	s	74	glasovi,
dve državi sta glasovali	proti, dve pa	sta se	vzdržali.
Proti sta glasovali Izrael in Francija, vzdržala pa sta se Luksemburg in Holandska.
Drugo resolucijo je odobrilo 56 držav, 22 pa se jih je vzdržalo. Po tej resolu-
ljubam sovjetska podpora al-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Nadaljevanje razgovorov o tržišču in euratomu
Še vedno nesoglasja glede prekomorskih dežel - Podpis pogodbe o tržišču in euratomu 10. marca v Rimu?
BRUSELJ. 4- — Se:t zuna-1 Popoldne so ministri spre-njih ministrov je danes zače- jeli delegacijo evropskih skup-
A d	<	i/utcauv	(liliu	o UI U Vllit “
Politik J , ■ Proti njej glede žava lahiko uvažala po ih v *■ jo vodi v Alžiru, | kii bo različna oč »kuj:
M)orPhrati dokaz' da bi bii nja j z zunanjega vmešava-«Deln v 8Vnaj rešen«, da	)e	v	Alžiru	sPa-
*ast d	delo,	ki dela
Pitiean . državi«, je dejal franen-i,ln	nato našteval
6ZemiiiK ustvaritve na teh sp°da«Vr "a	socialnem in go-
Javnih	Področju,	glede
Prav. .del, higiene, šol, u-mezd'
•*aki(mi. .Je nato poudarjal je v i1;0*4 prisotnosti Franci-ta v ,u>> in c'e jul, da je bii J”Vadu z vsemi določba-d» i: dnurodnegaf prava ter če ni zadnjiih 120 letili nih-h*»u nn.Pjrekal' Dalje je pi-hw.,poudarj4l sledeče: «Med-A organizmi niso nikio-
lo razgovore za. pripravo j>o-gocb o skupnem tržišču in euratomu. Predsedoval je belgijski zunanji minister Spaak Francoskega zunanjega ministra nadomešča Mau-rice Faure.
Belgijski zunanji minister Spaak je v razgovoru z novinarji izjavil, da je z današnjim delom zadovoljen. Dejal je, da se v glavnem lahko reče, da "je bil dosežen sporazum o dveh velikih vprašanjih, to je o zunanjih tarifah in o položaju kmetijstva v skupnem tržišču. Rešiti je treba sedaj ie vprašanje vključitve prekomorskih ozemelj v skupno tržišče. Poleg tega so nerešena še nekatera nasjzrotja, kar se tiče seznama kmetijskih proizvodov in surovin, ki jih bo vsaka dr-tariti,
   _ _ _	skupne ta-
rife. V četrtek se bodo sestali izvedenci, da se tipora-zumejio, na kateri seznam naj posamezni proizvodi pridejo.
Kar se tiče prekomorskih ozemelj, je Spaak izjavil: ((Strinjamo se o glavnem načelu .toda še težko je najti praktične formule za izv a j a-nje.»	,
Največja težava je ie vedno glede ustanovitve »klada za razvoj in pomoč prekomorskim ozemljem, ki bodo vključena v ‘kupno tržišče. Holandska ostaja še vedno na svojem stališču in se upira vključitvi teh ozemelj. Noooj pa je von Brentano stavil nov kompromisni predlog, fci ga bodo proučili izvedenci,
ščin (evropskega sveta, premogovne in jeklarske skupščine in £EZ). Delegacija je sporočila, da nasprotuje ustanovitvi četrte skupščine in je predlagala, naj se parlamentarno nadzorstvo nad eurato-mom in skupnim tržiščem poveri skupščini premogovne in jeklarske skupnosti, ki naj se temu primerno razširi.
da je treba
ciji bi sile OZN patruljirale ob demarkacijski črti in na delu področja Gaze in Akabe. Vzdržale so se delegacije SZ, vzhodnoevropskih držav, Irak, Izrael, Francija, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Holandska, Saudova Arabija, E-gipt,, Sudan, Sirija, Tunizija in Jemen.
Medtem poročajo, da sta E-gipt in tajništvo OZN pripravila besedilo sporazuma o pravnem položaju mednarodnih sil OZN. ki so na egiptovskem ozemlju. Zdi se, da bodo te čete dobile diplomatski položaj z zadevno imuniteto, tudi kar se tiče pristojnosti v primeru zločinov. Ce bodo ti zločini storjeni med službovanjem v Egiptu, bodo spadali v pristojnost sodstva držav, katerim te sile pripadajo. Sporazum bo podpisan pozneje v New Yorku.
Iz Washingtona pa javljajo, da je načelnik tiskovnega u-rada kralja Sauda sinoči sporočil, da sta Eisenhotver in Saud govorila o vseh vprašanjih Srednjega vzhoda. Dodal je, da skuša kralj Saud doseči soglasje med vsemi arabskimi državami in ZDA. ((Razgovori se nadaljujejo v prijateljskem ozračju, je rečeno dalje v izjavi. Poleg tega je tipati, da bodo razgovori privedli do razumevanja, ki bo prispevalo k ustaljenosti in harmoniji na Srednjem vzhodu.«
V razgovoru z dopisnikom lista «Ne\v York Herald Tribune« je kralj Saud izjavil, da je mnenja, da bo arabski svet sprejel Eisenhowerjevo doktrino za Srednji vzhod, ko bo on obrazložil popoln pomen te doktrine voditeljem arabskih držav.
Kralj Saud je tudi sporočil, da bo prevzel nalogo poročati ostalim arabskim voditeljem o pojasnilih, ki mu jih je dal Eisenhower. «Mi ni-
resolucij pomeni veliko podporo delu Združenih narodov in željam svetovnega javnega mnenja. Prva resolucija je po mnenju «Borbe» važen dokument, ker ponovno poudarja odločnost, ca se ne dopusti napadalcu nobena prednost in nobeno postavljanje pogojev.
Druga resolucija je poskus, da se z uvedbo novih elementov prekine nenormalno stanje, ki vlada na področju Srednjega vzhoda. ((Jugoslavija, poudarja «Borba», se drži načela, da sile Združenih narodov lahko imajo koristno vlogo na demarkacijski črti samo z dovoljenjem države, na katere ozemlju so, in samo v ‘Južbi miru im izvajanja določb o premirju, ki je bilo sklenjeno pred osmimi leti med Egiptom in Izraelom. Vsako nadaljnje zadrževanje na egiptovskem ozemlju proti volji vlade v Kairu bi bilo v nasprotju z besedilom in duhom resolucije. Odločno stališče Združenih narodov, da ne dopustijo izigravanja svojih ‘iklepov im da si ne dajo vplivati z rožljanjem orožja, temveč da zahtevajo umik napadalca in spoštovanje starih določil premirja, jasno kaže, da sila v nobenem primeru ne more biti element, ki bi napadalcu prinesel prednost. Pri tem je na strani Egipta in arabskih narodov večina članic Združenih narodov in pri tem i-majo aratoki narodi popolno podporo Jugoslavije.«
 «»-------
RAGUSA. 4. — Danes dopoldne je 'bil otvorjen oleo-dukt iz Raguse v Augusto. Slovesnosti je prisostvoval in
govoril predsednik dežele Log-gia ter drugi predstavniki oblasti. Govorila pa sta še predsednik družbe «Gulf» princ Pignatelii ter predsednik «Gulf Eastern Company» Hamilton. Oleodukt je dolg 75 km in so ga začeli graditi 15. aprila 1956. Ima kapaciteto transporta do dva milijona ton letno. Opremljen je tudi z grelno pripravo, ki omogoča, da je pozimi nafta bolj tekoča. Za delo je bilo porabljenih milijon delovnih dni m stalo je dve milijardi in pol lir.
Malikov razgovor z Mac Millanom
LONDON, 4. — Britanski ministrski predsednik Mac Millan je danes sprejel sovjetskega poslanika Malika. Pozneje se je Mac Millan raz-govarjal z obrambnim ministrom Duncanom Sandysom, ki se je vrnil iz ZDA.
V dobro poučenih krogih se je izvedelo, da je sovjetski poslanik v Londonu Malik sporočil Mac Millanu obžalovanje maršala Bulganina, ker je odložil na nedoločen čas svoj obisk v Moskvi.
Malik je baje tudi sporočil, da se njegova vlada ne strinja z mnenjem Mac Millana, da sedanji trenutek ne bi bil umesten za tak obisk, ter je izrekel upanje, da bo Mac Millan lahko obiskal Moskvo pozneje.
Mac Millan je odgovoril, da tudi on tako upa.
Zavod za proučevanje delavskega gibanja ustanovljen v FLRJ
BEOGRAD, 4. — Predsedstvo SZDLJ je v Beogradu ustanovil zavod za proučevanje delavskega gibanja. Zavod bo proučeval aktualna vprašanja delavskih organiza-
cij v svetu. Ravnatelj zavoda je ljudski poslanec in član CK ZKJ Puniša Perovič. Nova znanstvena ustanova bo vzdrževala stike s podobnimi organizacijami v svetu.
Inštitut se ne bo ukvarjal z zgodovino delavskih organizacij in njihovih dosedanjih stikov v preteklosti, temveč bo vse svoje delovanje u-smeril na proučevanje sodobnega delavskega gibanja. Dogodki iz preteklosti bodo proučevali kolikor bo to potrebno, da se bolj osvetlijo aktualna vprašanja delavskega gibanja. Program inštituta predvideva proučevanje aktivnosti delavskih organizacij v vzhodni in zahodni Evropi, Severni in Južni Ameriki, A-ziji, Afriki in drugod. Inštitut bo izdajal bilten o mednarodnem delavskem gibanju in bo organiziral biblioteko g delavskem gibanju, ki bo namenjena široki javnosti. Biblioteka bo med prvimi objavila material osmega kongresa KP Italije in osmega plenuma poljske združene delavske stranke.
Začetek pogajanj Anglija-Jordanija
LONDON. 4. — Velika Britanija in Jordanija sta začeli danes v Amanu pogajanja za razveljavitev pogodbe iz leta 1948 in za umik angleških čet iz Jordanije.
Angleško poslaništvo v A-manu je danes objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da tudi Velika Britanija želi, da se pogodba razveljavi. ((Angleška vlada iskreno želi, pravi dalje poročilo, da bosta tem razgovorom sledila okrepitev starega angleškega bratskega prijateljstva in novo poglavje v odnosih med Veliko Britanijo in Jordanijo na podlagi, ki bo zadovoljiva za obe državi«. Poročilo pripominja, da se pogajanja ne bodo mogla zaključiti v krat-i kem času,
eelnost. Biti je treba torej zelo previden in obenem pogumen pri obrambi stalnih koristi italijanskega ljudstva. Podtajnik v notranjem ministrstvu Pugliese je izrazil zaskrbljenost zaradi vključitve afriških ozemelj, kar se bo po njegovem mnenju zgodilo na račun italijanskih zaostalih pokrajin. Nova skupnost bi morala že takoj v začetku zagotoviti svobodno kroženje delovne sile. gignorello je poudaril. ca se je razlika med Severom in Jugom še povečala, kljub obvezi, ki jo je sprejela KD. Minister za zunanjo trgovino Mattarella je poudaril, da bodo nastali veliki-problemi tudi na davčnem področju. Računa na izgubo 30 milijard carinskih pristojbin v prihodnjih 12 letih (medtem ko je nekdo naračunal celo 500 do 600 milijard).
Pella, ki je tudi imel daljši govor, pa se je močno zavzemal za čimprejšnji podpis in izvajanje pogodbe o evropskem skupnem tržišču in Evratomu; priznal pa je, da bodo v začetku lahko težave.
Socialisti pa sp imeli danes zadnji sestanek vodstva stranke pred beneškim kongresom. Nenni je članom vodstva povedal glavne točke govora, s katerim bo orisal poročilo, ki bo predloženo kongresu. Izrazil bo 'udi svoje gledišče do najnovejšega razvoja položaja glede stališča socialdemokratov o procesu združitve.
Baje bo Nenni v svojem poročilu zavzel tudi precej polemičen ton do Sovjetske zveze zaradi dogodkov na Madžarskem in Poljskem in bo baje odrekel Sovjetski zvezi celo značaj socialistične države. Glede KPI pa bo baje izjavil, da ni predviden nikak organizacijski stik s partijo, medtem ko se bo do komunističnih množic vodila politika razredne solidarnosti.
Začetek polemike je mogoče že možno videti v komentarju, ki ga bo jutrišnji «A-vanti!« objavil po obtožbah «Pravde» na račun PSI. ((Pravda« je namreč obtožila voditelje PSI, da so podali ((netočen# prikaz madžarskih dogodkov ter pri tem blatili pomoč Sovjetske zveze madžarskemu ljudstvu z oboroženo intervencijo in s tem ((napeljali vodo na mlin reakcije«.
je sam Hruščev obsodil na XX. kongresu ter osvetlil njegove nesrečne učinke na notranjem in mednarodnem področju«. Isti list pa tudi obtožuje izjave Ottavia Pastoreja kot ((popolno pomanjkanje vsake prizadevnosti za razumevanje« do socialistov. Pa-store je namreč govoril o socialistični združitvi kot o trojanskem konju Krščanske demokracije, ki naj hi povzročil krizo levice.
A. P.
 «»--------
Paviljon ZDA na velesejmu v Zagrebu bo največji
BEOGRAD, 4. — Na podlagi pogodbe, ki je bila danes podpisana med upravo zagrebškega velesejma in zastopnikom ameriške vlade, bodo ZDA do jeseni zgradile na sejmišču velik paviljon na površini tri tisoč kvadratnih metrov. Poleg tega bo za ameriške razstavljalce rezerviranih štiri tisoč kvadratnih metrov nepokritega prostora in trinajst tisoč kvadratnih metrov za zgraditev drugih objektov. Na , ta način bodo ZDa s skupno dvajset tisoč kvadratnimi metri prostora zavzemale prvo mesto na novem zagrebškem sejmišču.
Nedavno je uprava velesejma podpisala pogodbo z Vzhodno Nemčijo, ki bo zgradila paviljon 2000 kvadratnih metrov površine in rezervirala 1000 kvadratnih metrov odjirtega prostora. Svoje paviljone so do sedaj že zgradile Italija, Sovjetska zveza, Kitajska, Poljska, CSR, Madžarska in Romunija. Za razstavljalce iz držav, ki ne bodo zgradile lastnih paviljonov, bo zgrajen paviljon narodov na površini 10 000 kvadratnih metrov. Za jugoslovanske razstavljalce bodo do jeseni zgradili dva velika in pet manjših paviljonov.
Volitve v Romuniji
BUKAREŠTA, 4. — Buka-reštanski radio je javil, ča je bilo vseh 437 kandidatov
«Avanti!» odgovarja, da «to | na listi Fronte ljudske demo-
pomeni, da je še dandanes kdo, ki sodi stvari po znanem kriteriju, da vsakdo, ki ne soglaša s sovjetsko uradno politiko, konča kot sovražnik ljudstva. To je kriterij, ki ga
kracije izvoljenih. V več krajih je lista dobila sto odstotkov glasov. Povprečna udeležba na volitvah je bila 90-od-stotna. Volitve so potekale mirno.
predvsem stremen 'za “tem, | pozabili, je dejal, da so da se ustanovi enotna evrop-[ ZDA jirostovoljno ;£ovohU^ ne-
ska skupščina.
Nato so ministri razpravljali o vprašanju transportov v skupnem tržišču. Vlade bo-bo imenovale posvetovalni odbor, ki bo imel nalogo koordinirati razne določbe glede tega.
Nadaljevali so nato proučevanje skupnih zunanjih tarif. Glede tega postavljajo Holandci razne pridržke. Gre za uvoz nekaterih kemijskih proizvodov, ki imajo veliko važnost za Holandsko.
Govorili so zatem o ustanovah obeh skupnosti. Zdi se, da se nakazuje sporazum o ustanovitvi ene same evropske skupščine, ki naj bi bila strasburška in v katero bi se vključile tudi ostale.
Zvedelo se je, da se bodo voditelji vlad, ki imajo nalogo pripraviti pogodbo o skupnem tržišču in euratomu, sestali 19. februarja v Parizu, 17. februarja pa se bodo v Parizu ponovno sestali zunanji ministri.
Spaak je mocoj potrdil, da bodo pogodbo o skupnem tržišču in euratomu podpisali okoli 10. marca v Rimu.
odvisnost nekaterim deželam, kakor na primer Filipinom, in mislimo, da gojijo naravno simpatijo za borbo, ki jo a-rabske dežele vodijo, da se osvobodijo kolonialnega jarma«. Kralj Saud je dalje dejal, da Arabci ne bodo nikoli dovolili ((širokopoteznega komunističnega prodora na Srednji vzhod«. Dal je razumeti, da upa, da bo od ZDA dobil gospodarsko in vojaško pomoč, kakor tudi vojaško o-premo in reakcijska letala v vrednosti okoli 250 milijonov dolarjev. »Egipt, je dejal, je sprejel sovjetsko orožje samo zato, ker je potreboval obrambna sredstva in si jih ni mogel priskrbeti drugje, toda to ne pomeni, da Egipt in Sirija ne želita imeti dobre odnose z ZDA, če se jim odpre pot«.
Beograjski komentarji
Jugoslovanski tisk ocenjuje resoluciji, kii ju je sprejela glavna skupščina OZN glede umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja kot edino realno rešitev. Izvedba teh
aiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiilmiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiitiiifiiiiiiiiiiii
37 rudarjev mrtvih pri nesreči v rudniku
Nastala je eksplozija; pri čemer se od 177 rudarjev skupina 37 ni utegnila rešiti
BISHOP, 4. — Danes je v rudniku premoga družbe «Po-cahontas Fuel Con v Bishopu v Virginiji (ZDA) nastala eksplozija, pri čemer Je ostalo v rovih 37 delavcev, ki so vsi zgubili življenje.
V trenutku, ko je nastala eksplozija, J® *>ilo na delu v rudniku 177 rudarjev v globini 660 metrov. Večina od njih Je zbežala po hodniku, ki se uporablja za dviganje premoga, ker je ostal vhod v rov blokiran.
Rudnik v Bishopu je med največjimi premogovniki v ZDA. Po katastrofi v West Frankfortu v državi Illinois, ki se Je dogodila 22. decembra 1951, pr- čemer je zgubilo življenje 119 rudarjev, je današnja nesreča najhujša ru darska nesreča v ZDA,
Takoj po eksploziji so prišle na kraj nesreče reševalne skupine, ki pa niso mogle mnogo napraviti, da bi rešile blokirane rudarje. Sele šest ur po eksploziji so skupine prišle do prvih trupel.
V Sulmoni nemiri tudi v nedeljo
SULMONA, 4.	—	Precej
škode je utrpela Sulmona med sobotnimi in nedeljskimi demonstracijami. Prebivalce Sul-mone je v nedeljo razbesnelo, ko so videli v svojem mestu še več policije kot v soboto. Prišlo je do hudih spopadov in ob neki priliki je začela policija streljati, pri čemer se je neki mladenič ranjen zgrudil. Takoj so ga od-
peljali v bolnišnico in po operaciji se je njegovo stanje izboljšalo. Danes je v mestu vladal mir.
Kakor je bilo nepotrebno, da je policija naravnost zasedla mesto, tako so bile nepotrebne demonstracije, kajti urad vojaškega okrožja ni u-kinjen samo v Sulmoni, temveč se bo število teh uradov sploh zmanjšalo na polovico: od 96 na 48. Ukinjenih jih je bilo dosiej že čez dvajset. Ker pa bodo v Sulmoni postavili neko vojaško skladišče, je bilo že tudi določeno, da bo tam zaposleno vse osebje dosedanjega urada vojaškega okrožja. Z nastalo škodo med demonstracijami se je znatno povečal deficit občinske uprave.
Zaradi poškodb so bile danes mnoge trgovine in drugi javni lokali zaprti, pa tudi šole so ostale prazne.
iiiimiiiuiiimiiiiiiiiiiitiuimiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiitiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiitm
Zaključek kongresa NSZ v Rimu
Proti «saragatizmu» in proti «stalinizmu»
Kongres je sklenil spojitev med NSZ in PSI
Po diskusiji na II. kongresu Neodvisne socialistične zveze je Magnani predložil politično resolucijo, ki je bila odobrena z 283 glasovi, medtem ko so bili 3 glasovi proti, 6 se jih je pa vzdržalo. Ta resolucija najprej kritizira «strogi atlantizem in antikomunizem večine v vodstvu
sprotovanja se nanašajo na različno ocenjevanje delavskega gibanja o odnosih s SZ in na različno sodbo o sovjetskem bloku. Socialisti, ki so 'solidarnjš v obrambi Oktobrske revolucije in v zavračanju vsake napadalne politike do SZ, mislijo, da ni mogoče ločiti socializma od evoboče in da je
PSDI«, nato pa trdi, da je kolektivna lastnina produk-bila ((perspektiva splošne so-: oijskih in zamenjalnih sred-
cialistične združitve v bližnjem času omajana in ostaja še naprej nevarnost, da bodo socialistične frakcije nastopile ločeno pri prihodnjih volitvah, naj že bodo predčasne ali ne, in s tem pripomogle h konservativni in klerikalni hegemoniji«.
Zaradi poenostavljenja političnih skupnosti in upoštevajoč. novo politiko PSI se kon-kres NSZ izreka za združitev s PSI ter nalaga novemu o-srednjemu odboru, da ustvari za to pogoje, v prepričanju, da bo bližnji kongres PSI v Benetkah ohranil novo politiko te stranke ter demokratični značaj v svoji notranji strukturi.
Kongres odobrava in osvaja teze, ki jih je predložilo vodstvo ter nakazuje osnovo za uresničenje socialistične združitve v sledečih točkah:
1. Pred združitvijo mora PSDI zavreči centrizem.
2. Ko bo odstranjen centrizem in frontizem, morajo združeni socialisti predložiti državi vladno alternativo.
3. Zunanja politika mora bi ti usmerjena proti blokom tudi s pomočjo realizacije evropske enotnosti in avtonomije.
4. Osvoboditev kolonialnih narodov.
5. Pomoč manj razvitim področjem po načelih Listine OZN.
6. Povratek italijanskega socializma v Internacionalo mora biti povezan z akcijo, ki naj gre za tem, da se doseže enotnost same Internacionale, v kateri sedaj niso včlanjene vse azijske in afriške socialistične stranke.
i7. Socialistična združitev ne more in ne sme biti sredstvo za zlom delavskega razreda in torej za protikomunistično borbo. To ne pomeni, da je potreben poprejšnji sporazum s KPI za izvajanje lastne politične dejavnosti, Sedanja na-
stev potreben, vendar pa še ne zadosten element, da se neka nova družba lahko označi za socialistično. Odobravanje ruske intervencije na Madžarskem po komuniotiih je na dramatičen način osvetlilo važnost teh razlik pojmovanja.
8. Sindikalna enotnost brez diskriminacij do nikogar :n na podlagi resnične notranje demokracije. Vsekakor pa je dotlej, dokler bo vladal sindikalni razdor, mesto vseh socialistov v CGIL.
S tajnim glasovanjem je bil nato izvoljen novi osrednji odbor, ki se bo moral pogajati z novim vodstvom PSI po kongresu v Benetkah o združitvi med NSZ in PSI. Med debato se je postavil predlog, naj po združitvi * PSI še naprej ostane pri življenju sedanje glasilo NSZ »Risorgimento socialista«.
To, kar hoče Neodvisna socialistična zveza in to kar hoče v bistvu tudi Nennijeva Italijanska socialistična stranka, je v štirih besedah označil član vodstva NSZ med razpravo o političnem poročilu in o programatičnih tezah Carlo Andreoni, ki je dejal, da mora socialistična stranka biti proti ((stalinizmu# inpro-* ti «saragatizmu».
Ko’ se danes toliko govori o krizi delavskih strank, zlasti komunistične, fco se meščanske stranke tako zelo bojijo sooialisbične združitve in hujskajo komuniste proti socialistom in narobe, je splošno mnenje vseh iskrenih pripadnikov delavskega gibanja, da je sklep o združitvi sicer malega	dosedanjega	neodvis-
nega socialističnega gibanja * močno	socialistično	stranko
Nenoija,	Letia Bassa,	Pertinš-
ja. Lombardija in drugih prvakov	delavskega	gibanja
brez dvoma trenutno ena najbolj razveseljivih vesti v zadnjih meseoih-
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,8, najnižja 2,6, zračni tlak 1028,3 stanoviten, vlaga 86 odst., temperatura morja 7,3.
Vreme danes: Pretežno oblačno vreme, megla. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 5. februarja
Agata, Anba Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.16. Dolžina dneva 9.53. Luna vzide ob 9.20 in zaton« ob 23.09. Jutri, SREDA, 6. februarja . Doroteja, Stazika
S sinočnje seje pokrajinskega sveta
Podrobna razprava o proračunu letošnje finančno leto
za
Dva predloga za izboljšanje stanja v slovenskih in drugih šolah, ki jih upravlja pokrajina * Intervencije svetovalcev
V začetku sinočne seje tržaškega pokrajinskega sveta je svetovalec Degano (DC) vprašal, kdaj bo rešeno vprašanje poenotenja plač pokrajinskih uslužbencev. Na vprašanje je odgovoril odbornik Sferco, ki je dejal, da se pokrajinski odbor ukvarja s tem vprašanjem, ki bo čimprej rešeno. Svetovalka De Vecchi (MSI) pa je predlagala ustanovitev centra za zdravljenje spastič-ne paralize, za kar se morajo sedaj tržaški otroci voziti v oddaljenejše centre. Poleg tega je svetovalka tudi predlagala, da bi v novi zgradbi zagotovili dostojnejše prosto re za šolstco nadzorništvo.
V nadaljevanju pokrajinske seje so številni svetovalci govorili o proračunu pokrajinske uprave. Svetovalec Baz-zaro (PRI) je izjavil, da bo glasoval za pokrajinski proračun ter izrekel nekatere pripombe na račun gledališča «Verdi». Glede kritik, češ da so slovenske šole v neurejenem položaju, je svetovalec dejal, da je treba takoj proučiti če te kritike odgovarjajo dejanskemu stanju in narediti vse, da se položaj popravi.
Daljši govor o proračunu je imel svetovalec Sartori (KP), ki je kritiziral način sestavljanja določenih postavk proračuna, še posebej pa je obravnaval vprašanje cest, katere upravlja pokrajina. Svetovalec je nato kritiziral stanje v otroškem domu v Barkovljah, kjer je prenizko Število osebja, tako da ne more nuditi otrokom potrebne nege.
Svetovalec Luchesi (KP) pa je dejal, da je letošnji proračun v bistvu enak, kot je bil lanski, saj gredo vsa povišanja izključno na račun višjih plač pokrajinskih uslužbencev. Poleg tega ima pokrajina zelo omejene vire dohodkov, čeprav postaja iz dneva v dan vedno bolj nujno zagotoviti boljši sistem zdravstvenega zavarovanja in mora tudi pokrajina okrepiti svoje delovanje. Edini izhod iz tega položaja je v povečanem državnem prispevku, ki ga je tržaška pokrajina upravičena zahtevati, saj sta Trst in Tržaško ozemlje v izjemnem položaju. Naslednji govornik, odvetnik Antonini (monarhist) pa je dejal, da bo glasoval za proračun, ker proračun odraža dejanski položaj pokrajine, katerega so nujno morali upoštevati tudi sestavljalci proračuna.
Svetovalec Weiss (KP) je ponovno govoril o potrebah slovenskih šol in navedel razne primere nevzdržnega stanja, ki vlada v teh šolskih ustanovah. V slovenski gimnaziji se učijo številni jeziki kot latinščina, italijanščina, slovenščina, grščina in angleščina, vendar pa ne obstajajo za te jezike potrebne knjižnice in na celi šoli ni niti ene enciklopedije, niti ni potrebnih slovarjev in drugih pripomočkov. Prav tako ni na šoli potrebnega prostora za pouk fizike in kemije, da niti ne govorimo o potrebnem didaktičnem materialu. Tako stanje vlada na eni izmed tržaških državnih šol, ki so bile vedno znane kot vzorne.
Zaradi tega je svetovalec na poziv predsednika pokrajinskega sveta predlagal, da bi dosegli nakazilo izrednega prispevka, s katerim bi re-
šili pomanjkljivost ne samo te šole, temveč tudi nekaterih šol z italijanskim učnim jezikom. Svetovalec Siškovič (KP) pa je predlagal, da bi upoštevali potrebe šol v o-kviru zahtev, ki so jih predložili ravnatelji petih šol, za katere skrbi pokrajinska u-prava.
V okviru formalnih predlogov za spremembo proračuna je svetovalec Degano (DC) predlagal, da bi sicer nakazali dva milijona lir za gledališče «Verdi», vendar pod pogojem, da priredi gledališče v zimski sezoni vsaj dve predstavi po ljudskih cenah in izven abonmajev. Svetovalec Sartori (KP) pa je predlagal, da bi nakazali 2-3 milijone lir več za že omenjeni otroški dom v Barkovljah.
Ob zaključku pokrajinske seje so svetovalci še soglasno odobrili sklep, ki predvi-
prispevek za državni inštitut za notranjo opremo in okrasitev ladij. Poleg tega so tudi soglasno odobrili ustanovitev nagrade v višini 25.000 lir na II. nacionalni grafični razstavi, ki bo v Benetkah. -
O Iz Tržiča bo odplula 31. januarja motorna cisterna «Barbara», ki ima 19.000 ton in katero so pričeli graditi v tamkajšnji ladjedelnici v začetku preteklega leta. Petrolejska ladja bo odplula proti Benetkam.
O Županstvo poziva lastnike javnih lokalov, ki nameravajo tudi leto« postaviti mize in stole izven s^vojih lokalov (na pločnike itd.), naj predložijo prošnje oddelku V — sekcija I (II. nadstropje, soba 95) tržaške občine. Prošnjam na s sto liram/i kolfco-
_ vanem papirju naj prosilci deva izdatek 3.750.000 lir kot priložijo lanska dovoljenja.
PRVI TRJMESTER JE 2E ZDAVNAJ MINIL
Kaj je s šolskimi izpričevali?
Na naših slovenskih osnovnih šolah se zaključi prvo tromesečje 23. decembra. Ta dan, ki je tik pred božičnimi prazniki, se razdelijo učencem izpričevala. Redovanje je zaključeno in otrčlci gredo veselo ali žalostno domov, kar je pač odvisno od izpričevala. Vsi pa so veseli, ker se pričnejo precej dolge božične počitnice.
Tako bi vsaj moralo biti. Na naših šolah pa je drugače. Tromesečje se je zaključilo. Božične počitnice so za nami. samo izpričeval niso otroci prejeli, ker šolska oblast še ni dostavila šolam tiskovine, na katere bi učitelji spisali rede. Preteklo je že več kot mesec dni, a o tiskovinah ni ne duha ne sluha: pa se menda tudi nobenemu ne mudi, ker učitelji molče, ravnatelji tudi, in šolska oblast sploh ne zine. Kako nerodno je izročati učencem sedaj izpričevala z decembrsko klasifikacijo. Danes so otroci nekateri boljši, drugi slabši, nosijo pa domov stare rede. Zdi se mi zelo u-mestno, da šolska oblast razdeli čimprej tiskovine in da jih za prihodnje leto naroči v tiskarni že sedaj, tako da jih bodo imeli na zalogi in da bodo otroci prihodnje leto prejeli pravočasno tromesečno oceno.
C
Kritike in poročila
..J
II. gledališki ponedeljek
Kljub temu, da je zamisel o ((gledaliških ponedeljkih» nedvomno dobra in koristna, it» kijub temu, da se občinstvo vabi, da svoje morebitne pripombe, nasvete ali kritične opazke zalepi «v navaden (lahko že rabljen) ovitek«, ni dosedanji uspeh teh večerov — niti kar zadeva publiko niti kar se tiče njenega sodelovanja — tako prodoren, kot bi bilo želeti. Predvsem pogrešamo večjo udeležbo prav tiste gledališke publike, Pa tudi naše slovenske kulturne javnosti, ki so ji ti večeri namenjeni, zlasti še, če pomislimo, da bi po svoji vsebini in pestrosti to vsekakor zaslužili.
Tehnično vzeto je bil 11. gledališki ponedeljek nedvomno boljši od prvega, le da je bil nastop prof. Jelinčiča o naši krajevni etnografiji — drugače sicer zelo zanimiv in poučen — nekoliko predolg, saj 'je bilo to skoraj predavanje.
Zelo dobra je bila točka ((Na križišču dveh kultur«, v kateri je upravnik SNG prof. Budal na kratko orisal repertoarno politiko SNG in mesto, ki ga v njem zavzemajo dramska dela is italijanske književnosti, kar je tudi povsem razumljivo spričo dejstva. da se njen vpliv razteza tudi na nas.
llllUIIIIIIMIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillHIIIIIIIIIIIIIIIMIimillllltlllllMIIIHIlllllllllllllllllIllltimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIInilllllllimillllllllllimillllllhllllllllllllimillllllllllllllimillllllllllllllll
Drugo zasedanje pokrajinskega odseka ustanove INČA
Za izboljšanje zdravstvenih uslug INAM se mora uvesti prosta izbira zdravnika
Delavci so sprejeli na zasedanju tudi resoluciji, v katerih zahtevajo spremembo sestava arbitražne komisije in enake pravice za upokojence
V nečeljo dopoldne je bilo v dvorapi v Ul. Vecellio drugo zavedanje pokrajinskega odseka ustanove INČA. Na zasedanju so v glavnem obravnavali vprašanje proste izbire zdravnika za zavarovance bolniške blagajne (I. N. A. M ), arbitražne zdaavniške komisije in zdravniške pomoči upokojencem.
Zasedanje je odprl predsednik INCA Ernesto Radich, ki je nakazal dnevni reč, počastil uporni n smrtno ponesrečenega delavca Jožefa Stančiča, omenil naraščanje števila nezgod na delu in dejal, da bodo posvetili posebno zasedanje samo temu vprašanju. Nato je dal besedo ravnatelju INCA Alceu Luehesiju, ki je prebral glavno poročilo.
V uvodu je Luchesi omenil, kako so tržaški delavci še pred letom 1888 ustanovili bolniško blagajno in kako to tega leta uredili njeno delovanje na zakonski podlagi, ker je takrat izšel zakon o obveznem bolniškem zavarovanju. Upravni svet so tedaj volili in je bil sestavljen iz dveh tretjin predstavnikov delavcev in ene tretjine predstavnikov delodajalcev. Predsednik odbora je bil vedno predstavnik delavcev. Fašizem pa je seveda z vtem tem pometel. Kljub temu pa ni mogel ukiniti vseh prednosti, ki so jih imeli pri bolniškem zavarovanju tržaški delavci in vlada je uredila delovanje bolniške blagajne z zakonom št- 214« z dne 29. 11. 1925. na podlagi .katerega nudi INAM v Trstu še sedaj svoje usluge zavarovancem.
Po vojni je takratni conski predsednik odv. Puecher obljubil, ča bodo upravni tvet zopet volili, toda namesto tega so raztegnili tudi na
IIIHHHUMIMIIMIIMIIIiniMlllimiMlllllIlHMHIMIIIIHIIIIIIIIIIHHMHIMIHimMUM
Vprašanje razvoja kmetijskega gospodarstva
Za izboljšanje kmetijstva vendar proti diskriminaciji
Načrt, ki ga je pripravila trgovinska zbornica vsebuje dobre predloge, odveč pa je poudarek na razlaščevanju
Pred dnevi smo na kratko t drobno izdelan in mora upo-poročali o okvirnem načrtu I števati dejanske potrebe, mož-
za dvig tukajšnjega kmetijstva, ki ga je seotavil odsek za kmetijstvo pri trgovinski zbornici. Te dni pa se je zvedelo za nekatere podrobnosti omenjenega načrta in da so ta načrt izročili vladnemu generalnemu komisarju.
Preč vsem moramo pripomniti, da v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo ni pravih zastopnikov tukajšnjega kmetijstva in kmetov, čeprav vsi priznavajo, da 1-majo naši kmetje to pravico. V trgovinski zbornici sedijo in odločajo o našem kmetijstvu ljudje, ki niso tesno povezani z življenjem in potre-.banvi tukaiinjega kmetijskega
gospodarstva
Do sedaj ni trgovinska zbornica v desetih letih po vojni napravila za dvig in napredek kmetijstva na našem področju skoraj ničesar. Končno so vendar pripravili nekak načrt, a pri tem niso sploh vprašali za mnenje predstavnikov in organizacij ogromne večine tukajšnjih kmetov.
O prečloženem načrtu, bojno še podrobno poročali, ko bomo dobili točno besedilo, po informacijah tiska je razvidno, da so v načrtu koristni in umestni predlogi za izboljšanje kmetijskega gospodarstva in za preusmeritev tukajšnjega kmetijstva. Vse-
nosti, obstoječe	sta..je	ter
perspektivo kmetijstva na našem področju. Nikakor pa ne sme predstavljati ta načrt novega člena verige zapostavljanja, diskriminacije in raznarodovanja našega življa.
V nekaterih italijanskih listih smo namreč te c'ni 6i-tali, da je v omenjenem načrtu tudi poudarek, da baj oblasti vzpostavijo zakonske predpise za prisilno razlastitev zemljiSč, ki naj bi jih nato dali na razpolago ezulom. Prav tako je po vesteh omenjenega tiska razvidno, da je glavna skrb v predloženem načrtu posvečena namectitvi približno 3000 kmetov in kmečkih delavcev, ki so zapustili svoje kraje v Istri, a kakor kaže, ne marajo odliti v notranjost Italije, kjer bi dobili v obdelovanje potrebno zemljo, Verjetno pa določeni krogi žele, ča bi ti elementi ostali na našem področju kot manevrska mata za njihove načrte.
Naši kmetje bodo z veseljem pozdravili vsako pobudo za dvig in razvoj kmetijstva na našem področju, svoje življenjske interese pa bodo znali dosledno braniti. Vsekakor je kmetom treba dati možnost, da izboljšajo svoja posestva in evoje strokovno znanje, razlaščevanja
tiflcaisnjeKa	«*•	*	w	:	■*	'	.
kakor mora biti načrt še po- pa ni treba niti omenjati.
Trst zakion o delovanju INAM, ki je bil sprejet za druge pokrajine. Na tej podlagi so u-stanovili tudi pokrajinski odbor, ki pa ima le posvetovalne funkcije. Vsekakor pa so zavarovanai ohranili omenjene prednosti, čeprav jih je skušalo osrednje vodstvo INAM večkrat odvzeti.
Luchesi je nato omenil zahtevo CGIL po zdravstvenem zavarovanju za vse prebivalstvo in po spojitvi raznih zavarovalnih zavodov, potem je naštel vse prednosti, ki jih uživajo tržaški zavarovanci na počlagi zakona iz leta 1925 medtem ko velja za ostale pokrajine zakon iz leta 1943. Te ugodnosti so predvsem važne zato, ker je upokojencem, ki uživajo sedaj tudi u-sluge bolniškega zavarovanja, nočejo priznati, tako da so sedaj na slab;em kot zavarovanci. ki so še zaposleni.
Kiju D tem prednostim pa je tudi delovanje INAM v Trstu nezadovoljivo. S priznanjem pravice do zdravniške pomoči. tudi upokojencem je sec'aj nad 152.000 ljudi, ki se smejo okoriščati z zdravniško oskrbo tega zavoda, na razpolago pa jim ja le 60 splošnih zdravnikov in premalo specialistov, tako da je pred ambulantami vedno zelo velik naval in so zato pregledi zelo površni. Zato so začeli zavarovanci zahtevati prosto izbiro zdravnika. Takoj so se jim pridružili tudi predstavniki obeh sindikalnih organizacij v pokrajinskem odboru INAM. Ta sistem pa bi pomenil nekaj več stroškov in povečanje zavarovalnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci ustanovi INAM. Zato so se predstavniki delodajalcev izrekli proti prosti izbiri zdravnika in postavili pogoj, da jo priznajo le, če se tržaški zavarovanci odpovedo prednostim, ki jih uživajo v primerjavi z zavarovanci v ostalih pokrajinah. Predstavniki delavcev pa ne morejo pristati na to. Zato ne bo rešitev tega vprašanja tako lahka, kakor se je zdelo v začetku.
Ravnatelj INCA je zatem obširneje obravnaval vprašanje zdravniške pomoči upokojencem in dejal, da se jim morajo priznati iste pravice kot ostalim zavarovancem. Rešiti pa je treba tuči vprašanje zdravniške oskrbe v času, ko je upokojenec že odpuščen, nima pa še pokojnine in pokojninske knjižice. To traja 5 do 6 mesecev in tedaj ne nudijo upokojencem zdravniške oskrbe INAM.
Končno je govoril še o delovanju arbitražne zdravniške komisije, ki obravnava spore, ki nastanejo med obolelimi delavci in zdravniki. Zaradi pritiska ravnateljstva skušajo zdravniki č‘m bolj skrajšati čas, ko ima delavec ali uračnik pravico do bolniške podpore (hranarine). Zato marsikateri zdravnik izjavi. da je bolnik ozdravel in da je sposoben za delo, čeprav to ni re«. Po drugi strani je tudi res, da ne dobe razni simulantje, toda večina delavcev je poštenih in se jim zato godi krivica. Bolni delavec ali uračnik ima seveda pravico pritožiti se na arbitražno zdravniško komisijo, toda njen sestav je takšen da tu zelo težko kaj doseže. Sestavljena je namreč iz zdravnika ki ga izbere de-lavec, zdravnika INAM in predsednika komisije, ki ga zopet imenu.ie INAM, Ko g*a-sujejo, je torej razmerje večno 2'L ker branita zdravnika ki sta uslužbenca INAM, pač interese svojega delodajalca,	ao	i
Po Luchesijevem poročilu je Radich na kratko poročal o razgovorih, ki Jih je imela delegacija pokrajinskega od bora INAM v Rimu e predstavniki osrednjega vodstva
glede proste izbire zdravnika. Delegacijo, v kateri je bil tudi Radich. so v Rimu sprejeli 25- januarja. Predstavniki zavarovancev »o orisali položaj v INAM v Trstu ter če-jali, da c« bodo sindikalne organizacije odločno borile za uvedbo proste izbire zdravnika. Predstavniki osrednjega vodstva so dejali, da so pripravljeni priznati zavarovancem INAM v Trstu enake pravice kot zavarovancem v o-stalih pokrajinah, to je prosto izbiro zdravnika. Ce pa hočejo tržaški zavarovanci o-hraniti tudi druge čosedanje prednosti, za kar so potrebni večji izdatki, se morajo delodajalci obvezati, da plačajo več prispevka. Za te prednosti sicer delodajalci v Trstu plačujejo 0.47 odstotka več zavarovalnih prispevkov, kar znese 112 milijonov lir na leto; toda da se omenjene prednosti ohranijo kljub u-večbi proste izbire zdravnika, bi morali delodajalci zvišati dodatni prispevek na 104 odstotka, kar bi prineslo 314 milijonov dodatnega prispevka.
Ta pogoj pa ni ravno lahek, Delodajalci se upirajo zvišanju prispevkov in le z borbo bi jih lahko prisilili, da to sprejmejo. Vsekakor se po dotedanje stanje ne more več nadaljevati, ker nezadovoljstvo zavarovancev stalno narašča.
Sledila je diskusija, v kateri so se navzoči zlasti pritoževali nad ravnanjem zdravnikov, arbitražne komisije, bolničarjev itd. V diskusiji je spregovoril tudi dr. Germani, ki je orisal stališče zdravnikov, zaposlenih piri INAM. Končno so udeleženci zasedanja izglasovali tri resolucije, v katerih zahtevajo uvedbo proste izbire zdravnika, spremembo sestava arbitražne zdravniške komisije in priznanje enakih pravic upokojencem, kot jih u-živajc ostali zavarovanci, kar pomeni, da mera tuči zanje veljati zakon iz leta 1925 in ne zakon iz leta 1943.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Zaradi poskusne tatvine dobil 6 mesecev zapora
Medtem ko se je agent javne varnosti Giuseppe Villardi peljal 4 , januarja letos zvečer s tramvajem |t. 9 v smeri Borznega trga. je opazil tjk pred seboj moža, ki je skušal odpreti ročno torbico nič hudega sluteče ženske. Mož postave ni takoj nastopil, temveč je samo opazoval in čakal ugodnega trenutka. Tega pa ni bilo, ker je možakar opazil, da je opazovan. zaradi česar je poskus tatvine opustil. Na Borznem trgu pa je izstopil, vendar ga agent ni pustil izpred oči: izstopil je tudi on in ko ga je dohitel, ga je odpeljal na kvesturo, k-ier s0 ka identificirali za 43-letnega Corima D‘Ambrosia, rojenega v Brin-cTsiju in sedaj stanujočega pri Sv. M.M. Sp.
Obtožbo poskusne tatvine je D’Ambrosio zanikal, sklicujoč se, da nima navade de-loti kaj takega. To pa je moral kaj kmalu preklicati, kajti njegov kazenski livt je dovolj zgovoren dokazni material. V njem je namreč precej pisanega in registrirano je tudi, da je bil možakar leta 1954 obsojen zaradi že-parskega podviga, ki mu je prinesel sicer 65.000 lir dobička a tudi nekaj mesecev zapora.
Njegov izgovor, da ni imel namena okrasti neznano žensko in da je hotel obilkati le svojo nečakinjo, ki prodaja: sadje in zelenjavo na Trguj
Fonterosso, tudi ni bil verjeten, še posebno, ker je bil ob uri, ko se je mož peljal s tramvajem, trg že prazen.
Seveda je D’Ambrosio ponovil te svoje izgovore tudi pred eodiščem, a niti sodniki mu niso verjeli, zaradi česar so ga obsodili na 6 mesecev zapora in 4500 lir globe ter tudi na plačilo vzdrževalnine v zaporu, ki je baje 400 lir na dan.
Pred«. Rossi. tož. Maltese, zap. Urbani, obramba odv. Presti,
 «»-------
Sestanek sindikalistov Delavske zbornice CGII
Drevi ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek članov vodstvenih odborov vseh sindikatov Delav.-ke zbornice CGIL in sindikalnih aktivistov. Na sestanku bodo obravnavali sindikalno akcijo za izboljšanje sindikalnih svoboščin delavcev v tovarnah in podjetjih.
Porivanje avta ga je drago stalo
Zaradi globoke rane na kazalcu leve roke so včeraj zgodaj popoldne sprejeli s prognozo okrevanja v 7 a.i 9 dneh na drugem kir. rduel-ku 45-letnega Guglielma Cri-smanija iz Ul. S. Rita, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom.
Crismani je zdravnik im izjavil, da se je rami malo prej, ko je pomagal nekemu znancu porivati avto po Ul. Imbriani.
Kamen na glavo
V trenutku ko je 11-letni Bruno Ceco stopil iz neke svetoivanske stavbe, mu je nepričakovano priletel na glavo precejšen kamen, ki ga je vrgel v zrak neki 13-letni de’ ček.
Ceco se je prestrašil, še posebno ker mu je začela teči kri ter i« takoj odšel domov. Proti večeru pa ga je oče spremil v bolnišnico in ker so mu zdravniki ugotovili tudi znake možganskega pretresa, so ga pridržali na II, kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi moral okrevati v 10 dneh.
Ing. Miran Pavlin nam je povedal nekaj podrobnosti iz
življenja in dela tržaških italijanskih upodabljajočih umetnikov, o stanju tržaških galerij, in o tem, kako gledajo v italijanskih krogih na najvidnejše slovenske slikarje.
Jožko Lukeš nam je recitiral tri Leopardijeve pesmi — «Neskončnost», «Luni» in ((Sobotni večer«, prvi dve v Gradnikovem, tretjo pa v Zlobčevem prevodu, in to tako občuteno, da je moral Leopar-dija doživeti tudi tisti, ki tega velikega italijanskega pesnika ne pozna v izvirniku.
Nato pa nam je Jože Babič na kratko orisal vsebino Lel-lijeve drame «.Na nočnih poteh«. katere premiera bo prihodnjo nedeljo popoldne V Avditoriju; hkrati pa so v tej drami nastopajoči člani SNG prikazali dva odlomka, ki nazorno pokažeta dramatično dinamiko iz meščanskega družinskega življenja, ko se starši nenadno srečajo s sinom, ki je zašel na kriva pota: kako na to reagira mati, ki je sina vedno zagovarjala, kako pa njegov oče, ki ga že poklic (gre namreč za poštenega odvetnika), sili, da kljub očetovskemu čutu, gleda na zadevo povsem drugače. Nova premiera SNG črpa snov iz sodobnega italijanskega življenja in nam odpira pogled v konvencionalnosti povprečne meščanske družine ter postavlja pred nas vprašanja etično-vzgojnega značaja, ki se porajajo iz takega okolja.
d. h.
Kuverte RK
V vseh poštnih uradih so naprodaj kuverte za Rdeči
križ, ki stanejo 20 lir in ki vsebujejo anaglifična očala za gledanje spominskih znamk izdanih ob vstopu Italije v OZN.
 (!»------
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
f t t
prizivi
Avgusta lani je videmsko sočišče izreklo proti 45-letne-mu Emiliu Bigottu iz Poce-nie, 32-letnemu Orlandu Ber-toniju in 44-letnemu Giovan-niju Ohiesi, oba iz RonlČ, ki so bili obtoženi tatvine, hudo obsodbo, na osnovi katere bi morala Bigotto in Berto-ni sedetj. 4 leta in 6 mesecev V zaporu in plačati 24.000 lir globe, medtem ko je bil Chie-sa obsojen na 6 mesecev zapora in 3000 lir globe manj kot ostala dva. proti tej razsodbi so vsi takoj vložili priziv v upanju, da jim bo tržaško prizivno sodišče znižalo kazen, vendar je njihovo upanje šlo po vodi, kajti sodišče jim je prvotno kazen potrdilo in jih obsodilo še na plačilo povečanih sočnih stroškov.
Isto sodišče je potrdilo razsodbo videmskega sodišča proti 51-letnemu Angelu Batti-gellu iz S. Daniele del Friuli, ki je bil septembra lani obsojen zaradi spolzkih dejanj z mladoletnim dekletom na 2 leti in 3 mesece zapora.
Nasprotno pa je tržaško prizivno sodišče strože postopalo s skupino tatov, ki to bili sojeni zaradi številnih tatvin avgusta lani na gori-škem sodišču. Teč aj so sodniki oprostili 20-letnega Bruna Periona iz i. Ascoli v Gorici zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je bil 24-letni Alino Trobini iz Ul. sv Antona (Gorica) obsojen na 4 mesece pripora, 27-letni Giovanni Cooianni ravno tako iz Ul. Ascoli na l leto in 4 mesece zaporne in 12.000 lir denarne kazni, 32-letni En-rico Zorzin iz Ul, Serenissi-ma v Tržiču pa na 2 leti zapora, 18.000 lir globe in na 10 mesecev in 15 dni pripora.
Proti tej razsodbi pa je vložil priziv državni tožilec, ki je s svojimi argumenti prepričal tukajšnje prizivno sodišče, k'i je vre obsodilo, in sireč periona na 3 leta zapora in 18.000 lir globe. Trobi-nija na enako kazen ter tudi na 30.000 lir denarne kazni, Cociannlja na 3 leta in 3 mesece ter na 20.000 lir, Zorzi-na pa na 3 leta in 3 mesece zapora, 20.000 lir globe in 7 mesecev pripora.
Novi odloki vladnega komisarja
Vladni generalni komisariat je izdal Uradni list št. 4, ki vsebuje; odlok št. 30 o obveznem šolskem spričevalu za sprejem v strokovne šole za bolničarke; odilok št. 31 o nagradi rtrotoovmjakiom, tehničnim svetovalcem, tolmačem in prevajalcem za posle na račun sodniih oblasti; odlok št. 32 o spremembi zakonskega odloka št. 1274 od 22. novembra 1956 glede nakupa orožja in eksplozivnih snovi v zakon; odlok št. 33 o spremembah k členu 236 zakona o poštni in telekomunikacijski službi; odlok št. 34 o novih abonentskih pristojbinah za radijske oddaje, odtok št. 35 o cenah premoga; odlok št. 36 o zvišanju doklad delavcem, ki predelujejo tobak; odlok št. 37 o predpisih glede zaščite avtorskih pravic; odlok št. 38 o spremembah členov 99 in 260 pravilnika za izvrševanje enotnega besedila carinskih zakonov; odtok št. 39 o dostopu žensk v sodno službo na porotnih sodiščih in sočiščih za mladoletne:	odlok št. 40 o
predpisih glede ureditve sodnih oficialov; odlok št 41 o predpisih za izvajanje člena 8 zakona št. 64 od 20. februarja 1950; odlok št. 42 o dovoljenjih za začasni uvoz; odlok št. 43 o odpravi objavljanja aktov o trgovinskih zadevah na sodišču, županstvu in na borzi; odlok št, 44 o predpisih za prijavo motornih vozil pri ustanovi EAM; odlok št. 45 o ukinitvi loterijskih listkov za 20 lir;' odlok it 46 o odobritvi prednostnih lestvic notranjih natečajev v konservatoriju »Tartini« v Trstu; odlok št- 47 o višini povračilnih pristojbin za stroške carinske in nadzorne službe, ki je ustanovljena z izrednimi dovoljenji pri industrijskih podjetjih; •odlok št. 48 o odobritvi enojnega koeficienta, ki ga je določala osrednja davčna komisija za leto 1957 za odmero dedne pristojbine glede kmečkih posestev; odlok št. 49 o predpisih o socialnem zavarovanju uslužbencev telefonske službe; odlok št. 50 o registrskih vzorcih sodnih oficialov; odlok št. 51 o skladu za zimsko pomoč; odtok št. 52 glede nove vrste filigranskega papirja za tiskanje raznih kolkov; odlok št. 53 o davčnih olajšavah v prid lad-jedelniške industrije; odlok št. 54 o predpisih v prid zavarovanih tuberkuloznih bolnikov; odlok št, 55 o povrnitvi premičnin, toi so jih nemške okupacijske oblasti zaplenile Zidom ter nekaj u-krepov italijanske vlade, ki imajo neposredno veljavo na Tržaškem ozemlju.
Mesec plesov
je pred nami. P*>,eg že skoraj tradicionalnih plesnih prireditev, se letos že najavljajo novi plesi novih organizacij. Obeta se nam torej pestra in razgibana predpustna sezona. Dvorane so rezervirane, godbe oddane, pripravljajo se razna presenečenja, skratka: »Tla so namazana, polka je ukazana...« Na žalost je sobotnih 'večerov premalo in mnogi bodo dvomeče oklevali In premišljali, kdaj in koga naj obiščejo... Začetek dober — vse dobro, pravijo; zato obiščite II. gledališki ples SNG, ki bo 9. t m. v spodnjih prostorih dvorane na Stadionu. Kvalitetna m bliskovita postrežba, neutrudljiva godba, kratek spored za oddih in domačnost! Preden s« odločite, pomislite, kje ste se lani najbolje zabavali!
 «»------
Prometna nesreča
Okoli pol sedmih zvečer sta se z vespo pripeljala v bolnišnico »ava ranjenca, ki sta zdravnikom izjavila, da sta se malo prej prevrnila med vožnjo po cesti, ki iz Repenta-bra pelje na Opčine.
Prvega, in sicer 32-ietnega Marcella Basso iz Ul. Bono-mo, kateremu so ugotovili zlom leve noge, so pridržali s prognozo okrevanja v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku, medtem ko so drugega, to je lastnika vespe, 21-letnega Nella Travana iz Ul. Nordio po izpranju prask na kolenih odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka.
Zaradi zloma kolčnega sklepa desne noge, so sinoči sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku 77-letno upokojenko Ano Artico iz Ul. Foscolo.
Ženska je zjutraj nerodno padla v svojem stanovanju.
SNG
za Tržaško ozemlje
V nedeljo 10. februarja ob 17. uri v Avditoriju v Trstu
premiera
NA NOČNIH POTEH
drama v treh dejanjih Spisal: RENATO LELLI Prevedel: prof. IVAN SAVLI Režiser:	JOŽE	BABIC
Scenograf: inž. arh. NIKO MATUL
Gledališki ples
V nedeljo dopoldne so pokopali Jožefa Stančiča, ki se je pretekli četrtek smrtno ponesrečil v železarni ILVA v Skednju. Pogreba so se poleg pokojnikovih svojcev in prijateljev udeležili številni delavci železarne, člani notranjih komisij ILVA in člani
vodstva pokrajinske FlOM.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR«
priredi 16. februarja v dvorani na stadionu »Prvi maj«
fiudtni {ded
OtEDALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
V četrtek ob 20.30 za abonente reda A v parterju in ložah ter reda C na galeriji, premiera Berliozove dramatične tragedije «Kaustovo prekletstvo«. V glavnih vlogah nastopajo Minam Pi-razzini, Mirto Piccni, Mario Petri m Antonio Massart«. Dirigent Franco Capuana.
-—<(»-----^
on VČERAJ DO DANES
ROJ.1T V A. SMRTI IN POHOKE
Dne 3. in 4. februarja 1957 se
v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 24 oseb, poroka pa je bila ena.
POROČILA STA SE: zdravnik Vmcenzo De Rosa ln uradnica Seralina Gallucci.
UMRLI SO: 7lLletna Katarina Skrgat vd. Turk, 52-lettvi Mar-ceilo Gentilcore, 68-letna Amalia Abrami, 67-letni Erberto Morvta-nari, 74-letna Maria Meden vd. Ceochini, 74-letna A-nna Faidiga vd. Biecher, 69-letni Ottone Repni, 70-letni Anton Pisk, 8(Lletna Frančiška Vatovac por. Zorzet, 78-letna Domenica Parentan por. Lipot, 8l-letni Pellegnno Davia, 73-letni Andrea Palcini, 52-letni Lino Zimola, 73-lelna Amalija Nabergoj vd. Krvatič, 68-letna Marija Mamilovič por. Varin, 87-letna Maria Fonda vd. Vatta, 66-letna Suzana Marušič por. Co-stanzo, '54-letni Rafraele Astolfi, 58-l«tni Karel Podreka, 74-letni Elija Jurlč-Belln, 26-letm Bruno Juriševič, 80-ietna Marija Skok vd. Žnidaršič, 77-letni Giuseppe Repipi, 74-letna Clara Barich vd. Millicich,
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1957
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul- Settefontane 39; Gme:-ner, Ul. Gluha 14; Al Lloyd, Ul. delFOrologio 6; Signori, Trg O-spedale 8.
( R A P I O J
TOREK, 5. februarja 1937 TRST POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 11-00 Bogastva in dobrine: »Teritorialna porazdelitev dohodka v Italiji»:	12.10 Za vsakoger nekaj!
12.45 V svetu kulture; 12.55 Slovenske ritmične popevke; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Sonata za klavir št. 16 v G-dufd op. 31; 18.22 Arije iz Verdijeve opere »Otello« . poje Mano 1X1 Monaco; 18.42 Nekaj priljubila nih ciganskih melodij; 19.00 De Falia: Koncert za čembalo- 19.13 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Berli-novi motivi; 2U.30 Slovenski oktet; 20.45 Mahler: Pesmi mlade-ga popotnika; 21.00 Ferencz Molnar: «En, ttva, tri«, komedija T 1 dejanju, igrajo člani Radijskega odira; 23.00 Poje BeniaminO Gigli.
TRST I.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 18.45 Po diskoteki; 21.05 Simfonični koncert orkestra Trta** filharmonije; 21.55 Oliviero BtaO-
chi: »Napitnica«.
KOPER Poročila v slovenščini:	6.00.
7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00.
22.00. „ poročila v italijanščini: (JO.
12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljan*’
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.1* Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba zo dobro jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 11.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 Iz operne glasbe; 14.30 V cementarni ob Soči; 14.40 Od melodije do melodije; 15.10 Zabavna glasba! 15.25 Narodine pesmi iz raznih krajev; 15.40-16.10 Spored iz Ljub; ljane; 16.10 Ritmi in popevke;
16.45 Igra pianist Jack DievaU
17.15 Poje Slovenski vokalni oktet; 17.35 Dve Mozartovi uverturi; 18.00-19.30 Spored iz' Ljubljane; 19.30 Poje Narciso ParigU 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00.	7.00.
13.00	15 00	17.00	19.00. 22.00
5.00 Pester glasbeni aporeo. 8.05 Pet let Slovenskega okteril
8.45 Nekaj poskočnih in zabavnih viž; 9.00 Radijski roman ■* Vinogradov: Paganinl - I.; 9.20 Ludvvig van Beethoven: Prom*-tejeva bitja, baletna glasba; 10.10 Od melodije do melodije; 11.1* Za dom in žene:	11.30	Iz soli-
stične glasbe; 12.00 Slovenske umetne in narodne poje vokalu) kvintet Niko Štritof, vmes igra" jo Štirje fantje;	12.40	Edvard
Grieg:	Holbergova suita;	13.15
Zabavna glasba:	13.30	Pester
operni spored; 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Zabavna glasba;	16.10 Popoldanski	kon-
cert; 17.10 Zabavna in Pf glasba na tekočem traku; 18.00 športni tednik; 18.30 Samospevi slovenskih skladateljev; 20.10 Poje Ljubljanski	komorni zbori
20.30 Radijska igra — Skagestam Mesec nad fjordom; 21.17 Igrajo veliki zabavni orkestri; 22.15 ll slovenske komorne glasbe.
TELEVIZIJA
1730	Spored za otroke;	18.40
Sfinga	TV; 19.10 Športne	vesti;
20.30 Carosello.
KINO
1
Nezgode na delu
Kljub	temu,	c'a se	je	54-
letni Giuseppe	Cresri	iz	Ul.
delle Campanelle že v nedeljo popoldne pošteno poškodoval med padcem z neke lokomotive v notranjosti novega pristanišča, kjer je zaposlen na račun Javnih skladišč, se je šele včeraj zjutraj, ko ni mogel več prenašati bolečin,	sklenil	zateči	v	bolnišnico,	ter je	v ta	namen
poklical bolničarje Rdečega križa, Ti so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer je mož tudi ostal: zdravniki po mu namreč ugotovili številne zlome na levi strani prsnega koša, zaradi česar bo moral ostati 15 ali 20 dni na prvem kir. odcelku.
Na drugem kir. oddelku pa so 20 minut po 13. uri sprejeli 49-letnega Davida Nico-lazaija iz Tržiča, k' se je ranil med delom v delavnicah «Fomt» v Ul. della Tesa. Mož je bil namreč zaposlen pri brusilnem kamnu in z oririm robom tega se je ranil v zapestje leve roke, kar ga je prisililo, da se je takoj zatekel v bolnišnico. Okreval bo v 7 ali 9 dneh.
S približno enako prognozo so sprejeli včeraj popoldne na istem oddelku 31-letno delavko Andreitlo Boschin por. Opara s Kolonkovca, kateri trt zdravniki ugotovili globoko rano na dlani leve roke * verjetnimi poškodbami žil.
Delavka je ob sprejemu v bolnišnico izjavila, da se je porezala z drobci steklenice, ki se jj je zdrobila v roki. Nezgoda se ji je pripetila med delom v podjetju »Belpat« na Reški cesti.
ifitite in citajte PUmoteki (Umniki
Excelsjor. lb.uu: «Bulli ln pupe*-Cinemascope. Eastmancolor. Branilo, J. Simmons, F. Sinatra in v. Blain.
FeMce. 15.30: «Alibi je bil P0-poln«, Dana Andrews, Joan Fontaine, RKO-Scopc.
Nazionale. 15.30:	»Prva črt»»>
Jack Falance, Eddle Albert. Filodrammatico. 15.30: «Bitka pd Rio della Plata«. Film, ki Prl~ kazuje zgodbo znamedite nemšk* križarke »Graf von Spee«. Pe' ter FTnch.
Supercineraa. 15.30:	«Bitka P1"1
Rio della Plata«. Peter Finem Arcobaleno. 16.00:	«Paglavec»
(«11 monello«) s Charlie Chaplinom.
Astra Rojan, Zaprto do čet NK*’ Capitol. 16.00: »Streha«, Vittorio De Sica, tržaški igralec Gior-gio Listuzzi in Gabrieli* P*1'
lotti.
Cristallo. 16.00:	«NajbolJ pod)?
izsiljevanje«, Glenn Ford >n Donna Reed.
Grattaclelo. 16.00: «2tene 'n JO-lovi ...» («Moglie e buoi...»), Fj" derica Ranchi, Gino Cervi, Chiati, Nino Taranto. Alabarda. 15.30:	»Železničar*’
Pietro Germi, Luisa Della f*0-ce, Edoardo Nevola.
Ariston. 16.00: «Lahka leta«. P*" rodija birokracije, komltn vlogo igrata N. Taranto in A-Manigini.
Armonia. 15.00: «La primula ro*” sa del Sudii, J. Payne, J. Stri"
ling.
Aurora. 16.00: «Mall tiger«, Tiri Howey, J. Chandler ln L. Day-Garibaldi. 16.00: »Zbogom Neapelj« s Tamaro Lees ln A’ Cecchijem.
Ideale. 16.00:	»Ljubezenska P*"
sem«, C. Vlila.
Impero. 16.00: «Tudl heroji Jočejo«, W. Holden, D. Kerr. Itaiia. 16.00: «V vrtincu valčka*’ Glasba ln plesi. Dermls Morgan In Gisele Preville.
S. Marco. 16.00: «ZadnJ-ih pet ri-nut», V. De Sica, L. D*rn*‘i K. Brazzl.
Moderno. 16.00: «Avtobusna P~7 staja« z Marilyn Monroe D. Murrayem. Technicolor. Savona. 16.00: ((Komandant Mooria«, Rock Hucfson, S- Cooh" ran.
Vlale. 16.00: »Zgodba Toma stryja». Krasen technicolor Vttt. Veneto, 15.30: «DivJe *lr ze», J. Wayne, V. Miles. VIAT vision. Technicolor. Štiri n grade Oscar.
Belvedere. 15.30:	«Qaria dtv»>
Technicolor.
Marconi. 16.00: »Cesta večrvori"" L. Uaron, H. Mecker.	_
Massimo. 16.00: »zemlja se bo r» počila«. Fantastičen podvig P' nirjev stratosfere, Cinema*0 t pe tvagner v techntcolorJU K. Moorejem.
Novo cine. 16.00: «Tista, kj jo moral poročiti«, B. wyck F Mac Murray. -i Odeon. 16.00:	«Najlepša že n»C
na svetu«. Gina. Lollobrlgltw V. Gassman. Eastmancolor. , Radio. 16.00: «Li»cy Gallant*. VVyman, U. Heston.
iV.dČLNDj	UriH V		; •.* 1
NOV Hauffove	OST pravljice 520		i: lir
Kapitan	Mihalis	1.250	lir
Mavrica		1300	lir
Ariel		750	lir
Otroška	leta	170	lir
Revizor		330	lir
Pošteni nbvlie		150	lir
			^00
,. A
SKUPNA	PROSLAVA	PREŠERNOVEGA	PRAZNIKA
Sodobnost Prešernove poslanice
Tudi letošnja proslava, ki 3* bila to pot, organizirana v »kupnem sodelovanju med Slovensko prosvetno zvezo in Slovensko hrvatsko ljudsko Prosveto ob sodelovanju številnih prosvetnih društev, ki delujejo v okviru obeh prosvetnih zvez. je nadvse lepo uspela. Dvorana v Avditoriju le bila že pred začetkom proslave napolnjena do zadnjega kotička, prav tako tudi galerija in marsikdo, ki je prišel u^ed zadnjimi, je moral odi-”, ker ni bilo več prostora. Kako tudi ne, saj so Prešer-nove proslave na Tržaškem Postale že tradicionalne in vsa prosvetna društva hočejo na njih sodelovati in zato te Proslave predstavljajo nekako revijo slovenskih pevskih zborov. ki so še vedno stebri naših slovenskih prosvetnih društev na Tržaškem.
Oder Avditorija je bil sicer skromno toda primerno ure Jen. edini poudarek v aran-^iranju je bil dan veliki Prešernovi sliki na levem robu odra.
Kmalu po napovedanem ča-su se je začel razvijati predviden program, ki je obsegal 15 točk. Proslavo ie otvori! Predstavnik Slovensko-hrvat-»ke ljudske prosvete Miro Ka-ki je v svpjem nagovoru med drugim rekel;	,	j
*Slovenski narod ljubi Pre-^erna. In prav je da ga ljubi in ne le ljubi, temveč da *' ujegova bojevita gesta o-,vaja in stopa po njegovih »topinjah. Človek, kot je bil Prešeren, je vreden, da ga ljubimo, da mu sledimo žejni ‘*Pote, prauičnosti in resnice, •“j je on iz pravcate revšči-*• zamudniškega naroda, na Cigar ozemlju je gospodoval
Svoj govor je Miro Kapelj zaključil takole; «Za nas, ki Živimo na tem koščku rodne zemlje, je Prešeren, so njegove pesmi še posebnega pomena. Zakaj v njegovem imenu in v njegovih pesmih zasledujemo v tem trenutku pot,
MIHO KAPblLJ
*ttj jezik in tuj zakon — ne jueneč se za posledice, ki so' •1* zanj usodne in čeprav °*ebno skromen — se je od-l®dno postavil na čelo tega uaroda, ga povzdignil na orlej nepojmljioo stopnjo ulturne ravni ter ga postaja enakovredni položaj httd Ostale evropske narode«.
EOVIN SVAB
po kateri nam je hoditi, če hočemo, da se bodo tudi med nami uresničile pesnikove, ki so obenem tuli naše srčne želje: da se k nam za trajno povrnejo, edinost, sreča in sprava; med nas in naše sosede pa — mir, pravičnost, razumevanje in prijateljstvo! To je naža iskrena želja, to naj bo n aie skupno voščilo za bodočnost».
Po nagovoru predstavnika Slovensko - hrvatske ljudske prosvete je o Prešernu spregovoril predstavnik Slovensko prosvetne zveze Edvin Svab, ki je rekel:
«Leta 1800 se je rodil Slovencem narodni genij. Tudi mali in manj poznani narodi imajo srečo, da jim usoda ob svojem iasu daruje življenjske in duhovne vodnike».
((Stoletja je spala v narodu• pesniška ustvarjalna sila slo-' venstva- Toda v njem je živela volja po vstajenju. Tajni poziv, ki je drhtel skozi strani slovenskih katekizmov, abecednikov, molitvenikov, slovnic, je prebudil v pravem trenutku mojstra slovenske pesmi, slovenske besedne umetnine, slovenskega naroda;»
«S Prešernom se je narod dvignil, zapel pesem o nesreči, o telesni in duhovni tlaki, o tihi vdanosti v usadu in silni, nepremagljivi veri v svobodo)).
«Prešeren je v našo pesem vlil najdragocenejše narodove sanje, misli, spoznanja, ki so privrela iz milijona živih tn milijonov umrlih, nemih slovenskih src. Niti trohice trpljenja, ki ga je doživel naš človek, ni brez sledu izginila. Povišanje in ponižanje, čednost in greh, veselje in obup, lepota in nasilje, o vsem so pele narodne pesmi. Toda u
metnika, ki bi dal vsakdanji narodni pesmi božansko vsebino, ni bilo. In to je storil Prešeren. Postavil je podlago slovenski kulturi in pomaknil naš skropini slovenski narod med ostala svetovna ljudstva. Ze po naslednjih besedah, vidimo, da je bil Prešeren velik človek, četudi številčno malega naroda)).
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir Iz sveta bo pregnan.
«/z teh plemenitih besed vidimo, kako globok čut člo-večanstva je nosil Prešeren 'v sebi. Tudi mi tržaški Slovenci kličemo; Žive naj vsi narodi in podajamo prijateljsko roko vsakomur, ki v srcu dobro misli. Take besede so zlate, posebno še tu, kjer živita drug ob drugem dva naroda».
»Prešeren je osrednje žarišče in temelj naše kulture, zato smo si tudi izbrali obletnico njegove smrti za dan slovenske kulture. To je dan obračuna vsega našega kulturnega dela, pri katerem so nam duhovne zapuščine velikega, naprednega in svobodomiselnega pesnika v zgled in za kažipot. Ob tem dnevu pokažimo, kaj zmore naše kulturno delovanje, od osnovne šole do Vseučilišča, od najmanjšega prosvetnega društva na vasi, do najvišjega predstavništva našega prosvetnega Življenja».
kV tem dnevu poglobimo naše načrte za dvig naše narodne kulture. Mnogi poznani narodi se niso dvignili z bajoneti, ne s topovi. S kulturo so se povzpeli na zavidljivo visoka mesta. Se mi zaorjimo to brazdo, da doprinesemo tudi mi svoj delež k nadaljnji rasti in razvoju slovenske kulture. Z vztrajnim doprinu-šanjem k gradnji slovenskega duhovnega življenja, bomo najlepše počastili Prešerna. Poleg narodne zavesti nas druži tudi naša kultura. Cim kulturnejši bomo, tem močnejši bomo. Na takih proslavah, kjer se zberejo naše prosvetne skupine, globoko občutimo medsebojno duhovno povezanost. Utrjuje se v nas zavest kulturne in narodne enotnosti«.
»Delajmo za tem,
da rojak prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejak#.
((Tako pravi Prešeren, ki je ustvaril slovensko narodno miselnost, kulturni program in našo politično idejo«.
»Naša dolžnost je, da se Prešerna spomnimo vsako leto z dnem slovenske kulture. Pa to še ni dovolj. Moramo se mu oddolžiti za njegove jasne in pravilne napotke, ki
JUST KOŠUTA tccitkra »Zdravljico««
STE K K A DROI.CEVA recitira ul escm od lepe Vide#
nam jih daje v svojih pesmih
Ne zapusti nobeden ga v tej »ili,
molče orožje svoje vsak si vzame,
strahljivca v celem ni imel števili«,
«Tudi mi, dragi rojaki, smo na teh tleh branitelji vsega, kar je bilo tisočletja naše in bo naše, dokler bomo lahko rekli, da narod estrahljiv-ca v celem ni imel števili«-«
»Zato zakličemo v sleherno slovensko dušo;
Bolečine ne razglašaj naših ran.
če nečast te naša gine,
DOMU Kranjc moj — zvest postan!«
Otvoritvenemu in slavnostnemu govoru je sledil obse-
Slovenije »Gularja sem tje-la imjet« in Adamičevo »Za-vrški fantje«. Lonjerce in Ka-tinarce vodi njihov dolgoletni pevovodja Just Lavrenčič.
Za tem pevskim zborom je nastopil mešani pevski zbor prosvetnega društva »Slovenec« iz Boršta, ki je pod vod-stvpm Draga Fetarosa zapel narodno «SIovo od lastovke« in Plajšmanovo »Triglav«.
Na odru so si sledili še trije pevski zbori; Najprej moški pevski zbor prosvetnega druš. tva s Kolonkovca. ki je pod vodstvom Celestina Vekjeta zapel Vogričevo »Lahko noč« in Gerbičevo « Slovanski brod«. Nastopiti bi moral nato moški pevski zbor prosvetnega društva »Slovan« iz Pa-drič, ki pa je vprav med izvajanjem programa snemal koncert na slovenski radijski postaji v Trstu. Zaradi tega
zbor ni mogel nastopiti, pa čeprav je večja skupina pevcev še pred koncem proslave vendarle prišla v Avditorij Kolonkovčanom je zato na o-dru sledil močan mešani pevski zbor »Primorec« iz Treb*. ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel Venturinijevo »Nocoj pa, oh, nocoj« in Mo-kranjčev «Drugi rukovet«. Kot zadnji je bil na programu nastop mešanega pevskega zbora prosvetnega društva »Slavko Škamperle« od Sv. I-vana. Ta je nastopil s Satt-nerjevo «Pozimi iz šole« in Vrabčevo ((Slovenska pesem«. Zbor je vodil Ubald Vrabec.
Čeprav nam že sam program kaže, da je v proslavi sodelovala dejansko prava množica ljudi, z veseljem u-gotavljamo, da se je program zelo naglo in tekoče razvijal, kajti vsakokrat pred nasto-
pom enega zbora je napovedovalka Vera Košuta, hkrati z napovedjo pesmi opozorila naslednji pevski zbor, naj se pripravi in tako so hkrati z odhajanjem pevcev enega pevskega zbora začeli stopati na oder že pevci drugega pevskega zbora-Tu prav gotovo ne moremo dati ocene o posameznih pevskih zborih in o njihovem izvajanju. Vsekakor pa z veseljem ugotavljamo, da je bilo številno občinstvo s proslavo našega velikega pesnika prav gotovo zelo zadovoljno, nastopajočim pevcem pa'je priznanje občinstva lepa spodbuda za še bolj intenzivno nadaljnje delo. Zato smo prepričani, da nam bo na prihodnji proslavi še laže ugotoviti vedno večji in izrazitejši napredek slovenske prosvetne dejavnosti na Tržaškem.
Številno občinstvo Je prihitelo na proslavo Prešernovega praznika
«Mala Evropa»
veliki problemi
Konferenca ministrov zunanjih zadev šestih dežel «male Evrope« — Francije, Zapadhe Nemčije. Italije in Beneluxa se je pravkar končala v Parizu, ni pa dosegla ciljev, zaradi katerih se je sestala. V tem imamo prepričljiv primer kako je težak napredek celo na povsem gospodarskem področju sodelovanja, če ni zato določenih političnih pogojev. Cilj konference ,ie bil doseči sporazum o ustanovitvi skupnega tržišča šestih dežel Za-padne Evrope, kaKor tudi, da bi napravili temeljni korak za skupno proizvodnjo atomske energije. De'o konference je zlasti z zanimanjem sprem-ljaja tudi Velika Britanija, ki je po nedavnem razočaranju na Bližnjem in Srednjem vzhodu začela kazati večje razumevanje za skupne gospodarske napore zapadnoevrop-skih dežel. Smatra se, da bi se tudi ona mogla v kratkem v tej ali oni obliki, pridružiti skupnemu tržišču (sodelovanje v Evratomu pa jo zanima manj, ker je že ustvarila svojo nacionalno bazo atomske industrije).
Toda pri reševanju teh nalog so zapadnoevropske dežele naletele na vrsto velikih problemov, ki imajo le navidez izključno gospodarski značaj. Toda že tak značaj vprašanja bi naravno zadoščal, da bi bili posamezni udeleženci skrajno previdni. To dokazuje primer skandinavskega sodelovanja v okviru Nordijskega sveta, kjer politična osnova — odsotnost vzajemnega nezaupanja — zadošča, da se skandinavske de-
VFRA KOŠUTA napovedovalka
žen kulturni program. Kot prvi je v tem programu nastopil Just Košuta, ki je recitiral Prešernovo «Zdravljico». Nato je nastopil mladinski mešani pevski zbor slovenskega dijaškega doma v Trstu, ki je pod vodstvom Edvina Švaba zapel pesem «Roža na vrtu« Viktorja Mihelčiča in «Jurjevanko» Slavka Mihelčiča. Ta pevski zbor je bil za Prešernove proslave novost, ker so to pot na slavnostni proslavi dijaki Dijaškega doma prvič nastopili kot samostojen pevski zbor. Dijakom je sledil na odru pevski zbor iz Zgonika in Saleža. ki je pod vodstvom Hermana Miliča zapel Medvedov-Venturini-jev ((Pozdrav Prešernu« in Venturinijevo pesem po Prešernovem tekstu ((Zapuščeni«.
Po teh dveh pevskih točkah je nastopila članica SNG Štefka Drolčeva z recitacijo Prešernove poezije »Pesem od lepe Vide«.
Sledili so nato nastopi samih pevskih zborov, začenši z moškim pevskim zborom p.d. «Slavec» iz Ricmanj, ki je zapel pesmi «Na straži« in »Vojaki na poti«. Zbor je vodil Just Lavrenčič. Za Ric-manjci so nastopili pevci iz Sempolaja in sicer mešani pevski zbor p.d. »Zarja v svobodi« pod vodstvom Stanka Zidariča. Zapeli so Volaričevo «Eno devo le bom ljubil« in Foersterjevo «Naše gore«. Pevsko društvo «Albert Sirk« iz Križa je pod vodstvom Albina Verginelle zapelo «Dobil sem pisemce« Vladimira Švare in Bučarjevo »Tam kjer pisana so polja«. Križanom je sledil pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline z Jerebovo »Pisemce« in Odakovo »Dremlje mi se, dremlje«. Dolinski pevski zbor je nastopil pod vodstvom Ignaca Ote.
Prijetno presenečenje nam je prinesel pevski zbor prosvetnega društva Lonjer-Kati-nara. To pot je nastopil samo moški zbor vendar številčno mnogo okrepljen in hkrati tudi pomlajen. Nastopil je z narodno pesmijo iz Beneške
CVET, ZA KATEREGA SO MNOGI ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE
Je orhideja najlepši cvet?
Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, pravijo, da je orhideja mnogo lepša in plemenitejša od «kraljice cvetja» vrtnice
to, Mtoenike 7*7)
Naročnikom «PRIMORSKEGA DNEVNIKA* ki botlo poravnali celoletno ali polletno naročnino za l- 1957 najkasneje do 10- februarja 1957, bodo z žrebanjem razdeljene sledeče nagrade:
1. električni aparat za britje »Philips«
2. usnjen potovalni kovček
3. luksuzna aktov«a
4. ženska torbica v narodnih motivih
5. namizna svetilka v narodnem stilu
6. servis za kajenje
7. prt in prtiči za čaj
8. umetniško izdelan šah
9. .zrezljana čutara v narodnem stilu
10. servis za liker v usnju
11. knjižni opirači (kroparski izdelek)
12. zaščitna vaza (kroparski izdelek)
13. podstavek za nadjo v narodnem stilu
14. usnjen albun za slike v narodnih motivih
15. namizna šatulju za cigarete
Navedena darila bodo razstavljena pred žrebanjem v IRŽAŠKl KNJIGARNI. Razdeljevanje nagrad bo v soboto, 23. februarja 1957 v prostorih našega uredništva.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Za večino ljudi je vrtnica kraljica cvetja. Vendar so tudi ljudje, ki mislijo drugače in ki to mesto pripisujejo orhideji. Vsekakor so ti v manjšini. Toda to zaradi tega, ker je v svetu sorazmerno malo tistih, ki poznajo vso lepoto orhideje. Vzgajanje orhideje namreč terja izredna materialna sredstva in zato se z njimi ukvarjajo povečini le strastni ljubitelji cvetja ter posamezni znanstveni zavodi. Vendar bo zanimivo vedeti, zakaj tisti ljudje, ki orhideje dobro poznajo, pripisujejo temu cvetju prednost pred o-stalim cvetjem.
Ti ljudje pravijo za orhidejo, da ta zavzema meri cvetjem tisti položaj, kakršnega zavzema človek v primerjavi z živalstvom. Na svetu baje ni bujnejše in bolj fantastične rastline kot je orhideja, pa čeprav njene nenavadne oblike včasih ne ustrezajo našim merilom lepote. Orhidej je zelo mnogo vrst in oblik, največ so jih vzgojili ljudje s križanjem.
Verjetno ne bo nikomur u-spelo, da bi katalogiziral vse vrste orhidej, pa čeprav se strastni botaniki in ljubitelji desetletja ukvarjajo s tem. Ko danes kakemu takemu ljubitelju uspe odkriti novo vrsto orhideja, mu to prinese večji dobiček, kot če bi odkril zlat rudnik. Kar čez noč postane milijonar. Pa tudi vzgajanje »hibridov« prinaša velike dobičke. V džunglah Amazonke, v Srednji Afriki, v ekvatorialni Aziji in na pacifiških otokih so pokrajine, po katerih že skoraj sto let tavajo najrazličnejši pustolovci ,n strokovnjaki za orhidejami. Izredno redki se vračajo spet v civiliziran svet s kako novo orhidejo, številni se obupani vrnejo praznih rok, mnogi pa izgube pri tem tudi življenje, V prirodi še nismo zasledili cveta, ki bi terjal toliko žrtev kot orhideja.
Avtohtona ljudstva ljudstva teh krajev po navadi smatrajo orhidejo za nekako sveto ali vsaj mistično rastlino. Beli raziskovalci včasih tega ne vedo in zaradi tega pogosto izgube življenje ali 90 vsaj v življenjski nevarnosti. Neki znani francoski botanik n. pr. je šel na Borneo, da bi tu našel novo vrsto orhidej. Prišel je v neko vas, kjer so ga zelo gostoljubno sprejeli. V vasi se je tudi nastanil in od tod hodil v džunglo iskat novo orhidejo. Nekega dne je odkril kraj, kjer je cvetelo na tisoče orhidej. Bile so izredno lepe in pripadale so še nepoznani vrsti. Nabral jih je mnogo in s s tem tovorom vrnil v vas. Pričakoval je, da bo tega poglavar plemena vesel. Tod* tnož se je močno prevaral in le malo je manjkalo, da ni izgubil glave. Botanikovo dejanje je bilo za njih velika in neodpustljiva žalitev.
Kot vsaka dragocenost, tako je tudi orhideja predmet špekulacij. Cena orhideje je odvisna od različnih pogojev na tržišču. Nekoč so si orhidejo lahko privoščili le redki bogataši, produkcija orh.dej pa je rastla in cene so začele padati.
Toda temu niso krivi le špe-kulantski načrti, ampak tudi stroški pri vzgajanju orhidej. Orhideje imajo zelo nežen cvet in so navajene na strogo določeno klimo, tako da jih je skoraj nemogoče vzgajati izven njihove domovine, če se nima na razpolago' večjih potrebnih sredstev in seveda skrajnega potrpljenja. Ce orhidejo prenesemo iz toplega ekvatorialnega podnebja v kraje z umerjeno klimo, takoj uvene. Zato morajo v krajih z umerjeno klimo zgraditi nosebne steklene tople gredice, v katerih vladajo približno isti pogoji kot v tropskih džunglah. Včasih ljudem, ki se ukvarjajo z vzgajanjem orhidej, propade dolgoletni trud samo zato, ker niso dovolj točno reproducirali tropske klime v toplih gredicah. Sicer imamo tudi nekaj vrst
ItlllllllllttllllllllllllllllllllllllllllMIIIJIIIIIIIIIIt
Domislice velikih
KDO JE PRVIČ
Slavnega pianista Paderew-skega so nekoč vprašali, koga smatra za največjega pianista na svetu. Umetnik je smehljaje se odgovoril: «No... tega ni mogoče ugotoviti kar tako enostavno... Toda na drugem mestu je' vsekakor Godowsky».
KAMOR SODI
Srbski književnik Jar ko Veselinovič je bil urednik lista (Zvezde«. Nekoč je prišel v njegovo uredništvo neki mlad pisatelj in povprašal: »Kaj ste storili Z mojo zgodbo, ki sem jo vam pnslal?« — «Hm, kak šen je bil že naslov te vaše zgodbe?« ga je vprašal Veselinovič. -- «Les!» je odgovoril mladi pisec. — »Veste, porinili smo jo v peč'« je smehljaje odgovoril urednik.
LEPOTA IN »SARM*
Nekoč so vprašali Mauricea Chevaliera, kakšna je razlika med lepo in šarmantno žen sko.
«Lepa ženska,« je odgovoril Chevalier, «je tista, ki jo opazim jaz, šarmantna pa tista, ki opazi mene!«
ODKRIT ODGOVOR
Nekoč so Winstona Churchilla, ki je tudi slikar-ama-ter, vprašali, čemu vedno stika pejsaže in nikoli portrete. Državnik je odgovoril: «Zato ker polja, drevesa, morje in gozdovi ne zahtevajo, naj bi bili na -11 ki takšni, aot so v resnici!«
orhidej, ki jih lahko vzgajamo tudi v hladni klimi. Prihajajo pač iz obronkov ekvatorialnih pasov ali iz višinskih leg in zato se v zmernih podnebjih kmalu aklimatizirajo. Toda te orhideje so malo cenjene.
Ko nekdo odkrije novo vrsto orhideje, jo v posebnih zabojih pošlje posebnim strokovnjakom, ki se z vzgojo orhidej ukvarjajo. Ti presadijo novo orhidejo v zimske gredice, v ta namen pripravljene in takoj odločijo, ali naj jo na tržišče pošlje tako, kot je, ali naj jo uporabijo za »ople-menevanje« drugih, to se pravi za ustvarjanje novih variacij, Hibridizacija je namreč zelo enostavna. Dovolj je na ženski organ cvetja vnesti moško seme z novega cveta, vendar pod pogojem, da slednji ni iz neke druge grupe orhidej. Oplajanje je za cvet orhideje tragičen dogodek, ker je v trenutku, ko pride do spajanja ženskih in moških celic, obsojen na smrt. 2e v enem ali dveh dneh cvet izgubi barvo in kmalu nato odpade. Normalno pa cvet orhideje traja od 15 pa celo do 45 dni.
V tropskih džunglah se 0-plodi le malo cvetov. Morda eden na sto ali celo na tisoč. Toda to je za ohranitev vrste dovolj, ker oplojeni cvet aa v devetih mesecih od 300.000 do 600.000 semen, kar pomeni, da iz vsakega cveta lahko dobimo več stotisoč novih sadik.
V laboratorijih in primernih zimskih gredicah pa se oplajanje vrši na povsem drugačen način kot v prirodi. Tu namreč odloča človek o tem,
katere cvetove bo med seboj oplodil, katero seme bo izbral za sejanje in v kakšnih pogojih bo prisilil novo rastlino živeti, da se bo lepše in bogatejše razcvela. To delo je zelo dolgotrajno, kajti od časa, ko človek seme vseje, pa do trenutka, ko dozorela sadika prvič cvete, mine tudi od 5 do 10 ali celo več let. Zato ni težko razumeti nestrpnost, s katero strokovnjak pričakuje čas, ko mu bo cvet pokazal, a'i je njegovo križanje uspelo ali ne.
Te dni na primer v Milanu čakajo, da se razcvete neka rova vrsta orhideje, katere seme je doživelo mnogo peripetij. Seme so prvič zasejali leta 1930. Vzgojevalec pa je moral čakati na cvet skoraj 30 let. Medtem pa je prišlo tudi dc vojne, kp je steklena topla gredica bila uničena. Vzgojevalcu pa je vendarle u-spelo rešiti nekaj drobnih sadik, ki jih je prenesel v drugo gredico. Od tedaj so te rastle, niso se pa hotele razcvesti. Mož je že mislil, da so sterilne. V začetku te zime pa so se vendarle začeli razraščati popki. Sedaj se torej čaka rezultat poizkusa, ki traja že 27 let.
Nemogoče bi bilo opisati vse oblike in barve, ki krasijo posamezne vrste tega nenavadnega cveta. Celo ljudje, ki se desetletja ukvarjajo z vzgajanjem orhidej, pravijo, da je nemogoče spoznati tajnosti vseh nenih vsrt, vseh možnosti križanja, ki so neizčrpne, veliko razliko med niimi in ostalimi bilkami in predvsem veliko nasprotje med njimi in ostalimi živimi bitji.
žele zbližajo na gospodarskem področju, ne glede na dejstvo, da sta Švedska in Finska nevtralni deželi, Danska in Norveška pa članici atlantskega pakta. Zaradi razlike v ravni proizvodnje med Švedsko in Dansko po eni strani, in Norveško po drugi strani, se ideja o skupnem tržišču razvija zelo počasi; Norveška se boji, da se ne bi zaradi nižje ravni proizvajalnih sil spremenila v tem primeru v navadno enostransko tržišče za proizvode svojih sosedov, in da ne bo v stanju konkurirati jim kakor koli.
Podobni problemi obstajajo tudi v Zapadni Evropi. Tu je predvsem vprašanje francoskega kmetijstva, ki zahtevi mnogo večjo stopnjo privilegijev in zaščite proti tuji konkurenci, kakor katera koli druga zapadnoevropske dežela. Tako je prišlo do zahteve o »minimalnih cenah«, to je o ravni, pod katero ne bi smele pasti cene za poljedelske proizvode. Toda zaradi tega se je upirala Italija, ki je, nasprotno, zainteresirana na tem. da skupno tržišče omogoči povsem svoboden promet s poljedelskimi proizvodi. Italija ima nizke cene za te proizvode in ona bi se mogla protiviti poplavi industrijskega blaga samo z večjim izvozom svojih cenenih poljedelskih proizvodov.
Toda če moremo pri teh vprašanjih dejansko govoriti le o gospodarski problematiki, vendar se v ozadju konference kažejo predvsem politične ambicije posameznih dežel, kljub temu, da se tudi v tem izraža stopnja gospodarske moči te ali one dežele. Tako je na primer očitno, da je Evratom, predvsem politično, ne pa gospodarsko vprašanje- Atomska energija je dokončno zajela vse državno življenje, od življenjske ravni do oborožitve. Iz tega razloga bi dežela, kakor je primer Francije, želele, da bi središče evropske atomske industrije bilo na njihovem o-zemlju in po nenavadno centralizirano evropsko kontrolo. Na ta način bi preprečili mo-rebitne poskuse Zapadns Nemčije, da se na tem področju osamosvoji, kar ima določen politični smisel, če pomislimo na vojaški značaj a-tomske energije.
Toda obstaja tudi problem, ki prav tako ni povsem gospodarski. S podporo Belgije Francija zahteva, da se prekomorska ozemlja evropskih kolonialnih sil v Afriki vključijo v skupno evropsko trži-če. Tej zahtevi nasprotujejo povsem razumljivo tiste dežele, ki, kot Italija in Zahodna Nemčija, nimata kolonia.ne posesti, hkrati pa prav zaradi tega moreta prodreti na afriška in azijska tržišča pred kolonialnimi deželami. Le-ti se sedaj bojita, da bi taka vključitev dejansko zaprla vrata tudi njima, ker bi tako podpirali francosko politiko pritiska na Afriko. V takem afriško-evropskem tržišču bi odločala zopet le Francija, ker prekomorska ozemlja niso politično samostojna in ne bi imela nikakršne volilne pravice.
Spaak je na koncu konference izrazil prepričanje, da bo glede evropskega tržišča in Euratoma v kratkem prišlo do konkretnega sporazuma. Ce se bo to dejansko zgodilo, tedaj bomo imeli zanimivo sliko skupnosti, obremenjene z mnogimi še nepremaganimi nasprotji. Ce bi bile v Evropi razmere urejene, če bi na primer obstajal sistem varnosti, bi prav gotovo ne bilo težko dogovoriti se o tem, kako proizvajati atomsko energijo. Ce bi Francija uspela najti politično rešitev za prekomorska ozemlja, bi prav tako bilo mnogo laže ustvariti neke vrste afriško-azijsko tržišče. Toda v tem trenutku še ni pogojev za take rešitve.
— Zelo se mi mudi, gospodična, pokažite kar imate najbolj smešnega
€woriško-beneški dnevnik
Nastop zbora prosv. društva «Kras»
Pevski koncert v Doberdobu navdušil številne poslušalce
Moški pevski zbor prosvetnega društva «Kras» iz Dola-Poljan je priredil v nedeljo 3. februarja' v novi dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu vokalni koncert pod vodstvom Pavline Kome-love.
Ob tej priložnosti so poslušalci in pevci z zadovoljstvom ugotovili, da je nova dvorana zelo prikladna za takšne prireditve; izkazala se ni samo z izredno povoljno akustiko ampak tudi s svojim celotnim prostominskim razmerjem, ki omogoča in nudi izvajalcem in občinstvu prijetno in ugodno razpoloženje. Želeti je, da bi prosvetno društvo e Jezer on oskrbelo čimprej šet poseben vhod na oder, saj bi s tem simpatična dvoranica veliko pridobila.
Na sporedu, ki je bil vešče in previdno prilagojen zmogljivosti pevskega zbora, so bili zastopani z umetnimi in narodnimi pesmimi G■ Gobec in J. Ipacev, Jereb, Kernjak, Kocijančič, Kuhar, Nedved, Prelovec, Simoniti, Schtvab in Žirovnik. Izvajanje je potekalo v zunanje tehničnem in pevskem pogledu precizno in brezhibno. Motili pa so kadilci, ki naj bi imeli v bodoče več obzira do prirediteljev in občinstva.
Kar pa moramo nepristransko podčrtati v čast moškega pevskega zbora Dol-Poljane, so prijetna ubranost in čistost v intonaciji, dobra pripravljenost in pevska disciplina ter hvale vredna in zelo umestna zadržanost v dinamiki. Vse tisto, kar tvori resnično lepo petje, in tega je mnogo, ni odvisno namreč toliko od sijaja glasov, kolikor od pravilne uporabe pevskih organov, s kakršnimi pač razpolagamo. Tudi glasovno šibkejši in celo šibki zbori morejo pod danimi pogoji peti lepo in umetniško. Mlademu pevskemu zboru sKrass bo v bodoče morda koristilo nekoliko več sproščenosti, pa tudi nekoliko več upravičenega samozaupanja.
Občinstvo je nagrajevalo pevce z iskrenim priznanjem in izvabilo iz njih ponavljanje in dodajanje pesmi.
Dvorana je bila dobesedno nabita do zadnjega kotička in še več, saj je bil poln tudi hodnik.	er.
 «»-------
Na osnovi videmskega sporazuma
Trgovinska izmenjava v decembru 1956. leta
Na osnovi videmskega sporazuma o medsebojni krajevni trgovini so v decembru v Gorico uvozili:	za 66402.200
lir blaga, za katerega je bilo izdanih 43 dovoljenj. V glavnem so se dovoljenja nanašala na sledeče blago:	par-
kete, les, drva, mineralne, vode, seno, perutnino, svinjsko meso, mesne izdelke; kraski kamen, cement, mlečne izde.-ke itd
Za izvoz blaga je bilo izdanih 32 dovoljenj za skupno vrednost 50.673985 lir. Izvozili so predvsem: nadomestne dele za avtomobile in druge stroje, kolesa, nadomestne dele za kolesa, električni material, oblačila, pisarniške potrebščine, razne drogerijske potrebščine, pisalne stroje in računske stroje, semena, suho sadje itd.
 «»-------
Smrtna nesreča Jugoslovana v Čedadu
Prišel je na semenj s hčerko,
na povratku pa se je ponesrečil s kolesom
Kakor vsako soboto, ko je v Čedadu semenj, je bilo tudi tokrat v mestu mnogo jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Čedad, da prodajo svoje blago in kupijo druge potrebščine. Med obiskovalci semnja je bil tudi 58-letni A-
ki Je hitel z družino na kratek izlet v Gorico. Videmčan je zatrobil in vespist je zavozil še bolj v desno, da bi se avtomobilu izognil, toda še preden sta se vozili srečali, je Volka iz neznanega razloga vozilo zaneslo tako v levo, da ga je avtomobil, ki je tokrat privozil mimo njega, vrgel na tla. Zdi se, da sunek ni bil zelo močan, ker se je Volk le laže udaril v glavo in v spodnjo ustnico, vendar pa bi se zanj lahko bolj tragično končalo, kajti skoraj v istem času je privozil mimo avtomobil 1.100, ki ga je vozil trgovec Marino Giani s Travnika v Gorici. Le-ta je imel veliko prisebnost duha in mu je uspelo ustaviti vozilo nekaj centimetrov pred ponesrečencem, ki je ležal ie na tleh. Volka so prepeljali v bolnišnico.
Nov upravni odbor za prosto cono
Poslanec Italijanske socialistične stranke profesor Vitto-rio Marangone iz Vidma je poslal tajniku PSI za Gorico občinskemu svetovalcu Fer-rucciu Pizzulu prepis interpelacije, ki jo je poslal finančnemu ministru v zvezi s prosto cono. Interpelacija se glasi;
»Podpisani želi izvedeti od finančnega ministra še preden se prouči predlog zakonskega osnutka Baresi, ki zahteva podaljšanje veljavnosti zakona št. 1438 do 31. decembra 1966 ( če ne smatra za potrebno, z namenom da se izogne neprijetnostim preteklosti, ustanoviti nov upravni odbor proste cone, ki naj bo sestavljen iz vseh slojev prebivalstva (goriška in sovo-denjska občina, pokrajina, sindikalne organizacije, industrij-ci, trgovci, obrtniki) in ki na) ima svoj pravilnik za urejevanje načina in oblike, po katerih naj se kontingentira-no blago nakazuje trgovcem na področju proste cone«.
llllllltllliailllillflllllHUlllltlllUllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllll
V nedeljo dopoldne v gostilni Pri Turi ju
Občni	zbor	z
v
goveje	živine Standrežu
41 članov je lani zavarovalo 149 glav živine Tretjič zapovrstjo imajo aktiven obračun
V nedeljo dopoldne je bil v gostilni «Pri Turiju« 38. redni letni občni zbor zavarovalnega društva za govejo živino v Standrežu, katerega se je udeležilo precej članov. Občni zbor je otvoril predsednik Mirko Gulin, ki je najprej pozdravil vse navzoče, potem pa je opozoril prisotne na veliko važnost, ki imajo odnosi med posameznimi rejci živine- Rekel je, naj se ljudje med seboj spoštujejo in si pomagajo, ker bodo samo tako skupno premagali razne težave, ki se pojavljajo pri reji živine.
Predsednik je omenil, da je imelo društvo do nedavnega vedno samo deficitne obračune in da se je šele pred tremi leti stanje zboljšalo Zadnja tri leta so se letni obračuni vedno zaključili tako, da je ostal«- nekaj denarja v blagajni, čeprav so med letom precej potrošili za podpore članom, ki jih je doletela nesreča v hlevu.
Predsednik Gulin je dejal, da je bolje, če ostaja denar v blagajni, kot pa da ga je treba vleči iz žepov, kadar se potrebuje.
Po prečitanju zapisnika o lanskem občnem zboru ie predsednik navedel nekaj številk o članstvu in zavarovan: živini. Lani je bilo včlanje nih najprej 42 članov, med letom pa je eden odpadel. Zavarovali so 50 volov, 37 krav, 9 juncev in 12 junic ter 18 brejih krav. Skupno je bilo zavarovanih 149 klav živine, kar je komaj polovico goveje živine v Standrežu. Predsednik je opomnil, da ie to število premajhno in da se ga mora povečati.
Ko je govoril o skrbi kmetovalcev za živino, je rekel, da je v dveh hlevih opazil premajhno zanimanje za živino. Živinorejci bi radi imeli polne senike in dobro založene hleve. Mogoče je doseči eno ali drugo, nikakor pa ne obojega. Pri živinorejcih, ki ne skrbijo za živino, se najhitreje pojavljajo bolezni pri živini, ki najbolj odškoduje društvo.
Društvo ni zavarovalni zavod, ampak ima značaj ustanov z vzajemno pomočjo, ki jo izkazuje z denarjem, ki ga člani plačujejo v skladu s pravili društva. Prisotni so sklenili, da se izplača denarna pomoč revnemu kmetu, ki ima po eno kravico in mu še ta zaradi nesreče pogine.
Zadnji del predsednikovega poročila se je nanašal na or-
prevrnil s kolesom 68-letni Albert Nanut iz Stanflreža.
Nanut se je pri padcu močno poškodoval, tako da so mu v bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, ugotovili zlom desne noge, zaradi česar bo ostal na zdravljenju najmanj 30 dni.
—*»-------
Najbolj priljubljena zabava je Goričanom kinematograf
Samo leta 1955 so potrošili za ogled filmov nad 204 milijonov lir
Čeprav je zadnja - vsedržavna anketa pokazala, da se je število oDiskovalcev kinematografa v zadnjem letu, predvsem na račun televizije, znatno zmanjšalo, vendar tega ne moremo trditi v Gorici, kjer so stalistični podatki iz leta 1955 pokazali prav nasprotno.
Medtem ko so Goričani v letu 1950 potrošili za obisk kinov 113 milijonov in 640 tisoč lir, so v letu 1955 potrošili prav tako samo Goričani nič manj kot 210 milijonov 420 tisoč lir. V ostalih krajih pokrajine pa je bilo nekoliko drugače, ker so v letu potrošili za ogled filmov 284 milijonov lir, predlanskem pa samo 273 milijonov lir.
Za gledališče Goričani ne kažejo posebnega zanimanja, saj so potrošili 1955. leta 4 milijone 500.000 lir, predlanskem pa samo 3 500.000 lir. Za plese in ostale javne zabave so pokazali nekoliko več zanimanja in so predlanskem zapravili 19 milijonov 825.000 lir. Tudi šport prehaja v o-zadje, najbrž da je temu kriva tudi slaba goriška nogometna ekipa, vsekakor so v letu 1956 Goričani potrošili samo 3.472 000 lir za obisk športnih prireditev.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna San Giusto Korzo Italia 102, tel. 31-52.
   J	I	puruvua	BC	—
lojz Sauli iz Idrskega pn Ko- jzacijska vprašanja. Zahva baridu. Mož je prišel na se- j	.	biagajnilcu	za delo
menj s hčerko: ko sta vse od-
pravila, sta se okoli 15. ure napotila s kolesi proti domu Pred mestom pa je nesrečni Sauli zaradi okvare na sprednjem kolesu padel na tla-Hčerka in mimoidoči so ponesrečencu priskočili na pomoč in poskj-beli takoj za prevoz v bolnišnico v Čedad. Ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo resno, je hčerka poklicala še ostale družinske člane, ki so odločili, da Saulija odpeljejo domov, toda še preden so z avtomobilom prišli do Podbo-nesca, je ponesrečenec izdihnil.
Prometna nesreča na cesti Gorica-Videm
Na državni cesti Gorica-Vi-dem, se je v nedeljo proti večeru pripetila prometna nezgoda, pri kateri bi bil kmalu izgubil življenje 45-!etm delavec Josip Volk iz Gorice, Ul. Don Bosco 43.
Volk se je okoli 17. ure vračal proti domu, ko se je na pol poti med Mosso in Ločni-kom srečal z avtomobilom 1900, ki ga je vozil trgovec Luigi Tamburlini iz Vidma,
ter predlagal, naj bi v bodoče izvolili tudi tajnika, da bi bilo delo društva še bolj elastično. Po poročilu blagajnika Franca Zavadlava o stanju računov, so Mirka Gulina ponovno potrdili za predsednika, za tajnika so izvolili Leopolda Lutmana, za blagajnika pa so ponovno potrdMi Franca Zavadlava. Potrdili so tudi dosedanje odbornike, cenilce in preglednike računov Na koncu so članom priporočili, naj ne izgubljajo potrdil, ki izkazujejo, koliko so potrošili za zdravila in podobno, ker odbor ne more stroškov povrniti, če nima v rokah dokumentov-
Domenili so se tudi za tehtanje živine. Sklenili so, da jo bodo stehtali 10. februarja začenši zjutraj ob deveti uri. Ce bo deževalo pa bodo tehtanje opravili prihodnjo nedeljo 17. tega meseca.
. «»-------
V nedeljo na štandreškem trgu
Pri padcu s kolesa si je zlomil nogo
V nedeljo zvečer po 19. uri se je na trgu v Standrežu
Športni dnevnik
18. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Megla rešila Triestino pred neizbežnim porazom
Odlična igra zimskega prvaka v prvem polčasu Tekmo je sodnik prekinil v 30' drugega polčasa
Prvo povračilno kolo italijanskega nogometnega prvenstva ni prineslo bistvenih sprememb v klasifikacijski lestvici, dalo pa je kljub temu vrsto zanimivih tekem in tudi nepričakovanih izidov, kar velja v prvi vrati za vsa tri srečanja, ki smo jih v naših prognozah označili za — ključna. Tako je moral borbeni Napoli položiti orožje pred razigrano Atalanto, kateri je uspelo oddolžiti se za poraz v prvem kolu; Lazio se je moral v Torinu zadovoljiti s polovičnim uspeiiom proti Juventusu in je tako vrnil le pol dolga; Triestino pa je pred neizbežnim porazom rešila — megla, zaradi katere je moral sodnik kljub trmastemu obotavljanju pri stanju 3:1 za goste tekmo prekiniti.
Kot čoloča pravilnik, bosta morali enajsterici srečanje ponoviti v roku 15 dni, za datum pa se morata sporazumeti s federaoijo, ki bo tudi pobrala izkupiček.
Po tem, kar je Milan pokazal v prvem polČMU, ko je bilo igri še mogoče slediti, ima Triestina le malo možnosti na uspeh v prihodnjem srečanju, posebno še, če bo zaigrala s tako očitnim manjvrednostnim kompleksom kot tokrat. Igra, ki jo je pokazal Milan, je bila vredna državnega prvaka in mirno lahko trdimo, da smo tokrat ree prvič v letošnjem prvenstvu videli pravi nogomet. Čeprav ni nastopila kompletna, je gostujoča enajsterica delovala v vseh vrstah kot precizen stroj pri čemer je bila krilska vršita neumoren graditelj, na-pacalna pa neizprosen realizator. Zoga je s tako točnostjo romala od nog do nog i-gralcev, da domači pogosto po več minut sploh niso prišli do nje. Kot Maldini v ožji obrambi, Liedholm in Fontana v sredini, tako je bil Schiaffino duša vsega v napadu. Njegova igra tokrat ni bila prav nič južnoameriška, prav nič teatrska in žonglerska, pač pa trezna igra stratega, ki ve, kaj hoče in ki mu je mar le skupni, ne pa osebni uspeh. Kot realizator je bil odličen Galli, pa tudi Bean.
Proti tako razigranemu nasprotniku so domači pokazali zelo malo ali bolje nič, ker so pozabili tudi tisto, kar je vsaj včasih njihova odlika, namreč ioliden start in čvrsta obramba. Presenečeni nad igro svojih nasprotnikov so enostavno pozabili na kritje, zaradi česar je bil skoraj vsak napad gostov nevaren, k čemur je v precejšnji meri doprinesel tudi zelo slabo razpoloženi Bandini, ki nosi vsaj za dva od treh golov neposredno odgovornost. Zelo je plaval tudi Ferrario, da o napadalcih sploh ne govorimo. Brighenti in Cazzaniga
IIIIIIIIIIIIIIMItllllHIIllIlliltliiliiiiiiiiitiiiiiiitii
— KINO —
CORSO. 17.00:	«Carski sel«
(»Mihael Strogov«), Kurt Jurgens, v cinemascopu in technicolorju, film je bil posnet v Vojvodini.
VERDI. 16.00: »Zmage na morjih«.
VITTORIA. 17.00: »Gospa morilcev« (»Signora Omicidi«), v barvah, Alec Guinness, CENTRALE. 17.00: »Čudovita podoba«, S. Granger, A. M. Pierangeli.
MODERNO. 17.00: »Kje je svo-boda?«
sta upropastila toliko priložnosti, kolikor sta jih imela.
Začetek crugega polčasa je sicer kazal bolje za domače, toda kot že omenjeno — je megla kmalu postala tako gosta, da ni bilo več mogoče
Triestina-Milan 1:3
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 9’ Galli, v 22’ Bean, v 35’ Galli; v drugem polčasu v 28’ Szoke.
Milan: Buffon; Maldini, Be-raldo; Liedholm, Zannier, Fontana; Rema, Galli, Bean. Schiaffino, Bredesen.
Triestina: Bandini; Belloni. Brunazzi; Petagna, Ferrario, Tulissi; Oliveri. Szoke. Brighenti, Cazzanigha, Petris.
Sodnik: Joni iz Macerate. Gledalcev 18.000. Tekma prekinjena v 30’ drugega polčasa zaradi megle.
slediti dogajanju na igrišču. Za gol, katerega je dosegla Triestina v 28’, se je zvedelo šele po koncu tekme v garderobi, da ga je dosegel Szoke z glavo. Igralci Triestine in občinstvo' so večkrat zahtevali od sodnika, naj tekmo prekine, kar je ta končno tudi storil. Pravilnik namreč določa, da je treba tekmo prekiniti, kadar ni mogoče od enih vrat videti s prostim očesom drugih. Megla pa je bila tako gosta, da je bila vidljivost zmanjšana na manj kot 10 m. Pravijo tudi, da sodnik zaradi tega ni hotel tako dolgo prekiniti tekme. ker je napačno trdil, da zahteva pravilnik vidljivost vrat od sredine igrišča, ne pa od enih do drugih. Toda naj bo že tako ali drugače, dejstvo je, da v taki megli, kakršne Trst ne pomni že dolgo vrsto let, tekma ni mogla normalno potekati in da se ima Triestina za spremembo namesto burji, zahvaliti za svojo — po našem mnenju — le začasno rešitev pred porazom, megli.
Predvidene zmage so na svojih igriščih dosegli še In-ter nad Spalom, Sampdoria nad Padovo, Lanerossi nad Palermom in Fiorentina nad Udinese, pa čeprav šele v poslednji minuti igre. Manj predvidena pa sta neodločena rezultata Torina v Bologni in Genoe proti Romi, ki pa sta bolj posledica slabe igre gostiteljev, kot dobre i-gre gostujočih.
V B ligi ni prišlo do nobenih sprememb, ker sta obe vodilna enajsterici Verona Ca-tania zmagali.
13. ponovitev tekme Triestina-Milan?
MILAN, 4. — Tekmo med Triestino in Milanom, ki je bila prekinjena zaradi megle, bodo verjetno ponovili v sredo 13. t. m. Tako so namreč predlagali funkcionarji Milana.
V zvezi s tem je Milan odpovedal že dogovorjeno tekmo z madžarsko enajstorico Hun-gario, ki se mudi v Milanu.
NOGOMET
Honved - Flamengo 3:2
RIO DE JANEIRO, 4. — V tretji tekmi med Honvedom in Flamengom, ki je bila včeraj pred 45.000 gledalci, je zmagal Honved z rezultatom 3:2 (2:2). Madžari so naetopili brez
vratarja Grocsisca, ki se je poškodoval. Zamenjal ga je Farago. Brazilijanci so igrali briljantno toda pretirano individualno, Madžari pa so se odlikovali s kolektivno in tehnično igro. V prvem polčasu so dosegli gole: v 12’ Budai, v 19’ Sandor, v 33’ Henrique in v 35’ Evaristo. V drugem polčasu je bil Flamengo v terenski premoči, toda z bolj prodorno igro je v 16’ Szusza povedel Honved v vodstvo.
PLAVANJE
18. kolo
A LIGA REZULTATI •Atalanta-Napoli •Bologna-Torino •Fiorentina-Udinese •Inter-Spal •Juventus-Lazio •Lanerossi-Palermo •Roma-Genoa •Sampdoria-Padova •Triestina-Milan
LESTVICA
2:4
9:4
2:1
2:4
3:3
4:1
1:1
2:4
Milan	17	11	3	J 34		21	25
Fiorentina	18	9	5	4	30	21	23
Inter	18	6 10 2 25				18	22
Sampdoria	18	7 7		4	34	27	21
Lazio	18	7	6 3 22			21	20
Juventus	18	5	9	4	24	20	19
Napoli	18	C	7	S	22	19	19
Bolotna	18	5	8	3	27	21	18
Roma	18	6	6	6 28		23	18
Triestina	17	i	S	6	16	18	17
Atalanta	18	4 9		3	19	21	17
Genoa	18	4	8	6	17	21	16
Padova	18	4	8	6	20	23	16
Udinese	18	6 4		8	27	35	16
Lanerossi	18	5 5 8 26				29	15
Spal	18	6	2 10 18			30	14
Torino	18	4	5	9	17	23	13
Palermo	18	3	7	8	13	24	13
PRIHODNJO		NEDELJO					
Genoa-Atalanta,				Lazio-Fio-			
Amoretti preplaval Gardsko jezero
RIVA DEL GARDA, 4.	—
24-letnemu plavalcu Giorgiu Amorettiju iz Padove, ki je v nedeljo v 23 urah in 50’ preplaval Gardsko jezero med Riva del Garda in Sirmione (52 km zračne črte) so danes v palači Pretorio izročili zlato kolajno občine Riva del G^rda.
iiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiHllililiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiininiiiiiiiimiiiiMiiHintiimiliHiiifiiniiitiiimiiiiiiimiiiiiiim
Zaključen mednarodni teden v Garmisch -Partenkirchnu
rentina, Milan-Bologna. Napoii-Triestina, Padova-Inter, Paler-mo-Roma, Spal-Juven‘us, Tori-no-Sampdoria, Udinese-Lane-rossi.
ZMAGOVITI STOLPEC 1 X 1,1 X 1,X 1 —,12 X—,X1
Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 1.493,000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 59.000 lir. V Trstu je en zmagovalec s 13 točkami in 64 zmagovalcev z 12 točkami.
Tradicionalni mladinski nogometni turnir
«Partizan» tudi letos na turnirju v Viareggiu
Poleg šestih italijanskih moštev, se bo turnirja udeležila tudi češkoslovaška enajstoricc «Dukla-Pardubice»
VIAREGGIO, 4. — Organizatorji so sporočili končni seznam enajstoric, ki so prijavile udeležbo na 9. mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu, ki je vsako leto ob priliki pustnega karnevala. V zadnjem trenutku je prišlo iz Prage sporočilo, da je češkoslovaška zveza sklenila poslati na ta turnir moštvo «Dukla-Pardubice» namesto «Spartaka», ki je lani zmagal. Odločitev je padla po iizločiirem turnirju najboljših češkoslovaških mladinskih moštev.
Poleg «Dukla-Pardubice» bodo sodelovale še naslednje e-najstorice: »Partizan« iz Beograda, zmagovalec turnirja 1951, Milan zmagovalec turnirjev 1949, 1952, 1953, Lanerossi - Vicenza, zmagovalec turnirjev 1954 in 1955, Sampdoria, zmagovalec turnirja 1950 ter Roma, Fiorentina in Udinese.
Nasprotniki bodo izžrebani v nedeljo 10. t. m., turnir pa se bo odvijal po novi formuli, ki upošteva izide v izločilnih srečanjih, ki bodo od 25. II. do 4. marca.
Laaksonen
Molterer
v skok slalomu
Slab plasma Jugoslovanov Zidarja in Roglja - V slalomu Sailer šele četrti
GARMISCH PARTENKIR-
CHEN, 4. — V Garmischu se je v nedeljo s slalomom za moške in s samostojnimi skoki zaključil mednarodni smučarski teden, katerega so morali v soboto zaradi odjuge prekiniti. Tudi včeraj snežne razmere niso bile ugodne in je bil sneg na skakalnico na-našen od drugod.
V slalomu so naravno prevladovali zopet Avstrijci, med katerimi se je za spremembo zopet uveljavil Molterer, ki je bil prvi in ki je v prvi vožnji dosegel tudi edini izmed tekmovalcev čas izpod 70 sekund. Olimpijski prvak Sailer je bil šele četrti. Med Avstrijce se je na tretje mesto nepričakovano vrinil Nemec O-bermueller, medtem ko je bil Francoz sedmi, Sviear Schnei-der pa deveti. Od Italijanov se je najbolje plasiral Burri-ni na 13. mesto, Zecchini na 16, Pedroncelli na 17. Picchiot-tino pa na 22. mes(o. medtem ko je bil Milianti diskvalificiran.
Vrstni red prve desetorice: 1. Molterer (A)	145"	(69”2.
75”8), 2. Hinterseer (A) 146”2 (70”6, 75”6),	3. Obermueller
(Nem.) 149” (70”5, 78”5),	4.
Sailer (A) 149”1 (74”3, 74"8),
5. Rieder (A) 153”5 (75’5. 78”),
6. Zimmeiman (A) 153”7 (73” 80”7),	7. Bozon (Fr.) 154”9
(70”6, 84”3), 8. Peret (Fr.) 155” (73”8, 81’’2), 9. Schneider (Sv.) 155”3	(74”,	81 ”3) in Behr
(Nem.) 74”1, 81”2).
* * *
V skokih na 80-metrski skakalnici je nastopila vsa evropska elita razen Rusbv. Borbo za prvo mesto sta že po prvi seriji vodila Finec Laaksonen in Nemec Reeknagel, pri čemer je imel Nemec prvi skok daljši kot Finec, ki pa se je odlikoval po slogu. Zmagovalec pokala štirih skakalnic v
Švici Avstrijec Habersatter je bil šele 14., medtem ko se je Švicarju Daescherju uspelo plasirati pred vsemi ostalimi nordijci in srednjeevropejci na častno tretje mesto.
Jugoslovanska skakalka Zidar in Rogelj sta popolnoma razočarala. Med 47 tekmovalci iz 11 držav je Zidar šele 35. s skokoma 60,5 in 70,5, Rogelj pa 38. s skokoma 64,5 in 67,5. Očitno je bilo, da sta bila oba nepripravljena za nastop na veliki olimpijski skakalnici ker sta vse doslej trenirala in nastopala le na 60-metrski.
Vrstni red prve desetorice je bil naslednji:
1. Laak.onen (Fin.) 220,5 (77, 87), 2. Resknagel (Zah. Nem.) 218.5 (79, 87), 3. Dae-scher (Sv.) 212,7 (74,5, (83,5), 4. Karlson (Sved.) 212.6 (72,5 86,5), 5. Bohlenleitner (Nem.) 211,6	(72,5,	84), 6. Bolkart
(Nem.) 210,1 (72, 84), 7. Las-ser (Vzh. Nem.) 208,2 ( 72,5, 80),	8. Bleier (Nem.) 206,5
(71,5, 85), 9. Glass (Vzh. Nem.) 201 (69, 79,5), 10. Kaerkinen (Fin.) 200, (67, 80).
EVROPSKO PRVENSTVO
1. Fichmantl (Avstr.) 11’ in 48”3; 2. Thaler (Avstr.) 11’ in 52”1; 3 Schwaiberer (Avstrija) il’53”3; 4. Thaler (Avstrija) U’58”3; 5. Graber (It.) 12’00”2.
Dvojice:
1. Feichtmanti (Avstr.) 11’ 5’44”2; 2. Thaler-Thaler (Avstrija) 5’48”1; 3:1 Unterfraunef-Feichtmant! (Avstr.) 5’49”4;
4. Graber-Ambrosi (It.) 5’56”2;
5. Schvvaiberer - Kammelder (Nem.) 6 02”1.
Klasifikacija za »Pokal Evrope«
1. Avstrija 42 točk, 2. Italija 9. 3. Nemčija 5 točk.
NAMIZNI TENIS
BRUSELJ, 4. — Na mednarodnem namizno-temškem prvenstvu Belgije je v finalu mešanih dvoji« zmagala angleška dvojica Leach-Haydon
nad dvojico Vogrinc (Jug.) -Elliot (Angl.) s 3:2. V 3. kolu tekmovanja posameznikov je Belgijec Dugardon premagal Jugoslovana Harangoza s 3:2 (19:21, 21:17, 21:19, 16:21, 22:20).
KOŠARKA
Avstrijci prvaki tudi v sankanju
VIPITENO, 4. — Avstrijski tekmovalci so se uveljavili tudi na evropskem prvenstvu v cestnem sankanju z osvojitvijo pivih mest v vseh konkurencah. Podrobni rezultati so bili naslednji:
Zenske:
1. Mayr (Avstr.) 12’34”4; 2. Schrott (Avstr.) 12’37”1;	3.
Fink (It.) 12’46”3; 4. Possmo-ser (Avstr.) 12’58”; 5. Payer Huber (Avstr.) 13’03”.
Moški:
PARIZ, 4. — Košarkarska reprezentanca Francije je sinoči premagala reprezentanco Češkoslovaške s 73:71 šele v podaljšku.
Predsednik republike je podaril za ta turnir srebrni pokal, poseben pokal pa je po" darilo tudi predsedstvo vlad«.
KOLESARSTVO
Gaignard premagal
Maspesa
PARIZ, 4. — Dvoboj med svetovnim prvakom v hitrostni vožnji Italijanom Maspe-som in francoskim prvakom Gaignardom se je zaključil z zmago Gaignarda. Rezultati treh voženj:
1. vožnja: 1. Gaignard 14”4/5> 2. Maspes.
2. vožnja: 1. Maspes 16”3/5, 2. Gaignard.
3. vožnja: 1. Gaignard 14”3/5, 2. Maspes.
BOKS
Humez premagal Ateerja
PARIZ. 4. — Francoski boksar Charles Humez je ohranil naslov evropskega prvaka srednje kategorije z zmago nad Angležem Patom Mc A-teerjem zaradi prekinitve dvoboja v 8. rundi.
D’Agafa-Espinosa za svetovni naslov?
MANILA, 4. — Boksarski organizator Narciso Sangle je predlagal Mariu D’Agati, evropskemu prvasu peteilnje kategorije, 20.088 dolarjev ter povrnitev stroškov za potovanje in bivanje, če sprejme dvoboj za naslov s filipinskim boksarjem Leom Espinoso. Ce bo D’Agatov menažer Cecchi to ponudbo sprejel, bi moral biti dvoboj aprila ali maja.
TENIS
Avstralec Don Candy zmagal na prvenstvu Floride
WEST PALM BEACH, 4. — Avstralec Don Candy je osvojil teniško prvenstvo Floride. V finalu je premagal Brazili-janca Armanda Vierio s 3:6, 6:4, 6:3, 6:1. V polfinalu j« Candy premagal Merla (It.f s 6:3, 3:6, 7:5, Vieria pa Moje lana (ZDA) s 6:0, 6:2.
Odeovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - TM«
KINO SKEDENJ
predvaja danes 5. t. m. ob 18. uri film:
POČITNICE
MONTECARLU
MtcjtaCjičiHah
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
«VELIKA
»
Igrajo: G. LOLLOBRIGIDA in J. PASCAL
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOGOOOGGOOOOOGOOGGOOOOOOOO*
DOBRIČA ČOSIČ
Drnec ie sonce
»Kako ni, vraga! če bi mi vsi bili takšne narave, bi v mesecu dni nikogar več ne ostalo na Jastrebcu. Djurdje, kmet je kakor tistole jabolko na oknu. Rdeče, majhno, molči In smeje se. Vzameš ga, vgrizneš, pa je — gniloba! Če je odvisen od tebe, je mehak, da se kar topi, na rano ga lahko nalepiš, ko pa vidi, da si slab, da propadaš, bi te zgazil kot gosenico, ne da bi se sploh obrnil nazaj. Nekaj življenja so mi že požrli...«
»Eh odsluženec moj, kogar so kače pikale, ta se še martinčka boji. če nam ne bi kmetje pomagali in bili z nami, misliš, da bi ti, revček ubogi, ostal na Jastrebcu več kakor mesec dni. Vidiš, koliko jih je v odredu? Kaj pa rečeš za Vuka? In kdo ti sedaj še prihaja v odred razen kmetov.«
«To je druga reč! Ti kmetje so drugega kova. Tudi med njimi sta dve vrsti. Le da se vsi sprevračajo kot mačke. Misli, kakor hočeš, jaz se bojim, da ne bo po tejle veselici pogreb-sčine. Mi smo se tule razšopirili, potem bomo pa noge lovili! Nekaj voham...«
Obmolknila sta in polegla.
26.
Ko je večerni hrup v vasi potihnil in so »e kmetje zaradi mraza in praznika zaprli v hiše, so tri partizanske skupine, ki so jih vodili ilegalci, odšle v akcijo na četnlške štabe. Navzočnosti čete na tem ozemlju še niso odkrili ter so partizani lahko presenetili v božičnem razpoloženju razšopirjene
četniške komandant«.
Z eno udarno skupino Je šel Vuk. Vas, kjer je moral izvesti svojo nalogo, je ležala blizu njegove; omahoval je, ali naj bi se oglasil doma pred akcijo ali po njej. Niti Maksim niti druga dva ilegalca, ki sta šla z Vukom, mu nista vedela ničesar povedati o ženi in otroku. On ni mnogo poizvedoval; nerodno mu je bilo, da bi kot komandir čete mnogo o tem govoril. Gorel je od nestrpnosti, da bi čimprej videl Branko in sina. čeprav so bili vsi trije napadi na četnike določeni za natančno opolnoči in vas, kamor so bili namenjeni, ni bila daleč, je Vuk nenehno priganjal ljudi, hodil naprej z mitraljezom ter se toliko oddaljeval od njih, da so ga pogosto zaustavljali in opominjali, naj gre počasneje. On se, izgubljen v svoje misli, na to ni oziral.
,...Kaj neki sedaj dela? Ne spi še. Niti ne more tako zgodaj zaspati. Nikdar se zvečer ni zgodaj odpravljala spat. Zjutraj je rada nekoliko pospala, a je morala vstajati pred svitom. Nikdar se ni do sladkega naspala. Po vojni, ko se bo vrnil domov, ji ne bo dovolil, da bi tako zgodaj vstajala. Kako lepo se Je zjutraj igrati v postelji z otrokom! Nagec po navadi naglo priteče k njemu in se mu kot vrabček razčeperi na prsih in ga vleče za brke! Ona pa se mu glasno smeji. Ne bo ji dovolil, da bi mnogo delala. V vasi bo ustanovil kolhoz. On bo prav gotovo predsednik. Delal bo tudi zanjo. Oblačil Jo bo kakor kakšno punčko! Da bo vedno lepa !n mlada kot deklič. Ves okraj mu jo bo zavidal. Rodila mu bo še enega otroka, to ni prav zanesljivo, če imaš samo enega. Enega — kakor nobenega. Takoj bo moral postaviti novo hišo; kdo ve, kako so si uredili po požigu. In nato pohištvo. Nič več ne bo beraško živel, če mu bodo prišli prijatelji v goste, da jih bo imel vsaj kam posaditi in jih kje sprejeti. Pavle bo velik človek, zatrdno bo kakšen ljudski komisar. Ne bo smel pozabiti Vuka. Skupaj sta se bojevala in Vuk ni samo navaden partizan; biti sedaj komandir, to ni majhna reč!’
.Otrok je prav gotovo že zaspal... Ona... ona plete. Kaj drugega bi sicer delala? Razmišlja: kje neki je sedaj on? Nekje na Jastrebcu, v kakšni kolibi, v snegu. Niti sanja se ji ne, da je tukaj, na meji njihove vasi, nedaleč od njihovega vinograda, in da ji bo nocoj kar padel v hišo... Dobro
je, da se ne nadeja. Mora se ga nadejati, mora! Mora biti budna! čakati ga mora! Čakati dan in noč. Vedno ga pričakovati, ne glede na to, ali bo prišel ali ne. Če gre mačka mimo po snegu, mora začutiti... Sprva se bo prestrašila, ko b° Potrkal na okno. Ne bo se ji takoj oglasil. Ne, takoj bo rekel: «Odpri! Jaz sem, Miloš!» A če bo le zajokala, ga bo razjezilo. Kaj neki naj reče, ko jo bo videl? Ne more govoriti kakor nekdaj. Kako ne more! Rekel ji bo... Priplaval bo k nJe.J n®nadoma kakor veter... če bi na kakšen način za eno noc lahko zapustil četo... Uh!../
Prišli so čez vinograd na položno reber, nad katero je mai°i-v ,le.vo *eža'a njegova hiša. Bila je mesečna noč in je še hise lahko razpoznal.
»Tovariš Vuk! Desno moramo iti. Preveč na levo smo jo usekali.«
^^»Vem!« je rekel Vuk in se ustavil. «Dovolj imamo časa. Deset je ura.« .Morda bom padel nocoj... Mimo hiše grem, pa se ne bi oglasil... Oglasil se bom!’ je pomislil in dejal;
»Za pol ure se bom ustavil doma. Počakajte me pri onile živi meji. Blaž, pojdi z menoj!« je poklical nekega partizana.
«Zakaj pa ne bi zavil domov po akciji?« je vprašal ilegalec. »Bolje je, če bolj zgodaj prispemo in se počasi prebijemo skozi vas do kavarnice. Bomo imeli vsaj časa, da se bolje pripravimo.«
»Ne bom se potem! Zdaj se bom oglasil! Prišli bomo še o pravem času,« je odločno dejal Vuk in odšel s partizanom.
Obadva sta naglo stopila čez vinograd in se spotikala ob trtju, ki je gledalo iz snega in črnelo v mesečini. Zamrznjena trta je pokala za njima. Ko sta prispela do vasi, je Vuk stopil skozi slivnjak, previdno preskakoval plotove in vsakokrat naglo prekoračil vaške ulice. Od mraza so se psi stisnili v skednje in kašče in molčali.
Naglo sta prispela do hiše.
Na dvorišču je bilo vse drugače, kakor ga je bil on zapustil: tako drugače, da je Vuk prvi hip pomislil, da je zgrešil in vstopil v kakšno drugo dvorišče. Obstal je in pogledal na hiše svojih sosedov; tamle so debeli košati bresti ob poti.
,(Nadaljevanje sledi)