PRIMORSKI DNEVNIK Joštnina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 210 (8303) TRST, sreda, 6. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BU Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRAGIČNI DAN NA OUMPimiHJGRAH V MUNCHNU, KI SO BILE ZAČASNO PREKINJENE Policija osvobodila devet izraelskih športnikov iz rok palestinskih teroristov Pri napadu komandosov organizacije «Cmi september» ubita dva Izraelca - Po celodnevni napetosti in pogajanjih so se dogodki zaključili na vojaškem letališču Fiirstenfeldbriick L MuNCHEN, 5. — Skupina palestinskih gverilcev organizacije *£rni september« je danes ob zori okrog 6. ure po krajevnem času, Oborožena z avtomatskim orožjem, vdrla v prostore izraelske delegati* na olimpijskih igrah v olimp ijskem naselju. Takoj po vdoru je 0'iilo do streljanja. Po dosedanjih vesteh so atentatorji ubili izrael-'b*ga trenerja rokoborbe Mošeja Weinberga, starega 32 let in izrael-‘'•Sa dvigalca uteži Josafa Rom ana. po vesteh bavarskega notranja- I zbežati, so ostali v rokah teroristične skupine sledeči atleti in spremljevalci: David Berger, Zev Fried-! man, Elizer Halfin, Josef Romano j ('o katerem so sporočili, kot orne- ministrstva ja v prostore izrael-*** delegacije na olimpijskih igrah ''trlo 5 palestinskih teroristov. Ob •roristifnem napadu je bilo v prodorih 14 izraelskih atletov in 13 !u,’kcionarjev. Izraelska delegacija j* bila nastanjena v bloku žtev. I • kjer so nastanjeni tudi atleti !n funkcionarji urugvajske in hong-*°nike delegacije. .Zaradi tega krvavega dogodka, *!. nima primera v zgodovini dimniških iger, je mednarodni olimpij-odbor sklenil začasno prekiniti "'mpijske igre razen tistih šport "'n disciplin, ki so bile danes v , ||, ,tmi!t!!IHIIIII III llllllllllllllll 11111111,11, Kje je meja? .Včeraj so v Miinchnu, v stav-p' it. 31 olimpijskega naselja na .Or>nolystrasse, paati streli. Dva ctena izraelske reprezentance sta Jbježala v krvi. Strele so sproti komandosi palestinske gveril-z* skupine očrni september». ptnje je imel olimpijski mir re-,atl«en pomen. Poslužili so se ga jPt sredstvo za dosego svojih ci-lev- Njihov neustavljivi notranji ^klnik, da obrnejo pozornost klovne javnosti na svojo načrtno tragedijo, jih je pognal v 'tefonje, ki je zgrozilo svet, v deduje, fcj je naletelo na odpor, v ffitnjč, ki je nesprejemljivo, ki j* nemoralno, zlasti še za ljudi, *!-0a opravičujejo s sicer pravič-bojem svojega naroda. , Nad vedro olimpijsko nebo je .e0el tesnobo zbujajoč oblak. Ti-fba, ki je sledila strelom, je bila razočaranje. Razočaranje naročajočih in gledajočih. Razoča-anje velikega, velikega dela sve-■o. Utvara o olimpijskem miru je 'Opažala konture svojega skeleta: ® njem je bilo moč jasno videti, je to res le — utvara. Med-7”*. ko so bili voditelji medna-odnega olimpizma dolgo let pre-JJbčani, do moderne igre še vedno jPnj o svoje življenjske sokove . romantične preteklosti antike, j*. čas hitel dalje in prehiteval in igre. . Lupina iger je bila vedno bol) .Usteča, jedro vedno bolj anahro-Jjitično, v zaostanku. Sokovi pretepsti so postajali vse tanjši. Raz-Pok s sodobnostjo vse večji, žete olimpijskih velmož, da bi igre °°stajale in rasle brez zunanjih, Pješportnih* vplivov, mimo tokov, 1 pretresajo vsak dan in vedno "točneje človejko družbo, so bile Realne. Tudi šport je danes del jfužbene stvarnosti. Ni ga mogo- * izvzeti iz nje. Primer Rodezije ,Qto ni predstavljal omadeževanja Nasprotno, dal jim je dimen-*'io. ki jim gre in mimo katere * morejo rasti. T°da kje so meje prepletanja Ph teh silnic? Do kod gredo lah-l? v športu odmevi dogodkov, ki I . tudi v prosvetljenem 20. sto-‘e‘ju še vedno skušamo reševati z lŠmitom, ognjem in krvjo? Do ?tere meje lahko narod, ki se bo-za svojo osnovno življenjsko ob-,:°inost napenja tok svetovnega temnega mnenja, lok svetovnega tei ru. mejo je težko določiti Na to tteašanje je težko odgovoriti. Vendar je nekaj iasno: dogodek 'L.Nfiinchnu je to mejo prekoračil! °TOur ne služi! Najmanj tistim, so ga spočeli. Vrgli so senco U° osvobodilni boj, ki ga vodi nji-o°t> narod. V podzavest poprečne-»o človeka sta se vselila dvom in Tazočaranje. ^elifco olimpijska stavba se je ?čeraj zato stresla, močno! Bolj, je bilo to čutiti trenutno. Vče-,aJšnji streli so jo postavili iz solatnih višin na trdna tla vsakda-£°*ti, realnosti. Starega olimpij->*e0a miru ni .več. Morda je le premirje. Bo za njim spet za-'odal spokoj ali vihar? Zavladati mora mir, toda nov, bo pravičnih temeljih postavljen vsakogar, za narode in za po-^teeznike. Star. na kontradikcijah Y°neči, ni več mogoč. Njegov čas te prešel. Želimo si, da se v novem oHm-tejskem miru miinchenski 5. sep-~?mber ne bi več ponovil. Zlasti “a zanj ne bi bilo več vzrokov. teku. Mednarodni olimpijski odbor je pojasnil, da bodo igre odložene najmanj do počastitve tragično u-mrlih članov izraelske delegacije, ki bo jutri na velikem miinchen-skem olimpijskem stadionu. Skupina palestinskih teroristov se je barikadirala v prostore izraelske delegacije in pridržala devet talcev. Ostali člani delegacije, atleti in spremljevald, so zbežali. Po izjavah izraelskega trenerja dvigalcev uteži Sokolskya, ki mu je uspdo i njamo zgoraj, da je bil ubit med ' napadom), Amtzuer Shapira, Mark Salvin, Andre Spitzer, Gofred in Springer. V rokah palestinskih teroristov naj bi bilo torej še osem Izraelcev. Kot je sporočila egiptovska tiskovna agencija «MEN», je palestinska organizacija »Črni september* izjavila, da si prevzame vso odgovornost za napad na olimpijsko naselje v Miinchnu, ki ga je izvedla skupina njenih komandosov. Takoj po atentatu so policija in vojaki obkolili stanovanjski blok izraelske delegacije ter zastražili štirje izmed članov izraelske olimpijske delegacije (od zgoraj z leve proti desni): Amitzur Shapira, Kehat Shorr, Andre Spitzer in Tuvia Sokolovsky. Prve tri so palestinski teroristi zajeli in jih pridržali kot talce. Sokolov-skemu je uspelo pravočasno zbežati iiiiimiiiiiiitmimmiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiii Tajfun «Elsie» je zavrl ameriško letalsko ofenzivo Nezmanjšan pritisk osvobodilnih čet na osrednjih planotah SAIGON, 5. — Zelo slabe vremen-. mestne skupščine Branko Pešič s so-ske razmere v severnih pokrajinah I delavci ter veleposlanik Zahodne Nem-kjer Južnega Vietnama, kjer že 24 ur divja tajfun »Elsie*. so povzročile prekinitev skoraj vseh vojnih operacij. Močan veter in hudi nalivi so predvsem zavrli ameriške letalske o-peracije, saj so ameriški piloti izvedli le 25 akcij nad področji Severnega in Južnega Vietnama. Tri skupine bombnikov so napadle mesto Dong Hoi in okolico, kjer naj bi imele hanoiske čete pomembne postojanke. Na jugu pa je ameriško letalstvo napadlo položaje osvobodilne vojske v okolici Saigona in zlasti pokrajino Bing Hoa, ki je še vedno v rokah partizanov. Slednji ostro pritiskajo na kolaboracionistične čete, ki skušajo zavzeti njihovo ofenzivo. Do srditih bojev je prišlo kakih trideset kilometrov od prestolnice, kjer so osvobodilne čete napadle vladno postojanko. V tej zvezi je predstavnik saigonske kolaboracionistične vojske izjavil, da so trije vojaki izgubili življenje. Demantiral je tudi vest, ki jo je širil radio Saigon, da so vladne čete zasedle letališče Quang Loi, severovzhodno od mesta An Loc, kjer se partizani in kolaboracionisti še vedno borijo med ruševinami za posest mesta. Pritisk osvobodilnih čet je še vedno zelo močan na osrednjih planotah in zlasti na področju med Pleikujem in kamboško mejo. Partizani so danes napadli postojanko Baukan 25 km ju-gozapadno od Pleikuja, včeraj pa so v naskoku zasedli bazo Plei Me, katero je branilo 200 salgonskih ko- laboracionističnih vojakov. BEOGRAD. 3. — Na vabilo skupščine Beograda, je danes prispela na tridnevni obisk delegacija zahodnega Berlina pod vodstvom župana Klausa Schitza. Goste iz zahodnega Berlina to na letališču pozdravili predsednik čije Joenecke. V kratki izjavi za tisk je Schitz na letališču med drugim izrazil zadovoljstvo, da se nahaja v Jugoslaviji, kjer »vzhodna politika* kanclerja Brandta uživa veliko razumevanje. Med bivanjem v Beogradu se bo delegacija zahodnega Berlina seznanila z razvojem in prometom Beograda, delovanjem raznih organizacij in se z zastopniki Beograda možnosti sodelovanja vse vhode za olimpijsko naselje Oblasti so baje pripeljale na kraj terorističnega atentata tudi nekaj ostrostrelcev, ki so jih razmestile na raznih mestih naselja. Doslej pa oblasti niso iz previdnosti sprejele nobenega ukrepa, da bi s silo zajele atentatorje, ker Imajo tl v rokah izraelske talce. Zato so ubrale pot pogajanj s teroristi. Poveljnik miinchenske policije je izjavil, da so nemške oblasti ponudile teroristom neomejeno vsoto denarja, če osvobodijo talce. Palestinski teroristi so to ponudbo Po zadnjih vesteh, ki so prišle lz MUnchna okrog 1. ure ponoči, je zahodnonemški policiji uspelo osvoboditi vse izraelske talce, ki so jih zajeli palestinski teroristi v olimpijskem naselju. Po istih vesteh je do osvoboditve prišlo na vojaškem letališču Furstenfeldbrucku, kjer je prišlo ob prihodu helikopterjev s teroristi in talci do streljanja med Palestinci in zahodnonemško policijo. Zahodnonemška televizija je sporočila, da je devetim izraelskim talcem med streljanjem na letališču uspelo zbežati iz rok teroristov. Policija v Miinchnu pa je izjavila, da so bili trije teroristi ranjeni, da se je eden sam ubil in da je petemu uspelo zbežati. To so zadnje fragmentarne vestt o današnjem tragičnem dnevu v Miinchnu, ki se je krvavo končal z osvoboditvijo vseh devetih talcev. Mednarodni olimpijski odbor je y. nočnih urah sklenil, da se bodo igre nadaljevale po predvidenem sporedu. zavrnili. Zanimiva je tudi vest, da je napovedovalec zahodnonemške televizije, ko je poročal o atentatu v olimpijskem naselju, dejal, da so zahodnonemške oblasti sinoči prejele sporočilo, da se pripravlja atentat. Napovedovalec je dejal, da so zaradi tega oblasti okre pdle varnost v naselju. Palestinski teroristi so danes zjutraj vrgli skozi okno stanovanja izraelske delegacije »sporočilo*, v katerem je med drugim rečeno: «Predrzno stališče izraelskega vojaškega režima in zavrnitev naših zahtev nas ne bodo odvrnile od našega humanega stališča ter od naših naporov, da najdemo pot za rešitev izraelskih talcev pod sledečimi pogoji: 1. Zvezna republika Nemčija mora izjaviti, da je pripravljena poslati izraelske ujetnike v kraj, ki ga bodo določile naše revolucionarne sile, ki so sedaj v olimpijskem naselju: 2. Zvezna republika Nemčija mora dati na razpolago našim Oboroženim silam tri ’etala za prevoz izraelskih ujetnikov in naših Oboroženih sil v treh skupinah, ki bodo ločeno odpotovale v še nedoločen kraj; 3. vsaka skupina bo odpotovala iz Munchna, ko bo prejšnja skupina prispela na določen kraj; 4. vsak poskus, da bi ovirali našo operacijo, se bo končal z likvidacijo izraelskih ujetmkov in krivda za to bo padla na Zvezno republiko Nemčijo; 5. ta ultimatum zapade čez tri ure (prvi ultimatum je zapadel popoldne, nakar so palestinski teroristi med pogajanji z zahodnonem-škimi oblastmi večkrat podaljšali ultimatum): 6. po zapadlosti ultimatuma bodo nase revolucionarne sile dobile u-kaz — če bo naša zahteva po zapustitvi nemškega ozemlja zavrnjena — da uporabijo pravično revolucionarno silo in da strogo kaznujejo voditelje izraelskega vojaškega stroja in predrznost Zvezne republike Nemčije*. Pozneje so sporočili, da so palestinski teroristi podaljšal: ulti- matum do 21. ure po italijanskem času in v glavnem ponovili omenjene zahteve Zahodnonemška komisija pod vodstvom zveznega notranjega ministra Genscherja je nocoj nadaljevala pogajanja s palestinskimi te- (Nadaljevanje na 6. strani) f 'U. * v lli <<3) Zahodnonemški notranji minister Dietrich Genscher (tretji z leve) se pogaja z zakrinkanim palestinskim teroristom DANES NAPOVEDANA SEJA VLADE Mrzlična Andreottijevaposvetovanja z ministri Možna kompromisna rešitev za barvno TV Sindikalist Scalia v razgovoru s časnikarji o četrtkovem srečanju s predsednikom vlade RIM, 5. — V predvidevanju na jutrišnjo sejo vlade je predsednik ministrskega sveta Giulio Andreotti imel več ločenih srečanj s posameznimi ministri. Tako se je najprej srečal z ministrom za reformo državnega aparata sen. Ga-vo. Razpravljala sta o položaju »vrhov* birokracije, ki se puntajo zaradi sklepa nadzornega odseka računskega dvora, ki ni sprejel dekreta o staležih in dohodkih visoke birokracije. Organizacije, kakor je «Dirstat» zaenkrat še ne grozijo s stavko, pač pa izseljujejo vlado, naj izjavi, da je sklep računskega dvora (oziroma nadzorne sekcije protiustaven in da ga mora računski dvor še enkrat pregledati in — seveda — odobriti. Ni še znano, kakšno je stališče, ki ga bo zavzela vlada do tega delikatnega vprašanja (zanj je zainteresiranih le malo visokih državnih funkcionarjev, glede katerih je splošno mnenje, da prejemajo pretirano visoke dohodke), zdi se pa, da bo vlada posredovala le v korist občinskih tajnikov, katerih položaj je zares dramatičen. Za njim je na daljši razgovor prišel k Andreottiju minister za prevoze, poslanec Gioia. Očitno je, da sta se pogovarjala predvsem o stališču vlade do eksperimentalnega uvajanja barvne televizije v Italiji in polemik, ki so nastale s tem v zvezi. Uradno sporočilo, ki ga je posredovala tiskovna agencija ANSA ne omenja rezultata pogovorov. Pač pa daje misliti izjava socialdemokratskega tajništva, ki se je prav tako sestalo na predvečer vladne seje. V tiskovnem sporočilu, ki so ga izdali, ugotavljajo socialdemokrati, da bo »vprašanje ugodno rešeno* in pri tem omenjajo »pozitivni prispevek PSDI*. Znano je pač, da so socialdemokrati zagovarjali sistem PAL, minister Gioia pa SECAM, razgovarjala o ... itvenih organih tržaških političnih strank. Stališču pokrajinskega Olimpijske igre v Miinchnu so včeraj doživele nepričakovan in tragičen dan. Skupina petih palestinskih teroristov je ob zori, o-borožena z avtomatskim orožjem, vdrla v spalnice izraelske delegacije v olimpijskem naselju. Takoj ob vdoru so teroristi začeli streljati in ubili dva Izraelca. Palestinski komandosi organizacije očrni september« so zajeli devet Izraelskih talcev, ostalim Izraelcem pa je uspelo zbežati. Tragični teroristični dogodek je obsodila vsa svetovna javnost. Olimpijske igre so bile prekinjene vsaj do pogrebnega obreda dveh žrtev, ki bo na olimpijskem stadionu ob navzočnosti najvišjih zahodnonemških predstavnikov in oblasti. Po celodnevnih pogajanjih so zahodnonemške o-blasti pristale na zahteve teroristov in jih odpeljali s helikopterji na vojaško letališče blizu Munchna ,od koder naj bi s tremi letali odpotovali s talci baje v Egipt. Na letališču je nenadoma prišlo do streljanja med policijo in terorifti. Policiji je uspelo o-svoboditi devet izraelskih talcev. Med spopadom so bili, po še nepotrjenih vesteh, trije teroristi ranjeni ,eden se je ubil sam in enemu je uspelo zbežati . Danes se sestane, po daljšem premoru in ostrih polemikah, Andreottijeva vlada, ki bo morala sklepati o nekaterih perečih vprašanjih. Med temi predvsem o-spornem preizkušanju sistemov barvnih televizijskih oddaj. Po mnenju tajništva PSDI, ki se je sestalo včeraj, bo vprašanje u-godno rešeno. Andreotti se medtem, v okviru mrzličnih priprav na sejo, imel ves dan vrsto zaporednih srečanj s pristojnimi ministri. Vsebina razgovorov ni znana. Na srečanje z vlado se resno pripravljajo tudi sindikati, ki grajajo sedanje gospodarske ukrepe proti draginji. Kot trdi Scalia (CISL), bi morala vlada ukrepati korenito: vzroki sedanje gospodarske krize so v sami strukturi družbe in rešiti jih je mogoče samo z reformami, za katere se borijo italijanski delavci. Vprašanje upravnih volitev je v ospredju razpravljanja v vod- vodstva PSDI, da morajo biti tržaške občinske volitve v letošnjem novembru, so se pridružili tudi socialisti in demokristjani. V tem smislu sta sa izrekli pokrajinski tajništvi obeh strank. Demokristjani so tudi svoj pokrajinski kongres prenesli na čas po volitvah, socialisti pa bodo o datumu svojega kongresa sklepali na sestanku 15. t.m. Znano je tudi stališče KPI, katere vsedržavno vodstvo se ja prav včeraj izreklo proti vsakršnemu o-dlaganju jesenskih upravnih volitev. Danes sta v Trstu na vrsti dva stavki: stavka v občinskem prevoznem podjetju, ki bo parelizi-rala mestne prevoze od 16. do 20. ure in ki jo je enostransko proglasila CISL, kljub nasprotovanju CGIL in Ull, ki sa dobro zavedata, da bo stavka povzročila neugodje le delavcem, ki se prav v tistem časovnem obdobju vračajo z dela, ter stavka tržaških delavcev in drugih uslužbencev mornariške stroke, ki so sklenili, da bodo zadržali v pristanišču od štiri do osem ur vsako ladjo last družb PIN. iz česar lahko sklepamo, da bo vlada zavzela kompromisno stališče, za katerega zaenkrat še ne vemo. Uradno sporočilo o srečanju med Andreottijem in Gioio omenja le to, da se bo 8 septembra sestala komisija za reformo RAI-TV. Z ministrom Sullom se je Andreotti pogovarjal o kompetencah dežel in okvirnih zakonih za prenos le-teh, z Gasparijem pa o zakonih za zdravstveno reformo in proti razpečevanju mamil. Socialdemokratsko tajništvo, kateremu je poročal tajnik Orlandi, ob prisotnosti bivšega predsednika republike Saragata, je med drugim obravnavalo tudi vprašanje zaposlitve v Italiji in draginje. V izjavi je, med drugim, rečeno, da so potrebni takojšnji in odločni ukrepi. Po seji vlade so predvidena tudi srečanja s predstavniki raznih kategorij V četrtek se bo Andreotti srečal s predstavniki sindikalnih zvez, ki mu bodo orisale stališče delavskega gibanja do perečih vprašanj italijanskega gospodarstva. Stališče sindikatov je v razgovoru s časnikarji orisal sindikalist Vito Scalia (CISL). Dejal je, da bodo najprej poslušali, kaj bo povedal Andreotti. Sindikati pričakujejo, da ima vlada svoj načrt in da je pripravljena sodelovati pri korenitem reševanju odprtih vprašanj, ki tarejo družbo v celoti. Glede draginje in upadanja zaposlenosti je Sca-iia poudaril, da so potrebni odločni ukrepi pri samih osnovah. Zamrzovanje cen v malih trgovinah ne spreminja položaja: nasprotno ga še zaostruje. Država mora poseči v labirint posredovanja in trgovskih špekulacij, presekati mora sistem iskanja pretiranih dobičkov, podpreti sodobnejše poti, kot so konzumno zadružništvo. Vlada nosi tetke odgovornosti, saj je sama dala spodbudo za podražitev v trenutku, ko je sprejela znane ukrepe o telefonskih tarifah. Nasprotno bi bilo treba zamrzniti cene javnih storitev in pospeševati družbene investicije, razširiti notranji trg, skratka izvesti korenite družbene reforme, za katere so se delavci borili dolga leta. Gospodarska kriza, kateri smo priča, skupaj z inflacijo in dejansko devalvacijo lire so posledica politike zavračanja reform, je zaključil Scalia. Dejal je še. da so sindikati že dalj časa opozarjali na resnost položaja, a jih politične sile niso hotele poslušati. »Prevzeli smo vlogo nepoklicanih nergačev*, je de jal, »danes pa moramo ugotavljati, da smo imeli prav. Kriza ni gospodarska, temveč predvsem družbenega in političnega značaia*. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiniiiiiiiiiiumiiiiiiniiiiiitTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiniiimiiiiiMiaiuii« NA ZBOROVANJU V REŠKI LADJEDELNICI «3. MAJ» Odločen govor Tita proti nacionalizmu in pojavom neupravičenega bogatenja Razgovori predsednika izvršnega sveta SFRJ Bijedicaz etiopskim premierom Woldejem (Od našega dopisnika) REKA, 5. — Predsednik Tito je v razgovoru s predstavniki delovnih kolektivov opozoril na potrebo povečanja razredne budnosti in strnjenosti proti vsakršnemu pojavu nacionalizma, ki je — po Titovih besedah — glavni sovražnik socia lizma. »Mi ne zanikamo narodnosti*. je poudaril Tito, »nasprotno želimo, da se vse pozitivne pridobitve iz zgodovine naših narodov še naprej negujejo in prispevajo k skupnim pridobitvam socialističnega razvoja*. Tito je govoril predstavnikom delovnih kolektivov v reški ladjedelnici <3. maj*, potem ko je v kvarnersko mesto dospel z Brionov. Delavci so njegov iskren in oster govor navdušeno podprli s ploskanjem. Tito je med drugim opozoril na dejstvo, da je bilo jedro hrvaškega nacionalističnega gibanja razbito, da pa položaj na Hrvaškem še zda-leka ni normaliziran. Mnogo je še težav, kajti zavedati se moramo — je dejal — da gre za razredni boj, ki ga moramo izpeljati do konca. Tito je omenil tudi proces proti zagrebškim študentom. »Malome-ščani radi jočejo, če je kdo obsojen, toda mi moramo nadaljevati boj za razvoj našega samoupravnega socializma in ne moremo postopati drugače z onimi, ki ga skušajo zavirati.* Tito je nadaljeval rekoč, da so drugje za po dobne dogodke padale glave, ljud.ip so morali dolga leta v zapore. V Jugoslaviji ne bo tako. Moramo pa osamiti tiste, ki bi radi nadaljevali boj proti nam. Osamljen bo na ustrezen način, ker drugače ne more biti. Težave delajo v Jugoslaviji tudi tehnokrati, katerim je treba pripisati krivdo za ponavljajoče se pojave prekinitev dela v podjetjih O dogajanju v podjetjih, je dejal Tito, morajo odločati delavci sami. Direktorji in tehnokrati naj delavcem predlagajo svoje rešitve, o njih pa naj odločajo delavski sveti, brez ovir. Tito je nato govoril o Zvezi ko munistov, o kateri je dejal, da ni zadovoljen. Treba jo je očistiti. ZK je tista, ki mora usmerjati gradnjo socializma in biti mora sposobna, da prepreči odklone ali poskuse, da se zavre naš razvoj. Žal so v zvezi komunistov tudi ljudje, ki ne spadajo vanjo. Bolje bi bilo, če bi jo sami zapustili, preden jih bomo izključili, je poudaril Tito in izrazil mnenje, da je treba ZKJ okrepiti z mladino, predvsem iz delavskih vrst. Zavzel se je za neizprosen nastop proti špekulacijam, nepoštenim transakcijam s tujino in neopravičeni bogatitvi. Odvzeti je treba tem ljudem nakopičeno bogastvo. Povečati bo treba nadzor nad posli s tujino, da se prepreči nalaganje zasebnih kapitalov. v tuje bankp Naj nihče ne misli, da gre za diktatorske ukrepe, je dejal, čeprav je diktatura proletariata prej ko slej potrebna. Glede na vztrajne govorice in ugibanja o bodočnosti Jugoslavije »po Titu*, je jugoslovanski predsednik dejal: »Mnogi se, po tujem tisku, sprašujejo, kaj se bo zgodilo, ko bom odšel. Toda vprašaj mo se: kaj sem torej naredil, kaj smo mi vsi naredili, da je usoda naše dežele odvisna od ene same osebe? Jugoslavija je trdna in uživa velik ugled v tujini. Zmagali smo v vojni, trpeli smo v boju. Danes so stotisoči borcev pripravljeni na neizprosen boj z nacionalizmom in razrednim sovražnikom. Velik ugled uživamo v tujini in ne bomo si ga zapravili zaradi neodgovornosti.* * • • BEOGRAD, 5. — V Beogradu so se danes pričeli uradni razgovori med delegacijo Jugoslavije in Etiopije pod vodstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča in predsednika etiopske vlade Aklilu Hab-te Wolde in njunimi sodelavcL V današnjih razgovorih, ki se bodo nadaljevali jutri, sta premiera preučila osnovna vprašanja nadaljnjega napredka jugoslovansko - etiopskega političnega. gospodarskega in znanstveno -tehničnega sodelovanja in aktualna mednarodna vprašanja, v katerih je ugotovljena enakost pogledov. Enakost pogledov je ugotovljena tudi glede politike neuvrščenosti in je pri tem poudarjeno, da je neuvrščenost važen element ohranitve svetovnega miru in napredka mednarodnih odnosov. Premier Wold je poleg tega obvestil Bijediča o dosedanjih rezultatih delovanja organizacij afriške enotnosti in o njenih bodočih akcijah. Pci preučevanju dvostranskega sodelovanja, je ugotovljeno, da gospodarski odnosi zaostajajo za rezultati političnega sodelovanja. Bijedič je s svoje strani obvestil svojega gosta o sklepih, do katerih so prišli jugoslovanski organi 'pri preučevanju tega. kaj bi bilo potrebno storiti za napredek gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave z Etiopijo v bodoče. TRŽAŠKI DNEVNIK POLITIČNE STRANKE SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE Socialisti in demokristjani za občinske volitve v jeseni Demokristjanu so svoj pokrajinski kongres odložili na čas po volitvah, socialisti pa bodo o datumu svojega kongresa odločali 15. septembra Vprašanje upravnih jesenskih voli- (terim je prikazal nujna vprašanja tev v Trstu je v ospredju razprav v tržaških političnih krogih. Doslej so se o tem izrekle v lokalnem okviru Italijanska socialistična stranka. Krščanska demokracija in socialdemokratska stranka, splošno stališče, veljavno za vso državo, pa je v Rimu zavzelo tudi vsedržavno tajništvo KPI. Vse te stranke soglašajo v zahtevi, da morajo biti jesenske volitve v določenem roku in da nasprotujejo vsakemu ponovnemu odlaganju volitev na kasnejši čas. O stališču, ki ga je deželni tajnik PSDI Lonza izrazil vsedržavnemu tajniku stranke Orlandiju glede tega, smo že poročali v preteklih dneh. Na svoji zadnji seji pa je o vprašanju volitev razpravljal tudi izvršni odbor PSI. Potem ko je vzel na znanje preložitev vsedržavnega kongresa na 9. november, je sklenil sklicati vodstvo za 15. september z nalogo, da skliče pokrajinski kongres ter sekcijske sestanke. Socialistični izvršni odbor je izrazil prepričanje — tako je rečeno v njegovem sporočilu tisku — da preložitev vsedržavnega kongresa ne bo vplivala na potek novembrskih upravnih volitev v Trstu, ki jih v nobenem primeru ne smejo preložiti. Izvršni odbor PSI je na svojem sestanku razpravljal tudi o gospodarskem položaju v Trstu in posebej še o porastu cen. Preučil je poročilo, ki so ga objavile sindikalne organizacije o gospodarskem položaju in se strinjal z analizo položaja, ki so jo podali sindikati ter podčrtal dejstvo, da je treba premostiti zapreke, ki zadržujejo gospodarski razvoj na šega mesta. Kar zadeva porast cen potrošniških dobrin pa so socialisti mnenja, da je mogoče najti rešitev samo v okrepitvi zadružnih struktur ter z reformo razdelitvenih metod: to pa je mogoče doseči s primemo politiko krajevnih ustanov in še zlasti dežele. Ukrepi, ki so jih sprejeli v nekakih mestih in pa Andreottijeva polii*!m. ki bi hotela dramatizirati položai. da bi prišlo do zamrznjenja mezd. pa so se izkazali kot neučinkoviti. Ob koncu je socialistični izvršni odbor izrazil zaskrbljenost spričo za ostritve fašističnih dejanj v Trstu ter oomisleke spričo negativnih rezultatov preiskav. Tržaški pokrajinski odbor KD pa je o volitvah razpravljal na svojem sinočnjem sestanku v palači Diana, na katerem je tajnik Coloni seznanil člane odbora z rezultati sestankov z vsedržavnim tajnikom KD ter z drugimi predstavniki stranke, ka- gospodarskega razvoja mesta. Dejal je — tako je rečeno v sporočilu tajništva, ki .je zasedalo pozno v noč — da je potrebno, da so volitve za obnovitev občinskega sveta v jeseni brez vsakih odlašanj ter izrazil upanje, da se bo tudi vlada kmalu izrekla v tern smislu. Člani pokrajinskega odbora so bili o nujnosti, da so volitve v jeseni, soglasni. Tajnik Coloni je nato predlagal, da bi preložili pokrajinski kongres na čas po volitvah. O tem vprašanju se je razvila delikatna diskusija, ki so se je udeležili po vrsti posl. Bologna, Franzil. Duva, Orlando, Chersi. Ritossa, Tombe6i, posl. Belci, Perini, D’Angleo, No-dari, Zanini in Benni. t*o odgovoru pokrajinskega tajnika so njegov predlog odobrili z ve- liko večino glasov: za predlog je glasovalo 18 članov, proti 7, vzdržalo se je 6 članov. Pokrajinski odbor je tudi odobril tajnikov predlog za takojšnjo izdelavo programa bodoče občinske u-prave ter za imenovanje komisije, ki bo sestavila kandidatne liste. Prihodnji teden se bo zato sestal tako mestni kot pokrajinski odbor. Na začetku seje je tajnik Coloni izrazil obsodbo tržaških demokristjanov spričo resnih dogodkov v Miinchnu, ki so v Trstu še posebej odjeknili zaradi nedavnega a-tentata na čezalpski naftovod. Coloni je obsodil vsako nasilje pri nas in v državi ter poudaril obvezo KD, da se bodo odločno borili proti sleherni obliki nasilja, ki zanika vrednost svobode ter omikanega sožitja. VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Zaključil se je tečaj o prevozih v EGS Včeraj se je na tržaški univerzi zaključil mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. V dveh tednih je v glavni dvorani tržaškega vseučilišča govorilo 20 profesorjev in izvedencev iz držav, ki so vključene v Evropsko gospodarsko skupnost in iz Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške, ki so zaprosile za sprejem v EGS. Predavatelji so razčlenili tehnične in gospodarske probleme, ki se porajajo pri raznih vrstah prevozov, od cestnih do železniških, od pomorskih do letalskih. Posebno pozornost so posvetili pre vozom v razširjeni gospodarski skupnosti. Na ta problem se je navezal dr. Wolf'gang Stabenovv iz Bruslja, ki je govoril o perspektivah gospodarske politike EGS do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav. Zadnji govornik je bil dublinski profesor Garret Fitzgerald, ki je član irskega parlamenta in podpredsednik irskega sveta za evropsko gibanje. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO! inuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiM PO SKLEPU SINDIKATA FENLAI CISL Drevi spet štiri ure brez avtobusov ACEGAT Akcija tržaških pomorščakov - Konferenca CCIL v Dolini Stavkovni odbor in vodstvo sindikata Fenlai - CISL sta sklenila oklicati za danes zvečer novo stavko na področju javnih prevozov, Stavke sindikata CGIL in UIL sicer ne odobravata in velja torej samo za člane CISL, ki pa so v občinskem podjetju v večini. Zaradi tega avtobusi v Trstu ne bodo vozili od 16. do 20. ure. Popolnoma razumljivo je, da bo tudi ta stavka uslužbencev ACEGAT močno prizadela predvsem tiste Tržačane, ki se vozijo z dela, saj je ura stavke tako izbrana, da bodo morali delavci industrijskih o-bratov (izmene se popoldne zaključijo ob 17. uri) in uradništvo (v glavnem se zaprejo uradi med 19. in 20. uro) peš ^ dlela. Prav to dejstvo je vzbudilo v krogih CGIL in UIL kritike in sklep, da se stavkovne akcije ne udeležijo. O možnostih za zaključek sindikalnega spora še vedno ni nobene vesti. CGIL in UIL pa sta že sklenili z upravo ACEGAT okviren sporazum o predujmih na poviške, ki jih bo predvidevala dopolnilna imiiiuiiuimimmnaiMiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiuiMuuiiiiiiiiiiii SESTANEK MED GRADBENIKI IN OBČINSKIMI FUNKCIONARJI zgradbe. De Luca je ob koncu zagotovil, da bo občinska uprava spoštovala nova zakonska določila, da bi podprla gradbeništvo, čeprav bo še vnaprej pazila, da se spoštujejo navedene zahteve. Važnost geoloških raziskav za varnost novih gradenj Deželni zakon z dne 17. julija leto*, ki olajšuje nekatere gradnje, je vsekakor vezan na jamstva v okviru urbanističnega zakona Javna varnost, varnost na delu, izdajanje gradbenih in lotizacijskih dovoljenj so bili glavni argumenti, o katerih so se razgovarjali občinski odbornik za urbanistiko, regulacijski načrt in tehnično prometno službo Antonio De Luca, ravnatelj občinskega tehničnega urada inž. Fauste Polacco, načelnik oddelka za urbanistiko arh. Maria Nassivera, predsednik združenja gradbenikov Ennio Riccesi in dr. Del Piero med predvčerajšnjim sestankom v tržaški občinski palači. Prva vrsta problemov je neposredno povezana z geološkimi značilnostmi našega področja, ki pogojujejo varnostne ukrepe pri gradnji novih stavb in tip strukture. Odbornik De Luca je v tej zvezi pohvalil resnost, s katero se je združenje gradbenikov lotilo tega problema, ko je odobrilo dokument, ki obvezuje vse tržaške gradbenike, da pred začetkom gradnje nove stavbe opravijo vsa geološka raziskovanja, ki jih zahteva projektant, da lahko pravilno formulira osnovne račune. To ima po mnenju občinskega odbornika zelo velik pomen tudi zaradi nedavnih dogodkov, ki so prisilili občinsko upravo, da je posredovala, da bi zavarovala občane pred nevarnostjo. Geometer Ennio Riccesi je nato obrazložil stališče gradbenikov do deželnega zakona štev 23 iz dne 9. aprila 1968. katerega je deželni svet delno spremenil in dopolnil z zakonom štev. 30 iz dne 17. julija 1972. Zakon urejuje poseg po domenjeni lotizaciji kot nadomestilo za podroben regulacijski načrt. Odbornik De Luca je dejal, da v bistvu soglaša s tolmačenjem gradbenikov pri ugotavljanju primerov, pri katerih se lahko uvede nova urbanistična zakonodaja, poudaril pa je, da je deželni svet odobril nov odlok, da bi poenostavil postopek za gradnjo novih stavb na zemljiščih, ki jih obdajajo hiše in so izven zgodovinskih središč. Možnost hitrejšega postopka pa ne sme preko jamstev, ki jih daje urbanistični zakon. Po mnenju občinskega odbornika za urbanistiko sta nujno potrebni privoljenji občinskega sveta in deželnega odbornika za urbanistiko pri izdajanju gradbenih dovoljenj, da se zajamči spoštovanje zakona. Zasebnik bo moral pri tem seveda plačati stroške za orimarne in sekundarno urbanizacijo sorazmerno z značilnostmi in velikostjo nove Podžupan Lonza obsodil atentat v Miinchnu Podžupan prof. Lucio Lonza je v odstotnosti župana Spaccinija, ki se mudi s tržaško delegacijo na Dunaju, izjavil, da tržaška občinska uprava kot tolmač splošnega zgražanja tržaških meščanov zaradi a-tentata palestinskih komandosov v Muenchnu, ki je prekršil olimpijskega duha bratstva in miru in spričo tragične spirale nasilja, ki se znaša nad nedolžnimi ljudmi in, kot v primeru atentata na tržaški naftovod, nad sredstvi socialnega in gospodarskega napredka, »izraža svojo obsodbo in potrjuje svojo vero v mimo mednarodno družbo, odprto sodelovanju in dialogu ter odločeno da obnovi sodišče, kot je bilo v Niirnbergu, proti tistim, ki nečloveško ogrožajo nezavarovana nedolžna življenja* Podobno obsodbo je spričo tega atentata izrekel tudi pokrajinski odbor PSDI. delovna pogodba. Sinoči se je končala stavka na drugem prevozniškem področju. Ob 21. uri so s tržaške postaje odpeljali prvi vlaki po koncu stavke železničarjev. Mimo pa je v pristanišču, čeprav napetost med pomorščaki in drugimi uslužbenci pomorskih družb narašča. V teku je namreč protestna akcija delavcev in drugih uslužbencev mornariške stroke, ki so sklenili, da bodo zadržali v pristanišču od 4 do 8 ur vsako ladjo, last družb PIN, se pravi družb z državnim kapitalom podjetja »Finmare*. Na ta način želijo opozoriti pristojne o-blasti v Trstu in v Rimu na dramatičen položaj tržaškega brodar-stva. Sindikati pomorskih kategorij zahtevajo namreč, naj vlada izpolni obljube, ki jih je zapisala v načrt CIPE iz lanskega poletja. Po vsej verjetnosti bodo prvo ladjo zadržali danes popoldne, ko bi morala odpluti ladja »Indiana* (last beneške družbe »Adriatica*), ki je namen jena v Grčijo in Libanon. Jutri bi morala iz naše luke odpluti ladja «Vivaldi» (last tržaškega Lloyda), ki je namenjena v Južno Afriko. Pozneje bi morale odpluti še nekatere druge ladje, med temi »Livenza*, ki je namenjena v Pakistan. V stanju pripravljenosti so tudi uradniki tržaškega Lloyda. Napovedali so namreč, da bodo stavkali v trenutku, ko bodo delavci zadržali prvo ladjo. Lahko se tudi zgodi, da bodo uprizorili poulično manifestacijo. Na sindikalnem področju velja zabeležiti še mrzlične priprave za pokrajinsko konferenco sindikalnih voditeljev CGIL, ki bo prihodnji torek v dvorani prosvetnega društva »Valentin Vodnik* v Dolini. Sestanka se bodo udeležili člani vodstva pokrajinske delavske zbornice in voditelji posameznih strokovnih organizacij. Razpravljali bodo o trenutnem gospodarskem položaju in pripravah na jesenske sindikalne spopade. Druga točka dnevnega reda zadeva uresničevanje sklepov o federativni ureditvi sindikalnega gibanja v Trstu. Ni treba posebej poudarjati, da je bila sindikalna enotnost v našem mestu, zaradi zgodovinskih razlogov, vedno trd oreh in da se je zanjo zavzemala dosledno samo CGIL. Zato pa je tembolj zanimivo vedeti, kakšni so predlogi, ki jih bo konferenca izoblikovala Na tretjem mestu je že življenjsko vprašanje nujnih nastopov tržaškega delavstva v obrambo zaposlitve in gospodarstva v Trstu sploh. Po enotnem dokumentu, ki so ga izdelali kovinarski sindikati CGIL, CISL in UIL, je sedaj pač vrsta na delavskih zbornicah, V zvezi s tržaškim pristaniščem Lonza se je sestal z B. Pittcrmannom Tržaški podžupan prof. Lucio Lonza in odbornik De Gioia sta se včeraj sestala s predsednikom socialistične internacionale Avstrijcem Brunom Pit-termannom. Med srečanjem je podžupan Lonza prikazal predsedniku socialistične internacionale nujnost, da posreduje pri pristojnih avstrijskih oblasteh, da bi se sosedna republika posluževala tržaškega pristanišča za svoje trgovske zveze s prekomorskimi deželami. V zvezi s tem se je prof. Lonza zavzel tudi za načrt o ustanovitvi avstrijskega trgovskega brodov-ja. Če hi ta načrt uresničili, bi se avtomatično tudi povečal blagovni promet tržaškega pristanišča. Obenem je podžupan Lonza obljubil, da bo posredoval pri družbi Finmare za okrepitev pomorskih prog, ki imajo svoje izhodišče v tržaškem pristanišču. Kraški teden danes Ob 17.00 odprtje Kraške hiše. Ob 17.00 odprtje osmič. Ob 20.30 koncert godbe na pihala «V. Parma* iz Trebč. Gastronomski natečaj: danes sodeluje v gastronomskem natečaju restavracija Križman v Velikem Repnu z naslednjim menujem: pršut, sir, jota, sirkova kaša, ječmen, juha z domačimi rezanci. Telečji žvacet z ajdovo polento, domače klo. base, telečja pečenka, pohan piščanec, sladko zelje v kozici, krompir v kozici, repa v kozici, krompir v solati, zelena solata, fižol, kislo zelje, kuhani štruklji, potica. KKAŠKI TEDEN V ZNAMENJU STAROŽITNOSTI Kino SINOČI SO NA REPENSKEM TRGU PELI CEPCI IN SE VRTELI KOLOVRATI Prikaz starih običajev je spremljalo veliko ljudi, pa tudi gostilne in osmice so bile polne V Repnu so sinoči ponovno zape- ' li cepci, ki so med starejšim, občinstvom vzbudili stare spomine na dobo, ko so tudi sami sodelovali pri žetvi in mlačvi, mlajšemu ob- j činstvu pa sta dve skupini mlati- j čev (pravzaprav so bile tri skupi- : ne) pokazali, kako se je tudi pri j nas še pred nekaj desetletji mlatilo žito, ko svet še ni bil tako mehaniziran. Mlajše občinstvo se je moglo sinoči spozriati tudi s «pinjo» in kolovratom in videti, kako so nekoč na kmetih delali maslo in predli volno, nekoč, še pred nekaj desetletji, ko je bilo «kupovno blago» še bolj malo v rabi in je kmet pridelal in izdelal doma vse, kar je le mogel. Pred napovedano uro se je na glavnem trgu v Repnu zbralo veliko ljudi, v glavnem domačinov, pa tudi ljudi iz mesta in iz ostale tržaške okolice. Ob določeni uri je skupina domačih mlatičev pripeljala na vjugno* voz. odkrito povedano voziček žita in zložila snope na pripravljen as j alt, hkrati pa pripravila še ostalo orodje in sicer rešeto oziroma rehto ,vejenco, in seveda cepce. Romano Purič — Muhčev, Ninko Škabar — Zajčev in Ninek Guštin — Kovačev so prijeli za cepce m začeli mlatiti žito. Občinstvo je kar strmelo in ko sta se nekajkrat dva batiča »križala*, je iz občinstva priletela kaka pikra, toda mlatiči so se kmalu «ujeli» in mlačev se je nadaljevala v ritmu, kot poje znana slovenska pesem. Od časa do časa so se mlatiči za trenutek oddahnili in tedaj je romala iz rok v roke majolika. Ko se je prva skupina mlatičev upehala jo je pri mlačvi zamenjala druga skupina. Mario Tavčar — žeštkov, Emil Škabar — Žejen in Karlo Lazar — Gr-gurjev so z mlačno potegnili do južine, ki jim jo je v velikem jer-basu prinesla gospodinja. Južina je bila obilna in dobra. Okoli zvrhane sklede kislega zelja in klobas je posedlo šest oznojenih mlatičev, ki so se sproti odžejali s požirkom odličnega belega vina. Vtem ko so mlatiči krepko zajemali v skledo, so ob splošnem ploskanju občinstva prijele za cepce štiri priletnejše domačinke, ki so zelo nazorno pokazale, da jim cepec ni tuj. Mlatile so strumno in živo, da je pri nekem cepcu odpovedal jermen in je betica ostala v slami. Ko so se mlatiči okrepčali ob skledi, so ponovno prijeli za cepce in tokrat so jim cepci še bolje peli, pa čeprav je en mlatič tolkel *v nic», dva pa *v pravo*. Sledilo je vejanje žita-in resnici na ljubo zrnja ni bilo niti za po-lovnjak. Toda sinoči smo v Repnu bili priča enemu izmed najpristnej- Predsednik zadruge »Naš Kras* Egon Kraus otvarja 5. kraški teden ših in najlepših opravil iz življe- i Kraški teden torej opravlja svojo nja naših očetov in dedov. Da naš i vlogo obujanja starih običajev. Ob-človek še vedno ceni in upošteva I činstvo, ki ga ni bilo malo, doka- svojo preteklost, je sinoči dokazalo občinstvo, ki je mlatiče sprejelo s ploskanjem in jim v njihovem delu sledilo do zadnjega. Imeli smo vtis, da bi bil še marsikdo prijel za cepec oziroma za roč, da bi preizkusil, koliko mu je še tega ostalo iz mladih let. Mlajše občinstvo pa kljub sodobni mehanizaciji vidi v tej preprosti mlačvi nekaj, kar je povezano tudi z njegovo,to je z našo ggodovino. Starejše in še posebej mlajše občinstvo se je po končani mlačvi zbralo okoli odra na trgu, kjer sta Ida Škabar — Batkova in Štefanija Škabar — Koninkna pokazali, kako se prede volna. Kolovrat se je sinoči v Repnu ponovno zavrtel. Marija Škabar — Jemačeva pa je pokazala ,kako se v pinji mleko spreminja v maslo. Za uro dve smo se sinoči vrnili v desetletja nazaj in bilo je lepo. zuje, da mu to ugaja. Gostinci v Repnu in bližnjih vaseh pa so lahko zadovoljni, kajti povsod je bilo precej gostov, še največ v repen-ski osmici. Za danes napovedujejo v Repnu koncert. Igrala bo trebenska godba. Svečano odkritje SPOMENIKA PADLIM v NOB v Prebenegu bo v nedeljo, 10. septembra 1972 ob 16. uri. Pri kulturnem sporedu sodelujejo poleg recitatorjev pevski zbor Valentin Vodnik in godba iz Brega. Vabljeni! Odbor za postavitev spomenika PREBENEG ........................ m fmiillllliiiiiliiiiiiiiiniimiiii, itinnu,, im mim NERAZČIŠČENO VPRAŠANJE: LADJA ALI LETALO... «Hovercraft» se je pokazal toda v Lignano ni odletel... Izdaja dovoljenja za njegovo uporabljanje se vleče že od aprila, ker ne vedo, kam naj ga uvrstijo Včeraj popoldne bi morali seznaniti predstavnike oblasti in tiska z značilnostimi novega plovila, ld bo s prihodnjo turistično sezono povezovalo Trst in Lignano. Gre za »hovereraft*. plavilo, ki drsi na vodi na dveh zračnih blazinah in ki ga v Veliki Britaniji že dalj časa uporabljajo, še zlasti za prevoze čez Rokavski preliv. Na sporedu je bila poskusna vožnja do Ligna-na in nazaj. Na pomolu pri ribarnici se je zbralo dokajšnje število novinarjev, predstavnikov oblasti, med katerimi naj omenimo prefekta Abbresdo, podpredsednika deželnega sveta Pittonija in odbornika Stopperja, predsednika pristaniške niiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiMiiiHiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii PO PODATKIH DEVINSKO-NABREŽINSKE TURISTIČNE USTANOVE Znatno več turističnih nočitev v letošnjih prvih sedmih mesecih Število turistov je še zlasti visoko v zasebnih sobah in kampingih - Kaj bo, ko bodo spremenili Sesljan v elitni turistični center in zaprli obmorski kamping? Nacistični znaki na židovski šoli Fašistični izzivalci so se iz okolice pomaknili v mestno središče. Potem, ko so pomazali s kljukastimi križi občinsko hišo in dvojezične napise v Dolini, skrunili spomenik padli partizanki Al mi Vivoda, vrgli bombo na sedež KPI in z grozilnimi in sramotilnimi protislovenskimi gesli pomazali stene v Bazovid, so se sedaj spravili na židovske zgradbe v mestu. Najprej so s kljukastimi križi pomazali stene sinagoge, preteklo noč pa še zunanji zid enotne srednje šole židovske skupnosti v Ul. del Monte 3. Na kraj fašističnega junaštva (pojavlja se seveda v varstvu teme) so sicer prišli agenti letečega oddelka kvesture in agenti znanstvenega oddelka pobrije ter funk-rionarji političnega oddelka kvesture ter uvedb preiskavo, toda za sedaj še brez pozitivnih rezultatov. Po podatkih devinsko - nabrežinske, Jav: poprečno število nočitev na po-turistične ustanove je bilo v prvih sameznega turista v raznih hotelskih sedmih mesedh letošnjega leta 88.6051 obratih se je zmanjšalo. Medtem ko nočitev turistov v raznih krajevnih gostinskih obratih. Tu so vključeni hoteb, moteli, zasebne sobe in apartmaji. kampingi itd. V istem obdobju lani je bilo 62.295 nočitev in je torej število precej naraslo točneje za 26.310 enot. Samo julija meseca, saj |e največji dotok turistov prav v mesecih julij in avgust, je bilo skupno 42.004 turističnih nočitev, lani pa v Istem mesecu 30.934. če pogledamo kakšno je bilo razmerje med številom turistov iz Italije ter tistih iz drugih držav,1 vidimo, da je bilo 53.180 nočitev italijanskih turistov ter 35.425 nočitev turistov Iz inozemstva, lani pa je bilo razmerje v korist Italijanov znatno slabše: 33 tisoč 701 nočitev ital. turistov ter 28 tisoč 584 nočitev turistov iz inozemstva. Povečalo se je število ital. turistov, ki so prenočevab v raznih hotelskih obratih, k čemur je očitno pripomogla otvoritev novega motela A GIP v Devinu. Sobe so sicer dokaj drage, turisti pa prespijo po večini samo eno noč na poti v Jugoslavijo ali na povratku iz nje. Motel AGIP je povzročil tudi drugi zanimiv po- je lani znašalo 2,51 na posameznega turista, je letos padlo na 2,28. Kako si lahko razlagamo ta pojav? Prav v tranzitnem značaju turističnega prometa, ki je povzročil motelski objekt na avtocesti. Turistov je bilo na splošno več v lzveniiotelskih objektih — kampingih, zasebnih sobah itd. V prvih sedmih mesecih so v teh objektih zabeležiti 56.570 nočitev, medtem ko je bilo nočitev v hotelih 32.05. V ustreznem obdobju lani je bilo 36.443 nočitev v kampingih in zasebnih sobah, 25.852 pa v hotelih. Nočitev italijanskih turistov je bilo letos v izvenhotelskih objektih 35.718, tujih pa 20.852. Zakaj guvorimo vedno o nočitvah? število turistov je jasno bilo precej nižje, statistike pa izkazujejo tako nočitve kot prisotnosti. Zelo visoko število nočitev v izvenhotelskih objektih si lahko razlagamo, razen s tem, da je za turista mnogo bolj poceni prenočiti v zasebni sobi, kot v hotelu, tudi s prisotnostjo obmorskega kampinga v Sesljanu, kjer Ja — kot znano — mnogo Tržačanov skoraj stalno naseljenih, vsaj v poletnih mesecih. Kljub temu pa je razveseljivo dejstvo, da se število turističnih nočitev v devinsko - nabrežin-ski občini Iz leta v leto dviga, še zlasti Je visoko število italijanskih turistov. Vebk porast prodaje prikolic v zadnjih letih ni tuj temu povišanju italijanskih turistov. Vprašanje je. kaj bo v prihodnjih letih, ko bodo spremenili Sesljan v središče za elitni turizem, število prostorov v kampingih se bo znatno znižalo, saj bodo tam, kjer je sedaj obmorsko šotorišče, zgraditi številne turistične objekte ki po vsej verjetnosti poprečnemu Italijanskemu turistu ne bodo dostopni. Zato bi bilo zelo dobro, da se ljudje v Sesljanu, Devinu. Vižovljah organizirajo ter uredijo čimveč zasebnih sob in stanovanj za oddajanje, saj zato lahko dobijo znatne podpore (kritje polovice stroška do največ milijona lir) od deželnega odbomištva za turizem. Vse potrebne informacije morajo posredovati turistične ustanove. Kaže, da bo turistov vedno več, hotelske storitve ne bodo poceni in se bo zato zelo verjetno število turistov, ki bodo iskali zasebne sobe, precej povečalo. ustanove dr. Franzila, poveljnika ' luke gen. Cittadinija ter lepo število radovednežev. Vsi so čakati, da se pojavi novo plovilo. In res, rde-čebeti »hovereraft* je res priplul, izkazalo pa se je, da še nima dovoljenja za prevoz potnikov. Kaže, da gre za težave, ki jih bodo premostili v kratkem, vendar je bila včerajšnja prva vožnja odpovedana. Predstavnika družbe Casanavi ing. Caso smo vprašati, kaj pomeni, da so čakati do septembra za predstavitev »hovererafta*, ko je turistična sezona že mimo. Dejal je. da čakajo na potrebna dovoljenja že od aprila, težave pa so v glavnem v tem. da je to prvo tovrstno plovilo v Italiji in ga ustrezno ministrstvo ni znalo kam uvrstiti, med ladje ali pa med letala. Zdi se čudno, pa je vendar tako: v Veliki Britaniji so »hovererafte* uvrstili med letala, saj »leti* med vožnjo približno poldrugi meter nad morsko gladino. Italijani so ga uvrstili med ladje ter je bil potreben dokaj dolg proces homologiranja. Kakorkoli že, prvo vožnjo so odpovedali, plovilo pa so le razkazati: notranjost je bolj podobna avtobusu kot plovilu, z dolgimi vrstami sedežev, na katerih bo lahko našlo prostor približno 70 potnikov. Pot med Trstom in Lignanom bo »hovereraft* preplul oz. točneje preletel v poldrugi uri, dosegel pa bo največjo hitrost približno 25 milj na uro. Koliko bo stal prevoz, še ne vedo. Plavajoči dok kmalu iz Trsta v La Spezio Plavajoči dok, ki ga gradijo v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, je skoraj povsem nared in računajo, da ga bodo še v tem tednu lahko odvlekli v La Spezio. Dok, ki so ga začeti graditi spomladi 1970. leta. bo lahko sprejemal na popravilo ladje do 130.000 ton nosilnosti. Naprava je dolga 265 metrov. široka skoraj 52 metrov in visoka 18,5 metra. Razdeljena je na 32 celic za balast, v katere bodo potiskali vodo. ko se bo moral dok potopiti, da bi sprejel ladjo na popravilo. Potisne črpalke, s katerimi je opremljen dok, bodo lahko opravile to delo v dveh urah in pol. Jutri bodo predvidoma pri- Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše tridimenzionalne slike Demetrij Cej. V »Kraški hiši* razstavlja fotoreporter Mario Magajna dokumentarne fotografske posnetke o kraških ohce-tih in raznih prireditvah. Šolske vesti Devinsko . nabrežinska občina je razpisala natečaj za poverjene učiteljice v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1972-1973. Natečaja se lahko udeležijo prizadete, ki imajo stalno bivališče v eni izmed občin tržaške pokrajine. Za informacije se lahko obrnejo na tajništvo občine. Memorial MIRE BANDI Prosvetni društvi »Tabor* z Opčin in «Vodnik* iz Doline vabita vse osnovnošolske otroke in učitelje, da ob svečanem odkritju spomenika padlim v Prebenegu počastijo spomin partizanske učiteljice Mire Bandi in tovarišic. Zbirno mesto v nedeljo, 10. septembra ob 15. uri na Trgu padlih za svobodo v Dolini, od koder krenemo peš do Prebenega. Včeraj-danes Danes, SREDA, 6. septembra LJUBA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34 — Dolžina dneva 15.02 — Luna vzide ob 5.02 in zatone ob 18.44 Jutri, ČETRTEK, 7. septembra MARKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 17,5, ob 19. uri 20,5 stopinje, zračni pritisk 1017,1 mb, stanoviten, veter 5 km na uro, severozahodni, vlaga 83-odstotna, padavine 2,1 mm dežja, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 20,7 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. septembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 63-letni Luigi Mezgec, 80-letna Luigia Dotta vd. Palutan, 64-letni Salvatore Sacco, 85-letna Maria Stefani vd. Faraguna, 79-letna Marija čok, 70-letni Rodolfo Simeoni, 72-letni Giulio Marengo, 82-letni Simeone Mi-cheli, 67-letni Giuseppe Morgan, 31-letna Maria Grazia Besednja por. Srebot. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, UL Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alla Salute, UL Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura štev. 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AUa Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce MIRAMARSKI PARK. Predstave či in zvoki*: ob 21.00 «Der K® sertraum von Miramare* v nerns ni; ob 22.15 »Massimiliano e Car-lotta* v italijanščini. Nazionale 16.15 «Gli artigli dello squar-tatore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.15-22.10 «11 diavolo a set« facce*. Carrol Baker in George 1 ton. Barvni film. Eden 16.30 «Frogs». Barvni film. K4' Millart, Sam Elliot. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 »The Eddie Chapman story» «Agli ordini del Ftihrer * servizio di sua maestA*. Ho®J Schneider in Yul Brynner. Bar*111 film. i E.vcelsior 16.15-22.10 «11 tuo vizio ^ una stanza chiusa e solo io .. chiave*, Edwige Fenech ta."®. Strindberg. Prepovedano mladini P00 18. letom. Ritz 16.30 «1 sette minuti che ri®' tano*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Agente 007 ThundJJ bali... operazione tuono*. Barvn* film. Sean Connery. . Impero 16.30 «Senza famiglia, J1. tenenti, cercano affetto*. VittoO Gassman in Paolo Villaggio. Bari®1 film. Cristallo 16.30 «1 quattro delTAve M»-ria*. Barvni westem film. . Capitol 16.30 »I due figli di Trto#**-Barvni film. Franchi in Ingras®8' Filodrammatico 16.30 «Sexfobia "Jf giungla sessuale*. Barvni film. *** povedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Gli occhi della noti®' Audrey Hepburn in Alan Arkm-Barvni film. Prepovedano mlad® pod 14. letom. . Vittorio Veneto 16.45 «Sadismo». Jagger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.30 »Pelle giovane*. A. Lynn. dar1® film. Prepovedano mladini pod letom. Ideale 16.30 «Addio Gamango* Moj. gomery Wood, Julie Nevvman in chel Rivers. Barvni vvestern f*1®: Astra 16.00 «Soldato blu*. Cand® Bergen. Peter Strauss in Pleasence. Barvni film. Pr-P0" dano mladini pod 14. letim Kino Opčine 19.00 »Zeppelin*. “ Sommer. pluli v Trst vlačilci ki bodo konec , Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giu tedna odvlekli dok v tirensko pri- j stizia, Trg LibertA 6, Testa d’Oro, UL stahišče. i Mazzini 43. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trs' GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Scena: SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: . BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDIčEVA Režija: . JANEZ VRHUNC V torek, 12. t. m. ob 21. url T Prosvetni dvorani »I. Gruden* v Nabrežini. V sredo, 13. t. m. ob 21. uri f Ljudskem domu v KRIŽU. V četrtek, 14. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU. V petek, 15. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v TRSTU. V soboto, 16. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI. V nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri J Prosvetnem domu na OPČINAH- ZA PREDSTAVO V KULTURNE^ DOMU IMAJO ABONENTI SSG 50% POPUSTA. Izleti SPDT organizira 17. septembra **, v Cerkno, kjer bo slovesna otvort šole - spomenika NOB. Po mož110 bo vzpon na Blegoš. .n Vpisovanje pri gdč. Norči v Geppa 9. Konzorcij pridelovalcev vin tri8^ občine — Križ priredi 10. sept®®? 0 izlet v Dobrovo (goriška Brda)-simo člane, ki se mislijo udele*1 da se javijo pri Egidiju Košut' Mali oglasi TAPETNIKE sprejmemo v slu**? Normalen delovni urnik, sobota jZ poldan prosta. Perizzi, Viale P nunzio 27/e. TAPETNIŠKE VAJENCE sprei"1* mo v službo. Normalen delovni nik, sobota prosta. Perizzi, viale P ^ nunzio 27/e. V počastitev spomina pok. Pertot por. čok darujeta Bjank* Vilko Batič 2000 Ur za PD čUfiP Katinara*. Namesto cvetja na grob pok. Maver iz Boljunca darujeta Ana Josip Bolčič 2.000 lir za ŠD Br<»- Ob 6. obletnici smrti nepozabnrif moža in očeta Josipa Albertija dari1 družina 5.000 Ur za Dijaško mati*®1 Preminula je naša draga Marija Pertot por. Čok Pogreb bo danes ob 15.30 Iz n® šnice glavne bolnišnice na katina pokopaUšče. Družine Čok, 4* Sedevčič ter ^ Trst, Lonjer, 6. septembra 1972 OB PRISOTNOSTI NflJVIŠJIH OBLASTI AVSTRIJSKE REPUBLIKE v Številno tržaško predstavništvo na odprtju dunajskega velesejma Gospodarsko delegacijo je vodil dr. Caidassi, mestno predstavništvo pa župan Spaccini - Prikaz tržaških gospodarskih dejavnosti V prisotnosti najvišjih oblasti avstrijske republike in zastopnikov o-krog dvajsetih držav, so v ponedeljek uradno odprli 51. mednarodni dunajski velesfjjem. Med najštevilnejšimi Prisotnimi zastopstvi je bilo tudi tržaško, katerega so sestavljali predstavniki gospodarskega, političnega in upravnega življenja našega mesta. Gospodarsko delegacijo je vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, v njej pa so bili še podpredsednik tržaškega Enotnega odbora za propagando Padoa, podtajnik trgovinske zbornice dr. Barison, glavni ravnatelj pristaniške ustanove dr. inž. Co-lautti, delegat linijskega pomorskega združenja Culot, delegat združenja špediterjev dr. de Polo, načelnik zunanjega oddelka trgovinske zbornice dr. Maurel, delegat ustanove za industrijsko cono dr. Paschi in glavni direktor Autovie Venete inž. Visintin. Med Predstavniki mestnih oblasti pa sta bila župan inž. Spaccini in podpredsednik pokrajine prof. Foschi. Tržaški odbor za enotno propagando, v katerem so zastopane trgovinska zbornica, pristaniška ustanova, ustanova za industrijsko cono, pokrajinska turistična ustanova, tržaški velesejem in pokrajinski center za produktivnost v Trstu, je zastopan na dunajskem velesejmu z lastnim stan-dom, ki je vključen v razstavni prostor naše dežele v okviru italijanskega paviljona. Velesejma se udeležuje 2342 avstrijskih in 1645 tujih podjetij iz trideset držav, od katerih jih je 16. med njimi tudi Italija, zastopanih s kolektivnimi razstavami blagovnega in informativnega značaja. Italija je s 172 podjetji druga po obsežnosti med inozemskimi razstavljavci za Zvezno republiko Nemčijo, ki običajno prevladuje na jesenskem dunajskem velesejmu. Spričo geo-ekonomske važnosti Dunaja v odnosih med Vzhodom in Zahodom, so uradno prisotne tudi države tržišča Comecon z lastnimi kolektivnimi razstavami. Tržaški paviljon prikazuje v obnovljeni obliki tradicionalne teme tržaškega gospodarstva. Enotni odbor za Propagando Trsta je osredotočil svojo razstavo po eni strani na diapozitive in fotografski material, po drugi strani pa na velik relief, ki predstavlja turistično področje med Bar-kovljami in Grljanom. V vrsti okenc so razstavljeni najpomembnejši elementi tržaškega gospodarstva: pristanišč« s svojimi napravami, industrijska cona, področje čistem naftovoda, Grandi Motor!, ladjedelniška industrija in pomorska dejavnost. Informacijski urad tržaškega paviljona razdeljuje gospodarskim operaterjem in o-biskovalcem publikacije z glavnimi podatki o tržaškem gospodarstvu in o amporiatal vlogi Trsta. Odbornik Verza sprejel skupino deželnih profesorjev Tržaški občinski odbornik za javna dela dr. Ugo Verza je včeraj zjutraj na županstvu sprejel skupino 50 profesorjev gradbenih ved iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se pripravljajo za habilitacijski izpit pod vodstvom inž. Carusa. Dr. Verza le .................................. VESTI Z ONSTRAN MEJE pozdravil profesorje v imenu žui>ana Spaccinija in tržaške občinske uprave. Med srečanjem je orisal vsa javna dela, ki so bila izvedena ali pa jih dokončujejo po naročilu tržaške občinske uprave. V gradnjo objektov javne koristi je občina v zadnjih petih letih vložila 30 milijard lir. Med temi objekti so tudi taki, kot je podmorski vodovod, ki so zahtevali visoko stopnjo tehničnega znanja projektantov in graditeljev. Ob koncu srečanja je odbornik za javna dela povabil profesorje, naj si ogledajo omenjene objekte. Goste so pri ogledu pospremili tehniki tržaške občine. Razpisano prosto mesto na trgovinski zbornici Trgovinska zbornica sporoča, da se bo 9. septembra nepreklicno zaključil rok za vložitev prošeni na javni natečaj za zasedbo enega mesta tehničnega pomočnika v izvršnem staležu pri ustanovi. Kandidat. ki bo zmagal na natečaju, bo zaposlen v kemično blagoznan-stvenem laboratoriju trgovinske zbornice. Zbornica ponovno opozarja, da morgjp imeti kandidati diplomo o apr »' jeni nižji srednji šoli. Razpis natečaja >e na vpogled v uradu za osebje pri trgovinski Zbornici. Pes ga je ugriznil Včeraj okrog 8.30 se je 67-letni Angelo Lenardon iz Ul. D. Chiesa 96 peljal s svojim motornim kolesom po Ul. S. Cilino proti Sv. Ivanu. ko ga je med kratkim postankom pri trgovini z .jestvinami »Bachi* ugriznil pes. Lenardon se je šele dve uri kasneje sam javil v bolnišnici, kjer so mu bolničarji razkužili rano na levi nogi in ga poslali domov s prognozo okrevanja v približno 10 dneh. Zaradi odrgnin po obrazu in vratu se bo 23-letni Raimondo Loka-tos iz Ul, della Tesa 2 moral zdraviti doma od 5 do 1 dni. Moški je povedal, da se je prejšnjo soboto udeležil festivala lista »Umta* na Pončani in se ga dokaj napni. Ko ga je imel precej pod kapro, _ se je sprl in stepel z drugimi moškimi in se tako ranil po obrazu. Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA POMEMBNA UKREPA ZA LJUDSKE GRADNJE Ponovno financiranje zakona št. 27 za nakup ljudskih stanovanj Na svoji zadnji seji, ki ji je predsedoval predsednik Berzanti, je deželni odbor odobril pomembna u-krepa na področju ljudskih gradenj. Gre predvsem za zakonski osnutek, ki ga je predložil odbornik za javna dela Masutto, in s katerim bodo {»višali na 400 milijonov lir, za sedanjo pwslovno dobo, šestmesečne pxxip>ore tistim, ki nameravajo sami ali pa združeni v zadrugah, zidati ljudske in cenene stanovanjske hiše. Ukrep ponovno financira in nekoliko spreminja ter dopolnjuje deželni zakon št. 27 iz leta 1967. ki ima namen {»omagati majhnim varčevalcem, ki nimajo možnosti kupiti stanovanje z lastnimi sredstvi. Novi ukrep deželnega odbora sodi v okvir gradbene politike, ki jo vodi deželna uprava, ki se zaveda, da je lastno stanovanje prva družbena storitev, do katere imajo ppravico delavci in njihove družine. Zakon št. 27 je naletel od same odobritve na vsestransko odobravanje pripadnikov tistih družbenih razredov, katerih cilj je kupiti lastno stanovanje, kljub nizkim prejemkom. Do 16. avgusta je prispelo na deželno odborništvo za javna dela 6.851 prošenj, od katerih je posebna komisija preučila 5.800. Do tistega datuma je dežela ugodila 2.133 prošnjam za posojilo, kar znaša skoraj 300 milijonov lir. Drugi ukrep, ki ga je sprejel deželni odbor in ki ga je predložil odbornik za urbanistiko De Carli, zadeva razdelitev vsote 300 milijonov lir med avtonomnimi ustanovami IACP iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona za gradnjo ljudskih stanovanj, kot to predvideva zakon št. 43 iz leta 1970. Podpora bo omogočila gradnjo 465 stanovanj, ki bodo stala 4 milijarde lir. Tržaški ustanovi IACP so dodelili 84 milijonov lir (130 stanovanj, strošek milijarda in 120 milijonov), videmski ustanovi bo šlo 90 milijonov (140 stanovanj, skupni strošek milijarda in 200 milijonov lir), p»r-denonski ustanovi 81 milijonov lir) ter goriški IACP 45 milijonov lir podpjore za zgraditev 70 stanovanj, ki bodo veljala 600 milijonov lir. Seja obalnega odbora Zveze borcev v Kopru Priredili bodo razprave o novem osnutku zakona o invalidskem m pokojninskem zavarovanju - Organiziran obisk proslav na Ljubelju, v Cerknem m v Buzetu Te dni Je bila v Kopru seja o-ialnega odbora Zveze združenj borcev NOV, ki jo je vodil predsed-nik tov. Alojz Morel. Seje sta se u-deležila Maks Vezovnik, sekretar obalne konference SZDL, in Dušan Perne, predstavnik zavoda za socialno zavarovanje iz Kopra. O-bravnavali so vprašanje organizacije razprave o osnutku zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je sedaj v javni razpravi ter priprave za udeležbo na proslavah na Ljubelju, v Cerknem in v Buzetu. Sklenili so, da bodo v organizacijah ZB v Piranu, Izoli in Kopru organizirali posebne razprave o osnutku zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. K obravnavi tega vprašanja bodo px>leg članov občinskih odborov, predsednikov in tajnikov združenj borcev N OV — [»vabili še repnibliške poslance obalnega območja in predstavnike zavoda za socialno zava-vanje iz Kopra ali Ljubljane. V razpravi so člani obalnega odbora ZB ugotovili, da predloženi osnutek zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ne predvideva nobenih sprememb za u-deležence NOV, razen priznanja enakih pravic udeležencem grške partizanske vojne, za tiste borce, ki so [»stali državljani SFRJ. Znano je namreč, da so občinski odbori ZZB NOV. občinske skupščine in odbori prekomorskih brr gad iz primorskih občin predlagali dopolnitev zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, t.j. da bi priznali enake pravice udeležencem tujih odporniških gibanj, kot rim skupinam jug. državljanov, ki so pwed vstopom v NOVJ bili v zavezniški vojski in v njej delali za cilje NOB. V razpravah o osnutku zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju bo tekla beseda tudi o nekaterih drugih vprašanjih ki se nanašajo na udeležence NOB, tako na primer vprašanje reševanja posebne delovne dobe za nekatere skupine internirancev in še zlasti obravnava vprašanja prisilnega dela, kamor so nemški okupatorji pošiljali naše ljudi, itd. Glede udeležbe na jesenskih Proslavah so člani obalnega odbora ZZB NOV bili mnenja, da je treba zagotoviti organizirano udeležbo na proslavah na Ljubelju v Cerknem in v Buzetu čim večjemu številu ljudi. Tako bodo organizirali pre voze z [»sebnimi avtobusi z obalnega območja, ki bodo vozili 10. septembra na osrednjo proslavo nekdanjih internirancev, zap»mikov in dep»rtirancev, ki bo na Ljubelju. Prav tako bodo vozili p»sebni avtobusi iz Pirana, Izole in Kopra na proslavo 17. septembra v Cerkno. Prijave za avtobusni prevoz in udeležbo na proslavah na Ljubelju, v Cerknem in v Buzetu (v Buzetu bo proslava 21. septembra) sprejemajo vse krajevne organizacije SZ DL, združenja zveze borcev NOV, občinska in obalna vodstva SZDL in ZZB NOV. Nekatere organizacije ZZB NOV bodo krile del prevoznih stroškov svojim članom. Na koncu seje so se pogovorili še o izvedbi letnih konferenc združenj borcev in pa občinskih skup ščin ZZB NOV, ki naj bi bile zaključene do konca januarja prihod Finančno nadzorništvo objavilo navodila za IVA Tržaško finančno nadizoimištvo je objavilo glavna navodila, katerih se bo treba držati pri uvajanju novega davka na dodatno vrednost IVA pri nakupu proizvodov za u-skladiščenje ali proizvodnjo. V zadnjih časih se je razširila vrsta govoric v zvezi z načinom, p» kato-rem bodo odšteli že izplačan davek na blagovni promet - IGE. Finančno ministrstvo bo izdalo dokončna določila šele po odobritvi zakonskega dekreta, kar bo vsekakor pred 1, novembrom letos Predlog p>a predvideva naslednja določila: 1. za proizvajalno blago bodo odšteli davek IGE, če se bo dokazalo, da je blago obstajalo pred 25. majem letos. Za dokaz pa ni obvezno priložiti p»pisa zaloge: 2. kdor bi hotel, ds mu odštejejo davek IGE p» resničnih zalogah, ki jih je hranil 25. maja, letos, mora sestaviti p»pis zaloge in ga vidi-mirati najp»zneje tri mesece po objavi zakona o uvedbi davka IVA v uradnem listu; 3. popri.s zaloge lahko vidinurajo p»leg uradov, ki so bili pristojni do sedaj, tudi urad za register in uradi za IVA. ki jih bodo ustanovili. GRADBENA DELA SE HITRO ZAKLJUČUJEJO že asfaltirano cestišče avtoceste v bližini Postojne cesta že prišla iz Vileš do Majni-ce, v kratkem bodo nadaljevali delo na trasi Majnica — državna meja pri Štandrežu. Dela se bodo vodila vzporedno med Jugoslovani in Italijani, tako da bo že čez kako leto odprt nov avtocestni mejni prehod Štandrež — Vrtojba. PRIHODNJI TEDEN V GORICI Tri obtožbe za zloglasnega o dveh stezah. Promet se bo taKO hitreje odvijal, to bo važno zlasti v poletnih mesecih, ko je na relaciji Vrhnika — Postojna zelo velik promet Že to zimo torej bo [»vezava med Italijo in Jugoslavijo precej pridobila. Z avtocesto bo odpravljeno ozko grlo med Postojno in Vrhniko z znanimi zamudnimi planinskimi ridami in z dolgim vrhniškim Klancem. Avtomobilist bo na tej relaciji brez dvoma pridobil četrt ure. Za cesto so porabili precej denarja, gradila so jo razna jugoslovanska px»djetja, denar so dobili delno (eno tretjino) iz p»so-jila mednarodne banke za obnovo in razvoj, delno (dve tretjini) pa iz lastnih sredstev slovenske republike. Seveda so se stroški povečali v primerjavi s predvidenimi, ker so se v tem času tudi v Jugoslaviji precej povečali gradbeni stroški. Medtem ko končujejo ta p»rvi odsek, so že pričeli dela na drugih dveh odsekih slovenske avtocestne transverzale. Buldožerji že rijejo na odseku med Postojno in Razdrtim. Tudi tu bo avtocesta štiripasovna, končana bo verjetno do srede leta 1974. Na štajerskem pa so pričeli z deli na drugem odseku te slovenske avtoceste, med Mariborom in Celjem. Tu bodo vsi objekti pripravljeni za štiripasovno cesto, cestišče pa bo začasno le dvopasovno. Tudi v tem primeru je Slovenija dobila mednarodno px»sojilo. Ostaja seveda odprto vprašanje nadaljnje px»vezave z italijansko mejo. V Novi Gorici si prizadevajo, da bi bila avtocesta z Razdrtega [»daljšana proti Novi Gorici in Gorici, torej p» najkrajši cestni px»ti ki bi {»vezovala p>adsko nižino in panonsko ravnino. Povezovalna cesta z novega mejnega prehoda pri Vrtojbi — štandrežu in Šempetrom je že končana. Na razpolago imajo denar za ureditev obmejnega prehoda, vendarle čakajo na ustrezni sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado. V Novi Gorici imajo že pripravljene načrte za avtocesto od meje proti Razdrtemu na relaciji mejni prehod — Selo. Trasa je že zakoličena p» Spodnji Vipavski dolini. ZAKLJUČENO PRAZNOVANJE V DOLU Domačini so zadovoljni z uspehom manifestacije V nedeljo zvečer je govoril domačin Miroslav Pahor Ob zaključku praznika je bil večer narodnih pesmi V p»nedeljek zvečer se je v Dolu pri Devetakih zaključilo štiridnevno praznovanje, ki so ga organizirali člani {»rosvetnega društva «Kras» Dol . Poljane in člani krajevne sekcije Zveze borcev. V štirih dneh je bilo na prazniku veliko obiskovalcev, še več bi jih p»a bilo, ko bi burja in hladno vreme ne nagajala. Vsekakor so organizatorji zadovoljni z uspiehom. V petek zvečer je bilo na programu tekmovanje v briškoli, katerega se je udeležilo lepo število dvojic. Prvo nagrado je osvojil p»r Ludvik Devetak iz Dola in Aldo Jarc iz Doberdoba; drugo nagrado si je prisvojila dvojica iz Doberdoba Giorgio Ulian in Karlo Ferfo-lja; tretjo p»a sta odnesla Gabrca Romano Devetak in Karlo Kovic. , Med sobotno plesno zabavo je bi-| lo tudi tekmovanje v valčku. Na »brjarju* se je zavrtelo veliko parov, ki so skušali {»kazati svoje zmožnosti v pilesu. Prvo nagrado je osvojil par s Palkišča. Pred plesom v nedeljo zvečer je govoril domačin s Palkišča Miroslav Pahor. Pahor se je sp»mnil težkih časov, ko se je v Dolu slišalo samo streljanje, vendar je o-pjozoril poslušalce, da moramo Slovenci ostati sedaj kot takrat budni, kajti v naši državi je še ljudi, ki bi nas radi izbrisali in za vedno poteptali. Pohvalil je domačine za p»budo, da bodo p»adlim v NOB {»stavili sp»menik in se s tem primerno oddolžili njihovi žrtvi. Praznovanje se je zaključilo v ponedeljek ob zvokih ansambla iz Cerovelj «Veseli norci», ki so zaigrali vrsto starih, domačih viž. Š* danes prijave zaloge vina! Kmetje - vinogradniki, trgovci, zadružne kleti in industrijci, ki se u-kvarjajo s proizvodnjo in razpečevanjem vina, naj še danes, 6. septembra prijavijo na trošarinskem uradu zaloge vina. ki so jih imeli opolnoči 31. avgusta 1972. Prizadeti morajo izpolniti p»sebne obrazce, ki jih dobijo na trošarinskem uradu. Vinogradniki se za podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na sedež Kmečke zveze, Ul. Malta 2. Studijski seminar za učitelje in vzgojitelje v šolah za gluhe Na srečanju bodo predavali priznani znanstveniki, med katerimi bo tudi profesor Guberina, ravnatelj zagrebškega inštituta za fonetiko V ponedeljek, 11. septembra, se zavoda gluhonemih v Bariju, pro- in delovanje te športne skupmosti. bo na Goriškem gradu začel 18. fesorja Nicole Gadaleta, ki bo go- Na njem valijo vodilne osebe in od Vpis dijakov v Slovenski dijaški dom so udeležba v Rdeči armadi. SZ, njega leta Ob letošnjih konferencah ------1.: Mn« H„i;i „„„i„-i, fm n.!/druženj borcev NOV bodo izvolili Albert Klun albanski NOV, italijanskih in fran-, j?" ~ to s kih partizanih in tudi nekate-1 nova vodstva. Starši, ki nameravajo poslati svoje otroke v šolskem letu 1972/73 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi doma. Uprava bo v dijaški dom sprejemala gojence, dokler bodo razpoložljiva mesta. Starši lahko dobijo vsa pojasnila in navodila pri upravi doma v Svetogorsk! ulici št 84, tel. 83-495, ob delavnikih, nd 10. do 12. ure. NA ROČIH Sf NA iViuMjki ti.ievnik! vsedržavni seminar za učitelje in vzgojitelje v zavodih za gluhe. Seminar, katerega se bo [»redvidoma udeležilo nekaj nad 100 učiteljev iz vseh italijanskih mest, spada v okvir poizkusov novih poučnih metod, ki jih morajo vzgojitelji poznati za dober usp»h pri reševanju gluhosti. Poleg učiteljev, ki bodo sledili lekcijam, se bodo srečanja udeležili nekateri vidni znanstveniki, ki se vsak dan srečujejo s {»roblemom gluhosti. Na srečanje ki ga bo pripjravila pokrajinska u-prava in ki bo pwd okriljem dežele Furlanije - Julijske krajine, so {»ovabili tudi znanega pjrofesarja Petra Gubenino, ravnatelja fonetičnega inštituta na zagrebški univerzi. Profesor Guberina je znan zaradi svojih raziskav, [»reko katerih je prišel do ^ključka, da se da gluhemu [»vrniti sluh, tudi če ima p»p»lnoma pokvarjen usešni organ. Guberina je namreč iznašel posebno tehniko, pri kateri se poslužuje ostalega živčnega sistema, preko katerega lahko gluhi človek zazna razne akustične stimulacije. Ravnatelj zagrebškega inštituta za fonetiko je izdelal tudi [»seben a-parat za dojemanje teh akustičnih dražljajev in pravijo, da je učinkovitost teh aparatov velika. To bi [»trjevalo dejstvo, da .je tudi goriški {»krajinski inštitut za gluhoneme nabavil v Parizu nekaj teh aparatov. Poleg Guberine bodo na srečanju prisotni številni italijanski znanstveniki. Med njimi bo profesor Arturo Elmi iz beneške šole, profesor O-svaldo Tosti iz šole v Sieni, dr. Enrico Cimino iz iste šole, profesor Nicola Gadaleta iz šole v Bariju, profesor Umberto Dell’Acqua iz šole pohabljencev v Milanu, profesor Aleardo Zecchini iz šole v Veroni. Na srečanju bo prisoten tudi ravnatelj goriškega zavoda za gluhoneme profesor Giordano Sla-ghenauffi. Seminar se bo začel s predavanjem profesorja Umberta Dell'A-cqua, ki bo govoril o [»trebah družbenega in družinskega posega v šole za pohabljence. Profesor Guberina bo prikazal prisotnim vzgojiteljem načela in sistem poučevanja v zagrebški šoli za gluhe. V torek, 12. septembra, se bo seminar na-Na italijanski strani pa je avto- daljeval s predavanjem ravnatelja VČERAJ V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE voril o temi »Gluhi človek od rojstva do otroškega vrtca*. Istega dne bo svoje px»ročilo podal tudi ravnatelj goriškega zavoda gluhonemih profesor Slaghenaiuffi in ravnatelj veronskega inštituta, ki bo govoril o pjroblemih gluhega človeka v šolskem obdobju. Profesor Arturo Elmi, ravnatelj {»krajinskega zavoda gluhonemih v Moglianu - Venetu, bo v petek, 15. septembra, zagovarjal načela svoje šole za vključitev gluhega človeka v družbo, Svoji poročili bosta v soboto podala še ravnatelj šole iz Siene Osvaldo Tosti in asistent za psihologijo na isti šoli, dr. Enrioo Cimino, ki bo govoril o kvantitativnih asp»ektih govorjenja pri gluhem človeku. Po {»ročilu vsakega znanstvenika bo diskusija, med katero bodo prisotni učitelji lahko še poglabljali svoje znanje. Semdnaristi bodo v prostem času obiskali tudi razne turistične in kulturne zanimivosti naše dežele. Na Vrhu ustanovili sekcijo KP1 Prejšnji teden so se na Vrhu sestali člani bivše tamkajšnje sekcije PSIUP in sklenili, da se včlanijo v komunistično partijo. Ustanovljena je bila tako sekcija KPI Vrh - Sovodje. Na sestanku je bil prisoten deželni svetovalec Ri-naldo Rizzi. Sekcija bo imela kmalu nov sestanek. V svoj delovni program so vključili vprašanje obrambe protifašističnih vrednot, slovenskih zahtev in vp»rašanje vojaških služnosti, ki so na Krasu zelo hude. TUDI NA GORIŠKEM STAVKA ŽELEZNIČARJEV Nad 1.000 vagonov, natovorjenih z živino, včeraj ustavljenih na jugoslovanskem ozemlju Tudi v Gorici im na vseh progah na ozemlju naše pokrajine, » včeraj železničarji stavkali. Od pone-deljka zvečer do sooči ni vozil noben vlak. Stavkali so vsi, železničarji na vlakih, tisti v uradih ter vse {»možno osebje. Vozili niso niti vlaki na mednarodni relaciji Gorica — Nova Gorica. Stavka se je zaključila snoči ob 21. uri. Na važnejših relacijah so vozili avtobusi in vojaški kamioni, potnikov pa je bilo malo Zaradi včerajšnje stavke železni j čarjev se je na progi med eseni-cami in Novo Gorico abralo nad I 1000 vagonov z blagom za telijan j ske kupice Vse p»staje so ile za lipane z vagoni, zadrževati pa so jih morali tudi med Sežano in Ljubljano. Na novogoriški postaji so imeli zaradi tega velike nevšečnosti, ker je prenatrpanost proge o-virala reden promet. Dodatne težave pa so jim povzročali vagoni z govedom. Gre za 82 voz, ki so imeli okoli 2000 glav goved iz vzhodnega dela države za italijanske kupce. Zaradi napovedane stavke na meji niso sprejemali goveda že od sobote. Spričo tega je živina na postaji v slabih razmerah dobivala razne p»škodbe. Zaradi poškodb je nekaj glav poginilo in so jih zakopali Več glav goveda, ki je imelo polomljene noge, bi morali prisilno zaklati. Tega pa ni hotel nihče storiti. Zato so našemu sodelavcu [»udarili veterinarji, da bi morali to sistemsko urediti, saj tako imajo škodo kupci in trgovci. Seminar šolnikov v Škofji Loki V okviru sporazuma o manjšinskih šolah, bodo letos šolniki iz Slovenije In zamejski profesorji i-meli od 14. do 23. septembra vsakoletni seminar v Škofji Loki. Lani so se šolniki iz zamejstva in Slovenije srečali na študijskih dnevih v Podvinu pri Bledu. Sindikat slovenske šole iz Gorice nam je px»slal za udeležence seminarja obvestilo, Id zadeva bivanje v Škofji Loki. Ob prihodu v Škofjo Loko naj se udeleženci javijo v recepciji hotela Trans - Turist, kjer jim bodo poskrbeli za stanovanja. Istega dne bodo serninaristi v hotelu lahko tudi večerjali. Nadalje sp»oroča sindikat, da je vreme v Škofji Loki v tem obdobju še kar lepo in da zaradi tega ni potrebna zimska oprema, ampak samo lažje majice In jopiči. Vsekakor bo za udeležence seminarja poskrbljeno, da se bodo med kulturnim bivanjem v Škofji Loki najboljše počutili. V petek v Štandrežu občni zbor Juventine Juventina se pripravlja na svoj 20. občni zbor, ki bo v p»etek 6. septembra ob 21. uri na sedežu društva v dvoranici PD «0. Župančič*. Društvo je bilo ustanovljeno in včlanjeno v nogometno zvezo 5. maja 1947 in njegov statut je določeval, da so občni zbori letni, to do prejšnjega občnega zbora, ki je bil sklican 5. marca 1970: na tem so sklenili, da bodo občni zbo ri vsaki dve leti. Ta dogodek je v življenju društva važen za obstoj pravilne izbire teh bo odvisen u-spjeh društva v prihodnjih dveh letih. Zaradi važnosti občnega zbora in njegove odločilne mori, Juventina poziva vse svoje člane, prijatelje, simpatizerje, športnike in štan-dreške vaščane sploh, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo, saj so za šp»rtno društvo in njegov ohstoj zainteresirani in odgovorni, ker mu lahko nudijo podporo z nasvetom ali pomočjo. V nedeljo letalski rally Letalska organizacija «Club Lu-ciano Mami* organizira v nedeljo 10. 9. ob 8. zjutraj na mirenskem letališču tekmovanje z letali do 178 km brzine. Letala bodo morala preleteti določeno progo in sicer nad sledečimi kraji: Gorica, Kr-min, Čedad, Colloredo di Mont’ al-bano, San Daniele del Friuli, Mor-tegliano, Bibione, Lignano, Gradež, Devin, Doberdob, Gorica. Piloti bodo morali skozi vso progo držati brzino 75% od hitrosti, ki jo predvidevajo določila letalskih klubov. Med poletom bodo [»stavljene tudi razne žirije in sicer na najvišjih točkah proge (zvonik v Morteglia-nu, svetilnik v Bibioneju in na de vinskem gradu). Poleti si bodo sledili v presledku treh minut in prehitro ali {»časnejše letanje bo kaznovano s kazenskemi točkami. Prireditelji upajo, da bo imelo tekmovanje velik odmev kot ga je imelo prejšnje leto. (Zmagal je Carlo Santini, drugi je bil Giuseppe Baffi, tretji pa Luigi Benzi). Seja občinskega odbora v Gorici Občinski odbor v Gorici je imel redno sejo v {»nedeljek zvečer. V glavnem so razpravljali o novem organiku občinskega osebja ter o pogajanjih, ki so v teku s sindikati. Poleg tega so razpravljali še o nekaterih točkah upravnega značaja. V Gorici so našli ukradeni avto V ponedeljek zvečer so agenti letečega oddelka goriške kvesture našli v našem mestu avto, ki so ga neznanci ukradli 3. septembra v Trevisu. Avto mini miner so agenti našli na nekem dvorišču v Ul. Favetd. Vozilo je bilo nedotaknjeno in tudi zaklenjeno. Iz notranjosti niso tatovi odnesli ničesar, manjkalo je samo nekaj bencina. Avto je last Vincenza De Giu-dice iz Trevisa. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je 4. septembra rodilo 7 otrok, umrlo je 5 oseb. ROJSTVA: Milocco Stefano, Mi-locco Eleonara, Forchiassin Barbara, Frausin Gianluca, Sartori Christian. Tomažič Anita, Schabetz Stefano. UMRLI SO: 10. ur star Stefano Milocco, invalid 68-letni Rodolfo Olivo, upokojenec 76-letni Giusep»p>e Carruba, trgovec 72-letni Guerino Marega, upokojenka 77-letna Elisa-beta Kramer. Prosvetno in športno društvo «SOVODNJE» priredi v nedeljo, 10. septembra 1972 3. OCENJEVALNI AVT0RALLV Vpisovanje na sedežu društva, v gostilni «Grad Rubije* in na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Udeleženci tekmovanja morajo imeti veljavno prepustnico. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le coatnt) “ Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Scena: SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDICEV A Režija: JANEZ VRHUNC V petek, 8. t. m. ob 21. un v župnij, dvorani v STEVERJANU. V soboto, 9. t m. ob 21. uri v prosvetni dvorani v GORICI V nedeljo, 10. t m. ob 17. url v župnijski dvorani v Doberdobu V ponedeljek, 11. L m. ob 21. uri v župn. dvorani v ŠTANDREŽU. šola GLASBENE MATICE — Gorica Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo bo od 1. do 16. septembra 1972. vsak dan od 10. do 12. ure. na sedežu v Ul Malta 2, tel. 24-95. Pouk se bo redno pričel v ponedeljek, 18. septembra 1972. Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni & Bassi. Raštel 26. tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. Gorica VERDI 17.30—22.00 <23 pugnaii pr Cesare*. C. Eston. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 >< *.<:, , Hj Prepovedani paradiž? Tajske lepotice ob svečanostih (Nadaljevanje sled «*>% MONCHEN 72 Q$P MONCHEN 72 MONCHEN 72 999 DANAŠNJI SPORED SABLJANJE: floret, ženske ekipno (kval.). KANU: repesaži. ATLETIKA: deseteroboj (5 preizkušenj), kladivo (ftoale), 110 m ovire (finale), 200 m »enake (polf. In finale), 1500 m žen-»ke (polf.), 5000 m (kval.), krogla »enake (finale), 100 m ovire ženske (Polf.), 400 m moški (finale), 400 m »enake (finale). KOLESARSTVO: cest-?? vožnja, posamezniki. HOKEJ NA TRAVI: Uganda - Mehika (za 15. me-s(o). Argentina - Kenija (za 13. meji*0). zrn - Nizozemska, Indija Pakistan (polfinalni tekmi). ROKOBORBA: grškorimski slog (2. kolo). LOKOSTRELSTVO: 90 m moški, 70 m »enake. 70 m moški in 60 m ženske. "ADRANJE: 7. in zadnja regata. “OKS: četrtfinale. KONJSKI ŠPORTI: dresura ekipno. ODBOJKA: ženske Polfinalne tekme. ROKOMET: kvalifl-k*clje za uvrstitev od 9. do 16. metin. KOŠARKA: polfinalne tekme. Danes, 6. septembra: 1. KANAL: l5-30 - 15.55: vožnja) 15.55 kolesarstvo (cestna 20.00: atletika (finale kladi va, finale 110 m z ovirami, finale 10.000 m, finale v metu krogle ženske, finale 400 m moški, finale 200 m ženske finale 400 m ženske, izločilni teki 1500 m ženske, kvalifikacije deseteroboj izločilni teki 100 m z ovirami) 2. KANAL ^1 20 - 24.00: boks (polfinale) košarka (uvrstitve od 1. do 8. mesta), odbojka (finale ženske), konjski šport 01.30: filmski posnetki PO ATENTATU PALESTINSKIH KOMANDOSOV SKUPINE ČRNI SEPTEMBER* PROTI IZRAELCEM V OLIMPIJSKEM NASELJU Zaradi (verjetno) začasne prekinitve iger včeraj precej okrnjen tekmovalni spored Izraelci so se umaknili z iger - Danes končna odločitev o nadaljnjem poteku tekmovanj - Včeraj ni bilo na sporedu nobenega finala MONCHEN, 5. — Vdor palestinskih komandosov gverilske organizacije Črni september v olimpijsko naselje, kjer so ubili dva člana izraelske reprezentance, več pa jih vzeli za tadce (beri podrobnejše poročilo na 1. strani), je dogodek, ki je tako razburkal olimpijske vode, kot še noben v zgodovini teh iger. Vsa stvar je imela seveda izredno velik političen odmev, sledila je vrsta policijskih ukrepov, pogajanj z gverilci, sprejeli so varnostne mere, glede iger samih pa je prišlo do dogodka, kakršnega ne pomnijo: mednarodni olimpijski odbor jih je namreč sklenil prekiniti. V jutranjih urah se je predsednik CIO Brundage najprej odločil, naj se igre nadaljujejo, zato so opravili vsa tekmovanja, ki so bila na dopoldanskem in delno popoldanskem sporedu. Kasneje so se sestali vsi vodje reprezentanc in so z večino glasov sklenili, da bodo potek iger prekinili. Vse tekme, ki so bile v trenutku tega sklepa v teku, so odigrali do konca, ostale pa so od-godili. Trenutno je sklenjeno, da bo prekinitev trajala do jutri, do 14. ure. O nadaljnji usodi iger pa bodo sklepali jutri. Če bo medtem prišlo do rešitve vsega zapleta, bodo vsa tekmovanja, ki bi morala biti danes, na sporedu jutri. Olimpijski spored bi talko premaknili za 24 ur, uradni zaključek pa bi bil v ponedeljek. Zaradi dogodkov v stavbi, kjer prebivajo Izraelci, so danes Egipčani sklenili prenehati z nastopanjem na igrah. Italijanski kolesarji in kanuisti, ki so stanovali v bližini, pa so se preselili v bloke, ki so bolj oddaljeni od središča dogajanj. Izraelci, razen talcev seve da, so danes tudi sklenili vrniti se v domovino. Današnji spored je bil kajpak ze lo okrnjen. Finala ni bilo nobenega, pa tudi drugih tekmovanj je bilo bolj malo. V boksu so se danes pričela četrtfinalna srečanja. Od 24 predvidenih dvobojev so opravili le nekatere. Mušja kategorija: Blazin-ski (Pol.) — Čong Man You (J. Kor.) po točkah, Ko-stadinov (Bol.) — Perez (Kol.) po točkah. Petelinja: Turpin (VB) — Ndru (Ken.) po točkah, Martinez (Kuba) — Moniaga (Ina.) po točkah. Lahka: Szczepanski (Pol.) — Nash I rija. Tr»clro\ i'»bliiiAflin \t troflPim l/rortii I Ifoialr 4 (K P0 USPEŠNIH NASTOPIH V DOSEDANJEM DELU TEKMOVANJA Jugoslavija kandidat za kolajno s svojini rokometnim moštvom l zmago nad ZRN bi si Jugoslovani že zagotovili vsaj 4. mesto Po raznih neuspehih, svojemu____________ ^vijačev samo še ekipa rokometašev, ** se je po svoji marljivosti in res-v pripravah že pred začetkom ’*kniovanj precej razlikovala od o- “allh. 'Jugoslovani so v zadnjih letih po-mnogo uspehov in priznanj, tako Jj merilu državnih reprezentanc kot v tekmovanju med klubi (ne pozabiti, da je bjelovarski f^ttizan evropski klubski prvak) ta-*°> da je reprezentanco pospremil v prvih tekmah sloves favorita za ^ od najvišjih mest. Ta sloves pa ®° potrdili tudi nastopi v izločilnem 8elu tekmovanja, v katerem je juro-®^vija srečala v D skupini Madžar-®*°- Japonsko in ZDA. V prvem srečanju je jugoslovan-®ka reprezentanca morda prikazala ^jveč živčnosti in je v začetku j^toem nekoliko »šepala* v tekmi "°ti zelo dinamičnim Japoncem, ki ^a so morali kaj kmalu podleči “Sfbmni kvalitetni prednosti nasprot-(Rezultat 20:14). Lažje je z Američani, ki so se znašli že samozavestnim in razigra-'fo nasprotnikom, ki je z lahkoto tekmo v svojo korist (z re-tatom 25:15). Tekma z Madžar-t??. Pa je bila po pričakovanju naj-Jugoslavija je prvi polčas j^iučila s točko prednosti, nekaj J?*® je še previdno brzdala nasprot-Jfa. sredi drugega polčasa pa so Syayi» le zbrali štiri gole predno- so nato dosegli zmago, ki (POGOVOR PREKO 793-808) Tero-.sti, atentat, Arabci iCplember. in* nam je mana. lata or-Baniiactjo je prevzela odpovor-zo alentul ta dolinski naf-j°t’od. Ln Kdo fct nam danes ‘Qh!co hoi prizuaeto odgovarjal, Je ne dolinski župan Dušan Udriha. "Dogodek je vsekakor vreden °bsodbe», nam je dejal Lavriha. "Kako pa potekajo preiskave o Požigu naftovoda?» "Mi ne vemo ničesar*. "Ali veste, da so pravkar pre-kinili igre?* "Ne, tega nisem vedel*. "Se vam zdi to pravilno?* "To je pravzaprav politična od ‘°čitev. Mislim, da je bila v *Qko težkem trenutku primerna*. "Kaj vam pomenijo OI?* J'Menim, da so predvsem simbol bratstva in prijateljstva*. "h današnji dogodek?* "Je kriminalno delanje*. JfS bolj važna,, ker ..velja tudi za ..polfinalno BkuptlntJ, v kateri sta poleg Madžarske še Romunija in ZRN. Kako se torej razvija ta turnir? V izločilnem delu so bila moštva razdeljena na štiri skupine. Prve dve od vsake sta prešli v polfinale in sicer tako, da sta se v prvi polfinalni skupini srečali zmagovalki skupin A in B, v drugi pa skupin C in D. Medsebojni rezultati iz izločilnih skupin pa veljajo tudi v nadaljevanju. Ob koncu tega dela turnirja, se bosta za prvo mesto srečali zmagovalki polfinalnih skupin, za tretje mesto pa drugouvrščeni ekipi. Ker je Romunija že premagala ZRN, bi torej zmaga nad domačini zagotovila Jugoslaviji vsaj pravico do finala za tretje mesto. Poglejmo nekoliko še konkurenco v tem turnirju in morebitne na sprotnike jugoslovanske reprezentance. Madžarska ni več problem zaradi dinamike turnirja. Je pa bila zelo huda ovira, saj bi ji tudi neodločen izid zagotovil prvo mesto v skupini, zaradi boljšega količnika v o-stalih tekmah (in torej tudi morebitno prednost v polfinalni skupini). Zelo huda nasprotnika pa sta tako Romunija kot ZRN. Romunija je večkratni svetovni prvak, rokomet pa ima v tej državi zelo bogate tradicije, tako da je tudi to moštvo med kandidati za zlato kolajno. V izločilnem delu je premagala tudi ZRN, sicer s tesnim izidom 13:11, treba pa je poudariti, da je njen nasprotnik zaigral pred lastnim občinstvom. Prav to pa je glavno orožje ZRN, ki sodi, da so Jugoslovani že po tradiciji nehvaležen nasprotnik. Dosedanja bilanca je trenutno v korist Nemcev z 8 zmagami proti 6. Po prikazani igri pa je na vsak način Jugoslavija vsaj proti ZRN nesporen favorit. V ostalih dveh skupinah je bila borba za prva mesta mnogo bolj ostra. V skupini A sta se uvrstili Švedska in SZ, toda tudi Poljska in Danska sta bili enakovredni nasprotnici, tako da je bil končni izid do zadnjega nejasen, SZ pa se je izognila izločitvi šele po prepričljivi zmagi nad Poljsko v 2adnji tekmi. V B skupini pa zopet ni bilo toliko dvomov glede zmagoval-ca NDR, ČSSR pa je samo zaradi boljšega količnika prehitela presenetljivo reprezentanco Islandije, ki je bolj kvotiranega nasprotnika prisilila k delitvi točk. Skupina A 110 0 10 10 10 10 10 0 1 1. NDR 2. SZ 3 Švedska 4. ČSSR Skupina B 1 Jugoslavija 2. Romunija 3. ZRN 4. Madžarska 14:12 11:11 11:11 12:14 a Mednarodna amaterska kolesarska zveza je sklenila, da odvzame Nizozemski bronasto kolajno, ki jo je prejela v cestni vožnji na kronometer. Poleg tega je za en mesec suspendirala nizozemskega kolesarja Aada Van den Hoeka zaradi jemanja poživil v dirki na 100 km. Izvide o dopingiranju nizozemskega kolesarja so prejeli že prejšnji četrtek, takoj po končani dirki. Bronaste kolajne pa ne bodo se daj dodelili nobeni ekipi, čeprav se je vrstni red spremenil in je tretje mesto zasedla Belgija. (Irska) izključen v tretjem krogu, Mbugua (Ken.) — Paulsen (Nor.) po točkah. Velter: Kajdi (Madž.) — Hope (VB) po točkah, Marunga (Ken.) --Lozano (Meh.) k.o. Supervelter: Minter (VB) — Han-mani (Lg.) po točkah in Kottyisch (ZRN) — Majeri (Tun.) po točkah. Težka kat. — polfinale: Hussein (VB) — Ludena (Por.) k.o., Števen, son (Kuba) — Bobick (ZDA) prekinjena v 3. krogu. Zahodna Nemka Li-selotte Linsenhof je dosegla najboljšo u-vrstitev med prvimi tekmovalci v dresurnem ekipnem jahanju. Dosegla je 1763 točk in je tako na prvem mestu pred olimpijskim prvakom med posamezniki Kizimovim (SZ). Kizimov zaostaja za 61 točk, medtem ko je na tretjem mestu začasne lestvice Švedinja Ulla Hakasson na Ajaxu s 1649 točkami. Ekipno vodi trenutno Zah. Nemčija pred SZ in Švedsko. Nemci imajo sicer majhno prednost, branijo pa naslov, ki so ga osvojili v Mehiki pred štirimi leti. Začasna ekipna lestvica: 1. ZRN 3377 točk, 2. SZ 3271, 3. Švedska 3271 točk. Presenečenje v polfinalu nogometnega turnirja predstavlja poraz sovjetske državne reprezentance proti Poljski. Poljaki so premagali največje favorite za olimpijsko zlato z 2:1. V drugi tekmi B skupine pa je Danska z lahkoto odpravila Maroko V A skupini so odigrali le eno srečanje. Vzhodna Nemčija je z izredno visokim rezultatom 7:0 odpravila" Mehiko/ '"'l ’ Na umetnem bazenu v Feldmochin-gu so bila danes na sporedu izločilna tekmovanja v kajaku in kanuju. Jugoslovani so dosegli lep uspeh v štirisedežnem kajaku, kjer so se u-vrstili v polfinale. V polfinale so se uvrstili: Kanu enosed C1 — moški: Madžarska, Bolgarija, Poljska, ZRN, S Z, NDR. Kanu dvosed C2 — moški: SZ, ZRN, Kanada, Romunija, NDR, Bolga- Kajak enosed KI — moški: ČSSR, Švedska, Kanada, Belgija, Madžarska, Finska, SZ, NDR in Poljska. Kajak dvosed K2 — moški: Madžarska, Avstrija, Bolgarija, NDR, Poljska, Italija. Štirisedežni kajak K4 — moški: Ju goslavija, NDR, SZ, Romunija, ZRN, Švedska, Norveška, Poljska, Finska. Kajak enosed KI — ženske: SZ, Švedska, Romunija, Nizozemska, Madžarska, ZRN. Kajak dvosed K2 — ženske: SZ, NDR, Madžarska, Romunija, ZR N, Nizozemska. Danes se je pričela grško - rimska rokoborba s prvimi izločilnimi srečanji. Italijanski rokoborci so se v prvem dnevu razmeroma dobro obnesli. V minimušji kategoriji je Calafiore premagal Poljaka Panskija po točkah, v mušji je Italijan Bognani podlegel Japoncu Hirayami, prav tako pa se je moral Seuderi predati Poljaku Lipieou. Drugo zmago pa so italijanski rokoborci dosegli z Rabzijem v lahki kategoriji proti Sovjetu Buzardu. V supertežki kat. v dviganju uteži so nastopili samo atleti A skupine. Pr I vo mesto je zase-I del Finec Jouko Leppae, ld je v triatlonu dvignil 572,500 kg. Ni pa še nastopila večina favoritov, med katerimi je tudi Sovjet Aleksejev, ki je doslej dvignil preko 620 kg. Lestvica A skupine: Leppae (Fin.) 572,5 ; 2. Palasek (ČSSR) 557,5 ; 3. Bernal (Kuba) 547,5 ; 4. Johansson (Šve.) 545; Perdue (VB) 512,5; 6. Chakn (Bra.) 490 kg. Moški posamezniki so danes opravili polfinalna srečanja v meču. V finale so se uvrstili Po-gratz (Rom.), Ma-degaillerie (Fran.), F enyvesi (Madž.), Kulczar (Sovjetska zveza), Edling (Švedska), Bredin (Francija). •fliaiiiiiBiiiiiiiiiiaat«aiiiiiaii«iitiMfeaMaaf ■■■■■■■■■■■mmiiiiiiiaiaaiiiiiMiiiaiaiiiaiiaiiiiiiiaiaiiiiiiiiniiBBsuiiiiaiiaBaia OD SKUPNO 195 PREDVIDENIH ODLIČIJ Doslej so podelili 124 zlatih kolajn Vsa tekmovanja so doslej končali le v petih panogah Doslej so podelili 121 olimpijskih naslovov od 195 predvidenih Podeljenih je bilo 124 zlatih kolajn, 125 srebrnih (v telovadbi sta na bradlji dve tekmovalki dosegli enako število točk) in 12^ bronastih V judu n boksu sta namreč premaganca v polfinalu uvrščena oba na tretje mesto brez borbe. V petih panogah so že končali tekmovanj:' (plavanje, veslanje, telovadba modemi peteroboj in streljan,,«), medtem s.o se mora lokostrelstvo šele začeti. KOŠARKA V tolažilni skupini košarkarskega turnirja je Avstralija premagala Z. Nemčijo s 70:69. V drugi tekmi pa bi se morali spoprijeti ekipi Filipinov in Egipta. Do srečanja pa ni prišlo, ker je egiptovsko olimpijski- odprava zapustila igre in se vrnila v domovino Zmaga je pripadla Filipinom z 2:0. B Danes so odigrali nekatera srečanja v moški odbojki. V jutranjih urah so dosegli te rezultate: Bolgarija—Tunizija 3:0, ČSSR — Južna Koreja 3:0, 'Japonska — Zahodna Nemčija 3:0. Dvojna mera pri kaznih za poživila Tudi letošnje olimpijske igre niso izognile dopingu. V več primerih so ugotovili, da so se tekmovalci poslužiii poživil. V teh primerih je imela končno besedo posebna komisija, ki pa je pri svojih odločitvah uporabljala dvojno mero. V kolesarstvu so zaradi enega samega tekmovalca, ki je pred dirko na 100 km vzel poživila, izključili celotno ekipo in ji odvzeli bronasto odličje. Na košarkarskem kvalifikacijskem turnirju pa je Portoričan Coli, za katerega so tudi ugotovili, da je jemal poživila, nemoteno odigral še dve srečanji preden je komisija začela ukrepati. Zdravniške izvide so objavili šele po petih dneh, namesto po treh urah. Tudi odgovorni košarkarski organi so ukrepali zelo čudno, saj so se v svojih izjavah oddaljili od pravilnika. Predstavnik mednarodne košarkarske zveze je izjavil, da bo izključen le igralec, medtem ko bo moštvo Portorika ostalo nekaznovano. Jugoslovani so seveda takoj reagirali, pri njihovem protestu pa se je izkazalo, da so na najvišji kašarkarski forum medtem nekatere države že izvajale pritisk in zahtevale, da se zmaga v tekmi Jugoslavija — Portoriko prisodi slednjemu, kljub grobemu kršenju pravil. Italija je celo grozila, da bo zapustila olimpijski turnir, če bodo tekmo med Jugoslovani in Portoričani ponovili! Kategorično pa so italijanski predstavniki izključili vsako možnost, da bi odigrali «spareggio» proti svetovnim prvakom. Predsednik FIBA Vahby in pa njegov predstavnik William Yones sta bila v svojih izjavah zelo skrivnostna. Splošno mnenje časnikarjev in kašarkarskih delavcev je bilo, da se Vahby in Jones bojita škandala, ki bi lahko nastal z izključitvijo Portorika, predvsem pa sta podlegla raznim grožnjam in ultimatom. Miguel Coli je igral jxxi vplivom poživil. Nihče pa ne more trditi, da je bil edini. Žreb je določil njega in pa Jugoslovana Tvrdiča, da opravita za svoje moštvo kontrolo antidopinga, kot jo predvidevajo o-limpijska pravila. Zdravniki so u-gotovili, da je jemal fenargon. ki je na listi prepovedanih poživil. To je jDotrdil tudi zdravnik Portoričanov dr. Pedro Hernandez, ki mu je zdravilo predpisal. Na vsak način pa je bilo osem Collovih točk ravno tako odločujo- čih o izidu srečanja, naj jih je dosegel v začetku ali pa proti koncu tekme z Jugoslavijo. Mr. Jones pa je le izjavil: »Če bomo Portoričane še zalotili pri jemanju poživil, jih bomo izključili*. STRELJANJE PO OSVOJITVI ZLATE KOLAJNE Prisrčen sprejem Angela Scalzoneja Včeraj se je olimpijski prvak v streljanju na glinaste golobe Angelo Scalzone vrnil v Italijo. Na letališču v Rimu ga je pričakala velika množica, med katerimi je bilo tudi mnogo ljudi iz Castelvol-tuma, kraja, kjer Scalzone živi. Italijanski strelec, ki je imel okoli vratu olimpijsko kolajno, je bil zelo ganjen ob takem veličastnem sprejemu. Glede včerajšnje akcije palestinskih gverilcev Črni september, je dejal, da je slišal strel, vendar ni vedel nič o tem, kar se je dogajalo. Scalzone je dejal, da se olimpijske igre ne bi smele izkoriščati v politične namene s takimi dramatičnimi dejanji. iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiimirnmMiiiiiiiimiiiiiiiillMilliiilliMillililliHHliiimiMii V JADRALNEM RAZREDU cLETEČI HOLANDEC* Nikolič in spet na 3. Grego mestu Zaradi pomanjkanja vetra sv* včeraj tekmovali le v štirih razredih V današnji predzadnji regati v razredu deteči Holandec* sta Jugoslovana Grego in Nikolič izkoristila spo-drsljaj avstralske posadke in se ponovno prerinila do tretjega mesta. S to uvrstitvijo imata Jugoslovana pred zadnjo regato realne možnosti za osvojitev vsaj bronaste kolajne. V tem razredu je dejansko že zmagal Anglež Pattisson, ki je bil v vodstvu že od prvega dne. Zaradi pomanjkanja vetra tekmovalci v razredih «zmaj» in «soling* niso zaključili regate v določenem času, zato ostane začasna lestvica teh dveh razredov nespremenjena. Današnji rezultati: Fineos-L-Financzy (Madž.)y 2.. Mau: ry (Fr.), 3. Weber (NDR). Tempcst:-1-. Kobler-(Švica), 2. Man-kin (SZ), 3. Albrechtsbn' (šve.). Zvezda: 1. Forbes (Avstralija), 2. Bruder (Braz.), 3. Berrnet (Švica). Leteči Holandec: 1. Pattisson (V B), 2. Oonrad (Braz.), 3. Fjoran (Norveška). Začasne lestvice: Fii-c: 1. Francija, 2. NDR, 3. Grčija. Tcmprst: 1. SZ, 2. VB, 3. ZDA Zvezda: 1. Avstralija, 2. Švedska, 3. ZRN. Leteči Holandec: 1. VB, 2. Francija, 3. Jugoslavija. Danes sta, kljub dogodkom v Mtinchnu, v razredu »leteči Holandec* tekmovala tudi izraelska predstavnika Jair in Izchak. Posebni dopis iz Miinchna od Staneta Ureka, novinarja Radia Ljubljana Zaradi znanih dogodkov v ol.m-pijskem naselju naš studio v Mtin-chnu ne bo delal do jutri opoldne. Tudi danes smo z redakcijskim delom končali precej bolj zgodaj kot običajno. Popoldne ni bilo tekmovanj in tudi jugoslovanski športniki so opravili nekoliko okrnjen spored nastopov. Jadralca Nikolič in Grego sta v šesti regati zasedla 5. mesto in st& na skupni lestvici zopet na odličnem tretjem mestu. Njune možnosti za osvojitev bronaste kolajne so zato res dobre. Kajak četverec je napredoval v polfinale. V svoji predtekmovalni skupini je zasedel 3. mesto. Nastopili so tudi štirje rokoborci. Marinko je v kategoriji do 52 kg s tušem premagal Peruanca Leo-nca. Koletič je v kategoriji do 62 kg s tušem odpravil Ileidentvincla (ZDA). Svetovni prvak Damjanovič se je v kategoriji do 68 kg boril z zahodnim Nemcem SchSndeforer-jem in je dosegel neodločen izid. Čovič pa je zgubil po točkah z Bolgarom Tajakovom v kat. do 57 kg. u 27 Jadrnica razreda »tempest* je dolga 6,80 m, široka 1,90 m, ima površino-jader 24 kv. m s spinukerjem 20 kv. m. Posadka šteje dva moža DANES 15 KOLAJN: ATLETIKA: kladivo moški, 110 m ovire moški, krogla ženske, 100 m ovire ženske, 400 m moški, 200 m ženske, 400 m ženske. KOLESARSTVO: cestna vožnja, posamezniki. JADRANJE: zaključek vseh šestih disciplin. KONJSKI ŠPORT: dresura, ekipno. iiiiiiiiiiirinriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiuniniiiiiiiiHiiiiiiiiii« Med naj slabšimi tudi... sodniki Telovadba in skoki v vodo so ve-1 speh. V sodniškem zboru sta bili | Proga, ki teče skozi ta park je dno prinesli na dan problem točno- Sovjetska zveza in ZDA zastopane j namreč pokrita s kamnitimi plošči-sti in poštenosti pri ocenjevanju vsaka z enim sodnikom. Ko je ska- cami med katerimi je posejana tra- vaj. Nekateri primeri so bili tako I kal Sovjet je redno nizko ocenjival kričeči, da v prisego sodnikov med otvoritvijo igre ne moremo več verjeti. Pri telovadbi so bili zelo oškodovani Japonci, ki so od ostalih precej boljši, kot bi lahko sklepali po točkah. Na primer, v prostih vajah v parterju so za prave umetnine dobivali nizke ocene 9,40 do 9,50, medtem ko so za neprimerno slabše vaje, brez pravih prvin, domačini dobili tudi 9,85. Kot na vseh velikih tekmovanjih, so tudi v MUn-chnu sodniki podlegli občinstvu, ki je vsako vajo domačih telovadcev nagradilo z aplavzom, ne glede na kakovost izvedbe. Naravnost škandalozno pa je bilo sojenje pri skokih v vodo s 3 metrov, kjer je zmagal Sovjet Va-sin. V finalu sta bila dva skakalca iz Sovjetske zveze, dva iz ZDA in dva iz Italije, poleg drugih šestih z manjšimi možnostmi za u- ................I....iiiiiiiiiiiiinn............................................................................................................nuimiiiiiimiiiiiniiniiimmiiiiiiiiiiiinnniiuniii,,,,,* AMSTERDAM 1928 V Amsterdamu je nastopilo 2978 športnikov iz 46 držav. V atletiki in telovadbi so tokrat prvič nasto pile tudi ženske, izmed katerih je bilo tudi 18 Italijank, igre so tra jale šestnajst dni. Na njih je osvojilo vsaj po eno zlato kolajno kar 28 držav. Tega rekorda do sedaj še niso premagali. Na igrah niso dosegli vrhunskih rezultatov. Američani so povsem razočarali. Edini, ki je rešil njihovo čast je bil V/eissmiiller, ki je zmagal v plavanju na 100 m prosto. Zvezda legendarnega Nurmija je pričela počasi ugašati: Paavo je osvojil zlato kolajno le v teku na 10.000 m, medtem ko je moral prepustiti zmago v tekih na 5.000 m in na 3.000 m z zaprekami rojakoma Ritoli in Loukoli. Telovadec Leon Štukelj je bil prvi na krogih. Los Angeles 1932 Kljub oddaljenosti, zaradi česar je na igrah nastopilo le 1330 športnikov iz 37 držav, so doživele igre v Los Angelesu izreden uspeh. A-meričani so za to priložnost zgradili prvo olimpijsko naselje s 550 «bungalovi», Na igrah so postavili 19 novih svetovnih rekordov. Američani so osvojili največ kolajn v atletiki, Japonci pa v plavanju. Junak iger je bil Američan Eddie Tolan, kateremu so po zmagah v teku na 100 m in na 200 m dali vzdevek »črna strela*. Italijan Beccali je zmagal na progi 1500 m. Finec Lehtinen je osvojil prvo mesto v teku na 5000 m, potem ko je s prerivanjem dvakrat strl napad domačina Hilla. Američani so sprejeli zmagovalca najprej z žvižganjem, nato pa je njih športni duh prevladal in ob podelitvi kolajn so Fincu celo ploskali. Američan, visoko pa sovjetski sodnik; ko je bila vrsta na ameriškem skakalcu pa se je dogajalo obratno. Ko sta skakala Dibiasi in Cagnotto sta oba sodnika dajala zeio nizke ocene. Razlike so bile tudi do 2 točk in pol, kar je pravi zločin. Predzadnji skok Cagnotta ni bil najboljši, zaslužil pa je le nekaj več kot ocene 4,5 - 6,0. Mojstrovina v zadnjem skoku pa ni prepričala edinole sovjetskega in ameriškega sodnika, ki sta ocenila Italijana z dvema točkama manj od ostalih. Oba sta imela pri sestavi lestvice neposredne koristi. Za Sovjetsko zvezo je namreč vodil Vasin, Američan pa je upal, da bo v zadnjem trenutku privedel Lincolna vsaj do srebra. • • • Mnoge vzhodnoevropske delegacije so že protestirale pri organizacijskem odboru, ker so njihovi člani podvrženi stalnim političnim provokacijam. V Mtinchnu so domačini nad takimi trditvami škandalizirani. »Ist nicht Wahr» (ni res) pravijo časopisi. A je «Wahr». V olimpijskem naselju stalno kroži nekaj mladeničev z velikimi torbami, ki brez uradnega dovoljenja delijo atletom iz vzhodne Evrope čtivo za versko in politično »odrešitev*. Ti »agenti* prihajajo v naselje »na skrivaj* in zelo težko je dobiti od njih knjižico, če ne vidijo na svoji »stranki* jasnega dokaza o vzhodnoevropskem državljanstvu. • * • Znani pisatelj Erioh Segal (avtor »Love Story») je pravi sindikalist maratoncev. Kot smo že pred časom pisali je tudi sam maratonski tekač. Maratonski tek bo na sporedu 9. septembra in mnogi tekači zahtevajo, naj organizatorji takoj asfaltirajo dober del proge, ki poteka po »Angleškem parku* r Mtinchnu. | va. Tekači se bojijo, da bi v primeru dežja ploščice postale spolzke in tudi pri suhem vremenu so možne poškodbe gležnjev. Uradno so asfaltiranje proge zahtevali že Američani in tekači iz No ve Zelandije. Dosedanjih protestov domačih tekačev sploh niso vzeli v poštev. Med intervjujem za ameriško televizijsko družbo ABC je Erich Segal odločno obsodil neodgovorno stališče organizatorjev, ki spravlja v nevarnost normalen potek maratona. • • # Italijanska zaprekaša Liani in Buttari imata srčne probleme. Kaže, da sta se zaljubila v isto nemško dekle. V olimpijskem naselju se nista mogla na noben način znebiti drug drugega. Več fantazije je pokazal mlajši 3uttari, ki odhaja fantovat izven vasi. Nemka namreč v bližini naselja na stojnici prodaja olimpijske spominke in Buttari ji med prostim časom »pomaga*. Liani stojnice še ni odkril. DOMAČI ŠPORT OBVESTILA V ponedeljek, 11. Lm. sc bo začel v Padričah ob 9. uri zjutraj teniški tečaj za začetnike v starosti od 10. do 15. leta. Vpisovanje jutri, v četrtek m pojutrišnim, v petek, od 19.30 do 21. ure na sedežu pri teniškem Igrišču. Za člane bo teniški učitelj m razpolago od sobote dalje vsak dan od 8.00 do 22.00. Interesenti ij si pravočasno rezervirajo •nuse. Informacije v baru G»-šlin v Padričah, tel. 226-136. • * * ZSšDI obvešča svoje članice, dh bo redna skupščina danes, 6. t. m., v prostorih PD Jezero v Doberdobu. Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/li Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr' oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itallie pri 5.r.i* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT * Trst PALESTINSKI TERORISTI NAPADLI IZRAELSKO OLIMPIJSKO DELEGACIJO (Nadaljevanje s 1. strani) roristi. Zvedelo se je, da je komisija že sprejela razne ukrepe »v pričakovanju morebitnega dogovora*. Član palestinske teroristične skupine, ki je dianes dopoldne začel ppgajanja z notranjim ministrom, je nocoj okrog 22. ure zapustil poslopje, kjer. ima skupina zajete Izraelce in odšel skupaj z Genscher-jem in drugimi nemškimi pogajalci v neki drugi del olimpijskega naselja, kjer je prepovedan vstoo časnikarjem. Po pogajanjih z za-hodnonemško delegacijo se je Palestinec vrnil v stavbo in so nato pokazali na balkonu žive izraelske talce. V policijskih krogih olimpijskega naselja se je zvedelo, da bodo palestinski teroristi skupno s talci baje kmalu odpotovali iz naselja na miinchensko letališče. Dva helikopterja sta že pristala nekaj metrov od stavbe izraelske delegacije. O-krog 23. ure je pristal še tretji helikopter. V krogih mednarodnega olimpijskega odbora se je zvedelo, da bodo Palestinci skupno s talci baje kmalu odpotovali z letalom v Egipt. Po pogajanjih med gverilci in predstavniki zahodnonemške vlade, je kmalu po 23. uri odpotoval^ iz-prčd poslopja, kjer je bila nameščena izraelska državna reprezentanca, vojaški avtobus, ki je prepeljal gverilce in talce na trg sredi olimpijskega naselja. Tam so bili že pripravljeni trije vojaški helikopterji. Gverilci so najprej pazljivo pregleda® helikopterje in ko so ugotovili, da je vse v redu. so prisilili talce v helikopterje. V s’ednjih so bili tudi predstavniki zahodnonemške vlade z notranjim ministrom Dietrichom Gensheriem na čelu. Helikopterji so odleteli orati vojaškemu letališču Fuerstenfeldbruck, katerega uporabljajo /»Hfvlnonemška vojska in letalstvo NATO. Pogajanja so se zaključila potem, ko je tunizijski veleposlanik v Bonnu Mahmud Mestiri pristal na razgovor z gverilci m se z njimi dogovoril. Vsebine pogovora niso sporočili. Jutri popoldne bo pogrebni obred ta ubitima Izraelcema. Napovedujejo, da se bo obreda baje udeležil predsednik zahodnonemške republike Heinemann, ki je tudi častni predsednik olimpijskih iger. V Miin-chen je danes prispel tudi kancler Brandt, ki od blizu spremlja pogajanja med vladno delegacijo in Palestinci. Brandt je danes naslovil poziv na vse arabske vlade »naj uporabijo ves svoj vpliv za osvoboditev talcev*. Kot sporočajo iz Munchna je na ta poziv prva odgovorila libanonska vlada, ki je ponudila svojo pomoč in zagoto vila, da bo navezala »potrebne stike*. Se pred objavo sporočila o prekinitvi olimpijskih iger, je egiptovska delegacija sporočila, da umika svojo reprezentanco z olimpijskih iger zaradi napada arabskih gverilcev na izraelske atlete. Vest o napadu palestinskih teroristov na izraelsko delegacijo na o-limpijskih igrah je globoko pretresla vso svetovno javnost, ki obsoja takšno kriminalno početje, ki ne more služiti ugledu boja palestinskega naroda. Namestnik urada A-rabske zveze v Bonnu Hamdi Az-zam je izjavil: »Urad Arabske zveze obsoja nasilno dejanje, ki je skalilo olimpijski mir. ArabSTTa zveza odklanja vsako teroristično dejanje in poudarja, da Arabci zavračajo podoben način boja in se ne istovetijo s takim bojem*. Glavni tajnik OZN Kurt Wald-heim je danes izdal poziv za takojšnjo osvoboditev izraelskih talcev v olimpijskem naselju v Miinchnu. janska vlada je v imenu italijanskega naroda izrazila svojo globoko obsodbo za to nasilno dejanje, ki je globoko pretreslo svetovni mdr, upoštevajoč tudi kraj, kjer je bilo izvedeno. Varšavski radio je danes sporočil, da ves svet obsoja napad arabskih gverilcev na olimpijsko naselje v Miinchnu. Varšavski radio je dodal, da bo izraelski napadalec pridobil nove simpatije, kar bo še bolj prikrilo njegove zločine. Tudi vzhodnonemška tiskovna a-gencija je objavila sporočilo o atentatu. v katerem pravi, da v vzhodnonemških uradnih krogih odločno obsojajo strahotni zločin, ki je bil izvršen v olimpijskem naselju. Vzhodnonemške oblasti ugotavljajo, da v Miinchnu niso sprejeli zadostnih varnostnih ukrepov za zaščito zbranih športnikov. Vest o atentatu je objavila tudi agencija «Tass», ki je med drugim sporočila, da je sovjetska olimpijska delegacija izrazila mednarodnemu olimpijskemu odboru svoje obžalovanje za ta dogodek in izrekla sožalje za žrtve. Tudi predsednik britanske vlade je ostro obsodil teroristično dejanje palestinskih gverilcev. Takoj po atentatu se je v Jeruzalemu sestala izraelska vlada. Čeprav ni bilo objavljeno nobeno u-radno sporočilo o sklepih, se je vendar zvedelo, da je vlada uradno zahtevala prekinitev olimpijskih i-ger, »dokler ne bodo osvobojeni izraelski talci*. V NAVZOČNOSTI DRŽAVNEGA POGLAVARJA Veličastne manifestacije v Čilu ob 2. obletniciAllendejeve zmage Po vsem Čilu se je slovesnosti udeležilo več milijonov ljudi SANTIAGO DE CHILE, 5. - Računajo, da je bilo na velikih proslavah ob drugi obletnici izvolitve Salvadorja Allendeja za čilskega predsednika v vsej državi več kot tri milijone ljudi. Samo v San-tiagu je množica, ki je preplavila mestne ulice in trge, štela vsaj 700.000 oseb. Že v jutranjih urah je bilo ču-ititi, da se pripravlja velika ljudska manifestacija. Po nalogu sin-ikata «Confederacion general de ■■■ * Miinchenskl prebivalci židovskega porekla so uprizorili protestno manifestacijo pred vhodom v olimpijsko naselje. Napis, ki ga vidimo na sliki, pomeni: »šport, ne vojne* iiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii PO POLITIČNIH PROCESIH V PRAGI IN BRNU Češkoslovaški šahist Pachman bo odpotoval na Nizozemsko Maja lani so ga obsodili na dve leti zapora, kljub temu pa so mu dovolili, da zapusti državo • Pachman se ne bo odpovedal češkoslovaškemu državljanstvu PRAGA, 5. — Češkoslovaški šahovski velemojster Ludek Pachman, ki je bil maja letos obsojen na dve leti zapora zaradi protidržav-nega delovanja, se bo lahko za nekaj časa preselil na Nizozemsko. Oblasti so mu namreč izdale dovoljenje, da igra v tisti državi. V Hamburgu pa je urednik neke šahovske revije dejal, da bo Pachman odslej urejal tudi tisto revijo. Pachman je dejal da mu jč češkoslovaško notranje ministrstvo pred tednom dni sporočilo, da bo lahko odšel iz države. Sicer mora še vložiti prošnjo za potni list vendar je dejal, da zaupa ljudem, ki so mu že vnaprej zagotovili, da bo prošnja ugodno rešena. O Pacnmanu se je v zadnjem času precej govorilo. Star ;e 42 let in sodi med najboljše šahiste na svetu. Leta 1969 je tudi on podpisal protestno noto zaradi okupacije ČSSR od strani čet varšavskega pakta. Od tedaj dalje je bil Pachman skoraj več v zaporu kot doma Dvakrat je napovedal gladovno stavko za mesec dni. Več tednov je bil v ambulanti jetnišni- VValdheim je označil dejanje pale-. ce. Leta 1969 so mu tudi odvzeli stinskih teroristov za podlo. Itali-1 potni list, maja lani pa so mu Skupina prebivalcev olimpijskega naselja gleda proti stavbi, v kateri palestinski atentatorji priprli izraelske olimpijske reprezentante sodili. Spoznali so pa za krivega protidržavnega delovanja, žalitve države in spodbujanja k uporu. Obsodili so ga na dve leti zapora, katerih pa ni presedel zaradi šibkega zdravja. Opazovalci menijo, da je namen te odločitve češkoslovaške vlade predvsem ta, da dokaže svojo popustljivost tudi do »upornikov*. V zadnjih dveh mesecih so na Češkoslovaškem obsodili 46 oseb zaradi protidržavnega delov nnja na razne zaporne kazni, do šest let ir. pol. Proti disidentom so uprizorili devet procesov, katerih glavni namen je bila odstranitev zadnjih Dubčkovih zagovornikov in zadnjih vidnih nasprotnikov Husakovega režima, obenem pa so oblasti pokazale nekaj primerov popustljivosti, katerih namen je bil le, da omilijo mnenje o Husakovi vladi. Po zaključku devetega procesa je predsednik Svoboda tako prekinil sodni postopek proti desetim mladeničem. Iz virov, ki so običajno dobro obveščeni, se je izvedelo, da nameravajo češkoslovaške oblasti dovoliti še nekaterim drugim disidentom, da zapustijo državo. Pachman je medtem izjavil, da se ne namerava odpovedati češkoslovaškemu državljanstvu. Na vprašanje, če se namerava srečati s Fischerjem ali Spasskim se je le nasmehnil in pripomnil, da bi bila zanj premočna nasprotnika, sicer pa že štiri leta ne igra. Izrazil pa je upanje, da bo lahko odigral nekaj simultank in se udeležil važnejših turnirjev. Pachman ni hotel pojasniti, če bo ostal na Nizozemskem ali se bo preselil kam drugam. »Upam le, je dejal, da bom lahko še vedno igral šah*. Po aretacijah v Atenah ATENE, 5. — Grški tisk obširno poroča o včerajšnjem obisku predstavnika italijanskega konzulata v atenskem zaporu. Nekateri časopisi se izprašujejo, če zadeva Pa-nagulis ne bo poslabšala odnosov med Italijo in Grčijo. Dnevnik »Estia*, ki stalno zagovarja stališča polkovnikov in katerega tiskajo le v nekaj tisoč izvodih, namiguje na državljanstvo Caviglieve in poudarja, da je slednja pravzaprav britanska državljanka. Italijansko državljenstvo je namreč prejela šele ob poroki. »Estia* pravi tudi, da italijanski tisk govori o Caviglievi kot Italijanki ker meni, da je bilo njeno dejanje junaško, in dodaja, da »kriminalne akcije ni mogoče oceniti kot junaštvo, če Italijani želijo imeti junaka, zaključuje »Estia*, naj ga poiščejo v italijan-sko-grški vojni leta 1941*. Danes je odstopil namestnik grškega zunanjega ministra Xanto-pulos Palmas. Uradno poročilo pravi, da je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Palamas je bil grški veleposlanik pri OZN in pri NATO; za namestnika zunanjega ministra so ga imenovali po Pipinelisnvi smrti. Možno je, da je njegov odstop povezan z zadevo Panagulis, kajti prav Palamas je italijanskemu veleposlaniku zagotovil, da se bo predstavnik konzulata lahko sestal s Caviglievo v soboto, 2. septembra. Italijanski zunanji minister Medici pa je sprejel grškega veleposlanika v Rimu, katerega je prosil, naj posreduje pri atenski vladi, da čimprej reši vprašanje italijanske državljanke Caviglieve. Na Siciliji odkrili večjo količino ponarejenega vina ALCAMO, 5. —• V Alcamu pri Trapaniju je obhodnica finančnih stražnikov odkrila v neki zasebni kleti večjo količino ponarejenega vina. Vino je lastnik kleti izdelal s kemijskimi preparati in s sladkorjem. Lastnik je izginil, vendar so ga identificirali za 42-let-'.’tga Fasqualeja Rendo. Finančni stražniki so v kleti našli 750 lil ponarejenega vina. trabajo* so delavci predčasno zapustili svoja delovna mesta, trgovine in uradi pa so že prej zaprli vrata. Mogočni sprevodi delovnih l.iudi so se zlili popoldne po mestnih ulicah ter se končno strnili v eno samo mogočno manifestacijo v veliki Avenidi Bernardo 0’Higgins, kjer jih je pozdravil predsednik AUende. »Zmagali bomo, tovariši, zmagali*, je vzkliknil Allende ob mimohodu manifestantov. V svojem kratkem nagovoru je nato obsodil poskuse čilske reakcije ter je zagotovil, da bo čilski narod strl prevratništvo in fašizem. Predsednik Allende pa v svojem improviziranem govoru ni omenil tako-imenovanega »septembrskega načrta*, po katerem, naj bi čilska reakcija prav ta mesec poskušala izzvati POPRAVILO Šestnadstropno poslopje je seveda precej visoko in kdor se mora večkrat dnevno povzpeti po stopnicah, se močno utrudi. Zato imajo tako visoka poslopja dvigala. Hudo pa je, če se dvigalo pokvari. To se je zgodilo na sodišču v Palermu, kjer so že več mesecev vsa dvigala pokvarjena. Treba jih je popraviti, za to pa je potrebna dolga birokratska procedura. Dvigalo, katerega bi popravili z 28 tisoč lirami, tako še vedno čaka in sodniki morajo hoditi po stopnicah. Odvetnik Pierfranco Buon-cuore se je naveličal take «te-lovadbe» in se je zato ponudil, da bo poravnal stroške za popravilo enega dvigala. Pri tem pa nastajata dve vprašanji. Prvič. če se bo odvetnik lahko potem res posluževal dvigala, ali pa bodo pred vrati tako dolge vrste, da sploh ne bo mogel vstopiti. Drugič, če bodo njegovo ponudbo sprejeli, saj italijanski zakoni ne predvidevajo take možnosti. NAKUP V ZDA so prodali star rdeč avtomobil, ki je prišel iz tovarne leta 1933. Zanj je neki hotelir plačal 52 milijonov lir. Kaj ima ta avtomobil posebnega? Ne, ni zlat, posebnost tega avtomobila je v tem, da se je z njim vozila Greta Garbo. OBSODBA V Aguili so obsodili tamkajšnjega župana, ker je s strupenimi plini onesnažil zrak. No. da ne bo nesporazumov. Zrak je pravzaprav onesnažil upepeljevalnik smeti, ki je last občine in je torej zanj odgovoren župan. prekucijo v državi ter se polastiti oblasti s silo. V svojcu govoru je predsednik Allende omenil tudi, oa vlada namerava ustanoviti d:e novi državni tajništvi, in sicer tajništvo za vprašanja, ki zade\ajo ženske ter tajništvo, ki bo skrbelo za izboljšanje položaja najsiromašnejšega dela prebivalstva v velikih mestih. Kot je znano, je predsednik Allende naletel na največje težave pri ženskah in pri »lumpenpro-letariatu* zapuščenih predmestij Ugotovili so, da so ženske pogosto nastopale proti vladi «Ljudske enotnosti* pod vplivom desničarjev, ki so izkoriščali trenutno pomanjkanje blaga široke potrošnje, kar pa so oni sami namerno povzročali. U-stanovitev teh dveli novih državnih tajništev naj bi torej razširila vpliv vladne koalicije na zelo občutljiva področja javnega mnenja, ki jih je do sedaj reakcija izkoriščala v svoje namene. Danes bi moral predsednik Allende podati poročilo čilskemu ljudstvu ob drugi obletnici svoje izvolitve za državnega poglavarja. Med drugim v nekaterih političnih kogih ugibajo, če bo povedal kaj več o nameravanem puču reakcionarnih sil v tem mesecu. Zelo verjetno pa so vse te vesti bolj izmišljotine reakcionarnih krogov, ki skušajo vnesti zmedo med prebivalstvo. Resnica je, da se desničarske sile niso včeraj pokazale na ulicah čilskih mest. Izgovarjale so se, da niso hotele nuditi priložnosti za izzivanje. Zelo verjetno pa so se nekoliko prestrašile močne enotnosti koalicije »Ljudske enotnosti*, ki se je še okrepila po izjavi čilskih socialistov in komunistov glede skupnega nastopa proti poskusom reakcije in zunanjih sovražnikov. Razlike med socialisti in komunisti so v bistvu zadevale vprašanja taktike revolucionarnega boja. Medtem, ko socialisti zahtevajo hitrejši tempo tega razvoja, pa so komunisti bolj previdni ter menijo, da je treba uvajati revolucionarne novosti postopoma. Socialistom se mudi, ker jih k temu silijo nekatera levičarska gibanja, kot je na primer MIR, ki šteje svoje pristaše med najrevnejšim delom prebivalstva in ki je že povzročil precejšnje preglavice Allendejevi vladi. Veruška v Benejevcm filmu »Salome*, ki so ga predvajali v Benetkah MEDNARODNI TEDEN FILMA V GRADEŽU Zgodovina, življenje: film» tema retrospektivnega festivala Izven sporeda so predvajali Pasolinijev film «1 racconti di Canterbury» - Na sporedu tudi nacistični propagandni filmi Predstavili bodo številne doku- e. k* Mo- (Naš dopisnik poroča) rodni teden v Gradežu, ki se je za- \ se približujejo dokumentarcu, čel v nedeljo, obravnava temo z ; terial, ki je na sporedu, lahko nam naslovom «Zgodovina, življenje: I reč shematično razdelimo v izvirna film*. Prejšnji izdaji sta bili posvečeni začetkom italijanskega filma in začetkom ameriškega we-stema. Letošnjo temo pa pojasnjuje podnaslov «filmski dokumenti od leta 1895 do 1939», to je od začetkov filma do začetka druge svetovne vojne. Filmski dokumenti se tičejo predvsem zgodovinsko pomembnih dogodkov, vendar pa tudi življenja v najsplošnejšem pomenu besede. Od tod naslov »tednu*. iisiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiii KOT POROČA «RADI0 DEL PLATA» Argentinski gverilci ugrabili ravnatelja ^Philips Argentina* Kaže, da so zahtevali odkupnino - Oblasti niso vesti ne zanikale ne potrdile BUENOS AIRES, 5. - Argentinski gverilci so ugrabili predsednika podjetja »Philips Argentina* Jana Van de Panna. -» Do ugrabitve je prišlo ob 9. uri dopoldne po krajevnem času. Van aiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimmmiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiimiia HELSINKI, 5. — Belgijski zunanji minister Pierre Harmel je prispel na uradni obisk na Finsko. « « » OSLO, 5. — Norveški ministrski predsednik Trygve Bratelli bo 22. novembra odpotoval na uradni obisk v SZ. « « • FIRENCE, 5. — Državno pravdni štvo toskanske prestolnice je dalo zapleniti reviji Men in Pop zaradi opolzke vsebine. • * • PARIZ, 5. — Bivšega francoskega ministra Alaina Peyrefita so izvolili za predsednike golistične stranke UDR, ZASLIŠANJE GIUSEPPA SABE V MILANSKEM ZAPORU Vratar ni prepoznal v obtožencu udeleženca sestankov v skladišču Od v. Guisa zahteval zacastto svobodo za svojega varovanca MILAN, 5. — Preiskovalni sodnik primera Feltrinelli in povezanih dejavnosti tako imenovanih »rdečih brigad* dr. Di Vincenzo je danes zaslišal v milanskem zaporu obtoženca Giuseppa Sabo. Na zaslišanju je bil navzoč obtoženčev zagovornik Gian-nino Guisa. V določenem trenutku so prepeljali pred obtoženca neko pričo, ki naj bi bil po vsej verjetnosti vratar poslopja v Ul. Paolo Sarpi 77, kjer so preiskovalni organi odkrili garažo, ki je služila kot skladišče, in kjer so se baje sestajali pripadniki «rdečih brigad*. Saba je vedno zanikal to obtožbo ter je uporno trdil, da ni bil nikdar v omenjenem poslopju. Zdi se, da se je soočenje med njim in vratarjem poslopja končalo zanj ugodno, saj ga priča ni spoznala. Saba je prav tako vedno odbijal obtožbo, da je bil skupaj s Feltrinel-lijem blizu podpornika daljnovoda pri Segrateju, oziroma še prej pri San Vito di Gaggiano. Odv. Guisa je s svoje strani poudaril. da je bilo zaporno povelje na škodo njegovega varovanca le fakultativno ter se mora Saba, spričo negativnega rezultata soočenja, izpustiti na začasno svobodo. Na vsak način pa je Sabov branilec zahteval ponovno kemijsko analizo sledov blata in prahu, ki so ga našli na Sabovih hlačah in gojzericah. Branilec zahteva naj se ugotovi, če blato in prah odgovarjata zemeljskim sestavinam v bližini nosilca napeljave voda visoke napetosti pri Segrateju. Nadalje je zahteval še, naj sodnik zasliši še neko pričo (gre baje za časnikarja nekega tednika), ki je v marcu intervjuval neko osebo). Saba je vedno trdil, da ni dal nobenega intervjuja. Danes popoldne se je preiskovalni sodnik ponovno vrnil v zapor San Vit-tore, kjer je zaslišal Giorgia Seme-rio in Umberta Foriolija, ki je tudi obtožen, da je sodeloval z «rdečimi brigadami*. Danes so profesorji Molla, Mangilli in Grandi deponirali v pisarni preiskovalnega sodišča svoje mnenje glede ematoloških izsledkov na nosilcu električnega daljnovoda v Segrateju, kjer je izgubil življenje Giacomo Fel- trinelli. Na podlagi skrbne analize in primerjav so izvedenci prišli do zaključka, da pripada kri, katere sledi so našli na nosilcu, isti krvni skupini pokojnega Feltrinellija, to je grupi AB skupine ABO. Izvedenci so svoje mišljenje razčlenili v štirih točkah. Predvsem so ugotovili sorodnost pred skupinama krvi pok. Feltrinellija in izsledkih na podporniku daljnovoda. Druge sledi krvne skupine AB so našli tudi na drugih krajih, ki so bolj ali manj oddaljeni od nosilca. Nekatere sledi, ki so jih našli na nosilcu so verjetno od krvi človeškega izvora, toda ni se posrečilo popolnoma potrditi te možnosti. Končno so strokovnjaki glede neke druge sledi na nosilcu zatrdili, da ne gre za človeško kri. Danes so prepeljali v zapore v Genovi 13 obtožencev, ki se bodo morali zagovarjati pred genovskim porotnim sodiščem, da so kot pripadniki skupine 22. oktobra ugrabili Sergia Gaddollo, oropali ustanovo IACP, ubili Alessandra Florisa ter zagrešili razne druge zlrtčine. Obravnava se bo začela 2. oktobra. de Parme je odšel zdoma namenjen v službo. Kmalu po odhodu pa sta mu v rezidenčni četrti Buenos Airesa San Isidro dva avtomobila zaprla pot. Iz avtomobilov je izstopilo pet ali šest oboroženih mož, ki so industrialca prisilili, da je odšel z njimi. Dogodek je precej podoben ugrabitvi predsednika »Fiat Argentina* Oberdana Sallustra, katerega so gverilci 10. maja letos ubili. Na nizozemskem veleposlaništvu niso komentirali vesti, podjetje »Philips* pa je izključilo vse telefone. Kaže, da je «Philips» prejela zahtevo za odkupnino, vendar te vesti niso potrdili. V tovarni je sedaj več policijskih funkcionarjev, časnikarjem pa so prepovedali vstop. Policija ni o ugrabitvi izdala nobenega poročila. Vest je sporočil «Radio del Plata*, ki ni navedel nobenih podrobnosti. Van de Panne je star 54 let in je oče treh otrok. Partizanski invalidski zbor gostuje na Madžarskem LJUBLJANA, 5. — Na povabilo madžarskega pevskega zbora Vasas bo od 5. do 10. septembra gostoval na Madžarskem slovenski partizanski invalidski pevski zbor. Imel bo štiri koncerte, prvega v Inoti, nato pa še v Budimpešti, Mosanmagyarovaru in Celdoemoelku. Zbor bo nastopil s svojim standardnim programom borbenih in revolucionarnih pesmi jugoslovanskih narodov, program pa bo popestril še z vrsto umetnih in narodnih pesmi. To bo že drugo srečanje tega partizanskega zbora z madžarskim občinstvom. D. K. Umrla kitajska politična osebnost PEKING, 5. — V kitajski prestolnici je umrla gospa Hohsisng-ning, ki je bila ena najtesnejših sodelavk ustanovitelja kitajske republike Sunjditcena. Stara je bila 94 let. Z njim je sodelovala že od leta 1905, ko se je včlanila v »Revolucionarno unijo*, katere voditelj je bil prav Sunjuncen. Nova finska vlada HELSINKI, 5. - Nova finska vlada, ki jo vodi bivši zunanji minister socialdemokrat Malevi Sarsa, je danes prisegla pred predsednikom republike Kekkonenom. Sorsa je sestavil koalicijsko vlado, v kateri so poleg socialdemokratov, še stranka centra, švedska stranka in li beralna stranka. Vlada razpolaga v paralmentu z večino sedmih glasov. filmske dokumente ter v dokumente, ki so že predelani. Med term bodo predvajali nekatere sovjetski politične filme, dva nacistična Pr0 zaključila z tMille e una notte»• Trilogija naj bi ovrednotila svojevrstni humanizem, vitalizem mimf> načela dobrega in zla, ki da se Jjj vedno izražal v raznih zgodovinsko} obdobjih in ki je predstavljal edini moment pristnega človekoveff“ izražanja. Ne glede na to, da s* nam zdi pojmovanje tega vitaltim} omejeno (vsa protislovja življenja so prekrita v odvisnosti od zgorel* teze, od poveličanja življenjskost■} kot metafizične tsubstance»; umetnik pa najde smisel za svojo de- most v pasivnem obujanju te življenjskosti); ne glede na to je real}} zacija filma sama malo prepričlJ1' va in slabša kot pri prvem delu trilogije. Film sestoji iz zaporedju ikonografskih podob, ki bi hoteti biti «lepe» same na sebi, medtem ko bi morala lepota filma iz celotnega razvoja. Bolj kot imamo pred seboj zaporedje dioP?. zitivov. Zato ostaja poanta predpostavljena in se nikdar ve u' telesi v prikazano dogajanje iv v prikazane osebe. Pravi spored filmskega tedna je začel v ponedeljek s tremi “f sovjetskega režiserja D žige Vert,°" va: «Kinoglas» (1924), iKinoprav leninskaja» (1925) in (Človek s *j’ noaparatom» (1929). Nekatere tične smeri odkrivajo danes ^ lova kot edinega pravega marksi’ stičnega - leninističnega režiserJ po oktobrski revoluciji, ter da } edini prikazoval razvoj družbeni proizvajalskih sil. Jaz pa nisem čudovalec režiserja: zdi se namreč’ da je Vertov prikazoval sovjeti*, delavce, stakanovizem itd. z Z9.J opisno — poveličevalnega stališč}' Njegovi filmi zanikajo protislovl v prehodni družbi, jih presegal v poveličevanju realnosti, ki P, nevtralizira. Popolna «.objektivuac’ ja» realnosti, ki ne upošteva sti0~ jektivnega teženja k spreminjavi” nima dosti opraviti z marksizmi'’’ Seveda je Vertov spreten v np}Jr. bi filmskega jezika. Ni pa *P°jL ni» model socialističnega filma; } sti več nam danes pove Eisenstmjh ki ga pa zgornje kritične sJneJ. imajo za malomeščanskega režtim ja. Sledilo je predvajanje nemški} nacističnega propagandističnega J ma