Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, torek 27. ma|a 1941
Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana.
Izključno zastopstvo ea oglase iz Kraljevine Italije in inozemstva ima 1’Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Unica rappresentanle per le inserzionl dal Regno d'Italia e dall'estero e 1’Unione Pubblicitt Italiana S. A., Milano.
Uspešen napad na angleiki prevoz v Tobruku
Štirje parniki uničeni, ena križarka poškodovana
Italijansko vojno poročilo št. 355.
Rim, 26. maja. Uradno poročilo št 355 pravi: Severna Afrika: Med delovanjem pa-trol smo na bojišču pri Tobruku zaplenili avtomatično orožje in protitankovsko orožje. Italijanska in nemška letala so v strmoglavskih poletih bombardirala sovražne ladje v pristanišču Tobruku. Potopila so štiri parnike s skupno 11.000 togami. Ena križarka je bila zadeta in hudo poškodovana, Italijanski oddelki bombnikov so bombardirali in s strojnicami obsipali večkrat zaporedoma vojaške cilje na otoku Kreti.
Duce je podeiil Ljubljani sanitarno avtokofono
Sanitarna kolona, ki je prišla pred tedni v Ljubljano bo ostala za trajno v Ljubljanski pokra-Juii, kakor je to odločil sam Duce. Prebivalstvo yse Pokrajine bo to odredbo z veseljem sprejelo.
zadnjem obisku Vis. Komisarja E. Graziolija Pri Duceju je ta izrazil željo našega prebivalstva, d* bi ostala sanitarna kolona za trajno v Ljubljanski pokrajini, kar bo v veliko dobro nam vsem. Duce je želji ustregel in odredil, da ta kolona ostane za trajno med nami. S tem je Duce znova Pokazal veliko razumevanje za Ljubljansko pokrajino.
Kako velikega pomena je taka sanitarna kolona pove že dejstvo, da so zdravniki v par tednih pregledali 10.000 šolskih otrok. Na svojih Pregledih je kolona nabrala dragocena spoznanja naših zdravstvenih razmer. Vsekakor bo sanitarna kolona za naše kraje zelo velikega pomena in smo Duceju za njegovo odredbo hvaležni.
Vzhodna Afrika: V pokrajinah Galla in Sidaino so se naše čete zmagovito borile na levi obali reke Omo.
Berlin, 27. maja. s. Iz pristojnega vira poročajo v zvezi z izgubami, ki sta jih letalsko orožje Italije in Nemčije ter italijanska vojna mornarica prizadela angleškemu brodovju v Sredozemlju, poročajo iz pristojnega vira, da je Anglija, kakor kažejo uradna poročila nemškega vrhovnega poveljstva, od začetka vojne do zdaj izgubila skupaj 29 križark od celotnega števila 62, kakor jih je imela.
Tanger, 27. maja. e. Potniki iz Gibraltarja poročajo, da so zadnji polomi angleške mornarice močno omajali moralo posadke v Gibraltarju. Z letalonosilke »Furiousc ter z rušilca »Fearles«, so izkrcali številne ranjence, med njimi mnogo častnikov. Eden izmed njih je povedal, da je treba Sredozemlje smatrati zdaj kot izgubljeno za Anglijo, zakaj brodovje se ne bo moglo nič več upirati vedno hujšim in vedno točnejšim akcijam letalcev Italije in Nemčije. Najbolj nevarno orožje je letalski torpedo, pred katerim se vojna ladja pred združenimi napadi le težko reši.
II Duce ha donato a Lubiana un autotreno sanitario
Secondo la disposizione del Duce l’autotreuo sanitario rimarra a Lubiana. Quando l’Ecc. 1’Alto Commissario fu recentemonte ricevuto dal Ducc, espresse il desiderio della popolazione slovena di godere permanentemente i benefici delPistitu-zione. II Duce acogliendo la proposta ha disposto che 1’autotreno sanitario restesse a disposizione della nuova Provincia d’Ifalia.
La notizia del generoso prevvedimento ha suscitato nella popolazione vivissima e commossa gratitudine.
Riuscito attacco contro un convoglio
inglese a Tobruk
Ouattro piroscafi distrutfti, un incrociatore colpito
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica:
»N e 111 A f r i c a settentrionale, du-rante un‘azione di elementi esploranti sul fronte di Tobruk, sono State catturate armi automatiche anticarro. Velivoli italiani e tedeschi hanno bom* bardato in picehiata navi nemiche nel porto di Tobruk: quattro piroscafi per un complesso di undiecimila tonnellate sono stati affondati; un in-crociatore b stato colpito e gravemente danneg-giato.
Nostre formazioni aeree hanno ri-petutamente bombardato e mitragliato obiettivi militari deli isola di Creta.
N e 114 A f r i c a orientale, regione Galla e Sidamo, le nostre truppe hanno sostenuto vit-toriosi scontri sulla sinistra delPOmo. (Stefani.)
Roma, 27. maggio. Notizie di nuovi episodi di guerra sul fronte cirenaico confermano l’attivita
Značaj in okoliščine divje bitke za otok Kreto
. vRim, 27. maja. s. Bitka za posest otoka Krete je še vedno v vsem razvoju, ne da bi bilo mogoče v zadnjih dneh zaznamovati posebne dogodke. Močne posadke po otoku 6e zagrizeno bore, opirajoč se na ozemlje, ki je po mnogih predelih neprehodno, in na vojaške naprave, ki so jih uredili v dolgih mesecih Angleži, ker so se dobro zavedali, kaj bi mogla pomeniti izguba nekaterih odločilnih postojank.
Po drugi strani napadajoče sile metodično razvijajo svoj načrt ter utrjujejo pridobljene postojanke, zraven pa sistematično uničujejo sovražnikove naprave. Ko prihajajo vedno nova ojačenja, pa italijanska in nemška letala z neusmiljeno vztrajnostjo tolčejo ozemlje, ki ga še imajo Angleži in Grki v oblasti. Zaradi pomembnosti postojanke, ki zdaj zanjo gre, ter zaradi dolgih in temeljitih Priprav, ki so jih izvedli branilci, zaradi zapletenih nalog, kam namestiti napadajoče čete, zaradi vsega tega ni bilo mogoče in ni mogoče napovedovati
Dar ljubljanskemu vseučilišču
Bologna, 27. maja. s. Družba za domačo zgodovino Emilie in Romagne je na svojem občnem *boru sprejela predlog predsednika prof. Ducatija ter sklenila podariti vse svoje izdaje, ki so se začele leta 1861, ljubljanskemu vseučilišču, da bi tako postale vedno tesnejše zveze med novo pokrajino ter med italijanskim narodom in italijansko omiko.
Ontaggio airUniversita di Lubiana
Bologna 27. maggio. La Deputazioine di storia patria delPEmilia e Romagna in una sua adunata generale accogliendo la proposta del presidente prof Pericle Ducati ha deciso di fare omaggio delle proprie pubblicazioni che hanno avuto inizio nel 1861, aIl’Universit& di Lubiana allo scopo di rendere sempre piu intimi i legami tra la nuova Provincia e la nazione e la cultura italiana.
Silovit požar na Finskem
Helsinki, 27. maja. s. Strahovit požar, ki je izbruhnil v kraju Tiistenioki in Toparimareki je Povzročil škode za deset milijonov finskih mark. Zgorelo je okoli 100 ljudi, veliko poslopij in živeža.
nagle osvojitve otoka. V vojni ni niS lahko, ker se nič ne naredi na hitro roko. Trud, ki ga je treba prestati, je vedno v enakem sorazmerju s pomembnostjo cilja, ki ga je treba doseči. Zato bi tudi v tem primeru kakršna koli nepotrpežljivost ne bila na mestu.
dinamica, svolta cola dalle nostre truppe in stretta e armonica collaborazione coi reparti germanici che le fiancheggiano. In ogni settore di quello scacchiero le forze dell’Asse esercitano quotidiana-mente il loro mordente sull’avversario, mantenen-dolo in uno stato di inquietitudine ed allarme, che indubbiamente influisce sulla sua effiecienza morale e materiale.
Nel settore di Tobruk 1’azione delle nostre pat-tuglie 6 stata egualmente proficua. L’operazione piu importante della giornata 6 stata compiuta sul forte della piazzaforte e sulle acque circostanti per opera dei piacchiatelli e degli stukas. La nostra ricognizione aveva avvistata una formazione navale avversaria, formata da alcuni piroscafi scorta-ti da numerose navi da guerra: incrociatori e cacciatorpediniere. Giunse come un turbine l’attac-co dei nostri a sconvolgere tutto con una tempesta densa e precisa di i>ombe di grosso calibro. Quan-do ebbe termine 1’attacco ed i bombardieri inizia-rono il ritorno, pote constatarsi che quattro navi da trasporto, centrate in pieno, affondavano rapi-damente con tutto il loro carico. Anche le navi da guerra di scorta avevano avuto la loro parte nella fulminea aggressione ed un incrociatore, colpito a poppa da una bomba di grosso calibro, mo-strava in modo evidente di trovarsi in critiche condizioni.
Sul fronte sud est dell’impero da qualche gior-no la lotta si k impegnata accanita nella regione del fiume Om9 e negli altri settori; forze terre-stri ed aeree dell’avversario premono ed incalzauo, ma la difesa regge manovra a scatti controffensivi
Romunski minister za narodno gospodarstvo, general Potopeanu, je odstopil. Na njegovo mesto je bil pokLican glavni ravnatelj petrolejske družbe »Concordia« dr. Marineecu. Sprememba v ministrstvu bo prinesla temeljito preosno-vo romunskega narodnega gospodarstva.
Nemško poročilo o izgubah angleške mornaric pri boju za Kreto
Berlin, 26. maja. Rj. Poročilo nemškega vrhovnega p^eljstva se glasi:
V boju za Kreto je nemško letalstvo, kakor je bilo že objavljeno 8 posebnim poročilom, doseglo izredne uspehe proti angleškemu sredozemskemu brodovju. Povzemajoč v celoti dosedanja poročila, so samo nemška letala v času od 20. maja potopila sedem sovražnih križark ali bojnih križark in osem rušilcev in eno podmornico ter pet hitrih čolnov. Z zadetki v polno so bile ena bojna ladja, številne križarke in rušilec hudo poškodovane.
Italijanske pomorske in letalske sile so v istem času potopile štiri sovražne križarke in poškodovale mnogo drugih pomorskih edinic.
Tako je angleško pomorsko gospodstvo v vzhodnem delu Sredozemskega morja z odličnim sodelovanjem pomorskih in letalskih sil zavezniških osiščnih držav doživelo hude izgube.
Na otoku Kreti se nadaljujejo boji tamkajšnjih letalskih odelkov in vojske s stalnim dovažanjem okrepitev še naprej uspešno. Oddelki nemških letal so tudi včeraj uspešno posegli v boje
na suhem na otoku, zažgali so angleška oporišča in skladišča orožja, uničili dve veliki trgovski ladji in v letalskih bojih sestrelili tri angleška bojna letala in tri lovska letala. Tri sovražna letala so bila uničena na tleh.
Na otoku Malti so nemški lovci na tleh uničili 4 sovražna lovska letala in jih poškodovala šest.
V Severni Afriki lahno delovanje topništva pred Tobrukom.
Na morju okoli Anglije 60 bojna letala poto-dve tovorni ladji s skupno 2.000 bruto-register. tonami in hudo poškodovala dve veliki trgovski ladji.
Pri sunkih lovskih letal proti angleški južni obali in pri poskusu sovražnika čez dan preleteti nad zasedeno ozemlje ali pa nad nemško obalo, so bila sestreljena tri angleška lovska letala in tri bojna letala. Poleg tega je stražarska ladja sestrelila tri, mornariško topništvo pa dve angleški bojni letali
Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje.
Dichiarazioni del ex-re greco dopo la fuga da Creta
Istanbul, 26. maggio. Stamane e giunto al gran quartiere generale del generale Wavell al Cairo un rapporto del generale Freyberg, comandante della difesa delPisola di Creta, in cui e fatto rile-vare lo sviluppo sempre piu grave che assume la situazione nell’isola. Telegrammi di varie fonti dicono che re Giorgio nel raggiungere il Cairo ha dichiarato in un messaggio che egli e stato in-dotto alla partenza perche i paracadutisti tedeschi intendevano su ogni altra cosa di impadronirsi della sua persona e dei membri del governo greco. Infatti giž martedi mattina soldati germanici at-terravano a poche centinaia di metri dalla resi-denza reale e 1’attaccavano immediatamente. L’in-tervento delle truppe inglesi oonsentiva di respin-gere 1’assalto. Piu tardi perft una seconda ondata di paracadutisti riusciva a stabilire un cuneo
Izjave bivšega grškega kralja po begu s Krete
Istanbul, 27. maja. s. Včeraj zjutraj je v Rlavni stan generala Wavella v Kairu prišlo Poročilo generala Frevberga, poveljnika obrambe na otoku Kreti. Poročilo razodeva vedno resnejši razvoj položaja na otoku.
Brzojavke iz različnih virov pravijo, da je kraji Jurij, ko ie dospel v Kairo, povedal v svoji poslanici, da je moral oditi s Krete, ker s9 se nemški padalci predvsem skušali polastiti njegove osebe in pa članov grške vlade. Nemški vojaki so že v torek zjutraj pristajali nekaj metrov od kraljevega bivališča ter ga takoj napadali. Posredovanje angleških čet je dovolje-
valo misel, da bo napad odbit. Toda pozneje se je drugemu valu padalcev posrečilo ustvarili jedro med angleškimi četami in med tistimi, ki so branile kraljevo bivališče. Kralj in člani vlade so se le z veliko težavo mogli zateči na bližnje gore.
Zaradi tega je general Frevberg zahteval od vladarja, naj zapusti otok, ker njegova navzočnost ovira vojaške operacije. To je kralja pripravilo, da se je uklonil potrebi ter zapustil Otok Kreto, toda — pravi sam s smešnim optimizmom — ohranil je popolno zaupanje v razvoj dogodkov.
tra le truppe inglesi e quelle che difendevano la residenza reale. A gran fatica il re ed i membri del governo pot e va no rifugiarsi sulle montagne vicine. In queste condizioni il generale Freyberg ha chiesto al aovrano che abbandonasse l’isola dato che le operazioni militari eran ostacolate dalla sua presenza. Ci6 ha indotto il Re a piegarsi alla necessiti e ad abbandonare l’isola di Creta pur conservando — egli dice con ridicok) otti-mismo — piena fiducia in una favorevole evolu-zione degli avvenimenti.
Kaj bo storila Amerika
Rim, 27. maja. s. »Popolo di Rom$c piše o zadnjih svarilih, ki jih je dobila Amerika ter se sprašuje ali bo Roosevelt poslušal klice iz tistega dela ameriške javnosti, ki je proti vmešavanju v vojno ter resne opomine admirala Raederja in japonskega mornariškega ministra, ali pa bo popustil svojim čustvom in zameram ter se dal vplivati po judovski bogataški tolpi, katera igra toliko vlogo v njegovi državi. Sedanja ura je za Združene države resna. Amerika se lahko pridruži Angliji, ki je v zadnjih vzdihih, čeprav ne bi v ničemer mogla spremeniti njene usode. Lahko pa bi Angliji 6torila veliko uslugo, če bi ji dala razumeti, da ji noče na pomoč, ter bi ji s tem preprečila nadaljevati odpor, ki je prav tako krvav, kakor drag in nekoristen.
che rallentono la spinta nemira, mentre la difesa si rinnova sempre su successive posizioni con la stessa tenacia e risolutezza. Anche sul fronte ovest sono in corso operazioni per concentrare e consoli-dare la resistenza. Durare: tale 6 il compito dei nostri soldati di laggiu.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Tržaški škof Visokemu Komisarju
Eksc .Visoki Komisar je od tržaškega škofa, ki je zdaj v Rimu ,kjer je bil sprejet pri Sv. očetu, dobil naslednjo brzojavko
»Tu sem zvedel, da ste imenovani za Visokega Komisarja in Vani izražam iskrene čestkke in tople šelje za Vaše visoko in delikatno poslanstvo. Sprejmite moj prisrčni pozdrav. — Sanliu škof.«
II vescovo di Trieste alPAlto Commissario
AU’Alto Commissario e giunto il seguente telegramma dal Vescovo di Trieste, che si trova attualmente a Roma dove e stato ricevuto dal Santo Padre:
»Apprehdo qui Vostra nomina Alto Commissario e formulo sinccre felicitazioni o fervidi au-guri per la Vostra alta e delicata missione. Gradite il mio eordiale saluto. — Santin Vescovo.«
Una visita deirAlto Commissario airospedale di Lubiana
Lubiana, 27. maggio. L’Alto Commissario Eca Grazioli ha ieri compiuto un lungo sopraluogo agli impianti dell’06 pedale civico di Lubiana allo scopo di accertame i bisogni dale le sue gravi deficienze generali e particolari. L’Alto Commissario si e mtrattenirto presso molti ammalati ri-volgendo loro parole di conforto e distribuendo sussidi ai piu bisognosi. Tra i lavori cui dovrk essere data immediata esecuzione, figurano quelli par 1’ampliazimento del reparto chirurgico mentre con tutta ur gen za dovrši sorgere un padiglione per tubercolotici il primo della provincia di Lubiana.
Italijanski poslanik Cicconardi je obiskal bolnega finskega maršala Mannerheima, junaka iz lanske vojne ter se z njim prisrčno pogovarjal.
Švedska narodna manjšina na Finskem zahtev«
upravno avtonomijo za svoje občine, volivno preosnovo za prebivalce švedske narodnosti ter možnost, da bi se Švedi lahko neposredno ,podajali s Finci, katere so v njihove kraje preselili iz zasedene Karelije, za odškodnino, če bi se rajši preselili v čisto finske kraje.
Od začetka vojne v Grčiji je izginilo 2200 Novozelandcev. Večina jih je ujetih, je sporočil novozelandski ministerski predsednik Frazer iz Egipta.
Bitka za Kreto še ni končana, toda vsi vemo, kaj pomenijo v nemškem uradnem vojnem poročilu besede »operacije se nadaljujejo po določenih načrtih«, piše nemški dnevnik »Miinch-ner Neueste Nachrichten« v daljšem članku o pomenu bojev na Kreti.
Dosedanji finski poslanik v Moskvi, Paasikivi, je odstopil. Nadomestil ga bo minister Siinen.
Bolgarska zbornica je odobrila zakonski načrt glede izrednih izdatkov v znesku 3 in pol milijarde levov. Izdatke narekujejo potrebe pokrajin, ki si jih je Bolgarija v sedanji vojni priključila. Zaradi finančnega položaja države ne bodo tega denarja dobili z novimi davki, temveč z notranjimi posojili.
Nemiri v Bombayu
Kabul, 27. maja. 6. Neredi v Indiji so zavzeli že takšen obseg, da jih je treba smatrati za zelo težke. V Bombaju se je po nekaj mirnih nočeh v nedeljo snet poživila ujx>rnižka agitacija, ki je povzročila nud spopad v najbolj obljudenem muslimanskem delu mesta. Trije ljudje so bili ubiti od strelnega orožja, več pa ranjenih. Močan poseg britanske policije ni mogel popraviti težkega položaja. Demonstranti so zanetili več skladišč. Okrog 500 ljudi je bilo aretiranih. Policija ni mogla sama obvladati bojišča, pa je zato dobila ojačenje v britanskih četah. Manifestanti 60 napadli glavno sprehajališče Bombaya. V začetku spopada je bilo 20 ljudi ubitih, mnogo pa ranjenih. Ostrost, s katero je angleška policija nastopila, je še bolj razburili muslimane Razglas, ki ga je izdala angleška vlada, ni imel pričakovanega učinka. V Bombaju Angleži ne morejo zatreti uporniškega gibanja, ki ee je že globoko vkoreninilo tudi med muslimani.
Visoki Komisar Eksc. Grazioli na obisku v ljubljanski bolnišnici
Navodila za začetek preurejevalnih in izboijševalnšh del,
kakor je določil Duce
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je včeraj začel z obiski po mestnih in pokrajinskih ustanovah. Najprej se je včeraj popoldne napotil v ljubljansko bolnišnico kot zavod, čigar delo najgloblje odseva v vseh slojih prebivalstva.
Belgrajska vlada je to bolnišnico, kakor je dovolj znano, zanemarjala. Le malo dni po priključitvi Slovenije Italiji pa je Duce že sprejel Visokega Komisarja in določil, da se takoj začno potrebna dela za preureditev bolnišnice. Prva skupina del za čez šest milijonov lir se bo začela v kratkem, nakar bo prišla na vrsto druga skupina v znesku pet milijonov lir, nato pa še tretja.
Včerajšnji obisk je Visokemn Komisarju omogočil, da je na lastne oči ugotovil zlasti žalostne pogoje glede prostorov, v katerih životari bolnišnica, kar vse kvarno vpliva na zdravstveno in tehnično organizacijo. Pri vhodu v bolnišnico so Visokega Komisarja sprejeli upravnik dr. Ferlan, zdravstveni nadzornik dr. Abramovič, dekan medicinske fakultete dr. Hribar, načelnik socialnega oddelka g. Kosi ter načelnik V. oddelke, Rueir.
Visoki dostojanstvenik je obhodil sobo za sobo, se ustavil pred številnimi posteljami, spraševal zdravnike o poteku bolezni in o rodbinskih razmerah posameznih bolnikov.
Med ogledom je Visoki Komisar naročil, da je treba z vsemi sredstvi omogočiti, da se tisti bolniki, ki zaradi pomanjkanja prostorov leže v dvoje, ločijo in dajo vsak v svojo posteljo.
Ko so bolniki zvedeli za to naročilo, so bili globoko ganjeni, kar je razumljivo spričo duševnega stanja, v katerem mora biti bolnik v takem položaju, v družbi neznanega sotrpina.
S sredstvi, ki jih je dal Visoki Komisar, bodo že danes iskali boljše rešitve, da se zadosti sprejetim naročilom in da se s tem razbremene nekateri oddelki v bolnišnici.
Prva skupina del za bolnišnico obsega zidavo pralnice, povečanje kuhinj, ureditev tistih predelov, ki so zastareli, razširitev paviljona za nalezljive bolezni, povišanje kirurškega paviljona za eno nadstropje.
Med ogledom se je Eksc. Visoki Komisar pogovarjal z bolniki ter jim po tolmaču sporočil svoje želje za ozdravljenje, nakar so vsi odgovarjali z izrazi hvaležnosti. V mnogih prostorih so njegov prihod pozdravili po rimsko.
Pri obisku v otroškem oddelku na kirurgiji je Visoki Komisar naročil, naj kateri uradnik zbere imena malih gostov in zapiše njihove želje glede igrač. Obljubil je, da bo vsakemu majhnemu bolniku poslal igračo. Med obiskom je bolnikom in bolnicam, ki so siromašni ali ki imajo družino, dal številne denarne podpore. Obdaril je tudi dva krvodajca, ki so mu jih pokazali zdravniki.
Za kirurškim oddelkom je Visoki Komisar zelo pozorno obiskal razne druge naprave, ki zaradi zastarelosti ne odgovarjajo več potrebam. Obšel je tudi oddelek za notranje bolezni ter povsod tolažil bolnike. Druge oddelke bo obiskal prihodnjič.
Preden je odšel,' je visoki dostojanstvenik zbral okoli sebe tehnične in zdravstvene strokovnjake iu jim dal potrebna naročila za naglo izvedbo njegovih navodil. Naročil je ravnatelju, naj svojim sodelavcem sporoči njegovo izredno zadovoljstvo za vnemo, s katero zdravniki, njihovi pomočniki in drugi sodelujejo v bolnišnici ter pohvalil njihovo požrtvovalno delo.
Siovo Vojvode Aoste od svojih Junakov
Rini, 26. maja. s. Agencija »Associated Press c objavlja poročilo iz Londona o Vojvodi od Aoste, datirano z 21. majem. Poročilo pravi: Danes se je prijavil Vojvoda od Aoste poveljstvu indijskih čet. Zjutraj je Vojvoda zapustil glavno utrdbo in odšel najprej k utrdbam Toselli, da bi pozdravil Italijane, ki so padli v bojih za Amba Alagi. Vojvoda je bil videti utrujen in žalosten, ko se je pojavil pred grobom svojega prijatelja generala Volpinija. Vojvoda se je priklonil in se z roko dotaknil abesinskih tal, izkazal zadnjo čast junakom, nato pa stopil v avtomobil in se peljal mimo dolge vrste
častne čete, ki so jo tvorile angleške čete. V vasi Mediani je avtomobil srečal mnogo italijanskih ujetnikov, od katerih so mnogi Vojvodo pozdravljali po rimsko, drugi pa 60 vzklikali »2ivel Vojvoda od Aoste!*. Na koncu prelaza ee je Vojvoda v spremstvu generalnega polkovnika Platta, ki je poveljnik angleških čet, odpeljal proti Eritreji.
Kini, 26. maja. s. General Volpini, ki je padel na Amba Alagiju, je peti italijanski general, raje padel v prvem letu vojne. Pred njim so umrli junaške smrti generali: Maletti, Tellera, Lorenzini in Miela.
Kemiki napad na Krete je Angleže presenetil
Iramatičen kg grškega kralja Jurija iz napadene Krete v Kairo
Rim, 27- maja. s. Zanimivo poročilo o begu grškega kralja Jurija iz Krete je objavila angleška agencija Reuter, ki pravi:
Poročilo o invaziji na Kreto in o dogodivščinah grškega kralja, grškega predsednika vlade in poslaniškega osebja britanskega poslaništva ter o njihovem odbedu s Krete sta podala v nedeljo v Kairu dva britanska častnika, ki sta jih vodila. To sta bita general Hey\vood, voditelj britanskega vojaškega odposlanstva v Grčiji, in polkovnik Blunt, vojaški ataše pri britanskem jx>slaništvu v Grčiji. Hey\vood je povedal sledeče: »20. maja je prišlo v zgodnjih urah do hudega bombardiranja. Okrog osmih pa je zagledal padalce, ki so se začeli spuščati v množicah na jugozahodni del Krete, zahodno od Kaneje. Bilo je mnogo padalcev, pa tudi več prevoznih letal, ki so letela zelo nizko v smeri proti jugozahodu. Med tem so se nemški padalci spustili na tla severno od Kaneje, poskušali -ja ■*> n	tu .' n * K'•» 'siu im hi rr*
-stanjanje padalcev je trajalo štiri ure. Ta čas so letala s strojnicami streljala na mesto in gozdove, kjer so se vnele borbe s padalci.
Polkovnik Blunt je povedal, da je kralj Jurij stanoval v hiši v neki vasi, varovala pa ga je straža grških orožnikov in oddelek novozelandskih čet, ki se je prej udeleževal bojev takoj po nemškem napadu na Srbijo. Kralj Jurij in njegov bratranec Peter ter predsednik grške vlade so se zbudili zaradi ropotanja nemških letal. Prvi hip so vsi imeli vtis, da gre za nemški letalski napad. Blunt je takole nadaljeval: »Nato smo zagledali veliko število prevoznih letal, ki so prihajala iz zahoda in so letela nizko ter bila po tri skupaj. Potem so začeli skakati tudi padalci. Videl sem skupino padalcev, ki je štela okrog 150 do 200 mož. Takoj se je začelo hudo streljanje s strojnicami iz letal. Naše čete so pomalem takoj začele streljati s protiletalskim orožjem in puškami. Pripravljali smo se, da bi zapustili hišo, ki jo je bilo zaradi njene lege lahko opaziti. Dogodki pa so se odigravali tako naglo, da nismo mogli vzeti s se-
V treh vrstah... ,
Eksc. minister Bottai se je preko Trsta vrnil v Rim. Po ogledu Ljubljane se je minister Bottai vrnil v Rim, kjer bo poročal Duceju o svojih za-pažanjih. Do Postojne je spremljal Eksc. Bottaija Visoki Komisar E Grazioli. Od Trsta se je gospod Minister odpeljal dalje z vlakom proti Rimu.
Skrb za ceno in kakovost živil. Veliko skrb posveča obema italijanska oblast. V soboto je tržaški trg pregledal Zvezni podtajnik in mestni župan. Pregledala sla vrsto trgovin, se pozanimala za cene in kakovost blaga. Predstavnika sta bila povsod sprejeta s simpatijami in pozornostjo.
boj vozil, temveč smo proti goram odnesli le tisto, kar smo mogli nositi s svojimi rokami. Videli smo drugo skupino padalcev, ki so pristajali na naši cesti. Zato smo se morali povzpeti na višino 500 metrov v veliki vročini ter se skrivati vsakih deset metrov, kajti stotine letal so letele nad nami v vseh smereh. Vsi smo se vrgli na tla in princ Peter je rekel ,da so letala letela tako nizko, da je mogel točno razločiti obličje topničarja na repu letala. Potem so popotniki prispeli do neke pastirske koče, kjer so se odpočili. Od tam so prispeli do Penadže, odkoder je odšel Blunt telefonirat v Sudo in pripravit vs£ potrebno, da bi se kralj Jurij mogel v noči od 23. na 21. maj vkrcati. Polkovnik Blunt je dodal:
»Ves ta čas je grški kralj popotoval in naredil ekskurzijo. Prišla sta tudi britanski poslanik sir Michael Palairet in njegova gospa, ki sta se pridružila kraljevemu spremstvu. Skupina popotnikov se je v dveh dneh povzpela v višino 2500 metrov, Blunt pa je obiskal Novozelandce, ki so bili oboroženi z brzostrelnimi puškami, strelivom in ročnimi granatami. Poj>otniki so prebili mrzlo noč v neki skalnati pastirski kočici in kralj Jurij je pojedel obrok, kakršnega dobi navaden britanski vojak. Po napornem potovanju, ki je trajalo vso noč, so jx>j>otniki prispeli do kraja, kjer jih je čakala pripravljena ladja.«
Atene, 25. maja. s. Britanske imperialne čete, ki so se pod nemškim pritiskom umikale po morju iz Trači je, Macedonije in nazadnje iz Peloponeza, so sedaj na otoku Kreta prisiljene braniti se pred neprestanimi udarci nemškega vojnega letalstva. Otok Kreta je že šest dni prizorišče spopadov med angleškimi, novozelandskimi in avstralskimi četami, ki jih podpirajo uporni Grki na eni strani in med nemškimi četami, ki prihajajo z letali, po drugi strani. Prihod nemških čet so na otoku sicer pričakovali, vendar ne tako hitro. Komaj so britanske čete stopile na Kreto, je britansko vojno poveljstvo že začelo takoj ? obsežnim delom za okrepitev obstoječih obrambnih naprav. Ojačene so bile protiletalske naprave s številnimi baterijami^ ki so jih tja poslali Angleži takoj, ko je Grčija stopila v vojno. Uredili so takoj poljske straže, protitankovske ovire na cestah, strojniška gnezda v kavernah, majhne utrdbe in druge vojaške objekte. Obrežna obramba je bila ojačena z britanskimi vojnimi ladjami, ki naj bi preprečile izkrcavanja z morja. Obstoječa letališča so bila preurejena in razširjena tako, da bi mogla letala z angleških letalonosilk v vsakem primeru takoj nastopiti in zajamčiti otoku v velikem obsegu varnost pred sovražnikovimi letalskimi napadi. Britansko poveljstvo je pripisovalo otoku Kreti posebno važen pomen za naslednji vojni spopad in to se vidi tudi iz vse previdnosti, ki je bila temu otoku posvečena. Posest otoka, ki ima na razpolago v oporišču Suda pristanišče, katero more sprejeti vse večje vojno brodovje, bi omogočila Britancem nadzorstvo «ad plovbo v Vzhodnem Sredozemskem morju in zaščititi konvoje za Aleksandrijo ter za Ciper in Palestino. Posadka na Kreti je bila v zadnjih 15 dneh pomnožena, utrjevalna dela pa so se nadaljevala s pospešeno naglico. Po računih angleškega vrhovnega poveljstva se napad na Kreto ne bi mogel začeti niti z morja niti ne z zraka pred začetkom junija. Razdalja, ki loči obrežja Peloponeza od Krete, naj bi bila po mnenju Angležev tolikšna, da bi bil potreben precejšen čas za vojaške predpriprave Osi. Toda nenaden prihod nemških padalskih in letalskih čet je na Kreti povzročil veliko presenečenje. Nagla utrjevalna dela in previdnostni angleški ukrepi so med Angleži ustvarili občutek precejšnje varnosti. Že pri prvih svojih na-
fiadih je nemško letalstvo nastopilo s tako si-ovitostjo, kakršne še ne poznamo. S svojim načrtnem bombardiranjem je nemško letalstvo pripravilo ugodna tla za padalce. Pri njihovem delu so jih podpirala lovska in bojna letala, ki so podprla tiste padalce, ki so že bili pristali na kopnem. Vse poskuse britanskega vojnega bro-dovja, ki je hotelo preprečiti operacije, pa so onemogočila letala sStukac, ki so potopila številne ladje, ostale pa pognale na sever otoka.
Angleži priznavajo težke boje na Kreti
Rim, 27. maja. s. Navajeni že stoletja verovati v nepremagljivost otoka, ki ga varuje angleška mornarica, so se Angleži počasi začeli sprijaz-njevati s trdo stvarnostjo napada na otok Kreto. Sprva so se vdajali nadam, da se je le nekaj padalcem posrečilo izkrcati se na Kreti. Potem pa, ko se je število nemških čet vedno povečevalo in ko so morale imperijalne čete odstopiti več točk napadalcu in sta letalstvo ter mornarica Osi zadajala vedno hujše udarce britanski mornarici, so Angleži polagoma začeli priznavati tudi vso stvarnost. Po preteku enega tedna je zanimivo zasledovati londonsko razlago o drznem napadu. Priznavajo namreč, da se je prava borba razvila na letališču Malemna pri Kaneji in da so se padalci vgnezdili tudi blizu Retimona in Herakliona. Angleži so dalje priznali, da je bil nemški napad drzen in da je položaj resen, ker Nemcev ni bilo mogoče pregnati z letališča pri Malemni. Pozneje je angleška propaganda skušala zmanjšati pomen dogodka 9 tem, da je poudarjala, da Nemci niso mogli na otok prepeljati topništva. Nazadnje pa so razlagalci povedali, da so Nemci z izvedbo prevozov čet in materiala prinesli v vojno posebno novost. Končno je bilo v Londonu rečeno, da ni
bilo mogoče držati letališč na Kreti zaradi tega, ker je bilo nemško letalstvo številčno zelo nad-močno, kajti letališča na grški celini so preveč blizu otoka Krete.
Italijanska in nemška poročila teh dni so javljala o velikih izgubah angleškega vojnega bro-dovja. Iz števila teh izgub se lahko razvidi, kako srdita je bila bitka med letalstvom in bro-dovjem. Medtem pa so se padalci utroili na raznih važnih strategičnih točkah. Njim so pri-hajala nova ojačen ja po prevoznih letalih, ki so pristajala na letališču, ki so ga prej zasedli prvi padalski oddelki, število čet, ki so prispele na Kreto in posest važnih strategičnih točk je omogočila nemškemu vrhovnemu poveljstvu, da je začelo z napadom. Nastop padalcev in nemškega letalstva je omogočil, da se je nemška vojska polastila dela otoka na zahodu.
Sesti 27. maja
Angleški poslanik Geedy je arabskemu kralju Saudu prinesel nekaj predlogov o tem, da bi se ozemlje njegove države povečalo. Ibn Saud pa je te predloge odklonil.
Iz Beyroutha poročajo, da 6ta dve angleški letali prilelili v soboto mesto Aleppo in da sta zagnali več bomb ter tudi s strojnicami ostre* Ijevali stanovanjske hiše. Pomembnejše škode pri tem ni bilo.
Anglija v bitki za Atlantsko morje nič ne napreduje, njene jx>morske izgube pa so že tolike, da vplivajo na splošni potek vojne, piše ameriški admiral Glasford v »Newyork Times*.
Angleške oblasti so ustavile komunistični dnevnik »Daily \Vorker«. Zaradi tega je 800 delavskih organizacij priredilo demonstracije proti temu koraku, člani organizacij so razdelili nad 250 tisoč letakov, v katerih ostro obsojajo vlado in njeno politiko, ki je polna laži ter hoče s silo preprečiti vsak poskus, da bi se v tisku razodela resnica.
200.000	neregularnih kitajskih fet se je baje pri; ključilo komunistom, ki se bore proti vladi maršala Čangkajška. Maršalova vlada je zaradi tega sklicala na posvet vse svoje generale, da bi našla izhod iz položaja.
Potniških vlakov vedno manj. Na Štajerske® namreč. Železniška uprava je bila prisiljena skrčiti število potniških vlakov na najmanjše števil^ ker se je tovorni promet v vojne namene silno povečal-
Kvarnerska provinca, imenovana tudi Reško, po glavnem mestu Reki, je štela po ljudskem štetju 1. 1936 na površini 1121 kv. km 109.000 prebivalcev v 13 občinah. Novo priključeni so sedaj tej pokrajini okraji: Sušak, Kastav, Cabar in del okraja Delnice ter otoška okraja Krk in Rab. Priključeni okraji merijo 1653 kv. km in imajo prebivalstva na osnovi podatkov ljudskega štetja iz 1. 1931 nekaj okrog 92.000. Računati moremo, da bo merila nova Reška pokrajina okoli 2770 kv. km in da bo imela okrog 200.000 prebivalcev.
Prazniki, ki so ukinjeni na Spodnjem štajerskem. Ukinjeni so naslednji prazniki: Sv. Trije kralji, Vnebohod, Sv. Peter in Pavel, Marijino Vnebovzetje, Vsi svetniki in Brezmadežno spočetje. V smislu te naredbe že letošnjega Vnebohoda niso več praznovali.
Amerikanoi si »svobodo morja« predstavljajo popolnoma pa svoje
Berlin, 27. maja. s. Pod naslovom »Svoboda morja« je objavil »Volkischer Beobachter« članek, v katerem biča kampanjo ameriških boievitežev, ki se zavzemajo za čim večjo pomoč Veliki Britaniji. Roosevelt, Stimson in Knox — pravi list med drugim — agitirajo kar naprej in niso zadovoljni s tem, da so že do sedaj v veliki meri kršili ameriško nevtralnost in mednarodne zakone. Ni jim še zadosti, da so pošiljali orožje v Veliko Britanijo, da so prepustili Angležem vojne ladje Združenih držav in da so dovolili angleškim vojnim ladjam prihod v ameriške ladjedelnice, temveč hočejo se-
daj poslati še ameriške vojne ladje, da bi se bojevale za Anglijo. To je torej svoboda morja, kakor jo pojmujejo Združene države — zaključuje list — svoboda, ki je dobila svoj poseben izraz v tem, da naj morje za vsako ceno in na vsak način postane klavnica za ljudi, ki služijo Veliki Britaniji, da bi končno zadavili južnoameriško izvozno trgovino in spravili vso trgovino na tire, ki bolj odgovarjajo severoameriški politiki. Vse to ee dogaja v svetem imenu »svobode«, da bi služilo vedno lepšemu in mogočnejšemu razvoju lastnih špekulativnih načrtov.
Kdgar \Vallace:
Na sever, potepuh!
»Glejte, samo to imam pri sebi.«
»To pač ni dovolj za posodo bencina,« je dejal mladenič in z očmi požiral dekle. »Stavljam v nevarnost svojo službo. . a vendar...«
Še nekoliko se je obotavljal, nato je podal Robinu posodo z bencinom in vzel v zameno njegovo, ki je bila prazna.
Nato ga je še vprašnl:
»Odhod pa prihajate? Menda vendar ne iz Littleberga? Ali že veste, da so onega lumpa včeraj ujeli in ustrelili? Res je, gospod. Saj to vam je menda znano, da je zastrupil nekega gosjroda m ugrabil njegovo ženo. Potem je pa še njo spravil s sveta.«
»Moj Bog! Kaj vse pripovedujete! Niti polovice tega še nisem vedel.«
Nekoliko dalje sta srečala v oblaku prahu avto z gasilno brizgalno.
< »Bližava se civilizaciji,« je dejal Robin. »Voziti morava bolj počasi in previdno.
Komaj je to izgovoril, ze je zaslišal za seboj hupanje avtomobila. Sprva je mislil, da je to avtomobil gasilcev, katerega 6ta pravkar srečala. Ker pa je hupanje prihajalo vedno bližje, se je umaknil na desno stran ceste in naredil z roko znamenje, da j« cesta prosta.
»Ta je pa tudi zelo zgoden,« je zagodrnjal.
Tedaj pa je že dospel avtomobil do njunega, vozil nekaj trenutkov počasneje, nato pa odbrzel
naprSU , ki je sede! pri krmilu, je imel podolgovat obraz in je nosdl monokel Poteg njega pa je
zakopana v odeje in kožuhe sedela starejša gospa z mrtvaško bledim obrazom in izredno velikim rimljanskim nosom.
Za trenutek so se njihove oči srečale. Gospa je govorila s svojim spremljevalcem, ki je bil obrnjen proti avtomobilu naših beguncev. Hipoma pa je okrenil glavo in se sklonil do krmila.
»To je pa res skrajna predrznost,« je zagodrnjal Robin.
Vse to se je odigralo v pičlih dveh sekundah: srečanje in izmenjava pogledov. Prednji avtomobil je vozil z večjo brzino, zato je bil videti vedno manjši in je končno izginil v daljavi.
»Elfrida!« je vzkliknila Oktober.
»In Avgust. Torej sta avtomobil vendarle našla. Vesel sem tega. Zelo žal bi mi bilo, če bi ga izgubil.«
»Saj vendar ni tvoj avtomobil?«
»Mogoče v gotovih okoliščinah in ob gotovem ča6u res ni,« je odvrnil previdno. »In vendar bo še moj.«
Pri naslednjem križišču ie ustavil avto in pregledal sledove koles. Voz, ki je na kolesih imel vtisnjen štirioglat vzorec, je odpeljal naravnost proti 6everu. Sedel je zopet h krmilu in krenil proti zahodu. Kmalu pa mu je bilo žaj. Zagledala sta namreč številne hiše. Robin je takoj ugotovil, da se peljeta skozi predmestje večjega mesta.
Srečavala sta vedno več avtomobilov in pešcev. Brez dvoma bo vzbujala pozornost njegova obleka. Saj je res čudno izgledal v večerni obleki, brez srajce. Tudi bencina že ni bilo skoraj nič več.
Prav v tistem bipu so se odprla vrata neke garaže. Robin je ustavil avto tik pred vhodom in vprašal, če bi lahko dobi! bencin, da pa je pozabil listnico doma.
Ta, Id je odprl garažo pa je bi! le uslužbenec in ni mogel dati bencina na upanje.
»Ali bi mogoče hoteli kupiti ta lepi voz?« je vprašal Robin moža.
Ta pa je 6matral njegov predlog za neprimerno šalo in je j>ostal nevoljen.
Nato pa je vprašal:
»Ali ste se ranili?«
Radovedno je gledal Robinovo roko.
»Ali ne znate voziti, ne da bi se ranili?«
Oktober je priskočila Robinu na pomoč.
»Moj stric je pozabi! denar doma. Na vsak način morava priti čim prej v Ogdensburg. Ali bi nama posodili nekaj bencina, če vam zastavim svojo uro? Ali pa jo mogoče hočete kupiti?«
Mož je vzel uro in se zvito nasmehnil. Hotel je s tem j>okazati, da ni tako neveden, da bi ga bilo mogoče premotiti s ponarejenimi dragulji. Z veliko pozornostjo si je ogledoval uro od vseh strani in napravil omalovažujoč obraz.
»Dolar vam dam zanjo, več tako ni vredna. Prav za prav je takšno igračko mogoče dobiti še ceneje. Kljub temu vam dam en dolar.«
Oktober jo je ravno eno leto prej kupila za 6to pet dolarjev.
»Recimo deset,« je pogumno predlagala.
Oni pa je odrf.mal.
Prav danes je hotel kupiti darilo svoji izvoljenki za rojstni dan. Tale ura bi bila zelo primerna. Ni bila sicer nova, a je bilo videti, da je zares zlata.
»Največ kar morem dati, je pet dolarjev.«
Dekletu je šinila krasna misel v glavo.
»Dam vam jo za tri dolarje in eno moško obleko,« je dejala svečano.
f Mož je bil s predlogom zadovoljen. Spomnil se je, da visi v njegovi omari zelo 6tara obleka, katere že dolgo ni več rabil.
»Pristanem,« je dejaL
Poleg garaže je stala majhna lesena hišica, ki je bila bolj j>odobna omari, kot pa stanovanju. In vendar je mož izginil v njo in se kmalu vrnil z obleko. Oktober je vzela kos za kosom v roke in vf-akega pazljivo pregledala.
»Te obleke najbrž ni izdelal prvovrsten krojač,« je dejala.
Vendar sta se nekaj minut pozneje odpeljala z obleko in bencinom ter z nekaj drobižem v žepu.
Možakar je presneto suh; ne vem, kako bom zlezel v njegovo obleko, je zaskrbljeno dejal Robin.
Peljala sta se skozi manj obljuden okraj. Hiše 60 postajale redkejše in vsepovsod je bilo videti večje ali manjše skupine dreves. Brzela sta mirno travnikov in potokov. Vzdolž nekega potoka, sta dospela v neko dolino, kjer je raslo mnogo drevja.
Od prtljage, ki jo je našel v prvem ukradenem avtomobilu, je Robin moral vse pustiti na begu; le milo in brisačo je še obdržal.
»Pojdi najprej ti,« je dejal in ji podal brisačo-
Spretno je splezala po strmem bregu jx>toka. se hitro umila in mu prinesla še precej mokro brisačo nazaj.
Nato je odšel Robin k vodi, si temeljito izmil kriz rok in nato opral še srajco. Nazadnje se je z veliko muko še obril. Ko se ie vrnil od j>otok*. je bil čisto drug človek Bil je mlad, eleganten, obrit in imel je lepo zavihane brke. Obleka, katero je Oktober dobila v zameno za uro, je bila s-icer precej obrabljena, a mu je vendarle lepš? pristajala, kot večerna obleka, katero je imel prej.
(DaljeJ
Odličen koncert pevke ge. Franje Golobove
Ljubljana, 27. maja.
Včeraj je Glasbena Matica priredila v tem mesecu že tretji koncert, na katerem je ga. Franja Golobova podala program pesmi in arij. Koncerta se je udeležilo mnogo občinstva, ki je docela napolnilo veliko filharmonično dvorano. Koncerta sta se udeležila prof. Umberto Urbani, znani prijatelj slovenske kulture, ki je zastopal Eksc. Visokega Komisarja za Ljubljansko Pokrajino g. E. Graziolija, župan dr. Adlešič z gospo, bivši ban dr. Marko Natlačen z gospo.
Gospa Golobova je izbrala za koncert pesmi slovenskih skladateljev Benjamina Ipavca, E. Adamiča, Lajovica, Škerjanca, Lipovška in Osterca, dalje pesmi italijanskih skladateljev Pergoleseja, Carissimija, Falconierija, Scarlattija in Respighija, ter arije Čajkovskega, Saint Saensa, Verdija. S svojim globokim glasom nam je v prvem delu zapela Pergoleseja »Eia mater«, arije iz Stabat mater, Carissimija »Pesem« in »Zmaga«, Falconierija ^Lepe oči«, Scarlattija »Že sonce vzhaja« in Respighija »Megle«, v drugem delu so bile pesmi domačih: B. Ipavčeva »V spominsko knjigo«, Ada-
mičeva »Kot iz tihe zabljene kapele«, Lajovčevi »V mraku« in »Žalostna deklica«, Škerjančevo »Vizija«, Lipovškovo »Tebi« in zelo učinkujočo Osterčevo »Procesija«. Tretji del so izpolnile arije: arija Pavline iz Čajkovskega opere Pikova dama, arije iz Saint Saensa opere Samson in Dalila ter arija Azucene iz Verdijeve opere Trubadur. Pri klavirju je spremljal zelo dobro prof. g. Marijan Lipovšek. Ga. Golobova je s svojim petjem navdušila občinstva, ki ji je močno aplavdiralo. Ob koncu je morala dodati pet pesmi. Najlepše je zapela Falconierijevo »Lepe oči«, Scarlattijevo »Že sonce vzhaja«, Respighijeve »Megle«, Lajovičevi mojstrsko napisani »V mraku« in zlasti »Žalostna deklica« ter Osterčevo učinkovito in močno doživeto »Procesijo« Zdi pa se, da pevka ob tej priliki ni bila popolnoma razpoložena glasovno. Kajti njeno petje v višjih legah ni bilo snoči tako popolno in lepo doneče, kakor ga poznamo iz dosedanjih njenih nastopov. Pač pa je bila njena nižina lepa in žametno topla. Ta večer pesmi in arij je prav lepo uspel in bo ga. Golobova nedvomno še v bodoče privabila poslušalce v dvorano vedno v visokem številu.
lesreče z granatami in igračkanje z naboji
Ljubljana, 27. maja.
Ob glavnih črtah in krajih, kjer se ie umikala bivša jugoslovanska vojska, je obležalo mnogo najrazličnejšega orožja in raznovrstne municije, posebno ročnih granat, ki so jih že otroci krstili za »tepke«, in nabojev za puške. Po mnogih rekah in potokih je bilo pozneje Po velikonočnih praznikih videti razbite puške, revolverje, bajonete in naboje. Marsikateri vojak je na umiku iz togote in jeze razbijal puške in metal nepotrebne stvari v vodo. Tako so ljubljanski fantiči pobirali iz Ljubijaničine stru-fie repetirke, revolverje, bliščeče sablje in naboje. Vse so lepo znašali v Mestni dom pred komisijo, ki je zbirala prve dneve po okupaciji vse različno orožje, lastno civilistom.
Na mnogih krajih, tako v mestu in okolici ter na deželi so otroci našli nevarne ročne Branate, ki so jih sprva radovedno ogledovali, ne vedoč, kakšne eksplozivne sile in življenjske nevarnosti skriva v notranjosti taka jeklena stvar. Kmalu so prihajala v časopise prva poročila o nesrečah, ki so jih povzročile eksplodirajoče ročne granate. Mnogo dečkov ie bilo hudo ranjenih prepeljanih v ljubljansko bolnišnico. mnogi pa so tudi našli _ smrt zaradi neprevidnega in neveščega ravnanja z granato.
Kronist ie od velikonočnih praznikov naprej le bežno zaznamoval 35 hudih nesreč z ročnimi granatami. Primerile so se tako v mestu, n. pr. na Viču, ko sta dva mlada brata pobrala iz potoka granato, se igrala in bila je tu nesreča. Oba sta bila hudo poškodovana. Tudi v okolici ie bilo že več nesreč. Prav tako na deželi, posebno v krajih od Krima do Novega mesta. Bilo ie po raznih poročilih doslej že do 11 smrtnih primerov, ko so granate popolnoma razmesarile mlado življenje.
Neprestano slede v javnosti resni opomini, da naj se otroci varujejo pred granatami. Taki opomini so skorai brezuspešni. Zapeljive, tajin-stvene sile v granatah mikajo mladino, da se z njimi igra. Posledica? Dečki postajajo invalidi ali pa gredo v hladni grob. Res bi bilo umestno, da bi posebno vzgojni faktorji, učitelji, duhovščina in tudi župani neprestano in ob vsaki priliki budno pazili na nove »igrače«, ki jih nosi mladina, in naj bi vsi s starši vred neprenehoma opozarjali mladino, da naj jeklene pošasti pusti na miru in pokliče starejše in izkušene ljudi, da poberejo granate in jih uničijo z vso previdnostjo, ali pa izroče vojaškim oblastem.
Kaj bi se vse lahko zgodilo, ko takole nevešči deček prinese jekleno tepko v šolo? Pravijo, da je deček, ki je postal žrtev granate, prinesel to v šolo in jo kazal součencem. Ko bi granata padla na tla? Bila bi -strašna eksplozija in koliko človeških žrtev? Treba pa je res mladino strogo kontrolirali glede vseh železnih in jeklenih stvari! Lahko bi kak hudoben deček vrgel granato tudi proti učitelju!?
Dečki na deželi so dobili v teh burnih časih še drugo zabavo! Ponekod so našli na travnikih in ob cestnih jarkih velike množine nabojev za puške. Kaj so z njimi storili? Izmislili so si novo igračo. Kje poiščejo kako desko v plotu. S svedrom navrtajo naboju primerno luknjo. In nato se prične strašno pokanje! — Naboj vtaknejo v deskino luknjo. Z ostrim žebljem udarijo na kapico in krogla sfrči v daljavo. Po več nabojev na ta način izstrele naenkrat. Nedavno bi postal neki starejši človek v nekem zapadnem naselju skoraj žrtev teh manevrov z naboji. Šel ie mimo vrta ob plotu. Kar naenkrat poči strel. Krogla je tik brade zletela mimo. Torej ljudje, starši in pa vzgojitelji, pazite v sedanjih časih na igrajočo se mladino!!	—d.
Prvo električno dvigalo
Leta 1880., torej pred več kot 60 leti, je neka nemška elektrotehnična tvrdka na velesejmu v Mannheimu razkazovala prvo električno dvigalo. Vsak si ga je lahko ogledal. Cele procesije ljudi so čakale, da vidijo, kakšno je to čudo. Obiskovalci razstave so bili tudi deležni zastonjske vožnje s tem dvigalom na 20 m visok razgledni stolp.
Pri tem dvigalu niso več uporabljali pletenih železnih vrvi, kakor je bilo to doslej v navadi, ampak mu je služil za obrat le navpičen železen drog, ki je bil nazobčan od vrha do tal. Na obeh koncih je bil drog trdno pritrjen. Dvigalo je gonil motor s tremi konjskimi silami. Brzina dvigala je bila pol metra na sekundo. Čeprav je imelo to dvigalo en sedež, se ga je v kratki dobi razstave poslužilo več kot 8000 ljudi. Na 60 m visoki Monch-berg pri Solnogradu pa še danes vozi dvigalo, ki so ga postavili že pred 50 leti in ki ima dve kabini za 12 oseb. 50 letno delovanje tega dvigala brez vsakršnih pokvar pa potrjuje le. kako solidni so bili ljudje že svoj čas.
Prof. Slavko Osterc na zadnji poti
Ob ogromni udeležbi ljudi so včeraj položili k večnemu počitku prof. Slavka Osterca. Trije duhovniki so ob 4. opravili pogrebne molitve, nakar
sta združena pevska zbora Akademskega pevskega zbora in Glasbene Matice zapela žalostinko »Človek glej«. H krsti je potem pristopil rektor Glasbene akademije prof. Trost, ki se je v kratkem nagovoru v imenu akademije, profesorskega zbora Glasbene šole in organizacije slovenskih glasbenikov poslovil od nepozabnega skladatelja, učitelja, tovariša in prijatelja.
Potem se je razvil dolg pogrebni sprevod. Spredaj so nosili številne vence, ki so jih poklonili pokojnikovi prijatelji. Za vozom je šla užaloščena gospa soproga s hčerko in sorodstvom. Častno so bile zastopane naše prosvetne ustanove in društva, polnoštevilno pa je bil zbran ves naš glasbeni svet. V kapeli pri Sv. Križu je bila kratka pogrebna molitev. Tu je sodelovat kvartet rogov z globoko dojeto žalostinko. Ob odprtem grobu so pevci spet zapeli pesem »Blagor mu«, kvartet pa je spet zaigral v poslednje slovo. Ob grobu sta se od pokojnika poslovila predstavnik šahovskega kluba, ki mu je bil pokojnik predsednik, in eden njegovih učencev. Potem je sprejela zemlja, kar je njenega.
Najvišje cene zelenjave za ta teden
Ljubljana, 27. maja.
Tudi za ta teden je mestni tržni urad določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in zastopniki prodajalcev in prodajalk tele cene: otrebljena berivka do 14 din, neotrebljena berivka do 10 din, njivski radič do 5 din, vrtni radič do 12 din, špinača s stebelci do 7 din, špinača brez stebelc do 8 din, krompir do 2.50 din, grah do 16 din, uvožena solata do 16 din, in domača čebula do 5 din za kilogram. Kakor je že v navadi, je vso zelenjavo treba prodajati le na tehtnico, zato je vsako močenje zelenjave, da bi bila težja, najstrožje prepovedano. Prav tako je potrebno, da se ljubljanske gospodinje že odvadijo otipavati živila, kar ni niti lepo ni z zdravstvenega stališča priporočljivo. Prav posebno pa opozarja mestni tržni urad gospodinje, naj zagotovo ne plačujejo za zelenjavo in sploh za vso življenjske potrebščine yišje cene kakor pa so določene.
Iraško vojno poročilo
Damask, 26. maja. s. Vrhovno poveljstvo iraških sil sporoča: Na zahodnem bojišču se nadaljuje nepretrgoma bitka med našimi četami, ki so jih ojačili oddelki prostovoljcev, s sovražnikovimi četami na ozemlju pri Habanyah in pri Faludži. Iraške čete so napadale poti in prometne zveze sovražnika v zaledju fronte. Iraška patrola 6e je spopadla na cesti od Ramade proti Rutbi z motorizirano sovražnikovo kolono ter prizadejala sovražniku hude izgube, nazadnje pa ga pognala v beg. Na srednjem bojišču so naše čete s podporo nerednih čet odbile sovražnikov napad pri Maakuilu in Koridi. Sovražnik je bil prisiljen na umik in je pustil na bojišču več mrtvih in mnogo ranjenih. Iraške čete so imele le enega mrtvega in dva ranjena.
Iraška letala 60 s strojnicami obstreljevala letališče pri Senneldebano, kjer je bilo 30 sovražnikovih letal. Letalo tipa »Wellington« je bilo zažgano, mnogo drugih pa poškodovanih. Iraško letalstvo je južno od Habbanyah napadlo tudi neko sovražnikovo topniško kolono. Trije topovi so bili poškodovani. Blizu Habbanyah sta bili dve drugi svražnikovi letali zadeti in sta se vneli. Eno iraško letalo je bilo prisiljeno pristati za sovražnikovimi črtami. Iraške policijske čete povsod gospodarijo nad puščavskimi predeli.
Nove cigarete v Mariboru. V promet so prišle nove cigarete: Drama, Šport, Korso itd. Tobak v eavojčkih: cigaretni po 12 din, cigare po 5 in 6 din, braailjke po 3 din, tobak za pipo pa po 5 in 6 din.
Koledar
Danes, torek, 27. maja: Magdalena.
Sreda, 28. maja: Avguštin, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta_ 78.
Vrnil se še ni Srečko Košir, pisar pri Štabu 14. peh. polka v Knjaževcu. Prosim, če ga je kdo v času od 31. marca naprej videl ali sploh kaj ve o njem, da sporoči proti vrnitvi stroškov na naslov: Košir Jakob, Bezuljak štev. 8, p. Begunje-Cerknica.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 19.
Torek, 27. maja: ob 19.30 Trideset sekund ljubezni. Red Torek.
Sreda, 28. maja: ob 19.30 Kovarstvo in ljubezen.
Izven. Ljudska predstva po globoko znižanih
cenah od 14 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 19.
Torek, 27. maja: ob 19.30 Baletni večer. Red & Sreda, 28. maja: ob 19.30 Faust. Red Sreda.
P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da bo od danes dalje, t. j. od 27. t. m. daljo začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek prodstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19, in bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju in noticah.
V Schillerjevi drami »Kovarstvo in ljubezen« je zajeta tragedija ljubezni kot edinega in poslednjega oznanila človečanske svobode, skozi katero neusmiljeno udarja kruta resničnost. Opozarjamo na uprizoritev tega dela, ki bo jutri, v sredo, 28. t. m. ob 19 zadnjič v tekoči sezoni pri globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
»Bog t vami, mlada leta!« (»Addio, Giovi-nezza!«) je naslov Camasio-Oxilijeve igre v treh dejanjih. V njih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre, njeni zapletljaji in njen konec, tvorijo vsebino. Delo režira prof. Sest.
Kavarniški vrt v Zvezdi so uredili
Ljubljana, 27. maja.
Priljubljeni kavarniški vrt v »Zvezdi« so pred nekaj dnevi že lepo uredili. Najprej so razkopali zemljo, jo presejala, potem pa posejali z žlahtno angleško travico, kd že lepo zeleni. Vzhodni del od godbenega paviljona so zvaljala, posuli z belini peskom in ogradili z lično, belo pobarvano lesena ograjo. V ograjo so postavili kakšnih 15 do 20 kavarniških mizic s stoli. Kavarniški vrst poživljajo lepe palme. Vrt je od sprehajališča odmaknjen, tako da nimajo radovedneži več prilike, da bi čez ograjo »kibicirali« pri šahu, kakor je to bilo v navadi, ko je bil še stari kavarniški vrt. Z novim urejenim vrtom je »Zvezda« precej pridobila.
Likvidacije na Štajerskem. Sedaj poročajo listi že o preureditvi denarstva na Spodnjem Štajerskem. V Mariboru bodo likvidirane podružnice Zadružne gospodarske banke. Ljubljanske kreditne banke, Prve hrvatske štedionice, Jugoslovanske združene banke. Nemške banke bodo prevzele likvidacijo. V Mariboru bodo razpuščene tudi vse hranilnice razen Mestne hranilnice in Mariborskega kreditnega zavoda.
Delavci iz mariborskih železniških delavnic odhajajo na Dunaj. Mariborski železniški delavci odhajajo v razna nemška mesta na delo. V delavnice pri Dunaju jih je odšlo te dni čez 300.
Mariborsko gledališče. 22. maja je bila otvoritvena predstava. Odslej Ho graško gledališče po dvakrat na teden gostovalo v Mariboru. Graško gledališče bo gostovalo tudi po drugih garnizijskih mestih na Spodnjem Štajerskem.
Charlie Chan v San Franciscu
»Glej, glej, tudi vi ste prišli, da bi se tavžili malo svežega zraka,« ga je vprašal Kirk. »Upam, da moj im ^ gostom m preveč dolgčas. Danes so takšne odprave zelo drage, on pa bi rad pridobil za to tnojo mater, da bi ga denarno podprla za novo potovanje ne vem v kateri del sveta. Zanimiv človek, ali se vam ne zdi?«
»Zelo zanimiv,« je pritrdil Chan.
»Toda nenavadno surov. Pušča mrtve ljudii na poti in se niti ne obrne, da bi jih pogledal. Toliko ga zanima znanost, da 6e za ljudii ne briga. Izguba nekaj spremljevalcev zanj ni važna, če je le dosegel to, da je lahko na zemljepisni karti zaznamoval kraj, kjer je bila poprej le bela lisa. Priznavam, da me to ne moti. Jaz sem sentimentalen Amerikanec in se nikakor ne morem sprijazniti s tem čisto znanstvenim stališčem.«
»V vsakem primeru drži, da gori v polkovniku sveti plamen. To se vidi tudi iz njegovih oči.«
Chan se je vrnil v konec dvorane. Zanimal ga je rahel šum, ki je prihajal iz predsobja in zato je odšel, da bi videl, kaj se dogaja. Nekdo je stopal skozi vrata, ki so vodila v spodnje nadstropje. Preden je zaprl vrata za seboj, je Chan spoznal v njem zaradi svetlih las, na ka-tere je padel pramen svetlobe, Garngueja Andberryja.	,	.	,
»Pokadil sem cigareto na stopnicah,« je zamrmral. »V sobi je 6trašno zakajeno.«
Oba sta se tiho privlekla v sobo in sedla na svoja stola.
Iz kuhinje 6e je slišalo ropotanje s posodo, ki jo je Parady urejal, in se mešala z brnenjem filmskega projekcijskega aparata in z besedami jx>lkovnika Beate-ma, ki je nepretrgano govoril.
»Utrudil sem se že,« je končno ugotovil predavatelj. »Sicer pa pri slikah, ki pridejo sedaj na vrsto, razlaga ni potrebna.«
Umaknil se je iz ospredja in 6e vse-del na stol.
Cez deset minut se je zavoj izvrtel in polkovnik je dal v aparat drug zavoj filma. Ponovno je začel govoriti. Ravno je bil povedal, da bo čez nekaj minut predstave konec, ko se je zavesa na steklenih vratih nenadoma razgrnila in neka bela prikazen se je j>ojavila v sobi. Nekaj hipov je stala na vratih, kot strah, osvetljen z lučjo izza hrbta.
»Nehajte!« je nazadnje vzkliknila. •Prenehajte in prižgite luči. Hitro, hitro, Prosim vas!«
. Glas Eliane Andberry, kajti prikazen ]e bila ona, je bil nenavadno razburjen.
Kirk je skočil k zidu in prižgal elektriko. Gospa Andberry, popolnoma bleda in razburjena je drhte stala med vrati.
»Kaj je?« je vprašal Kirk. »Kaj se je dogodilo?«
»Neki človek,« je rekla Eliane s pretrganim glasom. »Bilo mi je neprijetno v temi in zato sem odšla na vrt. Naslonjena sem bila na ograjo, ko sem zagledala nekega človeka, ki je skočil z okna v sp>odnjem nadstropju in se potem spustil po reševalni lestvi. Potem je izginil v megli...«
»Spodaj je moja pisarna,« je rekel Kirk mirno. »Lahko gremo pogledat, da bomo videli, če je bil morda v njej. Sir Frederik!*
S jx>gledom je šel čez skupino svojih gostov:
»Kje je sir Frederik?«
Parady se je prikazal iz kuhinje:
»Gospod, sir Frederik je odšel v pisarno pred kakšnimi desetimi minutami.«
»V pisarno? Zakaj?«
»Zvonil je alarmni zvonec nad vašo posteljo, namreč tisti, ki je v zvezi s pisarno. V trenutku, ko sem to opazil, je sir Frederik ravno vstopil v vašo sobo. Rekel mi je: »Ni treba nikogar vznemirjati, bom šel sam pogledat.«
Kirk se je obrnil h Charliju Chanu:
»Ste tako ljubeznivi in greste z menoj?«
Charlie je 6topil brez besede za njim in molče sta hitro prisj>ela v spodnje nadstropje.
Pisarna je bila razsvetljena. Soba, odkoder so vodile stopnice, je bila praizna. Vstopila sta v srednjo 6obo.
Okno je bilo odprto. Čeprav je bila zunaj megla, je Chan videl železne palice reševalne lestve.
Zdelo se je, da je soba prazna. Toda Kirk, ki je stopal naprej, je nenadoma zakričal in jx>kleknil na tla.
Chan je stopil mimo mize. Prizor, ki ga je zagledal, ga ni niti najmanj vznemiril, vendar ga je prevzela iskrena žalost. Sir Frederik Bruce je ležal na tleh, zadet s kroglo v prsa. Zraven njega je bila tenka knjiga, vezana v svetlorumeno platno.	,
Kirk je vstal bled in razburjen.
>Vmoji sobi,« je rekel polahko, kakor da bi bilo to kaj pomembno. »To je strašno! Samo poglejte!«
S prstom je pokazal na Frederikove noge. Na njih so bile črne 6vilene nogavice, čevljev pa ni bilo.
Tudi Parady je prišel v pisarno. Ne-
kaj trenutkov je opazoval truplo, ki je ležalo na tleh, potem pa se je obrnil h Kirku:
»Ko ie sir Frederik odšel dol, je imel na nogah copate. Silno čudne copate, gospod.«
Četrto poglavje Prva preiskava
Barry Kirk je stal kot prikovan in bil ves razburjen. Ni si mogel dopovedati, da se je ta žaloigra odigrala prav v njegovi sobi. Toda stvar je bila jasna: na tleh je ležalo nepremično truplo sira Frederika Brucea, človeka, ki je bil še nekaj trenutki poln življenja.
»Ubogi sir Frederik,« je rekel. »Kolikokrat mi je danes pripovedoval, da se njegovo potovanje bliža koncu. Zdi se mi, da je ta konec prišel mnogo hitreje, kakor pa je sam pričakoval.«
Obmolknil je za nekaj trenutkov, nato pa se je obrnil k Chanu:
»G. Chan, vsega skupaj nas je nekoliko, ki vemo, da je trajalo to potovanje skoraj dvajset let.«
Chan je prikimal z glavo. Nato je potegnil svojo zlato žepno uro, pogledal nanjo, pritisnil pokrov in jo spet vtaknil
v žep.
»Smrt pomeni odhod v raj,« je rekel. »Toda v tem primeru se mi zdi odhod nekomco tajinstven.«
»Dobro, kaj naj zdaj storimo? Ali naj pokličemo policijo? Zdi se mi, da noben policaj ne bo znal pojasniti te uganke, mislim namreč na tiste policiste v uniformah.«
Barry Kirk se je poskušal nasmehniti.
»Gospod Chan, mislim, da bi morali
vi sedaj začeti s preiskavo o tem dogodku.«
Trmast in uporen pogled je zasijal iz oči Kitajca.
»Gosjjodična Morrovv je zgoraj. To je sreča. Mislim, da je ona članica pisarne pokrajinskega preiskovalnega sodnika. Ali smem predlagati skromen pred-tog?«
»Vidite, na to nisem niti pomislil!«
Kirk 6e je obrnil k svojemu slugi:
»Parady, prosite gospodično Morrow, naj pride k nam. Opravičite me pri povabljencih in prosite jih, naj bodo tako dobri in me malce počakajo.«
»Dobro, gospod,« je rekel Parady in (odšel.
Kirk je začel počasi korakati po sobi. Vsi predali velike pisalne mize so bili odprti in njihova vsebina vsa razmetana.
»Nekdo je brskal p>o predalih,« je pripomnil Kirk.
Ustavil se je pred priprtimi vrati b^ gajne.
»Blagajna je odprta«, je pripomnil Chan.
»Da... Vidite, sedaj mi je šinila v glavo nenavadna stvar. Danes popoldne mi je 6ir Frederik svetoval, naj vzamem iz te blagajne vse vrednostne predmete in jih prenesem v zgornje nadstropje. Ubogal sem ga, ne da bi ga vprašal, kaj s tem misli.«
»Razumem... Toda zvečer za mizo mi je mimo grede omenil, da je pustil blagajno odprto. To je bilo vredno zapomniti si. Eno je jasno. Sir Frederik je hotel nekomu nastaviti past. Pustil je blagajno odprto, da bi privabil zločinca.«
Chan je s prstom pokazal na malo knjigo, ki je ležala zraven trupla.
»TJe dotikajmo se ničesar! Toda bodite toliko Ijubeznjivi in poglejte to knjigo, pa mi potem povejte, kje se je nazadnje nahajala.«
Kirk se je nagnil in pogledal knjigo.
»To je seznam članov Co6mopolitan cluba. Ponavadi je bil v knjižnici, ki je zraven telefonskega aparata. Toda to nam ne bo prav nič povedalo.«
Okrog Chanovih oči so se pojavile gube.
»Kdo ve? Tudi to utegne biti kažipot ... Ali je sir Frederik prihajal v klub?«
»Da. Jaz sem mu dal člansko karto, ki je veljala za dva tedna. Tja je odhajal, da je opravljal svojo korespondenco. Toda... ne razumem.«
»Mislim, da gre za tole: ta genialni človek je prej, preden je podlegel rani, poiskal način, da bi nam zapustil neki znak, jx> katerem bi mi prišli do sledi za zločincem.«
»Toda,« je nenadoma vprašal Kirk, »kje so copate?«
Chan je skomiznil z rameni.
»Te copate so v nekem prejšnjem primeru smatrali za glavno sled. In kakšen je bil rezultat? Nikakršen. Ce bi se vprašal p"i sedanjem primeru, bi jaz za svojo osebo iskal sled rajši v drugo smer.«
Ta trenutek je gospodična Morrovv stopila v pisarno. Njen obraz, po navadi svež in rdeč, je bil sedaj smrtnobled. Spregovorila ni niti besedice, temveč je 1 stopila k pisalni mizi in [»gledala na tla. 'Tedaj se je stresla in zamajala. Kirk ji je priskočil na pomoč in jo obdržal.
»Ne,« je vzkliknila, »ni potrebno! Ne bom padla v nezavest. Ta trenutek 6em na svoji dolžnosti in bom vzdržala do konca. Ali dvomite v mojo hladnokrvnost?«
»Ne dvomim,« ji je odgovoril Kirk.
»Vem, da dvomite ... kakor vsi ostali. Toda pokazala vam bom vsem, da sem
sposobna. Mislim, da ste poklicali policijo.«
»Še nismo,« je odgovoril Kirk.
Gos]>odična Morrovv je odločno sedla za mizo in prijela za telefonsko slušalko.
»Davvnport 20«, je rekla. »Ali je to justična palača? Prosim vas, da pokličete kapitana Flaneryia. Halo! Kapitan! Tukaj Joon Morrow. V pisarni g. Kirka. V skrajnem nadstropju Kirk buildinga je bil storjen zločin. Vaša navzočnost je potrebna. Hvala... da... skrbim.«
Vstala je in se nagnila nad truplo sira Frederika. Njen pogled se je najprej ustavil na mali rumeni knjižici, nato pa na nogah brez čevljev. Nato je vprašujoče pogledala Chana.
»Ko je odšel, je imel na nogah copate Hilarija Gotha,« je rekel Kitajec. »To je bil spomin na nepojasnjen zločin in njegove policijske prakse. Tu je Parady, ki vam bo povedal, da je videl tiste copate na njegovih nogah.«
Sluga je zares ta trenutek stopil v sobo. Gospodična Morrow ga je pogledala s strogim pogledom naravnost v obraz:
»Pripovedujte vse, kar veste,« mu je velela.
»Delal sem v kuhinji, ko se mi je zazdelo, da slišim svonjenje alarmnega zcon-ca, ki se nahaja nad posteljo g. Kirka in kateri je v zvezi z okni in blagajno, ki je v tej sobi. Hitro sem stopil v sjialnico, da bi se prepričal, če je bil to res zvok tega zvonca. Toda sir Frederik je istočasno prišel v tisto sobo. Videti je bilo, kakoT da je pričakoval, da se bo nekaj dogodilo. Ne vem, zakaj sem imel ta vtis ... toda včasih zadenem...«
»Nadaljujte«, mu je rekla gospodična Morrovv, »ali je šel sir Frederik z vami v sobo?«
»Da, gospodična. Rekel sem mu: — Sjrodaj je nekdo, ki ni iz te hiše. — Sir Frederik je šel za hip jx>gledat v salon, ki je bil popolnoma temen. Smehljal se je. Rekel mi je: — Prav imate, Parady, toda nikar se ne vznemirjajte. Sam bom šel pogledat. Ni potrebno vznemirjati niti g. Kirka in njegovih gostov. - Odšel sem z njim do njegove sobe. Sezul je Čevlje.
— Stopnice najbrže niso jx»polnoma ciste — sem pripomnil. Pa se je mož nasmehnil. — Dobro. Že imam, kar je potrebno. — Rdeče copate eo bile zraven njegove jx>stelje. Nataknil jih je na noge.
— teh copatah bom neslišen, — mi je odgovoril. Ko sva prispela do vrha stopnic, sem ga ustavil. Prešinil me je strah . . imel sem občutek. ..«
»Ali ste ga ustavili?« ga je prekinil Kirk.
(Dalje.)
Maršal Italo Balbot
Italijanski roii nad svetom
Stormi d * 11 a t i a s u I mondo
Tudi let proti Južni Ameriki je bil zelo važen. Nekaj po-sameznih letalcev ga je že dopolnilo, toda po kosih, čez otoke. Meseca januarja 1929 Mermoz, pilot »Latecoereja« še ni bil končal svojega leta od obale do obale, ne da bi se bil ustavil na kakem vmesnem otoku.
Poskusiti tak polet z oddelkom vodnih letal je nudilo velikansko zanimivost. Samo narava takega dela je bila drugačna. Nekaj drugega je bil posamični let, nekaj drugega pa bi bil let v množici. In to ne samo s tehničnega stališča in s stališča discipline, pač pa zlasti s političnega in vojaškega gledišča.
Prepričani smo lahko bili, da bi prelet Oceana v skupini zelo odmeval po Ameriki, zlasti v Severni, kjer take polete gledajo s posebnega zrelišča: z zrelišča nove vezi z Evropo, kakor korak naprej proti koncu ameriške osamljenosti. Da je nova celina osamljena tudi v zraku, to prepričanje so smatrali za končano tisti dan, ko je prvi stroj zmagovito preletel morje. Kaj bi se zgodilo v nekaj letih spričo neizogibnega razvoja svetovnega letalstva?
Vsak nov polet se zdi, da vrže pretenek most med Evropo in Ameriko, enega tistih mostov, po kateri'h v neraziskanih pokrajinah more iti en sam človek ali kvečjemu človek za človekom. Toda kadar bi po tem idealnem mostu šle desetine in desetine ljudi, kakor si je zamišljal moj načrt, kakšno ogromno in docela novo zanimanje bi bila vzbudila letalska zveza med Evropo in Ameriko! Tudi največji dvomljivci bi se prepričali, da letalstvo prevrača zamisli, ki smo si jih ustvarili o svetu, o njegovi trgovini in o njegovih razdaljah, ter da odpira ne-slntena obzorja.
Potovanje na parniku »Conte Grande« se je končalo s tem
pogledom v bodočnost, ki je vseboval mnogo pobud za našo domišljijo in ki ni bil brez stvarnih verjetnosti... za uresničenje.
v 2.
Gnezdo orličev Kako je delala šolska skupina v Orbetellu?
Vsa okolica vodnega letališča je obdana z velikim zidom, poroštvom za vzorno in prostovoljno ločitev od sveta. Brž smo se dogovorili, da bodo neporočeni in Oženjeni prešli ta zid samo vsakih petnajst dni. Ta edini izhod smo bahaško imenovali »nedelja v petnajstih dneh«.	•
Spored učenja je vseboval, to lahko rečemo, vso vrsto natančnih znanosti, ki jih je mogoče uporabljati pri aeronavtiki; računstvo, zvezdoslovje, navigacijo, zemljepis, prirodoslovje itd. Podpolkovnik Biondi je s pomočjo profesorja Simeona vodil teoretične nauke. Zvezana z njimi je bila praktična šola, ki so jo sestavljali poskusi letenja, odleti s težkim bremenom, letenje v skupini z vsem tovorom, letalske vaje podnevi, nočne vaje, odleti in pristajanja na širokem morju in na razburkanem morju, radio-brzojavne zveze med strojem in strojem, poveljevanje na daljavo ter zveza med vodnimi letali in spremljevalnimi ladjami.
šola je delala popolno. Ko je potolkel svoje rekorde, je poveljnik Maddalena dejansko prevzel njeno vodstvo, šola je bila tako rekoč odraz moralnih vrlin tega častnika, tako znanih in vidnih, da je treba, če hočemo spomniti na njihovo izrednost, samo skromne omembe: nisi mogel želeti večje in vrednejše pohvale, kakor je bila tista, ki jo uspehi šole v Orbetellu izražajo sami od sebe. Bilo je dvanajst mesecev dnliovnega trpinčenja ter telesnih naporov, skoraj samostanskega reda in zagona, o katerem bi lahko rekli, da je mističen, dvanajst mesecev, katerim so mogle kljubovati samo izredne narave, kakršne so se pokazale pri pilotih, določenih za atlantski let.
Okoli junija so se začeli nočni poskusi v skupini nad Tiren-skim morjem. Bili so dolgi in težavni poleti v srcu noči, ko
so vode pogosto burkali viharji,, kakršne že od starodavnih dni pozna Vergilovo morje. Nehvaležni napori, hude nevarnosti, vprašanja, ki so se pogosto zdela nerešljiva za vzdrževanje skupine in reda v letu. Toda utrudljivi poskus se je končal, ne da bi bil kak nesrečen dogodek vznemiril strnjeno delo v šoli. V juliju se je dalo misliti, da so priprave dosegle višek. Zelo sem hrepenel, da bi bil blizu svojim bodočim tovarišem pri letu. Hotel sem jih videti pri delu nad morjem. Niso mi več zadostovali kratki obiski in pripovedi drugih. Hotel sem videti oddelek v letu.
Zato sem se okoristil s kratko dobo poletnega dopusta, da bi spravil v sklad svojo neukrotljivo željo po svobodnih obzorjih in po čistem zraku z namenom, da se približam šoli v Orbetellu, ne da bi preveč bodel v oči.
Koliko ljudi je tiste mesece šlo čisto blizu zaprtega ograjk1« okoli vodnega pristanišča, ne da bi bili samo slutili veličino delo, ki se je pripravljalo. Za podrobnosti nameravanega koraka niso vedeli niti letalski častniki, razen tistih malo, ki jim je bilo znano zaradi službene dolžnosti.
Neki tuji list je o tem govoril poleti, toda vlada je poročilo lahko zanikala z objavo, v kateri je bila ugankarska m-Jčečnost več kakor opravičena. Objava je dejala, da ni za poleti ali za jesen nameravan noben italijanski polet. Zares. Polet se je pripravljal za zimo...
Uredil sem torej tabor v borovju, ki se razteza po tirenskem obrežju od Viareggia do Forte dei Marmi.
Še nikdar ni bilo v Italiji videti česa takega: minister, ki razpenja šotore na prostem pod dežniki obmorskih borovcev in živi skoraj kakor pračlovek na obrežju! Zakaj neki se ni ustavil v salonski suknji in cilindru, z obširnim dolgim spremstvom ter črnih sukenj, v katerem od tolikih mednarodnih hotelov, ki jih v poletnih mesecih obljuduje zdolgočasenost bogatejših razredov, razkazovalna norost morskih psov in žensko ljubimkanje, v največjo radost in dobiček švicarskih ali italijanskih lastnikov.
(Nadaljevanje sledi.)
Za tiskarno t Ljubljani: Joie Kramarič — Izdajatelji Int. Jote Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Meaečna naročnina Je 10 din, za Inozemstvo 25 din — Uredništvo; Kopitarjeva nlica 6/III — Uprava; Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-05 —
Podrninicet Maribor, CeLie, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje
morje. Pomorska zapora je kriva, da se fe ladje ne morejo vrniti v domače vode. Trgovsko bro-dovje, ki je ostalo znotraj zapornega pasu, doma, tvorijo povečini parniki, kar je s švedskega stališča zelo ugodno, kaitj Švedska trpi veliko pomanjkanje tekočega goriva, medtem ko ima premoga zadostne količine na razpolago.
Ameriški listi poročajo, da angleške čete z vso naglico utrjujejo vojaške postojanke na otoku Cipru. Po sodbi ameriškega tiska je to dokaz za resni položaj na otoku Kreti.
Iz Haife poročajo, da je kakih sto Amerikancev in Angležev, med katerimi je precej profesorjev in akademikov z vseučilišča v Beyrouthu, prispelo iz Libainona v Palestino.
Spremembe evropskega zemljevida po letu 1918
Od osmih vzhodnih držav, ki so nastale po letu 1918, jih je sedem izginilo, ostala je samo še Finska, ki pa je okrnjena
Port Said, vrata v Sueški prekop. — P ort Said, la porta nel canale di Sies.
100 gramov fižola nadomesti 300 gramov govedine
ali štiri jajca
Milanski »Corriere della Sera« prinaša v svoji nedeljski številki dolg članek pod paslovom »Veliki hrvaški kralji« z naslednjim zanimivim uvodom:
V dobi pred svetovno vojno je nastalo na Balkanu pet suverenih držav, poslednja med njimi — Albanija — leta 1913. In to ni bilo nič drugega, kot začetek velikih sprememb. Pogodbe, sklenjene po letu 1918 so delovale na zahodu čisto drugače kot na Vzhodu. Na Zahodu so na nekaterih točkah popravili dotedanje meje, toda ti popravki niso bili revolucionarnega značaja. Alzacija in Loraina sta bili priključeni Franciji, Tridentinska pokrajina z Zgornjo Adižo ter Trst in Istra pa Italiji. To so bile zelo važne spremembe. Eupen in Malmedy sta predstavljala le nekako popravo meje.
Na Vzhodu pa so mirovne pogodbe ustanovile oziroma poklicale v življenje nič manj kot osem suverenih držav: Finsko, Estonijo, Letonsko, Litvo, Poljsko, Češkoslovaško, Republiko Avstrijo in Jugoslavijo. Slednja je nastala iz dveh prejšnjih držav: Srbije in Črne gore. Romunija si je podvojila svoje ozemlje, Madžarska pa je bila okrnjena na eno tretjino.
Zdaj pa se je v manj kot dveh letih politični zemljevid Evrope spremenil. Od petih držav, ki 60 obstojale pred letom 1914, je ena izginila. Bila je to Srbija. Albanija se je združila z Italijo. CM osmih držav, ki so nastale po letu 1918., jih je sedem izginilo, edina, ki je še preostala, je Finska, ki pa je bila okrnjena. Romunija je izgubila dober del ozemlja, ki si ga je bila pridobila, Madžarska pa je spet dobila nazaj večino ozemljo, ki ga je bila izgubila.
Na kratko rečeno, Vzhodna Evropa — in zlasti še jugovzhodna Evropa — je bila več kot eno stoletje takorekoč v tekočem stanju.
Evropska vrata
Razlog za takšno stanje v Podonavju je treba ' iskati v zemljepisnem položaju. Podonavje so vra- ' ta Evrope. In neposredno za temi vrati se razprostira travnata stepa, široka pot, ki drži iz ogromne zaloge narodov, iz Azije. In po tej poti so od nekdaj prihajale na konjih trume Azijatov, lačne in krvoločne, da bi si osvojile zemljo in nagrabile plena. Vse do novejših časov ni nikdar preteklo niti eno stoletje, da ne bi bilo takšnega vdora. Prihrumeli so Skiti, Sarmati, Huni, Avari, Bolgari, zahodni Turki, Madžari, Pečenegi, Kuma-ni, Mongoli, osmanlijski Turki — vsi ti so se vrstni drug za drugim po široki cesti, ki drži iz Azije. Ti vdori 60 prinesli Podonavju svojstven značaj. Ljudstva, ki so pridrla tja, so bila nomadska in zelo bojevita. Krotila so nekatere domače narode in ustanavljala imperije, ki so bili več ko nacionalni, čeprav so bili včasih sestavljeni iz celega ducata narodnosti. Organizirale so se skupine upornikov ob robovih te ravnine, kjer so jim gozdovi in hribi omogočali obrambo. Sila, ki bi bila dovolj močna ,da bi razširila svoje delovanje do tja, je lahko spravila pod svojo oblast ljudstva, ki so bežala pred novimi osvajevalci. Ščitila je ta
ljudstva ter je zahtevala v zameno podložnost. S tem je hotela postati tudi sama kot osvajalec več kot nacionalna. Rusija je postala velesila kot predstraža proti Mongolom, Avstrija pa kot pred-straža proti Turkom.
Ko je mongolska sila izginila, je velika Rusija prevzela njeno mesto in preplavila vse manjše narodnosti. Usoda Avstrije je bila drugačna. Turška nevarnost ni nehala do XVII. stoletja in v tistem času Avstrija ni imela za seboj velikega germanskega bloka. Ostala je manj narodnostna država in so jo uničila stremljenja malih narodov po neodvisnosti.
Med narodi, ki so v srednjem veku prišli na področje Podonavja, pa so bili tudi Hrvati.
Leta 852 prvič ime »Hrvati«
Poročilo italijanskega lista »Corriere della Sera« se nato podrobno bavi s hrvaško zgodovino od prvih časov do danes, ter med drugim pripominja, da se v zgodovini prvič omenja ime »Hrvati« v neki Trpimirovi listini, ki nosi letnico 852. Ta Trpimir je bil tudi prvi hrvaški vladar. Vladal je od leta 845 do 864. Sledili so mu nato Krešimir, Miroslav, Trpimir, Branimir in drugi. Prvi, ki je nosil naslov »hrvaškega kralja« pa je bil Tomislav in ga je kot takšnega priznal tudi rimski papež. Nato podaja omenjeni italijanski list poznejšo zgodovino Hrvatov do najnovejše dobe ter svoj članek zaključuje:
In od tedaj (po svetovni vojni) je preteklo spet nekaj več kot kot 20 let — trenutek v zgodovini narodov. Jugoslavija je izginila, vstalo je znova hrvaško kraljestvo, princ iz Savojske Vladarske Hiše pa je prevzel krono Zvonimirovcev.
Podjetja prejšnjih smodnišnic v Kdln-Rott-weilu, ki so se leta 1926 združila pod imenom »I. G. Farben«, so lani obhajala 50 letnico svojega uspešnega delovanja. Leta 1890. sta se dve največji nemški tovarni za smodnik združili in sta od tedaj dalje nosili skupno ime. Obe tovarni sta bili že tedaj svetovno znani, saj so v njih izdelovali tudi že smodnik za topove. To je veljalo za nekaj najdovršenejšega, za največjo pooplnost, ki jo je mogoče doseči z mešanjem oglja, žvepla in solitra. V Rottweilu so poleg tega prvi iznašli za vojsko uporabni smodnik na podlagi nitroceluloze, t. j. smodnik, ki gori brez dima. Omogočil je uvedbo puške malega kalibra. S tem se je začela v ogromnih monžinah uporaba nitroceluloznega smodnika. Po združitvi tovarn Koln-Rottweil se je preneslo težišče vsega obratovanja na izdelavo smodnika za puške in na praktično stran izumov Šveda No-
Meso spada prav gotovo med tista živila, ki imajo v sebi dokaj redilnih snovi, ali vsaj med ona, ki bi bila v današnjih časih, ko ni ravno vsega v izobilju, našim gospodinjam dostikrat lep izhod
bela. S tem pa je bilo konec 600 letnega gospod-slva črnega smodnika. Prišel je na vrsto notro-celulozni smodnik, ki ga je v vojni uporabljala pehota, pri topništvu pa so začeli uporabljati nitroglicerinski smodnik.
Številna velika naročila iz drugih držav so pomenila brez dvoma veliko priznanje za te smodnišnice. Pred svetovno vojno leta 1914. so bile te tovarne dograjene že v takšnem obsegu, da so lahko pokrile tri četrtine potreb nemške vojske. Ker so naročila postajala čedalje večja, so naslednjega leta zgradili smodnišnico še v Prem-nitzu. Tudi ta tovarna je v svojem nadaljnem razvoju dobila in opravljala svoje posebne naloge in posledice tega se vsaj v neki meri poznajo še danes.
Ko so po končani svetovni vojni zavezniki zahtevali, da se morajo te nemške tovarniške naprave porušiti, je bilo pač treba pomisliti tudi na to, kje bodo odslej delavci kaj zaslužili. V Rottweilu so namesto smodnika začeli izdelovati umetno svilo, v Premnitzu pa neko drugo vrsto umetnega vlakna, ki je še danes izredno znamenito. Izdelovati so tu začeli celulozo, imenovano »vistro«, ki je postavila nekak temelj sedanje nemške neodvisnosti, kar se tiče uvoza teh vrst surovin. 0 pravem času so tu spoznali, kako velike važnosti je proizvajanje celuloze in prav to je bilo tudi vzrok, zakaj so tako pospešili graditev te vrste tovarn.
Novi slovaški poslanik v Zagrebu Karel Murgas je v soboto izročil svoja pooblastila v roke dr. Ante Paveliča. Izročitev ooverilnic je bila zelo slovesna.
iz zadrege in skrbi, kaj bodo svojim družinam kuhale. Vendar pa je napačno misliti, da je meso nenadomestljivo, kar se tiče redilnosti in koristnosti. Znano je, da je na primer v fižolu dosti takšnih snovi, s katerimi lahko nadomestimo tista, ki so v mesni hrani. Fižol vsebuje poleg drugega tudi maščobo, kalij, fosfor, žveplo, kalcij ter je zelo bogat tudi na vitaminih. Med različnimi hranili predstavlja torej zares neko popolnost. Na podlagi kemičnih preiskav so dognali na primer, da glede redilnosti odgovarja 100 gramov fižola 300 gramom govejega mesa, 331 g teletine, 259 g prašičjega mesa, 207 g polenovke ali pa 494 g novega krompirja, oziroma štirim kokošjim jajcem. 100 g fižola razvije 321 kalorij toplote. Prebava traja približno dve in pol uri.
Srednji letni pridelek fižola v Italiji znaša
1.850.000	kvintalov; medtem ko znaša celotna potreba približno dva milijona kvintalov. Iz tega sledi, da Italija pridela sama doma skoraj toliko fižola, kolikor ga potrebuje, le malo manj. Povprečno je v Italiji na leto za vsako osebo na razpolago 4.75 kg fižola. Z ozirom na veliko redilno moč, ki jo ima v sebi vprav fižol, bi bilo priporočljivo, da bi se pridelek najrazličnejših vrst fižola v Italiji še povečal, za kar obstojajo vsi pogoji. Fižol bi na drugi strani lahko nadomestil v ljudski prehrani v veliki meri tudi druga živila, ki jih Italija sama ne prideluje in jih mora zato kupovati drugod, kar pa je z zvezi z velikimi stroški. Vseh teh stroškov bi se bilo mogoče z večjo gojitvijo fižola vsaj v gotovi meri iznebiti, kar bi bilo zlasti za sedanje čase zelo pomembno.
Argentina ima že 13,318.320 ljudi
Po številčnih podatkih, ki so bili zbrani na podlagi zadnjega ljudskega štetja v Argentiniji, je imela ta dežela na dan 31. decembra lanskega leta 13,318.320 prebivalcev. Če to številko primer-jamo z ono iz prejšnjega leta, vidimo, da se je število ljudi v Argentini v enem letu povečalo za 186.041, kar je vsekakor precej. Tudi argentinska prestolnica Buenos Aires hitro množi svoje prebivalstvo. 1. januarja letos so v tem mestu že našteli 2,386,103 ljudi.
Iz smodnišnic so nastale tovarne za celulozo
50 letnioa nemških tovarn, v katerih so po svetovni vojni začeli izdelovati umetno volno
35.040 tonska nemška oklepnica »Bismarck«, ki jepotopila angleško oklepnico »Hood«. — La eoraz-zata tedesca di 35.000 tonn. »Bismarck«, che affondd la corazzata inglese »Hood«.
švedska trgovska mornarica v številkah
Po zadnjih številčnih podatkih, ki jih navaja »Agencia del Mare«, šteje sedanja švedska trgovska mornarica 1238 ladij s skupno 1,581.919 tonami. Od teh je 807 parnikov z 839.626 tonami, 424 motornih ladij s 737.494 tonami in 7 hitrih jadrnic s skupno 4799 tonami. Sedanja vojna pa je tudi trgovskemu brodovju te severne države zadala hud udarec, če ne drugače, pa vsaj s tem, da mu je zaprla poti v 6vet in nazaj, zaradi česar morajo švedske trgovske ladje počivati v domačih, deloma pa tudi v tujih pristaniščih, odkoder ne morejo več svobodno po svojih trgovskih potih. Po zanesljivih podatkih je zdaj 750.000 ton švedskih trgovskih ladij zunaj zaporne črte čez Severno