Storiti je treba vse, da se ta gibanja ohranijo
Že v navadi je. da naš občinski komite ZKS vsako leto ob tem času obravnava aktualna vprašanja gospodarjenja in naloge komunistov na tem področju. Tako so tudi 19. junija člani komiteja in vabljeni gostje — sekretarji osnovnih organizacij ZK in direktorji nekaterih delovnih organizacij iz naše občine — spregovorili o uresničev anju proizvodnih načrtov v letošnjem letu, položajiu izvoznikov, predlogu novih deviz-nih predpisov. politiki cen, osebniih dohodkih in političnih razmerah v zvezi z uresničevanjem stabilizacijskih ciljev.
7e v uvodci besedi je izvršni sekretar obdnskega komiteja za družbenoekonomske odnose Roman Pipan ugotovil, da se ugodna gibanja v občinskem go-spodarstvu iz lanskega leta nada-Ijujejo, saj se povečujeta obseg proizvodnje in izvoz. V naši ob-čini tudi ni bilo neopravičeno po-večanih cen, tako da ni nobena delovna organizacija dobila za-htevka za njihovo znižanje. Bili pa so ravno obratni primeri; Teol. na primer, je svoj novi pralni prašek Dam v začetku dal v prodajo po nekoliko nižji ceni. da bi ga pač uveljavi! na trgu. Ceno je nameraval povišati apri-la, a zalotii ga je ukrep ZIS o za-mrznitvi cen in tako je zdaj nje-gov pralni prašek za okoli 45 od-stotkov cenejši od drugih, po ka-kovosti podobnih praškov.
Tudi v prihodnje so komunisti dolžni storiti kar največ, da bo gospodarstvo ta ugodni trend obdržaib. Zato morajo v vsakem tozdu ob poiletnih obračunih po-gledati. kako so izpolnjevali sklepe l^. seje CK ZKJ glede štabilizacijskih ciljev. Opaziti je namreč, je bilo rečeno v kasnejši razpravi, da zagnanost, s katero so se lotevali komunisti nalog po tej seji. plahni.
Po besedah razpravljalcev se prihodnost ne kaže v svetli luči, kljub trenutno še kar dobnm re-zultatom. Kar vsi po vrsti so izra-' zili bojazen, da bodo novi devizni predpisi če bodp sprejeti, ohro-
miii izvoz. Ponekcd tudi ne mo-rejo skorajda nič vplivati na re-zultate poslovanja, tako na pri-mer v Žitu, kjer jim cene končnih izdelkov v mlinarstvu in pekar-stvu določajo drugi, ob tem pa morajo surovine plačevati po to-liko, kolikor zanje zahtevajo proizvajalci. Vsi obljubljajo po-sebne vire financiranja za to de-javnost, ki ima socialni značaj, a za zdaj rezultatov ni.
V  Toplarni, ki je ob tričetrt-letju bila največji zgubar v občini in v mestu, so že pripravili pro-gram ukrepov za odpravo izgub, a kaže, da ga sami ne bodo zmo-gli   uresničiti.   Njihove   težave izhajajo predvsem iz prenizkih cen toplotne energije. Do izgub je pravzaprav prišlo že v prvi po-lovici lanskega leta. ko je ZIS zamrznil cene, vendar so ta pri-manjkljaj še lahko pokrili s proi-zvodnjo    električne    energije. Zdaj to ne bo več mogoče.
V   Indosu,   kjer  bodo   letos predvidoma naredili 2000 vili-čarjev, izvoz potcka po načrtih. Obnovili so pogodbo z Italijo, prodajajo pa še na Poljsko. v Spanijo in Grčijo. S prodajo na tuje bodo dosegli 10 do 12 od-stolkov svojega  celotnega  pri-hodka. Uredili so tudi nagraje-vanje po delu. saj kar 45 odstot-kov   njihovega   osebnega   do-hodka sestavlja gibljivi del.
Morebiti sprejeti novi devizni predpisi plašijo tudi delavce Sa-turnusa. V izvozu je namreč sta-
bilnost, saj se izvozne pogodbe sklepajo že za nekaj let naprej. Če se bo zdaj veljavni devizni sitem v celoti porušil, bo to velika napaka. Saturnusov tozd Proi-zvodnja embalaže posluje zdaj na meji donosnosti, uvedli so že notranje ukrepe, medtem ko je položaj tozda Proizvodnja av-toopreme dober.
Nevzdržno je to, da niti za mesec dni naprej ne venio, kaj bo, je menil direktor Velane. Letos so v tej delovni organiza-ciji svoje izdelke podražili za 20 odstotkov in jih ne nameravajo več. Njihova glavna skrb je zdaj nabava desetih novih strojev in pa izpeljava načrtovane naložbe.
Izgubo so ob treh mesecih za-
beležili tudi trije tozdi Papirnice Vevče, in to kljub povečanju proizvodnje in izvoza. Vzrok je v neprestani rasti cen surovin in reprodukcijskih materialov, cene papirja na svetovnem trgu pa padajo. Bojijo se drugega pol-letja, saj je slišati, da se bo cena celuloze povečala kar za 80 od-stotkov.
Težave s slabimi surovinami in njihovo visoko ceno imajo v Izo-lirki, tako da se morajo včasih prav zaradi tega zavestno odreči izvozu. Direktor Izolirke je tudi opozoril na različno visoke druž-bene dajatve po republikah. K besedi pa so se oglasili še pred-stavniki Gradisa, Turbusa in Ti-skarne Jože Moškrič.        
                                             D. J.