Poštnina plačana v gotovini, WmKtBBlBSSmTy''^'' i'»i:'1 TTMB——■ Maribor, petek 29. Januarja 1937 štev. 25. Leto MI. ?XVEII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Buti m iidie Kova žrtev GPU? Capetovvn, 25. januarja, i udi Južnoafriška unija ima že opravka z židovskem vprašanjem, ki se je bilo sprožilo v parlamentu in sicer v okviru debate o naseljencih. V zvezi z zanimivo ter izčrpno debato se je v capetownskem parlamentu dvignil burski nacionalistični voditelj dr. Mal a n, ki je zahteval, da se naseljevanje Židov v južnoafriški uniji mora preprečiti ali vsaj čim izdatneje o-mejiti. V svojih izvajanjih je dr. Malan opozarjal, da se naseljujejo Židje v prevelikem številu, da se ne morejo ter ne marajo prilagoditi belorasnemu prebival-1 stvu južnoafriškega dominiona, da jemljejo domačinom kruh ter da jih spodrivajo iz najboljših življenskih položajev. Razen tega je vodja burskega nacionalizma navajal, da se Židje bavijo skoro izključno z bančnimi, trgovskimi, industrijskimi ter drugimi donosnimi posli ter da jim druga dela ne prijajo. V capcto\vr;arodov (ne samo Židov!), pri čemer so izvzeti izključno britanski državljani. V c‘uhu tega zakonskega predloga se usta^ »avlja posebna nadzorstvena komisija za Priseljence, ki bo v svojem delu izvajala Načelo izbora (selekcije) pripuščajoč nadevanje onega tujega življa v Južnoafriško unijo, ki ima največ prilagodljivo-sti v smislu stapljanja z južnoafriškim uclim življem. Naloga te komisije bo premočiti. da ne kvari in cepi sestava ma-°Števihi.cga južnoafriškega belega življa ritanskega ter nizozemskega izvora vsak tuji element, ki zapušča svojo domovino radi nezadovoljstva s tamošnjim režimom. v ^ Novi zakonski predlog, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca t. L, predstavlja na-P1*^1 zahtevam burskih nacionalistov no-akšen kompromis. Praktično izvajanje t~%‘l zakona bo pokazalo, v koliko ob-•s oja resna namera, da se popolnoma pre 'Cci Priseljevanje Židov iz Nemčije, Polj ? cJn drugod v bogate južnoafriške pokrajine. Vprašanje je pa tudi. če bodo urski nacionalisti s takšnim načinom rc-t c te^‘ vprašanja zadovoljni. Vsekakor pa so londonski krogi, ki se za to zanimajo, precej vznemirjeni, saj kažejo ja trenja v južnoafriški notranji politiki. se odnor proii tujemu naseljevanju '?..)ce ^r Zidov posebej širi \i palestin-tal, kjer se je Angležem posrečilo -tUrcti arabski protižid^vski upor, tudi na ruga britanska področja in druge celine. V Monte Carlu ustreljen angleški finančnik Ledge PARIZ, 29. januarja. Sedaj se doznava, da je bil v Monte Carlu istočasno, ko je HI v Parizu umorjen novinar Dimitrije Navašin, ubit znani angleški finančni Viktor Ledge. Med vojno je bil Ledge finančni ekspert angleške vlade v Petrovgradu in razpolagal z ogromnimi zneski, ki jih je uporabljal pretežno za pobijanje boljševizma. Komunistična vlada je razpčsala veliko nagrado na nje govo glavo. V zadnjih letih se je Ledge popolnoma umaknil iz političnega življenja ter je s svojo soprogo živel v Monte Carlu. Ko je bila sedaj njegova žena za par minut odsotna iz hotela ter se vrnila domov, je našla svojega moža ustreljenega. Zakon v Monte Carlu prepoveduje, da prinašajo listi kakršnekoli vesti o umorih ali samomorih. Gospa Ledge, ki je sedaj prispela v Pariz, >e prepričana, da je njen mož postal žrtev agentov GPU. Vet. BtiUmfe H kUdskiU edikte, fUmOja ISO PMedu LONDON, 29. januarja. Reuter pekoča: Na sinočni seji spodnje zbornice se je obravnavalo vprašanje vojnega letalstva. •Konservativni poslanec Simonds je predlagal, da se vojno letalstvo ojači, ker ne zadošča to č asu o niti za obrambo pred letalstvom drugih držav. Nemčija ima 15.000 letal, med katerimi je 3.000 naj-modeirnejše znamke. Anglija razpolaga danes s 1750 letali brez hidroavionov in pomožnih letal, razen tega ima tudi velike rezerve. Izgradnja letalstva se je v Veliki Britaniji zavlekla, ker je v Sredozemlju potrebna posebna služba. Vsa v znanem vladnem oboroževalnem programu določena letala bodo do julija 1.1. gotova, vendar pa ne pomeni še to, da se bodo popolnoma oborožila. Vlada nikakor ne namerava uporabljati tujih letal, vendar pa potrebuje motorje inozemskega izvora. V januarju 1938 bodo v Angliji pričeli z lastno produkcijo motorjev. — Windson Churchill je povdarjal, da bo imela Velika Britanija 31. marca t. 1. 78 oboroženih letalskih edinic, mesto 124, ki so v vladnem programu predvidene. Po njegovem mnenju razpolaga danes Nemčija s 1.50 letal, edmicami po 12 letal. Uotlupiske kotatuo&M tuuaesiie Hemcifi sa toktipina LONDON, 29. januarja. Havas poroča: Vsi jutranji listi prinašajo Reuterjevo poročilo o velikih rudniških in drugih koncesijah, ki so jih portugiške kolonialne oblasti priznale nemškim podjetjem v Angoli. Koncesije naj bi imele čisto trgovsko poslovni značaj in nimajo nikakšne-ga političnega prizvoka. »Manchester Guardian« pravi med drugim, da nikakor ne gre za dogovor, ki daje Nemčiji možnost, da zadobi v portugiških kolonijah glavno besedo. Portugalska je naši vladi izrecno potrdila, da gre izključno za trgovsko poslovna pogajanja brez vsakršnih političnih ciljev. V merodajnih mestih v Rimu so mnenja, da so ta pojasnila iz Lizbona popolnoma zadovoljiva. Ka- kor znano je Nemčija v zadnjem času dobavila velike množine vojnega materiala v Portugalsko. Sedaj pa smatra Nemčija, da lahko postane deležna gotovih olajšav glede dobave sirovin kot odškodnino za te dobave. Državna vlada je sporočila v Lizbono, da bi, te vrste koncesije najraje dobila v Mozambiqu, ker ji produkti te kolonije najbolje kpnvenirajo. Ker pa imajo v Mozambiku že razna angleška podjetja svoje ugodnosti, so se nemškim podjetjem podelile ugodnosti v Angoli. Tudi je Nemčija sklenila z generalom Francom pogodbo glede eksploatacije Ria del Oro, Kanarskih otokov in Španskega Maroka. Vboto dne 30. t. m. ob 15. uri iz Gl. trga, in nedeljo 31. t. m. ob 7.30. Povratek v nedeljo dne 31. tm. ob 17. iz Pohorja. Interesenti za vožnje naj se čimpreje prijavijo v prometni pisarni na Gl. trgu, telef. 22-75. Vožnje se vršijo pod pogoji, zadostnega števila udeležencev. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave se sprejemajo dnevno do 18. ure v prometni pisarni na Gl. trgu. Za povratek cena ista. Ni Vam treba pisati v beležni koledar! — Lahko si zapomnite: 1. februarja — planinski ples — Union! V gostilni Achtig igra novi jazz. Ruska Matica priredi v nedeljo, 31. t. m. ob 10.30 dopoldne v dvorani Ljudske univerze slavnostno akademijo v počastitev spomina velikega ruskega pesnika A. Puškina. Slavnostni govor ima univerzitetni profesor g. dr. Spektorski iz Ljubljane. Recitirali pa bosta ga. K. Aka-ro in gdč. Ema Starčeva. Vabljeni so vsi prijatelji Ruske Matice. Vstop prost. Sankaški izlet Sokola Maribor II. Pobrežje bo v nedeljo 31. I. ob 13. uri k Sv. Martinu pri Vuirbergu. NetelovadeČi in telovadeči člani, članice in naraščaj do-|brodošli! Prijave in pojasnila do sobote ! večer pri br. Požarju. Zdravo! Načelnik. Sokolsko društvo Maribor matica ima svoj redni občni zbor v sredo dne 3. febr. 1937 ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Bratje in sestre! Vaša dol žnost je, da se vsi udeležite občnega zbora. Zdravo! Smuške tekme Sokolske župe Maribor, za članstvo in naraščaj, se bodo vršile 6. in 7. februarj: t. 1. v Mariboru z nastopom in ciljem pri Treh ribnikih. Te tekme so obenem izbirne za savezne in vseslovanske tekme na Gorenjskem. Natančen razpis in navodila slede v okrožnici. Bratje in sestre! Pripravite se že sedaj za omenjene tekme, da nas bo čim več na smučeh. S tem hočemo pokazati, da vkljub slabim snežnim razmeram zadnja leta še vedno napredujemo. Zdravo! Načelništvo župe. Na Svečnico, 2. II. t. 1. bo leto, kar je umrl splošno znani narodni učitelj in kulturni delavec Anton Hren iz Studencev pri Mariboru. Bil je tudi predsednik staro katoliškega cer. odbora, zato bo na obletnico njegove smrti zanj sv. maša. Verniki. pa tudi drugi njegovi tovariši, prijatelji, znanci in somišljeniki najprisrčne-je vabljeni. Hotel Orel. V soboto pustna zabava. Izbrana vina, najfinejša kuhinja. Poročilo iz Semmeringa! Snežno prilike kakor tudi led so prvovrstni. Za Put-nikov izlet z luksuznim avtokarom na velemestne zimsko-sportne prireditve na Semeringu v nedeljo dne 31. t. m. je prostih še par sedežev. Nujne prijave je nasloviti na Putnik v Mariboru, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. Putnik vozi z avtokarom dne 7. febr. v Celovec na mednarodno smuško-ska-kalno tekmo. Odhod ob 6. uri izpred hotela »Orel«. Dne 13. februarja vozi Potnikov avtokar na Dunaj k svetovnemu prvenstvu v umetnem drsanju. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«. Vse nadaljne informacije dobite pri Pritoku Aleksandrova c. tel. 21-22. Vozne olajšave. Dubrovnik, proslava sv. Vlaha, polovična vožnja v času od 28. januarja do 3. februarja za prihod od 3. februarja do 8. februarja za povratek na podlagi železniške legitimacije a Din 2.—. No v i S a d 31. januarja, skup ščina javnih notarjev, polovična vožnja za člane udruženja v času od 28. januarja do 3. februarja na podlagi železniške legitimacije. Sarajevo 6. februarja, vseslovanski ples, polovična vožnja za povabljene v času o d2. do 10. februarja na NAŠIM NAROČNIKOM! * Mnogi naši naročniki so imeli skrb za svoj list in so nam že poravnali zaostanke. Nekaj pa je še tudi takih, ki tega še niso storili. Ponovno prosimo zamudnike, da poravnajo zaostanke do konca tega meseca in tako omogočijo upravi še nadaljnje redno pošiljanie. Onim, ki bi svoje obveznosti ne izpolnili, jim list s 1. febr. ustavimo. Uprava »VEČERNIKA«. iUtto Kino Union. Danes največji alpinski film vseh časov »Beli pekel Piz Palii«, Leni Riefenstahl, Gustav Diesel, Ernst Udet. _______________________________ Hacodnc fteda&šie MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 29. januarja: Zaprto. Sobota, 30. januarja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red C. Prvič. Gostovanje Pavle Udovičeve. Nedelja, 31. januarja ob 15. uri: »Zorka«. Globoko znižane cene. Zadnjikrat. — Ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udovičeve. Gostovanje Pavle Udovičeve v opereti »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bo v soboto ir* nedeljo zvečer. Priljubljena bivša diva našega gledališča gostuje v ulogi Maruše. Rezervirajte vstopnice’ (Tel. 23-82). Zadnja uprizoritev »Zorke« po globoko znižanih cenah. V nedeljo, 31. januarja se vprizori ob 15. uri zelo priljubljena letošnja Minafikova veseloigra »Zorka« pri globoko znižanih cenah in sicer nepreklicno zadnjič v sezoui. podlagi železniške legitimacije. Wien do 3. marca 1937 vizuma prost vstop v Avstrijo, 60% popusta pri povratku po 5 dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda 10% popusta v hotelih, 50% v gledališčih in razne druge ugodnosti na podlagi »zinisko-sezonske karte« a Din 60.—. Italija pomlad v Siciliji, 60% popusta na italijanskih železnicah. Vse nadaljne informacije pri »Putniku«, Mari bor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22 in 21-29 ter Putnik-u, Celje, Aleksandro'-trg 1. telefon 119. pjsed seduisH m legijski roparski igr prek velikim segali Roparski umor dne 18. novembra 1936 v Št. liju, ki je razburil vso severno mejo, je končno našel svoje odmeve danes dopoldne v razpravni dvorani št. 53 v prvem nadstropju mariborskega okrožnega sodišča. Vršila sc je namreč kazenska razprava proti 24letnemu trgovske, mu potniku Karlu Adlerju iz Strihovca, ki je, kakor smo svojčas obširno poročali, dne 18. novembra 1936 umoril in izropal poštnega sla Ludvika Žunka. Grozni ki gnusni zločin, ki je zahteval življenje zvestega poštnega uslužbenca, je v analih lanskoletnih kriminalnih slučajev tretji težki zločin. V preteklem letu je bilo v območju mariborskega okrožnega sodišča izredno mnogo zločinov in le značilno, da so bili skoro vsi izvršeni po mladeničih v starosti 22 do 25 let. Večina zločinov, izvršenih v preteklem latu, je že razjasnjena, nekateri pa so še vedno predmet poizvedovanj in ugibanj. Za današnjo razpravo je zopet vladalo veliko zanimanje in je bila razpravna dvorana nabito polna radovednežev. Med poslušalci je bilo opaziti zlasti mnogo kmečkega prebivalstva iz naše severne meje, predvsem iz Št. lija. Nekoliko pred 9. uro je privedel jet-uišniški paznik v razpravno dvorano vklenjenega Karla Adlerja, ki so mu v razpravni dvorani odvzeli verige. Ko se je Adler vsedel na zatožno klop, je vstopil v dvorano državni tožilec in sodni dvor pod predsedstvom sodnika okrožnega sodišča g. dr. Tombaka. Nato ie s. o. s. dr. Tombak vprašal Adlerja za rojstne ood&Ufc?. nakar je dr* žavni tožilec prečital 14 strani obsegajočo obtožnico, iz katere posnemamo: V mladih letih: ministrant. Obtoženi Karel Adler je nezakonski otrok. Oče je padel že takoj v začetku svetovne vojne, mati pa mu je umrla, ko je bil star komaj tri leta. Po materini smrti je skrbela zanj njegova stara mati z materine strani, ki je živela takrat v Gradcu. Pri njej je Adler živel do leta 1922’, torej do 9. leta svoje starosti. V omenjenem času pa je njegova babica prišla v tako hude stiske, da ga ni mogla več preživljati. Tako je Adler kot 91eten deček prišel v breme svoji domovinski občini Št. Ilj, kjer je bila njegova pokojna mati doma. Občina Št. Ilj jc Adlerja dala v 'rejo in vzgojo posestniku Francu Tišlerju, ki sam ni imel otrok. Pri Tišlerju je bil Adler, kakor sam zatrjuje, deležen skrbne in trdne vzgoje v krščanskem duhu. Tišler je skrbel zanj kakor za svojega otroka in tnu je po svoji smrti tudi nameraval zapustiti del svojega precej velikega posestva. Adler pa je Tišlerju vračal njegovo skrb s tem, da se je v šoli pridno učil in da je bil tudi drugače marljiv in pošten. Rad je obiskoval tudi cerkev, bil je ministrant in je vobče imel vse odlike dobrega kmečkega sina. Ko jo nekoliko odrastel, se je začel zanimati tudi za društveno življenje. Postal jc član Izobraževalnega društva in hodil telovaditi k Orlu. Od hiše do hiše. Tako ie bilo do 16. leta njegove starosti- Potem pa je Adler začel postajati lahkomiseln. Doma se ni več rad mudil, zlasti zvečer je vedno silil od hiše in iskal zabave v društvenem življenju. Tišler ga je tudi večkrat zasačil pri tem, da se mu izmika z raznimi izmišljotinami. Meseca marca 1931 pa je Adler neko noč kar na lepem izginil, ne da bi se od Tiš-lerja poslovil. Šele pozneje je Tišler izvedel, da je Adler odšel k posestniku in trgovcu Milanu Jelenku v Strihovec, kjer je stopil v službo kot hlapec. Adler pravi, da je odšel od Tišlerja radi tega, ker sc mu je zdelo, da so Tišlerjevi sorodniki pridobili Tišlerja popolnoma zase, tako da bi vse svoje posestvo prepustil njim, zanj pa bi potem ničesar ne ostalo. Njegovo nadaljnje življenje pri Tišlerju bi tako bilo samo brezplačno hlapčevanje, česar pa on ni maral, ker si je hotel ustanoviti samostojno eksistenco. Pri Milanu Jelenku jc Adler služil v letih 1931 do 1933. Jelenko ga je večinoma zaposleval pri delili na polju in pri živini, nekoliko tudi v svoji trgovini. Opazi je, da Adlerju kmetsko delo ne prija, tembolj pa mu je ugajalo delo v trgovini. V splošnem pa jc bil Adler priden in zanesljiv. Ker pa mu Jelenko ni mogel nuditi take zaposlitve, kakršna bi Adlerju bila všeč, je Adler tudi to službo zapustil in sprejel službo pri poštnem upravitelju Sfiligoju, čigar žena ima v Št. liju gostilno in mesarijo. Pri Sfiligoju je bil Adler zaposlen kakih 9 mesecev in je opravljal delo v obeli obratih. Plače je imel 200 Din mesečno. Ko pa je ravno takrat promet v gostilni in mesariji začel pešati in je bilo dela vodno man), so mu Sfiligojevi dejali, naj si poišče kako drugo službo, češ da ga delj časa ne morejo več obdržati. Že leta 1930 jc bil Adler potrjen k vojakom. Njegov namen je bil, da bi ostal v vojaški službi. Zlasti bi bil rad prišel k avijaciji. Ko je pri Sfiligojih izgubil službo, je napravil prošnjo za sprejem v vojaško zrakoplovno šolo v Novem Sa, du. Za prošnje in priloge je porabil veliko denarja, končno pa mu je bila prošnja odbita. Tako se je Adler znašel brez službe in brez vsakih sredstev za preživljanje. Imel je sicer nekoliko prihrankov izza službovanja pri Jelenku in Sfiligoju, vendar mu je ta denar kmalu pošel. Prav takrat pa se mu je posrečilo dobiti mesto občinskega sluge v Št. liju in je to službo nastopil dne 15. marca 1935. Občinski sluga v Št. liju. Kot občinski sluga je Adler dobival 600 dinarjev mesečno, ki so mu popolnoma zadoščali za preživljanje. Kakor sam pravi, se jc v tej službi čutil popolnoma srečnega in zdelo se mu jc, da 'P dosegel to, kar je bil cilj njegovih prizadevanj. Še pTcdno pa jc minilo leto dni službe pri občini, je Adler zagrešil v svojem poslovanju neke neiednosti. Šlo je za znesek 450 dinarjev, ki pa ga jc Adler poravnal. Marca 1936 odpoved... Te porednosti so bile baje vzrok, da je občinski odbor meseca marca 1936 Adlerju odpovedal službo. Adler pa je mnenja, da so za odpust bile odločilne druge okolnosti. Meseca marca 1936 jc bil namreč izvoljen nov občinski odbor, v katerem imajo večino pristaši JRZ. Ker pa je on bil drugega mišljenja, so mu bili odborniki nasprotnega mišljenja nenaklonjeni in so ga na vsak način hoteli spraviti iz službe. Toko pravi Adkir W tako stoji v obtožnici. 7 M a riboni, e je pomešal med ljudi in kazal naj večje ogorčenje, češ da je moral biti oni, ki je to storil, prava zver v človeški podobi. Svoj plen je Adler šele naslednjega dne natančneje ogledal. Denar, ki ga jc našel v poštni vreči, in sicer 14.000 dinarjev, si je prilastil, vrečo z ostalo vsebino pa je odnesel v stanodajalčev senik, kjer jo je v senu prav skrbno skril. Od denarja si je nekaj vzel s seboj, ostanek pa skril pod tram v stropu pred svojo sobico. Sledeče dni je Adler živel in delal kakor običajno, kakor da sc ne bi bilo v njegovem življenju nič pripet/to. 7, oropanim denarjem pa je začel takoj razpolagati. Znano pa mu je bilo, da jc imel poštni urad napisane številke vseh M bankovcev, ki jih je bil našel v PoStnl vreči. Radi tega je hotel tisočake čim-preje izmenjati. Najpreje sl je hote! izpopolniti svojo obleko in je že 20. novembra izmenjal v neki mariborski trgovini prvi tisočak, in sicer okoli 5. ure popoldne, drugega pa je menjal istega dne okoli 6. ure zvečer v neki drugi mariborski trgovini, [m tako je v par dneh spravil v promet devet tisočakov. Pri izmenjavi desetega tisočaka pa je imel smolo. V Mastekovi trgovini na Glavnem trgu si je hotel dne 7. dfecembra 193T* kupiti smučarsko obleko, pa je blagajničarka Elizabeta Matkova pri pregledu tisočaka našla na bankovcu številko, ki je bila v seznamu oropanih bankovcev. V tistem trenotku je Adler spctonal, da je izgubljen. Lahko bi bil iz trgovine abe- I EB2ESJ9B2S239 žal, toda jasno mu je bilo, da bi to bilo zaman, saj ga je Mastekov pomočnik dobro poznal. Zato je molče počakal stražnika, ki ga je odpeljal na stražnico, kjer je takoj priznal, da je umoril in izropal poštnega sla Ludvika Žunka. Današnji razpravi je predsedoval k. o. s. dr. Tonibak, prisedniki so bili s. o. s. dr. Turato, Lenart, Kolšek in dr. Lečnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, Adlerja pa je branil ex offo odvetnik dr. Upold. Po uvodnih formalnostih je državni tožilec prečital obtožnico in je čitanje trajalo skoro pol ure. Adler, ki je bil oblečen z neko staro obleko, je ves čas, ko je državni tožilec čitai obtožnico, jokal. Ko ga je predsednik g. dr. Tombak vprašal, Če je razumel obtožnico in če se čuti krive ga, je Adler odgovoril z »da«. Z jokajočim glasom je nato Adler pripovedoval o svojem živlenju o pripravah za roparski umor in o izvedbi istega. Oče je .bil baje neki oficir, ki pa ni plačal materi nobenih alimentov. Na vprašanje predsednika, zakaj je odšel od Tišlerja, je Adler dejal, da ni maral več zastonj Sodba: na dosmrtno robijo delati in je radi tega poiskal službo hlapca. Na vprašanje predsednika, zakaj je izvršil grozni zločin, jo Adler dejal, da si ni mogel več drugače pomagati, ker ni imel denarja za hrano, niti za stanovanje in ne za obleke. Predsednik: V kakšnih društvih ste se udejstovali? Adler: Najpreje sem bil pri Orlu, potem, ko so Orla razpustili, sem pristopil k Sokolu. Predsednik: Zakaj ste pristopili k Sokolu? Adler: Ker sem imel veselje do telovadbe. Dr. Lipold: Ali se niste tudi drugod u-dejstvovali. Adler: Sem. Bil sem pri gasilski četi, svojčas sem bil tudi ministrant in cerkveni pevec. Kot tak sem se tudi udejstvoval še v zadnjem času, ko so me za to naprosili. Sledilo je zasliševanje raznih prič, nakar so sledili pledojeji državnega tožilca in branilca, ki ob času poročila še trajajo. iodaje ietefckUHe vesti Milijon kubičnih metrov vode na sekundo! vsi utonili. Število brczdomcev sc raču* na na 1,200.000. Doslej je število mrtvili 3000, vendar računajo v strokovnjaških krogih, da je našlo smrt o priliki katastrofe najmanj 10.000 ljudi. Valovje Mississipia in Ohia se vali z brzino SO km na uro. Najobupnejša je situacija ob izlivu Ohia. Najhujša katastrofa se pričakuje za nedeljo, ko bo vodovje pro^ drlo do spodnjega toka Mississipia. Bc* gunci umirajo radi onemoglosti, bolezni in pomanjkanja. Razprava je trajala do 13. ure in je predsednik dr. Tonibak razglasil sodbo, v smislu katere se obtoženi Adler obsoja na dosmrtno robjo. Sokolsko društvo v Studencih je sklenilo, da vzida v Sokolskem domu pokojnemu br. Tonetu Hrenu v znak hvaležnosti spominsko ploščo. Ploščo bomo odkrili na dan prve obletnice njegove smrti dne 2. februarja t. 1. Spored svečanosti je sledeč: dne 2. 11, ob lO.uri predpoldne je odkritje spominske plošče. Zvečer ob 20. uri se uprizori drama: Vrnitev. Pred predstavo in med odmori se bodo brala dela br. Hrena. Nacionalno zavedni Mariborčani in Studenčanj se bodo prireditve gotovo udeležili. fesfMdteske fc&ežke Jugoslov. jadranska tarifa za Trst in Reko. Italijanske železnice so izdale novo tarifo za prevoz vagonskih pošiljk v prometu od železnice do železnice med Trstom in Reko na eni strani ter postajami jugoslov. državnih železnic (ter postajami tudi preko Jugoslavije) na drugi strani. Za 105 predmetov, ki so tudi navedeni, dovoljujejo italijanske železnice na progi Postojna—Trst 25 do 30% popust, na progi Postojna—Reka pa celo 50 odstotni. Zaradi tega znižanja bo precej trpel Sušak, ker se bo zlasti iz Slovenije moglo pošiljati blago skozi Trst in Reko na morje ceneje, ko pa skozi Sušak. Tako n. pr. velja sedaj vozarina za 10.000 kg mineralnega olja za mažo od Sušaka do Ljubljane 2620 Din, dočim iz Trsta v Ljubljano samo 1720 Din, iz Reke v Ljubljano pa celo samo 1510 Din. Uvoz lesa v Turčijo prost. Turška vla- da je s 1. januarjem bistveno spremenila sveja uvozna določila. Najznačilnejša ' sprememba je, da uvoz blaga ni več kon-iingentiran. ' Po novih določilih je uvoz nekaterega blaga popolnoma svoboden, nekatero blago pa se sme uvažati le iz držav, ki imajo s Turčijo sklenjene klirinške pogodbe. Popolnoma prost je uvoz: drv, oglja, gradbenega lesa, dog. obročev, lesenih sodov, krtač in metel. Samo iz klirinških držav ali pa iz držav, s katerimi ima Turčija aktivno trgovinsko bilanco, se smejo uvažati naslednji predmeti: nekatere vrste gradbenega lesa, furnirji, parketi, tesarski proizvodi, okviri, lesene igrače, razne vrste papirja in lepenke ter razne smole. NEWYORK, 29. januarja. Cesar se je bilo največ bati, se jc zgodilo. Veliki jezi ob spodnjem toku Mississipia so uničeni. Valovje se je s strahovitim razdejanjem prelilo preko širnih pokrajin. V pretekli noči je odpovedal tudi jez pri mestu Mount City v državi Illinois. V teku 30 minut je vodovje preplavilo mesto, tako dd je ponekod doseglo višino desetih metrov. K sreči jc bilo mesto še pravočasno evakuirano, ostalo pa je v njem okoli 2000 ljudi, ki so po domnevi ias desta še tu iihidito*! RIM, 29. januarja. Vojaške operacije v jugovzhodni Abesiniji na področju Bale se nadaljujejo. Maršal Graziani se je preselil iz Irgalema v Negheli. Sedaj poroča dopisnik laških listov iz Adis Abbebe in Negelija, da so operacije v tej gorski coni zelo otežkočene, ne samo radi neprehodnega terena, ki je visok 2.000 do 3.500 m. marveč tudi, ker je ta cona v zračni črti oddaljena 300 km od Addis Abebe in so pri oskrbovanju italijanskih čet velike težave. Letalstvo, ki nadaljuje z bom- Generai Ugaki vrasa mandat in generalski čin TOKIO, 29. januarja. General Ugaki! niti inikadove volje. S tem se je položaj je vrnil mandat za sestavo vlade v mi-J nenavadno zaostril. Pričakovati je dra- kadove roke. V posebnem poročilu jav-! matične borbe med parlamentom in vo- lja, da odlaga generalski čin iz protesta j jaško strujo, proti vojaški struji, ki ne rešpektira več! bardersko akcijo proti abesinskim vsta-šem, ki se sklanjajo v gorske šume, se mora istočasno brigati z oskrbo ital. čet. Vstaški odredi rasa Deste in Gabre Marijama se pomikajo proti Haranskemu gorovju tej- se iz tega sklepa, da skušala Ras Desta in Gabre Marijan priti v .stik z dirugimi abesinskimi vstaškimi odredi, ki so pod poveljstvom Beje Merida v področju Bale. Po italijanskih poročilih se nahaja ras Desta 250 do 300 km “d kenijske britanske meje. Sodnik (stari devici): Koliko ste stari? Obtoženka: Čez 30 let. Sodnik: Prosim natančno! Obtoženka: Med 30 in 40 let. Sodnik: Prosim, kdai boste 40 let? Obtoženka: Jutri! ■Bfm lilllllT1 l' lIBM Razno POPLAVE V JUŽNI FRANCIJI IN PORTUGALSKI. LIZBONA, 29. januarja. Vihar, ki je že več dni divjal ob portugiški obali, se je včeraj ponoči pretvoril v orkan, ki je povzročil tudi v notranjosti zemlje veliko škodo. Valovje jc preko pristaniških naprav udrlo v prestolnico in ic več cest mestoma do višine metra poplavljenih. Več ladij in čolnov je bilo odtrganih od pristanišča in pognanih proti sredini i morja. Pri tem je našlo smrt več ribičev j in mornarjev. PARIZ, 29. januarja. V Južni Franciji dežuje neprekinjeno že 48 ur. Reke so prestopile že na več mestih bregove. Posebno velika so bilii razdejanja pri Toulousu, kjer so setve radi poplav močno uničene. V Nizzi so morali radi visokega vodovja odpovedati letošnji karneval. V Cannesu je dirkalna proga pod vodo in so se vse prireditve odpovedale. PRVOVRSTNO VINO dobite pri Kolariču nad Tremi ribniki od 5 litrov naprej po 6 Din. 444 MORSKE RIBE in polenovke v Grajski kleti. 443 JUTRI. sobota, 30. januarja in v nedeljo. 31. januarja velika pojedina vsakovrstnih klobas v gostilni »Pri zlatem l?vu«, Vodnikov trg 4. Izvrstno pripravljeni domači krofi. Za obilen obisk prosi Beranič- 439 __________ BRZOJAVKA! Danes sveže morska ribe: ee-voli, grongo, jegulje, kalamari. idol sardoni, girice, po-'enovke. Gostilna 'Kralj mor-škili rib», Rotovlki trg S. _____________437_____________ HALO! Vsi na pojedino domačih kio-bas v soboto in nedeljo v gostilno Marije Bračko-Škerlec, Studenci. 433 GOSTILNA BARIČ. TEZNO- V soboto in nedeljo predpustna zabava. Domače koline ! 429 POSKUSITE TUDI VI! Sladki kmsčki kruh ala An-kerkruh. Pekarna Rakuša, Koroška cesta. 184 Prodam DOBRO OHRANJEN KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer« naprodaj. Gubčeva ul. 4. Pobrežje. 436 Sobo odda ZAKONSKEMU PARU. brez otrok, oddam sobo brezplačno. Zena nat bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. 435 Sobo išie GOSPODIČNA išče strogo separirano sobo s hrano ali brez. Ponudbe, pod Cisto na upravo lista, i 432 Stanovan je GOSPODA sprejmem na stanovanj; in hrano. Aleksandrova c- <>4. vprašati pri hišnici. 438 Službo dobi UČENCA sprejme trgovina Drago Rosina. Vetrinjska 26. Zgublieno V PTUJU so se zgubili zlati uhani na pt> ti do gledališča, oziroma hotela ' Osterberger.. Pošteni najditelj naj jih odda na magistratu v uradu za naideno predmete proti nagradi- 446 Kupujte svoje po> trebštine pri naših tnterentih »OJV JUAN 19 Rowland je obledel, ko jc cul to kapetanovo izjavo. Le s težavo je spravil iz sebe pripombo, da ne bo menda zamuda tako velika! Bal se je, da bi prispel v Carigrad prepozno in da mu nide obljubljeno napredovanje. sMar se vam tako zelo mudi?« je vprašal začudeno kapetan. »Pri zimskih potovanjih, kakor jc naše, je pač prihod vedno negotov. Nato se ie Rovviand podal k malici v veliko kajuto. Razgovarjal se jc z obema damama o tem in onem, o vremenu in snežnih zamotili. Rancova je že por grabila svojo priljubljeno terno in pričela razgovor o Napolju. Spraševala je Row-landa, kako mu ugaja Napolj, če jc videl tiapoljske narodne noše itd. Toda Row-iamdu ni bilo mnogo do teh razgovorov. Njegove misli so uhajale v Carigrad, kjer je moral za vsako ceno biti še istega večera. Tedaj pa se je ustavil pogled gospe Rane »ve na Hermioni. ki je postajala vse otožnejša. »Na kaj misliš Hermiona, da si tako otožna,,; je vprašala tfospa Rancova. »Na svojega očeta mislim,« je odvrnila Hermiona. »Saj je pač vseeno, če ga vidiš danes ali pa jutri,« je pridjala gospa Andrlko-sova. Hermiona je lahno zardela in je zaprla oči. Tedaj .se je oglasila gospa Rancova: »Gospodična Hermiona misli pač men- da bolj na skrb, ki jo bo imel tvoj mož, Katinka, če ne bo prispel parnik pravočasno v Carigrad, kakor pa na svidenje.« »Moja draga Vera,« je odgovorila so-spa Andrikosova, »če bi poznala mojega moža, bi se ti ne zdela smešna takšna domneva. Ta Andrikos sedi sedaj doma pri mizi, izdatno založeni s knjigami, in stika za stavbnimi načrti starega stam-bulskega gradu in se nrM'4 ■ sploh ne Napolitanske narodne noše spomni, da eksistirata njegova žena Uf hči. kamoli pa, da bi cepil svojo zbranost misli s tem, da bi mislil na to, da imata njegova žena in hčerka prispeti nocoj v Carigrad.« Četudi jc zvenela ta opazka gospe AH' drikosove nekoliko Šaljivo, je vendarle delovala iw Hermiono zelo mučno. Hef* miona je zavzdihnila in jc narahlo vržJ3 pogled na kapetana. Ta pa, ki ni bil ni' kakor neobčutljiv za mičnost in lepot0 mladih potnic, se je takoj podvizal z iz' ražanjem upanja, da sc bo vreme kmalu zjasnilo, nakar se bo lahko s podvojen0 hitrostjo popravila zamuda. Kapetan Je zatem zapustil kajuto. Rowland jc tudi pohitel na krov. Z velikim veseljem jc opazil, da se parnih pripravlja za nadaljevanje vožnje. Ozračje jc postalo jasnejše in dardanelska n®' brežja so se v ozadju jasno začrtava!®* Le močni severni veter je še nekolik0 nagajal, štirje mornarji so sc z vS° močjo uprli krmarskemu kolu, da str° mogočno strujo, ki sc jc poganjala proti parniku. Rowland jc bil v tem trenotkU zelo nejevoljen na Francoze radi njihove počasnosti v prisvajanju mornariških pr*' dobitev in je v jezi mislil na gibanje krmila na krovu angleških oklopnih lao"’ ki se ureja s pomočjo pare. (Dalje sledi.) izdaja konzorcij »J