NOVOLETNE ŽELJE
Vse bliže je dan, ko bomo na koledarjih začeli pisati novo letnico — 1986. Zdaj je čas, ko začnemo počasi razmišljati, kaj in kako bi si želeli v novem letu. Pričako-vanj in želja je nešteto. Vsakdo si želi kaj svojega; neka-teri so bolj skromni, nekateri malo manj. Za nekaj teh želja in pričakovanj smo povprašali tudi naše občane:
NATAŠA ČALASAN, dijakinja: »Želela bi, da se pre-selimo v večje stanovanje, pa tudi okolico naselja bi lahko v prihodnjem letu nekoliko bolj uredili. Predvsem naj bi nam asfaltirali pot do avtobusne postaje. Osebno pa si želim boljši učni uspeh.«
CVETKA TREBEC, gospodinja: »Bojim se, da bo pri-hodnje leto še bolj črno, zato je moja želja skromna. Leto 1986 naj bo vsaj takšno, kot letošnje, pa se bomo že znašli. Predvsem pa naj bi bili Ijudje — Ijudje, kajti v današnji situaciji je človek v pravem pomenu besede res težko biti.«
ŠIMSA BAŠIČ, snažilka: »Nimam posebnih želja, le cene naj ne bi tako »divjale«. Ob naši centralni nam je biloletossicertoplo, vendarsi vletu 1986 neželim mo-rebitne vročine ob pogledu na račun.«
ANTON PONGRAC, upokojenec: »Glede na našo krizno situacijo ne pričakujem nič razveseljivega. Želim si, da bi naredili prvi korak k resevanju naše krize, pa čeprav bo še tako majhen in droben. Zavedam se, da se takšne stvari ne morejo rešiti čez noč. Torej, čimveč po-trpljenja in vztrajnosti v letu 1986.«
MAJA VEDLIH, 6-letna cicibanka: »Dedek Mraz naj pride čimvečkrat, pa punčko, ki se jpče, naj mi prinese. Pa še oblekce, pa še kaj.«
MARJETA MAČEK, uslužbenka: »Ja, najvažnejše je zdravje. Želim si sicer višje osebne dohodke in nižje cene, vendar leto, ki prihaja, tega najbrž ne bo prineslo. Življenje v naši občini pa bi lahko popestrili s kulturnimi in družabnimi prireditvami.«
JANKO KAŠ, DAMJAN CIRMAN, DARJA KOVIČ, učenci: »Vsi si želimo, da bi nam v šoli »šlo vse kot po maslu« in da bi nas učitelji čimbolj ubogali. Komaj ča-kamo, da gremo drugo leto na korični izlet, na katerem bi se radi imeli kar najlepše.«
NATAŠA FABJANČIČ, učenka: »Leto 1986 je zame pomembno leto, saj še odločam za bodoči poklic. Moji največji želji sta odličen uspeh ob polletju, karje pogoj za izpolnitev moje naslednježelje — sprejem na srednjo naravoslovno šolo.«
MALČI ŠTUBELJ, cvetličarica: »Poleg zdravja, ki je osnova za druge želje in pričakovanja, si želim, da bi bili moji otroci v življenju uspešni in srečni. Poslovno pa si želim, da bi mi cvetličarski posel čimbolj »cvetel«.«
MOJCA POVZEK, učiteljica: »V osebnem živtjenju imam vse lepo urejeno, tako da nimam posebnih želja. Le zdravje, če bo to, bo vse.«
MATEJA ORAŽE, zobotehnik: »Službo, službo, služ-bo. Trenutno delam kot pripravnica in prihodnje leto bo dirka za redno delovno mesto. Želim si, da bi me kar tu obdržali.«
MARJAN BREŠČEK, organizator: »Osebnih želja je toliko, da jim ni konca. Nekoliko širše gledano pa si želim, da bi bila Jugoslavija v naslednjem letu nekoliko bolj uspešna in učinkovita. Upam, da bo leto 1986 po-slovno manj inflacijsko.«
ANTON VELDIN, orodni brusilec: »Dinarčki, dinarčki. Le kdo si tega ne želi, poleg zdravja seveda. No, mir na svetu pa je pogoj za vse to.«
Pripravil: Mile Jovanovič „                                    Slike: Tea Miska