sobot, sedali
u** v..k d« nun s 1	m prioiikot
, ^ d»ily	S.turdaj*
^iu^;. Holidaj*.


PROSVETA
_GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
.VEAR XXVIII.
Cona lista J« 96.00
Enterrt m aecoDd-eJaM MtUr Januarjr 1«. 1MI. at Um puat-offt«« »t Chlc—o. lili dom, uaSar Um Act of Conrr«. of Mareh I. 117».
f ■ * 1 rrffifffffffffftiujjf JJ j j JJJ JJJJ
UrvdniAki in upravnitkl prostori: 8667 S. Lawndale A ve.
Office of Publication: 2067 South Lawndal« A ve. Telephone, Rockwell 41)04
CHICAGO, ILL., PETEK, 1. MARCA (MARCH 1). 1935.
Subscription $0.00 Yearly.
ftTKV.—NUMBER 4.1
Acceptance for aailing at »pecial rate of poaUge provided for ia aoction 1108, Act of Oct. 3, 1917, authoriied on Juno 14, ltlt.
lada izgubila pravdo glede delavske sekcije 7a v Niri
ederalni sodnik je podprl jeklarske magn&te na vsej črti. Razglasil je sekcijo 7-a za neu-,tavno kolikor se tiče delavskih unij, je pa "ustavna" za kompanijske unije. Vlada pojde pred federalno vrhovno sodišče, ki bo presekalo tudi ta gordijski vozel. Sodnik je sodil natanko po kapitalistični filozofiji
— Or
kashington. febr
Inizirur> delavstvo z "new de-Lr v,'.<<i H' včeraj izgubilo e-najvažnejših bitk, ko je zve-«*liiik Nields v VVilmingto-Del \ fu možnem VVeirtono-|ni slučaju odklonil dati vladi funkcijo za enforsiranje deske akcije 7 a zakona Nire. iidnik Nields je šel še dalj in glasil tO sekcijo induatrijske-zako/ia za neustavno. Pravi, ima kongres pravico reguli-ti 1, meddržavno trgovino, v ■ro kategorijo pa ne spada |wjukci,ja jekla in železa — ali kakšne druge komoditete. Sa-deklaracija o "interesih jav-Kti" in oprta na tako zvano fat'e" klavzulo ustave mu še daje mori, da bi reguliral vse ju-tn l-ko življenje. Sodnik a\i. da "u-elfare" klavzula v ga v i pomeni le to, da sme kon-apinpriirati denar za jav-laginjo, ne sme pa regulira-|dela\ -kih razmer in odnoša-
v l»o tudi vrhovno sodišče rv.aln sodnika Nieldsa, kar je isern možno, bo vse ameriško ,a\st\n, organizirano in neor-pi/iiano, ostalo do kože ostrilo kolikor se "novega deala" i I a torka je edina stvar, ki n<kai .redna za delavstvo, p mu v-aj \ teori ji daje pra-<' do organizacije — v praksi jo pa mora izvojevati. Indu-t ri i > k i zakon vsebuje sli-» to< ko z ozirom na podjetni-lioloia namreč, da morajo I h n I letniki posamezne indu-ijf ali pa branže spadati v a-iauio svojega delokroga v 'ho .ilanja pravilnikov, i z.r/.i / odlonitvijo injunk-h naj bi zveznemu delav-''11 odboru omogočila obdr-lo\ainiških volitev f>ri stecl kompaniji in d ruda. da odIm>r u v ta na-de|a\ski imenik, je na celi črti podprl • barom- in kompanijski
da ma jo delavci v kom-postavno in do-organizacijo v • k 11 \ne^a pogajanja ke, katere sami iz-' dru/ba ravna (z ' kompanijske u-'« ekcij<' 7a (tu-u«tavna!) ; da unija v rokah ' 11 "hrana po de-"' di lodajalcu. " M'o: si»<lnik Ne-ko- \ m, evidenco • '*Ma\ I lan ju in ' -1 ki uniji na-Mitlerske '•>i k 11 unijo so "polnoma "po-■ * s,-kcijo 7a. >ri drugače! ' - le največja 1 aga. 1' ' 'dn i k Amc-
' ' ae i n-, j«, re-"m«<ni "resne n industrij-i/nariil )«•, <la b lav«tvo 1m>-"b i k a NiHd-' MUJe 7«. i'r«fl vrhov-''" i<> končno '" v ažne *ek-/.il-oria.
iiii m
Ur' m:
r f,
/' a n a
I > -i h
a
kato-
cerkev
K atoli-
*' '"mj je bila * ''".'umi vred-1 atov i /bitih
' •>*»»"• i i i r«>-
Delavski načrti pred kongresom
Wagnerjev osnutek
WashinKton, D. C. — (FP) — Senator Robert F. VVajfner iz New Yorka je predložil kongresu zakonski načrt, da se poveča izvajalna in arbitražna oblast stalnega federalnega delavskega odbora. Načrt uključuje tudi načelo večinske reprezentacije pri kolektivnih pogajanjih in da ne more nobena organizacija biti predstavnica, če prejema finančno podporo od delodajalca.
Wagnerjev načrt je že izzval opozicijo pri Rooseveltovi administraciji. Predsednik je pokazal, da se on ogreva za proporč-no reprezentacijo, ko je podaljšal veljavnost pravilnika avtne industrije in pristrigel oblast federalnemu delavskemu odboru na zahtevo časopisnih mag-natov.
VVagner predlaga, da mora federalni delavski mlbor dobiti ju-risdikcijo nad odbori za izvajanje pravilnikov in da njegove
odloke enforsirajo zvezna sodišča. Sedanji delavski odbor nima te oblasti in mora predložiti vse slučaje krSenja svojih odlokov justičnemu departmentu v svrho prosekucije. Večino takih slučajev je justični depart-ment ignoriral, čeprav mu je bila predložena evidenca o kršenju delavskih točk zakona obnove.
Wagnerjev zakonski osnutek določa zaporne in denarne kazni za delodajalce, ki ovirajo kampanje za organiziranje delavcev, silijo delavce v kompanijske linije ali pa zapostavljajo unij-ske delavce in nočejo priznati organizacije, za katero se večina delavcev izreče, da jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih.
Na stotine aretiranih na Hrvaškem
Dr. Maček tudi v zaporu?
Maribor. Jugoslavi ja, 2H. febr. - 'Prišleei iz Zagreba pripovedujejo, da je bilo v zadnjih dveh tednih na stotine oseb aretiranih na Hrvaškem, kjer so v teku večji in manjši nemiri in kjer je bilo najmanj IG oseb ubitih v izgredih z žandarji. Hrvaški politični krogi so zelo nezadovoljni s politiko vlade v Belgra-du v zvezi s prihajajočimi skupščinskimi volitvami, ki s« vrše •V maja.
Hrvaški politiki se pritožujejo. da nimajo svobode zborovanja. Neko poročilo, ki jui ni p<»-trjeno, se glasi, da je dr. Vlad-ko Maček, v<Mlja hrvaške ofxrzi-cije, ki je bil zadnjo jesen izpuščen iz internacije, jamovno a-retiran, ko je pozival In-lgrajnke oblasti, naj izpuste politične jetnike iz zaporov.
Sodnih prepovedal enfortiranje premogovnega pravilnika
Ix>ui«vHle, Ky., 2H. febr. — Premogovni operatorji zapadnega dela te države so na diatrikt-nem zveznem »odišču dobili zA <*a*no injunkcijo, ki pref>oveduj»' NRA enforsiranje premogovnega pravilnika kolikor »e tiče plač in delovnika.
Domače vesti
Roparaki umor?
East Palestine, O. — Na glavni cesti v predmestju Salemu so te dni našli rojaka Franka Jur-jevčiča mrtvega. Bil je oropan za $42. Pokojnik je delal v tamkajšnjem premogovniku in sklepa se, da je bil izvršen roparski umor ali pa je bil povožen in je nekdo oropal mrtvega. Jurjev-čič je bil star 61 let in doma iz 2irov na Notranjskem. V Ameriki je bil 34 let in član dveh društev SNPJ in JSKJ. Njegova družina živi v E. Palestinu 20 milj od Salema.
Nov grob v ( levelandu Cleveland. — Te dni je umrla Rose Krašovec, roj. Pavlič, stara 34 let in doma iz Podcer-kve pri Ložu. V Ameriki je bila 14 let in tu zapušča moža, dva otroka in dve sestri, v starem kraju pa mater, brata in tri sestre.
Nov avtni uboj Lorain, O. — Tu je bil zadnji tedeardo smrti povožen rojak Joe. Reinhard, star 41 let. Avto, ki je pobegnil, nui je prebil lobanjo, razmesaril obraz in prizadjal še druge poškodbe. U-mrl je nekaj dni kasneje v bolnišnici.
Nov grob v Minnesoti Aurora, Minn. — Zadnje dni je tu umrl John Miklavčič, star 48 let in doma iz St. Vida pri Stični na Dolenjskem. Zapušča ženo in sedem otrok.
Smrtna kosa na zapadu Cle Elum, Wash. — Dne 22. febr. je tu umrl dobro znani Frank Pire, star G1 let in doma iz Arda pri Krškem. V Ameriki je bil 24 let, ves čas v tej okolici, in tu zapušča ženo, v starem kraju pa tri sestre.
Se en grob v ('levelandu Cleveland. — Te dni je umrl po daljši bolezni John Znidaršič, star 59 let in doma iz Bloške Police pri Ložu. V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča tri sinove in tri brate.
Dva zdravnika aretirana
Chicago. — Dr. Maurice L. Dale in dr. Fr. G. Braune sta bila te dni aretirana na obtožbo, da sta povzročila smrt 26-letni Ma-rie Ihv.ver, 5(215 Fulton st., z nepostavno operacijo (sborcijo ali splavom). V Chicagu se letno izvrši povprečno 50,000 takih operacij in mnogo žensk u-mre za posledicami: zastruplje-nje krvi.
Hrvatica s k o či I a z otrokom vred v morje
Split (Dalmacija), Jugoslavija, 2K. febr. — Kla Babič, stara 26 let, je včeraj privezala svojo dveletno hčerko k sebi in skočila z visoke |>ečine v Jadransko morje. Policija pravi, da je žensko pognala v smrt velika beda
IZSTRADANA ŽIVINA DEMONSTRIRA V MINNESOTI
St. Paul, Minn. — Velika množica farmarjev v Minnesoti, ki zahteva javno pomoč za svojo živino, katera atrada vsled pomanjkanje krme, je včeraj prignala in postavila na stopnišče državnega kapitola v St. Paulu mršavega konja, kravo in prašiča, da bodo poslanci na svoje o-či videli izstradano živino. Stopnišče kapitola se je kmalu spremenilo v hlev in trojica živine je zadovoljno mulila seno in drugo klajo, katero so nanosili dobrosrčni Sentpaveldsni. Konjsko-kravje-prašičji protest je pomagal in državni aenat je takoj razpravljal o dovolitvi pol milijona dolarjev za nakup in porazdelitev krme za iivino minne-sotskih farmarjev. Predlog bo nedvomno sprejet.
MAGNATJEOD-KLANJAJO STROŠKE ZAVAROVANJA
Njihovi predstavniki so odprto povedali, da morajo stroške nositi delavci
KONZUMENTJE TUDI
Washington, I). C. — (FP)—.
Vsi, ki domnevajo, da bodo industrijski magnatje prevzeli breme socialnega zavarovanja, kakršnega pred vidu je Wagner-Le-wisov načrt, ki ga podpira Roo-seveltova administracija, so v veliki zmoti. To je soglasno mne-nje tistih članov kongresa, ki V deželi SO Še dolar- propagirajo načrt in onih, ki vo-
ske plače na teden (liJ° opozicijo. Oba tabora i>ou-„. .. A	„ ,, ,, . darjata, da profiti velebiznisa
VVashington. — Ženski biroj nUo v neVarnosti in da bo dobil delavskega departmenta poro- ! svoje> ne ^^ m to k|lkAn<) fa_
ča, da so v deželi še kraji, ki se konodajo sprejme kongres.
ponašajo z dolarakimi plačami na teden. Ti kraji so v gorovju Appalachian, kjer je udomačeno ročno delo, klekljanje in podobno. "Ob koncu leta izvežba-na kleklarica doznu, da je njen zaslužek dvanajstkrat manjši kakor pa najnižja plača njene sestre v industriji," pravi poročilo ženskega biroja v komentarju o izkoriščanju "hribovk", ki delajo namizne prte, posteljna pogrinjala in podobno za trgovine. Od preiakanih slučajev je 20% kleklaric zaslužilo manj ko dolar na teden, 54.97r manj ko $2 na teden in	manj
ko $3 na teden. 1
"Rasni strokovnjak" v Berlinu vržen v ječo
Berlin, 28. febr. — Dr. Achin Gercke, "rasni ekspert" nacij-ske vlade in najvUji razaodnik v vprašanju, kdo je arijske krvi v Nemčiji in kdo ni, je bil zadnje dni aretiran s svojim štabom. Ministrstvo propagande še noče potrditi te vesti, a je tudi ne zanika. Dr. Gercke se je kompromitiral, ko je v decembru vodil policijske vpade v privatne hiše, klube in kavarne v Berlinu v navalu na homoseksualce. Govorica se širi, da je rad zami-žal, če ga je kdo dobro podma-zal.
Vojak se je ustrelil v A n g le s k i banki v Londonu
London, 28. febr. — Vojaška straža 30 mož v Angleški banki, ki obstoji že o<l leta 1784), ne da imela kdaj kak opravek, Je včeraj izgubila enega ^lana. ')b štirih zjutraj je počil strel na hodniku in ko je več stražnikov pridrvelo tja, ho našli svojega tovariša, 20-letnega Jamesa Bakerja, mrtvega s kroglo v glavi. Izvršil je samomor v službi, t(sia vzrok ni znan.
Mnogo ljudi še zdaj živi v i-luziji, da NRA ščiti Interese delavcev in konzumentov. Industrijski magnatje imajo širše obzorje in prav dobro vedo, da NRA ni storila še nobenega koraka, ki bi ogrožal njihove pro-fite. Gotovo je, da bi v slučaju, ako bi se taka nevarnost pojavila, oborožili svojo fašistično armado in vkorakali v VVashington, da se polaste vlade. Nedavna odkritja o fašistični zaroti VVall Street a potrjujejo to možnost.
Dr. Edvvin E. VVUte, direktor Zveze ameriških tovarnarjev, se je Čudil, ko je bil vpraAan, ali
bodo delodajalci aktuitJno plačevali triodstotni davek na mezdna izplačila v sklad brezposelnost nega zavarovanja v slučaju sprejetja Wagner-,Lewlsovega načrta. "Na to še misliti ni", Je odgovoril in namignil, da bo breme prenešeno na delavce In kon-z umen te.
Arogantnost predstavnikov ve-velebizniaa se je očitno pokazala tudi na zaslišavanju o zakonskem načrtu glede uveljavljenja trideseturnegu delovnega tedna v industrijah, ki se je vršilo pred senatnim justičnim komitejem. Nas ne briga zakonodaja, ki'jo nameravate sprejeti, mi bomo dobili svoje, pa naj se zgodi karkoli, je bil njihov argument. "A-ko lamte zvišali obratovalne stroške z redukcijo delovnih ur, bomo dvignili cene produktom", je dejal F. H. Clausen, oflclelnl re-prezentant Ameriške trgovske zbornice.
Da se Kooseveltova administracija strinja s stališčem industrijskih magnatov, je očitno pokazala, ko je podaljšala pravilnik avtne industrije. Roosevelt je takrat rekel, da pr<Mlukcija avtov narašča, da kompanlje Izkazu jeje |m»rast profilov in to je dobro znamenje ne oziraje se na neznosni položaj delavcev v avtni industriji.
/ S C E J O KOMPROMIS O RE-LIFNIH PLAČAH
VVashington, 28. febr. — Vodje senata in adminiatracijski krogi upajo, da bo nuni obema frakcijama prišlo do kompromisa glede plač pri relifnem delu. Ta kompromis kujejo za zaprtimi vrati že več dni in ko se zedi-nijo, bo relifni načrt administracije, ki določa štiri milijarde 880 milijonov za javna dela in relif, zo|>et prišel pred senat.
Kakor iagleda, bodo skovali tekaj takega, kar naj nasiti volka in ohrani ovco pri življenju. Kompromis bo mendu določal slične mezde pri relifnih delih kakor so v privatnih industrijah, toda mesečni zaslužek naj bi ne presegal vsote |50. Po tem načrtu bi torej ostala "zaščitna" plača, ki bi zadostovala le za fi-žoi. delavcem pri relifnih ali javnih delih bi pa ne bilo treba delati 130 ur na mesec kakor je imela v načrtu administracija.
29 ubitih pri eksploziji v Moskvi
Moskva, 28. febr. — Zadnjo nedeljo zjutraj ae je pripetila eksplozija v Krasinovi to trni za svinčnike v bližini Moskve in 29 delavcev je bilo ubitih. Raz-strelbi je sledil požar, ki je uničil tovarno in 300 delavcev je ob delo. Sovjetske oblasti so uvedle strogo preiskavo, da dožene-jo vzrok eksplozije, če je ni morda zakrivila nemarnost ali ne-sposobnost kakega delavca. Nemarnost je strogo kaznovana v Rusiji, večkrat tudi s smrtjo. Eksplozija je nastala v napravi za stiskanje zraka in |>ognalu tank s stisnjenim zrakom skozi dve nadstropji na piano.
Kaos na Kubi
Havana, 28. febr. — Generalna šolska stavka se (Milagoma spreminja v generalno delavsko stavko in splošno rebelno gibanje. Brez malega vai člani ka bineta so že odstopili in kakor vse kaže, bo moral iti tudi prn-vizoričnl predsednik Men d leta. V tobačni industriji je zastavka-lo 15,000 delavcev in v drugih industrijah ter na transportnih linijah se /e čez 20,000 mož pridružilo stavki. Vse to gibanje je naperjeno proti režimu predsednika Mendlete. Terorizem raste (Mi dneva do dneva, (»lavno vprašanje je, kam se nagne Fulegencio Bat ista, vrlini poveljnik kubanake armade.
Kakšna je obramba9 Italije v Afriki?
Abesinski diplomat o-steva Mussolinija
Velike mno/irr ljudi, kakrtno kale Mlika. mt *«• /hiral« pred ne»)orftliiinl nebotifniM. ko *n vozniki d\ igal oMkali Mtatko.	* *
Rim. 28. febr. Negradaa .lesu*, abesinski diplomatski zastopnik v Rimu, alarmiran zaradi neprestanega odhajanja italijanskih čet v Afriko In Musso-llnijeva bahanja, da Italija lahko oboroži osem milijonov uuit., je včeraj pr<«d poročevalci Inozemskih časopisov (alprto pozival Italijo, naj |»ove, če re* pošilja armado v Afriko le za obrambo svojih kolonij.
"Povem vam, kakor sem že povedal italijanski vladi, da ne verjamem, da Italija minil na mit in le na obrambo Mvojih a-friških kolonij", je rekel Jeaus. "(f bi bil njen program miroven, bi si lahko prihranila ntro' *ke trariM|airtlranJa armade in topov, ker njene kolonije ni »o v nevarnosti napada; mi Jih ne bomo napadli",
Predstavnik Momolitilja je kasneje dejal, da italijanska \lada ne bo več nič |*oja«nJeval» Je.
»t/NU.
Je*un Je tudi |»ovedal IMinsV« vab eni, da Italija nabira prostovoljce v Jemenu, del« Arabije onkraj Rdečega morja. Ni ti» so^e AralM'eV sr je t.v priglasilo za »lužl/o v itafijamiki armadi In bili so transport Iran i čez Rdeč* morje v Italijansko kolo. hijo ob Abenlnlji,
ZAPLETEL AMERIKO V VOJN0?
Tega mnenja je profesor B e a r d, če ne pride do okrevanja
DOMNEVO BAZIRA NA ZGODOVINI
New York.—Profesor Charles A. Heard, starosta ameriških zgodovinarjev nove Šole, je mnenja. da se bo Amerika zapletla v vojno, Če se bo kriza kar naprej nadaljevala.
"0e je v ameriških tradicijah in praksah kaj. kar naj nam Hluii kot kažipot, tedaj je ta kažipot motnost, da bo pogrešanje v ekonomsko močvirje prej prineslo vojno s kakšno tujo državo kakor pa drastično reorganiziran je domače ekonomije," pravi profesor Beard.
O politiki Rooseveltove administracije je napisal članek v februarski številki revije "Scrib-nerV, v katerem ne vidi gospodarskega okrevanja Amerike z "novodealsko" politiko, pač pa zatek administracije k stfHalo-Vinskim načinom "reševanja" perečih vprašanj: vojni. On vidi to možnost proti koncu drugega termina Rooseveltove administracije.
Beard pravi, če se bo kriza nadaljevala in lamtajala vedno bolj pogubna, da bo v prihodnjih letih Roosevelt stal pred alternativo: isislutiti se bo moral socializacije, na kar ni dosti upanja. uli bo pa zapletel Ameriko v vojno kot skrajno sredstvo za rešitev kapitalizma is krize In staliti po ameriški zgodovini in tradicijah, se bo vlada .posluil-la zadnjega sredstva.
Roosevelt vsaj do sedaj še ni dal razumeti, piše Beard, da se je <alpovedal temu sredstvu — vojni. "Res Je že nekajkrat na svoj genialni način govoril o miru, ampak slično Je storil tudi Herr Hitler", komentira zgodovinar Beard. "Gospodje, ki so se leta 1914 znašli v vojnem metežu, so prej skozi celo četrtletje slavili mir In se mrzlično — ohoroževuli. Toda dejanja govore glasneje ko besed",
"Predsednik Roosevelt si je osvojil program največje vojne mornarice v zgodovini dežele, In to v mirnem »asu. Tudi besede mornariškega tajnika Swansona niso bile brez pomena, ko Je rekel, da so zadnje volitve pomenile indorsiranje tega programa.
Tudi ni nobenega znamenja, da je predaerinik pripravljen fai-pustiti v tekmi z Anglijo in Japonsko /a prestiž in premoč na morju In soditi |>o preteklosti ter njegovih akcijah si bo izbral vojno, ki bo po/.uana kot "krščanska vojna proti |»ogaiilzmu " Zatem Beard našteva hiMtori-*ne incident**, ki so v preteklo-sti privedli do mednarodne krize in faMIčnlh^popadov. V vseh teh alučajih alt jih proVoClrall državniki radi slabe notranje situacije in vrenja med Ijud-st vom.
Tak du<aj je bil V napetosti med Združenimi državami In Anglijo za časa Hevelandove administracije radi Venezuele, "Namen t<»/a je bil reduciranje vrenja, ki je izviralo ift 'anarbi* sli« u«ya, s« m iulistlčnega In |a»-pulista n« ya' tura (proti koncu zaTInjega atole!ja)."
"Vojna s ftpanljo Je bila V mnogih plasteh smatrana kot dober I« k pr>di domačim kon. fliktorn /elo efektivna za tvor-nira proti po|HjliNtlčnemu gibanju"
Profesor Beard omenja tudi to rna^iln«H«t, da Je demokratska stranka if trikrat zapletla Ame-nfco v vojno: prvič leta I Ml 2 i drugU I IM9K « ftpani-jo, tretjič v svetovno vojno,
<l>«lj« aa 3. »trsa!,)

PIOBVETA
PROSVETA
THE KNLIGIITKNIIKNT
ULASII.O IN LASTNIKA »MiVKNS*« HASODNI JSDKOTS
O,«.. ,1 mm4 hWUM kf tk. iMM Hattaaal »aaafa M«
N*r»'nitj« M tdrukM d»U.» Oi»aa	la Kaaa4a
M*0 aa M» I» M im i*<I Ma II M ia	lata; M Cklaaaa
ia Ctarra HM » erU, Wu» M 71 u pat Ma; aa tamailra M-M.
Bubarrlpi toa rataa: for U>» Un*u4 lUfaa (amrapi 0»Ua#a> .a4 Caaa4a t* 99 P" mr, CIiimi* an4 Ciaaro |7.M par raar. I ur rit »ouutrUM M 0« par »aar
Caa« ««la«»t po 4u«o»./fij Hoa"p»»l 4wp»aa» In n«nare£eafk tlanbav m a« »ra#a>«	litwaraa »Nrblaa ilrtiaa, po-
.«0 «rai»* pw>ni iu> ) » »tntto i»u*ilJaUljB la » .lutaj«, «a
>a prlUAil poiu.ro	,
Mv*rtuiM ril« u> MfMiMi.1 MMmtr(fli ol «/»nmunl-altoae >n4 unauiUiUd artirM wlll not U r*Uirn*4 OUtaa 'naaaarripu »-<*< a» •u-rl«*. |<lar«. i»'*aM. at«.. wlll ba raturaaS Mi ikr oalr • ».♦'< a«ao«apar.»a4 bjr —lf-ad4M»«ad and «U«ipa4 ••»•lup«
Muki ta »M. kar ima «llk a H
PKOKVKTA
f«»t-m H« I »4»U At«.. Cklcaga, llllnaia MKtfftKM "F TIIR fKUKMATKU
r«
Zakaj se kongres boji wall-streetskih faiistov?
General Emedley I). Butler je v radiu te tretjič ožigosal kongreinl preiskovalni odsek, ki je potlačil vse glavne točk« njegovega poročila o fašistični zaroti v VVall streetu. To je oni odsek, ki je lansko leto preiskoval neameriške (fašistične in komunistične) aktivnosti v Združenih državah.
Odsek je v svojem poročilu nitji kongresni zbornici prignal, da je general Butler povedal resnico. ko je članom tega odseka odkril, da so mu zastopniki velikih finančnih magnatov v VVall streetu ponudili vodstvo fašistične armade pol milijona mot in milijone dolarjev na razpolago za »trmoglav I jen je Rooseveltove vlade Odsek se je prepričal, da je to resnic*—in pri tem je ostalo. Odsek je zamolčal imena glavnih zarotnikov, ki so Butlerju ponujali armado in milijone dolarjev za vodatvo fašističnega puča—In šel je enostavno preko tega, kakor da je vse skupaj nesmiselna šala.
Odsek je priporočil zbornici, naj strogo nastopi proti komunističnemu gibanju—zlasti proti tujerodcem, ki so po "bistri" pameti tega odseka menda vsi komunisti—priporočil je neke zmerne ukrepe proti propagandi italijanskega fašizma in nemškega hitlerizma v Zdrutenlh dilavah, toda proti ameriškemu fašizmu, ki ga financirajo milijonarji v VVall streetu in od katerega momcntalno preti največja nevarnost takozvani ameriški politični demokraciji, ni kongresni odsek priporočil absolutno nič!
Kako si naj to |>ojasnimo? Ali odsek smatra, da pučarsko gibanje vvallstreetskih finančnih roparjev in rmslernih aužnjedržc«v ne spada v kategorijo "neameriških gibanj", ali pa se odsek boji nastopiti proti omenjenim mogotcem?
Business s pe torka m i
Svetovno znane kanadske petorke bodo kmalu milijonarke. Nak, banki- š<> ne vodijo, ker so stare komai devet mesecev. Vzllc temu ao
v	"službi" in do danes so "zaslutile" priblitno rtot soč dolarjev. Kako in čemu? Haš zato, ker su petorke—nekaj silno redkega. Današnji "zdravi" sistem je pa tak. da vsaka redka stvar-—pa naj bo tudi narobe razvita pasja zad. niica!—vle<*e denar. Večkrat se pripeti, da so narodi človeško dele z repom; doslej j« bila na-vadu. da so repek brž odrezali (kot lani v Angliji nekemu dečku). Starši z "bizniškim in-stinktom", kakršni« sta kanaditka roditelja pe-tork, IhmIo v bo .loče pametneji: pustili bodo rep, naj raste in otrok bo takoj prvo leto zaslutil stotisoč . . .
Kanadski farmar Dionne in njegova žena sta imela prej pet otrok m nihče a« nI zmenil za njo. I.aiisko pomlad sta pa dobilu pet hčerkic hkratu m tu j(. vzrok, 'da,danes potujete po 7xiružcfiih »iržuvah in ne kažeta v teatrih proti dobri pli^L . Nič več ninta farniaija. zdaj sta sum o Ai- slavim oče iu mati petorčie! In petor-iite so dnev no filmirane, dnevno opisane, orisane in fotografirane, v ne to pa prinaša denar, k: se nalaga za |»etero sestric v posebnem fondu pod varstvom države.
I'i«-d tukaj dnevi amo čitali vest, tla vlada Kanad^k. nrov ijiu' (intario, k ter so »lavne |>e-tu ki- duma. zahteva popolno kontrolo nad |»e-torkami V lada je »poznala, da »e oče in mati jitoik aiatMi brigata ta zdravje teh deklic. 7a• lam .-"ta privolila (potem, ko je privolil njun do. ma i /upnik, k j je za nju največji miMlrtjan na -vitui da otroki- vzame neki človeški gavran
jih ka>< na <'ikit*ki Razstavi proti dobri od-skladnim. \ Uda je to preprečila in postavila jH lmkam tri |m*tavt»e varhe /.daj Je vlada is-
vi	ii lii da nt m Dionitova *|M-t sklenila "kon-tiakt / ameriškimi gavrani za gl^lališko turnejo |K'tork l akomnont pu denarju nima primere nn-1 v m*mi osUiimi čkneškimi slabostmi!
Provintna vlada bo »daj prevg«-la js»|»olno kontrolo na ! |»eli rimi deklicami, da jih očuva preti izkoriščanjem, kateremu sta jih zapisala JaafTta ia« in rtiati \ trm Miru v s« čaat tej v iadi!
lakoriaK anje nežnih »tvarlc zaradi lakom no-sti po denarju j«- i . kaj strpnega Tu imamo jasen dokaz, kafn pr vede človeka tinta, tako sveto ojw»\ana ekonom ka »vihala |»o«ami«*ni-ka Petorke |totrebujejo doliro vtgojo. to |e vm-—niso pa prineale čioveAki družbi nič#aar -nič več ko prejšnjih j»et otrok, poaamteno rt>-jenih- 4m bi jih morala človeška drullm le idaj nagraditi t milijoni dolarjev aamo zatn. da ro-t>ar»ki pcomotetjl pri tem "zaaJulijo" A,-milijonov.
Glasovi iz naselbin
ZaniMir« beltik« U rasnih krajev
Za nafte farmarja
Mldway, Pa. — Kokošjereja
se izplača. — Vsled preobilnega dela je zadnje čaae ostalo mnogo nerešenih vprašanj, ki ae nanašajo na kmetijstvo in njegove panoge. Upam, da mi bodo rojaki oproatili, ker Jim nlaem mogel na njihova pisma točno odgovarjati.
V prošlih mesecih sem obiskal več farmarjev. Največ imo ae pogovarjali o dpbičkanosnosti perutnine. Nekateri »o bili mnenja, da se sedaj kokošjereja ne izplača, ker ao jajci prapoceni, krma pa predraga, vsled česar nameravajo te vrste rejo opustiti. Takoj naj povem, da je vaak rejec perutnine v zmoti, če tako misli. S tem bi bil uničen ves njegov trud. Saj vzame od 6 do 6 mesecev predno se pripravi in vzgoji umna reja, tako da nam spet vrača izdatke.
Letošnje leto bo najdobička-noaneje za kokošjerejce, bolj ko vaa prejšnja. Na elevelandakem trgu so že dosegla sveta prebrana jajca najvišjo ceno 60c tu-cat, in ta cena je prišla cele trt tedne prej ko navadno. Že 4. ok-
voda in pozneje gosta, postane gobček kmalu krastav. To je nosni kutni katar, ki je kajpak nalezljiv. Pojavi se na nosnih sluznicah, v sapniku in pljučih. Se vedno je zagonetka, kaj povzroča to bolezen. Domneva se, da jo povzročata najmanj dva bacila, posamezno ali skupno, ki se pojavita v nosni tekočini okutenih kuncev. Tak organizem se je zadnje čase dobil tudi v spolnih organih. Pri vsaki taki okutbi se bolezen navadno spremeni v kronično ali dolgotrajno bolezen. Zajci prično kihati in si drgnejo nos s tacami. Pri tem si namatejo dlako na koti, ki se nato sprime in seveda posuši. Žival izgubi apetit, hujša in o-slabi, nakar sledi pogin. Večkrat se bolezen spremeni v kronično. V tem slučaju zajec počasi hira. Dogodi pa se tudi, da se zajcu obrača na boljše in o-zdravi. Cesto se pripeti, da živali ponovno obolijo. Ta bolezen se ponovi v vraki letni dobi.
Nosni katar postane tudi zelo akuten, tako da v par dneh pobere več zajcev. Ta bolezen se
sem napravil zadevno pogodbo s Turn dvorane javen shod. Kot
tobra so ne jajca prodajala po P°Javi kot pljučnica ali vnetje 51c v Brocktonu, Mass., na new- rebrne prsne mrene. Včasi se yorškem trgu pa po 43 in 46c. I pojavijo tudi nekake bule pod Medtem pa se je število kokoši. trebušno koto, za ušesmi in po precej zmanjšalo. Tako je bilo1 nogah, posamezno ali v mnoti-v prošlem oktobru okrog 600 ti- nah v raznih obsegih, ki merijo
aoč zabojev jajec manj na trgu kot istega meseca leta 1933. Tako ao šle cene navzgor tudi piščancem in perutnini sploh. S tem je prišla cena krmi in produktom v nekako sorazmerje, kakor je bila prejšnja leta. Prej smo potrebovali 8 tucatov jajc, da smo si kupili 100 funtov krme, medtem ko je treba danes le od 4 do 6 tucatov jajc za sto funtov krme.
Letos bodo postale kokoši naj-doblčkanosneje. Uradno poročilo zveznega kmetijskega oddelka podaja statistiko, ki pove, da se Je znitalo število kokoši in jaric za celih 119« od leta lflttO. Produkcija se bo čim dalje nitala. V dobi prošlih petih let je kokošjereja padla na produkciji precej. Zato je zahteva po jajcih na trgu sedaj večja kot kdaj prej in zato gredo seveda tudi cene na-vsgor. Sveta jajca se dobro prodajajo. Tako je trg perutninskim produktom zaslguran. Iz tega sledi, da ni modro, če kdo namerava opustiti kokošjerejo v teh časih, ko je te vrate kmetijstvo najbolj obljubljajoče.
Kmetijski vladni oddelek je izdal posebne določb« In pripomočke za kokošjersjee. Tako je tudi poskrbel, da bodo smeli prodajati le zdrav« nlščance, ki niso okuženi z raznimi nalezljivimi Imleznlml. Zato je izdal posebne naredbe glede vtflilnic. Pazite, da vas na trgu. ko kupujete tive male piščance ali piščeta, n« prevari jo. Prav lahko dobite na trgu zdravo perutnino za isto ceno ali pa še cenej«. Sklenil sem pogodbo za 10,000 preizkušenih, zdravih piščancev po znižanih cenah, Kdor jih teli naročiti, naj mi takoj piše, kdaj jih teli dobiti in poslal mu bom cenik.
Toliko glede p«rutniiu-
Sedaj pa še par navodil glede sadja in njegovih preparatov. Najprej o konzerviranju raznega sadja v žganju, ki se imenuje "tuttl-fruttr In ki se napravi na sledeči način: Denimo 1 pajnt ali dve šali tganja v lončeno posodo ali lonec. l*ridajmo raznega sezonskega sadju In na vsak kvart sadja isto količino sladkorja. nakar vse sku|»aj zmešamo z leseno žlico vsak dan. Sa* d je lahko dodajamo vsak dan in vselej premešamo, kadar dodamo svete sadje. Najpripravnej-še sadje za U> pripravo ao maline, pomaranče, češnje, ribeg, vrtne jagode, anane (bananas), hruške, češplj«, marelice, bre-»kv«, kraljeva jabolka aH pine-aples in navadna jabolka. Te moramo zrezati na male koščke, (.one? |Migrnemo • krpo. ki Jo pokrijemo i za to pripravljenim pokrovom, tako da »e tesno zapre.
Taka mešanica je telo okusna. če Jo aorviramo • aladol«dom ali i ledenim pudingom, toaom ali omako, korutnlm pudingom in s ttrnjenim sokom (j«lly). Napravimo lahko poljubno mno-ttno te mešanic«, ki ** imenuj« tuHl-fmttl.
H«taj pa (kar hea«d o zajčjere-Ji in Mesni. Ko ae tajcem prične izcejati ig nosnic bel« čiata
od debelosti graha do velikosti jajca. Vsebina teh bul je navadno rmeno rjave barve s .<uho sirasto tvarino. Za tako bolezen ni nobenih posebnih zdravil. Najboljše zdravilo pa ie, da o-kužene kunce takoj ločimo od zdravih.
Naslednji preparat se pontb-
tovarno, ki jih izdeluje.
Rojakinja mi pUe, naj ji opišem, kako se gojijo piščanci, kajti ona je te pozabila, kar je čitala o tem predmetu v člankih, ki sem Jih napisal za Pro-sveto. Tega ml ni mogoče storiti v listih ali osebno, ker sem vse to natančno opisal v mojem priročniku ali knjižici, katere pa ne bi mogel prodati, če bi o tem vprašanju vse spet natanko pisal v časopisih. Naročite si zadevno knjižico ali priročnik, ki opisuje vso panogo perutninske reje od A do Z in stane samo 50c. V njej dobite vse podatke za malo ali veliko kokošjerejo.
Nekdo me je vprašal, kako se imenuje v angleščini modra ga-lica. Imenuje se "blue stone" (copper sulphate)^ Suhe borovnice se imenujejo "dry bilber-ries"; brezgovo cvetje "elder flovvers"; lipovo cvetje "linden flowera"; cvetje "papeževih sveč" se pa imenuje "hightoper flovvers". — Mnogo rojakov me je že vprašalo za slična in podobna imena. Svetujem jim, naj se obrnejo na kako tvrdko, ki trži z zdravilnimi zelišči. Morda bom pripravil posebni slovarček takih angleških imen za zdravilna zelišča v 4. izdaji mojega pri ročnika o konzerviranju sadja itd., ako jo bom izdal. Navedeno bo tudi, kjer si jih lahko naba vite.	iFrank Lukancich.
Domača zabava
Detroit, Mich. — Društva in delničarji imamo na 17149 John R st. svoj-lokal, ki priredi v soboto 2. marca ob 8. zvečer par ti jo 'bunco". Oddali se bodo trije dobitki. Partiji ' sledi domača plesna zabava — polke in valčki bodo prednjačill. Vabljeni ste vsi. Vstopnina je prosta. Poma
Ija proti tej bolezni: napravimo i	našemu lokalu k boljše-
3% borovo raztopino (boraxic obstanku! solution 3r/ ), s katero po pat-|	A"ion Jurca-
krat na dan izpiramo zajcu gob-1
ček. Okutene dele gobčka par-	Dnevne beležke
krat na dan potresemo s pran- Mllwaukee, Wis.—Bazar soci-kom. ki vsebuje 20 gr. jodola, ali stične atranke, ki se bo vršil 140 gr. boračne kisline in 8 gr. od 7. do 10. marca v veliki Ea-mentola. Najceneje in najbolje I jfles dvorani na VVisconsin ave.,
pa je, da okutene živali takoj pobijemo, nakar jih sežgemo ali pa globoko zakopljemo. (V mojem priročniku "Zajčjereja" bo o tej bolezni obširneje opisano. Priročnik je spisan, a še ni tiskan. Stal bo ftOc.) ~ r
Par besed o kuhi konzerv v glažih je tukaj tudi na mestu. Tu pride v poštev parilnik, po« tom katerega kuhamo s par-' nim pritiskom. Ta ali ona gospodinja se pritoti, da ji popokajo steklenice ali žare v pa-rilniku. Glede tega sem natanč no pisal v mojem priročniku o konzerviranju na 7; in 8. struni. (Steriliziranje produktov v parilniku a parnim pritiskom.)
Steklenice popokajo zato, ker ne odprete, kadar pričnete kuhati, tiste male pipice na vrhu pokrova. tako da najprej izhlapi zrak iz parilnlka, nakar jo Aelo potem pritrdite. Pustite plpico najprej kakih pet miuut odprto, da prične para močno izhlapeva-ti it pipice in šele potem jo zaprite, pa vam ne bodo steklenice popokale. V priročniku, kakor že omenjeno, je vse natančno o-pisano, kako je treba ravnati < pri tem delu. Kdor želi parilnik na parni pritisk, naj mi piše in ga bo dobil po tnižani ceni, ker
bo nedvomno še Večji uspeh kot je bil lanski, katerega se je u-dcležilo nad 80,000 oseb. Predvsem sodeluje leto« pri prodajanju vstopnic mnogo več strokovnih organizacij, poleg tega je bilo izvrstno organiziranje o-glaševanja za trgovce in podjetja tako uspešno, da so povečini vsi podvojili blago, s katerim plačajo za to oglašanje; bazar je namreč aranžiran zelo spretno na podlagi oglaševanja v Mil-vvaukee Leaderju, v clvorani, na radiu, kakor tudi potom 160,000 iztiaov posebnega kampanjskega časopisa, ki vsebuje obenem seveda tudi agitacljske članke. Trgoyci plačajo za tako oglaševanj« z blagom, namesto z denarjem. Tako pridobljeno blago se določi deloma aa dobitke z
glavni govornik bo naetopil bivši šerif hi organizator ste. stranke ta drftavo Wlsconsin, t. Ben-son. Po govorih se to vršila dls-kutija.
0 0 •
Gospodarstvo. — Društvo dovoli iz blagajne $20, "da se jih za pije" na sabavi bratskega društva. Bilanca: pivovarna dobi 120, tisti, ki pomagajo pri tem "itražanju bratske solidarnosti", dobe mačka, bratsko dr|»ft^vo |6, nekdo pa kredit
• * 0 4
Na seji Federacij« milwaulkih društev: Predlog je stavljen* da se potom posebnega potiva v Prosveti potovejo vsa tukajšnja društva, da Itvolijo po dva ali tri zastopnike. TI zastopniki naj bi se v imenu svojih druAtav u-deležili posebnega Mitanka, na katerem naj bi se sprejela resolucija z ozirom na Lundeenov zakonski načrt socialnega zavarovanja, kakor je bilo to priporočano v Prosveti.
Ugovori: Stnejall se nam bodo — od teh društev ne moremo ničesar pričakovati — blamira-11 se bomo. — Protldokati, dobro utemeljeni, tehtni, potem pa o-Rlevanje. Končno je sprejet predlog, da polije federacija sama, v imenu naših društev, br-zojav na pristojno mesto, ostala društva, kakor tudi glasila tukajšnjih drugih organizacij pa se potove v Prosveti, naj stofe slične korake, kar naj bo storjeno s temi vrstami.
Predlagatelj prvotnega predloga za sestanek se je resigni-rano vdal ter povesil plešasto glavo. Ce so ga poracili tehtni protidokazi, ali če Je začel obu-pavati. se natanko ne ve.
Pripomnjeno naj bo le toliko, da je opazka: 'Mi storimo svoje, druga društva pa naj store svoje", zelo rtmlo na mestu, če se upošteva, da gre tukaj za splošne delavske interese ter da imamo kot socialisti dolžnost: korakati naprej in katati prava pota drugim, kateri stoje, največ ne po lastni krivdi, pod napačnimi vplivi, posebno pod vplivi glasil svojih organitacij, katerih urednike ne brigajo vitalna j vprašanja delavskih interesov.
Pri nekoliko globokejšem razmišljanju bi nekateri prav lahko prišli do spoznanja, da bi se na takem shodu lahko navtočim povedalo marsikaj koristnega, ter da bi oni, ki bi nasprotovali tem korakom od strani drugih društev, pokazali samo svojo nezavednost in brezbrižnost Na tem sestanku bi se seveda govorilo tudi o drugih postavnih načrtih, ki pridejo v kratkem pred zvezno postavodajo na primer: trideseturno tedensko delo itd* Fr. Novak. (16.)
PETEK, 1. MARPi
Svet je polki "Čudežev^
Pustna veaelica Milvvaukee, VVis.—Kot že po-
ročano v tem listu, se vrši ma-topni; amiVdeioma pa"~ta"ire^	društva .Bled
banje, katero se bo vršilo letos
v 160 ali več šotorih. Največji dobitek tvori Fordov avto najboljše vrste, poleg številnih drugih dobitkov. Vsaka vstopnica je dobra za enega itmed teh dobitkov. toda vsaka in skoti vse
Miri dni je dobra tudi za avto. • • •
■ *
Dne 14. marca, na dan redne seje socialističnega kluba, se bo vršil v spodnjih prostorih S. S.
roOla
št. 19 JPZ Sloga na pustni večer v S. S. Turn dvorani.
Ker je ta dan kot nalašč za take zabave, smo uverjeni, da tudi to pot posetite našo prireditev ter se v krogu prijateljev in sobratov razveselite In tako delno pozabite na nevv-dealsko pros peri teto.
Kot slišimo iz raznih virov, se za to prireditev pripravljajo razne skupine mask in "šem". zato vam zagotavljamo dovolj smeha in zabave. Za okusni prigrizek se bodo servirale pristne domače štajerske klobase in kislo zelje, sestre Martinšek pa bodo igrale vesele vaPke in pol> ke na harmonike.
Ne pozabite v torek tvečer, dne 5. marca, ob 7. tvečer v S. S. Turn dvorano! Vstopnina 25c.
Veaelični odbor.
Dorta Duke. na)H»«atf jše ameriško dekle, ki je nedavno po-i J. It Cromnella.
Dodatek k drami "Rdeče rože"
Detroit, Mlch. — V nedeljo * marca popoldne bo na odru SDD na 437 S. Llvernois st. uprltor-jena zanimiva socialna drama "Rdeče rote", ki jo bosta dala na oder kluba 114 in 115 JSZ Pričctek ob 3. popoldne. Med dejanji bosta nastopila tudi John Terčelj. ki se tukaj mudt na agi-' tacijl ta Proletara. in Maurlce j Sugar, odvetnik v«č delavskih I unij v Detroitu, katerega so tf ' unije tudi imenovale ta kandidata ta sodnika Recorders »o-1 dišča. On je tnani boritelj m delavske pravice.
Ne tamudite te prilike! Povabljeni ate vsi!
Fr
Drama v kapljici vode
Gospodinja je stresla nekoliko kapljic p.k Ije vode, samo nekoliko kapljic — a te kari ' so ccl svet najbolj čudnih bitij, ki jih seveda iele tedaj, če jih pogledamo pod ZT
skopom.	mikr°-
Tedaj pa tagledamo v neznatni kapljici vse tanimivo igro, polno dramatičnih uriJU ljajev t bojem in umorom, življenjem smrtno predrobnih akterjev. Nešteta bit j JI najratličnejše vrste se gibljejo v zornem močju mikroskopa, čudne živalce z dol^T hitro udarjaj očimi "dlačicami" se mimo naloga pogleda, sledijo jim še t>olj čuZ bitja, ki m pomikajo naprej in pri tem nei>2 stano spreminjajo svojo obliko. -
Sobna toplota polagoma suši kapljico in tuje življenjski prostor njenih prebivalo,« čedalje bolj. Čedalje bolj dramatični prtr se odigravajo pred nami, močnejša bitjeca p r*. ganjajo slabotnejša, gneča postaj1* čedalje hujša. Končno se kapljica posuši in 3 tem je prišel "propad sveta" nad mnogolično mno-žico teh drobnih bitij. A mi ne vemo, dali ne pomeni ta mala tragedija v naravi prav tolik ali prav tako malo kakor propad ogromne« nebesnega telesa* ki nam ga pokate daljnogled zvetdarjev.
Matematika kaviarnega kruhka
Pred nami leži nis miti s kaviarjem obložen kruhek. Nič posebnega na prvi pogled, a ven. dar nekaj posebnega. Ta poslastica nam g0. govi namreč o bretmejni rassipnoHti. ki j0 uganja narava s potomstvom premno^ij bitij. Ena sama samica jesetra ima namreč v sebi toliko jajčecev — in to In nič drugega ni namreč kaviar — da bi zadostovala za obložitev mnogo tisočev kruhkov. Ujeli so že tolikšne ribe te vrste, da so pri 1400 kg telesne tele vsebovale do 400 kg jajčec ali najmanj 3 mili: jone kosov.
Lahko si izračunamo, da bi kmalu ne zado. stovala voda vseh oceanov, če bi se razvil tudi le večji del teh jajčec v nove ribe, ki bi dobile novo potomstvo. Podobna stvar je sicer pri, mnogih drugih ribah; krap vsebuje n. pr. do milijona jajčec, polenovka celo kakšnih 8 mi-lijono v!
Zakaj takšna razsipnost Odgovor je pit-prost: zaradi negotovosti pri oploditvi. Ribe drstljo v odprtem vodovju in pri tem gre ve-likansko število jajčec v izgubo. Nov zarod jt zagotovljen le tedaj, če jih ostane vsaj majhen odstotek.
30 bilijonov stanic
It oplojene jajčne stanice se razvije človek. Z neštetimi delitvami nastane iz neznatnegi delca iive snovi (takšna stanica ima komtj prostornino kakAnih 8 kubičnih tisocink milimetra) "stanična država" našega telesa, ki vsebuje prilično 80 bilijonov stanic. Te stanice pa se obnavljajo tudi v odraslem telesu,.
Manj znano je dejstvo, da se tudi rdeča krvna telesca obnavljajo zelo hitro. V kubične« milimetru krvi jih Je kakšnih 5 milijonov, & vijo pa baje 4 dP 5 tednov. Odrasel človek vsebuje okrog 26 bilijonov rdečih krvnih telesc. Če bi njihove ploičice položili drugo drugi, bi zavzemale površino 3600 m«, t j. 200kratno površino človeškega telesa.
Ubijajoča sončna luč
Sončna luč je pravir vsega življenja, bret nje bi rastline ne mogle proizvajati hranil« snovi in vse živo bi moralo umreti. So pa tudi primeri, da sončna svetloba povzroča *mrt.
To nam je znano že dolgo n. pr. u neis vrste bakterij. A šele novejša raziskovanji so pokazala, da utegne sončna svetloba P* vzročiti tudi pri živalih in človeku težko bolezen in smrt, če se stvorljo v krvi doloi-cna barvila, ki so sorodna z normalnim krvnim barvilom, a delajo telo preobčutljivo za svetlob* vplive.
Prof. Fischer je ugotovil, da se pojavlja takšno barvilo, hematoporfirin v preobili količini v krvi nekih ljudi. Ti ljudje v temi n obole, pač pa v svetlobi. Telesni deli. ki » najmanj zaščiteni pred svetlobo, se popolnima uničijo, vsi obsevani kotni deli oteč#jo • se strašno skazijo. Prof. Hausmann jt Um vbrizgnil takšnega barvila in so nekattH poginile takoj po obsevanju, druge pa i**'"* Znanost pa še ni odkrila bližnjih vtn**^ ta Čudni pojav, da utegne sončna svetloba »j vali in človeka umoriti.	—Dr *
_J—
Otrokovo spanje
' splošnem velja pravilo, da potrebuj? "VjJ i. do 12. leta 12 ur spanja, od 12 do *»
V
od 6. do 12. leta 12 ur spania. pa ur. Vendar ne smemo pozabiti, da rave, ki ai odpočijejo že z manj spanja, in ^ šne, ki ga zahtevajo še več
k Hi i
Slabotni otroci ga potrebujejo na u1 čin več. Otrok, ki hodi v šolo. mora vitsti^J traj tako zgodaj, da ima dovolj
isa *a
Čenje in zajtik, torej, vsaj «no uru ' ^ se odpravi v šolo. Zato pa mora tvečef j
•».^.i___. J. IA U*. ..ika.iMl* lih 7. ■
tgodaj spat. do 12. leta-najkasneje 12 letu najkasneje ob 8. ali pol ,vf
6ef.
Mati: "Vsak dan zahajaš po p«*^ no ležečem. To ne fodl do ničesar
Hči: Tako? To ti mialii. Ta te<k ročim t uradnikom ob okencu.
na-
lTv rMARCA^
m««

Vesti iz Jugoslavije


ck<KI 1'MOR PRED 90-E UlSCKM
_ Planinškova obsojena ■K robije, ker je • ~
tb.aisr
$Toz. Dravijah ter je raz-
vbo ljubljansko javnost V
JU ločene žene Planin » našli ubitega zidarja I-Sruklja. Kot storilko so wto"aretirali Planinško-
februarju 1933 se je Ple-ova poročila z Viljemom jiškom, a sta se kmalu za-prepirati. Baje je Planinš-uhajala zdoma k drugim. flca sta se prostovoljno raz-fl živela poslej ločeno. 'Pla-t0va je malu potem rodila o-ki ga je dala nekaj časa odnikom na Dolenjskem v 5,0. Sama je stanovala.v e-»bi v hiši v Zgornji Šiški, orenjski progi sredi ljubkega polja. Živela je seve-*žko. bani oktobra pa se je nila z zidarjem Ivanom jem. starim 40 let. Njena gospodinja ji je prigovar-[ naj vzame k sebi drugega kega. da bo laže živela. Na-»vala ji je Štruklja, svojega ■ica. ter jo tudi seznanila z , Štrukelj se je res preselil lininškovi in takoj sta zače-veti ko mož in žena. Planin-a je dobila z Dolenjskega svojega otroka, ki ga je U i zelo rada. Otrok je spal v iri ob postelji, na kateri sta a Štrukelj rn iPlaninškova. ne je godilo v Paninškovi, bo Ja večna skrivnost, ker Pla-kova tega ne zna povedati, aj časa se je s Štrukljem rada, potem pa ga je zamrzi-Strukelj se je obnašal pač gospodar — imel je tudi ne-denarja — ip sovražil otroki se je pogosto ponoči preti in jokal, IManinškova pa je za otroka zelo skrbna in mu wdno stregla. Štrukelj ji je r govoril, da ima otroka rad, ni ga mogel niti poslušati, :> se joče.
d okma neporočenima začetna je nastala napetost.
»k je dosegla v soboto 15. mbra. Prepirala sta se. Posta legla spat. Zjutraj se rok spet oglasil z jokom, ikelj je začel "kleti tega mul-Planinškova pa je vzkipela, Mala pod štedilnikom seki-jo zgrabila ter začela tolči Strukljevi glavi, da mu jo »o razsekala. Potem je tru-položila na tla, premaknila *ljo tako, da je pokrivala ►k), osnažila tla, namočila o-ivelo perilo, odnesla otroka iMinji. nato pa se na ko-*1 peljala v mesto telefoni-w*tri v Mokronog, da ji vza-'»trok« v »iskrbo, ker bo mo-l>a< v zapor. Ko se je vrnila *Kta' je opazila, da so pred 1 Uudje in stražniki. Areti-«»jo. Pred sodiščem je Pla-priznala svojo krivdo tjsivedala kako .se je spoznala irukljem. Zakaj sta se zače-»vra/.iti? Planinškova je i*-Mala Približno takole: Oblju-j' ,la ^ kupil hišico in da ^ k njemu in da se mi bo " Otroka, ki je star n ntwecev, je rekel, da bo
r:'" Kmalu pa ga je začel
miti. res: f ^amim
(livirns peroflle Is Jageelevij«.)
na, vsa bleda in otrpla. Njen zagovornik je izjavil, da si pridrži rok za prijavo priziva.
Dobili smo pravo zimo. — Letošnjo zimo smo imeli do tega tedna le osem dni, v katerih je snežilo. Zapadlo je tedaj le malo snega in Gorenjska je morala čakati do srede januarja, da je dobila dovolj snega za otvoritev zimske sezone. V Ljubljani In po Dolenjskem je snega zapadlo toliko, da so bila polja pokrita kakšne tri tedne s snegom. U koncu januarja pa je nastopilo toplo solnčno vreme in sneg je kopnel in v dobrem tednu po dolinah tudi sfcopnel. 'Na Pokljuki pod Triglavom so bile razne smučarske tekme, pa so jih morali sredi tekmovanja opustiti, ker je prišel jug ter je sneg začel kopneti. Dobili smo potem Čisto pomladne dni, celo cvetice so se že pojavile. Nenadoma pa je ta teden pritisnil mraz, nastopila je megla, solnca ni bilo več in zrak ni dišal več po pomladi. Pred dvema dnevoma je z vetrom pričelo snežiti in včeraj smo se prebudili v snežno zimo. Snežilo je po malem včeraj ves dan in tudi danes sneži, tako da je zapadlo gotovo že blizu 30 cm snega. Smučarji so veseli in že hite v planine in v ljubljansko okolico na griče. Kakor prija to njim, tako je novi sneg povzročil železničarjem nove napore. Mnoge proge v notranjosti države so spet zamedene, promet ustavljen, cele čete železniških delavcev čistijo s plugi in lopatami proge. Težave imajo s prometom posebno v Srbiji in Črni gori. Iz Cetinja do morja vodi avtomobilska cesta, ki pa je zasnežena in neprovozna. Ker pa je zveza po morju edina zveza Orne gore s svetom, morajo potovati preko Skadarskega jezera. Z avtom do jezera, odtam s parnikom preko, nato z železnico — majhno železnico kakor igračko — do morja. Preko Lov-čena do Kotora ni nobene zveze, cesta je zasuta s snegom. V Srbiji pa je na progi Zaječar-Pa-raČin promet ie mesec dni skoraj popolnoma ustavljen. Zdaj so novi zameti ustavili promet spet za dalj časa. Na ljubljanskem železniškem okrožju obratujejo vlaki na vseh progah, a stalno morajo proge čistiti in prevažati pluge, zamude pa imajo vlaki vendarle, dasi je kljub temu promet na naših železnicah še najbolj normalen.
Novi ljubljanski ban. — Kraljevo namestništvo je imenovalo za novega ljubljanskega bana dr. Dinka Puca, odvetnika in dosedanjega ljubljanskega župana. Potem takem je verjetno, da bo za novega župana imenovan — kakor se je doslej govorilo — dr. Vladimir Ravnikar, tudi odvetnik.
UMOR ZA 3 IMNARJE!
Objesten pivec ubil gostilničarja Damseta v PeAkah
■ - Ka prekletega
!k „7mf.r,>m fdtfaš! Ril je • da ne more
l 1 r""ra "tr'»ka in da je klel
J. Mdar .«.m (|a|H|a otroku
- ■> tolažila. A a Hvali ko ; Tudi usodnega ju-"t roka.
^ ' preklinjati otro-
a !' /.a me je |>ogra-
Mti ;K pr w U
w«
krr, . Mj
i_
ar**
jrnr k1 lu i >
m molku i/.po-<kiro in začela ov i trla vi. • kira je bila tet-"te mu 19 ran, *r lahko mislili.
a* ne vem, kaj kaKo. Vem le, ' Hudič, ogolju-
r"'H m. da boš " -sj ;ia prekli-
/t; h "•di
motnosti I <4>*odi-"J1' (Zloženka kakor odaot-
Na vrhu lepe razgledne točke nad Poljčanami stoji lepo urejena gostilna, kjer je do 6. febr. skrbno gospodaril 35-letni gostilničar Damše. Gostilno so kaj radi obiskovali ljubitelji narave, ki so radi prirejali izlete na to lepo razgledno točko. Damšeta pa je zasledovala le nekaj let nesreča. Pred nekaj leti mu je umrla prva žena, nakar je vzel za ženo pohojnlčino sestro in se tudi s to lepo razumel in vzgajal svoje štiri otroke, od katerih je najmanjši še pestovan-ček. V sredo 6. febr. pa je postal žrtev podivjanega objestne-ža. V gostilno je prišel pit 30-letni delavec Ivan Seklič iz Boča in pripeljal s sabo mladega fanta. Naročil je pijačo in z znancem sta pila. da sta se opijanila. Pri računu pa ni maral plačati 3 Din. zapitka njegovega soseda. češ, to itak ni mnogo, samo S Din, to že lahko utrpi gostilničar. Začel se je prepirati, razbil luč in v temi z nožem sunil Dam-šeta v čelo in nato v roko. kjer mu je prerezal žilo odvodnico. Damše se je zgrudil in na moč krvavel. Ko *o prinesli iz veže luč, je zagledala žena. ki je držala otre* ka v rokah, da leži njen mož v zadnjih zdihljajih v mlaki krvi. Morivec je pobegnil v noč. Damše je kmalu nato Izkrvavel. Ponoči se je morivec v družbi
svojega znanca vrnil pred gostilno, da bi poizvedel, kako je z žrtvijo. Ko je avedel, da je Damše mrtev, je pobegnil v noč z izjavo, da si bo sam sodil. Oroi^ niki ga iščejo, pa ga ne morejo najti.
Uboji so postali zadnja leta res nekaj tako vsakdanjega, kakor da je dovoljeno pobijati ljudi za vsako malenkost. Ko poročajo listi o tem umoru, poročajo o razpravi na ljubljanskem sodišču, kjer so obsodili Franči-ško Planinškovo, ker je ubila svojega neporočenega moža, s katerim je živela skupaj, v Zagrebu so pred nekaj dnevi zaključili proces proti neki materi in hčeri, ki sta ubili sina oziroma brata, v Mariboru so obsodili nekoga, ker je ubil nekoga, ker ga je izzival s kihanjem itd. — umori in vlomi si slede dan za dnem in vsak mesec jih je več.
Ta pojav, naraščanje kriminalnih primerov, je opažati v zgodovini zmerom, kadar zajame beda široke plasti ljudstva. Družba požene na tisoče ljudi v brezkrajno bedo, ki iz precejšnjega dela obupancev ne naredi puntarjev proti družbi in izviru zla, ampak napravi iz njih zločince, ki se z umori, ropi in vlomi oklepajo življenja.
Šušteri« taji, priče obtožujejo.
Krojaški mojster šušterič, ki je bil aretiran, ker je obdolžen, da je s plinom zastrupil svojo ženo in dveletno hčerko, je bil oddan najprej v bolnišnico, ker je trdil, da je tudi njemu slabo in da bi se bil tudi on kmalu zastrupil s plinom. On namreč trdi, da gre za nesrečo. V bolnišnici se je kmalu opomogel ter kmalu skušal pobegniti, kar je zbudilo mnenje, da mu najbrže ni bilo prav nič slabo in da je slabost le igral, da bi bil njegov zagovor tem verjetnejši. Zvezali so ga z verigo ter odvedli v policijske zapore. Tu ga je zasliševal policijski nadzornik, a Šušterič taji svojo krivdo, češ, da sploh ne gre za umor. Sosede in znanke pa so izpovedale na policiji, da se je Šušteričeva žena zelo bala svojega moža, posebno še, odkar je bil njun zakon ločen in bi bila morala hiša na prodaj, od izkupička pa bi bil moral Sušterič izplačati svoji ločeni ženi okrog 80,000 Din. le dalj časa Sušterič sploh ni spal v isti sobi z ženo, ampak v I. nadstropju, medtem ko je žena spala v pritličju poleg delavnice. Razne okolnosti govore, da je smrt žene in hčerke Sušteričevo delo. Do pred nekaj meseci v hiši sploh ni bilo plina, šele zadnje čase je dal Sušterič napeljati v hišo plin in sicer le v delavnico. Iz delavnice v ženino spalnico sicer ni bilo vrat, pač pa bi bil lahko spravil plin v žfeino sobo skozi odprtino dimnika. Da je odprtino oz. dimnik pred nekaj časa Sušterič zabil, tako da je dim uhajal nazaj v ženino spalnico, so tudi izpovedale priče. Sušterič se proti tej trditvi zagovarja t izjavo, da je imel ključ do delavnice samo pomočnik in da torej tisto usodno noč sploh ni mogel priti v delavnico. Pomočnik pa je takoj nato izpovedal, da je moral imeti tudi Sušterič ključ do delavnice, ker je usodnega jutra našel pomočnik marsikaj drugače postavljeno, kakor pa je pomočnik pustil prejšnji večer. Tako se počtfsi zgoš-čujejo dokazi za Sušteričevo krivdo, čeprav on na vse te izjave pravi, da vsi lažejo in da je nedolžen.
PROSV1TA
Iz paradiža debeluhov
Na Havajskih otokih samo tisti kaj velja, kdor ima ugleden trebuh. Tudi afriška divja plemena časte debelost; mr-šav poglavar je nemogoč
2ivo nasprotje civilizirancem (ki se po večini zavzemajo za vitko linijo in bolj cenijo skladne črte kakor pa telesno obil-nost), so primitivna ljudstva; pri njih so v posebnih časteh ravno ljudje, ki so obdarjeni z velikimi trebuhi. j
Na Havajskih otokih na primer nihče ne more poatati poglavar plemena, de ni dobro re-jen in če nima velikega trebuha; to je prvi in poglavitni pogoj za tistega, kdor hoče vliti drugim spoštovanje in pokorščino. Kako neki naj bi vas podaniki občudovali (tako modrujejo Ha-vajčani, ne mi), Če nimate takšnega telesnega obsega, da bi se Človek pred vami kar zasa-njaH Pri teh plemenih se tudi ženske na moč trudijo, da dosežejo spoštovanja vredno težo, najtehtnejši dokaz (v doslov-nem pomenu besede) za socialno premoč. Suhljate, trličaste smete biti samo ženske, ki jih živ krst ne vpraša, iz katerega rodu
uboge, ki se mučijo od ranega jutra do poznega večera, da se borno prežive. Zato pa dama iz dobrega rodu nima česa početi, kakor da se redi in tako tudi na zunaj pokaže žlahtnost svojih prednikov. Debela matrona je v tej deželi najvišji Ideal ženske lepote; mršava Havajka bo najbrže do konca svojega življenja ostala devica.
Na Zvestobnih otokih (Loyal-ty Isles) boste srečali isti predsodek v korist debeluštvu. Toda tu si boste ta pojav vsaj lahko pojasnili: pradedje sedanjih o-točanov so bili namreč ljudožrci in od njih so potomci podedovali presojanje človeške lepote po posameznikovi hranljivi vrednosti. Čeprav . so tamkaj ljudožrstvo že pred dvema rodovoma odpravili, so otočani vzlic temu ohranili svoje simpatije do debeluhov. Tako boste še danes opazili, da imajo krepki in debeli misijonarji med njimi prav lepe uspehe, iz suhih in koščenih se pa še norca delajo. V tolstem svečeniku vam vidijo ti ljudje "pravega božjega odposlanca", med tem ko trde o vitkih in suhih duhovnikih, da že s svojo mršavostjo dokazujejo, da pri Bogu niso v časteh.
V Indiji mora biti ženska, če naj velja za lepo, vsa okrogla in mesnata. Po sveti knjigi Manu-jevi (ki je Indijcem še dan da našnji pravi zakonik za vse, kar je z ljubeznijo v zvezi) bo vsak mladenič, ki se želi dobro poročiti, najbolje storil, če si izbere takšno družico, da "njena mikavnost prav nič ne zaostaja za mikavnostjo mladega slona". Ta primera najbolje i»ove, kakšen lepotni ideal obožujejo na bregovih Gaiiga.
Knako pojmovanje srečamo tudi na Arabskem. Ali nam ne pripoveduje zgodovina, da je najmlajša Mohamedova žena tako debelušasta, da je noge niso mogle nositi? Zato sta jo morala neprestano jsslpirati dva
sužnja. Arabskemu idealu ženske lepote je še dan današnji vzor mlada prerokova Žena. Menda je kamelje mleko kakor nalašč za debelenje. Naj že bo ali ne. vsekako drži, da ga A-rabke rade pijo. To mleko jim Je poglavitno lepotilo.
Mnogo je ljudstev v Afriki, ki jim je debeluinost vprav kraljevski privilegij. Tako na pri-mer vidi poglavar Malabelcav (afriško pleme) pravcato ijuu-vanje v tem. če si kateri podanik dovoli zrediti "kraljevski trebuh". Kdor se preveč debeli, kaže s tem uporniški značaj.
Poglavarju plemena, ki ima kaj spoštovanja do samega sebe in želi, da ga podaniki res ljubijo, ne kaie drugega kakor da venomer je.
Poglavarjeve žene se morajo ravnati po moževem zgledu, drugače zbogom spoštovanje pri podanikih.
Rejen kralj, da ga plemenu drugi rodovi zavidajo; napihnjen in zalit kralj; tako težak kralj, da sam niti hoditi ne more, temveč ga morajo njegovi podaniki nositi — takšen kralj je ponos afriškega rodu. Samo če so še njegove žene tako mesnate in imajo tudi dvorjani spoštovanja vreden trebušni obsek — potem se takšnemu plemenu pač ni treba bati. da bi mu kdaj-
koli mogel postati nevaren kašo; smejo biti samo sirotejterikoli sosed z manj zalitimi
poglavarji, manj debelimi ženami in manj trebušatimi dvorjani— ("Dagens Nybeter," Kjd-benhavn.)
Afkansas postaja prava opičja država
Zakon proti "uporniški" literaturi
Little Ročk, Ark. — (FP) --Ce bo tudi višja zbornica sprejela "neameriški" zakonski o-snutek kakor ga je nižja zbornica ter ga guverner podpiše, bo v Arkansasu postala misel zločin. Država bo postala varna la zu opice.
Predlagani zakon je dih srednjega veka, h kateremu se zatečejo vsi tirani. Pre|>oveduje posedovanje več ko pet komadov takozvanc "uporniške" literature— knjig, brošur, letakov, časopisov — |H)d kaznijo od pet do 20 let zapora.
V	prvi vrsti je naperjen proti Commonvvealth Collegu, delavski šoli, ki je zadnje dni postal predmet preiskave s strani legislature. Zadene pa tudi vsako drugo institucijo ali posameznika. Zakon prepoveduje tudi "napadanje državnih uradnikov."
V	spodnji zbornici je bil sprejet po vroči debati s 63 proti 2ti glasovom. Opozicija je nazvala projektirani zakon bolj "neame-riški" kakor so pa tisti, proti katerim je naperjen. Tudi odvetniki so mnenja, da bo vsak riskiral ječo, ki bi skušal raz-kripkati kakšnega korumpira-nega birokrata. Kaznjivo bi bilo lahko tudi citiranje Deklaracije neodvisnosti ali spisov in govorov drugih velikih Američanov, na primer Lincolna ali Jeffer-sona. i *
Do vsega tega Je prišlo kot posledica hudega razrednega boja med plantažniki in najemnin.
		
Slovanska Narodna		Podporna Jadnota
UatnaevUeae t. npHU 1004		l«kw»17.JuMt IM« . Mnl UM
H5T-SI Uwnd.k A?tH Chieago. IIL	Iti. Rockw»ll 4M4
GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODBKKi VINCENT CAINKAR. prednik... ,8M7 8. LawndaU Ave., Chktfo, Ul
f fSS-^^101211^«1' Ujnlk.........W7 8. Lswnd»U Av«., Chlcsfo, 111.
LAWRENCB OIIADISHCK, UJ.bol.odd.Mft7 8. Uwndsls Av«„ Chkafo, 111
JOHN VCRJR1CH, (1. blagajnik.......mi 8. Uwndslt Avt., Chlc.fo, 111.
PIUP GODI NA, upravitelj flaalls... .MA7 S. UwndsU Avt., Chlcaco, III.
JOHN MOLEK, urednik glasila......MA7 8. UwtidtU Ava., Cblcago, Ul.
ODBORNIKI:
FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.....9M B. 74th St., Clereland, O.
JOHN B. LOKAR JR., drugi podpredsednik. 1106 B. 170th St., Clevaland. O. GOSPODARSKI ODSEK:
MATH PETROVICH, predsednik............ftM E. MOth 8t„ Cleveland, O.
ANTHONV CVETKOVICH..............m Sensea Avs., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP....................U9 8. 1'roapect Ave., Clarendon HUls, IU.
POROTNI ODSEK:
JOHN OORdEK, predsednik..............414 W. Hay Bi., 8prlngfleld, 111.
ANTON ftULAR...................................Bos 87, Arma, Kant.
JOHN TRČELJ...................................Bo« J67, Strabane, P«.
FRANK PODBOJ..................................Bos 61, Parkhill, Pa.
FRANK BARBICH..................10010 Parkgrove Ave- Olsvslaad, O.
NADZORNI ODSEK:
FRANK ZAITE, predsednik..............,.MM W. 86th St, Cblcago, III.
FRED MALGAI..............................M Central Park, Peru, III.
JACOB AMBROZICH......................411 Pltws 8t., Eveletb, Minn.
rosoa l-lNN|w4«m • fltatelau •»•nUM. M Meje t e«. e«e*e. ae laketei VSA PISMA, M aa »analete na »eala «1. »M»a*a|ke. mJ aa eealeve ne ininlellln VSa OSNA SNI ealtUalva In aeraH, ki aa Utaja |L npre«naee edaaka In Mnela veMa. naj m e**UJaJa na a*, lajnillve.
Vae na««, Uhajal« m hetntlka »e*ere. naj aa eeitljaje ne M. tajnllfee. Vaa aetera v avaal a Maaajnllklmi e«aU. naj aa »e«ajaje ne Mecajnlltve.
"' J™** S*-* Mafcienja ? «1. e»ra*ne« UUrm mi aa HlUJaJe Vranh laja« eraiaainlka neSaemaea dUit,
VSI raiSIVI na ti. e*r»t*i aSaafc aa naj pellllajf ne Jate Šarita,
VSI DOPISI In t ruti a»M. neantnlla, aflaal. narelnlne In »tak vaa. ker Ja v aveal a .ImIU« Mmt«, m MlUJa ne "Paosvaro." Hit J	T
NOTI i Carraaf Manaa »lik tka Sencam* OMm (kenM le likisil M CeMBientaeltana fat Ika ae»r«ne »vetMenl akeeM ka illuaaii ta M«. Ali lenUttaneaa al »••! entf knatnaaa eeneemtn« M»aa aa* mnlm kenafll akeeM ta a*trMMl u aaaaeMtr'« efftae.
MaMera af .lak tanaCIi aknaM ta aMraaae* la Ika aaalalanl mMtif, Plnanalal aMtlave enter Ike JartatleUen al Um ireeaerert afflee akeeM ka teken e» »lik kini.
CMaelelRle eeneernlnc tke verk ef Ika aaaaellra keertf akeeM ke aMraaaaS le Ptnnk Eelta, •kalman ml ika Beert a« Sapervleate.
Ckarvet. mm»UIiiU «mI aaeaela akenM M a«raaa>i le Jake (tertak, •kalrman. Jetlalei
skimi farmarji, ki se skušajo protektlrati pred izkoriščanjem v območju Southern Tenant Farmers unije, 8 projektiranim zakonom skušajo ubiti vsako a-gi taci jo med poljedelskim in in-dustrijsklm delavstvom. Pod pretvezo, da širi "terorizem", oblasti lahko primejo vsakega organizatorja in agitatorja.
Predlagani zakon je tako Širok in dvoumen, da bi bila vsaka agitacija proti krivičnim razmeram in proti sedanjomu redu ilegalna ter podvržena drakonl dni kazni. Svoboda tiska in govora bi s sprejetjem tega zakona postala v Arkansasu stara relikvija..
Ali bo Rootevalt zapletel Ameriko v vojno?
(Nadaljevanje s 1. ttranl.)
"vojna pa Pacifiku pa še čaka," dostavlja Beard. Do te vojnu zna priti |h> njegovi sodbi prot koncu drugega Rooseveltovega termina, ki mu je že skoraj zagotovljen.
In če se upošteva dejstvo, da je zdaj pred kongresom največji vojni proračun, kar Jih je bilo še predlaganih v mirnem času, niso Hcardove napovedi lu prazne besede. 1 udi znamenja v drugih deželah kažejo, da je kapitall zein pripravljen pognati člova> Atvo v novo klanje kot "izhod" iz krize, Povsem možno Je pa, da bo v novi vojni poginil ne lu kapitalizem sam, ampak tudi civilizirana človeška družba.
2in§ha organizacija v boju proti militarizmu
VVashington, D. C, — Mednarodna žeuska liga je naznanila, da bo vrstila kampanjo proti mi-litaristom. ki zahtevajo nadalj-nje apropriarije za povečanje armade in konstrukcijo novih vojaških letal. H. C. Muli, pred-sednica te organizacije, Je Izjavila, da Je nižja kongresna zbornica z odobritvijo največjega vojnega proračuna v mirnem lanu, jasno pokazala, da se Amerika pripravlja na vojno.
HUMOR
Nad dvajset potnikov je bilo ranjenih, ko «c je ut rli potnttfci tlak v
bližini
ita JupUti. Hm
Tudi printer
Učitelj razlaga učencem, kaj v Me smo dobili od drugih narodov ;
"Številke *mo si Izpoaodlll pri Arabcih, koledar pri Rimljanih, denar in banke pa pri Italijanih, Kdo mi ve povedati še kakšen primer?"
"Jaz, go*pod učitelj!" s« o* gfa£i maji Mine, "Mi smo si it-lioModili • ne&o peč prt Orahku, Jrstrv pri Plankarju in otroški votitek pri Piškurju I"
Opozicija proti industrijski uniji
Načelo separatnih unij
New York. - (FP) — Kkse-kutivnl svet Ameriške delavske federacije Je na eni svojih zadnjih sej polotil vprašanje organiziranja jeklarskih delavcev v industrijski uniji na polico,
Na taj saj i so bili predloženi skrbno izdelani načrti, da so jeklarske delavcu organizira v industrijski uniji, toda naleteli so na veliko opozicijo pri zagovornikih separatnih unij. Mala skupina v ADF ni bila kos opoii-clji, ki je insistirala, da se delavce v Jeklarski in drugih teft-kih industrijah organizira v separatnih strokovnih unijah.
Prva stvar, ki Je prišla na dnevni red, ju bil apel International Union of Mili, Mlnu A Smeitur VVorkers proti nedavnemu odloku kovinarskega depart-menta ADF, ki js rezultiraJ v razdvoji t vi delavcuv v rudnikih bakra v Montanl. Odlok jo bil, da se morajo delavci organizirati v separatnih strokovnih unijah, kjer je mosto samo za izurjene delavce. Arthur VVharton, predsednik mednarodne unij« strojnikov, je dejal, da si mednarodna unija Jeklarskih delavcev ne more lastiti JurisdikciJe nad vsemi delavci v industriji bakra. Njegovo stališče ja podprla večina eksekutlvnlh uradnikov ADF, ki Je izjavila, da federacija ne bo prispevala niti centa za kampanjo, da se Jeklarske delavce organizira v industrijski uniji.
Da imajo zagovorniki po-illciiib unij isipolno kontrolo nad Ameriško delavsko federacijo, je potrdil, tudi predsednik (Ireen tvoji izjavi, v kateri Je poudaril, da morajo vsa« mednarodne unije delavcev v jeklarski industriji sklicati konferenco, kateri naj predlože svoje načrte or-ganizatoričue kamapnje, To bi po mnenju zagovornikov industrijske unije iMimenilo |K>lom, * ličen flaeku is I. UHO, ko je skušal VVilliam Z. Poster pove-sati v celoto 24 separatnih stro. lovnih unij, da omogoči uspafc. no organlzatorično kampanjo. Te n»pfcratoe unije pa niso hotele voziti skupaj, temveč Je vaaka vlekla v drugo stran in tako Je bil polom neisogiban.
Zagovorniki industrijske u-ttlje ae razočarani nad akcijo eluekiJtiv« ADF, Prišli so do prepričanja, da Je učinkovita bom proti industrijskim magnetom nemogoča, dokler bodo i-mell v federaciji glavno besedo prisUšt »eparatnlh unij.
Podobno sts odslej pogosto govorila.
Andreja so spet sprejeli v tovarno; dajal je materi ves svoj zaslužek, in ona je sprejemala ta denar prav tako mirno, kakor ga je jemala iz Pavlovih rok.
Časih je vprašal Andrej mater s smejofimi očmi:
—	Ali ne bova čitala, mamica, a?
Mati je žaljivo, ampak vztrajno odklanjala ta predlog; motil jo je njegov nasmeh in nekoliko užaljena je vselej dejala:
—	Da bi se smejal, kaj?
A zmerom pogostejše ga je mati izpraieva-la. kaj pomenja ta aH ona neznana črka. Vstran je gledala in njen glas je zvenel ravnodušno. A Andrej je uganil, da se skrivaj sama uči, spoznal je njen sram in je ni nič več silil, da bi skupaj čitala ž njim. Kmalu mu je dejala:
—	Oči so ml opešale, Andrjuša . . . Očal bo treba . . .
—	Dobro! — je odgovoril Andrej — V nedeljo pojdeva v mesto, peljem vas k znanemu zdravniku, pa kupiva očala ...
XIX.
Trikrat je že prosila za dovoljenje, da obišče Pavla, a vsakokrat jo je orožnlškl general, siv starec, prijazno zavrnil.
—	Danes teden, mamica, prej ne! Danes teden bomo videli... sedaj pa ni mogoča ...
General je bil okrogel, dobro rejen možiček in fr spominjal na zrelo češpljo, nekoliko uleža-po in s plesnjem pokrito. Neprenehoma je drezal z ostrim rumenim zobotrebcem po svojih drobnih, belih zobeh in njegove male, zelenkaste oči so se prijazno smehljala, a glas mu je zvenel ljubeznivo in prijateljsko.
—	Vljuden je! — je zamišljeno dejala Andreju. — Neprenehoma se smehlja ... Po mojem to ne bo dobro. Kdor vodi tak zavod, ne sme neprenehoma kazati zob . . .
—	Imate prav! — je dejal Andrej. — Nič si ne očitajo, sladki so in neprestano se smehljajo. Pa jim reko: — tu imamo pametnega in poštenega človeka, ki nam je nevaren — obesite ga! Nasmejejo se, obesijo človeka, pa se smehljajo dalje.
—	IV ki je vodil hišno preiskavo pri nas, je bil odkritejšl, preprostejši — je primerjala mati. — Na prvi pogled je bilo očitno, da je l>es ,, ,
—	To sploh niso ljudje, ampak nekaka kladiva za zabijanje ljudi. Orodje, s katerim obdelujejo našega brata, da postanemo godni za državo . . . Pokorne roke so, ki vse store, kar jim je ukaiano, ne da bi premišljali, ne da bi izpraševali, zakaj je tega treba.
—	In trebušen je . . .
—	I, seveda! Čim tolstejši je trebuh, tem gnusnejša je duša , , ,
Končno so ji vendar dovolili, in enkrat na nedeljo je skromno sedela v kotičku jetniške pisarne. Razen nje Je bilo v tesni in blatni izbi z nizkim stropom še nekaj ljudi, čakajočih na svidenje. Gotovo niso bili prvič tukaj in so drug drugega poznali; med njimi se Je leno in medlo razpletal tih in dolgovezen razgovor kakor predivo. 1
—	Al f ste slišali? — Je dejala zajetna žen-ska z velikim obrazom in s potno torbico v naročju. — Dane« pri zomici Je |>evovodja zopet natrgal dečku uho ...
Postaren človek v obleki odsluženega vojaka se je odkašljal In pripomnil:
—	TI pevci so zelo razposajeni!
Po pisarni Je urno tekal semintja majhen,
plešast človek, na kratkih nogah, z dolgimi rokami in izbočeno čeljustjo. Neprenehoma je ponavljal z nemirnim, trepetajočim glasom:
—	Življenje se je močno podražilo, vsied tega so ljudje vsak dan zlobnejši. Govedina druge kakovosti — štirinajst kopejk funt, kruh stane že spet poltretjo kopejko ...
Prišli so jetniki, sivi in enakolični, v okornih, usnjenih čevljih, Vstopivši v mračno izbo so pomežikovali. Enemu so rožljale verige na nogah.
Vse Je bilo nekam mirno in neprijetno preprosto. Kakor da bi se bili zdavna navadili in vživeli v svoj položaj: eni so — mimo sedeli, drugi so — leno poslušali, tretji pa so — točno in utrujeno posečali jetnike. Materino srce je trepetalo od nestrpnosti in nerazumno je strmela na svojo okolico, začudena nad težko enoličnostjo življenja.
Poleg Vlasovke je sedela majhna starka, nagubanega obličja in mladih, svežih oči. Obračala je svoj tenki vrat, poslušala razgovor in je s čudno vnemo opazovala navzoče.
—	Koga imate tu? — jo je tiho vprašala Vlasovka.
—	Sina, študenta! — je odgovorila starka glasno in bistro. — In vi?
—	Sina, delavca!
—	Kako se piše?
—	Vlasov.
—	Imena še nisem slišala. Ali že dolgo sedi?
Sedmi teden . .
—	A moj — deseti mesec! — je dejala starka, in v njenem glssu je Vlasovka čutila čuden ponos.
—	Da, da! — je bistro dejal plešec.—Mojega potrpljenja je konec ... Vsi so razdraženi, vsi kriče .. in vse se draži ... A ljudje so zmerom cenejši , . . Pomirljivi glasovi so docela utihnili.
—	Tako je! — je dejal vojak. — Brezobraz-nost! Oglasiti se mora enkrat odločen, trd glas! Tega je treba, trdega glasu . . .
Razgovor se je oživil. Vsak je priskočil s svojim življenski^tp nazlranjem, ampak vsi so govorili polglasno; v vseh je mati čutila nekaj tujega. Doma so govorili razumljiveje, preprosteje in glasneje.
Rejen paznik s štlrioglato, rdečo brado je poklical njeno Ime, pregledal jo je od nog do glave in dejal:
—	Pojdi z menoj , ..
Stopala je za njim in najraje bi bila dregnila paznika v hrbet, da bi urneje stopil. V mali Izbi je stal Pavel, se nasmehnil in iztegnil roko .. .
Mati ga Je objela in se zasmejala; mežlkujoč z očmi je lovila besede in tiho dejala:
—Pozdravljen . , . pozdravljen . , ,
—	Le pomiri se, mama! — je dejal Pavel in Ji stisnil roko.
—	Ne boj še . . .
—	Mati! — je vtkliknil paznik — le narazen ... da bo nekaj večja razdalja med vama.
Naglas ja zazehal. Pavel jo je povprašal po zdravju, po domu . . . Mati je pričakovala drugih vprašanj, iskala Jih je v sinovih očeh in jih ni našla. Miren je bil kakor zmerom, le lica so mu pobledela In oči so se mu nekam povečale.
—	Saša te poadravljat — je dejala.
Pavlu so se potreale trepalnice in povesile. Obličje ae mu Je omililo in jasno nasmejalo. Ostra bridkost je trgala materi srce.
CDaUs prifcednjll.)	~
Chicago
vzhoda
(Nadaljevanje la konse.)
"Ne monarhije, ne diktature," je dejal zdravnik, na čigar pisalni mizi sta stala doprsna ki-ps Leva Tolstega in Marža. "Ti reakrionarji so nesposobne glave. To so bili moji sovražniki od nekdaj, kakor so boljševiki od danes. V mladosti sem začel pripravljati revolucijo proti carju. Car me je poslal v pregnanstvo. Boljševiki so me pa tudi pregnali." Pepel rigarete Je o-tresel na oguljeno, zaprašeno preprogo. "Toda ko se bo zlomilo bolj še v iš ko gtw|K*iarstvo — in ta polom je neizbežen, kajne — bomo uvedli splošno in tajno vollvno pravico . . ,"
"Koga ute zopet danes mučili s svojimi vprašanji", me je vpra-šal Američan.
"Bivšega generala, obubožanega advokata in breipo«elnega zdravnika."
'Torej bele Ruse Nesrečni sanjači so ti ljudje,"
"Toda čuvajo poco", Je menil Krancot. "Bil sem kot gost pri neki kneginji v revni predmestni hišici. Ponudila mi je roko v |M»ljub z isto popolno eleganco, kakor je to delsjs v svoji palači \ Petrogradu."
"Smešna Je ta poza". Je dejal Američan. "Ce si ne mora zaslužiti primernih dohodkov, naj bi se Vaaj ialpovodala knežjemu ponosu."
"Ti ljudje imajo kulturo'*, i« odvrnU Krancot.
"Se bolj občudujem njihovo vero", je pripomnil Nemec, "da je njihova sedanja beda le kratka preizkušnja, ki se bo kmalu ikončala z zmagovitim Ipovrat-kom v Rusijo."
"Da", je menil Franco«, "to je baš tragično, da že petnajst let verujejo, da se bodo jutri vrnili."
"Ta vera Je neumisel," Je dejal Američan.
"Potraten nesmisel," je potrdil Francoz. "Brez njega ne bi m<»gli prenašati tega življenja."
"Prav sedaj so zopet tako sa-mozavestni," Je ugotovil Američan. "Vso rešitev pričakujejo <nI Japoncev. Mislijo, da Jim bodo rumeni vojaki zopet osvojili Rusijo, samo lepim ruskim o-čem na ljubo Japoncem se naravnost zaprno prilizujejo."
"Skušajo organizirati armado', je dejal Francoz, "ki naj ho po njihovem mnenju predstra-ža Japoncev."
Organizirati!" je zakričal A-merlčsn, "kakor da bi sploh vedeli, kaj pomeni organizirati."
Ko sem obiskal nekoga od teh Rusov, da ga povprašam, koliko vojakov so že šbrali. Je goreče I*»glsdil svojo brsdo
"No, da. z organizacijo smo šele pravkar pričeli. Da. «ame prvovrstne ljudi imamo, vsak je najmanj 1*0 m visok.**
"O tem ne dvomim. aH rad bi vrdel. koliko imate bataljanov ali celo polkov.**
"Jutri bomo imeli celo arma do," Je navdušeno odgovoril.
"In danes?"
"No, saj sem vam že povedal, da smo šele pravkar pričeli z delom. Pa imamo gotovo že sto ljudi. Dober začetek, mar ne?"
Teh sto mož so nabrali med tisoči brezposelnih, ki se gneti-jo po harbinskih ulicah. Ce jim ne bodo nič izplačevali, bodo začeli lopet pohajkovati ob sun-garijskem pristanišču v toplem pomladanskem solrtcu.
In Število ruskih brezposelnih še vedno narašča. Kajti Kitajec se zna povsod vriniti s svojo spretnostjo in marlji*M*Jo. V vsakem poklicu tekmuje t Rusom. Sede na tlak poleg ruskega čistiles čevljev, odpira svojo trgovino poleg ruske. Ramo ob rami t ruskim beračem proal milodarov. Sigurno in polagoma. z vsakim dnem pridobiva na terenu. Brez potreb kakor tlval Kitajec še vedno zadovoljivo šivi, ko Rus že strada.
V isti meri. kakor Kitajec spodriva Rusa, se veča mnaCica ruskih brrzdelnežev, ki prihajajo posamerno ali v gručah na begu iz Sibirije. .
Poplav a v Harbiau
—	Harhln ja poplavljen.
—	Vsa žetev je uničena.
—	lakota se je pričela.
—	Reka Nomi Je na severu požrla cele vasi z ljudmi in živalmi. - . ——»—
Stari Kltaier igra za pultom v svoji trgovini šah. S ceste le priteka skoti vrata majhen po. tok, ki se nabira v mlako. Mla-
ka narašča in že dosefa pult. Stari Kitajec pa premišljuje vsako potezo na šahovski deski.
Rusi in Kitajci ostanejo mirni. Čeprav mora vsak ie po e-| vropskem delu mesta broditi boa, Rusi še vedno upajo, da v nji-1 hov okraj ne bo udrla voda. Bili so prav tako kratkovidni ka-| kor Kitajci. Voda je Čez noč pre-| plavila tudi njihov okraj. In
ogromnih plamenih kot ob bengalični razsvetljavi.
Revolucija.
Zmaga.
Leta minejo. Soulouque poročnik, kapetan, komandant Čaka. Faustin Soulouque postane divizijski general. Okru ten je: ukazuje in ne trpi, da bi kdo kršil disciplino. Njegova divizija je najbolj izvežbana
daj mirno veslajo po svojih ka- najhrabrejša. Generala Soulou nalih. Samo Japonci, še naj- qua boje. Izroče mu čuvanje manj aziatakl po svojem delov- pmUl^e predsednika republike, nem načinu, so pričeli hitro<*-gfnermla Riche.ja. 0n ga. ganiziratl porn^no akcijo, deli- spodf on djktirft on uka2uje
ti juho in cepiti proti koleri - Vai ga poslušajo. Predsednik č«Jf*v, *o morali v ta namen lo- 8e Mi nj viti Kitajce kot splašene živali.1
Včeraj je bilo sto tisoč ljudi brez strehe. Danes jib je ie sto petdeset tisoč. Pričenja se draginja. Vse mesto je odrezano od sveta. Kitajski trgovci so podvojili cene. Nekaj brezdelnežev se gnete okrog brzojavnega droga in zija malo kletko na njem,, iz katere kapljajo težke, temne 8t™p" kaplje. V kletki je človeška gla-' F«"«ln va, ki ji je Iztaknjeno eno oko.
Tako je bil kaznovan navi-jalec cen", oznanja velik lepak, čigar kitajske črke pričajo o pi sarjevl skrbnosti In njegovem smislu za lepoto. Medtem ko so Rusi in Kitajci
General - predsednik umira Nihče še ne ve. Soulouque je sam. Čaka na zadnji vzdih Nestrpen je. Gre v predsednl kovo sobo in obleče uniformo umirajočega.
"Soulouque," vzdihne genera Riche, "Soulouue, ti si me za-
ne odgovori. Čaka na uro, na svojo uro. Vsa povelja so dana. Izvršena bodo Pogleda skozi okno. Da, njegovi prijatelji so tu, v polnem številu. Da jim znamenje: "Malo še počakajte! Paltte!"
1. marca 1847 umre genera
pričeli urejevati svoje življenje Riche, predsednik republike Hai v vodnem mestu, ne da bi se pri- ti. Za novega predsednika je toževali nad tem, kar se je zgo-l lmenavan Soulouque.
dilo, so pričele vode upadati. Z| enim od prvih vlakov sem zapustil Harbin, ki je smrdel po mr-| hovini. Vagoni so bili natlačeni s Kitajci, ki so se vračali v rodne kraje, iz katerih so pred nekaj leti pobegnili pred državljanskimi vojnami, pred lakoto in poplavami. Vlak je bil poln kitajskih otrok. Spali so v na-
Slava.
Faustin je popolnoma sam lepi, z žametom opremljeni sobi, z velikimi zlatimi stoli. Na zidu visi veliko ogledalo: Fau stln Soulouque je oblekel najlepšo uniformo. Občuduje sebe. Napne prsi, napravi nekaj korakov: na Napoleona I. misli Kdo je potrkal? Kdo je tu?
ročjtti mater, po tleh in po P**tl- Soulouaue pograbi za pištolo Jagi.
"Ne pohodite tega malega bitja", je kričal Japonec. Izpod
Kdo je? Morda duh, duh gene rala Richeja.
klopi je prilezel mlad Kltajček, čigar strgana rdeča oblekica je kazala zadaj rumen, hlebček.
"Vprašam se", mi je dejal ja ponski znanec, "koliko otrok je
Soulouque se boji, strašno se boji. Dobro ve, da ima so vraž nike, množico sovražnikov. Ju tri jih pošlje v pregnanstvo al v smrt. Bo ie videl. Misli na
samo v tem vlaku. Vprašujem tlate' ki 80 mu pomagali, na tise tudi, koliko ljudi je poginilo »te, ki so izvedli revolucijo, na
pri tej poplavi. Naši piloti sol sporočili, da so v dolini Nomija preleteli vasi, katerih prebivalci so bili zbrali nu strehah. Ko so se drugI dam vračali, so videli povsod pod seboj samo morje".
"Ta poplava", je nadaljeval Japonec, "je menda pomagala vam, da boste bolje razumeli A-zijo. Nekatere evropske dežele hočejo omejiti naraščanje prebi- publiko San Domingo.
tiste, ki so kričali: "Smrt tira nom!"
Drugo jutro ukaže, naj po strele zamorce, ki so bili njegovi prijatelji, mulate, ki so mu pomagali.
Teror.
Njegovi špijoni mu povedo, da so vojaki nezadovolini. Rešil se jih bo. Naj pomro. Nipade re
valstva s kontrolo porodov. Pri! nas pa regulirajo gibanje prebivalstva — potresi na Japon-| skem in poplave na Kitajskem. Zato je tudi naša narava popolnoma drugačna kakor pri Bvro-| pejcih." '	"Svoboda".
Phllippe Soupalt:
Zamorski diktator
Soulouque je bil rojen 1782.1 v Malem Goavu na Haitih. Visoka drevesa zibajo veter in spanje. Zopet je bil rojen mal
Vojna.
Soulouque je zmagovalec. "Vojaki," okliče on, "hrabr ste, zadovoljen sem z vami." Austerlftz.
Sedaj je on gospodar. Hoče biti cesar kakor Napoleon.
Napoleon Bonaparte. Napoleon I., Faustin, cesar.
Senat mu mora ponuditi pre stol. To je povelje. Senatorji, vsi senatorji v lepih oblekah se bližajo palači. Krone nimajo s seboj. Pozabili so krono. Ta koj jo je treba napraviti. Se natorji bodo čakali. Krona iz
suženj: mali Faustin kriči v košarici, steguje roke, da bi objel I pozlačenega papirja je gotova, •olnce.	I Senatorji mu jo nesejo.
Sedaj je že velik, okrog deset I Faustin Soulouque sprejme
let mu je menda. V senci pal me je debele plodove. Cez nekaj dni se vrne pod svojo palmo, da prikrije solze in bes. Gospodar ga ja krvavo pretepel. Faustin čaka na noč, da pobegne. in v pričakovanju teme razbesni; trga vlakna od debla, se grize v pentl in v sramoti skloni glavo; sram ga je, ker je bil tepen, ker je suženj; kljub ranam se drži pokonci in kriči: čaka na noč in dan svojega maščevanja.
Končno je sluga pri fteneralu Lamarru. Ima lepo uniformo, ki Je nikdar na nosi, katere lepe medene gumbe pa t vso ljubeznijo čisti. Pridruži se vojakom, opravlja službo in Je prijatelj vseh močnih. Salve iz pušk in tuljenje: Proč z guvernerjem, proč, proč! Vstaja Prva vstaja Faustin Soulouque prvi vdre z nožem med zobmi v guvernerjevo palačo Raztrga tapete, str ga zavese, razbije vse. kar mu prkle pod roke. Niso ga videli. Vojak Je. Strašijo ga. Toda neko noč gre k prijate-Jem in pove svojim bratom, naj oposore svoje Iružine. žene, otroke.
Drugo jutro odda on prvi strel. Gospodarjeva hiša zgori. V
prestol.
Gospod Josse. zlatar
Pariš (Francija) Visoko spoštovani gospod,
pošljite mi v Port au Prince, Haiti, zlato krono, kakor je bila Napoleonova.
Faustin I., cesar Haiti-ja. p. S.—Pošljite tudi zlato krono za mojo soprogo Adelino.
Naroči tudi prestol in cesarsko oblačilo.
Njegov portret naslikajo. Nihče več ga ne sme tikati.
Castljive generale popleme-nt. Ustanovi red sv. Favstina. Cesar in njegov dvor. On ve, da je ves svet hipoma vanj uprl oči. Angleški in francoski časopisi pišejo o njem,
On reče "Hočem" in izvršeno je. Davki dežujejo; kdor se upira, mora umreti.
Kdor se pritožuje, je ustreljen.
Vsi vojaki ga sovražijo. On ve to. Vojaki morajo v vojno. Z a to so tu: drugič vdre v San Domingo. Njegove armade so s»bite pri San Tomeju. Poraz.
Polki bete. Pridejo v Sabamo Largo. Prebivalci Jih preganja-jo. Faustin I. z zadnjimi vojaki bojuje zadnjo bitko. Premagan je. Divji beg Kot prvi begunec pride v palačo. Itvc, da so mu vseli prestol in

Edvvard
Zvezna senatorja Robert F. Wagner (levo) iz New Yn,i .i ard Coatlgan iz Colorada.
da je zasedel njegovo mesto njegov najboljši prijatelj general Geffard.
Beži.
Pošljejo ga v pregnanstvo. Kot Napoleona.
On se tolaži, ko misli na Sv. Heleno.
Popolnoma sam je. Neki belec ga je opsoval "svinjski zamorec!" Otrok je vpil za njim "umazanec."
Skrije se in se živi s starimi drobtinami kruha. Deset let bega iz dežele v de-Kašlja. Zebe ga. Lačen je. želo. Misli na svoj otok.
Haitsko solnce! Visoke, visoke palme. Toplota, večna toplota.
Deset let je minulo. Morda so pozabili nanj. Postaral se je. Ne bodo ga spoznali.
* Prišel je na neko jadrnico, kjer pomiva posodo. Haiti.
Haiti je tu. Zleze^^^T? bi videl Haiti. Proč ga si Tem slabše.	*
Ob obali je. Gre na »prehod
Ne ve več, kje je. Hodi okrog, vse naokrog.
1867. umre na Haitih. pes. Nihče ga ni spoznal. Živel cesar!
(I* francoščine prevedel M. g«U _ —"Svobodi«
Ko
AKO IMATE OMOTICO JO VSTAVITE Z NUGA TONE
Strupen« mni, ki M naberejo , vaied nerednega odvajanj«, pov.ro*«*^
in oalabeloat organov. Ur M V|rok
s isaaaas jt - ™
NUOA-TONE odiene .tmpen, uo.t.1. vi ia Satena. Na »iijone mo*ki. k akam j« povrnilo tdravj. i„ moi u M adravilo. Ako a« počutite i^rpuu ^ _ lahni, M odiaiajte »oakualti NUGA TO«
Zahtevajte pravi NUGA-TONK P m v vmIi lekarnah.	^
Proti aaprtnici v remi t*—UCA-SOI -U odvajale«. 26c in IOc.
'Proaveto'? Podpirajte svoj Ali ste naročeni na dsen
NŠROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa li. redne konvencije s« lahko naroči sa list Prosveta I. šteje eden, dr«, tri, štiri ali pot člasor is oso drašia. k eni n.rtfnUL 3 Prooeota stane sa vae enako, ss tlase ali sošlase $6 JO s. eno let* un nlno. Kor pa člasl šo plačajo pri aaossioBts $1.20 n tednik, m ji.UpI
o	TofeJ BwUJ 111	d. je liat predr.f tt Z
?;	***** l» ««*•*• 1« t vitki d rutini mM
ki bi rad ti t al liat vsak dan. Cena llata ProavaU Ja:
Za Zdrul. države in Kanado 16.00
1 tednik is................ 4.80
S tednika Is...............t JO
S tednike is............... 2.40
4	tednika In............... 1.20
5	tednikov in.............. nič
Za Evropo jo.
Za Cieero In Chicaro )•.....|
1	tednik la................
2	tednike Is...............
> tednike is...............
4 tednike In...............
8 tednikov In..............
........00.00
Izpolnite apodnjl kupon, priloftlte potrebno vsoto denarja tli Order v ptonn in sl naročite Prosveto, Uat, ki je vaša lastaiaa.
u JtP°JMB,,o:~VseIeJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti <l>n SNF aH če ae preaali proč od družine ln bo zahteval asm svoj liat tednik, * moral tisti člsn it dotične družina, ki ja tako skupno naročena na i Froivato, to takoj naznaniti upravniitvu llata, in obenem doplačati v.oto listu Prosvets. Ako tega ne store, tedaj mora upravniltvo datam sa to vaoto naročniku.
PR08VETA. 8NPJ, 2057 So. Laimdale Ave., Chleafe, IlL Priloženo pošiljam naročnino sa list Proaveto vaoto •.......
0 ...... ..................................ČL društva it..
Naalov ...........
Uat a vite tednik in fa pripišite k moji naročnini od aledrflh Hta* družine:
........................................ društva It........
.....................................ČL draitva it.......
......................................ČL draitva it.......
.....................................ČL društva it..,,.-
............................Država ......................
Nov sarotalk............................ ........................
4)	...
5)	... Mesto
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
V tiskarsko obrt spadajoča dA
Tiska rabila za veselica in shoda, vlaitnico, da knjigo, koledarje, letaka itd. v slovenskem. hrvsUk* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeiiku in dri
VODSTVO TISKARNE APBLIKA NA CLANST* S.N.PJ., DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vae pojannlla daje vodstva tlakam« Cene smerna, asijako delo prvo vrste
Pilita po Isfonsseije ne naalov:
s.n.p.j. printerv
2657-59 SO. LAWNDALB AVENUI Telefon Ročk wrti 4904 CHICAGO, ILL*
Ta« aa doba no lalio tmAi m «•*»•<» ea«**1*
ACITI RAJTE ZA "PROSVETO