Nemčija vztraja pri izpraznitvi Porenja. NEMŠKI KANCLER MUELLER JE PRESENETIL VES SVET Nemški kancel&r Mueller je izigral v Ženevi trump karto, ter pokazal dogovor, podpisan od Wil-»ona, Clemenceauja in Lloyd George-a, tikajoč se izpraznitve porenske zemlje. ŽENSKA V VLOGI MOŠKEGA Namaškesala se je'ker živela kot zakonski mož deset let, nakar je "že-na" umrla ter je prišlo razkritje radi adoptira-nega dečka. BERLIN, Nemčija, 1 3. septembra. — Oficijel-na časnikarska poročila iz Ženeve kažejo, da bo Nemčija najbrž malo pridobila pri sedanjih konferencah velesil glede Porenske. Došla poročila kažejo, da vztraja vsaka dežela pri svoji dobroznani poziciji in da poudarja Francija tako kot prej skupnost med porenskim vprašanjem, vojno odškodnino in zavezniškimi dolgovi. Nemčija ne more o-dobriti tega stališča. Nemška vlada je pogosto ponovila, da je vprašanje Porenske popolnoma neodvisno od mednarodnih Finančnih zadev. Poroča se, da bo kancelar Mueller kmalu odpotoval iz Ženeve, da se posvetuje z zunanjim ministrom Stresemannom v Baden-Baden. ŽENEVA, Švica, I 3. septembra. — Francoski zunanji minister Briand je kanceliral svoje nameravano potovanje v Pariz h kabinetni seji, da prisostvuje danes drugi konferenci šil glede vprašanja izpraznenja Porenske. Po prvi konferenci je bilo objavljeno sporočilo, ki ni vsebovalo ničesar drugega kot to, da so se -pričeli razgovori glede izpraznenja Porenske in da se bo Injimi nadaljevalo v četrtek. Glede dosedanjih pogajanj je pronicalo le toliko, da je kancelar Mueller izjavil, da je Nemčija zadostila svojim obveznostim na temelju Versaill-ske mirovne pogodbe in da vzbuja nadaljno vzdr-žanje Čet na nemških tleh med prebivalstvom sovražno razpoloženje. Briand je odgovoril, da se ne more Francija brez odškodnine prej umakniti iz zasedenega ozemlja kot določeno v mirovni pogodbi, in zastopnik Anglije, lord Cushendun, mu je pritrdil. Mueller je odvrnil, da ne more biti nobenega govora o denarni odškodnini, dokler ni določena skupna svota, katero mora plačati Nemčija zaveznikom. Izjavil je tudi, da ne more Nemčija principijel-no priznati, da je izpraznenje Porenske spojeno z vprašanjem vojne odškodnine. ŽENEVA, Švica, I 3. septembra. — Tekom po-gajanj je baje pokazal kancelar Muefller zastopnikom velesil od Woodrow Wilsona, Clemenceauja in Lloyd George-a podpisani dokument, ki je ofi-cijelna interpelacija člena 431 Versaillske mirovne pogodbe. Opirajoč na ta dokument so Nemci stavili svojo zahtevo glede izpraznitve Porenske. Na kratko rečeno se glasi v dokumentu, da bodo okupacijske čete takoj umaknjene, če bo Nemčija še pred potekom I 5-letne okupacijske dobe, zadostila vsem svojim pogodbenim obveznostim. Ce bo nudila Nemčija dokaze svoje dobre volje in zadovoljiva jamstva za vzdržan je svojih obveznosti, bodo prišli zavezniki že preje do dogovora glede izpraznenja. Dokument nosi datum 16. junija 1919. SAiN FRANCISCO, Cal., 13. uep Celih dva in trideset let je nastopala Frances Kom kot moški. Pred petnajstimi leti se je poročila z neko drugo žensko, v čudni zvezi to-varišije. Živela sta skupaj kot mož in žena in nekaj easa pozneje »ta adaptirala dečka. Nato je umrla, njegova "žena" pred petimi leti. Pustila je za seboj žalostnega "moža", kojega edini interes na svetu se je osredoto-eeval !krog malega dečka. Včeraj pa je bila razkrita ena najbolj čudnih povesti oblastim išan Franeisca, v tikajoča se resničnega spola Frank Korna, kajti dognali so, da je ženska, v veliko presenečenje vseh njenih prijateljic. Tajnost je izdala Mrs. Franees Kloeker, staTa devetdeset let, stara mati maškeradnice. To je bilo zelo proti njeni volji, kajti ona je ohranila resnico zase vsa ta leta. Prišel pa je čas, ko je čutila, da mOra govoriti, da reši samo sebe ter adoptira nega dečka Bernarda, ki je sedaj star enajst let, pred okrutim ravnanjem svoje vnukinje. Vsled tega razkritja je Mrs. Kloecker danes izraza strahu, da je Franees Korn najbrž izvršila samomor, ker je izginila takoj po razkritju njene prevare in niso več slišali o njej. - Razkritje je prišlo na naslednji način : Mrs. Kloecker se je pritožila pri Družbi za varstvo preti krutostjo napram otrokom. Uradnik Mills je dobi pozivnico za Frank Korna ter odžel, da preiiSe zadevo. Našel je družino treh skupaj. — Ona je ženska, — je rekla stara mati, ki je zbrala dovolj poguma, da se oglasi. _ Mills je bil presenečen, a je izročil domnevanemu očetu pozivnico, naj nastopi danes v policijskem glavnem stanu. Ko se ni Korn pokoril pozivnici, je odšel Mills zopet na dom ter izvedel ostalo povest od stare matere. HOOVERJEVI NASPROTNIKI SE VRAČAJO V NJEGOV TABOR Povratek prejšnjih skrajnih nasprotnikov Hoover jav tabor republikanskega kandidata pred-stavija važno točko narodne {kampanje. — Bivši nasprotniki skušajo utajiti svoje prejšnje sta lisce. WASHINGTON, D. C., 13. septembra. — Brez ozira na blatenja, je ražvila predsedniška kampanja tudi svoje humoristične strani. Med smešnimi prizori je bilo tudi paradiranje skrajnih nasprotnikov Hoover j a pred konvencijo v Kansas City, ki so prešli sedaj v Hooverjev tabor. POLJSKA NAJ I DOBI KRALJA Poljski monarhisti nameravajo proklamirati Pil-sudskega poljskim kraljem. — Kongres mo-narhistov. VARŠAVA, Poljska, 13. septembra. — Tukaj se je vršil velik kongres mona»rhistov. na katerem je bilo sklenjeno, naj se proklamira diktatorja Joaepha Pilsudskega poljskim kraljem. Poljaki politični,krogi ne posvečajo niti kongresu niti temu smešnemu sklepu nobene posebne važnosti. Monarhisti pravijo, da je bilo na kongresu navzočih 1500 oseb. dočim zatrjujejo njihovi nasprot niki. da ni na vsem Poljskem toliko monarhistov. V poslanici, ki so jo poslali Pil-sudskemu. je bila izražeua želja, da bo kmalu za vihrala raz varšavski kraljevski grafi 'kraljevska zastava. Poskusne vožnje novega "Zeppelina". FRIEDRICHSHAFEX, Nemčija, 13. septembra. — Če bo ugodno vreme, «bo nastopil ogromni vodljivi balon "Graf Zeppelin" dne 15. septembra svojo prvo poskusno vožnjo. Vožnje se bo udeležilo le moštvo ter tehnični strokonjaki. .Med njimi je senator Jim Watson iz Indiane. Pred konvencijo je bil Watson eden mojstrskih duhov "zaveznikov", ki so skušali zadržati Hooverja. Sedaj pa trdi, da ni reikel on, osebno, nikdar ničesar proti Hooverju. Nadaljni je Carmi Thompson iz Ohija, ki je vodil kampanjo senatorja Willisa proti Hoover ju in ki je sedaj zakladni-čar ohijskega republikanskega komiteja. V zvezi s tem so nekateri republikanci vznemirjeni radi poročila, da namerava republikanski narodni komitej izdati pamflet z naslovom : Kaj ste rekli? Vseboval bo kvotacije iz govorov prejšnjih sovražnikov Ilooiver-ia, med katerimi so bili, kot se spominja svet, sedanji Hooverjev tovariš, senator Curtis., senator Fess, senator Iloff in prejšnji go-verner iz Pennsy Ivani je. Pinchot. Bodoča politična priljubljenost Speakerja Longwortha je bila o-grožena vsled ohijskih primarnih volitev, pri katerih je bil nomini-ran za governerja skrajni suhač Cooper. ČIČERIN JE BIL OGORČEN NAD BRIANDOVIM GOVOROM Sovjetski zunanji komisar Jurij Čičerin je zelo o-gorčen nad govorom Brianda. — Brianda smatra za popolnoma napačno informiranega. _ Briand odreku Rusom pravico, da branijo svojo prostost. — Razredni boj. BERLIN, Nemčija, 1 3. septembra. — Sovjetski kmisar za zunnaje zadeve Cičerin je dospel v Stettin na potovanju v neki sanatorij v Nemčiji. Poro-so ga vPra®a^» kakšen vtis je napravil v Rusiji govor francoskega zunanjega ministra Brianda v Ženevi, pred zborovanjem Lige narodov. Cičerin je izjavil, da more govoriti le osebno zase. On je ogorčen nad agresivnim tonom Brianda naprav sovjetski Rusiji. Briand je baje popolnoma napačno informiran glede vsega, kar se tiče Rusije. ART GOEBEL JE PRVI DOSPEL Ubogi Alfred Smith Hoover. BOSTON', Mass., 13. septembra. 8in, ki je bil rojfrn včeraj zvečer Mr. in Mrs. Hoover, je bil imeno-van Alfred Smith Hoover. Stariaa sta demokrata. Tunney te bo v kratkem < poročil. PARIZ, Francija, 13. septembra. Gene Tunney ae bo v par tednih poročil v Parizu ali nekje v okoli-ci. Načrti, da bi ae vriila poroka v Ameriki. kO »»numwii*ni Italija opustila vsa poizvedovanja. RIM, Italija, 13. septembra. — Štefani poročevalna a gen t ura je objavila danes, da so bile odpoklicane vse ladje, ki opravljajo službo v vodovju pri Špiobergih. Iz -tega se sklepa, da 'je opustila laška vlada vsa poizvedovanja ipo preživel ill ponesrečene Nobilo-ve ekspedicije. Nobilova ladja Citta di Milano bo v prieetfcu prihodnjega tedna od plula s Špicbergov. ! Ruafca ladja "Krasin" pa vztraja ie vedno na severu ter nadaljuje • preiskavugi, _ _ _ ^ WINtMTPEG, Man., 13. septembra. — 'Nadaljnih dvesto iz Angliji importiranih poljedelskih de-lacev je nastopilo povratno potovanje v Anglijo. Wales in Škotsko, ker niso mogli «e nadalje prenašati naravnost groznih metod izkoriščanja canadskih veleposestnikov. Vaega skupaj *o privedle canadske železnice semkaj kakih 8500 delavcev, da pomagajo pri žetvi. Že poprej se je vrnilo 6000 delavcev nazaj v svojo domovino, ker so izvedelo, da ne nastopajo tukaj 2 njimi kot z ljudmi, temveč hujše kot z Živino. Priseljeniške oblasti so odklonile vsako odgovornost ter naprtujejo železniški upravi krivdo radi razmer, kot jih je našel član parlamenta, David Kirkwood ter jih opiaal prod priseljeniško kgounj*. ve ekspedicije. ■ -Nobilova ladja Citta di Milano PARIZ, Francija, 13. septembra, bo v pričetku prihodnjega tedna naprtujejo železniški upravi kriv-Gene Tunney se bo v par tednih od plula s Špicbergov. poročil v Parizu ali nekje v okoli.) Ruaka ladja "Krasin pa vztra- ci. Načrti, da bi se vršila poroka v ja še vedno na severu ter nadalju-bili isprsmenjafii. 'j« a preiskavami. Amerikanka na irskem bankovcu. •LQXDOX, Anglija, 13. septembra. — Amerikanka je bila model za obraz "tipične irske Collen" na nohtih bankovcih proste irske države. Sir John Laverv, portretni slikar, ki je dobil nalogo, da naslika simbolično postavo, predstvljajočo irsko ženstvo, je izjavil včeraj, da je izbral svojo lastno ženo, prejšnjo Hazel Martyn iz Chicaga, vdovo Edvarda Troudeau iz Xew Torka. Evening News komentira to na sardaničen način ter pravi: —* Amerika je dobila svoj denarni vpliv v drugih deželah. AZIJA NOVI CILJ BARONA. BERLIN, Nemčija, 12. septembra. — Baron Huenefeld, lastnik aeroplana "Bremen", ki je poletel iz Irske na Greniey otok, je izjavil) včeraj, da bo kmalu skušal poleteti iz Berlina v Azijo preko Carigrada. On dala sedaj preizkušnje t ne-vya aeroplaaom ▼ Butam« do radi razmer, kot jih je našel^ poleteti iz Berlina v Azijo preko član parlamenta, David Kirkwood!Carigrada. ter jila opisal pred priseljeniško] On dal* sedaj preizkušnje z no- Nagrade pa ne bo dobil, ker je med vožnjo pristal. — Dva sta bila pri padcu težko ranjena. LOS ANGELEŠ, Cau., 13. sep. Xa pr^kokontineaitalneni poletu je danes prvi dospel sem Art Goebel, ki pa ne bo dobil razpisane nagrade, ker je moral med vožnjo v Prescott, Ariz., pristati. Letalca polkovnik William Thaw II. in kapitan John P. Morris sta morala pristati na nekem polju južno od Indianapolisa. Pri tem izdal Sol Strook. predsednik federacije židovskih filantropienili društev. ugotovilo na židovsko občino, v katerem se je zahvalil za podporo. katero je nudilo 91 odstotkov članov organizacije. — Deset dni od Rošošonah do Jom Kipurja, — je rekel. — upoštevajo Zidje celega sveta tri glavne čednosti. — molitev, kes in dobrodelnost. Xaša naprava se zahvaljuje prispevateljem in prosto voljnim delavcem za njih čas in denar ter jim želi najlepše Xovo leto. Židovske trgovske tvrdke po celem mestu bodo v soboto zaprte in pretežna večina uslužbencev drugih tvrdk bo dobila prost dan, brez izgube plače. KO JAKI. HABOCAJTE SE N4 "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. — Rekel je, da smo mi oboroženi. Da, naš narod bo branil svojo prostost proti monarhiji in suženj-stu. Vsak vestni opazovalec ve, da veljajo vsi naši napori le obrambi, in če odreka Briand našemu narodu pravico, da brani svojo pro-stost, kaže s tem le, da se njegovi resnični nameni obračajo proti naši prostosti. — Kar se tiče razrednega boja, ve vsak resnicoljuben človek, da nima naša vlada nobenega opravka z razrednim bojem v drugih deželah. Briand je popolnoma napačno informiran. .Jaz obžalujem to, a narodi bodo uvideli, da smo resnični prijatelji miru. Sledil sinu v smrt. DALLAS, Texas 13. septembra. Frank Erwin, star 48 let je padel mrtev na tla. tri pre potem, ko je bil njegov 24'letni sin Frank zdrobljen do smrti od velike skale. Zdravniki so izjavili, da je šok povzročil smrt starejšega Erwina. Tožba za ločitev odklonjena. Consuelo Flou-ertbon Fock. žena Dirk Focka, danskega komponista ter godbenika, je izgubila svojo tožbo za ločitev zakona. Višji sodnik Valente je včeraj odločil. da je postai v m dom dvojice na Holandskem in da 'nimajo krajevna sodišč ftikake juridiskeije v tem slučaju. DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ..............$18.40 Lir 100 .......... $5.90 2,500 ..............$ 45.75 " 200 .......... $11.50 w 6,000 ..............$ 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ..............$181,00 " 500 ...........$27.75 " 11,110 ..............$200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z. našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% -----' '. i-- ' , L/ Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo veejih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. po poŠti so redno izvršena v dveh do t*eh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO ti.—.*' SAKSER STATE BANK 88 CORTLANDT STREET, N^W YOSK, N. Y. * ' i* • TBUKPHOOTBi OORTLANDT MU -J;*> .3 fen^ i GLAS NARODA »S, I Ust alofv^iiskihdelatcev vAmerikl ' ^M ! ^ J __^ iffllllWnti—pp—-_p ^^_jsaaMesaani8"^ TELEFON: OOBTLAHDT S876 Kntfd — »•oond Ola— lUtUr, S»pUmb ""PAY, BgPTEMBg% 14, 1928. - PETEK, 14. SEPTE1Q1LA^1928. VOLUME XXXVL - LJPTWmxixVL 200 angleških delavcev : zapustilo canadska žitna polja. Kfr" COMMANDERJA BYRDA Viktor treaen, miren iti popolnoma zanesljiv ter da je šel z dviguje-uim denarjem 11 a kupovat živino, da jo jM>stavi na sejem pri Sv. Duhu na JStari gori. Tja sta peljala tudi we in mati. Na mesto veselega svidenja pa sta doživela razočaranja i:i navdala ju je najstrašnejša slutnja zaradi Benjamina. Odpeljala sta se v Ljutomer, da javita izginotje sina oblastim in nato orožništvu pri Sv. Tomažu. Te dni se je podal orožniški komandir Žlender s sorodniki iskat slavnega polarnega raziskovalca, Enieo Glicenstein. UHDIHWMO t UNDCRWOOO. N-.v. je izdelal znani newvorški kipai Novice iz Slovenije. Ml pogrešanega. Preiskali so šumo ob okrajni cesti, kjer »e je kmet Tomaž Žemljic, po domače Belišarov izrazil, da je slišal par strelov. In res so samotnem kraju gozdovja našli pogrešanega Viktorja, od več strelov zadetega mrtvega. Da je zločincu bilo samo za denar sledi iz t»'ga. k«-r j«* pustil kolo pri svoji žrtvi in oboje od vlekel s ceste v gozd. Na >voj račun pa zločinec ni prišel, kajti fant je imel pri sebi baje le okoli 100 Din., ker v Ljutomeru ni dobil denarja in se je že okrog 6. ure vračal proti domu. mamam* • ■ Peter Zgaga rudne. Posebno Zanimivosti iz Jugoslavije. če se deca igra s puško. 18. avgusta popoldne so se igrali v Delnicah v Gorskem Kot aru o- 1 treci na travniku kraj ceste. Med njimi je bil 15-letni Josip Gasrpa- * rac. 'Nenadoma se je spomnil, da ima oče doma na steni veliko lov- ' sko puško, s katero bi se bilo prav prijetno igrati. Odhitel je po njo ' in se 'kmalu vrnil na travnik. Deček je bil prepričan, da ni nabita. Snel jo je z rame in se tako dolgo igral z njo. da se mu je nenado-ba sprožila in ga je zadel naboj v prsa. Deček se je zgrudil, močno krvaveč iz neštetih ran, nezavesten na tla. Prepeljali so ga starši z brzovlakom v zagrebško bolnico, kjer je bil mladi ponesrečenec takoj apriran. Zdravniki dvomijo, da bi ozdravel. Zagoneten umor Beogradu. 18. avg-usta zjutraj je zaslišal službujoči stražnik v Beogradu v bližini "Narodne kuhinje" obupne klice: "Lopovi! Uibijalci! Žan-darji, na pomoč!" Službujoči orožnik ni dolgo premišljeval, temveč je takoj priklical s piščalko nekaj svojih tovarišev, nakar so vsi skupaj odhiteli v smeri, od koder so prihajali klici na pomoč. Ko so orožniki prispeli pred o-menjeno kuhinjo, sta jih na cesti pred hišo pričakovala dva mladeniča jih odvedla v kuhinjo. Nudil se jim ije strašen prizor. Na preprogi je ležal lastnik kuhinje Nut'-rija Siljanovie, ves oblit s krvjo. Tmel je na več krajih razklano in zdrobljeno lobanjo, iz katere so se razlezli možgani. Oči vidno je bil Siljanovie umorjen s sekiro. Orožnikom sta mladeniča, ki sta jih pričakovala pred hišo in ki sta klicala na pomoč, izjavila, da sta zvečer legla spat na posteljo za platnenim zastorom. Kmalu za njima je prišel spat tudi lastnik kuhinje Siljanovie. ki je popreje še pospravljal in pomival posodo. .Te-^ (dva so vsi trije dobro zaspali, že jih je prebudil žvenket šip. ki so| padle iz okna. Dvignili so se na po-steljah. da bi videli, kaj da se je zgodilo. V tem trenutku pa se je pred njimi v temi pojavil neznan j moški, visoke, močne postave, kij je vlomil v kuhinjo skozi okno. S sekiro je razklal gospodarju Silja-, inoviču glavo, ker se mn je ta ho-.'tel postaviti v bran. Ona dva sta morala pa molče gledati, sicer bi se jima zgodilo isto. Sele p<> roparjevem odhodu n!a se upala na cesto. kjer sta pričela klicati na ]>o-moč. Policija pa izpovedi mladeni-čev ni verjela, ker sta se med pripovedovanjem za,pMa v razna pro-tislovja. Pridržali so ju v policijskih zaporih. Aretirali so tudi umorjenčevega brata l'roša in njegovega strica S < >f ro n i j a (J j org j ev iča. Zaenkrat še niso mogli najti j »ro -vega storilca, nedvomno so pa vsi štirje aretiranci udeleženi pri tirno PU. Dopis. Library, Pa. Jaz in vsa moja družina se prav iz srca zahvaljujemo za poslano podporo. Zelo smo je bili Veseli in potrebni. Zelo me je že skrbelo kako bom otroke poslal v šolo. ker niso imeli ne obleke in ne čevljev. Tudi stanovanje sem moral plačati. Se enkrat se vam lepo zahvaljujemo vsem skupaj. Alojzij Zmrzel. ŠUBLJEV KONCERT. ('lan ljubljanske opere, barito-nist Anton Kubelj, priredi dne 15 septembra koncert v dvorani Slovenskega Doma. 36 Danube St., Little Kails. N. Y. Pričetek točno ob osmi uri zvečer. I'pati je. da se bodo koncerta udeležili vsi tamošnji rojaki. Ženske katere. Ni dolgo tejra, ko »eni videl žen-ko. ki je bila stara sest deset let. Šestdeset let je bila stara, toda "do-vek bi ji kvečjem petdeset let prisodil. Ce jo pa vprašate, koliko je stara, bo rekla, da štirideset. Oblači se tako kot da bi bila stara trideset let. obnaša sp pa takt. kot da bi bila dvajset let stara. Rojak j«' pripovedoval: — Da, oženil sem s,-. Srce mi je reklo: Vzemi jo. pa sem jo vzel. Prijatelj ga je zavrnil: — Ker si poslušal glas svojega srea, ti o-proščam. Toda ce bi rekel, da ti je pamet narekovala, da j»» vzemi, bi ti rekel, da se ti je zmedlo. Lindbergh, prvi letalec, ki je preletel Atlantiški oiean, je skoro pozabljen. Toda priznati se mora, da mu je svoj čas posvečalo časopisje večjo pozornost kot marsikateremu človeku. Sama sreča, da je letel sam preko oceana. Ce bi *fa naprimer kaka ženska spremljala, bi bilo njegovo ime le parkrat omenjeno, do-čim bi časopisi spremljevalki še danes peli slavo. I^epa mlada gospa je imela lepo mlado služkinjo. Nič hndega ji ni bilo pri nji. Nekega dne sta sedeli obe zamišljeni v sobi. Gospa je bda v knjigo poglobljena. .služkinja pa v šivanje. Tako sta bili namišljeni, da nista -sli šal j gospoda, ki je vstopil. Šele. ko je izrekel besede : — Dober dan, dragica, kako se kraaš— sta se vzdramili iz zamišljenosti. In obe naenkrat sta odgovoril«: — Hvala lepa. dobro. Sodnik je rekel obtožencu : — Kaj lahko navedete v svoj prilog! Obtoženec: — Jaz sem bil popolnoma trezen, gospod sodnik, in nisem vedel, kaj delam. In sodnik je obtoženca oprostil. OBISK. la med prebivalstvom splošno so- nakupi jen imi teleti v Ljuteiner da V New York je dospel z druži no Mr. J. Cimerman iz West Park. Oh io. Ogledali so si velemesto in njega zanimivosti, zvečer pa odšli na Coney Island. V naše uredništvo je prišel s svojim sinom ter rekel: — Sem čakal in čakal, da bo prišel Bobek k meni po naročnino. ker ga pa ni hotelo biti. sem jo sam prinesel. Tukaj imate šest dolarjev za eno leto. Uglednemu rojaku ter njegovi družini želimo obilo zabave ter srečno potovanje. ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki Izvirajo iz poslovanja v velikem obrata, pridejo našim stranicam v korist. NmU otročki m f—isins nakazila so manjši, vsled te-sar so cene pri nas nišje kot pri »centa ali ssreda. Id mor» poslati Vaše nakaznico ▼ izvršen j« v New York. Mitrss* našega poslovanja Je nedooefUiva. radi našega velikega premete lahke vzdržujemo teke obširne zvene, d* oP posvete Mitel nalogom največjo pozornost. Naše denarne mdratnlce odpošljemo s vsakim brzoparnl-hom^ M oddajo h^Ncw York* — torej brca zamude te n»- NaAe mm no ebjnvljene dnevne v lista "Glas Nerada". Za sneoko nad rataname primerne nižjo eeno, ka- tero Vam mdevetje oporollmu predno tmm pošljete nkg. kar dakaxoje. da^efaibkeekerisU Tniim p^vmUanvmk pa naJAe še take dak* prsi od poslovnega irediife Amerike. Pošljite teraj Tate prihodnje denarno peiiljatev mm v izvršitev« SAKSER STATE BANK WCOIT^mrtPMttf, HEW YORK *. »i - >- • 1» isŽ-5 '--"T X»*ki newvorški politik je izjavil : — V sedanji prohibicijski kampanji bi bilo bolj potreba poudarjati prosoeriteto kot pa prohibits i jo. Pravzaprav provperitc»to prohi-bieije bi bilo treiba spraviti v Ospredje. * Romunska kraljiea vdova se bo porodila. Vzela bo baje nekega ameriškega milijonarja. •S tem se bo seveda precej ponižala. Toda kaj se hoče. Živimo pač v takrh časih, da je človek pripravljen. za dolar marsikaj storiti, za milijon dolarjev pa vse. * Žid je potoval po Španiji. Bil je v kupeju sam s španskim potnikom, ki je začel med vožnjo večerjati. Jedel je svinjino in iz vljudnosti se je obrnil k Židu, rekoč: — Izvolite pokusiti? — Hvala. — je odgovoril žid. — Sem žid in svinjine ne smem jesti. Po večerji je Španec odmaail steklenico vina. — Morda izvolite kozarček vina? — je vprašal žida. — Hvala, vera mi prepoveduje piti. — Ali veste da me s tem žalite T — se je razjezil Španec. — Xe morem pomageti. Španec je poteguil iz ieipa nož in ga nastavil židu na prsa. — Č"e nočete piti vina, vas za-bodem. Žid se je napiL Španec se je ia-cel opravičevati: — Oprostite, morda sem šel predaleč. toda upam, da niste hudi name. — Ne, nisem hud, toda nož bi bili lalrko potegnili z žepa že pri svinjhu. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corycction) Frank Sakser, President Looia Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: £2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ^ "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo teto —$7.00 in Kanado ..........................$5.00 Za pol leta..............................&3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za četrt leta ...........................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement._ _ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 J VOLITVE V NICARAGVI ____ i Neko poročilo iz Washingtona se glasi: "Za volitve v Nicaragvi je vse preskrbljeno, da se bodo mirno in redno vršile. No, oglejmo si nekoliko te priprave. V prosti, narodno-samostojni in neodvisni republiki j Nicaragvi se bodo vršile dne 4. novembra predsedniške volitve. Dasi ni nicaraški parlament pooblastil Združenih držav, da bi se vmešavale v niearaške zadeve, je Washington prevzel vse priprave. ritateljem je znano, kako je prišlo do tega. Ameri--hke čete so zasedle malo republiko ter uvedle v nji stra-' liovlado. I Priprave za volitve so pa sledeče: Sedaj je zavladala v Nicaragvi prohibicija. Republika sicer nima nobene postave, ki bi prepovedovala izde-j lova nje ali prodajo alkoholnih pijač, toda ameriške oblasti so sklenile svoje varovance osrečiti z blagoslovi suše ter so enostavno odredile, da je od 10. septembra do 4. novembra prodaja alkohola prepovedana. Vse gostilne morajo biti zaprte in kdor ne bo tozadevne določbe izpolnjeval, bo strogo kaznovan. , To je bila pa samo ena varnostnih odredb. Pred dve-' ina dnevoma je bilo sporočeno, da mora biti pred 23. sep- j tembrom razpuščena lokalna policija in carinska garda. I Stražniki morajo izročiti orožje narodni gardi, ki je pod| absolutno ameriško kontrolo. Njeni častniki so Ameri-kanci, poveljuje ji pa ameriški major. Teh dva tisoč narodnih gardistov bo opravljalo policijsko službo v notranjosti dežele, d oči m bodo ameriški mornariški vojaki kontrolirali vsa večja nicaraška mesta. ^ \ Kako je pa za volitve preskrbljeno? Inštaliranih je bilo šesto ameriških volilnih uradnikov. Ti uradniki tvorijo štab centralnega volilnega urada, predsedujejo tri-, najstim departmentoin in 351 okrajem, če ta sila ne bo, zadostovala, jo bo mogoče izpopolniti z rezervo. Teh šesto uradnikov se nahaja že štiri mesece v Ni-1 caragvi, kjer se v šolah uče španščine, da bodo lahko ro-1 dili posle v španskem jeziku. Ppleg tega se skušajo po-! globi t i v nicaraški volilni sistem. . | Nadalje so tam še trije civilni svetovalci, ki dobivajo po sedem dolarjev na dan. Istotoliko plače dobivajo pred-1 sedniki departmentov. Da je treba vse te ljudi tekom stili mesece trajajočega šolanja v "neodvisni, prosti in Samostojni" republiki Nicaragvi plačati, ni treba posebej . omenjati, p SS i Plačajo jih seveda Niearažani. Toda to še zdavnaj ni vse, kar nameravajo ukreni- ' ti, da bodo volitve v vseh ozirih poštene. | Tekom primarnih volitev bodo zrakoplovi oskrbovali zvezo med volilnimi okrožji in narodno volilno oblastjo. Sestavljen je bil posebni signalni kod, da se ne bo i mogel nepozvani poglobiti v tajnosti svobodnih volitev. Tudi živila in municijo bodo dobavljali zrakoplovi,' Oe bi ne bilo vse to neizmerno žalostno, bi rekli, da ! je smešno. ' Le pomislite: mogočne Združene države so poslale v : Nicaragvo armado uradnikov in armado mornariških v o- ; ^akov ter celo množino zrakoplovov, da se bodo volitve J JftVrSile na oošten način * yafl v r .-s _ .. Umrli so v celjski javni bolnici. : 29 avgusta: Elza Vrhnjakova, 5. letna hčerka delavca iz Celja; 30. , avgusta : Marija Andrinkova, i',2. letna žena >pro**ovnega delavca iz Levca; Alojzija Cuklova, 4-letna hčerka posestnika od Sv. Šte"ana,s za grižo; Ana Petauerjeva, 64-1 et-J n« vdova iz okoliee Šmarja, za gri-', žo. in 31. avgusta 'Marija Volov-j škova, 31-ietna žena posestnika od! Sv. Štefana, za grižo. i ; Nesrečna pijanost. Sprevodnik tovornega vlaka je i zvečer opazil tik pred odhodom iz Žalca v nekem z lesom naloženem vagonu kakih 30 let starega moškega m ga je prepodil iz vagona. Ko Ije vlak dospel v Petrovče, ga je zopet opazil v 'drugem z lesom naloženem vagon«. Ob enem je sprevodnik opazil, da je v prtljažnem i vagonu odtrgana zalivka. Ker se 'mu je zdela vsa stvar sumljiva, jo 'spravil 'za-stojkarja v službeni voz in ga v Celju izročil policiji. ; V prometovni pisarni je možak izjavil, da je popival ves dan v Žalcu in zamudil osebni vlak. Ker se je hotel na vsak načm še ta večer pripeljati v Celje, se je h " r ■.. -•■ j-,?; - _ ..: ■ : ».„_-. . ..'i, ■ ■•; ' - ' HHUr ■> i ■«■>■■- Jugoslavia irredenta. -ti-* . r, VOJVODINJA IZ YORKA V Breginju ličnik Henrik Piet, ki je bil na pa- šo dali napraviti * precejšnjimi trulji, padel v Sočo in utonil", stroški načrte za občinsko elektrar- (Ljndskil glas je govoril o njem, no. Storili so vse potrebne kora- da ni |K>sebno ljubil — vode), ke, da se naprava dovoli, ali pre- "Dne 4. februarpja 1927 je bil prečil jo je občinski komisar. Na- v bližini gradu (pri Št. Petru na mesto da bi možak podpiral strem- Krasu) izvršen atentat na črrio-Ijenja domačinov po gospodar- srajeiiilka Audr. Slugo in Franca skem napredku, je izposredoval pri R-ovino, pripadajoča postojnski ko-oblasti za Breginjee mnenje, da horti. Črnosrajčnika sta ostala nebi jim lahko služila električna na- poškodovana". (Seveda, ker ni peljava iz oddaljenega POdmelca! nihče streljal nanju. "Atentat'' sta To bi bilo vse v rokah tujih pod- si izmislila sama. nejbrž po nalo-jetnikov in Breginj bi bil odvisen'gu svojih "višjih", ki niso mogli od njih ter bi plačeval Lahom tež- priti na sled šempetrskim "aten-ke tisočake. Elektrarna v rokah1 tat or jem", pa so se zato hoteli iz-domačinov brez koristi za laške že- kazat i s trpinčenjem nedolžnega pe se ne dovoli. [prebivalstva. Zaradi "atentata" Mussolini pa ob prilika'h sloves- pri Ravnah so se vršile hišne pre-no izjavlja, da uživajo drugorodci iskave po vsej okolici in je bilo are-enake pravice. 'tiranih precejšnje število naših Mešanica narodov. jljudi* katere Pa so P° daljšem ea- Fašistični listi iščejo' sledove'*11 Z°I>et ii9PusfiIi< ker niso ra0" drugih narodnosti med Slovenci in«h ga). Hrvati v Primorju, hoteč pokazati! 'Dne 15' 1927 *ta biIa naše ljudstvo kot mešanico raznib obstreljeVanii r™osrajčnika Gino rodov, med katerimi prevladuje R»atruljL M51i^i I? - . .. „ 1 11 ' *.......• * Rusi r^sih Mariana, uuuwooa * ujm*««o«. v v. nadzoruje v Sterling. Skočija. skupino bolniških -»trežniv Tovariš v nesreči, gospod na varnem. Ruski novinar Nikolaj Španov,' Zapj.i in Mariano, k; j- im«d viki je opremljal "Krajina" na soko temperaturo, sta bila kitiali vožnji po severnih vodah. kji»r so pozabljena. "Krasili" j»* hitel pro- Zikppija očitne, da se jim smejejo si ^^.jnik CWbri je bil težko ranjen" j«""_ ««:!i Mariana. Zappija mi tj rdečemu šotoru. Vigli.rijeva ženejši Lahi in pri naših vzbuja-i ("Atentat" se je rakril pozneje kot ^ ^enjevo sk,Lpm0 ^|(W1IJ„ skupina j, nahajala v dokaj , # - , . , medsebojno razračunavanje med j značilno obnašanje Zappija. na boljšem položaju kakor prva dva miličniki v — ljubezenskih stva-|katerega ji* svojčas padla globoka nesrečneža. .Možje >o imeli dovolj reh). j senca zaradi Malmgrecnove smrti, tople obleke, šotor, .damnico. vino 'Dne 3. julija 1927 sta .bila iz-] "Krasili" j.- dobil od mo*ko\>ke in Ceceioni >.- je s svojimi inipro- i biti pri- viziranimi berglami skakljaje pre-Ineli. Vsa- mikal po ledu. Po rešitvi Viglieri- jo le pomilovanje, ker dobro poznajo svojo zgodovino. Nato se treba vprašati: Kako je pa z laškim narodom? Še ni dolgo, ko je izvo- it, j - , , „ , streljena dva strela na črnosrajč- vlade povelje. ostojnskem šelp med 30. in 40. letom. j- dal no' stegajo roke proti materi Italiji, "Dne 16. avgusta 1927 je bila da bi jih že vendar odrešila! Pri patrulja, ki sta jo tvorila črno-1 premog. Potem sc je parnik spu-predvojnem ljudskem štetju so av- srajčnika Viljem Markon in Vin-;'stil na odprto morje in kmalu .-«- stri.jski funkcijonarji našteli v ko Stibil, napadena v bližini Rav-'je posadki prikazala prva ledena' podaja na Iskanje Amunds^na in Dalmaciji prebivalstva 634.855 in barkomande in se je streljalo na-'g0ra. Navdala jo je s strahom, a tovarišev, stoji pred siln«- težkimi sicer 610.669, torej 96.19% Jugo- rfjo s pištolo". (Ker tudi tu ni bi- tudi z veličastnostjo. ' nalogami. Xegled.» na to. da je Slovanov napram neznani manjši- lo mogoče najti niti najmanjšega j Vožnja je bila izredno težka.' njegov cilj neizvesten. je treba poni 18.028, torej 2.84% italijanske sledu za "napadalci", je jasno, da j311(1 -j julija je mogel ("uhnovski misliti, da so tudi možnosti voza-narodnosti; 0.97% je bilo tujcev, je bil tudi ta "atentat" izmišljen 'pod vzet i prvi polet. Izkrcali so njo renja po severnem morju v tem Med temi 18.028 Italijani je več Črnosrajčnika sta pač hotela dose- „ovo ietalo in kmalu nato je iz- času zelo omejene. Treba se je nego polovica potnjčencev in par či vsaj pohvalo, če ne že odlikova- sjeai| Malmgreenovo skupino brez končno zavedati, da se bliža po-tisoč Hrvatov, ki so bili vsled od- nja za svoje "junaštvo". | Malmgreena. Značilno je. da je (lama noč z viharji in da bo nj*na visnosti vpisani za Italijane. Pred- "Dne 19. avgusta 1927 je ibil ra-jletaI° Pri startu izgubilo polovico zavesa najbrže za večno zagrnila lanskim je bil v Dalmaciji sedanj; njen :.rnosraj^ik Mdo Baroni ki ^mu-i. kar bi lahko imelo za posle-! Amundsena in tajna njegovega "Piccolov" šef-urednik Nordio ki ^ ^ ^^ ^'dioo razbitje aeroplana pri priata- nestanka..... je poročal, da je v Dalmaciji ko- (- v Matenjivasi". (Maščevanje iz janju. Toda med vožnjo so napa-Ijnbosumnosti). |ko popravili in nad "Krasinom" | "Dne 21. februarja 1928 so ne-|j'' zasijala zvezda sreč«-. Junaštva fašistične * obmejne mi- znanci napadli s streli iz samokre- Tri ure pot-m ko je ( u!mo\>kij sov črnosrajčnike iz Selc, ki so bi- odletel. je prišla ve.-1. da je Xa Poljskem v Kieieahse je V Breginju so dali napraviti s precejšnjimi stroški načrte za občinsko elektrarno. Storili so vse 'potrebne korake, da se naprava dovoli, ali preprečil jo je občinski komisar. Namesto da bi možak podpiral stremljenja domačinov po gospodarskem napredku, je izposredoval pri oblasti za Breginjee mnenje, da bi jim lahko služila električna napeljava iz oddaljenega PoAdmelca! To bi bilo vse v rokah tujih podjetnikov in Breginj bi bil odvisen od njih ter bi plačeval Lahom težke tisočake. Elektrarna v rokah i domačinov brez koristi za laške žepe se ne dovoli. Mussolini pa ob prilika'h slovesno izjavlja, da uživajo drugorodci enake pravice. Mešanica narodov. Fašistični listi iščejo sledove drugih narodnosti med Slovenci in Hrvati v Primorju, hoteč pokazati naše ljudstvo kot mešanico raznih rodov, med katerimi prevladuje italijanski. Izmišljotine pa so tako očitne, da se jim smejejo si izobražene jši Lahi in pri naših vzbujajo le pomilovanje, ker dobro poznajo svojo zgodovino. Nato se treba vprašati: Kako je pa z laškim narodom Še ni dolgo, ko je izvo-jal "Piccolo", k enemu svojih številnih člankov o izpremembi priimkov, da ko bi bili pustili Grki, Kelti, Irci, Langobardi, Goti, Arabci, Normani, Nemci, Francozi in Španci za seboj vsi svoje priimke, potem bi sploh ne bilo italijanskih priimkov in moglo bi se govoriti le o mešanici raznih narodov ... 14,329 Italijanov je v Jugoslaviji, kakor je ugotovilo rimsko zunanje ministrstvo. Pa kričijo, da je vsa Dalmacija italijanska in da zatirani dalmatinski Italijani proseče stegajo roke proti materi Italiji, da bi jih že vendar odrešila! Pri predvojnem ljudskem štetju so avstrijski funkcijonarji našteli v Dalmaciji prebivalstva 634,855 in sicer 610.669, torej 96.19% Jugoslovanov napram neznani manjšini 18.028, torej 2.84% italijanske narodnosti; 0.97% je bilo tujcev. Med temi 18.028 Italijani je več nego polovica potnjčencev in par tisoč Hrvat-ov. ki so bili vsled odvisnosti vpisani za Italijane. Predlanskim je bi'i v Dalmaciji sedanji "Piccolov" šef-urednik Nordio. ki je poročal, da je v Dalmaciji komaj še šest ali sedem tisoč Italijanov. Junaštva fašistične obmejne milice. Te dni so tržaški fašistični listi, pač z ozirom na pohvalo, ki jo je Mussolini izrekel primorskemu fa-šiju v svojem življenjepisu, ki ga objavlja v inozemskih listih za vi sok honorar, objavljali dolgovezne slavospeve tržaškčemu in ostalemu primorskemu fašizmu, zlasti pa fašistični milici, v prvi vrsti sevft'a njenemu najvažnejšemu odd1'- *., obrnejenemu. V "slavnem seznamu junaških činov" obmejne mrlioe, ki obsega čas od zime leta 192C pa do današnjega dne, se navajajo naslednja junaštva teh "neprekus-ljivih čuvarjev vzhodne mojo": "Dne 4. novembra leta 1926 je bila vržena cev razstrelne žeiatinn v mi lično vojašnico v Št. Petru na Krasu in je ubila miličnika Ker-ševana (slovenskega poturico iz Riheraiberga* /po vsej Vipavski dolini znaega pridaniea) ter ranila dva njegova "tovariša". (Kakor znano, so ta "atentat" izvršili miličniki sami, da do tako imeli povod, da so se znesli nad mirnim slovenskim prebivalstvom zaradi bolonjskega atentata na Mnssoli- nija). 1 S-^r'S' juH "Nekako ob istem časa je mi-' r —■ — ličnik Henrik Piet, ki je b'd na patrulji, padel v Sočo in utonil". (Ljudski! glas je govoril o njem, ia ni posebno ljubil — vode). "Dne 4. februarpja 1927 je bil r bližini gradu (pri Št. Petru na i Krasu) izvršen atentat na črrio-irajčnilka Audr. Slugo in Franca R-ovino, pripadajoča postojnski ko-aorti. Ornosrajčnika sta ostala ne-[joškodovana". (Seveda, ker ni nihče streljal nanju. "Atentat" sta »i izmislila sama. najbrž po nalogu svojili "višjih", ki niso mogli [jriti na sled šempetrskim "atentatorjem", pa so se zato hoteli izkazati s trpinčenjem nedolžnega prebivalstva. Zaradi "atentata" pri Ravnah so se vršile hišne preiskave j K) vsej okolici in je bilo aretiranih precejšnje število naših ljudi, katere pa so po daljšem času zopet iapustili, ker jim niso mo-!*li dokazati nič hudega). "Dne 15. majnika 1927 sta bila obstreljevana črnosrajčnika Gino Uiviinbri in Rudolf Musina (Moži-na), ki sta bila na patrulji. Miličnik Cichnbri je bil težko ranjen". ("Atentat" se je rakril pozneje kot medsebojno razračunavanje med miličniki v — ijmbezenskih stvareh ). 'Dne 3. julija 1927 sta bila izstreljena dva strela na črnosrajčnika Alfreda Perellija. ki je stal na strani pri Selcih. Perelli je ostal nepoškodovan". (Dokazano je, da je ta črnosrajčnik sam streljal, pač zato, ker mu je bilo ponoči dolgočasno na straži). "Dne 7. tvgusta 1927 je bila patrulja. ki so jo tvorili čet. Bartoli in črnosrajčnika Cantelli in Tm-gel, obstreljevana v postojnskem okolišu". (Tudi ta napad je bil popolnoma izmišljen in ni bilo o napadalcih ne duha ne sluha). "Dne 16. avgusta 1927 je bila patrulja, ki sta jo tvorila črnosrajčnika Viljem Markon in Vinko Stibil, napadena v bližini Rav-barkomande in se je streljalo na-rfjo s pištolo". (Ker tudi tu ni bilo mogoče najti niti najmanjšega sledu za "napadalci", je jasno, da je bil tudi ta "atentat" izmišljen Črnosrajčnika sta pač hotela doseči vsaj pohvalo, če ne že odlikovanja za svoje "junaštvo". "Dne 19. avgusta 1927 je bil ranjen črnosrajčnik Aldo Baroni, ki je stal na straži pri milični postaji v Matenjivasi". (Maščevanje iz ljubosumnosti). "Dne 21. februarja 1928 so neznanci napadli s streli iz samokresov črnosrajčnike iz Selc, ki so bili pri maši. Bili so ranjeni četovo-dja Tro>ru in črnosrajčnika Colum-bano in C ami as, le ta težko". (Bil je fantovski pretep, ki so ga izzvali črnfosrajčniki s svojim nesramnim vedenjem za katero so dobili zasluženo plačilo). "Dne 1. julija 1928 so na cesti Matenja vas—Prestranek neznanci napadli s številnimi streli četovo-djo Guida Sabinija in črnosrajčnika Bruta Ohristoforija"". (Tudi ta "napad" pripisuje domače prebivalstvo samim srajčnikom, ki so v večnem boju med seboj ali zaradi službenih stvari ali pa zaradi deklet). Taka so torej junaštva obmejne milice zaradi katerih jo fašistični listi lcujejo v nebesa^ in ne morejo nikdar dovolj prehvaliti velikanskih njenih zaslug, ki jih ima za obrambo "svetih meja domovine proti zahrbtnemu sovražniku, ki jim preti v vzhoda prmi mislimi. Okrog naju so nadaljevale zvezde svojo mimo pot, poslušne kakor velikega čreda in včasih se mi je zazdelo, da je ena teh zvezd, ona najlepša in najsvetlejša, izgresila pot in se spustila na mojo ramo, da se odpočije in naspL... (Iz francoščine: Joža Gregorič.) Vse te podrobnosti ljudske astro, nomije prevedene is " Pro vence al-afeca almanaha", Jki izhaja v.Avi-W«- - 4 , _ SLUŽBO BOBI 8TAVE0 ki zna staviti na stroj in delati forme. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. T. f l^RAV VSAKDO — I 1 kdor kaj kdot f I kaj ponuja; kdor kaj Z I kupuje; kdor kaj pro- i I daja; prav vsakdo I I priznava, da mmjti l f čudovit uspcK I | MALI OGLAS J S v "Gfka Naroda"! m _ _ _ •__1 _ _ Ma 1 uigreeiiova .skupiiui izsledena.1 pripetil prt- i din-vi čuden roparski "Krasili" se j<» nameri! naravnost napad. V metrov dolgem praproti poziciji, ki mu jo je bil spo-j Ioni se je utaborila banditska tol- Iiu^ki novinar Xikolaj Spai»ov.1 ki j<* opremljal "Krajina" na vožnji po severnih vodah, kjer >o Rusi rešili Mariana. Zappija in Viglierijevo skupino, popisuje značilno obnašiinje Zappija. na katerega je svojčas padla globoka senca zaradi Malmgreenove smrti. "Krasin" je doliil od mo.skov.-ke vlade povelje, da morfi biti jni-pravljena plovbo v treh dneh. Vsaka druga ladja hi se morala na Tako ekspedicijo pripravljati tedne in tedne. Stari poveljnik " K r«sina" ni imel poguma in ni hotel prevzeti odgovornosti zu ladjo v takih okoliščinah. Zato ga je vlada odstavila in nadomestila z minil: m kapitanom Eghijem, ki j«-šele med 30. in 40. letom. Prva postaja "Krasina" j<* bila Bergen, zadnje obljudeno mesto na njegovi poti v severne kraj'-. Tam so mornarji naložili potrebni premog- Potem se je parnik spustil na odprto morje in kmalu ><-je posadki prikazala prva ledena gora. Navdala jo je s strahom, a tudi z veličastnostjo. Vožnja je bila izredno težka. Dne 7. julija je mogel ('uhnovski pod vzeti prvi polet. Izkrcali nje govo letalo in kmalu nato ji' izsledil Malmgreenovo skupino brez Malmgreena. Značilno je. imeli dovolj tople obleke, šotor, slamtiieo. vino in Ceceioni >•• je s .svojimi improviziranimi berglami skakljaje premikal pr> ledu. Po rešitvi Vlglieri-jeve skupine je prejel "Krasin" eel o kopo voščilnih brzojavk. Nekega dne pa je prišlo tudi povelje od Xobila. da je rimski duce vsem udeleženemu ekspedieije prepovedal dajati izjave novinarjem.... V Kingsbayu je "Krasin" predal rešenee ladji "<'itta di Milano". potem je Še moral voditi nemški potniški parnik "Morite Cervantes", ki se je bil pokvaril na vožnji in o katerem j»- izjavil kapitan. da vzdrži brez pomoči lah -ko kvečjemu Iti ur v vodi. j "Krasin". ki se pravkar zopet podaja na iskanje Amundsr-na in tovarišev, stoji pred silno težkimi nalogami. Xeglede na to. da je njegov cilj neizvesten. je treba pomislili. da so tudi možnosti voza-renja po severnem morju v tem času zelo omejene. Treba se je končno zavedati, da se bliža polarna noč z viharji in da bo njena zavesa najbrže za večno zagrnila Amundsena in tajna njegovega nestanka..... ROPA Rti KI XAPAD V * PREDORI' Xa Poljskem v Kieieah se je i _ pripetil pred dnevi čuden roparski [napad. V 100 metrov dolsrem pre-j Ioni .-e je utaborila banditska tolpa in počakala na osebni vlak. Ko je vlak za vozil dovolj globoko v temo, so napadli strojevodjo in ga prisilili, da je ustavil lokomotivo. Nato so se bandit i lotili pasaži r j ev. Tekom 20 minut so oplenili vse potnike in jim odvzeli denar in dragocenosti. Ko je bil napad pri kraju, so se izgubili v temi in jo odkurili. Strojevodja je takoj peljal vlak dalje in naznanil dogodek na prihodnji postaji. Ortožništvo išče sledov za razbojniki, toda doslej ni prijelo še nikogar. Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih * DOMAČO SAKSER STATE BANK 0 Caetiaodt Stral New Xefk, M* T. GLAS KA®OI>A, 14. SEP. ms \ l Njegova žena- - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. - Za "Glas Naroda" priredil O. P. 3 (Nadaljevanje.) — Felieitas je jako eudno bitje, mama. Kakšne ideje ima včasih, — jt* r«*kla Lora, ki je zmajala z glavo. — In vrhutega nrwrainiia. Ona govori v zna m i v takem tonu, kot da bi bili mi odvihni od nje in na ona oil nas. Ali si zapazila njen mokantt-n smehljaj, mama t Jaz mislim, da dosti pretirava, -— je jekla Barbka zlovoljno. Dvorna svetlika je odlično dvignila roko. — Nikakega razburjenja. Barbka. Dama se ne sme nikdar razburjati. Ktfjšn bi govorila z vama o drugih stvareh. Vedve veste, kak-£na upanja spajam z jutranjo prireditvijo, liada bi vaju opozorila, da ste zelo pametni. Gospod Bitter občuje |>ri nas že eno leto. Jaz vein povem odločno, da je ni družine, j>ri kateri bi bil tako pogo-mo v gom:!i k i »t pri nas, — jaz mislim, brez slovesnih prilik. Meni se zdi, da bi ne bil proti temu, da vzame eno vaju za ženo. če bi se nje-> iii udobno napravilo. Taki gospodje, ki so že prekoračili sredino tridesetih let. ponavadi tako komodni, da nočejo storiti odločilnega koraka. Torej bodite previdni! In predvsem, — ne nasprotujta dru-gavirugi. Kakorhitro /.a|»a/.i ena. da se |>eča z drugo, naj se umakne. Vi vt*stf. Ritter j«* zelo bogat mož. Cenijo ga za milijonarja! Ni valu h tr^ba še posebej reči. da bi bilo za nas vse prednostno, če bi bil Jiitter sj»ojen z nami z družinskimi vezmi. Vidve sta stari dvajset let ter je čas, da se poročita. »Sestri sta se poredno kahljali. — Mama, Hitter je vendar tako strašno dolgočasen, pust, resen in temeljit. Težko je privabiti njega, — je menila Lora. — Ce bi bilo to lahko, .bi vama ne dajala nasvetov. Pomislite pa. da imata še vedno priliko napraviti sijajno partijo. Opazila sem,' ua se redkokdaj peča z damami, ki ne pridejz oanj vpoštev kot že-i.e, razveu z vama. Torej bodite previdni in ne zamudite prilike. — In če nama pride na \>ol Felicita? — je vprašala Barbka. Svetnica je zmajala z glavo. — On jo je že pogosto videl v naši hiši, a ona ni napravila no-be ne nega utiša nanj. On govori le redkokdaj kako dvorljivo besedo' ž njo, dočim se z vama pogosto šali in smeje. Torej bodite pametna,I otroka! S tem je zaključila dvorna svetnica svoje opomine. i* Drugo poglavje. lian s Hitter je umaknil iz družabnega vrvenja, ki je vladalo v obeh dvoranah Sliterjeve hiše. Nikdar ni imel nobenega užitka v velikem drvenju družbe. V svoji trdi in pomanjkanja polni mladosti in mladih letih je postal v svojem srcu .samotar, človek, ki najde v v samem s,«bi dovolj, ker je .moral od prreetka najti vse, v samem sebi. Preje, ko je stal še izven družabnih krogov, katerim je sedaj pripadal, je imel pogosto poželjenje po živahnem pestrem počenja-nju. Sedaj pa, ko je zavzemal sijajno postojanko v življenju ter je 1 ostal iz lastne moči bogat in neodvisen, je vedel, da ine atajde v tem počenjati ju nikakega zadovoljstva. Vsaki pot se je moral premagati, če je sprejel kako povabilo. To ;e Ktoril le, ker je hotel in prisiliti samega sebe, da se najde in vzdrži v vsakem življenjskem položaju in v vsaki družbi. Nikdo b»i ne mogel opazit i na njem. da se čuti v svoji notranjosti neprostim v katerikoli družbi in da ima občuitek, da se premika nespretno. Le on sam se je zavedal, da mu ni bila dana na pot ta družajbna sigurnost, temveč »la si jo je pridobi! potom stroge samo-vzgoje. Nikdo bi me prišel na misel, da se mi Ila-ns Ritter vedno gibal v najboljši družbi. Danes je zopet za par minut zadostil .svojim družabnim dolžnostim in si zaželel par minut oddiha in osamljenosti. Barbka in Lora sta mu nekaj časa izmenoma delali družbo, upoštevaje opomine matere, a koneono se je lotilo mladih dam veselje do plesanja ter sta se izgubili med veselo družbo. Dvorna svetnica je kraljevala v stranski sobi v zboru mater in sestri sta izkoristili njeno odsotnost v dvorani, da pobegneta. Hansi Hitter ni anal namreč plesati. V slad tega niso vzdržale poleg njega plesaželjne deklice. Počasi je šel mimo plesajoČih parov. S svojimi osem in tridesetimi leti bi se lahko še vedno štel med plasaželjno mladost in mogoče bi rad to ali ono zavrtil v plesu, če bi le znal plesati. Njegove oči .pa so počivale z dopadajanjem na ženskah in deklicah, ki so se vrtile po gladkem parketu. Že od nekdaj je občutil poselMio ljubezen za lepe, elegantne dame, ko je še sedel ob ponižni inesevni plači za mizo kontorja ali za svojim pultom v blagajniški sobi velike 'bančne hiše. Že takrat se je zbudilo v njem čudno hrepenenje, če je slišal šumeti svilena ženska krila, če je videl iti mimo elegantne ženske v kožuhih ali če je zapazil majhno žensko nožico na stopnjicah efcvipaže. Nato mu je burno utripalo srce, ko si je v živahnih »barvah izslikal, kako bi bilo, če bi smel držati tako bitje v svojih rokah. Pozneje je spoznal, da so številne teh elegantnih žensk le lepo oblečene punčike, brez duše in srca. Raditega je hotel dobiti žensko, ki ni imela le lepe, elegantne zunanjosti, temveč tudi visoko notranjo vrednost, žensko z bogato dušo. In te ni našel dotedaj. Raditega je ostal rajše sam. Na tem človeku ni bilo opaziti, da je zmožen sanjati ter slediti idealom. Vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da je mož dejanja. Zdel se jim je odločen, neizprosen, trd. — Človdk, ki stremi neomajno za svojimi cilji in ki ima vedno v očeh svojo prednost. Imel je robato če-lo, g4oboko-udrte, jekleno-sive oči, širok podbradek in ozki, stisnjeni ustniai, ki sla bili akoro vedno zaprti. Njegova postava je bila doibro proporcijonirana in njegove kretnje so imele na sebi nekaj obvladanega. Ponavadi so zrle njegove oči ostro in hladno. Kot brušeno jeklo pa so blestele, kadar je bil razburjen. Nikdo ni vedel, da znajo te obi zreti v posebnih urah tudi mehfko, — le njegova mati je vedela to, — in ta ni izdala tega nikomur, kajti ona je stala daleč proč od družabnih krogov, v katere je zahajal sedaj ter ni prišla sfcupaj s iemi elegantnimi ljudmi. Hans Ritter je bil sin priprostega rokodelca, ki je postal žrtev svojega poklica, ko je bil deček star komaj deset let. Mati je delala nato naprej ter si prizadevala pošiljati svojega otroka naprej v realko, kamor ga je oče od početka poalaL Težko ji je bilo to včasih, a je vendar dosegla, kar sta želela oče in »in. ■ I »- Hit Laški general justifiriral Čehe. T TKER NA SVADBI V Pragi je bil letos spomladi g ost onJotnih * legijonarjev italijanski bradati general Graziani. ki je hodil po češki prestolnici v širokih hlačah in so mu vzklikali povsod koder je hodil. Graziani je bil namreč v svetovni vojni povej-nik čeških legij ona rjev, ki st ga šla daleč po svetu, zakaj Italijani niso srečni, če jih ne spremlja povsod velika trobenta. Iti zgodilo se je. da sm vest natisnili tudi ameriški listi in da so o njej zvedeli DVA NENAVADNA SLUČAJA ameriški (Vhi. Ti pa so bili. kakor znano, tudi borci za svobodo in neodvisnost češke države in podoba je, da so celo bolje posvečeni v tajnosti svetovne vojne kakor legi-jonarji sami. Glasilo čeških ameriški emigrantov je objavilo senzacionalno ve^t, da je bil Graziani takšen prijatelj Cehov, da je dal na fronti -ustreliti 8 Legijonarjev. Sodil jih je preki sod in vsi so bilr ustreljeni. Češki legijonarji,.bodo po tem odkritju gotovo revidirali svoje stališče napram "dohrenm očetu". ti iz ječe. vendar so ga vselej prehiteli. Ko je vidri, da ne bo s pobegom iz ječe nič, je dvakrat odlomil rep žlice in konec požrl. V „ . »,.,,.-,- ^ i bolnišnici so ga operirali in mu Na inomosKi kliniki so morah te .... „ , , m ...... . .. . ^ , vzeli sviiu-ene repe iz želodca. Te dni izvršiti zdravniki eudno ope- ... , . ... . , , , . dni je napravil poskus v tretje, raeijo. V*ki ameriški koloraturni _ .... , , . . . . . . Prepeljali so ga v bolnico, iz ka- pevki, po imenu Elh Florence, je i A . , ... , , ' ', . , ... itere je res pobegnil. Ampak ker je med kosilom obtičala v grlu velika v . . " ... . ,T , . . ;Se rmel v drobju zheo. se je sam ribja kost. Profesor llerzog. ki je1 .. , , . , , .. .. .. ... vrnil v holnieo. \ nela se mu je bil pozvan, da izvrši operacijo, je . . v . . A , . .. , _r , trebušna mrena in temu vnetju je stal pred težko nalogo. Moral je, ,, , . . . » i ^ i • lin' podlegel ne da bi si s tretjo zlieo tako po*t<*r>a+i. da ni ranil glasilk • , ...... .... ., . pomagal v zivlienie m prostost, ki v grlu, kar bi pomenilo za damo • . . . , , . , , si jo je bil tako zazelel. jere na opernem odru v St. Louisu. Operacija je uspela in pevka bo še naprej lahko razveseljevala Ame Smrtna kosa. Vmrl je na kliniki v Zagrebu v ričane s svojim koloraturnim pet- starosti 52 let tovarniški delavec , jem. 'Anton Markelj z Jesenic. — 'Na Savi pri Jesenicah je u-pomozni delavec h rane wimraer. mrla v starosti 86 let Antonija velik falot. Pred časom je nekoga jWergles. mati Ivana \Verg!esa me-napadel in ga oropal. Ko so ga sarja in posestnika na Savi pri Je- zaprli, je skušal večkrat pobegni- ^senicah. V Siamu se je pred kratkim vršila svatba. Po poročnem obredu so se svat je razvrstili na prostem v krog. da bi praznovali običaj, kako je tamkaj v navadi. Vse je bilo razigrano. Ko je bila Žida na volja na vrhuncu, so nekateri trez-nejši svat je ugotovi} i. da prihaja od nekod zavijanje. Kmalu je >1«»-dil pretresljiv prizor. Med svate je planil tiopadel nevesto za rame! Nevesta je obležala v mlakuži krvi in od strahu ni mogla i »pregovor it i. Ženina je tigrov skok tako razjaril. tla mu je zasadil ~ sulico v žrelo, vendar ne bi to nič pomagalo. da ni priskočil mahoma na pomoč slučajno navzoči Evropec. ki je napadel tigra z revolverjem. Tigra je zad"la krogla tako silovito, da je dvignil šapo. nakar mu je nevesta padla iz krempljev. Potem je zverina pobegnila v g nevesta pa so odnesli k zdravnikom, da so jo obvezali in ji zašili rane. j' fV! >■! ii'4 ' • ■ ^etaitfe parni^v Jetika v Trstu. Službeno ]>oročilo o zdravstvenem stanju tržaškega mesta v prvi polovici označa zdravstvene prilike na sploh za precej zadovo---^—1-t--„ ljive, 'Samo*pobijanje jetike ne ka- Izlet gospoda Brooika .......... že nohenega uspeha. V prvi polo- tajmwd prirode ............ .if vici lanskega le^a je bilo nazna- \* trdo - ■ ■—---------------- I>M I M\ Jt9 M M .n M I. oktobri: Franc«, Havre (1 A. Ji ) Ma^eatic, Cherbourg. Penniand. Chcrtiuuie, Antw«rp«B j;inncwa.lbsail (Tmk) t— Angeljska sinfta aU aaak kaka ss ^■■MWIj^k sv. ■>■ ...••••• JI Bs| aaWJIvki Masda .........IB Dm MtovlJai pleat: Cetrorlca In beseda splatao hi narisano ...................... JM Cerkniško jesera................LM Domači tivinoxdravnlk, trd. vez. .. LM DmuuU iivinesdravnik. broS.____1JS trdo Tesano ••*...••••••••• «UI brotirano ...................Ul Dentati vrt. trto ves. ............ DiibFi in ftnla iivaH v toiiM sHknh ••••••••••••••••••••• fiawsdssajn 1JH l^nhiHK Msllk L svsnk .....LM % mM, X-2 Mgl .....J« -jfr ~ i' . Kletarstvo (Skalicky) Kratka srbska .••••••• S.M M 6 DNI PREKO OCEANA NajKraJka In najbolj uoodn® pat is potovanj« na opromnlh oamiklhi Paris — 21. sept. — 12. okt. I.e de France 28. sept.; 19. okt. France — 5. okt. — 20. okt. (Ob polnafil.) NsJkrajSs pot po ieler lel. Vsakdo Je t posebn! ksblnl s vacmt modernimi udobooltl. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Isredno nizke VpralaJU kateregakoli sootlaaeeaeeaagenta a^ FRENCH UNE 2f State Street, Hew York. H. T f * •••••••••••••••••*•••• Slovensko^iemški slovtr ......... O semlJUkl knjigi, konvenijmb 1» Praktični sadjar, trd. ves. ......3.0« Perotninarstro. trd. vez. ........l.g# Perotninaratvo. brus. ........ lil Prva Čitanka, ves ............ .1» Prva pommf, I>r. M. Rus........L— Pravila sa alike .........................M PrfltreJevanJa M flvstal m-rt t vzorci mi••■••••••••.. .........m........*.. J| Pi skillnI rafonar .............. .91 Parni kotel, pouk ss rabo ptit ....LM Kadle, esneinl pojmi ls broiirtno 'oooooeooo« i L99 SUka h živalstva, trdo 462 strani ••eoaoeooooooo* Kletarstva (Skalicky).......... 2.M Kratka srbska grsmatiks........M gfijip « lekarn vedenja. Trdo vnano ................ LM Kratka zfotfovina Slovencev, Hr- 1 vatov In Srbov .............. JM Kake se peMane driavljan Z. D. JM Kaka se postane aa^rUkl driavijan .19 Knjlgn • diitajncu vedenjn .... Jt Ljubavna in snubilna pisma .... .5« ^a^s •itieesiee««** m-rn • n , Mladeničem (Jeglič) L sv....... JI D. sv. ••••■■ JS' WemMri sarieiki tolma« ........1.40 N^JveCJl spisovn lk ljubavnib pisem M Nauk a Čebelarstva ............ .78 Nauk pomagati figini .......... M Najboljša slov. Knharicn. «68 str. I.— Nasveti za hišo in dom, trd. rez. 1.— Naše tebe, s slikami. Navodila sa spoznavanje uZltnlh ln strnpenlb ® ob •••••• •e*eoooooeo**oooo««oa NemšCIna brez aCHelJa — 1. del .................... ^ JM del ••••••••.•.....••■,•.. JM • i Slovensko-nmski slovtr ......... Jt OJiSACO i^ldl eeeeeeeeeeeeeeeee« O semlJIšM knjigi, konverzijah 1» oeeoeeaossaaeaaaaa PraktiCnl sadjar, trd. ves. ......S.M Perotninarstro, trd. rez. ........l.g# Perntninaratvo, brus. ........ 1J»0 Prva Čitanka, ves. ....,..,..,« .n Prva pommf, Dr. M. Rus........1.— Pravila sa olike .........................M PrfltreJevanJa t u la pe flvstal at-rt t vzorci m*•«■•••••••• •. podlagi .........m.JI PraktiCnl rafanar .............. .M Pnntl kotel, pouk ss rabo ptrt ....LM Kadi o, eenoiul pojmi ls Radio teh-nlkfi vesano .............. L ■ broširano .......•.••.••••••• L79 MaA splsovnik trrovridh. vešCU-tih ki IJobavnih pisem ......... JI veljavi.................. .. .71 Sadje T tsspsdlHjrtit .........LM SotaCenJe ...................... JI fflfce^s iivalstva. trdo T^^*.'**. M aov°TtsHJsnSl >tnal ..........141 Vlavar ............*•....... J| lopo trdo vesaaa ........»..LN vina ••••••••••••.....«• JI Mraska rtusltn (Bresnlk) trdo sna. ........................Ul V—*mm bahailm. trdo im......LM VlMri VHVdHI •eteeeioseeeeesoe VošCHna knjižica .............. JI MBNA eeseeeeoeeaeeeee oM plffHi HfflVIl^ iHSVfl^VA ssaeeeeeeeeeeaeees US Iklrt® ^Bftflh iAWfl aannnnsannn JN Zgodovina slavonskega imrsds (Gruden) 6 zvezkov .... 3JI Tgadsvlna U^etneet^ pri Slovencih« Hrvatih h Mik ............LM -Mnji hMM ••••»•M*faMjttf l|i - -. LM Zgodovina slovenskega narod (Grnden) 0 zvezkov 17j«*-sk*»ri in 3JI } 15. septembra: franc. Havre (1 A. If.) 1 Uajestic. Cherbourg Laplaid, Cherbourt" Antwerpen New York, Cherbourg. Hamburg L«vilhan, Cherbourg Augustus, Napoli. Q en ova. (Prvlfc nov psrnlk.) j IS. septembra: Orinoco. Hamburg, direktno IS. septembra: Berengai*a, Cberbo' -g. Skupno potovanje. George Washington, Cherbourg, Bremen SO. septembra: Stuttgart. Bremen Colombo, Palmer j. Napoli, Genova 21. septembra: . Satumia. Trst 22. septembra: - . Paris Havre (.1 A. U ) " OI>-mplc, Cherbourg Arabic, Cherbourg, An*werp«n Minn^toi.ka. Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bretten Vo'endajii, Boulogne sur Mer, Rot- ' terdam 25. stptsmbrg: Rellnace. Cherbourg, Hamburg 20. septemb-e: Mu ur« tan La Cherbourg 27. septembra: Dresden, Cheibourg, Bremen 28. septembra: America, Cherbourg, Bremen 29. septembra: lie de France, Havre (1 A. Homeric, Cherbourg Belgenlaitd. Cherbourg. Antwerpen Conte Grande, Napoli, C .nova Veendam, Boulogne, sur Mtr.. Ro!- : terdam 2. oktobra: Pres. Wilson Tret Resolute, Cherbourg, Hamburg Aqultanla, Cherbourg Prep. Harding, Cherbourg. Bremen \ Izlet gospoda BronCka .......... 1.29 Is tajnosti prirode ........ .M Is modernega sveta, trdo ves. .... l.M IgraCke, truo vea. .............. i.eo| broširano ................... Jt ( Ifth* ........................ ■ .TJ ^agnje .................................Jt Janko in Metka (za otroke) .... .30 JernaC ZmagovaC, Med ptassvl.... Jt /utrl (Strug)^ trd...............1» •••oooenaooeeeoeaeo o• •n JnrCiCevl spisi: Popolna izdaja vseb lu zreško?, lepo Temnih .................i Sosedov sin, broš. ..............A% \ t. zvezek: Dr. Zober — Tugemcr broširano ...................71 ! Juan MIserJa, povesti ls Spsoskegs tlvljenjs ...................JI Kako sem se Jas likal. . (AleSovec) I. svezek ........ JI • Kako sem so Jas llksil, (AleSovec) II. cvetek ........ Jt Kako sem se Jas likal, (AleSovec) IL zr............M Korejska brata, povest is ^lzlja- nor v Koreji .............. Jt I Karmen, trdo rez. ~m,............ .41 j brotlrano .................. JM j i Kmečki punt. trd. vez. ......l.?0, ; Kmečki punt, l»ro5............. .90 Knjiga o Džungli ..............8(1 Krvna osvetn ................ Jt Kuhinja pri kraljici gosji notici • JI Kaj se Je Marimrn sanjalo ...... .28 i Kralj zlate reke, Črna brata . . Jt Kratke povesti e Antekristn .... .£9 Httftldl ssse«**seeset»esess«e*|| sM Kmetske povest, trda ves ....... L—j Krištof rKolumb .......................št j Kraljevič beraC ................. JI^ \ Kriiev pot, roman (Dar) trd. vez. 1.18; t Križev |»ot patra Kupljenika.....70 Kaj-se-je. izmislil dr. Oks.......45 Kako so se vragi ženili.........90 Kapctariova hči .................75 Levstikov! zbrani spisi ..........JO 1. sr. Pssml — Odo in elegije — Sonetje — Romance,' balade ia legende' — Tolmač (Levstik} ...H 2. sv. OtrsUo. Igro v psosnetk — Različne poezije — Zsbavljlco ln pntlco — Jesa na Parme — • Ljudski Glss — Kraljedvorskfl -rokopis r— Tolmsfr (Levstik).. .11 trOo Tea .. 1 M 8. sv. SU|ia LerstHca In ajegoro kritiko In pthmOu.............M Ljubljanske slike, -HU« Ustnik, Trgovecv KupfiJiU »trsinlk. U- rsdniL Jesltel doktor. Oootllnl. Car, Klepetulje, NaUkarca, Da- b ovni k. Itd. ...........................Jt Lucifer., roman ................1JI Lov na leno, roman ............ 1.00 Marjetica ........ ....... 3>% Mladi gozdar, brošJ ............ Jš MoJo lirUcnJe ••.••••••••....•. ,f| MaU' Lsrd ...... Miljooar. brez denarja ..........73 Miklova ZaJa .................. Mrtva amsto •••.*.•••••••••••■. .78 Martin Krpnn s Vrba J^ MaU JJodJe. Vsebuje 9. ppvesti ^ Trdo vesano ................JM, Mala' štrijenje ....'•....J........ ,tli Moren JrKaaskl defiek ls Liba- nrink. ......•••••..........Ji S^^liS^Sir^iMlnl ill ** ' (iMIt °*«(aitM#«>«**ftM,*MM «19 Mnlerinn šrti^ ••,,,.«,,,,,,,,«. Jš Mlinarjev Janes ................ JS$ .• • •• tMffM* ............ JI I Ml^t fl^ltM •• o o • o n • o o o o • o • • eSŠ "f » • f ' r Naročilom jf« prOoHH dinar, 6» dki 9 gotovini, Monty 0*d§r oh poitns »nmmkš po 1 ti J c$nia. Či poUjšto gotepimo, § ilmim/š ujl< j pigntt >y N§ nmrotojU Itnjig, kotnih wi t jmdša WSWSt Knjioo pošiljam t poHnlmo profit m AS-uiuBw n Oorttett** 9*m Kako se potuj^ v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potoTgtl v stari kraj", Je potrebno, da Je pouSeu o po tal h lUtlb, ' prtljagi ln ^ruglU stvar^b. V h led aaAe dolgoletne ls* kuSnJe Vam ml za morem o dati najboljša pojasnila 'ln priporočamo, vedno le prvovrstna brzoparntke. Ttidl nedriavljanl zamorejo potovati T stari kraj; toda preskrbeti si morajp dovoljenje . sli pexmlt i« \Va-KhLngti>na, bodisi i» eno leto tU 6 mesecev ln ve morš delati profinjo vstj eo mesec,pred odpotovarjem ln to DftraruoBt v . Wa»tiln«rtou, D. C. ns generalnega Dasel&Ukega strjt, ,. , , . . Glasom Odredbe, ki J« »topila v veljavo SI. ju!lja 192Š se nikomur ved ne pošlje lk*rmlt polti; -topek ga mora Iti iskat vsak prosi leč osebno. bodisi v najbližji naselnltel n-rsd ali'ps ga dobi v. New Torku pred lodpotovanjem,' kakpr kdo v prošnji a«prosi. Kdor potuje ven brea dovoljenj«, potuje nt svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI 3V0JČS IZ STAEEGA KRAJA Od prvega julija je v teljavf no-vs ameriška prišeljenlika - postsva. Glasom -te. postave zamorejo ' ameriški državljani dobiti svoje Ce'ut la nepori^ene'otroke izpod 21; leta ter emertfike državljanke svoje mole a katerimi so bile pred l..junl-jem iyj8. leta porodne, izven kvoit. JugosiovMnitka kvota snafia te vodno «671 prltieljencev letno. Do- polovice te k rets »o .nprsrltfen*. its-rlSI ameriških drfavilanav. molje am&rlSkib državljank, ki to se po 1. junija 1928. leta poroči a ln po. 1 Jede id oziroma žene .ln peporo-Cent otroci -Izpod'2l. teta onih ne> državljanov, Id so bili pottavno pripuWeni r to deželo za stslno bi. vanje tu. ' Vsi tf imajo prednost r kvoti, od - ostalih sorodnikov, ka-' kor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., kt spadajo v kvoto brea vsake prednosti 'v isti.' pa' sa n« sprejema nlkaklb profeoj n rlkanaks vUcje. . . SAKSER STATE BANK 6 • n CtrUan« Mnst } . h &AZM£ POVESTI Of - EOMAHI: 2 lepo vezani kuj igi ........7.00 j Ana K ar eni na (Tolstoji roman Amerifcnt flsma ■^JbsUa .................... JI i Agitator (Kersnik) bral. ...... Jt Andrej Hofec .......••••«....«. JI Arsene Lupin ..................60 beneška %edetovnlka ............ JI i ®«ifraJ*l biser ............m.. JM Bell meeeeen ................... .M Bela noii (Dostojevski) trda vsa. M Bela noti, mnU Jnaak ..4....... JI BftlkMMlM*TBfflkft ^ll^di milil« «89 "oHrmnkt vojska, s slikami .... Ji Bera£ s stapujle pri sv. Boka .... Ji; Boj, roman .................... JB Bawkn vojska ..............■••• JI Bilka (Marija Kmetova) ........JI kmsfc ........ ........ Ji Božični darovi ..................35 Ustja pot am fimm gora ....... JI Bsljn pit an Blsdn ............ JI Boija kasen •••••••••••••«...... JU Boj In snmg^' povest ............ JM Cankar: Bela Krisantenn ...... .75 firešnik Lettard, trd. vez. JO Grešnik Lenard, broS. .70 Cvdke .......................... Jt Clcnntfn tinti ................ JS Cesar Jotef IX. ....•.,...••••••• JI OMttn IknpsJAs ............JM n • a ••••••••••Militi« itt Črni panter, trd. vez........... JS9 broS..............00 T* fssessies^eeeessesee J®® Čebelira ........................ JU Črtica It Uvijenjn na kmetik .... J5 Unbtt. slabi car ln rasno povsod — spisal Milanski .............JI Darovana, sgodovlnska povest .... JI DalMtfMks ni mri ............JI Dekle EHza ..................... .4« Drama v zraku, roman .........41 •••••»•••«••!•••• Drtrn Mi Evriahija............ JI PHflJIfll ••••tottiiinttiiiinii dM Don Ki&ai Is La Manhe........ .41 Uvo sliki —' NJivt, tttnrkn — (Metko) ...................... jM Dsvlen Orieanaka .............. JI l^nktonl bsj «N Dedek Je pravil; Marinka la lkra- ••••••••••••••••esssas • ni 1111 • • • i Jtt rtMJaln ali eerksv t Iilrtirtil Ji Farovika kuharica ............ Jt lrrnn Barsn Ihnk .............. JM VBtnsflkn sgodkn ............••• JI Fra Mavolo .................... Jl| flnlwali (2 svesks) ............Ul kateUsem .■••........ JM Gospodarica ' sveta ............. .41 • Gwtflnev atari Ljubljani...... .M I Grada nnrirn. trda vsa. ••••••••••UM IGrika MjtofoglJa .......f........1JI Gusarji ....................... .75 Hadii Mural (Tolstoj) ......... .M Hektar Jot Mi Hči papeža .............. ..... JI Hiiffci .................... Ji Helana (Isntofs) ........ 4C Hala Briadns (IL sv.) ........ J5 VOOttO ........'.a.k......• JMi MOBmO t*(MHM«IHIIIMI J|'