Katollšk cerkven list. Tečaj \II. V Ljubljani 10. listnpaila IH59. MOLITVE za svetiga Očeta papeža Pif a II. v ljubljanski škofii. Visokočastitljiva ljubljanska škofijska namest-nija; za povedo vaje molitve za Njih svetost papeža Pija IX., pravi: Vsletl todnili vradnih razpisov (19. tnal. travna in 24. rožnika) so oh vojskinili zmešnjavah in ker-vavili hit vali po Laškim to poletje častiti duhovni in svetni ljudje veliko molili k Vsigamogočniiuu, de hi Gospod vojskinili trum avstrijansko orožje blagoslovil, njegove sovražnike pa ponižal. Molili smo. totle uslišani nismo bili, ker ali nismo prav, ne po nauku našiga Božjiga učenika molili, ali pa zavolj svojih grehov nismo bili vredni uslišani hiti. Po mirnim naznanilu iz Vilafranke smo vsled todniga razpisa (24. vel. serp.) do daljne veleve odjenjali od molitve, ki smo jo med kervavo vojsko opravljali. Pred kot smo mislili, je že zop-t čas nastopil, ki nas v novo tako glasno k občinski molitvi kliče. Zdaj pa ne velja toliko našimti preljuhljeiiimu deželskimu Očetu, kolikor naširnu obciiimu duhov-nimu očetu, uašimu svetilna Očetu, vidnimii poglavarju naše sv. Cerkve, rimskimu papežu Piju IX. V svojim ogovoru, 26. kini. t. I. v skrivnim zboru v llimu do zbranih kardinalov, kteri je do vsili katoliških patriarhov, nadškofov in škofov na svetu razposlan, sveti Oče s [nemilim glasaui popisujejo stiske, v kterih se nahajajo Oni in sv. Cerkev. N preužaljeniiii serca m dopovedujejo, de vse Njih svetnim podložnikam v nar obilniši meri skazovane dobrote, vse tolikanj prizanesljivo in ljubeznjivo ravnanje z njimi, vsa za njih časni blagor ob nar hujših časih odkazana oreiovska skerhljivost se Jim je z nar ostudniši iiehvaležnosijo povracevala. namreč: z zasramovanjem sv. apo-sloljskiga stola, naše sv. vere. njenih šeg iti opravil, iu njenih služabnikov, z očitnim uporam zoper svetno vlado .ipostoljskiga stola, z vsakterimi hudobnimi naklepi iu s serditimi napadi zoper njo. »I«- bi jo razdjali. Ker tirja prid naše sv. vere, de papeski Mol svojo po pravici pridobljeno iu s toliko stoletnim posestva iii poterjeno dedino (erbšiuo)v miru vziva. pač ne more drugači bili, kakor de se serca sle-herniga zvestiga katoličana nar siluiši nejevolja zoper lake hudobne peklenske napade polasti. Vender nočemo ognja z nebes klicati čez tako zagrizene sovražnike nase sv. Cerkve, iu našiga sv. Oceia, ker vemo, čiga duha otroci smo. Nočemo vositi, de bi jih pravični Bog v njih zaslepljenj i klical pred svojo strahov;!vno sodbo. 1 molili, priserčno hočemo moliti, de hi spregledali, se poveruili k iieprelomljivi zvestobi. k spošiovanjti, pokoisiui iu hvaležni ljubezni, ki so jo dol/ni sveii Cerkvi in njenimi! vidnimii poglavar u. Prositi, goreče hočemo prositi doma iu v cerkvi Boga vsi-gamogocniga. de bi sovražnike sv. Cerkve ponižal, kersanskiiu kraljem iu poglavarjem mir iu prav« edinost dodelil, uasiga naj viksiga pastirja Pija l\. ohranil. M u srečno dal živeli na zemlji, Ga ne pustil v roke njegovih sovražnikov, Ga ne zapustil brez uslisanja. ki se jc v svojim nar britkejšim terpljenji iu stiskah tako zaupljivo v roke vesoljne previdnosti Božje zrocil, temveč naj bi dodelil, de bi v povelicanje njegove sv. Cerkve častitljivo premagal viharje, ki so Mu jih zbudili njegovi cer-kveuoroparski nasprotniki. Potem takim velevamo: de naj se odsihmal, dokler ue ho kaj d raz i ga odkazauiga, pri vsaki sv. maši. kadar masni odkazki pripuste, privzame ena zmed molitev pro Pa pa vel routra p »* r-secuiores Kcclesiae (iuler oraliones diver-sas); dalje naj s«* v mestnih iu predmestnih farnih cerkvah tega glavniga mesta po vsaki sv. masi z žegnama in lilanijah. po farnih iu družili koralnih cerkvah p.» deželi pa le ob nedeljah in zapovedani!; praznikih pri dopoldanski >u popoldanski Kozji službi moli 5 ocenasev in češenamarij. apo-sioljsk.i vera in naslednja molitev: Molimo za našimi |»a|M»%a Pija. Ohrani ga. Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj »a v \oljo njegovih sovražnikov, leuiuč o/.n >.' milostljivo nanj. kleriga si s\oji cerkvi ua zemlji vidniga poglavarja posla vil. ohrani ga nam po svoji veliki milosti, dodeli mu duha modrosti, sveta in moči, de vso tvojo sveto cerkev po tvoji volji vlada, vse njene ude v edinosti vere in ljubezni ohrani, keršauski cedi, ki mu je zro-čena, z ukam in zgledam koristno služi in z njo večno življenje doseže. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, tvojim sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti ravno tistiga sv. Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. Od kapitelskiga korarskiga zbora v Ljubljani 24. vinotoka 1859. Anton Kos 1. r., veliki namestnik. Odpel Jan je papeža Pij a VMM. iz Hhna. Napoleon I. je bil svoje dni dosegel verhunec svoje sreče, in zdelo se je, de ga mora vse vesti, kar bi se mu zljubilo. V tem stanu tirja od papeža Pija VII., de naj njemu da svojo rimsko deželo in deržavo. Papež, zvest svoji persegi, de hoče dedino sv. Petra braniti, ko bi mu bilo tudi kri preliti, to krivično tirjauje zaverne in odreče. Napoleon na to v papeževo deržavo, od ktere je bilo že več okr-jin odterganih, vojašino zažene, v Rimu samim pa ondotni francoski general Miollis 10. rožnika 1809 razglasi ukaz, de so tudi druge papeške okrajine s francoskim cesarstvam sklenjene. Kanone pokajo in z Angelskiga gradu papeževo bandero vzamejo in nataknejo francoski prapor. Ko papež Pij to zve, podpiše še tisti dan že pripravljeni razpis: Ouum memoranda, po kterim so bili posilniki rimske deržave cerkveno prcklicani ali izobčeni, to je, iz katoliške družbe ali občestva izverženi. Cesar Napoleon ni bil sicer naravnost po imenu imenovan, ampak le kakor pospešnik vsih roparij zapopaden, ki so jih nad sv. rimskim stolam storili. Prihodnjo noč je bil ta razpis ua navadnih očitnih krajih nabit in je Francoze in Rimljane napolnil s stermenjem , de bi djal, oterpnili bodo. Ko so se nekoliko osopli, se niso več opotavljali, dopolniti. kar so že davno žugali in bili sklenili. 4. maliga serpaua poglavar Miollis generala Radet-a pokliče in mu naznani, de je njega odmenil, ta sklep izpeljati, namreč: še enkrat papeža nagovoriti, de naj svoje deržave prepusti, ako pa se brani, ga s kardinalam in deržavnim tajnikam Paka-m (Pacca) pri ti priči vjetničiti in odpeljati. Radet zoper to povelje to in uno ugovarja: de se kaj taciga brez vikših pisanih ukazov in zlasti brez zadostniga vojaštva ne da izpeljati. Miollis inu odgovori, de še tisto noč (4.-5. mal. serp.) bo prišlo vojaštva kralja Murata iz Neapelna v Rim, in res je prišlo tisto noč 800 vojakov v rimsko mesto. Potem takim je Radet naredil osnovo, kako bo dognal sklenjeno nasilstvo, je 5. mal. serpana zvečer vojaške glavarje k sebi poklical ter jim povelja dal. Ob 10 so bile odločene trume na tergu pred cerkevjo 12 ss. aposteljnov in tam blizo postavljene, de bi od ondot proti bližnji kvirinalski dvorani se podale, kjer so sveti Oče stanovali in so vsak dan pričakovali, de jih bodo vjetničili, odkar je bil pre-klicni razpis oklican. — General Radet je dobil od poglavarja Miollis-a, kakor je tirjal, pisano povelje, de naj papeža in kardinala Paka vjetniči in v Florencijo odpelje. F.najsta ura bije; vse je pripravljeno; tudi mostove čez T-bero je dal poglavar z vojašino obstaviti, zveste Prek-tiberince odverniti, de bi ue mogli svetimu Očetu v pomoč priteči. Ob eni čez polnoč, po uri na Kviriualu, je bil od-menjeni trenutek, to grozovitim djanje pričeti ; posebna okolišina pa je izpeljavi pomudo napravila. Zvedil je general, de neki častnik papeževe straže biva v turnu ob velikih vhodnih vratih pri Kvirinalu, tako vsako noč do zora. Čakajo torej, dc na turnu čujoči častnik odstopi, in potem — ob dveh in 35 minutah čez polnoč da Radet znamnje. Zdaj spleza 30 vojakov čez vertni zid pri velikih vratih za pekarijskim zidam, de bi prezali pri izhodih iz tega dvora in pri podzemeljskih hodiših ob oglu kapele; 25 druzih je bilo pri malih vratih, ki so doli v Lavojo deržale. Obrist Siry se je s 50 vojaki splazil skoz okno prazne stanice v sredo poslopja, ki se je s Kvirinalam stikalo, in v kteriin je stanovalo naj veči del služabnikov sv. Očeta. Sam zase pa je bil Radet sklenil, s 40 vojaki od naj bolj zunanjiga konca Datarije (nekiga papeškiga vrada) na turn splezati, in od ondot v stanovanja vdreti; ker so se pa lestve (fojtre) zlomile, je skušal skoz velike dvorne vrata. Ta čas jc bil že obrist Sirv prišel v veliko dvorno dvoriše. Papeževa švaj-carska straža roparje spazi in začne klicati: K orožju! iz-dajavci so tukaj! in vleči za zvonec pri kapeli. Radet, ki je od zunaj vriš zališal, skuša male vrata razbiti, kar pride Sirv in mu sam odznotraj vrata odpre. General zdaj vse trume zediui, kolikor jih je mogel skupaj spraviti, se vstopi pred nje in koraka proti množici ljudi, ki so bili zadej na dvorišu na strani in se je zdelo, de se hočejo ustavljati. Ko je bila ta množica razkropljena, gre Radet v stanovališa in pride v tronsko dvorano. Tukaj najde papeževo švaj-carsko stražo, s stotnikom vred 40 mož, močno oboroženih in v dobrim redu. Reče tem vojakam, de uaj orožje odlože, kar sc je precej zgodilo, ker so že poprej imeli k temu ukaz od sv. Očeta, ako bi se kaj taciga prigodilo. Radet stopi naprej, gleda krog sebe in ob levi na koncu precej tesniga mostovža spazi stanico, kjer je luč gorela in so ljudje stali, in gre tje z nekterimi vojaki. Kaj se je zdaj tamkaj godilo ? Kardinal Paka takole naznanuje : „Ko me je moj strežuik zbudil in mi naznanil, de so Francozi v dvoru, hitro hitro vstanem, grem k oknu in vidim kup oboroženih ljudi s prižganimi baklami v rokah, ki skoz verte lete in vrat išejo, de bi v stanice vriuili---- Okna so s sekirami pobili, so prederli iu tekli k velikim vra-tam de bi precej velikimu številu soldatov v veliki dvor od-perli. Pri ti priči pošljem svojiga stričnika, Janeza Tiberja Paka, de naj gre sv. Očeta zbudit, kakor smo se bili dogovorili, ako bi se po noči kaj posebniga dogodilo, iu kmalo sim tudi jest v nočni suknji k njim tekel. Papež vstane s prav posebno jasnim duham, se obda s svojim oblačilam, z mozeto (neko ob vratno obleko) in pride v dvorauo, kjer je imel navado k zasliševanju sprejemati. Tamkaj smo se zbrali, kardiual Desping, jest, nekteri prelati, ki so v dvoru stanovali, in nekteri koncipienti in vradniki deržavniga tajništva." „Napadniki so ta čas vrata pri stanicah s sekirami prebili in so poslednjič prišli do vrat dvorane, kjer smo bili s svetim Očetam. Rekli smo vrata odpreti, de bi veči nepokoj in zdražbe odvernili. Zdaj se papež vzdigue s svojiga sedeža, se vstopi pred mizo skorej v sred stanice, in midva kardinala ob straneh Njih svetosti, eden ob desnici, eden ob levici; prelati in vradniki pa ob nama. Ko so bile vrata odperte, stopi nar pervi noter general Radet, vodnik vsiga početja; spremljali so ga nekteri oficirji, veči del od žau-darmerije, iu dva ali trije rimski puntarji, ki so vojake pri napadauji dvora vodili iu vladali. Radet se vstopi svetimu Očetu nasproti, drugi pa ob njegovih straneh. Nektere minute je bilo vse tiho; gledali smo se nasproti vsi omotični, nobeden ni besede spregovoril ali se ganil/* „Poslednjič reče Radet ves prepaden v obrazu in z derhtečim glasani besede s trudam pobirajoč,*) de ima neprijetno in mučivno povelje; ker je pa cesarju zvestobo in pokoršino prisegel, de se ne sine dolžnosti odvezovati, dc •) Ko jc bil pozneje general vprašan. lakaj de je bil vpričo papeia tako zbegan, je odgovoril: „Kaj hočete? Po ulicah, po strehah, po stopnicah in pri svajcarski straži je šlo vse dobro; ko sim pa papeža zagledal, se mi je tisti trenutek prikazalo moje pervo Obhajilo." bi tega povelja ne spolnil, in de mora papežu pri ti priči v cesarjevim imenu napovedati, dc naj se časuimu vikšimu gospostvu nad Rimam iu cerkvcno deržavo odpove; ako bi se tega Njih svetost branila, ima povelje, jih k generalu Mi-ollis-u peljati, ki bo povedal kraj, kamor so odmeujeni"— Brez nar manjši zaderge odgovori papež nekako s temi le besedami: „„Ako menite, de morate take cesarjeve povelja spolnovati, ker ste mu zvestobo in pokoršino prisegli, pomislite, kako moramo mi terditi pravice svetiga sedeža, ker smo s tolikimi prisegami nanj navezani. Mi ne moremo odjenjati, ne dati, kar ni naše; ne moremo, ne smemo, nočemo! Svetna višji oblast je Cerkvina, ne naša, mi smo le njen hišnik. Cesar naj nas na kose razterga, tega vender ne bo nikoli od nas dosegel. Po vsim, kar smo zanj storili, nismo pričakovali, dc bo tako z nami delal!"" „Vem," reče general Radct, ,,de se ima cesar Vam za veliko zahvaliti." „„Za več kot Vi veste,"" odgovori papež s prav živim glasam, iu potem nadalje tako le govori: „„In ali moramo sami iti?"" General odgovori: ,,Vaša svetost zamore svojiga ministra, kardinala Paka seboj vzeti." ...lest, ki sim bil vštric papeža, precej vprašam: „„Kaj m? za po veste, sveti Oče? Smem Ii čast imeti, Vas spremljati?*"* ko papež nato odgovori, de, poprosim, de nuj smem v sosednjo sobo iti. Dva žandarska oficirja me spremita. ki sta se vedla, kakor de bi liotla stanovanja ogledati. iu jest sini oblekel svojo kardinalsko obleko z roketaiu (koretljeni) iu inozeto, ker sini menil, de bom Njih svetost v dvor Doria spremil, kjer je general Miollis stanoval. Ta čas ko sini se napravljal, je papež lastnoročno zapisoval svoje ljudi, ki je želel, de bi ga spremljevuli. iu je imel pogovor z gcnerulam Radet-ani. Med drugim so mi pravili, ko je papež v svoji stanici nekaj v red deval, de mu je Radet rekel: „„Naj se ne boje Njih svetost, nobene reči sc ne bo kdo dotaknil,"** na kar mu jc papež odgovoril: „„kdor svoje lastno življenje zaničuje, šc veliko manj cene prilastuje rečem tega sveta."" Kadet bi bil rad vidil, de bi bil papež oblačila oblekel, po kterih bi ga bilo manj poznati. pa ni imel scrčuosti, mu to reči." ..Vernivši se sim vidil, de so ga že bili posilili oditi, in še hišnikaui niso pustili, kaj malo perilu zvezali, de bi se na potu preoblekel. Grem za Njih svetostjo; iu oba, od žandarmov obdana, težavno greva čez podertine razbitiii vrat doli po stopnicah. Sli smo čez veliko dvorišč, v kterim je bila postavljena francoska vojna in Sidri ( policaji). Pri velikih vratih je čakal voz generala Radel-a; zunaj ua tergu je stalo veliko v red ra/.versteuih trum, ki »o pred kratkim bile prišle, in sveti Oče so njim in rimskimii mestu podelili blagoslov. Zdaj reko nar pred papežu v voz, potlej pa meni. Na strani, kjer jc sedel papež, so bili okna zabili. Neki žandarm nato oboje vratica s ključem zaklene; general Radet in neki Cardini iz Toskanc, stružni mojster, se vse-deta ua kučarjevo mesto in ukažefa voziti. Do velikih dvornih vrat so šli za nami uekteri prelati, koucipieuti, vraduiki deržavniga tajništva iu več naših služabnikov, ki so bili od strahu skor zvun sebe. Ni jim bilo pripušeno. nas spremiti. se vozu se ne približati. Namesto pota do dvora Doria so zavili proti „Porta Pia :** prejden tje pridemo, so obernili pri cesti, ki pelje k „Porta Salara." Zunaj tih vrat krenejo krog mcstniga zida do „Porta del popolo,** to jc. narodovih vrat, ktere so bile zaperte, kakor vse druge mestne vrata. Ko smo se ob zidovih tje peljali . miio srečali več konjniskili oddelkov /. golimi sahlami, iu Radet je njih povcljniknin dajal ukaze s takim zmagovitim obrazain, kakor Iti I * i I pridobil veliko zmago." ..Zunaj narodovih vrat so hili poštni konji, in v tem ko so jih v pregali. je papež prav polilev no generalu Radct-u očital laž. ko mu je bil rekel, de ga bodo k generalu Miollis-u peljali, in sc je pritožil čez silo. de mora Rini zapustiti, brez sprcniljavstva, in brez vsiga. Ic s samo obleko, ki jo ima na sebi. General je odgovoril, de jih bo spremljavstvo. kterih imena so njih svetost v dvoru zapisali, kmalo dotcklo in vse potiebno seboj prineslo; in tisti trenutek je zagnal žandarma do generala Miollis-a, ga poprosit, de naj pospeši odhod tega spremijavstva. Potem je meni rekel, de je kaj vesel, ko se je njegova naloga tako mirno zveršila, in ni bil noben človek ranjen. Odgovoril sjm mu: „.,Smo bili mar v terdnjavi, de bi sc bili mogli braniti '"* — .„,Vem, je rekel, de ste. Vaša svitlost. povelje dali. nobeden naj se nikar ne ustavlja.**** „Kmal potem me papež vpraša, če sim kaj denara seboj vzel. Rekel sim mu: ....Vaša svetost so vidili. de sim bil v Vaši stanici prideržan. in mi ni bilo dopušen«. v mojo sobo iti.**" Izlečcva pa svoje denarnice in pri nar hujšim prežaljenji in serčni bolečini, v ktero sva bila zatopljena, bivši Rimu in njegovimi! dohrimu ljudstvu odtcgujcua. se vender nisva mogla smeha zderžati. ko «va našla v papeževi mošnjiei ,.papcto" (karih 20 kr.), v moji pa tri ,.grosi" (kacih 15 kr.» Papež in njegov minister sta tedaj po apostoljsko na pot šla iu po besedah Zvciičarjevili: Nič nikar na pot ne jemajte, ne kruha (nisva ga nič imela), ne dveh suketij (nisva imela druzih oblačil, razun kar >va imela oblečeniga, iu šc te so bile kaj uepripraviie. ... tudi ne ene srajce k preoblečenju nisva imela), tudi ne denara (razun 35 bajokov). Papež je pokazal ..papeto" generalu Radct-u , rekoč: „..Od vsi«ra našiga deržav-ia jc to Ic vse. kar imamo.*"* ( Dalje uasl.) t J hI iz Skatfnr-a d o v. č. O. J o ž c f a S t e v a ti i-a. i z J e z u s o v c d r u z b e v F e I d k i r h u o d u j e g o v i g a h r a t a v. č. II. Kajetana. Prečastitljivi Oce v Kristusu in predragi brat! Naše popotvanje jc bilo prav prav posebno blagoslovljeno od Boga. Ob času. ki je bil nar bolj nasprotiu za popotovanje po suhim in po vodi in v kterim so se nektere barke razsule in velike nadloge zgodile, uam je hval|eui llog dodelil teh malo lepih dni v sušcu za popotvanje. tako de bi bil težko tako srečno, mirno, iu ako hočete tudi veselo popotvanje dosogel v drugim dobrim letnim ča-u. Imeli bi bili odriniti iz Beuedk neko saboto v jutro; misleč pa. »le v saboto noi.en parni'* t:e odhaja proti Albanii. srno tam ostali do torka. I'a ravno prav. v tem ko sni«. mi bili v Bcncd-kali. so hili tri dni viharji na morji, in mi hi bili v nevarnosti. V torek zjutraj smo s hrepenečim sercaiu proti Terstu odjadriii. Vreme se je zlagama popolnama v pokojilo: na tem (I urinim potu nisim nič druziga terpcl ra/un kaj maliga morske bolezni; i/. Teista do Albanije pa meni nič več napadlo. ker imeli smo vedno pokojno morje. Ali kolike nevarnosti smo se bili ognili! Parnik se je po navadi mogel kakih (i ur muditi v kurzolskim zavetiši. kacih (»o milj od llaguzc; dospeli smo tje o poli petih popoldne; obed smo bili odložili, de hi ga ua suhim v večini pokoji v žili. Kar neprevidama vodnik na barki da razglasiti, de naj beiž ko je moč gredo dalje proti llaguzi, ker se zlo boje, de hudo vreme nastaja. Oddamo tedaj iu prejmemo poštne liste, iu precej dalje brodarioio. iu dosežemo zavetiše krog polnoči; pol ure pozneje zdivja strašili vihar, ki je terpcl celih osem dni iu storil dosti nai hujši škode iu veliko bark razsul. .lest pa sini tukaj bival devet dni v nar lepšim pokoji v na-iut sohivališti v llaguzi iu sim pričakoval, de vihar utihne it! kak parnik pride, iz llaguzc sinov poldiugim dnevu siccno prišli v antivaisko pristanišč, pervo mesto v \lhauii. pod-verženo otouiaiiskiiuu cesarstvu. Imeli sne« se en dan iuidiga popolvatija po .-uliini. Prijazno s|lto hjli spreleti od poroc-niškiga oprav nika. v eni uri prev ideni s konji iu vodniki, ki nam jih jc hil pripravil, iu podamo se v /.notranje mesto V ut i v ari. ki ima podobo pušav<«kc gor-k«- va»i in j«- razpo-ležeuo okrog in oh verhu neke pečine. Sli suio k vikšimu -kolu Poten—u. iu tamkej smo prenočili. Mesto ima turške prebivavce ; vikši škof v mestu in po škofii nima nad 3.000 katoličanov. Njegovo poslopje je^ kakor majhna in revna bajta ubožniga duhovna v hribih. Cez tri sto let tamkej ni bilo cerkve; pretečeno leto so jo zidali, vso na stroške nadvojvoda Maksimilijana, potem ko so bili premagani vsi zaderžki od strani turkov, ki so razdraženi nasprotvali. V večer iu noč, ko smo bili pri vikširn škofu, je bilo prav hudo vreme, siln veter, gerinenje, šumenje vode; tako tudi zjutraj ko sim maševal. ko po sv. maši konji iu vodniki pridejo za popotvanje v Skadar, se neutegama svedri, iu tako smo v ne več kot lo urah z Autivara jahaje dospeli v Skadar. Gorje nam, ako bi bili ua takim potu imeli gerdo vreme! Ne more se drugači popotvati kot jezde; poti se ne poznajo, vedno se mora prestopati čez potoke, puste kraje, gori in doli itd.; sreča, de vajeni konji so dobro vedili stopine vmerjati in se nikoli ni kteri spotaknil. Ne more si človek misliti, kako grozuo je tako popotvanje, razun kteri skusi. Poslednjič pridemo v Skadar. Mesto iuia kacih 36.000 stanovnikov, in neki 12.000 je katoličanov, drugi turki, razun kakih 2 tavžent ločenih grekov. I.e 2, 3 leta je, kar siuejo katoličani prosto svoje verske opravila zverševati; poprej so bili polčetert stoletij, to je, od prihrumenja turkov, kakor v divji sužnosti. S pomočjo poročnikov 4 velikih vlad ev-ropejskih so pretečeno leto dosegli pravico, praznike praznovati iu posvečevati kakor po katoliških deželah; torej je sultan zapovedal, de se je ua sredo prestavil veliki terg tega mesta, ki so ga imeli sicer ob nedeljah. Verh tega je dovolil z vikšim ukazani, de zaiuorcjo imeti očitno cerkev, kar je bilo poprej ojstro prepovedano, in seje mogla Božja služba opravljali skrivaj v osebnih hišah. Lansko leto so pričeli zidati veliko cerkev, iu so napravili veliko slovesnost z i dan. ko seje postavil vkladni kamen; bila jc pričujoča sim velika množica ljudstva, paša sam je bil prišel z vsim svojim blišem, iu on sam — povabljen od v. č. škofa — je postavil pervi kamen; za njim pa čveteri poročniki velikih vlad. Zdaj imamo mi katoličanje tukaj veliko prostost, smemo hodili svesto iu varno med turki, oblečeni kakor nas je volja — brez strahu; le 2 leti nazaj pa — gorje mu, kdor bi bil imel duhovsko znamnje, ali de bi bil spoznali za kiisijaua! Ni ga bilo dneva, de bi ne bilo poboja iu izdajstva. Naše seincniše je preskeibljevano od propagande v Rimu iu od avsirijau-skiga cesarja. Cesar je dal že S tavžent gold. za zidanje, iu še nadalje od Njega upajo, iu nadalje je blagovolil besedo dati za 3200 gold. na leto. Nuiueu semeuiša je, dobriga iu obiluiga duhovstva za sedmere škofije v Albanii izrejati. ker so naj silniši potrebne evaugeljskih delavcov. Zidanje še ni dokončano; O. Neri se je podal na Laško, de bi dobil detiara ter zamogcl bolj hitro dozidati, iu de bi sc plačalo čez .'>0 tavžent frankov napravljenih dolgov. Za ta čas prebivamo po ptujih hišah. Jez sim pri gosp. Ilac-•|uard-u, francoskim poročniku, i u učim eniga njegovih vnukov . ki gaje poklical iz sobivališa Ludovika velikiga iz Pariza, de bi ga izročil našiiuu vodstvu kakor rejenca v so-bivališu, nar pred ko se bomo mogli vauj vseliti. V hiši, ki je »osednja z uuo gospoda poročnika živim v 2 slanicah ves ljubi dau z mladenčeiii, ki se uci za tretjo latinsko šolo...; verh tega hodim učit tudi lo albanskih klerikov ali pripravljancov za duhovski stan. Zastran hrane hodim po dvakrat ua dau z mladenčem k mizi gospoda poročnika, kjer prav olikano, spoštljivo in ljubeznjivo z menoj delajo. Govori se le francosko, živi in dela sc lepo francoski šegi, tako de sc mi zdi biti bolj na Francoskim kot ua Albanskim. V svoji slanici sini si napravil lepo kapelo s pregradami, in tamkaj berem sv. mašo. Tukaj po\sod masiijejo po osebnih hišah; oh nedeljah in praznikih pa ua polji, naj si bo lepo ali gerdo vreme, je tamkej >v. masa iu pridiga za vse l|lldstv O. Mesto jc ob iztoku Bojane i/, jezera, ki na severnim zahodu loei Cein>goio od Albanije; prav na blizo okoli je vsa s hribi opasano, dva hriba celo iz mesta kupita, na enim zmed nji je grad, ki paša v njem atanuje. Vse hiše imajo eno samo gornje stropje in so slabe, vsaka z vertam je od zidu obdana; pota so kakor posušeni potoki; de bi sc človek ne oblatil ali de bi se ognil vode, ki so je polne pota ob deževnim času, je ob strani zvišana steza iz veli-cih kamnov, pogosto slabo vloženih. Polja na okrog niso obdelane; sem ter tje se vidijo granati, oljke, pomoranče, lorberi iu dišeče zeli. Ako bi ljudstvo ne bilo leno, bi lahko dobivalo lastno bogastvo v lastni zemlji... V listopadu je zmiraj deževalo, od grudna do zdaj imamo prav prav lepo vreme. Tukaj to leto še nismo vidili snega; nar veči mraz je dosegel 6. stopnjo pod ničlo. Zdaj se začenja obuebje topliti in znati je, de se bližamo spomladi. Pod oknam moje stanice je pomoranča na prostim v zemljo vsajena, visoka do hišne strehe, iu se je brez vse skerbi pretečeno zimo dobro ohranila. — Tukaj je veliko Lahov, velik del begunov; povsod govore ali saj umejo laško. Verh posebejnih laških šol so tudi 3 očitne, ki jih ohrani avstrijanski cesar z 2.200 gold. na leto in imajo 3 svetne učeuike. Mesto je dolgočasno, ne vidi se solnčna, ne kaka očitna ura. Ni ga zvona, hiše so vse raztresene iu ločene med seboj, z zidovi obdane, povsod je tiliota, ktero le sam hodža, turški duhoven, moti; ki zjutraj, zvečer, opoldne in sredi-popoldne — štirikrat na dau stopi na visok pil mošeje (Jurske molivnice) in z velikim glasam poje iu vabi turke k molitvi; tako delajo vsi hodži vsake mošeje, kterih se šteje nad trideset. Vso dolgost ob cestah v voglih sem ter tje in pri mošejah so turške pokopališa s kamni na grobih, okinčauih pogosto s turbani (turškimi glavnimi pokrivali), ako je bil rajnki v Meki svoje žive dni. Jez še bolj kot druge čase za Vas molim in mašujeni. — v saboto vselej; molite tudi Vi zame. Nektere iskrice. zapisal J. B. kakor starši, tako radi otroci. Nekiga dne so stari raki zbor imeli v katerim se po-svetvajo, kako svoje mlade preučiti, de bi prav hodili, za glavo naprej, ue pa nazaj, kakor nobeden, razun njih iu njih starih od nekdaj. Sklenejo v tem zboru stari raki. kar bode de bode. — mladiči se morajo v hoji in v plavanji preučiti, če še toliko truda stane. Zdaj tedaj ua delo! Stari rak vzame svojiga mladiča in ga pelje počasi po jezeru, mu noge prestavlja iu ga vadi z glavo naprej plavati. Po dolgi vaji misli rak starec, de je njegov mladič preučen iu boža glavo naprej plaval, kajti že do srede jezera sta jo pri-bredla. Tedaj mladiča sainiga pustivši, smukne starec po stari šegi ritinsko nazaj, mladic pa — ravno tako za njim! Kristjanski starši, ako bote vi v kcršanskini življenji kot raki napčno, ritinsko hodili, vedno naiikam svete vere nasproti prevzetni, ošabni, togotni, opravljivi, krivični, la-komiii nečisti, požrešni, preklinovavski: bote težko svoje otroke bolje zredili, nar raji se bodo vaše stare šege deržali. Majhna iskrica napravi velik ogenj. Dva pastirja na planini zvečer svojo živino v ograjo sožeueta in se zraven nje pod jasnim uebaiu na tla vležeta ter lepo nebo iu brezštevilno množico zvezd ogledujeta. Na to pravi A : llotel bi imeti tako velik travnik kakor je to nebo nad nama; B pa pravi: Jest bi pa hotel toliko ovcc imeti, kar je zvezd na nebu. A: ga zaveruc: Butec, kam bi jih pa gnal? B: V tvoj travnik. A: Jest bi pa tebi drugo pokazal! B: Je! koga bi mi mogel neki ti narediti. A: Bi že \idil. II: No le poskusi! Na 'o sc začneta kavsati, praskati in tako hudo tergati. de sta bila vsa kervava! koliko krat pride iz majhne norčije prepir, velik kreg, pretep iu celo poboji, ker edeu diugimu noče prijeujati. Beži od prepiravcov in besedovavcov berž v začetku, de je ne boš skupil in kervavih tepk zdravnikain skazoval. Kako mir ohraniti. Dva pušavuika živita dvajset let v eni celici skup, in tudi le eu sani krat se nista kaj sporckla ali zbescdo-vala. Po tein vender A pravi: Dvajset let že skup živiva brez vsiga krogli, dajva se enkrat skregati, kakor se drugi ljudje radi kregajo. B: Kako bi se moglo to med nama zgoditi. A: Poskusiva, morebiti bole šlo. Glej. jest bom tole desko na sredo celice med naji na tla pofožil ter porcčeui: To desko mi ti pri miru pusti, je moja, ti pa reci: zakaj? sej je moja; jez pa porečem: moja je, ne tvoja, in tako sc bova žc skregala. B: Xo le naredi tako. A prinese desko ali dilico, jo položi na sredo celice ua tla ter pravi: Pusti mi le pri miru to le desko, je moja! 11 pa pravi: Ce je tvoja, jo pa le vzemi! Tako jc bilo vsiga konec, nista se mogla ne zbesedvati in nič ne skregati, ker je 11 prcc prijenjal. O ko bi ljudje hotli eden drugimu berž prijeujati iu prizanesli, koliko bi bilo manj krcgti, jeze. sovraštva, tožba in pravd. tiden druziga butaro nosimo . de bomo zapoved kristjanske ljubezni do bližnjiga spolnili, in kot otroci cniga Očeta v nebesih v miru na zemlji živeli. Kaj pa to pomeni? Ko je ti. dan velciga travna letaš v vasi Z ... gorelo, sc Mik hleva, komaj seženj preč stoječe leseno, z oljnatimi barvami prevlečeno znamenje križaniga Jezusa ni vnelo, desiravuo ga nihče ui branil, ker je bil tisti hlev berž od začetka ves na enkrat v oguji iu so komaj živino izgnali. Tudi drevje okoli zuauinja je bilo zlo osinojeno. Ali se to kaj spolnuje? Pred dvema ali tremi leti, nc vem prav dobro, gre neki Krajncc ua Koroško in tam gori naleti na potu stariga moža. kateri mu žalostno zdihovaje tako-le prerokuje: še dve leli bo dobro, potem pa ue bomo več včakali dobriga. »Strela bo napravila veliko pogoriš, iu sicer bo ogenj veliko požarov napravljal. Vojska se bo vnela, in vojake bojo od vasi do vasi presclovali. Vojska bo pa štirdeset let terpcla. Ce bo tako, že ne bomo mogli pozabiti, de jc zciulja dolina solz, bo le treba z vso silo za boljši stauovauje si skerbeti; todc ue ua zemlji, marveč v nebesih. l}yieii iu se je vseskozi ohranil do dauašnjiga dne, akoravno je bila njegova podoba drugačna v starih in kersanskih časih, drugačna spet v Iti. iu lil. stoletji. Njegova različnost se jc kazala nekoliko v razni spreiiieuvi humaiiijc, nekoliko pa v razni metodi njegoviga pospeševanja; — pri enačili pripomočkih sta sc raba iu namen vedno .spreminjala. Pri Ger-kih je bilo v učenje klasičnih pisateljev . zlasti pesnikov, zdruzeuo s slovniškiin iu govorskim urjenjem, vse intelektualno, moralno in versko olikovanje stavljeno, zakaj njih pesmi niso bile samo i z ver.slu i izdelki peMiistva. ampak ludi poglavitni viri za narodno verstvo in tiravstvo. Ce so toraj Bimljatii gerške pisatelje rabili poducevaje svojo mladost, iu so kasneje tudi domače privzemali. je morde narodnost o teui terpela, huiiianija pa gotovo pridobila. Ce pa ker-sanske ljudstva ravno tako delajo, se to le v škodo liste humanije ulegne zgodili, ki jo hoče ker>aiisivo. iu ie tistim všeč bili, klcriiu človeška od keršanske vere postavljena namemba ni ne nar vekši, ue prava; ki v starinskim pagaustvu prikazni zgolj človečnosti občudujejo iu ajdovske klasike ko ncprescgljive učenike vsiga resiiieniga. dobriga iu lepiga povzdigujejo; ni pa treba opominjati, de tak humanizem keršanstvu narav nost nasprotuje (of. Ueizer). Latinski in gerški klasiki v keršauski dobi veljajo le ko do-veršeni pisatclski zgledi, so tako rekoč vlili kalupi človekove formalne izobrazve. in le v tem oziru je cerkev njih učenje priporočev ala. ter jih rabila ko podlago visi moralne iu intelektualne omike; oh inakim ravnanji pa se vnanja olika na višave vzdiguje. in duševno življenje globoko za-pada. Velikanska zauikavna krivovera v li». stoletji, ki jc vso pozitivnost iu višji veljavnost spodneda iu je omahljivi človeški um nad cerkveno od »v. Duha razsvetljevano ucc-ništvo povzdignila, je ludi v tej zadevi veliko škodovala, kakor je rekel Krazem Rotcrodam>ki: | bicum«|ue regnat lu- •J Slovenskih i»«n noc.m kovali, ker jih je f .i.»v* >kv*r na iiAIo d j al, ki,£a pa nimam. P'-- therismus, ibi litterurum est interitus. Klasične po natori pripomožne vede so bile na tron postavljene, in zatoraj so pravo stezo zgrešile. Dandanašnji humanizem, urezan po krivoverskim duhu, je po teoretični in praktičui plati čista podoba modroslovskiga veka in umarsko-zanikavniga zračja, v kterim ne je porodil. In kakor tudi so različue njegove prikazni v znanji in djanji pri posameznih njegovih vernikih, se utegne vender sploh reči, de je njegova razmera proti keršanstvu drugačna, kakor v pretečeuih dobah. Akoravno ne zmiraj in povsod sovražno uasprotvanje, je vender večidel /.nimamo vštrieovanje, in humanisti se nikakor ne anajo. humanijo za kaj keršanskimu duhu inakoversttiiga in nadvišeniga razglašati in ji za izobraženiga človeka tako imcnituost prisvojevati, kakor jo ima keršanski nauk za prostaka. V taki obliki humanizem po šolah gospoduje. Jlezikoslovstvo se samo zase verši, iu si je. kakor Nemec pravi, Selbstzuek; klasikov zastarane idee se ne ob-ravuujejo objektivno , ampak se v subjektivnost predelujejo, zlasti verske in modroslovske. Ali dokler se bo nad lepo obliko klasikov, zlasti sibdobnih. prezirala zmota in strup, iu se bo u čenčam uua hvalisala, ta ne popravljala, sc bomo tudi primernih nasledkov zastonj ogibali. Zatoraj se ni čuditi . ako pri sedanji slovesnosti marsikake berce iz časnikov v kat. cerkev in v pozitivno keršanstvo lete. akoravno nobeden teh dveh burovitim aranžirjem napotja ne dela. Kdor toraj ni zgrešil pomenljiviga molčanja katoličanov in njih na i duma zdihovanja. ker bi zastonj z očitnimi ugovori hudourniku nasproti veslali, kdor verh tega pomisli zoper-vanje krivoverskih celo pridigarjev semtcrtje po Nemškim, kdor je naposled bral od vladnih prepoved, zlasti olficiclno oviranje teh slovesnost v iiitelligeulnim llerolinu, in kdor še maisikaj na telit« dene. bo sam od sebe spoznal, de jc to čezmerno poveličevanje lepoznanskiga pisatelja žalostno znamnje nevarne bolehavosti človeškiga duha, ki se kerče-vito po prijemlje zapeljivih pozemeljskih veš, ker je varno pot večnih resnic in svojo edino pravo namernim zgrešil. Nas svet si kaj dopada v enakih poslih, iu se premetava od eniga „pa rt u r i u u lM v druziga. Sedanja slovesnost je debela pouova nedavno glasovitiga jezikoslovskiga zbora na Dunaji. kamor so vrele glave iz vsih krajev sveta, in kaj so sklenili? Popravili so za povračilo obilnih potroškov en stavek v Taciiu in nekdo je velevavno svetoval, de se nek Platonov spis študiozam nc tradira zavoljo prevelikih keršanskih enakost. Ali pustimo to, de nas kdo med tmincc ne požene. Se po druzih straneh to slovesnost ogledovati ni varno v tolikanj zavretih sedanjih časih. Iz Maribora 1. listopada. V praznik vsin Svetnikov se je začela dopoldanska slovenska služba Božja v se-Meniški cerkvi s\. Alojzija, in hvala Bogu! precej pervo-krat se je obilno ljudstva sošlo. Popoldanska slovenska služba Božja pa se bo začela prihodnjo nedeljo, in zopet bodo nas n« utrudljiv i milostljivi knez in škof naši cerkvi čast in vernimii ljudstvu veselje skazali, ker so sklenili, sami skoz nekaj časa slu venske keršanske nauke imeti. Bed du/.be llo/.je bo ua-l«'diiji: D poli šestih po zimi iu ob petih zjutraj po leti bo sv. maša. pred ktero bo eden bogo-sloveov cetcrtiga razreda z vernim ljudstva m s prižuice interno molitev, in med sr. mašo sv. roženkraue molil; pri vsakim poglavitiiišim delu sv. maše ho kratke molitve, in po \ -aki skrivnosti kratko premišljevanje vverstoval. K koncu sv. mase bodo hogo«lo\ci /. Ijudstvam vred lepo pesno pied pridigo „sveti Oce na>" peli. in potem bo kratka ptidiga. ktero bodo v peivi polovici šolskiga leta bogoslovci ceifit.ga. ii: v ilie^i pol.,vri tietjiga razreda navaduo opravljali. Ilavno taKo bodo popoldan ob štirih pred iu po ker-saiiskim nauku bogoslovci /. liudsivaiii navadne pe-mi peli in potem bodo liianijc - >v. zegnam. Namesto kersaiiskiga nauka lunin ml ea-a do ea-a posebne poduecvaiija /.a razne staiio\ »• i >I;iim!» »ni.tn \v ei-ungeii |. Kei san-ke nauke bodo opravljali v pervi polovici šolskiga lc'.a semeni-ni višji, v drugi polovici pa bogoslovci četertiga razreda. — Mično in spodbudljivo bo za verno ljudstvo, vedno druge mlade gospode na prižnici viditi, bogoslovci pa bodo imeli pri tej priliki naj lepši djanske vaje v cerkvenim govorništvu, v opravljanji občnih molitev in v vodstvu splošniga petja. De se pa mladi gospodje za vse to zadosti zgodaj pripravijo, začnejo permerne govorniške vaje že v pervim bogoslovnim razredu, ktere se potem vse štiri leta nadaljujejo in vedno bolj doveršujejo. Ne moremo pri tej priliki tudi zamolčati velikiga veselja, kteriga vsi duhovni tukaj v Mariboru imamo, in ga bodo gotovo ravno tako vsi duhovni cele naše in tudi se-kovske škofije imeli, ko bodo zvcdili. de so presvitii cesar po želji našiga milostIjiviga kneza in škofa, prečastitiga gospoda Marka Glazer-ja, sekovskiga duhov niga sve-tovavca konzistorialniga iu pri zakonski soduii, fajmeštra pri sv. Petru poleg Maribora, čast niga korarja naše stolne cerkve izvolili. So namreč ta gospod izurjeni iu skušeni v vsih verstah dušniga pastirstva; bili so perve leta svojiga duhovstva duhovni voditelj in spovednik v veliki jetuišnici v Gradcu, potlej dvorski kaplan iu konzist. tajnik pri rajnim knezu in škofu Komanu Sebastijauu Zaen-gerle-tu, potem zavolj bolezni tc službe oprosteni, spovednik v kloštru bosih karmelitaric v Gradcu, in zdaj žc okoli 18 let fajmešter pri imenitni fari sv. Petra poleg Maribora. Bili so od nekdaj naše škofije posebin prijatel, od tistiga časa pa. ko se je jelo prestavljenjc školijstva iz Koroškiga v novo snovati, njen posebni in preveliki dobrotnik. iu smem reči, eden nar pervih iu močnejših stebrov srečne ispeljave tega težkiga dela. Vsa priprava za to preselitev, bodi siv stoljui cerkvi v škofjitn dvoru, ali v scincuišu. je že čez tri leta tako rekoč edino na njihovih ramah slonel a. Pri vsi svoji bolehnosti iu veliki telesni slabosti so ves ta čas skoraj dan za dncvain v mesto hodili, od jutra do večera iz hiše v hišo tekali vredvat delo in trumo delavcov. In kjer sc je drugimu človeku skoraj omotica delala, če je gledal gibanje delavcov, kakor mrav-liše veliko, in dela neizrekljivo razvleko, je ostalo njihovo serce vedno veselo, in pogumno so prezirali bolehnost, ktera jih jc gostokrat v posteljo posilila; celo njihovo življenje je bilo prišlo v nevarnost. V nočeh brez spanja je snula njih bistroumna glava tisto prezale osnove, kterih izpeljavi zlasti v stoljui cerkvi se čuditi ne jenja. kdor koli je popiej poznal to zapušeno in začernelo cerkev. Ako sc še zraven pomisli, de so vse tc dela mogli doveršiti s silno pičlimi pomočki, in de so verh tega še marsikaj britkost prestali in grenkih besed preslišali in vender pri vsem tem jim serce ni upadlo. — delali so namreč edino za Boga iu sv. cerkev- — moramo reči, de dokler bo stala lavantinska škofija, se bo tudi ime tega moža po volji Božji z zlatimi čerkami zapisano bralo v bukvah njene zgodovine. Tudi Slovenci vsih krajev se bodo nad to novico ra-dovali. Ktera pobožna duša na Slovenskim namreč nc pozna imena: Marka Glazcr. kteriga je tolikokrat v rzlatih bukvicah od Jezusovima in Mari i ni ga serca" brala? Izšolali so se sicer ta gospod še v tistih za sloven-šino težavnih časih. ko je mladeneč vse šole do bogoslovskih prehodil, de v učilnici slovenske besede ni nc slišal ne pisal, ne bral. v tistih časih, ko je bilo moža, ki bi bil znal čisto slovensko pisati, skoraj tezej najti, kakor na njivi deteljico s štirimi peresci. Pa jim vender pri vsili teh jezikoslovnih zaderžkih plaiiieneča ljubezin do presvetih sere Jezusa in Marije tako dolgo ni miru in počitka dala, dokler niso u ni h dvojih bukvic poslovenili, de bi tudi serca vernih Slovencov vneli za presladko ljubezen do teh presvetih iu preblazenih sere. Dolge leta so bile te dvoje bukv ice edine voditeljici bratov in sester teh dveh bratovšin na Slovenskim, in njima gre hvala, de ste sc ti bratovšini razširjale iu lepo razevciale skoraj brez vse druge podpore. Zato bla-gimu gospodu vsi srečo vošimo. in šc dolge leta, iu se zahvalimo svitlimu cesarju in našimu milostljivimu knezu za podeljenje te visoke časti. s ktero ho nas gotovo veliko bolj razveselili, kakor serce tega moža, ktero je že preobilno temu svetu odmerlo, kakor de bi ga še čast iu hvala tega sveta razveseliti zamogla. Z ravno tolikim veseljem smo pozdravili duhovni in z nami vsi prebivavci mesta drugo veselo novico, de so presvetli cesar po želji našiga mil. kneza iu škofa izvolili v korarja s t o I j n c cerkve prečast. g. Jožefa Kostanjevica, djanskiga svetovavca konzistorialuiga in pri zakonski soduii, dekanjiskiga namestnika in fajmeštra v predmestni slovenski fari v Mariboru; moža, vsiga gorečiga za čast Božjo in duš zveličanje, čez vse gostoljubniga in v vsih rečeh postrežniga. Ker je z njihovim korarstvam tudi služba fajmeštra pri stoljui cerkvi sklenjena, sc jih mestjaui toliko bolj veselijo, ker so pred letam 1S48 do 14 let žc za du-hovniga pomočnika in vikarja pri tej cerkvi služili, in si zasluženo ljubczin ter spoštovanje celiga mesta žc takrat pridobili. Prečast. g. Marka Glazer bodo 6., — preč. gosp. Jožef K ost a nje v ic pa 13. tega mesca od Njih milosti vmesteni. Veselilo bo tudi lavautinskc duhovne zvediti, de se bukve Proprium missarum et officioruui, po novih razmerah škofije naše predelane in pomnožene, žc v natisu znajdejo v tiskaruici An L Kienreich-a v Gradcu. Iz Celovca. Tudi kerški knez in škof v. č. gosp. Valentin v pastirskim listu svoje ovčice opominjajo k molitvi za papeža iu pravijo: „Zopet dihtijo, kakor pred cuajst leti, po posestvu sv. uicsta, zopet se jim hoče skušati, desiravno jim je takrat spodletelo, sv. Očeta ali svojiga jetnika storiti, ali pa slepiga spoinovavca njih preklicanih namenov. V svoji stiski sv. Oče nič druziga ne prosijo razun naše molitve, ker sosisvesti, de roka Vsigainogočuiga ni prikrajšaua itd." V Celovcu so bile 21. u. in. štiri zainurke keršcnc. ktere so ondotue gospe Cršulinarice pred nekaj časam od v. č. g. Nikol. Olivieri-a v odrejo usmiljeno sprejele. Kerstili in potem med sv. mašo obhajali so jih mil. škof dr. Valentin Vieri. Hazgieti po šceršanshim »vehi. Katoliški družbi, severinska na Dunaj i in s r e d i š n i odbor v L i n c u ste poslali sv. Očetu milovav-ni pismi. Severinska družba pravi med drugim: „Xagovor sv. Očeta razkazuje djanja, kterih nobeno katoliško serce ne more brez globoke žalosti in nejevolje slišati. — Ne-hvaležnost in nesramno izdajstvo, nar zaničljivši časti-lakouiuost in dežel gladovna pohlepnost s hinavsko dvoje-zičnostjo in očitnim sovraštvam zoper Cerkev ob euiiii so se prederznile posvečene pravice apostoljsiga stola božje-ropno zagrabiti, pravice, v kterih katoličanje vsih dežel spoštujejo hrambo za prostost in nenatveznost ali samosvoj-nost cerkvene vladne oblasti. Rim je govoril. Otroci so slišali Očetov glas. Na to klicanje iu opominjanje verni vsih krajev po sodbi svojih prečastitih vikših pastirjev naj go-rečniši k Bogu molijo za brambo zoper cerkvene sovražnike" itd. Njih ljubezen pa de jih tudi žene, te čutila očitno razodeti. Tudi društvo sv. Severina iz glavniga mesta velikiga deržavstva, čigar apostoljski cesar sklep konkordata kakor svitel žlahtin kamen v svoji kroni nosi, naj se sme približati k papeževimu tronu, in Njih svetosti svoje mile občutke darovati. Na dve nepremakljivi zvezdi kakor močno tolažilo ta družba oko sv. Očeta obrača, namreč na besede: „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in p ek i ens k e vra ta j e u c b od o zmagale", in na „nepretresljivo stanovitnost, s ktero se Njih svetost naklepam hudobneže v zoperstavijo". — Linški odborniki govore zaupljivo kakor otroci k očetu in pravijo med drugim : Kdo ne razume, kdo je tako beriav in bi ne vedil, de se dediua sv. Petra ne da raztergati ,~de bi se nešita obleka sv. matere kato- liške Cerkve z njo ne stergala? ... Terdno so prepričani z gotovostjo sv. vere, de peklenske vrata ne bodo nič premogle, — de Bog une preklicane, zanikarne možiceljiie zasmehuje, — de naš Odrešenik živi in Jih bo rešil. — de premogočna Marija Devica, ktere lepotam so z razglašenjeiu resnice od neomadežaniga spočetja presvitlo krono postavili. Jih bo kakor svojiga preljubima sina na zemlji s svojim plaj-šem ogernila, varovala in Jim zmago dodelila; nar stanovi t niš i upajo, de bo sv. Peter svojo posest in Njih s sv. Mi-helam vred premočno branil; vse to dobro vedo družuiki. ljubezen pa jih žene, ravno to tudi sv. Očetu, če tudi le s slabim — otročjim glasam razodeti itd. V velikim zboru se ve r i u s k i ga društva 10. viuot. na Dunaj i je dvorni svetnik Bus svetoval, de naj severinska družba odpravi pismo do središa nemških katoliških družb v Freiburg, v kterim naj razglasi slovesi n upor a vstrijanski h i u nemških družb zoper dotikanje rimske deržave. Pravi o ti priliki: stanovitno upamo, de katoliške vlade bodo verh tiarodopravne dolžnosti, po kterih je papeška deržava zagotovljena, to dolžnost tudi zato spoštovale, ker jih zapovedi sv. vere vežejo.— ..Kath. BI." k temu pristavijo: „Xaj velikatisk. splošin upor katoliške Evrope nasilnike sv. stola pripravi k spoznanju, de jc vender za nje nevarno, dalje iti po poti, ki so jo nastopili, in dve sto milijonov katoličanov terdni volji in prepričanju tako-rekoč v obličje biti. Vsako hudodelstvo prej ali slej svojiga maševavca najde, Božja hramba pa. ki žc veliko sto let bdi nad svetnim posestvam rimske cerkve, se ji tudi zdaj nc bo pogrešala, iu njeni protivuiki bodo osramoteui. Ogerski kardinal pervo s t olj ni k v tvojim razpisu do duhovstva zastran britkost sv. Očeta pravijo med drugim od gerdih puntarjev, ki Laham svobodo obetajo: ,,Kdo bo svobodo ali prostost od tistih pričakoval, ki so hlapci pregrehe? Cezobilno kaže zgodovina, de taki laž-njivi bojevavci za prostost, berž ko moč v svoje roke dobe, vso oblast nase potegnejo, iu goljufaiiim Ijudstvam nič druziga ne puste kakor grenko nasilstvo, slepo pokornim biti, molčati in zdihovati. Kdo je še kdej skusil, de bi bila njegova pravica in njegovo premoženje pod gospodovavstvam tacih zapeljivcov varno in zagotovljeno? ... Lahko je pre-viditi, koliko razdjanje zamorejo ljudje napraviti, ki od sv. vere posvečene veličanstva sramotijo s tolikimi stoletji posvečeno dedšiito napadajo, s slovesnimi zavezami spoznane in zagotovljene pravice z nogami taptajo". Torej svitli kardinal p r e k I i č e j o i u z a v e r ž e j o v svojim i u svojih vernih i me ti u v obličji Jezusa Kristusa in njegove sv. Cerkve, še tudi pred vsim s ve t a m. to brezbožno p o č e n j a n j e s p o s v e č e n o g I a v o s v. C e r-k v e i u z u e d i n o sv. Petra. — V budejo viški škofii je v naj vikši veselje vernih na pravljena bratovšina za vedno češeuje presv. R e š-njiga Telesa. Budejo viški škof v pastirskim listu zastran rimskih zadev in sv. Očeta na to opomnijo, de niso kaki ne-verski vladarji stariga Rima, ki toliko nesrečo sujejo ua lepe italijanske okrajiue, ki viduiga poglavarja keršaustva stiskajo! Kristjanje so, in med njimi otroci ravno tiste cerkve, ki so se sperli zoper svojiga očeta, in ga hočejo celo njegovih pravic, njegoviga pravičniga posestva, dedoviue sv. Petra obropati. — Tudi stari senjski škof Kmerik baron Ožegovič 40 za sv. Očeta v pastirskim listu svoj glas povzdignili. K „8 c h i 11 e r"-jevi slovesnosti opomnijo med drugim „Kath. BI.", de je protestanški pastor v CIiii-u to slovesnost napadel, in pravijo, dc se tcinu ni čudili, ako pro-testaušk pastor ugovarja zoper ..Schillcrfeicr, ki se čiste in popolnama češenju svetnikov v katoliškim pomenu ze-načeva (ahnelt). Sej dc pri takim velikanskim šilerjevim obhajanji se vidi v milovavni zadergi: ali „Sc h i 11 er f e i e r" dopustiti, poteui takim pa tudi ,.lleiligenfeier" sploh dopu- pati; ali pa češenje svetnikov (kakor ga res protestanška cerkev prepoveduje) in ob enim tudi češenje Šilerjevo prepovedati Zakaj, kakor ..Allgemeinerica" program od Sc bi Mer s Festfeier daje. je lahko med obema praznovanjema enak primer napraviti. l»odobe se namreč pripravljajo; neka buk-varniea prigotovlja razstavo in pobira spominske reči, Si-lerja zadevajoče: vidiš jo razstavo spominskih ostankov, relikvij ? — V večer poprej in tisto jutro naj bo v Thiiriiigen-u slovesno zvone nje to praznovanje oznanovalo: ali ni to enako predpraznovanju. vigilii ? — Ne bo se manjkalo ugovorov, sermonov: ali niso to hvalnice? — Zdaj še to, de bi se praznovanje v cerkvah obhajalo: tudi to sc bo neki sem ter tje zverševalo. — Tudi se s\etvajo obsežek pri ser-mon-ii o ti priliki: ..l)ie beiden llichtungeu seines Genius ketonen und hcrvorhcbcii: die Begeisterung .ur das Ideale und die Verehrung der Frau" ( Taram - balla-sekira !!) — K temu pa tudi ..Volksfrd." Nr. 219 citira, kako neolikano je Schiller sv. Ilernarda gcrdil. tle si ne upamo tukaj njegovih besed ponavljati: in še drugo mesto, kjer ta protestant vso objektivno podlago keršatiMva očitno taji. iu potem takim ni kaj svetniku podoben, ko bi tudi ohhajavci tlo svetnikov veti češenje imeli, kakor ga je imel on sam tlo sv. Bernarda, te velike luči sv. katoliške Cerkve. V list u 2 j.i pa pise ..V o I k s fr e u n ti", kako tle je Schiller »katoliško Cerkev in njene naprave sovražil, kar je storilo, dc jc tudi zgodovino pačil ali kazil: in potem takim bi nasa mladost tega moža praznovala iu ga prestavljala, de toliko gotovši njegove lazi za čiste resnice sprejema in se uci v c e š c n j i pesnika s k a ž e u o n j e-govo zgodovino ljubiti"? Toliko, menimo. je katoličanu potrt ha vediii. de :a pri tolikim slavljenji tega pesnika in pri njegovih prednostih njegova senčna stran v zanjke ue zapre že. I z v si h k raj e v iz Nemčije se sliši, de se bodo v v. t c. škofje. kjer jih sc niso. pastirske liste razposlali, brit k osli ..v. Očeta razodeli in verne katoličane k molitvi za pape/.a spodhudovali. Francosko, kardinal vikši škof bordoatiski (Bor-dcau\ ) so >s. kim. pričeli s svojimi skoli okrajni cerkveni zbor. Ker je f i a n c o s k i m časnika m p r c p o v e d a u o, škofov-kc liste zastran limskih zadev sprejemati, so jih jeli v belgijske liste pošiljati. — Sicer pa je nad polovico škofov pristopilo k uporu orlcanskiga škofa iu zmiraj Halje se oglašujejo; razpisi se tudi v laško prestavljajo. ker v Kimu zavolj puntarskih okrajin tudi deržavne potrebe rasejo. in ker rovarji očitne prihodke za svoje brezbožne naklepe obračajo, se ve. tle mora deržavna denarni-ca v zadergah biti: torej sem ter tje nekteri že denar dajejo za sv. Očeta: prišlo je na pr. v londonski katol. tednik (\Veeklv Register) 100 funtov štcrlingov; tudi Volks-freund jc prejel že nekaj denara v ta namen. % b o r s v c t i h o b r e d o v je na prošnjo kardinala Sci-tovskiga odločil odbor, dc bi sc korar Marka Crisiiius iz Ostrogona. in jezuita Štefan Bonkrac. in Melhior Grodec za blažene oklicali. V Besa i i na Rimskim puutarji strahovite reči počenjajo. to niso vsakdanji uporniki iu rovarji: to so pošasti, to so grozovite zverine, ki jih peklenski poglavar po zemlji vodi. Na razvalinah kcršaiistva hočejo ti sovražniki prostosti tempelj laške prostosti zidali. Vse kovarstva iz pekla poskušajo, tle bi ljudem vero poropali. Judje, protestanti iu nejeverniki si |» r i tem silnim lazdiranji roke podajajo; so-via-ivo in smert papežu, škofam iu iluboviiaiii! to je navadna u 11 li glasilka. Vsako prosto razodeujc misli, ako ni za razprezciije v^ih budili strast, vsaka trezna beseda je pri tih prckucih izdajstvo nad prostostjo. Tudi libcralno-konser-vativni lisii so |»rctl žugaiijeiu tih gro/.ovitnežev mogli umolkniti. Z jezuiti v Keiari. Faciiei in Kotli so delali kakor s hudo- delniki, niso jim pustili še časa, de bi bili nar potrebniši oblačila seboj vzeli. Bo cerkvah in kloštrih so hudodelstva počenjali, ki bi bilo že samo imenovati jih zoper čednost. Od puntarske vlade v Rimini poslane trume so se hotle le samo po cerkvah vstanovati, po kterih jih ni bilo groza do-prinašati nar pretresljivših oskrunovanj. Slovensko sramož-Ijivo pero se ne prederzne pisati, kar počenjajo ti nesramni grozovitneži. Tigre ali leve jih imenovati, bi bilo prelepo. Gorje, gorje človeku, kteri nejevero razširja in punt podžiga! Tudi španjski, belgijski, nizozemski škofje se glase in hude svoje verne k molitvi za papeža. Na Švedskim je bilo v deržavnim zboru 15. u. in. nasvetvano, de naj bi se tisti, ki iz luteranske vere v kako drugo prestopijo, ne preganjali več iz tležele. To bi bilo nekaj malo. bo pa še dosti opraviti. prejden bo terilovratno luteranstvo katoličanaui spodobne pravice dalo; tirjati zna krivoverstvo, tirjati; dati pa ne lahko. Duhovske zadeve. V ljubljanski škofii. Ponoči otl 6. — 7. t. m. je v Ljubljani umeri g. Jož. Zupan, sosterski duh. pomočnik. R. J. P.! Spremembe v lavantinski škofii. Preč. gosp. Jožef kostanj e vi c, tljanski svetovavec konzistor. in pri zak. sodnii, dekanijski namestnik in fajmešter v slovenski predmestni fari v Mariboru je izvoljen korar stoljne cerkve; — preč. g. Marka Glazer. sekovski duhovni sveto v a v e c in lavantinski tljanjski svetovavec konzist. in pri zak. sodnii, fajmešter v šen Petru poleg Maribora pa imenovan častni korar lavantinske škofije. — C. g. kaplan Matija Fritz jc prejel dovoljenje stopiti v nemški red in je ob enim postavljen za kaplana v Kri da u. kjer ima svoj uoviciat opraviti. — Častit, gosp. Franc Ta n čer je prestavljen za kaplana v Smiklavž pri I. u t e n b c r g u. Čast. gosp. Franc Kalin je postavljen namestni vodja realnih in glavnih normalnih šol in nemški pridigar v Celji. — Prestavljeni so gg. kaplani: Janez krener k sv. Križu pri Slatini; — Mihael Korošec mlajši v l' I i in j c : Fran c S v a r c v A r-tiče; — Jožef Vojsk v Ruše (Maria Rast); -- Andrej Lorenčič v Malo nedeljo (Kleinsonutag). — |/mer I je preč. g. Franc Li polti, duhovni svetovavec, vodja realnih in glavnih normalnih šol iu nemški pridigar v Celju. R. I. P. Pogovori z gg. dopisovavci. G. B. v Z. in g. B. v 11.: Spisi so nam prav dragi, in zanesljivo tudi bravcam bodo; torej le še nadalje! — prosimo. Opomnimo s to priliko, de rogovilasta vojska je bila tudi Danici pisavce nekako pobila ali omotila; — kteri so se opomogli, jih prosimo, de bi zopet za občni blagor rodovitno pero v roko vzeli. — G. R**: Pisemno. - G. I*. D. v C.: Bomo skusili kmal pozvediti iu odgovoriti. — G. J. F. v G.: Smo odpravništvo opomnili. — G. — ti—: Bomo skusili želje spoluovati. Odgovor je bil Vam. Cpamo, de ste zdaj že vse prejeli. — G. K.: Za vse naj lepši hvala. _ _ ri _: u alejk es — salame ma' na"nie bniaktub G. D. G. v G.: ? Bomo poravnali; liste dobite. G. A. M. na St.: Odpravljajo se redauia vsi listi. in tudi niso bili tlo-poslani. ko pravite, de ste jih 5 na enkrat dobili: tedaj je drugej vzrok nerodnosti G. B.: Prepozno prejeli. MJobrotni darovi. Za afrikanski misijon: S Kcrškiga P. A. 1 gold. — Was die milile Iland — hier zu geben pllegt. — vvinl itn Vatcrland — treu ans Ziel gelegt 1 ti. b2 kr. — Iz Kamne gorice 5 gold. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Založnik: Joief Blaznik-