tomišKU Domovi ima
AJK.	,/?e ff
IM ^ //^>«Oiaf	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 16, 1968
mmMGA sil—mo m g
SLOVENIAN MOIMING N€WSP,
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
POŠTA NAPOVEDUJE OMEJITEV PROMETA
Glavni poštar je napoveda obsežne omejitve poštne službe, med drugim dostavo pošte ob sobotah, če bo moral skrčiti število osobja.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je glavni poštar ZDA Watson napovedal pred Domovini odborom za sredstva in načine, da bo pošta nujno omejila svoje poslovanje in med drugim ustavila dostavljanje pošte ob sobotah. Prav tako bo zaprla vrsto poštnih postaj po raznih krajih dežele. Gre predvsem za pošte v malih krajih, kjer je promet sorazmerno majhen, pa je vendar poštni urad za kraj sam važen.
Za sedaj sta v načrtu dva ukrepa za 27. julij. Tedaj bodo omejili pobiranje pošte ob sobotah in nedeljah ter omejili tudi službo na poštah prve in druge vrste “pri oknih” ob sobotah in nedeljah na samo dve uri. Takoj je bilo ustavljeno vsako razširjenje poštne službe v nove kraje. Napovedana je tudi zakasnitev pošte druge in tretje vrste, če bo to zahtevala dostava poštnih pošiljk prvega razreda.
Glavni poštar je napovedal, da bo ustavljena vsaka dostava pošte ob sobotah v rezidenčne predele mest, če bo treba, pa tudi v poslovne. To naj bi se zgodilo v prihodnjem oktobru.
Glavni poštar trdi, da so imenovane omejitve neobhodne, če mora v smislu zakona o novem proračunu omejiti število poštnega osobja na ta način, da na mesto vsakih 4 odišlih uposlen-cev najame le 3 nove. Tako je zaradi naraščanja poštnega prometa, letos utegne doseči že 85 bilijonov kosov, računal, da bo morala pošta najeti novih 20,-000 oseb, sedaj pa se bo število poštnega osobja celo zmanjšalo za okoli 15,000 oseb. Glavni poštar upa z napovedmi omejitev pripraviti Kongres do tega, da bo pri pošti napravil izjemo in ji dovolil najem novega osobja. Kongres za to vsaj sedaj ne kaže veliko razpoloženja.
Novi grobovi
James Tyler
Pretekli teden je umrl v Euclid General bolnišnici 47 let stari James Tyler s 31458 Bay-ridge Blvd., Willowick, O., mož Alme, roj. Žagar, brat Frederica, Elmer j a in pok. Georgea, stric Brende, Patricie, Tracyja, Marilyn, Eileen in Scotta. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in bil član SNPJ št. 604, W. of W. in veteran druge svetovne vojne. Zaposlen je bil kot preddelavec pri Ohio Bell Co. Pogreb je bil včeraj dopoldne ob desetih iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St.
Mary Yerman
V Western Reserve Convalescent Home je umrla 76 let stara Mary Yerman, rojena Mekinda v Cerknici pri Rakeku, kjer je zapustila sestri Terezo Petrovčič in Frančiško Šemru, vdova po 1. 1959 umrlem možu Antonu, mati Anthony j a in pok. Mary Anslovar-Schneider, stara mati dr. Josepha Anslovar, Anthony ja in Davida Yerman, pramati Amy Anslovar, sestra Uršule Mekinda, pok. Ann Maurich in pok Josepha Mekinda. Pokojna je prišla v ZDA 1. 1908, bila 20 let tajnica Društva Coilinwoodske Slovenke št. 22 ADZ, ustanoviteljica Društva “Dobri sosedje’ št. 65 ADZ in več let članica glavnega odbora ADZ. Bila je tudi članica KSKJ št. 193. Med leti 1928-1937 sta vodili z možem grocerijo na E. 160 St. in Holmes Avenue. Pogreb ob iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Ethel Cetina
V Euclid Manor Nursing Home je umrla 84 let stara Ethel Cetina s 15806 Trafalgar Ave., roj. Vaszilovics v Szorvasu v stari Avstro-Ogrski, od koder je prišla v ZDA 1. 1906, vdova po 1. 1962 umrlem možu Jacobku, mati Rudolpha, Williama in Edwarda, 5-krat stara mati, pramati. Bila je članica HBZ št. 235. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob enajstih dopoldne na Whitehaven pokopališče.
Le opravičilo za Pueblo?
SEOUL, J. Kor. — Tukajšnji neodvisni list Chosun Ilbo trdi, da je bil dosežen pri razgovorih med ZDA in Severno Korejo v Panmunjomu o izpustitvi ladje Pueblo le napredek in da je bilo na zadnjem, 19. sestanku obeh zastopstev pretekli teden govora o opravičulu ZDA Sev. Koreji, tako o besedilu opravičila kot tudi o času njegove objave.
Ameriško izvidniško ladjo Pueblo so zaplenili Severni Korejci 23. januarja letos in jo drže še vedno skupaj z 82 možmi posadke v ujetništvu. Združene države so zahtevale vrnitev ladje in moštva v ZN in tem dokazovale da je bila ladja zasežena na visokem morju izven severnokorejskih obalnih voda.
MtATWAVE
Večinoma jasno, vroče in soparno. Najvišja temperatura bkoli 88.
Severni Vietnam zaklada
z orožjem Sovjetija
WASHINGTON, D.C. — Po tu zbranih podatkih je Sovjetska zveze poslala lani v Severni Vietnam za 520 milijonov orožja, rdeča Kitajska pa v istem času za komaj 85 milijonov.
Večina vsega tega orožja gre v Severni Vietnam po železnicah iz Sovjetske zveze in preko Kitajske. Prav tod je bilo v zadnjih mesecih precej zastojev in jih je, kot trdijo poročila iz rdeče Kitajske še vedno dosti.
Ideološki spor in različnost koristi so odnose med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko tako zategnili, da so trgovske zveze med obema skoraj čisto zastale.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po podatkih, ki jih je dala ZSSR Združenim narodom, je Sovjetska zveza uvozila iz Kitajske leta 1960 blaga v skupni vrednosti za 763 milijonov rubljev, leta 1966 le še za 129 milijonov, lani pa celo za samo 51 milijonov. Podobno je padel ruski izvoz na Kitajsko. Leta 1960 je znašala njegova skupna vrednost 735 milijonov rubljev, leta 1966 158 milijonov in lani samo še 45 milijonov rubljev. Rubelj je po uradnem tečaju vreden $1.11.
Leta 1960 je prišlo do očitnega preloma med Moskvo in Peipin-gom. Sovjetski tehniki, ki so v tisočih pomagali graditi tovarne, ceste in vse drugo, kar moderna država potrebuje, so v teku pičlega leta odšli iz Kitajske, pa četudi niso svojih nalog izvršili. Največkrat so odnesli s seboj tudi načrte, tako da Kitajci niso vedeli ne kod ne kam. To je seveda povzročilo hudo nejevoljo, ki se je postopno razrastla v sovraštvo.
Pri takem razploženju je seveda tudi medsebojna trgovina naglo pešala in medsebojni odnosi so bili omejeni na najnuj nejše. Danes stoje na obeh straneh ruskokitajske meje močne vojaške enote, ki stalno pazljivo zasledujejo vse, kar se godi na drugi strani.
Trgovina med Sovjetijo l Washingtonu prosijo, in Kitajsko hitro pada Hc"E°'“	,
uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, poroča v jSVoji številki 9. julija, da so priprave za pošiljko pomoči vietnamskim borcem že pri kraju in da bo skoio posebno letalo odneslo to pomoč naravnost v Hanoi. Tja bo poneslo “suho hrano” in zdravila. Na vseh pošiljkah bo napis “Jugoslavija pozdravlja vietnamske junake”.
Na isti strani poroča isti list pod naslovom “Posojilo za modernizacijo naše industrije”: V Washington je odpotovala delegacija, ki se bo z Mednarodno banko pogajala o drugem posojilu za modernizacijo naše industrije. S približno 16 milijoni dolarjev posojila bomo modernizirali 10 objektov.
Res čudovita doslednost! Ameriko stalno napadajo, jo dolže pobijanja civilistov v Vietnamu, napada na tuje dežele in imperializma, skratka jo slikajo kot krivca za vse, kar je napak na svetu, ko pa kaj potrebujejo, pa gredo brez sramu v Washington in prosijo pomoči! Najzanimivejše je, da to pomoč tudi vedno dobe!
Washington je začel popuščati v Parizu?
WASHINGTON, D.C. — Ko je prišlo do razgovorov med Severnim Vietnamom in Ameriko v Parizu sredi maja o Vietnamu, so nekateri pričakovali, da bo L. B. Johnson iskal končanje vojne za vsako ceno. Ta na kaj takega ni mislil, ampak je stal odločno na stališču, da mora ostati Južni Vietnam svobodna, neodvisna in nekomunistična država.
Pogajanja se ne premaknejo nikamor, čeprav tečejo že tretji mesec. Tako se zdi, da so Združene pripravljene nekaj popustiti. Ne zahtevajo več trdo, da mora ostati Južni Vietnam svobodna, neodvisna in nekomunistična država, zahtevajo pa še vedno, da mora dobiti južnoviet-namsko ljudstvo možnost svobodne izbire bodočnosti svoje dežele in svoje vlade.
“Originalna” jeza držav Latinske Amerike
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil predsednik Johnson zadnjič v Srednji Ameriki, je obljubil 5 malim državam skupaj $65 milijonov na podporah in posojilih. Znesek ni ravno velik pa je vendarle sprožil val razočaranja in protestov v državah Latinske Amerike južno od Paname.
tine so protestirali proti znižanju, nekatere države so celo napovedale, da bodo tudi svojo udeležbo znižale za povprečeno 10%.
Razburjanje seveda nima nobene stvarne podlage, kajti prispevki so prostovoljni in ne temeljijo na nobeni obvezi. Poleg tega je naše administracija
Ohajska država je bogata, toda skopa v javnih izdatkih
CLEVELAND, O. C— Naše federalno tajništvo Za trgovino objavlja vsako leto podatke o gospodarskem staryu posameznih 50 ameriških držav. Iz podatkov je razvidno, da je naša ohajska država peta po vrsti, kar se tiče bogastva, da pa je zelo skopuška v javnih izdatkih. Državni dohodki so komaj na 49. mestu, donos davkov pa je najmanjši v deželi, računano na glavo. Zato je pa ohajska država glede stroškov za državno urad-ništvo na zadnjem mestu. Ohajska država ima tudi skoraj najmanj izdatkov za prosveto, so-cijalno politiko, znanost in umetnost. Ker ohajska država troši tako malo za vse te javne službe, dobiva tudi malo prispevkov od federacije.
Ali je taka državna politika pravilna, o tem gre spor že dolgo vrsto let. Da hoče država povsod varčevati, je lepo, toda varčevanje gre tupatam predaleč. Ni pa motiv za tako politiko vzoren. Cilja namreč očitno na željo, da bi bogati davkolače-valci plačevali čim manj v državni proračun.
RDEČI PRITISK NA SAIGON ZAČASNO NEKAJ POPUSTIL
Ameriški vojaški krogi v Saigonu trdijo, da so rdeči umaknili večje enote svojih oboroženih sil iz neposredne okolice glavnega mesta proti zahodu in po vsej verjetnosti začasno odložili napovedani napad na Saigon. Po dosedanjih napovedih je bil ta napad določen za čas od 15. do 20. julija, po novih pa bo verjetno prišlo do njega šele v začetku avgusta.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaško poveljstvo sodi na temelju zbranih podatkov izvidniške in obveščevalne službe, da so se veliki oddelki rdečih, mišljeni so celi polki in divizije, umaknili proti zahodu, ker so napad na glavno mesto, napovedan za sredo tega meseca, odložili vsaj za nakako dva tedna. Glavni napad na Saigon naj bi vodila 9. rdeča divizija, ki ima svoje položaje za zahodni strani mesta. Isti ameriški vojaški vir, ki je včeraj govoril o odložitvi rdečega napada na Saigon, je poudaril, da je napad samo odložen, ne pa opuščen. Zavezniki so v stalni pripravljenosti in stalno čistijo okolico Saigona ter skušajo izslediti tudi rdeče, ki se jim je posrečilo na skrivaj priti v mesto.
Težki bombniki B-52 so v zadnjih dneh ponovno bombardirali področja severno in zahodno od Saigona, kjer sodijo, da naj bi bila glavna rdeča oporišča. Pokazalo se je, da ti napadi niso vedno uspešni, kot bi lahko bili, ker zavezniška obveščevalna in izvidniška služba ni dovolj nagla, da bi stalno krila rdeče premike. Rdečim uspe večkrat svoje nasprotnike potegniti, da jih iščejo tam, kjer jih ni in bombardirajo prazne prostore.
Iz Clevelanda . in okolice
V okviru Zveze za napredek pripravljena, da prispeva v dva
obstoja poseben fond za “podpiranje posebnega razvoja”. Naša dežela po tradiciji prispeva v fond dve tretjini izdatkov. Letošnji izdatki fonda znašajo $6.8 milijonov, naša administracija je obljubila prispevek $4.5 milijonov, pa ga nato znižala za pol milijona dolarjev. Radi tega je nastal vihar v upravnem odboru Zveze za napredek. Vsi člani
odbora razen Amerike in Argen-/ noče misliti.
nova fonda Zveze za napredek dve tretjini predvidenih stroškov, ki bodo znašali $25 milijonov. Poleg tega bi Latinske države morale vedeti, da je Kongres znižal izdatke za naše domače potrebe. Ali naj se torej naša dežela omejuje le doma, tujino pa podpira v prejšnjem obsegu? Na to vprašanje diplomacija Latinske Amerike očitno
Zahodni veter vleče za železno zaveso
WASKVA, Rus. — Veter svo-oode, ki je zapihal v Pragi, hudo vleče proti vzhodu. Prvi njegov val že prišel do Ukrajine, kjer so ukrajinski kulturniki in inteli-gentje začeli dvigati glave. Tega se je moral komunistični režim v Ukrajini ustrašiti, kajti takoj je opozoril Moskvo, kaj se godi na Dnjepru.
Postali so zaskrbljeni tudi v Moskvi. Na sedanjo konferenco v Varšavi je na primer tovariš Brežnjev povabil tudi tovariša Selesta, ki vodi v Kijevu komunistično stranko. V moskovski vladi ni navada, da bi na konference o zunanjih zadevah vabili in pritegovali tudi tovariše iz province. Zato je sedanja pot tovariše Selesta tem zna-čilnejša.
Pomembno je tudi to, da je tovariš Kosygin priletel v Varšavo kar iz Stockholma, kjer je bil na uradnem tridnevnem obisku.
Včeraj je prišlo do par večjih spopadov v okolici Saigona, v enem od njih so imeli rdeči preko 130 mrtvih, zavezniške izgube pa so bile “lahke”. Na področju kakih 20 milj jugozahodno od Saigona je patrulja 9. pehotne divizije ZDA naletela na rdeče in se z njimi zapletla v boj, ki se je nato raztegnil na druge enote. Rdeči so pustili po več urah boja na bojišču 34 mrtvih, Amerikanci pa so imeli 2 mrtva in 10 ranjenih.
Južni Vietnamci presojajo položaj po svoje
Med tem ko ameriški vojaški viri trdijo, da je začasno nevarnost za obsežen napad na Saigon minila in da je ta odložen za nekako pol meseca, so južno-vietnamski vojaški krogi prepričani, da rdeči s pripravami za napad nadaljujejo in da utegne do tega vsak čas priti. Njihova obveščevalna služba trdi, da se je dvema rdečima polkoma posrečilo izogniti napadom B-52 in doseči mejo Kambodže, kjer naj bi bile zbrane glavne sile za napad na Saigon.
Zavezniška stran je obrambo Saigona dobro pripravila. Na
področju 3. armadnega zbora, kjer leži Saigon, imajo zavezniki skupno 93 bataljonov pehote. Okoli 25 bataljonov stalno čisti neposredno okolico mesto, takozvani notranji obrambni pas, drugih 30 bataljonov pa nadzira poti, po katerih bi mogli rdeči prodirati proti mestu. Njihova naloga je predvsem nadzirati premike večjih rdečih oddelkov in jim zabraniti približanje Saigonu.
V Saigonu samem je okoli dve diviziji vojaštva, med njim juž-novietnamski marini, padalci in i anger ji. Ameriški gen. Hay, glavni poveljnik skupne obrambe Saigona, priznava, da je sko-ro nemogoče preprečiti vsak mali napad na mesto, je pa prepričan, da ima na razpolago dovolj sil, da bo lahko uspešno nastopil proti vsakemu večjemu rdečemu napadu na Saigon.
Madžarska imenovala poslanika za Washington
WASHINGTON, D. C. —Madžarska je imenovala Janosa Nagyja za svojega novega poslanika pri Združenih državah. Zadnji njen poslanik je zapustil Washington v času po ruskem nastopu proti madžarskemu protikomunističnemu in protiruske-mu uporu jeseni 1956.
Iz bolnišnice—
Znani rojak Anthony Kužnik s 1075 Addison Road se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetje in druga darila ter za pozdravne kartice, ki jih je prejel v bolnišnici.
V7 bolnišnici—
Mrs. Ana Rode, 6310 Carl Avenue, je v St. Vincent Charity bolnišnici. Želimo ji skorajšnjega zdravja!
Pozdravi iz Slovenije—
Ga. Urška Ule pošilja svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave z Vitranca pri Kranjski gori, kjer se je ustavila na svoji poti po Sloveniji.
Denar je le denar—
Mestni svet je sinoči izglasoval za svoje člane $225 na mesec za “stroške”. Na pritisk javnosti je prvotno predvideno ifsoto zmanjšal za $100 na mesec. — Mestni svet je soglasno sklenil prenesti skrb za živalski vrt (Zoo) na Metropolitan Park, ki spada v okvir ustanov okraja uyahoga.
Župan vabi v vodo—
V soboto bo urejen White City park za plavanje in kopanje. Prvi bodo njegovo očiščeno vodo preskusili mestni župan Carl Stokes in člani mestne uprave ter njihove žene. Župan vabi k plavanju v soboto do-ioldne ob desetih tudi svoje ;omeščane.
Veliko škode
PARIZ, Fr. — Pretekli teden je policija pregnala zadnje ostanke upornih študentov iz univerzitetnih zgradb, kjer so bili še od maja. Koncem tedna je objavila, da so študentje tekom svoje zasedbe univerzitetnih poslopij v Parizu napravili za preko 2 milijona dolarjev škode.
Ho Či Minh se boji krize v prehrani
SAIGON, J. Viet. — Vietnamska glavna hrana je riž. Pred vojno je dežele sama pridelala dosti riža, posebno v delti reke Mekong. Danes je riž postal za Ho Či Minha prava politična skrb, ker ga dežela pridela premalo. Letošnji pridelek je bil na primer še slabši od lanskega in predlanskega, ki tudi nista bila dobra. Rdeča vlada v Ha-noiu je zato že v februarju znižala obroke.
Nevarnost za prehrano je tem večja, ker ni riž dobro obrodil tudi na Kitajskem. Povrhu vlada na Kitajskem taka politična zmeda, da sta proizvodnja in promet v nekaterih provincah kar zastala. Posebno kritičen je položaj v pravinci Kvangsi, ki meji na Severni Vietnam. Ako
vlada v tej provinci anarhija, ne more severnovietnamska vlada računati na noben reden dovoz hrane iz Kitajske.
Da je Ho Či Minh zakrbljen, priča tudi poročilo, da je poslal vladnega podpredsednika Tinha Nghija v vse dežele pod rdečo diktaturo z namenom, da tam izprosi potrebno hrano. Vietnamske komisije za nakup hrane so običajno šle na pot šele jeseni. Zakaj jih je Ho Či Minh poslal na pot že sedaj? To ni dobro znamenje za stanje vietnamske prehrane.
Da je rižev pridelek tako slab, veljajo še zmeraj stari vzroki: slaba obdelava zemlje, neugodno vreme, izčrpana zemlja, pomanjkanje poljedelskih delavcev strojev itd.
‘Obilnost’ ju je izdala
NEW YORK, N.Y. — Carinske oblasti so pretekli teden ustavile in pregledale dve Ar-gentinki, mlado brhko učiteljico in njeno frizerko, ko sta pristali z letalom iz Brazilije na letališču Kennedy. Pri njih so našle za 4 milijone dolarjev čistega heroina. Seveda so ju pridržale zaradi “nedovoljenega uvoza heroina”, tega pa zaplenile.
Argentinki sta postali carinikom sumljivi, ker sta izgledali nekam “preobilni”. Pregled, ki so ga izvedle carinske nadzornice v zaprtem prostoru, je pokazal, da je bil sum utemeljen.
Prvi oglaševani atvo
V naši deželi je bil objavljen prvi oglas za avtomobil okoli leta 1900.
Zadnje vesti
HONG KONG. — Tu so prestregli danes oddaje neke radio postaje na Kitajskem, ki poziva ..kitajsko ..armado ..k uporu proti Mau in njegovi kliki, ker da predstavljajo ti nesrečo za Kitajsko.
PRAGA, ČSR. — Gen V. Prch-lik je dejal sinoči, da so Rusi odložili odhod svojih čet iz dežele za pet dni, na 21. julija. General je označil sestanek v Varšavi, kjer so v nedeljo in včeraj razpravljali vodniki ZSSR Kosygin, Brežnjev in Podgorni z vodniki Poljske, Vzhodne Nemčije, Bolgarije in Madžarske o položaju v ČSR in v skupnem pismu to opozorili na “svoje skrbi” za obstoj sedanjega reda v njej, za “obžalovanja vredno dejanje”.
BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Broz-Tito je dejal včeraj tu: “Jaz ne verjamem, da bi bili v Sovjetski zvezi tako kratkovidni ljudje, da bi se odločili za uporabo sile pri reševanju notranjih vprašanj Češkoslovaške republike!” _ j
»MEHIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1968
6117 St. Clair Ave. — Hinder ■on 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publisher daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
)	NAROČNINA:
Ea Združene države:
:	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec«
Ka Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5,00 na leto
fc	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
c	No. 135 Tuesday; July 16, 1968
“Teden ujetih narodov”
Kongres Združenih držav je 17, julija 1959 sklenil posebno resolucijo, ki pooblašča predsednika Združenih držav, da vsako leto proglasi tretji teden v juliju za vso našo deželo “teden ujetnih narodov”, mišljeni so narodi, ki so prišli ob koncu druge svetovne vojne pod oblast komunizma in pod sovjetsko nadzorstvo-. Kongres je v tem svojem sklepu tudi ostro obsodil Sovjetsko zvezo in njen imperializem, ki je uničil svobodne, neodvisne države Srednje in Vzhodne Evrope ter jih spremenil v nekake sovjetske kolonije, za katere je prišlo v rabo ime “sateliti”.
Prvi “teden ujetih narodov” je proglasil republikanski predsednik D. D. Eisenhower, prav tako drugega, ostale za njim pa predsednik J. F. Kennedy in sedaj L. B. Johnson.
V	“tednu ujetih narodov” naj bi se vsi domoljubni Amerikanci spominjali, kako so kljub velikim naporom Amerike in njenim velikim žrtvam tekom druge svetovne vojne za svobodo Evrope toliki evropski narodi izgubili svojo svobodo in neodvisnost. Proslave teh tednov, govori in pisanje listov v tem časa naj bi dajali oporo “ujetim narodom”, dokazovali naj bi jim, da jih mogočne Združene države niso pozabile, da še vedno mislijo na nje na njihovo suženjstvo.
Letošnji teden je deseti po vrsti. Njegovo praznovanje 'je kljub temu ali morda prav zato omejeno skoraj na izključno pripadnike narodov Srednje in Vzhodne Evrope, ki žive pod komunističnimi režimi, večina od njih tudi še vedno pod nekakim nadzorom Sovjetske zveze.
V	Clevelandu je prevzelo organizacijo praznovanja “tedna ujetih narodov” Ameriško narodno gibanje Velikega Clevelanda, ki ga vodi Ralph J. Perk, sodelujejo pa p r i njem tudi nekateri Slovenci, Hrvatje in Srbi, ne pa Mace-donci. Odbor tega gibanja pripravlja za četrtek, 18. julija, zvečer ob 8.30 velik sprevod v mestu, v katerega vabijo vse, ki jim je misel “tedna ujetih narodov” pri srcu. Za glavnega govornika so naprosili zveznega senatorja iz Ohia, našega slovenskega rojaka Franka J. Lauscheta. Zbiranje za sprevod je ob 7.30 Na Mallu okoli Spomenika veteranom, sprevod pa se bo končal na Public Squaru pred Terminal Towerjem.
¥ ¥ ¥
Postanek “tedna ujetih narodov” je v zvezi z mrzlo vojno, ki jo je vodil svobodni demokratični svet s komunističnim svetom od konca druge svetovne vojne sem. Tedaj je bilo med vodniki svobodnega sveta še precej takih, ki so upali, da bo prišel dan, ko bo mogoče sovjetsko-rusko oblast in vpliv potisniti iz Srednje in vzhodne Evrope nazaj do znane Curzonove črte, ki jo je po boljševiški revoluciji določil angleški lord za mejo med boljševiško in svobodno Evropo. Ko je Sovjetska zveza izdelala in preskusila prvo atomsko in nato tudi vodikovo bombo, so poslednji zagovorniki potiskanja “ruskega valjarja” nazaj proti vzhodu spoznali, da je taka misel prazna utvara, ker jo ne bi bilo mogoče izvesti brez atomske vojne. Ta bi pa lahko uničila ves svet, komunistični in svobodni.
Severno-atlantska obrambna zveza — NATO — se je postavila že na čisto obrambno stališče, misel na prodiranje proti vzhodu preko črte Trst-Ščečin je bila opuščena, vsaj javno. Verjetno so jo nekateri Nemci na skrivaj ohranili in jo gojili ter jo goje še današnji dan.
Tudi Varšavska zveza se vstrajno predstavlja za obrambno, kot cilj poudarja ohranitev obstoječega stanja v Evropi, ohranitev sedanje meje med svobodno in komunistično Evropo. Da bi zmanjšali nevarnost vojnega spopada so v Varšavi predložili ustanovitev posebnega “brezatorm skega pasu” skozi Srednjo Evropo.
Čas je med tem tekel dalje, z njim pa tudi razvoj političnih, gospodarskih, socialnid in kulturnih razmer z Evropi. Železna zavesa, ki je po besedah pokojnega angleškega državnika W. Churchilla padla ob koncu druge svetovne vojne skozi sredo Evrope, je postopno dobivala vedno več lukenj, razpok in špranj, skozi katere je mogel zahod kukati na Vzhod, Vzhod pa na Zahod. Komunistični svet se je dolgo vstrajno prizadeval železni zastor okrepiti, ga povišati v vesolje. Napor je ostol neuspešen, radijskih in televizijskih valov ni bilo mogoče zadrževati, ampak le motiti. Počasi so komunistični oblastniki to uvideli in svoj napor opustili. Delno se v tej smeri trudijo le še Ulbrichtovi Vzhodni Nemci.
Železna zavesa še vedno visi preko Evrope, toda je že hudo razcefrana in se na vseh krajih lahko na široko vidi skozi njo in tudi skozi njo gre. Najprej se je preklala v Jugoslaviji, ki je zahodnemu vplivu najbolj izpostavljena. Ko je Stalin pognal Tita pred 20 leti iz Kominforma, se je ta obrnil proti zahodu, tani iskal in tudi dobil pomoč. Potreba je Tita prignala do tega, da je odprl meje na zahod,
kamor se sedaj vale množice brezposelnih Jugoslovanov s trebuhom za kruhom oznanjat in izpričevat komunistično gospodarsko polomijo.
V	zadnjih mesecih se je pretrgala in razgrnila železna zavesa tudi na meji Češkoslovaške republike, zahodni vpliv grozi vdreti tja v takem obsegu in s tako silo, da rdeči sosedje Češkoslovaške republike resno preudarjajo, ali ne bi v okviru varšavske obrambne zveze nastopili z vojaško silo v “obrambo socialistične ČSR”.
V	Srednji in Vzhodni Evropi se je položaj v 10 letih spremenil, tamkajšnji narodi so ostali še vedno pod komunistično oblastjo, ki pa je začela kazati bolj “human” obraz in nastopati z rokavicami, v tem pogledu jih je torej še vedno mogoče smatrati za “ujete”. Sovjetski vpliv v Vzhod-' ni in Srednji Evropi se podira iz leta v leto in morda ni posebno daleč čas, ko bo državam Vzhodne in Srednje Evrope mogoče uveljaviti svojo dejansko neodvisnost od Moskve, za sedaj pa so z izjemo Jugoslavije in Albanije ter v neki meri Romunije tudi v tem pogledu narodi onstran “železne zavese” še vedno “ujeti”.
1
BESEDA IZ NARODA
Waukegan, 111. — Dopisi iz naše naselbine postajajo bolj in bolj redki. Nas starejših je vedno -manj , in manj. Na poljih naših društev je še precej aktivnosti in življenja, ki ga vodijo zdaj bolj mladi. Mladi so posebno navdušeni za razna športna gibanja in to prinaša življenja v društva.
V	starih časih smo se gibali seveda drugače, v duhu tistih časov. Prirejali smo poleti pik- menda nike in veselice in v parkih in dvoranah se je na takih prireditvah čula slovenska pesem, da je bilo veselje. Tudi zdaj še tu in tam, le tistih starih korenin ni več zraven, kakor so bili naši pokojni navdušeni rojaki kot pokojni Frank Opeka, bivši gl. predsednik KSKJ, z njimi pok.
Frank Jerina, Jože Drašler in še mnogo mnogo drugih. Večkrat se jih spominjam, kako delavni so bili za naša društva. Naj jim Bog vrača dobro za dobra dela gori nad zvezdami!
V	nedeljo 14. julija bomo romali v Lemont, Illinois. Ta dan bo dan Illinoiške federacije društev KSKJ. Upam, da se bo zbralo tam veliko število članstva KSKJ. Obenem se bo obhajal tam spomin na stoletnico Baragove smrti.
* ZA LETOŠNJE NARODNE VOLITVE se tudi pri nas zanimamo, kakor se drugod po naši širni Ameriki. Mednarodno politično življenje, kakor tudi domače politično življenje doma po Z.D. vozi zadnje čase kaj čudno.
Kljub temu, da je dela dosti,
trilijone, računajo s komputdrji. Vsi pa ne znajo dobro pritiskati na knofe komputorjev, zato vsak po svoje računa in vsak račun zgleda drugače. To pa nudi priložnost, da drug drugega kriti-zirajo^da ne poznajo dobro svojih računov in da njihovi računi znajo deželo pogubiti. Prerekanj je polno za vsakim vogalom in za vsako salunsko baro — pravega programa pa nikjer! Tako se vozi od volitev do volitev.
Tudi letos je tako. Za krajevne, kot okrajne, državne urade so cele vrste kandidatov. Tudi za predsedniško mesto je bilo pred tedni precej glasnih kandidatov, ki so iskali glasove za nominacije. Nekateri nekaj časa zelo aktivni. Guv. Romney se je utrudil in je spregel kampanjo. Po umoru Bobby a Kennedy v Los Angeles, ki je pretesel vso javnost in ostali svet, je vzelo par tednov, da so se od presenečenja zbrali in začeli zopet oglašati svoje programe.
Zadnje tedne posebno dvigajo glave republikanci. Mnogi politični opazovalci in komentatorji so 'mnenja, da slučaj je odprl pot in vrata do zmage v volitvah republikancem. Razne politične sitnosti in težave, kot vojna v Vietnamu, doma civilne in razne sitnosti, revščina po gotovih delih dežele radi zaostalosti in nezmožnosti neizvežbanih ljudi, za razne službe in dela v modernih industrijah vseh raznih vrst, kjer je potrebna tehnična izurjenost in znanje. V teh ozirih se vse obrača za rešitev vsega tega na vlado. Ta pa je v stanu nuditi pomoč in drugo le toliko, kolikor ji pri obstoječih razmerah viri dovoljujejo.
Obljube dajati in objavljati je lahko. Izvršiti jih in dati jav-. nosti kar se obljublja, je nekaj J drugega. Vsem ustreči ne bo
plače dobre, se naglasa vse na okrog koliko je revščine, itd. Kako to? Seveda odgovarjajo, draginja vse požre sproti. Je res, draginja žre. Kdo jo pa povzroča? Odgovarjajo: vsak nekaj, skupaj pa pride to veliko in se čuti.
Stvarna kritika je potrebna. Pretirana ne. Resnica je, da naša gospodarska politika troši, kakor da se ji zdi, da ne more nikoli zmanjkati denarja in drugega. Računarji, ki sestavljajo proračune za to in ono, pa iste predlagajo in svetujejo gospodarju v Beli hiši, naj poskrbi od kongresa, da ne bo zmanjkalo denarja za račune za to in ono.
Gospodje v kongresu se spogledujejo ob visokih računih, ki jih gospodar v Beli hiši predlaga in zahteva. Malo kritizirajo, nekaj dajo, včasih tu in tam malo iste skrčijo, a nazadnje glasujejo za iste. Ko pa kasirji povedo, da kaše že kažejo dna, tedaj pa nove davke iznajdejo, stare zvišajo, nas davkoplačevalce pa v žepih zaboli. Stara pesem je to, stara pota so to.
Vsaka štiri leta pa se politi-karji predramijo. V roke vzamejo svoje politične abecednike in računice. Zadnja desetletja, ko gredo proračuni v bilijone in
mogel nihče, pa naj še tako obljublja! Vzrokov je več. Naj večji pa ta, da ves ostali svet postaja zadnje čase bolj in bolj hladen in brezbrižen pri prizadevanjih, da bi se zaustavilo komunistične propagande po svetu, ki jo je več in več. Amerika pa sama vsega ne bo v stanu izvršiti, da bi čuvala svet pred komunizmom po vsej obli, doma pa skrbela, da bodo gospodarske razmere in vse drugo cvetelo, kakor šmarnice v manju. Takega mnenja sem jaz.
* ENO ZA DOBRO VOLJO: — V San Francisco je dosti Lahov (Italijanov). Pečajo se z vsemi raznimi vrstami trgovin. Javnimi in tajnimi.
Sicilijanec Giorgio, je vodil nad 40 let mesnico v San Fran-visco. Po letih je obolel in ves sključen lazil par let še nato, nakar je nekega dne izdihnil. Tako mi je pravil moj znanec Carlo za baro na deseti cesti, kamor rad zahaja in se tam večkrat srečava.
Giogija je sklepni revmatizem skrivil in sključil, kakor mi je/to razlagal Carlo. Srednji prst na roki, da je zgleda!, kakor kavelj.
“Tak, da je stopil Giorgijb pred sv. Petra in se javil za
sprejem v nebesa,” je nadaljeval Carlo.
Tu je vpadel z besedo vmes natakar z druge strani bare z vprašanjem:
“In kaj je kazal sv. Peter Giogiju?”
Carlo je med tem srknil pivo iz glaža, si obrisal mustače in vzkliknil:
“Mama mia! You should see and hear that!”
Sv. Peter je ostro uprl oči v Giorgija in dejal:
“Ha! Ti si tisti Giorgio, o katerem so mi pripovedovali sem prihajajoči tvoji odjemalci, da si vedno držal s prstom tehtnico, ko si jim tehtal meso, da je tehtnica kazala več, kot bi morala. Kaži mi tisti prst!”
Giorgio mu je prst pokazal in skrivljen je bil, kakor kavelj.
“Vidiš Giorgijo,” je dejal sv. Peter,” to je spričevalo, ki pove, da ta tvoj krivi prst, s katerim si tiščal doli tehtnico, da je kazala več, višjo težo, kakor je bila v resnici. Kako si delal in poštenost izvajal, to govori glasno ta tvoj krivi prst.”
Carlu smo se vsi zasmejali. Carlo pa je na vse nas resno pogledal in dejal:
“Yes, yes, Giorgiju se lahko smejemo. Ampak svet je še vedno poln takih Giorgijev, če tudi nimajo krivih prstov, ki radi frnažijo in opeharijo vsakogar, če le morejo!”
To pa smo Carlu radi vsi priznali, da ima prav.
— Za enkrat bo že, pa še drugič kaj o čem drugem.
Vrhenšk Tine.
France Gorše
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Spoštovani! Montreal, Can. — Spoštovana uredništvo! V prilogi Vam pošiljam enoletno naročnino za A-meriško Domovino, katera mi zelo ugaja.. List dobivam kar precej redno, le včasih se kakšna številka izgubi ali zamudi za kak dan. Najlepše pozdrave u-redništvu, upravi in vsem naročnikom Ameriške Domovine.
Maria Germ r
Euclid, O. — Draga Mrs. Debevec! Tu Vam pošiljam $16 za naročnino za Ameriško Domovino za prihodnje leto, ker mi le tošnja poteče 15. julija. Sem že bolj star in rad vse opravim hitro in v naprej vsaj dokler še morem. Saj tako ne bo več dolgo, leta se nabirajo in jih bom kmalu 82 let. Lepe pozdrave!
Mike Udovich
Indianapolis, Ind. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za naročnino za eno leto. Z listom sem popolnoma zadovoljna in bom ostala Vaša naročnica, dokler bom sploh videla brati.
Ob tej priliki Vam sporočam, da sem s skupino Kollander 5. junija tudi jaz odpotovala, bila na božji poti in po 58 letih zopet enkrat obiskala moj rojstni kraj. Upam, da bo kdo drugi o tem romanju kaj več napisal in je tudi bolj sposoben za to kot jaz. Posebna hvala g. Arku, ker brez njegove naklonjenosti še Lurda ne bi mogli obiskati.
Vsem je bilo žal, da je p. Odilo zbolel in ni mogel z nami na oožjo pot. G. Kollander je preskrbel namestnika č. g. Godina, ki je bil izvrsten vodnik. Kjerkoli smo bili, je nam povsod vse tako lepo razložil in še veliko več smo videli, kot je bilo na programu. Ko je g. Godina odstopil, je pa g. Arko prevzel vodstvo do Ljubljane in nam lepo razlagal vse pomembnejše stvari. Prav lepa hvala vsem. Končno pa še lep pozdrav vsem romarjem, ki boste te vrste čitali in vsem v uredništvu ter dopisnikom, ki tako lepo pišejo v Ameriško Domovino. Najlepša hvala in Bog naj Vas poplača z ljubim zdravjem, želi vsem Vaša naročnica
Rose Luzar.
Iz Toronta po Baragovi deželi
(Bežna podoba s poti po njej) (Nadaljevanje)
Nad glavnim oltarjem je sveta podoba v olju, delo slikarja Langusa. Moram priznati, da ima muzej, kar lepo zbirko zanimive in zgodovinsko pomembne predmete, ki so sistematično urejeni, deloma po stenah, deloma po sredini cerkve postavljene v posebnih steklenih vetrinah. Oko se kar ni moglo odtrgati od vsega, kar je bilo razstavljeno. G. Zrnec je bil svojim snemanjem pridno na delu. —
Nasproti cerkve-muzeja je malo pod bregom ob cesti še druga turistovska atrakcij a: Indijansko naselje-taborišče še vse1 v njihovi pristni izdelavi. Za spomin sem naredil nekaj risb teh nenavadnih prastarih — indijanskih motivov. Zares elementarna slikovitost, ko te zagrabi, se ji ne moreš ubraniti. Toda morali smo spet naglo naprej.
V	Sault Ste. Marie, kjer je bila prva Baragova škofovska rezidenca in tudi stolnica, smo dospeli v času, ko je bilo sonce še visoko na svoji poti. Ko nam je bradati gospod s ključem odprl vrata muzeja — nekdanje Baragove rezidence smo šli navzoči pridno na delo. G. Zrnec s svojo 'kamero, pisec teh vrstic pa s svojo skicirko in kredo. Komaj smo za tisti dan zmogli svoje delo, se je že dan nagibal proti večeru. Brž smo se ondotnemu župniku g. Monroe-u predstavili, ki nas je hotel videti toda žal, ker je imel prav tisti čas šolsko graduacijo, smo se vsi na hitro poslovili z željo, da se še vidimo.
V	Saultu smo tretjič prenočili, a drugič v motelu. Južno od tod je nekaj milj oddaljen kraj, župnija cerkve Dobrega pastirja, ki jo upravljajo francoski jezuit j e. Tam je kakor vedno opravil v slovenščini g. Zrnec sv. mašo. Po maši nam je župnik g. Prud-hom, S.J., ljubeznivo postregel z okusnim zajtrkom. Imenovani gospod župnik, bradat, častitljiv mož, tipičen Francoz, me je nehote takoj spomnil na svetovna znanega francoskega kiparja Augusta Rodina. Ko sem mu to mimogrede tudi omenil, se je pa v odgovor le dobrodušno nasmehnil. Predno smo se poslovili od prijaznega gospoda, je g. Zrnec vlovil v svojo kamero še nekaj značilnih motivov in župnika.
Spotoma smo se še enkrat ustavili v Saultu da je g. Zrnec naredil še nekaj koristnih in dragocenih zgodovinsko pomembnih posnetkov, potopisec obogatil svojo skicirko z novimi mikavnimi motivi.
Bodi na tem mestu omenjena okoliščina, da nastaja poleg Baragovega muzeja nova turistična atrakcija, ki že sedaj upravičeno vzbuja mnogo pozornosti. Dva streljala jugozahodno od muzeja nastaja novo moderno Marijino svetišče, ki ga gradi marquettska škofija. Prav na tistem mestu, kjer je nekdaj stala Baragova stolnica. Veličastni trodelni stolp-zvonik, ki prodira visoko pod oblake, zgrajen iz železobe-tona, že stoji. Zdi se na prvi pogled, kot prikazen “fate mor-gane” sredi puščave. Ze sedaj nadvse vreden pogled na nov
arhitektonski element, ki ga ne pozabiš. Božja Beseda, mesečnik stilu in načinu izdelave, toda ne
torontskih slovenskih lazaristov je objavil v letošnjo aprilski številki v velikosti razglednice odlično reprodukcijo modela celega projekta.
Nasičeni z mnogimi novimi vtisi smo odhiteli dalje, da si na poti poiščemo prenočišče in da se tudi fizično nekoliko okrepčamo. Prispeli smo v Municing, kjer smo na hitro povečerjali in se v zavetju tamkajsnega motela razšli k počitku. Naslednje jutro spet po istem dnevnem redu:
najprej maša, zajtrk, potem dalje po začrtani poti. Bližnji cilj nam je bil Marquette. Napotili smo se v mogočno katedralo sv. Petra. V kripti smo na Baragovem grobu v globoki zbranosti prisostvovali daritvi sv. maše, kjer smo molili tudi za slovenski narod in za Baragovo beatifikacijo. Pozneje, ko smo se vračali, smo to dejanje še enkrat slovesno opravili. Ko sem bil na Baragovem grobu v kripti, sem se nehote spomnil na Kalistove katakombe v Rimu in na njihovo glavno kapelo iz časov krutega preganjanja kristjanov.
Ob tej priliki smo obiskali družino g. Stuparja, ki je med slovenskimi romarji znan kot nosilec Baragove sveče.
Nadvse ljubeznivo sta nas on in gospa sprejela in kajpada tudi gostoljubno postregla z okusni-okrepčili. Oba sta se z nami vred na Baragovem grobu udeležila sv. maše. Še in še bi bili z njima v prijazni družbi in domačem kramljanju, toda čas, neizprosni priganjač, nas je prekmalu primoral, da smo se od njih poslovili ter odšli naravnost k ustanovi B. B. Association, kjer nas je ljubeznivo sprejel glavni tajnik Baragove zveze Father Howard Brown. Pri njem smo se več ur zadržali in se obogatili z mnogimi dragocenimi informacijami. Pri tem nam je razkazal razvoj njihovega dela za Saragovo beatifikacijo. Zanimiv razgovor z njim smo zaključili pri skupnem kosilu, kjer je bil on naš gost. Zvečer smo bili sprejeti pri sedanjemu marquet-teskemu škofu Salatki in bodi na tem mestu povdarjeno to: da je on na vprašanje, “če lahko pošiljajo Slovenci prošnje za beatifikacijo Barage,” je s pov-darkom povedal, da naj le pobijajo Slovenci tozadevne prošnje z mnogimi podpisi na njegov naslov: škof Charles A. Salatka, D. D. Marquette”. Slovenci iz Toronta so mu ob tej priliki pokazali mesečnik Božjo Besedo in njihovo delo za Barago v Torontu.
Potem smo nadaljevali svojo pot s povprečno brzino 55 milj na uro vse skozi slikovito romantične kraje ter rustikalnega skalovja in dospeli v Houghton, Mich., kjer smo prespali šesto noč našega romanja. Drugi dan, bil je petek, nas je pot vodila ob obali Gornjega jezera, kjer se nam je vedno znova odpiralo aovo obzorje in v daljavi slikoviti razgledi. Spototoma smo obiskali še osamljen otok Sugar Island, kamor nas je z autom vred za 25c na vsako stran prepeljal brod. Tam smo poiskali in si ogledali prastaro cerkvico iz Baragovih časov. Ko smo vožnjo nadaljevali po velecesti, smo nepričakovano naleteli na veliko obcestno tablo z velikim napisom, ki opozarja turiste na Baragov zgodovinski spomenik. Pred vznožjem hriba Assinins nas je še ena tabla z napisom, opozorila na pomen Baragovega spomenika. In res že od daleč smo ga zagledali, kako je postavljen na položnem krjuistega griča z mogočnim misijonskim lesenim križem v ozadju. Je to kiparska kompozicija treh figur iz belega marmorja: Baraga v erži blagoslavljanja stoječ v sredini; na levi spodaj klečeč, mlad Indijanec oblečen v oči-pvejski noši; na desni, tik ob Baragi stoječa figura, pa predstavlja mlado Indijanko z izrazom smehljaja na ustnicah. Delo je po vsej verjetnosti italijanskega izvora, kar je razvidno po
presega povprečne umetniške vrednosti. Vsekakor učinkuje mogočneje misijonski križ za njegovim hrbtom.
(Dalje prihodnjič)
Veliko zraka
DETROIT, Mich. — Moderen avtomobilski motor porabi pri vsakem funtu gasolina 13 funtov zraka. Če upoštevamo težo zraka, šele lahko ugotovimo, koliko zraka nam avtomobili pokvarijo.
ANADSH4 DOMOVINA
SESTI KATOLIŠKI DAN v Torontu
Slovenski fari pri Mariji Pomagaj v Torontu in pri Mariji s čudodelno svetinjo v New Torontu sta praznovali slovenski katoliški dan z mislijo na Barago in Slomška.
Toronto, Ont. — Nedeljo,
'• julija, bomo zapisali z veliki-črkami v knjigo digodkov slo-Venske katoliške skupnosti v Ka-lladi . . . Baragova nedelja. Le-*°šnji Katoliški dan, ki ga vsako leto prirejata obe slovenski župniji na letovišču pri Boltonu, smo P°svetili velikemu misijonarju. ^ Baragovem letu, ob stoletnici Rogove smrti, je prav, da se slovensko ljudstvo seznanja z Veličino svojega rojaka, se približa njegovemu spominu in v Molitvi priporoča in prosi Boga Vidnih znamenj, po katerih mo-re Cerkev na zemlji poveličati božjega junaka.
Prikličimo Barago na oltar! S s°dobnikom škofom Martinom Slomškom sta v istem burnem basu širila in branila božjo vest Ib slovenski narod ljubila. Da-^os sta nam oba močan zgled, Ja3 novi časi niso različnejši od bjihovih. Potrebujemo vodnikov, ki jih smrt doseči več ne biore. Iz potrebe časov iščemo V20nlikov in božjih svetilnikov. Zrno je bila julijska nedelja polha resničnega doživetja.
Srečavali smo ljudi ... Že ^Ugič so v polni meri napolnili domači kraj. Od telovske pročelje je še velo v zraku in še mno-§1 so prišli, ki so bili prvič zadržani. Kot romarji prihajajo k lakim slovesnostim — kot vča-sih na Brezje, Šmarno goro, No-v° Štifto, Svete Višarje in na Sveto goro. Prijetno je vsem v duši kot v onih starih dneh, ko Slbo s pesmijo in molitvijo ro-hiali v višine božjih hramov po ljubi slovenski zemlji . . . Zahvaljen, Gospod, za luč vere, ki si jo po svetih bratih Cirilu in Metodu, čigar praznik danes obhajamo, prižgal našim prednikom in ohranil preko svetniških ®kofov Barage in Slomška. Slo-Vebska družina v Kanadi se tako vsako leto na Katoliški dan hvaležno zbira pri Marijini ka-Polici, da utrdi to spoznanje.
Ob poldvanajstih smo se zbrali k sveti maši v kapelici. Iz čistega neba je sijalo sonce in obetalo prekrasen dan. Pritrkavalo jo v dolini kot doma ob velikem dognanju, da smo pozabili tu-Puo. Nedeljski mir je polnil o-2račje. Košati šopki svežega Cvetja so krasili Marijin oltar, kjer je msgr. Maksimiljan Jezernik, prorektor Zavoda za širjenje vere in rektor Slovenskega Zavoda v Rimu, sodaroval sveto hiašo s čč. gg. J. Caslom in T. Zrnecem CM. V Baragov spomin s° vsi verniki pobožno peli cerkvene ljudske pesmi. Številne ^rste skavtov in skavtinj new-turontske župnije so obkrožale °ltar ter z uniformami in zastavami povzdignile veličastnost dneva. Ob mostu, pri vhodu h
^ajnovejše GRAMOFONSKE ^LOščE iz starega kraja, televizijske in radijske aparate, pisalne in šivalne stroje, hladilnike, bralnike, plinske in električne štedilnike, foto in filmske apa-rate, kot tudi vso hišno opremo Prodajamo na odplačilo po zelo Ugodnih pogojih. Obrnite se s Polnim zaupanjem na nas v Svojem jeziku.
COMET RADIO 555 St. Clair Avc. W.
Toronto 10, Ont. Canada 535-7269
kapelici, je zrastel indijanski šotor. Indijanski fant in dekle (Marjan Ulčar in Marinka Jereb) sta pozdravljala prihajajoče in spominjala Baragovega dela ob Gornjih ameriških jezerih. Belorumena papeška zastava je vihrala v vrhu šotora. V pridigi je msgr. Jezernik podal značilnosti Baragove osebnosti in življenja. Ljubezen je bila gonilna s la vsega njegovega bitja . . . ljubezen dc Boga, do ubogih Indijancev, katerim je postal vse v vsem, ljubezen do slovenskega naroda, kateremu je preko morja pisal “Dušno pašo”, po kateri je žejalo ljudstvo v Času duhovne suše na Slovenskem.. Povsod je iskal božjo podobo. Indijancem ni samo oznanjal blagovest, temveč izoblikoval v njih vse, kar je našel dobrega. Postal je eden naj večjih in prvih indijanoslovcev. Svoje mnoge darove je zamenjal za misijonsko službo. V oznanjanju krščanstva se je v njej osebno zgubil in izžareval božjo podobo. Ob koncu življenja mu je Bog še to milost dal, da je njegov obraz postal sličen indijanskemu, Baraga nam je zapustil velik zgled, da se tudi mi v svojem življenju skušamo čimbolj približati božji podobi, po kateri smo po sv. krstu ustvarjeni.
Baraga je bival med nami . . . Živo je zasvetila njegova luč. Tisoč prošenj je v teh urah romalo k svetniku, ki čaka zadnje potrditve. V dolgih vrstah so ljudje prihajali po sv. hostijo. Sredi zelenja in preproste narave, v kipečem poletju, brez fanfar in ornata, se je odigravala velika skrivnost. Bila je prispodoba Baragovih časov, odmev drugega vatikanskega zbora. In Gospod je prišel bliže . . .
Popoldne so klicali zvočniki k slavnostni prireditvi. Kapelica se je spremenila v gledališki oder in trata pred njo v pozo-rišče. V skrbno pripravljen kulturni program so prireditelji vložili vse prvine slovenske u-stvarjajoče umetnosti.
V pozdravni besedi je g. Jože Medved popeljal navzoče, ki so ponovno napolnili prijazno pobočje, v pomembnost Šestega Katoliškega dne. Spomin Baragov zgled naj oživi med nami! Naj nas mladina spomni velikega moža! Mladinski zbor slovenske šole pri Mariji Pomagaj pod vodstvom č. g. Zrneca je v dveh pesmih, “Pozlatite mu spomin” (P. Oblak, A. Jobst) in mogočni himni “Baraga, slovenske zemlje cvet” (K. Mavser, M. Tomc) znova pokazal spretnost v večglasnem petju in rojakom izven Toronta posredoval trenutke žive slovenske umetnosti. Indijanka Marinka Jereb ^e nato deklamirala pesem Marije Brenčič “Čudovit si v svojih svetnikih . . . ”. Potem se je mladina umaknila Oktetu slovenskih fantov, ki so pod vodstvom č. g. Zrneca počastili Baragov spomin z Gallusovo skladbo “Glejte, kako umira Pravični”, in z Ipavčevo “Slovenec s e m”. Tako so prikazali pevci dvojno Baragovo veličino: pravičnika in zavednega sina slovenske zemlje. Slednji tej odli-
ki je bil posvečen nastop Sorša-kove folklorne skupine “Nagelj”, ki je v narodnih nošah izvedla ples po motivih pesmi “Na vrhu planin”.
Za to priliko je imel slavnostni govor dr. Rudolf Čuješ, znani baragoslovec in pisatelj dveh knjig o Baragi. Iz kratkega opisa Baragovega delovanja povzamemo končno misel, da smo mi danes kot Baraga pred stopetdesetimi leti poklicani, da vedno iščemo in uporabljamo nova sredstva, da ponesemo božjo besedo, krščansko miselnost modernemu poganskemu svetu, da se prilagodimo na zunaj novim časom, v sebi pa ohranjamo čim popolnejšo božjo podobo.
Za zaključek bogatega dne so igralci obeh slovenskih župnij v režiji g. Staneta Brunška odigrali oratorij dr. Tineta Debeljaka ‘Trenej Friderik Baraga”. Mogočna glasba, ki jo je s sodelovanjem režiserja priredil na zvočnem traku z ojačevalci g. Franc Jereb, je preplavila vso okolico. Z nastopom vil rojenic se odvija nit življenja svetniškega škofa, ki ga slovenski narod slavi kot svojega zvestega sina in indijanski rodovi sprejmejo za očeta, učitelja in vodnika. G. Stane Ulčar je doživeto predstavljal Barago v smrtni uri. Naša mladina je v oratorij vložila svoje mlado navdušenje za svete ideale in pokazala kaj zmore ob učeni, modri roki svojih učiteljev, bodisi v pevskem zboru ali na odru.
Ko smo odhajali iz doline, je sonce stalo še visoko. Naše misli so bile višje. V božanske melodije orgel so se vpletale, hitele v bodočnosti v Rim, kamor nas je ob koncu Baragovega dne povabil msgr. Jezernik k otvoritvi Slovenskega zavoda, po blagoslov svetega Očeta, ki nas bo tamkaj čakal . . . Čez tri leta . . . V bežnem teku dneva smo zaslutili tisto lepoto, ki je last Barage, Slomška, vseh božjih otrok, vseh tistih, ki jim je najvišji vzor — Ljubezen.
Anica Resnik ------o----—
Pol milijona na leto
CHICAGO, 111. — Povprečno se vsako leto podvrže na novo zdravljenju raka v ZDA okoli pol milijona ljudi.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XLIX
Danes, ko praznujem 74. god, pričenjam z nadaljevanjem tega poglavja, katerega sem bil radi bolezni primoran prekiniti za nekaj tednov. Prijatelj Tone Košir mi je tam iz Clevelanda zapel za današnji dan tole pesmico:
Struna moja več ne poje, ki sem na gosli jo napel; rad zapel bi pesem novo, da bi bil jo ti vesel.
Strune vse so razglašene, več ne pojejo lepo.
Čas nas melje — tudi mene, zato naredil bom tako:
Srebrne gor napel bom strune, vzel v roke zlati lok; čarobno bodo zabrnele,
Tebi, Lojze, za Tvoj god.
Vriskale bodo in pele, kot nikoli še poprej; trpljenje Tvoje naj premine, Lojze, Ti se dobro imej!
To pa zate bo najbolje: en kozarček ga popij, če ne boš še dobre volje, pa še enega nalij.
Škoda se mi je zdelo, da bi jo zaprl v predal in bi tam utihnila. Naj jo še kdo drug prebere; saj je dosti čedna in zanimiva zlasti zato, ker je zrastla na čisto kmetskem zelniku, prestavljenem iz Dobrove v Cleveland.
Sedmi mesec že poteka, ko me je nenadoma prijelo in me skrivilo v “kljuko” in od takrat se ne morem več izravnati v navpično — pokončno linijo. V desnem kolku je nastala huda bole-čma in oteklina. Večkrat prehaja bolečina po vsej nogi. Bil sem nad mesec dni v bolnici in so se trije špecijalisti trudili, da bi spoznali vzrok bolečini in oteklini, pa niso uspeli. Vsaj meni so tako povedali, da niso mogli nič ugotoviti, čeravno so naredili nešteto rentgenski slik. Zadnje čase se mi je v toliko zboljšalo, da vsaj malo dalj časa zdržim na posebnem mehkem sedežu pred — kavs mašino in zato bom počasi nadaljeval s svojimi spomini pod tem poglavjem. Sem pa trdno prepričan, da mi bo Gospod BOG dal — ko
MU bom zadostil in opravil naloženo mi pokoro — še nekaj lepih dni, tednov, mesecev ali celo let, ki jih bom preživljal brez stalne bolečine. Še bom korakal kot mlad soldat pokonci s — “trebuh not, prša ven” in se veselil življenja in hvalil Njega, ki bi mu morali biti za zdravje bolj hvaležni.
Imam tablete proti bolečinam in v bolnici sem dobival tudi, injekcije zato, zlasti zvečer in ponoči, a mi sedaj tablete več ne pomagajo. Preveč se je organizem privadil nanje in tako sem popolnoma prepuščen usodi — bolečini.
Kadar je človek v stalni bolečini, je vse bolj siten, čmern in vsaka nepravilnost ga bolj zadene, jo bolj občuti, kot kadar je brez takih nadlog. Zato me je prav močno prizadelo, ko sem bral v “Božji besedi”, da je gospod župnik Prebil ukinil vsakoletno romanje v Midland na grobove mučencev. Kmalu so mi trije zaporedoma to še telefo-nično povedali in vprašali, kaj mislim k temu in kako naj bi se to popravilo in organiziralo, da bi se romanje le še vršilo? Svetoval sem, da bi dobili kakega gospoda, organizira naj pa Marijina legija, saj ima precej nad 200 članov. Pa mi je takoj prvi povedal, da je g. župnik Prebil tudi Marijino legijo razpustil. Od prvega začetka sem Dil član in nad dvesto nas je, pa razen nekaterih sploh slutili nismo, da smo razpuščeni.
Slučaj je nanesel, da sva se kmalu po tem srečala z gospodom župnikom. Pa sem mu vse to in še kaj, potožil in poočital, da to ni prav, da je s tem napravil dosti žalosti, jeze in o-pravljanja. Zdi se mi najbolje take nepravilnosti povedati tistemu, ki jih zakrivi, kar si pa mnogi ne upajo, pač pa rajši gordnjajo in se za hrbtom jezijo. To pač ni možato. Povedati je treba v obraz, potem pa poskušati, da se zadeva pravilno uredi in po možnosti popravi. In to je g. župnik obljubil.
Druga zadeva, ki me je med to boleznijo zelo prizadela in užalostila je pa: Žalostna pojava — Edvard Kocbek. Pisma berem od doma, kako ga hodijo obiskovat in častit razni mladi
OB SOTOČJU REK — Slika kaže jez in pok rajini ob njem, kjer se stekata reki Luznica in Otava v Vltavo na Češkem.
izobraženci, tako oni doma in razni, ki prihajajo iz zamejstva na obisk domovine. Slišim pogovore tukajšnjih mlajših in tudi že tistih, ki se začenjajo prištevati starejšim, vsi ti ga pa zelo časte in vse najboljše vidijo v njem. Nič pa ne pomislijo, zakaj so ga komunisti trpeli ves čas in zakaj je še vedno v njihovi milosti. Nič ne pomislijo, da je on, Kocbek, pogazil vsa družabna pravila ravnanja kot kristjan in kot katoliški javni delavec in postal tip janičarja, ki nam je bil bolj škodljiv, kot mnogi komunistični turki. Ce se je zmotil, ko je šel komunistom pomagat, je bila to usodna zmota. Ce je pa iz prepričanja pomagal toliko let in jim služi še sedaj in odtujuje mladino — v glavnem učečo se — izobraženo, vse do srednjih let, Cerkvi, jo trga od nje in jo uvaja v smer — NOVE LEVICE, ki sedaj nastaja in postaja čimdalje bolj oboževana celo pri ljudeh, ki bi jim nikdar ne prisodil tega, se pa le človek čudi, da tega tisti, ki dre vi j o za njim, ne spoznajo in ne obsodijo. Zlasti mi je to nerazumljivo pri starejših, po vseh vidikih pametnih inteligen-tih, ki so nekateri naravnost za-trapani v njega. Vsaj ti, že starejši, bi morali vse njegovo delo drugače razsojati, ker jim je znano, da je že od prvega začetka sodeloval s komunisti v naj popolnejši meri in odobraval njihovo geslo — “naš bog je rop, požig, umor”. In danes ga taki in enaki ljudje proglašajo za — velikega kristjana. Kaj rečete: Ali ni to popolnoma zmešan svet? Kam nas to vodi??? Kam nas bo to pripeljalo? Na to le redki pomislijo . . .
Mnogi zamejski časopisi veliko pišejo o tem bolestnem pojavu, veliko kritizirajo in se pravilno izražajo, pa se mnogih za-ttlebancev nič ne prime. In med temi — težko je to zapisati — je tudi več mlajših duhovnikov . . .
Po prihodu iz bolnice mi je prišla v roke tudi knjižica z rdečimi platnicami na 20 straneh z naslovom: “Slovenija 1968 kom?” Izdala jo je, vsaj zapisano je tako, “Skupina YPSI-LON slovenskih akademikov.” Tako lepo je napisano o samostojni slovenski državi, katera je po opisu že kar na vidiku. Saj pravi proti koncu takole: “Slovenska narodna zgodovina je v svojem razvoju že prišla tako daleč, da če res hočemo, svojo
samostojnost prej ali slej lahko dosežemo”. Zdi se mi, da so tile YPSILONARJI premalo premislili in se malo zaleteli. Le kako so mogli pri vsej lepi zamisli, ki človeka kar privzdiguje od navdušenja, potem zapisati in citirati pesnika: — “Ne vrag, le sosed bo mejak.” — Kje je ta sosed? Štiri sosede bi imeli in trije so v zgodovini že večkrat dokazali, da so nam bili bolj vragovi kot pa dobri sosedje. In tudi četrtemu ni preveč zaupati ... In če se postavimo med te “Slovenoljube” na lastne noge brez vsake povezave na en ali drug način v večji skupini, bo kmalu po nas. Vi, mladi akademiki, premalo ste to premislili. Ne silimo v nekaj takega, kar bi nas pogubilo in izbrisalo s površja zemlje.
Pa pustimo nekaj zadevščin, o katerih bi bilo prav, da bi se o njih porazgovorili za drugič in se po-vrnimo tja, kjer smo pred tedni prenehali.
K
(Dalje prihodnjič.)
------o------
— V masti je povprečno 9.7 odstotka vode.
Dominikanska republika bi rada glasovala, toda ne plačevala
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. —V pravilih Združenih narodov stoji zapisamo, da mora vsaka država-članica poravnati zapadlo članarino najkasneje v 2 letih, drugače zgubi glasovalno pravico. Za dve leti v zaostanku sta dominikanska in haitska republika, zato se nista na primer mogli v generalni skupščini ZN udeležiti glasovanja o pogodbi, ki omejuje promet z atomskim strelivom.
Haitski diktator dr. Duvalier je “ponižanje” gladko požrl in se ni pritožil. Pač pa je dominikanska delegacija protestirala pri generalnem tajniku Tantu, zakaj ni bila pozvana k glasovanju. Dominikanski delegat je rekel, da bi bila generalna skupščina gotovo dala njegovi deželi glasovalno pravico, kakor hitro bi zvedela, zakaj ne more plačati članarine v — znesku $35,000. Mislimo, da bi dominikanska republike ta znesek v dveh letih že lahko spravila skupaj.
-----o-----
V kinu v Belgradu eksplodirala bomba
BELGRAD, SFRJ. — Preteklo soboto je eksplodirala v nekem kinu bomba, ki je ranila 75 ljudi, tri smrtno nevarno, 9 pa resno.
Oblasti ugibljejo, da so bombo nastavili ustaši, polfašistična nacionalistična organizacija na Hrvaškem, ki jo je ustanovil ih vodil pokojni dr. Pavelič, po-glavnik “Neodvisne Hrvatske” v času druge svetovne vojne.
"člevelandToT
Moški dobijo delo
Custodian
11-suite apartment. Lake Shore Blvd.; part rent free. Call KE 1-8092.	(136)
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Iščemo žensko za splošno hišno delo in nekaj likanja en dan v tednu. V Shaker Heights, en blok od Van Aken Rapid. Dobra plača. Kličite SK 1-3314.
-(135)
Službo dobi
Iščemo gospodinjsko pomočnico, ki bi pomagala v gospodinjstvu v Euclidu v četrtek ali petek. Kličite 486-1068.
(137,138)
Službo dobi
Iščemo Slovensko s prijetno osebnostjo in izgledom, staro od 25 — 40 let, da jo izučimo kompletnega čiščenja bogatih domov v predmestjih Clevelanda. Prikladne ure, dobra plača in pogoji. Avto in znanje angleščine zaželjeno. Kličite za osebni sestanek 331-4048.	(x)
MALI OGLASI
Izredna prilika
Prodam 2-družinsko hišo 6-5 na 6307 Carl Avc., bakrene cevi, aluminijasta okna, elektrika v zidu, 2 garaži, 2 novi peči. $15,-200. Pridite in si oglejte!
-(135)
V fari sv. Vida
6522 Bonna Ave., dvodružinska hiša 5-5, novi furnezi, garaže, v dobrem stanju. Vprašajte za Jack Lorenz.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
831-8182	AC 1-9381
(12,16,18,19 jul)
VABILO NA IX.
V NEDELJO, 28. JULIJA 1968, NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU, južno od Hwy. #9, 7milj zapadno od Hwy. #27.
IX. SLOVENSKI DAN, narodni praznik slovenskega zdomstva,
bo posvečen 20-letnici prihoda prvih povojnih slovenskih begunskih skupin v deželo svobode—Kanado. Praznovanje tega dne'bo
pod duhovnim pokroviteljstvom svetniškega škofa Friderika Barage, čigar 100-letnico smrti letos .obhajamo.
Ob 11.30 bo na Slovenskem letovišču sv. maša za žive in mrtve Slovence. Popoldanska prireditev se bo pa pričela ob dveh.
Slovenski dan je tudi praznik slovenskih narodnih noš. Naj bi se ta dan vse narodne noše zbrale na tem koščku slov. zemlje. Priporočamo se za obilno udeležbo, za dobro voljo in Boga | prosimo za lepo vreme. Nasvidenje!
DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA S.T.Z.
D. RAUL JEN:	,
Mrtvi ognjenik

Take neprijetne nočne ure so pa bile vedno bolj pogoste. Lenka je že doraščala. Kdaj pa kdaj je ujela med služinčadjo šušljanje in besede, ki si jih ni vedela razložiti. Ko je vprašala mater, jo je ta pogledala z začudenimi, strmečimi očmi, bridko se je nasmehnila in molčala. Lenka pa se ni dala ugnati, vnovič je vprašala mater, zakaj je tako bleda in nikoli vesela. “Bolehna sem, Lenka,” je rekla mati, “in če me Bog pokliče k sebi, mi boš planinskih rož dala v roke.” Mati ni slutila, kako bo njen odgovor potrl Lenko. Dekle je kriknilo, planilo materi okoli vratu, drgetalo v joku in se komaj, komaj utolažilo. Vsa pridržana žalost je planila na dan. Poslej se Lenka ni rada ganila od matere. Niti ni več gonila svojih odbranih ovc na pašo, pastirji so jo zaman vabili s seboj, z deklami ni šla več na njive. Še cela stara kobila Roža, ki je že tolikokrat žrebetila, da je Artnik ne bi bil dal za noben denar več od hiše, je lahko poslej ob nedeljah mirno počivala. Ni ji bilo več treba iz hleva tja za domačijo, na tisti kolovoz, ki drži v ravni črti proti gozdu. Stari hlapec Matija — tri zime pozneje so ga pokopali — je bil navadil Lenko, ko je bila še pritlikava, da se je na lesi sama vzpela na pohlevno kobilo, pritegnila uzdo, pognala, in že je kobila zdirjala, kolikor so jo nesle stare kosti, proti gozdu, se tam obrnila in prinesla Lenko razigrano in vriskajočo nazaj. Ni bilo lepših nedelj na planini in jih ne bo nikoli več. Oče Artnik je dovajal s sejma mnogotere lepe konje, da jih je poredil v planini in jih potem prodajal dalje na Koroško, zaslovel je po njih. Vse, kar je oče domov prignal, je Lenka preizkusila na tisti poti za domačijo. Razširil se je glas po planini in celo v dolini, da svet še ni videl otroka, prav posebno ne dekleta, ki bi se držalo na konju kakor Lenka. Ko sta prvič pridirjala
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WAREHOUSEMEN
PAPER HOUSE NEEDS WAREHOUSEMEN
Company Benefits.
Good Working Conditions. Steady.
Call Monday Thru Friday
376-0355
r "	(i35)
UTILITY MAN EXPERIENCED
Starting Salary $3.50 Per Hour Permanent Position
PELRON GORP.
,	Call 442-9100
Ask For Mr. Pittner :______________ 035)
gospodar Artnik in Lenka v trg, je zašumelo. Lenkina mladost je zdaj bila praznična. Ali kmalu so spet prišli črni dnevi in mučne noči. Minilo je poletje, čez noč je močan piš osmukal staro drevo pred hišo, in ko je spet posijalo medlo sonce, se je val jeseni pognal čez planino, ki je zadihala hladno, mrtvaško. Treba je bilo v šolo. Lahka je pot nizdol, težavna je vrnitev v klanec. Dnevi so se krajšali, pritisnil je mraz. A Lenka je bila rdeča kakor potonika, kadar je coklala v strmec. 2e se je mra-čilo, ko je prisopla v domačo vežo. Vselej jo je pričakala mati, ji odvezala ruto in ji hitela streči s toplim mlekom. Nekoč, ko je bila Lenka prišla z burjo, ki je hladna in stroga piskala okoli voglov, pa matere ni bilo v veži. Lenka je sezula cokle, a preden je stopila v kuhihjo, je za trenutek postala. Cula je, da se mati pogovarja z očetom odločno kakor še nikoli.
Kuhinjska vrata so bila zaprta kakor le redkokdaj.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PLANO, ILL. — Route 34. Business on ground floor. 3 offices. 3 room deluxe apt. on 2nd floor. 3 yr. old bldg. Avail, now. $42,500. 533-7725
(136)
SOUTHWEST By Transferred Owner — 3 bdrm., IVz bath, brick home. Mod. kit., full bsmt. On landscaped lot. Conv. loc. to schools, shopping, transportation. $20,000. Call 476-6406
(135)
MEDINAH — By Owner. Country club area. 3 bdrms., IV2 baths, mod. kit. w/ blt.-ins, pan. fam. rm., rec. rm. in bsmt. w/ frplc. & shower. Conv. loc. to schools, trans., shopping. 2 car gar. Ex. Ige. lot. Low 40’s. Days: HU 9-4466. Eves. LA 9-6760.	(135)
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL & BILLARD ROOM — BY OWNER
Well established. Good location. North side. Operates 7 days. 334-9342
'	_____________036)
SAUSAGE STORE — DELICATESSEN
By owner. With or without fixtures. Good No. West location. Low 30’s. 252-0370
________________________(135)
DELICATESSEN — BY OWNER Good business in expanding Palatine, 111. Next to liquor store and parking lot.
16 S. Bothwell, Palatine. 359-1848
___________________________(136)
RESTAURANT —
OAK PARK AREA Established 22 years.
Mrs. K. at 332-0224
(134)
DRIVE-IN — By Owner Truck Stop. Southeast side. $35,000 or best offer.
RE 1-1548
(138)
“Ne pojdeš, ne!” je Lenka čula materin zapovedovalni glas. Kljuka na vratih je škrtnila, bržčas jo je pridrževala mati, ko je branila gospodarju oditi.
“Prosil ne bom!” je togotno odsekal gospodar.
Še je beseda dala besedo, sledil je ropot, nato težak padec.
“Usmiljeni Jezus!” je zaječala Lenka. Kakor odgovor na njen pridržani vzkrik se je iz kuhinje čulo ječanje, tiho zateglo ječanje, prepolno resnične žalosti. Na stežaj so se odprla kuhinjska vrata in Lenka je zagledala prizor, ki ga svoj živi dan ne poza-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TOOL MO
ose Mmm
IMMEDIATE OPENINGS
Experienced on Progressive and Compound Dies.
iandex Ifg, Go,, Ins.
2614 W. 48th St., Chicago
_______________________038)
MAINTENANCE MAN For candy plant.
Steady work. Good pay. 539-2700
(136)
BUTCHER
Wanted every Saturday Call VA 6-1374 from 9 to 6 p.m. Eves, after 7:30 call PR 1-8014
NIGHT WATCHMAN — West side indust. bldg. Exped. only. $1.60 per hr. No age limit.
Mr. Horewitch FR 2-1891 _____________________(136)
SeMip Ian Punsh Press Dept*
IMMEDIATE OPENINGS
Experienced on Progressive and Compound Dies.
landex ifg. Co,, Ins.
2614 W. 48th St., Chicago
(138)
HOUSEHOLD HELP
CARETAKER — Pensioner or middle-aged couple. Own furnished apt. Utilities paid. Small rent in exchange for gen. maintenance work for cor. house. References 252-8593.	(136)
COMPANION — Live in with elderly lady with poor vision. Chgo. 71 pt. Hotel. 5 day wk. Must speak, read & write English. Local refs. $60 per wk. Call 432-0821 collect. ________________________036)
GENERAL HOUSEWORK — Experienced lady. Saturdays. Prefer stay, if necessary. References. Call 528-1000 — Room 1016 Mrs. McNeal	Mornings
(136)
REAL ESTATE FOR SALE
Wisconsin
IN the beautiful Chain-O-Lakes area at Waupaca, Wisconsin: MODERN Homes; a clean place to bring up your children or to retire. Write for Brochure. One Lake Cottage. LUMBERYARD, large shop, also plumbing and electrical material; just the place where 2 or more young men can make a good living. Across the road a beautiful LAKE HOME, 225 ft. Lake front. Can be bought together or separately.
John M. Larson Realty Co., Waupaca, Wis. 54981 Ph. 715-258-7340
(136)
MALE HELP
IMMEDIATE OPENING FOR
CHEMISTS (AEROSOL)
WITH FIVE YEARS OF AEROSOL EXPERIENCE TO DO DEVELOPMENT WORK IN A COATINGS LABORATORY
WE OFFER
EXCELLENT BENEFITS INCLUDING PROFIT SHARING Rush Your Resume In Strict Confidence To PERSONNEL DEPARTMENT MINNESOTA PAINTS, INC.
!?••*/ V !	101 Third St., S. Minneapolis, Minn. 55415
JY :	An Equal Opportunity Employer
r '	(135)
BENSENVILLE — By Owner — Deluxe 1-of-a-kind 4 bdrm. tri-le-vel.. Also, adjoining 100’ on Irving Park by 165’ w/ 5 rm. frame & 3 rm. cottage. 766-6596.	(136)
HOUSE on Fox river — Raising 7 children, needs new owner. Pappa Bear transf. Mamma Bear desperate. Neighborhood children free. Slight charge for birds, squirrels, small animals, fish. $20,000. For info, call Averyt’s Funny Farm, 639-3609.
(136)
bi. Mati je ležala v očetovem naročju. Pravkar jo je bil dvignil od ognjišča, ob kateri je bila udarila s tilnikom, ko jo je menda grobo pahnil od vrat. Njeno bledo lice so ožarjali plameni, ki so veselo plapolali na ognjišču. Materine oči so bile polpriprte, zdaj pa zdaj so se trudno dvignile trepalnice.
Oče je bil zbegan, da nikoli tako, vzdihoval je, kakor ga Lenka še ni čula vzdihovati, pogledoval je zdaj ženo, ki jo je čvrsto držal v rokah, zdaj Lenko, ki je zasolzena čakala, kaj bo storil.
“Za voljo božjo,” je skoraj zajokal,” teto pokliči!”
Lenka se prvi čas skoraj ni mogla ganiti z mesta. Ni mogla zajokati. Komaj da je spet zadihala, tako jo je dušilo. Tista svetla lepota življenja, ki ga je bila doslej užila, se je razblinila v nič spričo tega prizora, ki se ji je tako pekoče vžgal v dušo. Čula je materino ječanje, ki je popuščalo, in očetove vzdihe; in prav tedaj, ko ni vedela, kam bi se zatekla, kje poiskala zavetja, je prišla po stopnicah teta Aga-
ta. Prišla je prav tako resno in umerjeno, kakor davi k Petru. Tiste čase je bila še lepa, njen obraz pa je bil strog, oči očitajoče, da se jih je Lenka ustrašila. Roke je sklenila teta Agata in se vstopila pred brata:
“Ti si to storil, Andraž? ... Tega si Lena ni zaslužila.” “Nisem, Agata, nisem hotel tega... pomagaj, Agata!” jo je rotil klečeč na kolenu, dvigujoč nezavestno ženo v naročje, iz katerega mu je hotela omahniti na trda tla. Drgetala je. Vso je treslo. Naenkrat je Artnik zbral svojo moč, dvignil je trepetajočo ženo kakor bolnega otroka in jo ponesel v izbo, v prav tisto, kjer zdaj sam leži premagan, skesan, prepaden, ječeč, ves tak, kakršen je bil tistikrat, pred tolikimi leti... Da, Lenki se je zdelo, da je minilo že mnogo let, a zdaj se je zbudil spomin, kakor da se je zgodilo včeraj. Zamegli se ji pred očmi, ko se spomni, kako so takrat krvavi sledovi kazali pot tam od kuhinje do postelje v izbi, koder je Artnik nesel svojo ženo. Kri je kapljala iz zatilja.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, U da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
(( 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
CHICAGO IZ VIŠINE — Slika kaže posnetek središča Chicaga z vrha 100-nadstropne stavbe John Hancock Centra, ki je že blizu dograditve. Nova stavba je visoka 1.431 čevljev in je drugi najvišji nebotičnik na svetu.
Lenka se zgrozi, glavo nasloni na teto Agato, ki jo pritegne k sebi. Razjočeta se obe. Najsi je spomin še tako skeleč, v njem je poveličana podoba pokojne matere. Beseda, ki je bila doslej tolikokrat zadrževana, hoče na dan, da bo minila bolečina.
“Potem ste ji vi, tetka, obvezovali rano?”
“Bilo je tako, Lenka, nerada se spominjam. In oče ji je močil čelo in sence, zgrožen pa se je ogibal rane na tilniku.”
“Ko ste ji snemali obveze, tet-
ka, in ko sem videla, kako moč' no krvavi, me je pretreslo, da pozneje nič hujšega ne poro' nim.”
“O, kako to vem! Planila si tistikrat k meni...”
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnin® že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joiiet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ............................... CODE ..........
ROJSTVO OTOKA — Vulkanski izbruhi so ustvarili v Antarktiki nov, pol milje dolg otok. Vulkan se še ni umiril, poganja iz svojega žrela še vedno visoke stolpe vulkanskega, prahu, pa tudi goreče lave, ki se razliva preko okolice. Slika kaže posnetek izbruha z ladje, ki je bila tedaj v bližini.
PRI VAJI ZA NASTOP — Skupina slonov St. Louis živalskega vrta se vežba za nastop pod vodstvom “direktorja" Floyda Smitha.